Pivar 34 web by Pivovarna Laško

34 številka

leto xxiv 12 / 2014

Pivnica Pivovarne Union

PIVAR str. 13

Pogovor s predsednikom uprave Skupine Laško

str. 4

190 L

Pivovarna Laško slavi 190-letnico

str. 14

Na kratko LAŠKO

str. 15

Laško Special Za dober start v december, za mnoge najlepši mesec v letu, smo slovenskim ljubiteljem odličnega piva ponudili nekaj izvrstnega, edinstvenega.

UNION

Smo kar smo

str. 7

Uspešna otvoritev Pivnice Union V ponedeljek, 17. novembra 2014, smo v Pivovarni Union odprli novo pivnico.

Uvodnik Besedilo: Matej Oset

božično - novoletnem času, ko nas preveva upanje v svetlo prihodnost, ko slutimo, da bi lahko počeli marsikaj drugače, ko začutimo bližino ljudi in smo nasploh bolj rahločutni za vse kar se dogaja okoli nas, je še kako pomembno, da sprejemamo dejstva, dogodke in stvari, kakršni v resnici so. Resničnost ni nikoli takšna, kot bi nam najbolj ustrezala, ni kakršna so rekli drugi, ni kakršna je bila in ni kakršna bo jutri. In v tej resničnosti ter samozavedanju lahko iščemo odgovore na vprašanja, ki se nam porajajo ob zaključku leta. Naša vsakodnevna resničnost je, da skušamo prezadolženo podjetje pripeljati do točke, ko se bodo

ključni lastniki lahko odločili ali so pripravljeni sprejeti ponudbo morebitnega dokapitalizatorja ali pa sami vložiti denar v dejavnost, ki prinaša visoko dodano vrednost. Skupina Laško se po nedavno podpisani kupoprodajni pogodbi za Radensko osredotoča na pivovarstvo in sledi vsem zavezam, ki so zapisane v sporazumu z bankami upnicami. Naša resničnost pa je sestavljena tudi iz lepih stvari, projektov, ki nas delajo boljše in v katerih drugi in predvsem mi sami začutimo, da smo resnično dobri in vredni zaupanja. Tako se je uresničila dolgoletna želja po vzpostavitvi pivnice v Pivovarni Union in današnja resničnost kaže, da je zanimanje za obisk preseglo vsa naša pričakovanja. Podobno se dogaja tudi z linijo

Laško Special, kjer smo trgu ponudili alternativne proizvode tako v vsebini kot oblikovanju ter dosegli pri potrošnikih občutek sprejetosti in odobravanja. Naša resničnost so tudi vsi dogodki, ki jih prirejamo, številna izobraževanja, smelo zastavljena vlaganja v prenovo proizvodnje, v šport in kulturo, ter še posebej odzivi na tržne spremembe in skrb za naše okolje. In ko se vprašamo kdo pravzaprav smo, lahko ugotovimo, da smo skupina, ki je preživela izjemne spremembe in hkrati ohranila ključne vrednote, ki se navkljub razlikam v kulturah podjetij, skrivajo v vsakem zaposlenem. Zavedanje, da smo prav zaposleni tisti, ki spreminjamo podjetja in svet okrog nas, vplivamo na odnos

do potrošnikov ter si vsak dan dovolimo biti drzni in pogumni, kažejo tudi odzivi na zadnjo billboard kampanjo, kjer izpostavljamo naše specialiste. Resnična vrednost naših podjetij so kreativni ljudje, katerih ideje se lahko pretvorijo v izdelke in storitve. V prazničnem času, ko razmišljamo tudi o naši prihodnosti, si vzemimo čas za vse, ki so nam blizu, razmislimo o naši sedanjosti in o ciljih, ki jih želimo doseči. Sedanji trenutek in naša resničnost nam dajeta dobre temelje, da naših skupnih 340 let pretvorimo v vrednost, ki bo vsem nam v ponos tudi v prihodnje. Vse dobro v letu 2015 vam želimo slovenski pivovarji.

•

RADENSKA

str. 24

FOOD TOUR LIFE v Trstu Novembra je Radenska d.d. Radenci sodelovala pri Dnevu odprtih vrat FOOD TOUR LIFE v Trstu. Trst je prva postaja tega dogodka, saj se bo ta selil po večjih mestih širom Italije.

VITAL

str. 16

• leto xxiv • december 2014 • številka 34 •

Gostujoče pero

Ali ima pena v prazničnem vrčku piva lahko drugačen okus? Pivo in prazniki imajo nekaj skupnega. To je namreč njihovo stopnjevanje oziroma stopnjevanje pričakovanja.

Gostujoči pisec: Prof. dr. Janez Bogataj

ako kot stopnjujemo požirke in vrčke piva ter ob vsakem naslednjem doživljamo nove prijetne okuse, tako naj bi stopnjevali tudi praznike. Ne vseh »vsebin« na en dan, kar je tako značilno za njihovo potrošniško, globalno obliko, ampak postopoma od dneva do dneva,

re od njih je sodilo tudi pivo, v druge spet vino, oboje pa za seštevek okusov. Naša stara teta, ki je živela z nami, si je pogosto za praznike zaželela tudi točenega piva. Ponj sem hodil v bližnjo gostilno, pogosto kar s kanglo, tako, kakršna je bila sicer za mleko. Za pitje piva so bili pri hiši visoki, 3 ali 3,5 decilitrski kozarci, spodaj pri nogi nekoliko zoženi in proti vrhu nekoliko razširjeni. Rekli smo jim »štuci«, čeprav je ta izraz poznan tudi za drugačne tipe kozarcev. Pa naj bo dovolj o spominih… Star pregovor pravi: jemo zato, da živimo, vendar ne živimo samo zato, da bi le jedli! Danes praznujemo in doživljamo praznike na drugačne načine, kot smo jih v času moje mladosti. To je nekaj popolnoma normalnega, saj se vse na tem svetu razvija

Praznujemo, ker živimo, vendar ne živimo samo zato, da bi le praznovali. kar potem privede do prazničnega vrhunca. Iz moje mladosti se spominjam, kako je mama pekla piškote in potice ter pripravljala hišo na praznike. Vsak dan je dišalo na drugačen način in bolj ko se je bližal praznični dan ali njegov predvečer, bolj nestrpno je bilo moje pričakovanje. Strogo so mi prepovedali uživanje pripravljenih in spečenih jedi pred praznikom. A kaj, ko je bila moja »ustvarjalnost« močnejša in sem z najrazličnejšimi načini izbrskal iz skled piškote. Sklede so bile razpostavljene in pokrite na omari v spalnici staršev in pridobljene piškote sem tako umetelno izvlekel iz skled, da se na zunaj ni nič videlo in so njihove skladovnice zgledale kot nedotaknjene… Zadnji dan pred praznikom so se sladkim vonjavam pridružile še mesne in na praznični dan še odlične divjačinske omake. V nekate-

in spreminja. Marsikaj izgine v pozabljenje, drugo spet doživlja svoja preoblikovanja. Sporočilo starega pregovora bi zato lahko bilo danes precej drugačno: praznujemo, ker živimo, vendar ne živimo samo zato, da bi le praznovali. Smo si že kdaj postavili vprašanje, kaj pravzaprav pomeni beseda praznik? Beseda izvira iz pojma »dela prost«, torej ne delati. Naši davni predniki so namreč dobro vedeli, da sta delo in praznovanje nujno povezana pojma, da ustvarjata določen ritem v človekovem prizadevanju in življenju nasploh. Za praznike torej naredimo delovni premor, se pražnje oblečemo, se kaj pogovorimo, tudi kaj

prazničnega skuhamo, pred tem še pospravimo po hiši… Seveda današnje praznovanje dobiva nove vsebine, ki jih predstavljajo pogosto brezglava nakupovanja, hitenja, tudi strah pred dnevi in meseci, ki bodo sledili, skrb za zdravje, grožnje miru in še bi lahko našteval. Čas pa je, da se vrnem k naslovu prispevka in peni v vrčku piva. Na prvi pogled ta sicer ni prav nič drugačna od vsakdanje. Toda, če ga spijemo z zavedanjem najbolj žlahtnih prazničnih razsežnosti, bosta tudi pivo in pena dobila poseben, praznični okus.

KAZALO

G L A S I LO S KU P I N E L A Š KO

04 | Intervju: Dušan Zorko

06 D ružbe Skupine Laško poslujejo z dobičkom 08

osovo - aktivnosti v K lokalnih okvirih

Strateška Projektna pisarna

I SO - odličnost poslovanja

• leto xxiv • december 2014 • številka 34 • G L A S I LO S KU P I N E L A Š KO

10 | 25. let Mažoret Laško

10 Obletnica Društva pivovarjev 11

| |

I nterno izobraževanje zaposlenih Pivnica Pivovarne Union

14 | Še na mnoga leta!

15 | L aško Special

17 D egustacija piva od A do Ž 17 | Kuhano pivo

18 Pivovarna Union v letu 2015 20 | Trade marketing

22 Vrhunska rokometna jesen 24

OOD TOUR LIFE F v Trstu

ala, zvesta Z spremljevalka ljudi s sladkorno boleznijo

27 | Nagradna križanka

• leto xxiv • december 2014 • številka 34 •

INTERVJU

G L A S I LO S KU P I N E L A Š KO

Pogovor s predsednikom uprave Skupine Laško, objavljen 20. 12. 2014, v Sobotni prilogi Dela

Dušan Zorko:

"Če si rakav bolnik, se moraš začeti zdraviti in tudi kaj žrtvovati"

Vse namreč kaže, da bi iskanje novega kupca za zadolženo Laško lahko naplavilo različne interese na osi lastniki-upniceuprava, ki v sagi o razdolževanju holdinga Laško sledijo vsak svojemu interesu. Pivovarno Laško je treba ločiti od njene tajkunske preteklosti, pravi njen predsednik uprave Dušan Zorko. Besedilo: Vanja Tekavec, Božena Križnik

Gospod Zorko, bo Pivovarna Laško z vami na čelu v formi dočakala 190-letnico ali je tole naš zadnji intervju? (v smehu) Zadnji letos.

Vtis je, da se je od letošnje pomladi v vaši pivovarski skupini zgodilo več kot prej v nekaj letih. Medtem ko ste do letos bolj ko ne životarili iz enega v drugi kratkotrajni odlog plačila 240-milijonskih bančnih obveznosti, vam je konec aprila uspelo z bankami doseči sporazum o prestrukturiranju in mirovanju obveznosti, junija ste prodali delež v Mercatorju in se »strahotno razdolžili«, prodali ste Večer, našli več potencialnih investitorjev v pivovarno, sklenili prodajno pogodbo za prodajo Radenske, blizu epiloga je tudi naše Delo, aktivirali ste vaše največje lastnike. Kaj je spodbudilo to serijo premikov? Preprosto: zgodile so se spremembe, ki so omogočile multiplikativne premike. Okolje, predvsem tu mislim na bančne kroge, je končno prišlo do spoznanja in dopustilo spremembe, ki so bile pogoj za sanacijo Skupine Laško. Znano je, da smo jo sami predlagali upravi največje upnice, NLB, že aprila 2010, ji predstavili možne rešitve, a nas je zavrnila in pognala v prodajo Mercatorja. Epilog Mercatorjeve zgodbe je sprožil plaz drugih dogodkov. Tik pred tem smo z 18 bankami upnicami podpisali tudi sporazum o prestrukturiranju dolga, ki nam podaljšuje kredite do 31. decembra 2016, vendar le, če bomo izpolnili določene pogoje. Med njimi je tudi dokapitalizacija, ki pomeni dokončno razdolžitev skupine.

Kako daleč so pogajanja o dokapitalizaciji, kdo bo pripuščen k skrbnemu pregledu – ti so se menda

začeli že prejšnji teden. Do kdaj mora biti postopek zaključen? Začel bi pri lastnikih. Že na zadnjih štirih skupščinah smo jih pozivali k dokapitalizaciji skupine, ker je prezadolžena, kot taka nerešljiva. A nikoli niso potrdili tega sklepa. In firma se je razvijala, kot se je lahko pod težo prezadolženosti. Ne smemo pozabiti, da je skupina dolg zmanjšala že za prek 210 milijonov evrov in plačala prek 100 milijonov obresti. Banke so spoznale, da lahko firma s pomočjo bančnega sistema izlušči zdravo jedro – osnovno dejavnost – in nanj »obesi« svojo prihodnost. Pogoj pa je, da se do konca razdolži. Skupina Laško je prezadolžena. V najtežjih časih, ko je zadolženost presegala 440 milijonov evrov, je bilo razmerje med EBITDA in neto dolgom 14. Naš cilj po tem kriteriju je približno 3-kratnik EBITDA. Kar pomeni, da je nujna tudi dokapitalizacija. S podpisnicami sporazuma o prestrukturiranju dolga smo se dogovorili, da bo za dosego tega cilja potreben svež kapital v višini najmanj 75 milijonov evrov. O tem smo seznanili lastnike, še preden smo začeli iskati investitorja. Torej so lastniki ves čas vedeli, kaj počnemo. Poudariti pa želim, da podpiramo vključitev lastnikov v ta proces. Uprava namreč lahko samo išče dokapitalizacijo, ne more pa prodajati lastnine.

Ali so v ožjem izboru res strateška partnerja Carlsberg in Heineken ter finančni investicijski skladi KKR, CVC Kapital, Bain Capital in OEP? Postopek smo zaupali banki Unicredit in pravni pisarni Wolf Theiss iz Ljubljane. Podpisali smo dokument o zaupnosti, zato lahko rečem le, da je bil v začetku izkazan zelo velik interes, dokumentacija je bila poslana več kot dvajsetim potencialnim investitorjem, več kot pet jih je oddalo nezavezujoče ponudbe. Ne bom o imenih, ker so to zaupni podatki. Vsi v ožjem izboru bodo opravili skrbne preglede. Med njimi so strateški partnerji in finančni investitorji. Vse ponudbe so

prvovrstne, dale so jih svetovno znane firme z več kot zadosti kapitala, finančnega in pravnega znanja. Če bi torej – mimo dokapitalizacije – nasproti bank upnic sedel kdo izmed njih, bi se brez težav dogovorili o preureditvi dolga. Tudi banke se namreč zavedajo, da se bodo morale po množičnejšem vstopu tujcev v lastništvo podjetij racionalneje obnašati. Ker sicer bodo tujci pripeljali svoje financerje.

Kakšen je bil konkretno načrt uprave? Da v preglednih postopkih dokapitalizacije skupaj z nadzorniki izberemo investitorja, pridemo pred skupščino, pojasnimo, koliko ponuja za delnico, in poskušamo dobiti tričetrtinsko soglasje. Če skupščina soglaša, investitor vplača vložek, denar gre nemudoma bankam in s tem se deloma razdolžimo. Pričakuje se, da bo izbrani investitor po vstopu v kapital objavil ponudbo za odkup v skladu z zakonom o prevzemih. S tem bo preostalim delničarjem, tudi malim, omogočen izstop iz družbe za enako ceno za delnico. Laško ima okoli 8000 malih delničarjev, ki so naši potrošniki, zato so zelo pomembni. Zmanjšati torej želimo finančno breme, rešiti lastnike, ki so drago prišli do deležev prek plenjenja Infond Holdinga in Centra Naložbe. Danes imajo v lasti delnice, ki jih morajo slabiti, banke delati rezervacije. To je idealna rešitev tudi za končanje tajkunske zgodbe.

Iz vložka je mogoče izračunati tudi okvirno pričakovano ceno delnice. Če bi investitor z okoli 75 milijoni pridobil tretjinski delež in presegel prevzemni prag, bi moral ponuditi ceno, ki je blizu sedanje tržne, okoli 25 evrov. Drži? Čeprav bi rad povedal kaj o ceni, to presega moja pooblastila. Domneva se, da bo namen investitorja preseči prevzemni prag, 33 odstotkov lastništva. Kar je manj, bi bilo sponzorstvo. Če bo že vplačal veliko denarja, bo moral dati ponud-

→

• leto xxiv • december 2014 • številka 34 • G L A S I LO S KU P I N E L A Š KO

bo za prevzem celote. Od lastnikov pa je odvisno, ali jo bodo sprejeli. Če pa bodo lastniki hoteli prodati svoje deleže pred dokapitalizacijo, pa se bodo sami z investitorjem dogovorili za ceno.

rečem. Ali so pričakovanja prevelika? A če bodo lastniki zavrnili prodajo, kar je legitimno, bodo morali prevzeti odgovornost. Zato mora uprava pripeljati pravega lastnika, da se poveča vrednost za vse.

Kadar lastniki formalno pozovejo upravo, naj jih vključi v proces prodaje družbe, je z upravljanjem podjetja nekaj narobe. Ali ni nenavadno, da lastniki prehitevajo upravo in nadzornike po desni in da zahtevajo od uprave nekaj, kar ni v njeni moči?

Menite, da se potencialni kupci že pogajajo z bankami upnicami?

Ni res. Nenavadno je, da so se šele zdaj zbudili, da niso že prej zaznali potrebe po reševanju tako močnega sistema, ki ustvari prek 40 milijonov evrov EBITDA.

Kaj se je dogajalo na sestanku med upravo in konzorcijem lastnikov pretekli teden? Slišati je sicer, da je bil sestanek konstruktiven. Mislim, da je bil sestanek korekten, izmenjali smo stališča, potrebe po dokumentaciji. Zavedati se moramo, da Skupina Laško vodi proces dokapitalizacije v skladu s podpisanim sporazumom z bankami. To smo upoštevali v informacijskem memorandumu in sporazumu o nerazkrivanju informacij. Če se želi nekdo vključiti, moramo postopek speljati pravno korektno. Sama vključitev ni problem, problem je časovnica in pravilna vključitev.

Vključitev lastnikov bi spremenila pravila igre. Kako? Treba je ločiti, kaj je dokapitalizacija, kaj pa prodaja – čeprav obe vodita h končnemu cilju, ustrezni finančni strukturi v bilancah pivovarne. Pri dokapitalizaciji bi šel denar takoj bankam in skupina bi se razdolžila. Pri prodaji bi bil končni učinek enak, a po podpisanem sporazumu z bankami uprava lahko dela samo prvo. Prodaja je damoklejev meč lastnikov. Če bodo hoteli prodati deleže, bodo morali na novo urediti prestrukturiranje kreditov in banke zadovoljiti v njihovih pričakovanjih. Določene banke niso ustrezno zavarovane in jim samo razdolževanje v okviru prodaje deležev ne bi prineslo ustreznega poplačila kreditov. A če pride finančno močan investitor, se najbrž ne bo težko dogovoriti za novo prestrukturiranje.

Tako kot je bilo pri prodaji Mercatorja, v trikotniku kupec, banke, lastniki? Tako je. In zdaj je Mercator na poti sanacije.

Torej se s formiranjem konzorcija prodajalcev načrt razdolževanja v ničemer ne spremeni? Končna slika ne, morda le vmesna faza – če bi lastniki želeli pred dokapitalizacijo prodati delnice. Tedaj bo treba na novo definirati odnos z bankami upnicami. Kar po moje ni prav, ampak treba se je usesti in razmisliti.

Zakaj mislite, da so lastniki tako pozno vstopili v to zgodbo? Bom odgovoril z vprašanjem: Zakaj pa niso šli nikoli v dokapitalizacijo? Verjetno je odgovorov več. Nobeden se ni zavedal resnosti, določene banke niso verjele v zgodbo, saj je v ozadju preveč neresnic, zasebnih interesov. Zgodba je samo ena. Skupina Laško s svojo osnovno dejavnostjo izpolnjuje vse kriterije centralne banke za razdolžitev in nadaljnji razvoj. Smo eni prvih skupaj z Mercatorjem, banke nam zaupajo.

Uradno ste zapisali, da boste skušali pri iskanju investitorja doseči najvišjo ceno. Kaj pa razvoj, kako boste zagotovili, da bo pivovarna spet prodajala v Srbijo, Bolgarijo, Južno Tirolsko? Če ne bo kriterij cena, ampak recimo delovna mesta, razvoj – kako se bo odločila slaba banka? Bo glasovala za na skupščini? Vedeti je treba, po koliko so nekateri prišli do lastnine in po koliko jo imajo knjiženo. Po plenjenju Infonda Holdinga in Centra Naložb je bila prevzeta po visoki vrednosti, potem so jo imele banke nekaj let v bilanci, a delnica je grmela proti 5 evrom. Zato smo vedno pozivali lastnike k dokapitalizaciji. Danes se z delnico Laškega spet trguje po zelo primernih cenah nasproti najnižjim vrednostim, kar je posledica večje likvidnosti delniškega trga. A kje se bo to končalo? Težko

Prepričan sem, da se, take informacije dobivam. Tisti, ki imajo interes po prevzemu lastnine in upravljanju, se pogovarjajo z bankami, lastniki, institucijami, tudi z Ivico Todorićem, ki je naš velik kupec. Prej ali slej se bodo morali soočiti s pravimi in ekonomskimi lastniki, ki so banke upnice, da bodo rešili zgodbo do konca. Pred vstopom DUTB so bili ekonomski lastniki skupine banke, a so stremele samo za poplačilom kreditov. Zdaj ko je lastnik pivovarne DUTB, je to drugače.

Zakaj so banke prenesle na DUTB samo zavarovanja iz naslova pivovarskih kreditov, ne pa tudi samih kreditov. Je to le površnost ali strateška odločitev? Mislim, da je bilo premišljeno. Banke so se verjetno različno pogovarjale z DUTB, tudi z vlado, Brusljem, kaj vem, s kom ...

Se pravi, da se je že takrat lobiralo? Mislim da. Morate vedeti, da Laško plačuje kredite po visoki obrestni meri. Laško je za banke zlata jama, kljub vsem problemom. A zlata jama je le trenutno. Treba ga je rešiti, pa bo še naprej. Veste, koliko denarja je vrnilo Laško, odkar sem tukaj? 600 milijonov evrov smo v tem času vodili prek bilanc Laškega, 300 milijonov smo slabili naložbe v Mercator, Delo, Večer itd., dolg smo zmanjšali za okoli 210 milijonov evrov in odplačali za 110 milijonov obresti, deloma s prodajo premoženja, deloma pa tudi iz tekoče likvidnosti. Ni sistema, ki to lahko preživi. Strahotno veliko smo naredili.

Kaj je Laško pridobilo z vstopom DUTB? Novega lastnika, ki je tudi agent prodajnega konzorcija za Laško.

Se bo slaba banka pri prodaji pivovarne torej pogovarjala tudi z upnicami? Verjetno z bankami in verjetno tudi z bodočimi lastniki. Ah, bodimo odkriti. Vsak, ki pride v Slovenijo, obišče Kad, DUTB, NLB in morda še koga in potem si ustvari neko približno krvno sliko.

V skupini ima vsaka od upnic svoje zavarovanje, ena ima Union, ena Laško, ena opremo, ena nepremičnine. Lahko tu nastanejo težave? Velike. Zakaj mislite, da nismo dobili pogodbenega koncerna? Ker so določene banke, npr. NLB pod prejšnjo upravo, vedno igrale igro: če Laško ne bo vrnilo kreditov, bomo unovčili Union. To je bil temelj vseh napadov name, na mojo ekipo. Ker so čuvali Union, s tem, da je imela NLB zavarovano opremo in Union v celoti. Zato je s sporazumom o prestrukturiranju nastal nov moment, ko so banke morale dati na kup vse kredite in vse premoženje in ga na novo definirati – s tem je bil gordijski vozel rešen.

Torej je NLB kot upnica dobro zavarovana, s prenosom lastništva na DUTB pa se je rešila še političnega vpliva pri prodaji pivovarne. Je bil to razlog, da NLB na DUTB ni prenesla tudi posojil do Laškega, ampak le zavarovanja? Ne vem, zakaj NLB na DUTB ni prenesla posojil, lahko pa potrdim, da vse našteto drži in da kredite še vedno urejamo z vsako banko posebej. Veseli smo, da z bankami, tudi NLB, dobro sodelujemo, saj prej nismo. Ko je bila NLB lastnica pivovarne, je večkrat nasprotovala predlaganim rešitvam za sanacijo pivovarne.

Rekli ste, da je Laško bančna oaza, pa je tudi pivovarniška oaza? Vas skrbi, da bi se nekdo z nakupom pivovarne poskušal dokopati le do njenega trga? Pripadnost potrošnikov našim izdelkom je močna in vsake-

mu bi svetoval, naj blagovne znamke razvija še naprej.

Bi bil boljši investitor strateški lastnik, ki ponavadi ponudi več kot finančni? Uprava ne favorizira kogar koli. Dober bo tisti lastnik, ki bo poskrbel za razvoj znamk, razdolžitev in ki bo sprejemljiv za naše lastnike. Usoda pivovarne bo na koncu enaka, tudi sklad jo bo nekomu prodal.

Kaj bi se zgodilo, če dokapitalizacija pade v vodo, če na primer medsebojni nesporazumi ali previsoka pričakovanja prodajalcev ali uprave odpodijo kupce? To sta dve poti. Če dokapitalizacija ne bo v roku speljana, bomo morali podpisnicam sporazuma pojasniti, zakaj se ne držimo rokov. Če bodo to sprejele, bodo verjetno rok podaljšale. Sicer bo proces propadel, banke bodo sprožile stečaj.

Znano je, da sporazum z bankami določa, da morate do konca leta prodati Radensko in Delo. Še prodajate Radensko? Sprašujemo zato, ker prodaja Radenske vedno bolj spominja na prodajo Mercatorja in Heliosa, kjer sta nova lastnika konkurente iz boja najprej izločila z najvišjo ponujeno ceno, nato pa sta jo taktično le še zniževala. V primeru Radenske je podobno – češka Kofola in družina Polič sta si najprej konkurirala v boju za nakup Radenske, zdaj pa jo kupujeta skupaj, Laško pa je stisnjeno v kot. Za Radensko smo včeraj (petek, 19. decembra) sklenili prodajno pogodbo. Kupec je Kofola. Občutki so mešani; na eni strani smo zadovoljni, ker se nam je uspelo v konstruktivnih in dolgotrajnih pogajanjih dogovoriti o pogojih prodajne pogodbe, ki je ena najtežjih prodajnih pogodb nasploh, ker mora reševati veliko zahtevnih vprašanj. Zato sem zadovoljen, da smo jo s sodelavci in svetovalci uskladili in pripravili za podpis, ki pomeni izpolnjevanje zavez sporazuma o prestrukturiranju in mirovanju. Na drugi strani pa nihče z veseljem ne prodaja podjetja s 145-letno tradicijo ... Vendar, kot sem že dejal, pri prodaji Radenske gre za del sporazuma o prestrukturiranju in mirovanju. Sicer se je prodajni proces Radenske, skladno s sporazumom, začel 1. septembra lani. Postopek prodaje deleža v družbi Radenska je bil izveden v transparentnem mednarodnem dvofaznem postopku javnega zbiranja ponudb, v okviru katerega je bilo kontaktiranih več kot 50 domačih in tujih potencialnih investitorjev ter oddanih več kot pet nezavezujočih ponudb. Februarja 2014 sta zavezujoči ponudbi oddala dva ponudnika, ki sta pozneje v fazi pogajanj oddala eno skupno zavezujočo ponudbo. Prodaja bo, ko bodo izpolnjeni vsi odložni pogoji s strani prodajalca in kupca, predvidoma zaključena v naslednjih mesecih. Ves čas smo skladno z dogovorom o procesu obveščali tudi člane nadzornega sveta. Prodajamo tudi ostalo, delnice elektrogospodarstva, rudniške delnice, časnik Delo, pravzaprav vse, kar je bilo v preteklosti nakupljeno iz denarja osnovnega posla, pa to danes ni. Slabimo lahko vse, a kredite moramo vračati. Vsak mesec.

Ves čas govorite, da je osnovni posel pivovarne pivo. Toda pivovarne polnijo tudi vodo in to je ne nazadnje tudi osnovni posel Radenske. Res je. Tudi Fructal je bil. A če si rakav bolnik, se moraš začeti zdraviti in tudi kaj žrtvovati. Radenska ima dobro vodo in upam, da se bo pod novim lastnikom razvijala. Radenska ni nepomemben element v Pomurju, tam je veliko težav in ni nam vseeno, kakšna bo prihodnost družbe. Pri prodaji Radenske se je marsikdo prestrašil tudi zahtevka po denacionalizaciji, zato so določeni interesenti kasneje odstopili od svojih nezavezujočih ponudb.

So ti zahtevki prestrašili tudi Coca-Colo? Coca-Cola je gigant in res ne vem, kaj lahko prestraši tak sistem. Coca-Cola se je v nekem momentu resno pogajala za nakup, več pa bi težko komentiral. Radenska ima svojo ceno in pričakujemo normalno plačilo za tako pomembno blagovno znamko.

• leto xxiv • december 2014 • številka 34 •

G L A S I LO S KU P I N E L A Š KO

POSLOVNO

Poslovne krivulje

Družbe Skupine Laško poslujejo z dobičkom Na 18. seji nadzornega sveta Pivovarne Laško d.d. so člani nadzornega sveta obravnavali devet mesečne rezultate poslovanja družb Skupine Laško, ki so v omenjenem obdobju ustvarile 197 mio EUR prihodkov in 24,6 mio EUR čistega dobička iz poslovanja ter 36 mio EUR EBITDA. Matična družba, Pivovarna Laško d.d., je v tem obdobju ustvarila 71,2 mio EUR prihodkov in 8,1 mio EUR dobička iz poslovanja ter 11,5 mio EUR EBITDA. Besedilo: V. G.

prava je člane nadzornega sveta seznanila tudi s postopkom dokapitalizacije, ki poteka strokovno in transparentno v skladu z mednarodno prakso, pri katerem svetuje banka UniCredit. O postopku so bili najprej seznanjeni delničarji na redni letni skupščini 30.6.2014. Postopek se je začel v začetku meseca julija 2014 z izdajo Teaser-ja, v skladu z določbami Sporazuma o prestrukturiranju in mirovanju, ki so ga dne 30.4.2014 sklenile družbe Skupine Laško z bankami upnicami. Nadaljeval se je s podpisom Sporazuma o ne-razkrivanju informacij (NDA) in izdajo Informacijskega memoranduma konec oktobra 2014. Zainteresirani ponudniki so v drugi

24,6

Družbe Skupine Laško v devetih mesecih poslovanja s 24,6 mio EUR čistega dobička iz poslovanja.

polovici novembra 2014 poslali ne-zavezujoče ponudbe. Prispele so tako ponudbe strategov, kot finančnih skladov. Člani nadzornega sveta so potrdili predlog uprave glede načina izbora potencialnih investitorjev, ki se jih povabi v ožji krog za dokapitalizacijo Pivovarne Laško, d.d., in se strinjajo, da se s potencialnimi investitorji z ožjega seznama postopek nadaljuje. Postopek dokapitalizacije se predvideva, da bo zaključen v letu 2015, s ciljem doseči čim višjo ceno za delnico. Pričakuje se, da bo izbrani investitor po vstopu v kapital objavil ponudbo za odkup v skladu z Zakonom o prevzemih. S tem se bo preostalim delničarjem omogočil izstop iz družbe za enako ceno za delnico.

• leto xxiv • december 2014 • številka 34 •

DOGAJANJE

G L A S I LO S KU P I N E L A Š KO

Pivnica Pivovarne Union

Nepozabno doživetje

Uspešna otvoritev Pivnice Union

Premium Clubbing VIP Green Exclusive

V ponedeljek, 17. novembra 2014, smo v Pivovarni Union svojo novo pivnico premierno predstavili povabljenim poslovnim partnerjem, medijem ter predstavnikom slovenske estrade. Besedilo: Nina Tomše

Premium Clubbing je predstavil VIP Green Exclusive na otvoritvenem večeru v Kurzschluss-u Besedilo: David Šaherl

petek 28. novembra se je na underground lokaciji v samem središču Ljubljane, pod poslovno stavbo Slovenijalesa- v sklopu projekta Kurzschluss, odvijal dogodek VIP Green Exclusive by Pivovarna Laško, ki je bil paša za oči in dušo. V igri lepote in čutov v zatemnjeni zelenkasti svetlobi s silhuetami gibčnih artistk in zapeljivimi pogledi lepotic, ki so se iskrili skozi tisoče zelenkastih bleščic, smo spoznavali premium vonj in okus v zelenem, ki dviga razpoloženje. Vrhunec večera je bila izbrana glasba francoskega dua Faul & Wad Ad ter Hannae Mancini, v ritmičnem house-u, začinjenem z okusi novodobnega disca, francoskega housea in tudi z vplivi jazza in funka. •

rečali smo mnoge znane obraze, ki so se navduševali nad arhitekturno podobo pivnice, kulinarično ponudbo, predvsem pa raznolikostjo točenih piv. Obiskovalke so z veseljem posegle po mogočnih kelihih v katere se je točil Triglav Bok, moški pa so uživali v raznolikosti pestrih okusov, še posebej pivovarjevega izbora. Udeležence je zabavala glasbena skupina VIP band, mnogi pa so zbrali tudi pogum in se pomerili v posebnem izzivu krotenja Unionovega zmaja … •

Gostinsko turistični zbor Slovenije

Na 61. GTZ nismo manjkali! Letošnji 61. Gostinsko turistični zbor Slovenije je potekal med 14. in 15. oktobrom 2014 v Kongresnem centru Grand hotela Bernardin Portorož. Besedilo: David Šaherl

dveh dneh se je pomerilo v spretnosti in znanju več kot 400 tekmovalcev iz 35 gospodarskih družb v 28 kategorijah za pridobitev kolajn, istočasno pa je 38 razstavljavcev obiskovalcem in strokovni javnosti predstavilo svojo gostinsko ponudbo, v kateri ni manjkala uspešna in inovativna predstavitev Skupine Laško, ki je v dveh dneh gostila veliko število poslovnih partnerjev s področja gostinstva. Poleg že poznanih vrst blagovnih znamk in njihove kvalitete, smo njihovo čustveno interakcijo do vrhunca povzdignili z novimi okusi specialnih vrst piv naših pivovarjev. •

Sola Beats navdihuje Pri letošnjih novoletnih voščilnicah ne boste imeli težav z izvirnostjo. Besedilo: Tina Čoga

a vse, ki si želite izvirnih in na kožo naslovnika pisanih čestitk, smo pripravili zabavno glasbeno aplikacijo Sola Beats. Ja, prav ste prebrali. Vaše voščilo ne bo samo zelo (p)osebno temveč tudi zvočno. In ker veste čemu najraje prisluhnejo vaši prijatelji naloga ne bo težka. Preskusite svoj talent na spletni strani http: //beats.sola.si/ in se prepustite ustvarjanju. Če ne bo takojšnega navdiha si privoščite Solo. Sola okus = ritem, ki te premakne. Namešajte svojo glasbo in navdušite z beati. Lahko izbirate med 4 glasbenimi paketi, pri ustvarjanju pa vam bo pomagal znani kitarist Tadej Košir iz skupine Muff. •

• leto xxiv • december 2014 • številka 34 •

TUJI TRGI

G L A S I LO S KU P I N E L A Š KO

KOSOVO

Aktivnosti v lokalnih okvirih Skupina Laško je s svojimi blagovnimi znamkami zelo močno prisotna na

tržišču Kosova.

Besedilo: Barbara Bajc, Petra Nader in Bojan Kunc

Izvoz Skupine Laško na Kosovo v letu 2013 •175.5 tisoč hl vseh pijač Kosovska Mitrovica

Priština

Peć

Gnjilane

Trg piva na Kosovu

Đakovica

Splošni podatki o Kosovu

Uroševac

Republika Kosovo ima skoraj 1,9 mio prebivalcev. Razprostira se na 10.887 km2. Država je upravno razdeljena na 34 občin. Glavno mesto je Priština, kjer živi približno 600 tisoč ljudi. Uradna jezika sta albanščina in srbščina. Kosovo meji na Srbijo, Makedonijo, Črno goro in Albanijo. Velik problem države je visoka brezposelnost, ki znaša kar 44 % vsega aktivnega prebivalstva. V ekstremni revščini živi 30 % populacije. Posebnost Kosova je visok delež mlade populacije, ki predstavlja kar 60 % celotnega prebivalstva.

trgovska veriga na Kosovu je Elkos, po obsegu prodaje raste tudi veriga Viva Fresh. Ostali so manjši trgovci ter močan traditional trade. Največji tržni delež piva na Kosovu ima Birra Peja pivo s 60 %, sledi Skopsko pivo s 17 % , Nikšič 10 % in Laško pivo z 9 % tržnim deležem.

Prisotnost izdelkov Skupine Laško

Trg brezalkoholnih pijač

Skupina Laško je s svojimi blagovnimi znamkami zelo močno prisotna na tržišču Kosova. Ocenjujemo, da bomo v letu 2014 prodali na Kosovu 175,5 tisoč HL vseh pijač, od tega Laškega piva 26 tisoč HL, brezalkoholnih pijač Sola 137 tisoč HL in vode Radenska 12,5 tisoč HL. Naše najpomembnejše blagovne znamke pri prodaji na Kosovu so: Sola ledeni čaj breskev, Multi Sola, Laško Zlatorog pivo ter voda Radenska Classic. Na Kosovu prodajamo naše blagovne znamke v kanalih Retail in Horeca. Skupina Laško se z licenčno polnitvijo dela asortimana na Kosovu prilagaja konkurenčnim zahtevam trga ter želi izkoristiti možnosti širitve prodaje v celotni regiji.

Na letnem nivoju se na Kosovu proda 1,4 mio HL brezalkoholnih pijač. Potrošnja brezalkoholnih pijač na osebo znaša 74 litrov na leto. Največ Sola pijač se proda v Retailu. Neposredni konkurenti Sola ledenem čaju so Nestea, Rauch in Multisende. Na področju multivitaminskih napitkov pa Multi Soli najbolj konkurirajo proizvodi v tetrapaku domačih proizvajalcev.

Distribucija Laško pivo in vodo Radenska distribuira podjetje Liridoni sh.p.k., Peć. Sola brezalkoholne pijače uvažamo in licenčno proizvajamo na Kosovu preko pivovarne Birra Peja Sh.A., Peć. Od julija 2014 Birra Peja ni več članica Skupine Laško, saj je prodan naš lastniški delež v tej pivovarni. V drugi polovici leta 2014 je Skupina Laško na Kosovu ustanovila hčerinsko podjetje Laško Grupa Sh.p.k. v Peći z namenom kontrole tržišča ter aktivnega vodenja politike marketinga in distribucije na trgih Kosova, Makedonije, Črne gore in Grčije.

Trg piva Na Kosovu se letno proda 340 tisoč HL piva. Potrošnja piva na osebo znaša 18 litrov na leto. V kanalu Horeca se proda največ piva v steklu, v Retailu pa pločevink ter 2 l plastenk. Največja

Prizren

Trženje Skupina Laško razvija strategijo nastopa, prilagojeno potrebam posameznega trga. Aktivnosti postavljamo v lokalni

okvir in na ta način še bolj približujemo naše blagovne znamke kosovskemu potrošniku. Pri trženju brezalkoholnih pijač Sola je bil v letu 2014 glavni fokus na zakupu prodajnih polic. Tekom leta smo pripravili večjo atraktivno nagradno igro s privlačnimi nagradami. Pri mladi ciljni skupini je bila najbolje sprejeta aktivnost nagrajevanja nakupa s trendovskim reklamnim materialom. Zaradi izredno mlade populacije smo namenili del marketinškega budgeta za digitalno oglaševanje. V decembru izvajamo co-marketing aktivnost Sola z znano blagovno znamko piškotov na Kosovu. Trženje Zlatorog piva in vode Radenska v plastenkah je bilo v letu 2014 usmerjeno v zakup polic v segmentu trgovine. Laško Club pivo in vodo Radenska Classic v stekleni embalaži smo intenzivno pospeševali v Horeca kanalu. Skupaj z Birro Pejo je Skupina Laško uspešno nastopila v juliju na največji prireditvi Pivo fest v Prištini. V prihodnjih letih si bomo prizadevali za povečanje prisotnosti lastnih blagovnih znamk, utrjevanje položaja in širjenje indeksa distribucije blagovnih znamk Skupine Laško na strateškem trgu Kosova ter v okoliških regijah. •

• leto xxiv • december 2014 • številka 34 •

TRAJNOSTNI RAZVOJ

G L A S I LO S KU P I N E L A Š KO

Nova organizacijska funkcija v Skupini Laško:

Strateška Projektna pisarna V začetku oktobra je nadzorni svet potrdil Strategijo Skupine Laško 2019, ki postavlja pogumno vizijo za prihodnost, kar bo povečevalo našo pozicijo vodilnega proizvajalca piva in brezalkoholnih pijač. Besedilo: Andrej Kebe

podporo implementaciji Strategije 2019 je bila ustanovljena Strateška Projektna Pisarna (SPP) skupine Laško, ki bo nudila podporo pri implementaciji strategije in spremljala koristi obstoječih, strateških in vseh bodočih projektov. SPP bo zagotavljala centralizacijo, standardizacijo in uvedbo najboljših praks pri vodenju projektov. SPP bo tako omogočala pregled nad vsemi projekti v skupini, pomagala bo pri razporejanju virov in skrbela za usposabljanje in razvoj vodenja projektov in projektne metodologije povsod tam, kjer do sedaj ta še ni bila v zadostni meri vzpostavljena. SPP bo v sodelovanju s kontrolingom spremljala učinke in koristi projektov, ter s tem zagotovila pregled tako nad finančnimi učinki kot tudi nad doseganjem ključnih kazalcev uspeha. Ob nastopu izzivov, odprtih vprašanj ali tveganj, bo le-te po potrebi eskalirala. Vloga SPP bo tudi koordinacijska, spremljala bo časovnice strateških projektov, ter po potrebi medsektorsko usklajevala izvedbene aktivnosti. SSP bo predvidoma v celoti implementirana do konca januarja 2015. V okviru SPP je bil dne 26.11.2014 organiziran začetni sestanek implementacije strateških projektov, kjer so projektni vodje ključne cilje in časovnice projektov predstavili Upravi. Z dobrim upravljanjem projektov bomo v krajšem času naredili več, predvsem pa bomo imeli vsi udeleženci v vsakem

trenutku pregled nad želenimi podatki (npr. primerjavo med dejanskimi in planiranimi vsebinami , viri, stroški, časom, aktivnostmi ali pregled nad stanjem projektov, kritičnostjo, tveganji….).

Učinkovit nadzor nad portfeljem projektov v skupini Laško in profesionalizacija projektnega vodenja, bosta postala naša povečana konkurenčna prednost. •

S sledljivostjo procesov do odličnosti poslovanja

ISO - odličnost poslovanja

Kratico ISO ste v zadnjih letih zagotovo pogosto slišali, ne nujno samo v pozitivni zvezi. Besedilo: Janez Kešnar

prav zaradi uvedbe standardov, ki nosijo kratico mednarodne standardizacijske organizacije, smo lahko pri svojem delu bolj učinkoviti, kar se kaže tudi v večji uspešnosti. Prvi standardi, s katerimi so želeli poenotiti vodenje podjetja in procesov, so se pojavili konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja v Veliki Britaniji. Najprej so se zanje ogrela velika podjetja s poslovnimi enotami na več različnih lokacijah in z različno kulturo vodenja. Približno deset let kasneje so standarde vodenja prvič poenotili na mednarodni ravni. Mednarodni standardi iz skupine ISO so v

veljavi še danes, certificirali pa smo jih tudi v naših podjetjih. Standardi vodenja so predvsem orodje vodstva za obvladovanje procesov, hkrati pa tudi kupcem in lastnikom dokazujejo, da podjetje procese zares obvlada. V Skupini Laško se je potreba po enotnem standardu vodenja pojavila že zelo zgodaj, vendar smo zaradi nujnejših prioritet z začetkom uvajanja počakali do leta 2012, ko smo naredili idejni projekt. Sledil je še izbor zunanjega svetovalca, g. Bitenca v začetku leta 2013 in začetek projekta v marcu tega leta. Z energijo obratovodje polnilnice, ki je spodbudila tudi ostale izvršne direk-

torje in vodje obratov ter služb, smo projekt uspešno zaključili 16. 10. 2014, ko je tudi Pivovarna Laško pridobila certifikata ISO 9001 in ISO 14001. Na področju standardov vodenja v Skupini Laško imata trenutno obe pivovarni isti poslovnik in opise ključnih procesov, dokumentacija na nižjih nivojih pa je urejena na primerljiv način. Cilj uvedbe standardov vodenja v podjetja seveda ni v tem, da imajo zaposleni občutek, kako »delajo samo še za standarde«, pač pa morajo standardi postati sestavni del in neopazni spremljevalec našega vsakodnevnega dela. To med drugim pomeni,

da je dokumentacija napisana življenjsko in nas samo opominja tam, kjer je potrebno. Naslednji izziv nam predstavlja standard IFS. To je standard, ki so ga za svoje dobavitelje postavile velike trgovske verige (trgovska združenja Nemčije, Francije in kasneje Italije). V Pivovarni Union smo ga certificirali konec leta 2008 na željo komercialnega sektorja, kot lažjo vstopnico v trgovske verige. Ker ima Pivovarna Laško že nekaj let certificiran sistem HACCP, ocenjujemo da tudi certificiranje IFS-a ne bo predstavljalo prevelike ovire. Tako bo tudi na področju standardov prišlo do poenotenja v obeh podjetjih. •

• leto xxiv • december 2014 • številka 34 •

AKTUALNO

G L A S I LO S KU P I N E L A Š KO

Mažorete iz Laškega praznujejo

25. LET MAŽORET LAŠKO Oktobra je minilo natanko 25 let, odkar se je v Laškem zavrtela prva palica in svoj jubilej so mažorete proslavile tako kot se spodobi – s plesno prireditvijo, ki so jo organizirale v zadnjem tednu oktobra v Kulturnem centru v Laškem. Besedilo: Sabina Seme

a začetku prireditve se je odvrtel krajši promo film, ki so ga mažorete skupaj z društvom Šmocl snemale na različnih lokacijah po Laškem. Ko so gledalci videli posnetek, na katerem mažorete plešejo na vrhu sladarne Pivovarne Laško, so požele bučen aplavz. Kasneje so se predstavile vse tri starostne skupine – kadet, junior in senior z različnimi plesnimi točkami ter navijaška skupina Green chicks. Skupina kadetinj šteje 16 deklic od 8 do 11 let, skupina junior pa 17 članic od 12 do 15 let. Na odru so odplesale dve koreografiji, s katerima so tekmovale na državnem tekmovanju. Najstarejša skupina senior mažoret, ki ima za sabo že nemalo nastopov, tekmovanj in odločnih rezultatov, pa šteje 22 članic v starostnem razponu od 16 do 24 let, prav tako pa so se predstavile s tekmovalno figurativo in parado. V okviru prireditve jim je župan podelil srebrno jubilejno listino za uspešno delovanje, sedanja mentorica Sabina Seme pa se je zahvalila tudi bivšima mentoricama, Majdi Marguč in Vesni Kovač. Članice, ki že več let zastopajo barve Laškega, so iz rok predsednika KD Laška pihalna godba Mateja Oseta, prejele priznanja za aktivno sodelovanje v mažoretni skupini. Priznanja za 5 let delovanja so prejele: Maša Dečman, Valentina Gradič, Larisa Knap, Urška Kovač, Lucija Lapornik, Špela Rezec, Aneja Šanca in Ana Zabret. Priznanja za 10 let delovanja so prejele: Anja Kamerički, Patricija Knap, Anja Krašek, Katarina Lapornik, Eva Matek, Barbara Zorko, Lucija Zorko in Katarina Žagar. Prestižna priznanja za več kot 15

Foto: Rok Deželak RD2.si

let aktivnega sodelovanja pa so prejele: Valerija Jakopič, Nina Lenko, Katarina Novak, Slavica Plevnik, Kristina Ramšak Špilar in Maruša Šantej. Za zaključni finale prireditve pa so tako male kot velike mažorete združile moči in se na odru predstavile s skupno točko.

Jesenski večer je vsekakor minil v duhu plesa in spominov, ki so jih obujale tako sedanje kot bivše mažorete. V vseh teh letih je namreč v skupini Mažoret Laško plesalo več 100 deklet in prav vsaka je lahko ponosna na dejstvo, da je nekoč pripadala eni izmed najboljših skupin v Sloveniji in Evropi. •

Obletnica DRUŠTVA PIVOVARJEV Minilo je že 25 let odkar so se uresničile dolgoletne želje laških pivovarjev in sladarjev o cehovskem združenju (društvu) s ciljem, da bi postal ta maloštevilen, specifično zanimiv in zahteven poklic bolj prepoznaven. Besedilo: Ludvik Lavrinc

rvi sestanek je potekal 13.3.1989, prisotni pa so bili Karli Bovha iz sladarne, Lavrinc Ludvik iz varilnice, Veber Mirko in Pfajfer Franci iz kleti in Kovač Martin iz polnilnice. Skupaj s Faniko Wiegele smo pripravili osnutek ustanovitve in pravil društva. Društvo je bilo ustanovljeno 25.11. istega leta, vanj pa se je včlanilo 27 rednih in 4 izredni člani. Aktivnost in delovanje društva je bilo usmerjeno predvsem v spoštovanje in krepitev pivovarskega poklica. Pomembno je bilo tudi izobraževanje, sodelovanje v procesu posodabljanja proizvodnje, medsebojno sodelovanje in druženje. Društvo je v teh minulih letih lepo napredovalo in zastavilo si je precej nalog. Za praznik Piva in cvetja smo od leta 1991 organizirali svoj šank, ki je prepoznaven po nefiltriranem pivu. To je bil velik uspeh, ki se nadaljuje. Otvoritev, zaključek prireditve in povorka po

mestu ni mogla brez pivovarjev, ki so prikazovali delčke proizvodnje in na veselje gledalcev delili kozarčke odličnega piva. Za reklamno promocijo Pivovarne smo sodelovali na raznih sejmih, športno kulturnih prereditvah po Sloveniji in tudi izven naših meja. Za člane društva smo organizirali vsakoletna predavanja, kjer so nas naši strokovni in vodstveni delavci seznanjali s poslovanjem in posodabljanjem podjetja. Prav tako smo vsako leto izpeljali izlet s strokovno ekskurzijo. Tako smo si ogledali veliko evropskih pivovarn in držav, nepozabni pa so bili izleti na Kitajsko, v Kanado, na Kubo, v Egipt in Izrael, v Skandinavijo in še bi lahko našteval. Druženje med člani in sodelavci je bilo uspešno in zelo prijetno. Skupaj smo doživeli in preživeli mnogo lepega. Iskreno želim, da Društvo pivovarjev nadaljuje svoje delo in poslanstvo, da bo še naprej uspešno in čestitam za 25-letnico. •

Prva skupinska slika članov Laških pivovarjev 29.10.1991

• leto xxiv • december 2014 • številka 34 •

IZOBRAŽEVANJE

G L A S I LO S KU P I N E L A Š KO

Naši zaposleni

Interno izobraževanje zaposlenih Po prvih štirih internih izobraževanjih, ki smo jih izvedli spomladi 2014, smo nadaljevali z izobraževanjem tudi v jesenskem terminu. Teme in predavatelji so ostali enaki, le dopolnjeni z dodatnim predavanjem s področja prodaje. Tokrat so se izobraževanja udeležili zaposleni iz dveh največjih sektorjev obeh pivovarn in sicer tehničnega in komercialnega sektorja. Besedilo: Alenka Lesjak

esenskega dela izobraževanj, ki so potekala 6. in 7. novembra se je udeležilo 399 zaposlenih, skupaj s spomladanskimi izobraževanji pa se je skupno izobraževalo 568 zaposlenih. Izobraževanje smo tokrat, zaradi velikega števila udeležencev, izvedli v Thermani Laško. V sklopu izobraževanj smo, enako kot v spomladanskem delu izobraževanj, čas med odmori namenili predstavitvi in degustaciji izdelkov obeh pivovarn. Prvi odmor je bil namenjen degustaciji brezalkoholnih pijač, drugi odmor pa degustaciji specialnih piv Pivovarne Union in Pivovarne Laško. Dvodnevno izobraževanje se je zaklju-

čilo z ogledom proizvodnje pivovarne Laško, slušateljem pa bomo omogočili tudi ogled proizvodnje Pivovarne Union. V ogled bomo vključili vse udeležence izobraževanj in organizirali naknadni ogled, da bomo celostno zaključili interna izobraževanja v Skupini Laško. Za vse, ki se izobraževanja še niso udeležili a bi se ga želeli, bo organizirano dodatno izobraževanje z istimi vsebinami. Lokacija in termin sta zaenkrat še v fazi potrditve. Po že izvedenem pregledu in zbiranju novih prijav - ne glede na službe v katerih zainteresirani delajo - bomo natančneje definirali plan

dogodka. To nam tudi odpira možnost, da oglede proizvodenj obeh pivovarn izvedemo po zadnjem sklopu internih izobraževanj, ki bodo zaradi hitro bližajočih se praznikov izvedeni v začetku novega leta 2015. Anketni vprašalniki so bili, v enaki obliki kot prvič, razdeljeni med udeležence. Prinesli so nam ne le pohvale, temveč tudi nove izzive kako narediti izobraževanje še boljše. Veseli smo, da so bile povprečne ocene res razveseljive, pričakovati pa je bilo, da bodo zaradi tako številne in raznolike publike udeležencev, tudi ocene in pričakovanja udeležencev različna. Hvala vsem, ki ste si vzeli čas in

vprašalnik izpolnili ter nam ga oddali. Gre torej za izobraževanje vseh, ki smo zaposleni v obeh pivovarnah. Želja po novem znanju naj nas vodi tudi naprej. Prepričani smo, da je vsak, če je to le želel, lahko našel tudi delček zase in za svojo prihodnost v naši skupini. Zahvala gre celotni Ekipi, ki je sodelovala pri organizaciji in izvedbi tega projekta in nenazadnje tudi Upravi Skupine Laško, ki je interno izobraževanje v letu 2014 omogočila. •

• leto xxiv • december 2014 • številka 34 •

OGLAS

Na zdravje! Na srečo! Na prihodnost! NA 190 LET! Pokončne drže in polni življenjske sile kot čuječa družba krepimo solidarnost in vzajemnost, radovednost, raziskovanje, znanje.

Pivovarna Laško d. d., Trubarjeva 28, Laško; oblikovanje: LUKS Studio; Reprodukcija grafike gostilniške table Pivovarne Laško, obdobje šestdeseta leta prejšnjega stoletja.

G L A S I LO S KU P I N E L A Š KO

• leto xxiv • december 2014 • številka 34 •

PO SLOVENIJI

G L A S I LO S KU P I N E L A Š KO

Pivnica Pivovarne Union Kam se gre po šefovi pridigi, taščinem obisku in dobrem seksu? Besedilo: Nina Tomše Ideja o pivnici je v Pivovarni Union zorela mnoga leta, vendar do zdaj trenutek za njeno realizacijo - zaradi tehničnih ovir in drugačnih poslovnih prioritet - nikoli ni bil pravi. Jubilejno leto je prineslo pravo spodbudo, da je projekt dokončno zaživel in v dobre pol leta ugledal luč sveta. Za prostor pivnice je bila izbrana stara sladarna, predvsem zato, ker omogoča dostop neposredno s Celovške ceste. Pivnica je v vseh pogledih edinstvena. Ob vstopu te osupne veličina prostora, njena lahkotnost, sproščujoč ambient te napolni s čustvi in te združi s prijatelji ob vrčku piva. V Pivovarni Union smo namreč pri zasnovi pivnice sledili viziji ohranjanja avtentične podobe stare sladarne, kar nam je uspelo tudi z izborom materialov kot so baker, les in kovina. Na ozadju temnega stropa brez obloge se tako razprostirajo kovinska ogrodja in inštalacije, vidni pa so tudi vsi

mi. Vsak mesec vas bo čakalo tudi novo, samo za pivnico varjeno pivo, ki so ga poimenovali »pivovarjev izbor«. V tokratni ponudbi je Hmeljni valat, prvo pivo iz seznama pivovarjevega izbora, varjeno posebej za odprtje pivnice Union. Odlikuje ga izredna, polna hmeljna aroma, ki spominja na grenivko, tropske sadeže in brinove jagode. Bogastvo arom je posledica suhega hmeljenja (dry hopping) s tremi različnimi sortami hmelja, Hallertau Mittelfrüh, Cascade in Chinook. Zanimivo za vse ljubitelje aromatičnih piv s poudarjeno hmeljno grenčico. Vsa piva so točena, skupaj je kar deset različnih, točijo pa jih iz dvajsetih točilnih pip, razvrščenih na enem najdaljših točilnih pultov v Ljubljani. Ob tem v pivnici skrbijo še za vrhunsko kulinariko - pred vašimi očmi v odprti kuhinji pečejo mesne dobrote ter vam iz brbotajočih kotličkov strežejo znameniti Unionov golaž.

večji vijaki. Topel občutek pivnici dajejo mogočno masivno leseno pohištvo in dodatki ter seveda vsi zaposleni, ki se v njej počutijo domače. V pivnici vam bodo sicer postregli z vsemi pijačami Pivovarne Union, tudi s tistimi, ki jih na prodajnih policah ni, ter krovnimi blagovnimi znamkami Pivovarne Laško, Radenske in Vitala. Načrtovana so pestra kulinarična in glasbena doživetja tudi v prihodnje, med drugim tudi kulinarične delavnice, na katerih bo Pivovarna Union skladno s svojo tradicijo izobraževala zainteresirane goste o kombiniranju posamezne vrste piva z izbranimi kulinaričnimi vsebina-

V Decembeer–u, kot smo poimenovali mesec december, smo pripravili 4 tematske tedne posvečene Nepozabnim 4: Union Triglav, Union Amber, Union Bok in Union Ležak. Seveda pa ne pozabimo, pivnica bo odprta tudi za Silvestersko noč, ko nas bo zabaval Samuel Lukas z bendom.

Pivnica Union Celovška cesta 22, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 471 73 35 splet@pivnica-union.si

• leto xxiv • december 2014 • številka 34 •

LAŠKO

G L A S I LO S KU P I N E L A Š KO

Pivovarna Laško slavi 190-letnico

Še na mnoga leta! Laško, mestece takorekoč v središču Slovenije, je narava radodarno obdarila, predvsem z vodo. Zato ni čudno, da je dom ene najbolj znanih pivovarn jadransko-balkanske regije. Pivovarna Laško slavi 190-letnico, častitljivi jubilej tudi v mednarodnem poslovnem prostoru. Besedilo: Urban Kramberger

se se je začelo leta 1825. Z idejo o pivu. Drzna, a dobra se prime in plemeniti skozi turbulentne čase, zaznamovane z dvema svetovnima vojnama, kopico političnih režimov in globalnimi gospodarskimi spremembami. Razvijajo jo pokončni ljudje, radovedni, predani napredku tako stroke kot življenja okrog sebe, odzivni, pripravljeni dajati in sprejemati. Jubilejno leto 2015 začenja Pivovarna Laško še posebej ponosno, z novim razvojnim mejnikom – butično znamko piva Special, v kateri se

prepletata zvestoba tradiciji in dovzetnost za novosti. Gre za prilagojeno, maloserijsko proizvodnjo posebno negovanih, tudi re-kreiranih vrst piva, t. i. craft beers. Osnova je seveda ista kot pri vsakem pivu iz Laškega – perfektne, neoporečne sestavine. Nekaj drugačni so posamezni tehnološki koraki, ključna pa je osebna, dobesedno s podpisom potrjena angažiranost laških strokovnjakov s področja varjenja, kakovosti in razvoja piva.

desetletje pravzaprav prinese nekaj temeljito novega, kar se poveže z že osvojenim v še en korak uspešne poti. Spremembe so edina stalnica napredka. A laško pivo že od začetkov skrbno čuva svojo podobo. Vizualno prepoznavnost je osnovana na grbu rodnega mesta, od 1930-ih let pa se mu pridružuje podoba mitskega vladarja alpskega sveta – Zlatoroga. (Imena se je domislil pisatelj Janez Jalen.)

Pestra zgodovina 190 let je polna tehnoloških pridobitev, strokovnih inovacij, razvojnih izzivov. Vsako

na omejenih serijah pločevink in steklenic.

Pivo Zlatorog se kot standardna »dvanajstica«, znana še danes, pojavi leta 1957

Uspešna, skoraj dvestoletna zgodba laškega pivovarstva bo tudi sicer vizualno zabeležena in približana ljubiteljem piva. Tista najbolj prelomna obdobja, na primer utrjevanje narodne zavesti, tehnološki napredek, rekordna prodaja, se bodo skozi leto 2015 pojavljala kot motiv

Lilije na grbu Laško ostajajo tudi v 21. stoletju skrivnostne – nekateri jih povezujejo s burbonskimi plemiči, drugi s celjskimi grofi

Laško Special je poklon starim mojstrom pivovarjem in napoved svežih smelih rodov

Zlatorog se je najprej pojavil kot vrsta piva in še danes, ko pečati vse vrste zlato rumenega bogastva iz Laškega, ostaja »kozel« tudi zaščitni znak najbolje prodajanega piva v Sloveniji. Rekorderja (po dolgoživosti in prodajnih rezultatih) bo v slavnostnem letu krasila nova vratna etiketa na steklenici in spremenjena podoba pločevinke.

Goldhorn v oranžni 0,33 L pločevinki je leta 1985 prva tovrstna embalaža, narejena v Jugoslaviji

Butična znamka Laško Special, jubilejne serije Laško Zlatorog in skrbna priložnostna obeležitev ostalih priznanih vrst piva in pijač Pivovarne Laško so oblati torte 190 let. Kremni nadev pa raznovrstni športni in kulturni dogodki, s poudarkom na glasbi, gibanju, druženju, naravi. In višnja? Fešta vseh fešt – Pivo in cvetje 2015. Visoki jubilej Pivovarne Laško potrjuje, da so tudi v Sloveniji uresničljive drzne zamisli smelih ljudi. Umetnost je v povezovanju in spoštovanju izkušenj, znanja in odkritij več rodov. Ko jih preveva duh sodelovanja in tovarištva, zavezanost tradiciji in vedoželjnosti, pripadnost družbi in skupnosti, je lahko stopati tudi vštric z največjimi in posegati po najvišjih mednarodnih priznanjih.

• leto xxiv • december 2014 • številka 34 •

LAŠKO

G L A S I LO S KU P I N E L A Š KO

Butična piva Pivovarne Laško

Laško Special Za dober start v december, za mnoge najlepši mesec v letu, smo slovenskim ljubiteljem odličnega piva ponudili nekaj izvrstnega, edinstvenega. In najbrž trem dobrim možem pomagali izbrati darilo za marsikaterega odraslega. Besedilo: Rok Nemec

aško Special je linija specialnih, butičnih vrst piva, ki si zasluži posebno pozornost od začetka do konca – od izbire surovin strokovnjakov do zadnjega požirka poznavalcev. Sloveniji smo jo predstavili prav posebej skrbno: na enkratni novinarski konferenci, ki je potekala na Gradu Tabor v okviru kulinaričnega specialnega večera, z opazno in odmevno oglaševalsko kampanjo ter s promocijo na terenu, kakršne še nismo imeli.

Srečanje specialnega piva in enkratnega chefa Novinarsko konferenco na Gradu Tabor smo pripravili z željo, da predstavimo linijo Laško Special kot odlično spremljevalko in soustvarjalko vrhunske kulinarike. Priznani chef Marko Pavčnik je s svojo ekipo ponudil 8-hodni meni dobrot, ki jih jemo kar z roko, t. i. finger food. V vseh specialitetah je kot eno vodilnih sestavin uporabil in za vsak hod prav tako priporočil ustrezno vrsto piva Laško Special. Zbrani so odlično gastronomsko ponudbo zaužili z vsemi čutili, saj je Pavčnik jedi podrobno razložil, naši specialisti Andrej, Regina in Nataša pa povedali nekaj več o samih vrstah piva Laško Special. Vsekakor dogodek, ki je požel izredno zanimanje in navdušenje!

Prvi odzivi s trga: odlično Odziv trgovcev, predvsem pa potrošnikov na prvo ponudbo Laško Special – Golding, Stirptis in Citra lager so neverjetni, fantastični. Kljub velikim pričakovanjem in še več vloženega truda so nas presenetili. Prijetno. Police v manjših in specialna lesena stojala v večjih

trgovinah se brzinsko praznijo, ogromno pohval dobivamo za recepture, zamisel, embalažo, oblikovanje, celo(s)ten pristop. V večjih trgovinskih centrih po vsej Sloveniji prirejamo tudi promocije in degustacije. Prostor promocije Laško Special pritegne že na prvi pogled, saj smo naredili posebne modularne elemente, ki omogočajo različno postavitev, prilagojeno dani lokaciji. Piko na i postavljajo naši pivovarji, ki so prevzeli nase celotno predstavitev – tako radovedni in zainteresirani izvedo vse iz prve roke, celotna zgodba Laško Special pa ima težo in verodostojnost, kakršni si zasluži.

Komuniciranje Vemo, da je najboljša reklama tista, ki gre od ust do ust. A vsak pogovor je treba začeti, spodbuditi, mu dajati ritem. Hkrati z novinarsko konferenco smo zato zagnali kampanjo, ki obsega številne objave za javnost (PR), velike plakate po vsej Sloveniji, televizijsko in spletno oglaševanje, dejavno sodelovanje v družabnih medijih. Glavno zbirališče je seveda spletno mesto www.laskospecial. eu, kjer se obiskovalci podrobno seznanimo s celotno linijo Laško Special, posameznimi vrstami piva, prodajnimi mesti, recepti, prav tako pa ne gre spregledati specialnega dokumentarca. Med družabnimi mediji je in bo v ospredju Facebook, kjer tako rekoč v živo sledimo življenju specialnih vrst piva – od najave in dokumentiranja promocij do fotografij uživanja v pivu, pa naj gre za veselo družbo, solo užitek, pivsko tihožitje, jed … Vabljeni k sodelovanju! •

• leto xxiv • december 2014 • številka 34 •

OGLAS

G L A S I LO S KU P I N E L A Š KO

9.5.2015 Planinski dom na Mrzlici

6.6.2015 Planinski dom na Zelenici

4.7.2015 Koča na planini Razor

16.5.2015 Dom na Smrekovcu

20.6.2015 Koča Antona Bavčerja na Čavnu

22.8.2015 Kosijev dom na Vogarju

23.5.2015 Zavetišče Planina nad Vrhniko

27.6.2015 Domžalski dom na Mali planini

29.8.2015 Planinski dom na Šmohorju

www.gremovhribe.si

• leto xxiv • december 2014 • številka 34 •

UŽIVANJE V PIVU

G L A S I LO S KU P I N E L A Š KO

degustacija piva od a do ž

PITNOST (drinkability, angl.), 1. del

»Pitnost« je eden izmed pogosto uporabljenih atributov, ki je na voljo za opis splošnih lastnosti piva. Ko pa želimo jasno definirati pomen pitnosti navezujoč se na pivo, to največkrat ni tako enostavno. Besedilo: Alenka Lesjak

Kuhalnica

Kuhano

pivo

Besedilo: Marko Pavčnik

Za 1 liter kuhanega piva: • 2 x0,33 temnega piva Laško Dark • 0,33 vode

• 2 janeževi zvezdi • 5 klinčkov • 1 vanilijev strok

• 1 cimetova palčka • 2 žlice medu

Zmešamo vse skupaj, zavremo in pustimo nekaj minut, da se okusi pomešajo. Precedimo in postrežemo.

Definicija pitnosti V slovarju lahko najdemo definicijo pitnosti kot nekaj, kar je pitno, varno in primerno za pitje. Ta definicija v primeru piva ne zadostuje oziroma ima celo drugačen, dodaten pomen. Pitnost v primeru piva pomeni kako prijetno in atraktivno je pivo za uživanje v večjih količinah. Pivo, ki je pitno, pri potrošniku razvije željo po še. Na drugi strani, izdelki z nizko pitnostjo, povzročijo hiter občutek potešenosti, zadovoljitve (satiety,angl.) in pripravijo potrošnika na manjše konzumiranje takega tipa piva ne glede na njegova zanimivost, posebnost in kakovost. »Pitnosti« ne moremo enačiti s »potešitvijo žeje« (thirst quenching, angl.), saj je pogosto že prvi kozarec dovolj za to, da preženemo žejo. Pivo se načeloma ne pije le za potešitev žeje temveč tudi za ustvarjanje čisto svoje socialne atmosfere. Tudi »preference« po določeni vrsti piva ne moremo enačiti s »pitnostjo«. Najljubše pivo za posameznika ne pomeni tudi, da ga bo popil več kot en kozarec. Užitek je lahko pač druge vrste.

Pitnost piva = Potešitvi žeje s pivom = Preferenci za pivo »Potešenost, zadovoljitev, zasičenje« (ekstra poln okus) na žalost nima svojega merljivega standarda v obliki kemijske komponente četudi se pri oceni lastnosti piva (pivsko kolo-beer wheel, angl.) uporablja tudi ta atribut. Obstaja torej fiziološki mehanizem skozi katerega se človek lahko odzove na pijačo s tem, da postane z njo zasičen in si kljub prvotnemu užitku ne želi ponovnega pokušanja vsaj ne takoj po prvem kozarcu. Pitnost pijače in potešenost-zasičenost s pijačo tako predstavljata nasproten vpliv na pitje: večji kot je občutek zasičenosti, manjša je pitnost pijače. V resnici je za vsakega pivovarja izziv narediti pivo, katerega pitnost bo prinesla zadovoljstvo obema, tako tistemu, ki je pivo pripravljal, kot potrošniku, ki bo pivo užival. •

PITNOST VS. ZASIČENOST ZASIČENOST (Satiety, angl.) Fiziološki občutek

PITNOST (Drinkability, angl.) Zavestni občutek

Foto: Rok Deželak

variti pivo, ki se bo dobro prodajalo, je želja vsakega pivovarja ne glede na državo, velikost, stile piva, ki jih proizvaja. Prodaja piva je odločilnega pomena ne glede na pivovarjevo predanost in idealizirano željo po popolnem pivu. Izbor »najboljšega piva« je čisto osebna stvar vsakega pivovarja in potrošnika. Nikakor ni nujno, da je pivovarjev izbor piva tisti, ki bo všeč potrošnikom in bo prinesel občuten in potreben izkupiček v blagajno. Potrošnik se mora veseliti novega požirka, novega kozarca piva: pivo mora biti pitno.

• leto xxiv • december 2014 • številka 34 •

G L A S I LO S KU P I N E L A Š KO

UNION

Pogled na preteklo in prihodnje leto

Pivovarna v letu 2015... Emocionalna vrednost blagovne znamke je izjemno visoka. Union pomeni druženje, veselje, prijateljstvo, enkratna doživetja, tradicijo... Besedilo: Nina Tomše in Sebastjan Kopar

UNION SVETLO PIVO Emocionalna vrednost blagovne znamke je izjemno visoka. Union pomeni druženje, veselje, prijateljstvo, enkratna doživetja, tradicijo... Vse to smo v sklopu kampanije 150 let komunicirali že v letu 2014, ko smo povdarjali, da so te lastnosti prisotne že vseh 150 let. Tudi v letu 2015 nadgrajujemo to sporočilo. Ključne vrednosti naše blagovne znamke ostajajo, ostaja slogan »Povezani s strastjo«. Ohranjata se spota » Strast« iz leta 2014. Union povezuje vse naštete vrednoste, povezuje vse nas.

• leto xxiv • december 2014 • številka 34 •

UNION

UNION RADLER Union Radler vstopa v leto 2015 z novo podobo in bo z mladostnim in udarnim videzom pritegnil marsikateri pogled. Oglaševalska kampanja bo usmerjena v nagradno igro na steklenici in izbranimi izdelki APPLE. Vsekakor ob takšni novi podobi tudi Union Radler potrebuje korenito spremembo pri načinu tržnega komuniciranja.

UnionFest Pivovarna Union je junija 2014 ob 150-letnici v Parku Tivoli organizirala največjo in najdaljšo brezplačno zabavo v Sloveniji v tem letu. Več kot 15 slovenskih nastopajočih skupin in godb je skrbelo za zabavo od poznega popoldneva do zgodnjih jutranjih ur. Pivovarna Union pripravlja v juniju 2015 svoj drugi UnionFest, kjer bo poudarek na slovenski glasbi in druženju družin, prijateljev, sodelavcev... Skupaj pa si bomo ogledali tudi nogometno reprezentančno tekmo med Slovenijo in Anglijo. Za vse zveste pivopivce Union nefiltriranega piva bo od marca dalje na voljo posebna pločevinka UnionFest. Pivovarna Union bo ohranjala komunikacijo na regalnem skladišču tudi v letu 2015, ki bo posvečena UnionFest-u.

NEPOZABNA PIVA Ob 150. letnici smo na trgu predstavili nepozabna piva (Triglav, Amber, Ležak in Bok), ki so že našla svojo pozicijo na trgovskih policah. V letu 2015 bomo družini nepozabnih piv dodali še kakšnega novega člana. Za vse novosti Pivovarne Union pa vas bomo v letu 2015 z največjim veseljem obveščali sproti.....

G L A S I LO S KU P I N E L A Š KO

• leto xxiv • december 2014 • številka 34 •

G L A S I LO S KU P I N E L A Š KO

Stik s kupcem na prodajnem mestu

Prodaja

Trade marketing Besedilo: Katarina Žužek

Redno, sistematično in osredotočeno upravljanje stika s kupcem na prodajnem mestu v trgovini, vse bolj pridobiva na pomenu ter postaja strateškega pomena tako za trgovce kot za dobavitelje izdelkov široke potrošnje. Dejstva se zavedamo tudi v Skupini. Z vzpostavitvijo oddelka za trade marketing smo opravili še en korak na poti k doseganju zastavljenih ciljev v spremenjenih tržnih razmerah. V nadaljevanju članka bomo predstavili pomen oddelka in zarisali njegove ključne aktivnosti in naloge. Najprej pa si bomo ogledali izhodišče: vlogo prodajnega mesta v celotnem procesu odločanja o nakupih.

TRENUTEK ODLOČITVE PRED PRODAJNO POLICO Naštejmo nekaj ugotovitev iz različnih globalnih trendov, ki kažejo značilno obnašanje današnjih kupcev v trgovinah: • 82% odločitev o nakupih izdelkov široke potrošnje se opravi na samem prodajnem mestu; odstotek se skozi čas hitro povečuje (raziskava Point of Purchase Advertising International, 2014) • Hipermarketi ponujajo na svojih policah 30-40.000 izdelkov. V povprečni nakupovalni košarici se znajde manj kot 5 izdelkov! (navaja Sorensen, 2012)

•P rodajna polica, ki leži tik pod višino oči ima 5x večjo prodajno moč kot polica tik nad tlemi •Z adnji podatki kažejo, da slovenski kupec obiskuje in fizično spremlja ponudbo v povprečno 4,7 trgovinah na mesec (Nielsen, 2014). Če povzamemo: Vse večje število izdelkov in blagovnih znamk se na omejenem številu polic bori za pozornost kupca. Obenem pa se odločitve kupcev o nakupih v vse večji meri sprejemajo na samem prodajnem mestu. Raziskave potrjujejo, da se s krizo ta trend še krepi. K temu lahko dodamo še druge značilnosti sodobnega trga. Ob vse večji izbiri izdelkov trgovci širijo svoje linije izdelkov, potrošnja pa v Sloveniji že nekaj let pada. Kupec tudi postaja vse bolj informiran, saj za primerjavo podatkov o cenah in ponudbi, v vse večji meri uporablja internet, letake in ostale medije. Ob vsem navedenem lahko rečemo, da predstavlja neposreden

stik kupca s proizvodom trenutek odločitve. Velikokrat se kupec šele pred prodajno polico odloči, ali bo izdelek izbral ali ne. Ker so prodajne police oz. trgovine v veliki meri v rokah velikih trgovcev, je za uspeh - poleg odlične terenske izvedbe - nujno tudi tesno sodelovanje s trgovci.

TRADE MARKETING – KUPCI V SREDIŠČU POZORNOSTI Da bi utrdili stik s kupcem in okrepili svoje sodelovanje z velikimi trgovci, so veliki svetovni dobavitelji izdelkov široke potrošnje že pred četrt stoletja začeli v svoje organizacije uvajati trade marketing. Sprva so se ti oddelki ukvarjali predvsem z organizacijo prilagojenih promocij pri velikih trgovcih. V 90. letih, v času fragmentacije medijev, konsolidacije trgovine in hitrega razvoja upravljanja z blagovnimi skupinami, pa je trade marketing začel pridobivati dodaten pomen. Postal je namreč ključna vez med marketingom in prodajo kot tudi vez med proizvodom in kupcem na prodajnem mestu.

DVA GLAVNA PRODAJNA KANALA Kupci in potrošniki se s pijačami naše Skupine neposredno srečujejo v dveh velikih kanalih: 1) horeca imenujemo prvi prodajni kanal, kamor sodi velika skupina hotelov, restavracij, kavarn, kjer se kupec pretežno srečuje s takojšnjo potrošnjo, 2) maloprodaja je drugi prodajni kanal, ki vključuje različne formate trgovin, od kioskov, prek specialistov, do velikih hipermarketov na obrobjih mest in tudi večje distributerje. Oba prodajna kanala se med seboj razlikujeta po številnih značilnostih - npr. glede na čas potrošnje, cenovne točke in način ponujanja. V tokratnem prispevku se osredotočamo na trgovino, medtem ko bomo o kanalu horeca spregovorili v ločenem prispevku.

• leto xxiv • december 2014 • številka 34 •

Prodaja KLJUČNE AKTIVNOSTI V TRGOVINI Glavni cilj trade marketinga je na prodajnem mestu zagotoviti 1) pravi proizvod – velikost, pakiranje, sporočila, 2) po pravi ceni – redna cena, cenovna aktivnost, vezani nakupi, komunikacija, 3) na pravem položaju - police, dodatne izpostavitve, položaj v trgovini, 4) s primerno komunikacijo – označitev, oglaševanje v trgovini, promo materiali, promocije. Vse te cilje pa je seveda potrebno zagotoviti s čim boljšim donosom na vselej omejene vložke (ROI), kar lahko dosežemo le s temeljitim poznavanjem kupca in dobrim sodelovanjem s trgovci. Zato smo združili različna znanja o obnašanju kupcev na prodajnem mestu ter začeli izvajati številne programe, s katerimi gradimo dolgoročne odnose s trgovci in izvajamo aktivnosti na samih prodajnih mestih. V nadaljevanju naštevamo nekaj ključnih aktivnosti: OPTIMIZACIJA ASORTIMANA. Skupaj s trgovci redno sodelujemo pri optimizaciji asortimana, pri tem pa je vse pomembneje upoštevati značilnosti posameznih formatov in v njih ciljno nagovarjati kupce. Tako npr. pri izbiri primernih pakiranj izdelkov razvrščamo trgovine glede na to, kakšni nakupi prevladujejo: ali večji tedenski nakupi ali pa hitri nakupi na poti. UVAJANJE NOVIH IZDELKOV. Ker je v času krize pritisk na police vse večji, tudi uspešno uvajanje novih izdelkov zahteva usklajeno delovanje različnih oddelkov. Ob uvedbah novih izdelkov vodjem ključnih kupcev posredujemo posodobljene planograme in jih podpremo z različnimi podatki iz raziskav in analiz, s čimer zagotavljamo dobro informiranost trgovcev in pozicioniranje izdelkov v skladu s strategijo Skupine. POSEBNI PROGRAMI ZA KUPCE. Pomembno področje je tudi prenos vpogledov o konkurenci, trgu, panogi in kupcih v učinkovite programe, ki trgovcem pomagajo pri realizaciji njihovih ciljev. S spretnim povezovanjem notranjih izkušenj z zunanjimi specialističnimi znanji, lahko zagotovimo trgovcem celovit vpogled v panogo pijač. Vse projekte izvedemo s tesnim sodelovanjem naše prodajne operative. STANDARDI POZICIONIRANJA. Standardi pozicioniranja so vizualna navodila in pravila za enotno postavljanje izdelkov znotraj posameznega kanala. Z njihovo uvedbo smo izboljšali predstavitev blagovnih znamk

G L A S I LO S KU P I N E L A Š KO

in povezali strateške cilje Skupine z izgledom na prodajnih mestih. Pri tem smo izhajali iz številnih analiz ter upoštevali značilnosti nakupovanja in obnašanja kupcev v posameznih kanalih. Za vse kategorije smo izdelali tudi drevesa odločanja, ki opredeljujejo prodajni pomen naših blagovnih znamk in prostorske taktike. Standardi pozicioniranja so usmerjeni na redne police in dodatne pozicije, ki v času krize vse bolj pridobivajo na pomenu – saj se kupci vse pogosteje odločajo za nakupe izdelkov v posebnih promocijah (raziskave kažejo, da je takšnih nakupov pri posameznih trgovcih tudi do 1/3). UPRAVLJANJE BLAGOVNIH SKUPIN. Izvajamo tudi številne projekte upravljanja blagovnih skupin (UBS), v katerih s pomočjo analiz, raziskav in znanja, pripravljamo planograme in taktike pozicioniranja ter skrbimo za druge aktivnosti, ki omogočajo razvoj celotne kategorije pijač. S projekti UBS je zagotovljena platforma za partnersko sodelovanje s trgovci. Z različnimi trgovci tako uspešno izmenjujemo podatke, sodelujemo z nasveti in vpogledi v kategorijo in pripravo planogramov. Že sedaj lahko rečemo, da smo na slovenskem trgu med najbolj usposobljenimi ponudniki UBS storitev. Opremljeni smo s sodobnimi orodji, seznam referenc je vse daljši in vsekakor se želimo uveljaviti tudi kot regijska izbira za tiste trgovce, ki so pripravljeni na nove pristope do kupcev. PROMOCIJE NA PRODAJNEM MESTU. Odveč je poudariti, da so učinkovito izvedene promocije danes eden od ključnih elementov uspešne prodaje. Pomembno je, da smo vpleteni v vse faze izvedbe promocij: od potrjevanja idej, prek analitične podpore oddelka ključnih kupcev, do same aktivacije na prodajnem mestu. Izpostaviti je treba vse večji pomen odločanja na osnovi dejstev, ki ga zagotavlja redno merjenje preteklih aktivnosti, pri čemer ocenjujemo vpliv cen, komunikacij, distribucije in drugih dejavnikov na uspešnost promocij. KOMUNIKACIJA. S pomočjo komunikacije ne le informiramo kupca o naši ponudbi, marveč tudi neposredno vplivamo na odločitve o nakupu. Kar 16% nenačrtovanih nakupov na prodajnem mestu namreč sprožijo označevalci, ki dobro komunicirajo korist za kupca (popust, cena, oblika promocije ...). V ta namen imamo izdelane postopke za nameščanje marketinških materialov, obenem pa že ob pripravi promocij preverjamo tehnično ustreznost, spremljamo odzive kupcev in si pomagamo z raziskavami, kar nam omogoča boljšo povezavo s cilji.

SODELOVANJE IN TIMSKO DELO Le usklajeno delovanje in timsko delo različnih oddelkov znotraj hiše lahko zagotovi enotno, prepričljivo nagovarjanje kupca na prodajnem mestu. Sodobna trgovina je seveda zelo živahna panoga, polna pretresov in nenehnih inovacij, ki jih prinašajo tako nove tehnologije kot nova spoznanja o kupcih. Področje stika s kupci tako postaja vse zahtevnejše, zato pri načrtovanju in izvajanju programov sodelujemo z zunanjimi strokovnjaki, tržno-raziskovalnimi agencijami in seveda s ključnimi kupci.

NAČRTI 2015 V prihodnjem letu nas čakajo številne aktivnosti s poudarkom na: 1) nadgradnji standardov pozicioniranja, kjer bomo trgu prilagodili razmerja med blagovnimi znamkami in vključili našo celotno ponudbo, 2) razvoju in širitvi inovativnega ponujanja naših izdelkov, 3) posebnih aktivnostih in dogodkih, ki bodo dvigali vrednost naših izdelkov in diferencirali našo ponudbo od konkurenčne, 4) novih iniciativah, povezanih s podatki o obnašanju potrošnikov – razvoj dodatnih priložnosti nakupa, 5) optimiziranju izdelčnega miksa in razpoložljivosti naših izdelkov po tipih in formatih trgovin, ki pritegnejo kupca na prodajnem mestu 6) povečevanju vidnosti in prepoznavnosti naših izdelkov na rednih policah z uporabo dodatnega označevanja, 7) širitvi uspešnih praks v druge države regije. Pri izvajanju vseh naštetih aktivnosti nas bo tudi v prihodnje vodilo zavedanje, da se kakovost proizvodov, dolgoletna tradicija izdelave pijač in vodilno mesto v številnih kategorijah, vsak dan znova dokazuje z odličnostjo na prodajnem mestu. Vsi elementi oskrbovalne verige se namreč začenjajo in končujejo pri osrednjem elementu naše pozornosti – kupcu v času trenutka odločitve.

• leto xxiv • december 2014 • številka 34 •

ŠPORT

G L A S I LO S KU P I N E L A Š KO

RK Celje Pivovarna Laško

Vrhunska

rokometna jesen

Za rokometaši Celja Pivovarne Laško je vrhunska rokometna jesen. Glede na številne spremembe pred začetkom sezone in najmlajšo zasedbo Celja (povprečna starost 23 let), ki je kdajkoli nastopala v ligi prvakov, so rezultati in predvsem predstave te ekipe navdušile in morda tudi presenetile rokometne poznavalce. Besedilo: Miha Pantelič rezultate, pripravljeni da poberejo skalpe vsakega velikana, z igro ki je navduševala navijače in očarala rokometne strokovnjake pa so pridobili številne simpatije in polnili dvorane po Evropi in kar je še pomembneje, dvorano Zlatorog. Prepričani smo, da bo ta ekipa še osvajala točke, ki jih je sedaj izpuščala iz rok in da bodo igralci, nekateri so prvič okusili igranje v tako težkem tekmovanju, v prihodnje napredovali in postali eni najboljših v svojem poklicu. Miha Zarabec, Blaž Janc, Tilen Kodrin in Blaž Blagotinšek so le nekateri, ki so se prvič znašli v tako pomembnih vlogah in predstavljajo prihodnost celjskega in slovenskega rokometa.

Dvorana Zlatorog – fenomen evropskega rokometa

državnem prvenstvu pivovarji ne poznajo poraza, zadnji sega v prejšnjo sezono. Do danes (13. krog DP) so našteli že 23 zaporednih zmag, ekipa pa povprečno zmaguje s kar 15 zadetki razlike. Ubranitev državnega naslova je sicer tudi cilj Celjanov, ki so v prejšnji sezoni osvojili že osemnajsto tovrstno lovoriko. Skupaj s sedemnajstimi pokalnimi naslovi in evropskim naslovom so rokometaši Celja daleč najuspešnejša slovenska športna ekipa, pred katero je svetla prihodnost. Seveda pa je zanjo potrebno nabiranje izkušenj, ki jih v kakovostno nekoliko osiromašeni ligi lahko pridobivajo le proti Velenju in Mariboru, medtem ko ostale ekipe kakovostno preveč odstopajo. V ligi prvakov se najbolj pokaže predvsem pomanjkanje izkušenj.

Ekipa z eno najbolj všečnih iger v ligi prvakov Ko so pred sezono na Dunaju izžrebali skupine lige prvakov, se je žreb s celjskimi rokometaši grdo poigral. Pristali so namreč v skupini C, skupaj s samimi velikani evropskega rokometa, oziroma bogatimi klubi, ki se vzpenjajo med velikane. MKB-MVM Veszprem, Rhein-Neckar Lowen, HC Vardar in Montpellier so

klubi, katerih najnižji proračun znaša 6 milijonov Evrov, poleg te četverice pa so tu še ruski Čehovski medvedi. Ob pogledu na to druščino »pivovarjem« nihče ni napovedoval uspešne sezone, oziroma preboja med najboljših šestnajst ekip. A Celje Pivovarna Laško je bil vse do 8. kroga v igri za napredovanje, že prej omenjeno pomanjkanje izkušenj pa je bilo krivo, da ta ekipa že letos ni pripravila enega največjih presenečenj. Na t.i. TEKMI LETA se celjska ekipa ni najbolje znašla. Po odlično odigranem prvem polčasu in vodstvu, so misli prehitro pobegnile k lovljenju razlike šestih zadetkov. To pa je bilo krivo, da je Montpellier preobrnil potek srečanja in na koncu slavil s tremi zadetki razlike ter se sam uvrstil v nadaljevanje, oziroma osmino finala lige prvakov. Kljub temu tekmovanja za celjske viteze še ni konec. Še na dveh srečanjih bodo imeli možnost nabiranja izkušenj za naprej, ko lahko s svojimi igrami še vedno pokvarijo načrte vodilnim ekipam. V februarju se pivovarji tako odpravljajo v Veszprem, v zadnjem krogu za slovo od letošnjega tekmovanja pa se bodo pomerili s Čehovskimi medvedi in to bo priložnost, da navijači nagradijo igralce za letošnje predstave in se s številčno podporo poslovijo od te sezone najelitnejšega tekmovanja v rokometu. V tem trčenju dveh svetov, Celjani namreč niti enkrat niso bili nadigrani. Na vseh tekmah so po prvem polčasu imeli v rokah

Čeprav Celje v evropskem rokometu še vedno pomeni veliko ime in je celjski klub rekorder po številu nastopov v ligi prvakov (toliko jih imata le še Veszprem in Zagreb), pa je potrebno vedeti, da pivovarji po večini merijo moči z veliko večjimi mesti kot je Celje. Tu so številna milijonska mesta, oziroma mesta z več sto tisoč prebivalci. Kljub temu pa je obisk v Zlatorogu po osmih odigranih krogih osmi najvišji. V povprečju si tekme v Zlatorogu v tej sezoni ogleda 4513 gledalcev na tekmo, oziroma skupaj 18.051 gledalcev. Pred Celjem so velika mesta kot so Zagreb, Skopje, Montpellier, Kiel in Flensburg, za njim pa še večja (Barcelona, Istanbul, Kopenhagen, Pariz in druga). Tekme v Celju tako še naprej ostajajo pravi rokometni spektakli, ko se druženje v Laško Fan zone pred dvorano Zlatorog začne že veliko pred začetkom tekme in konča pozno po njenem zaključku. In to je bistvo rokometa, to je bistvo te igre - druženje in veselje navijačev. Zato, hvala za vašo veliko podporo! Še bodo priložnosti za to! •

• leto xxiv • december 2014 • številka 34 •

OGLAS

G L A S I LO S KU P I N E L A Š KO

• leto xxiv • december 2014 • številka 34 •

RADENSKA

G L A S I LO S KU P I N E L A Š KO

Radenska na Dnevu odprtih vrat

amenjen je dvema občinstvoma: v posebnih dvoranah se odvijajo konvencije za zdravnike; na drugi strani pa poskrbijo za prijeten ambient namenjen obiskovalcem, ki se lahko seznanijo s tematiko, povzetki predavanj v nestrokovnem, razumljivem jeziku in seveda našo vodo. Obiskovalci in udeleženci konference so prepoznali našo blagovno znamko in predvsem proizvod Radenska Classic, kar nesporno dokazuje našo prisotnost na tem trgu. Med degustacijami so obiskovalci in udeleženci konvencije z zanimanjem poslušali o lastnostih mineralne vode Classic in opisali njen okus kot poln in osvežujoč. Obiskovalcem nam je poleg nostalgičnosti (prebivalci Trsta se Radenske tri srca vendarle še spominjajo iz časov Jugoslavije) uspelo približati vsebino v vsem znani steklenički in jih seznaniti s pozitivnimi učinki rednega pitja naše mineralne vode. Dogodek smo videli kot priložnost za predstavitev širšega

asortimaja naših proizvodov in tako sta se na našem vodnem otoku znašli tudi voda mineralna Naturelle in pršilo Naturelle, ki je navdušilo tako obiskovalke kot tudi obiskovalce. Njihova pozitivna mnenja nam veliko pomenijo, saj so se tega dogodka udeležili predvsem ljudje, ki gojijo zdrav odnos do svojega telesa in poskušajo kupovati preudarno. Med predavanji se je znašla tudi tematika s področja prehrane za športnike in rekreativce. Veselilo nas je, da so se po tem predavanju ljudje samoiniciativno obrnili na nas z vprašanji o lastnostih negazirane naravne mineralne vode Naturelle in njenih vplivih na telo med treningi in po njih. Na dogodku so nas obiskali tudi naši prijatelji, organizatorji Bavisella maratona, kjer smo že 2 leti glavni sponzor. Med obiskovalce so tudi oni razpršili svoje dobro mnenje o naši vodi in pohvalili odlično medsebojno sodelovanje. Na podlagi tega smo se odločili tudi prihodnje leto sodelovati z maratonom Bevisella in Trieste Women run.

Velik del vsebine predavanj za obiskovalce je bil posvečen tudi vsakodnevnim nakupom; kako brati etikete na embalažah ali na kaj biti pozoren. Organizirani nakupi so učinkoviti – to vsi vemo; ravno tako kot vemo, da bi na dan morali zaužiti 2-3 litre tekočine….pa vseeno pri današnjem tempu življenja na to kar pozabljamo. Poudarek na rednem pitju vode na dogodku nikakor ni bil izpuščen. Radenska kot vodilni proizvajalec embaliranih vod na slovenskem trgu s svojo nesporno kakovostjo prodira na tuje trge na samo kot ena izmed vod, temveč uspešno nastopa v očeh potrošnika kot voda, ki je dobra zanj! •

• leto xxiv • december 2014 • številka 34 •

OGLAS

G L A S I LO S KU P I N E L A Š KO

• leto xxiv • december 2014 • številka 34 •

ZDRAVJE

G L A S I LO S KU P I N E L A Š KO

Več kot 20-letna podpora Zvezi društev diabetikov Slovenije

Zala, zvesta spremljevalka ljudi s sladkorno boleznijo Novoletni čas je čas zaobljub, ko si nas večina zaželi predvsem zdravja. Včasih se nam zdi in sliši kot floskula, a že mini sled slabšega počutja običajno v nas vnese nemir in trdno zaobljubo, da se bomo odtlej držali zdravih zapovedi za ohranitev zdravja. Besedilo: Nataša Okorn

Pivovarni Union že vse od začetka polnjenja vode Zale produktno podpiramo Zvezo Društev diabetikov Slovenije, ki vključuje 40 društev diabetikov iz vse Slovenije in ima 17.800 članov. »Sladkorna bolezen je neozdravljiva kronična presnovna motnja, za katero je značilna povečana koncentracija sladkorja v krvi. Čeprav neozdravljiva, je sladkorna bolezen obvladljiva, kar pomeni, da lahko z voljo, znanjem in ponujeno pomočjo zdravstvenega osebja ter s podporo najbližjih, vsak posameznik prevzame nadzor nad boleznijo in živi povsem normalno. Po ocenah Inštituta za varovanje zdravja iz leta 2010, je v Sloveniji približno 136.000 oseb s sladkorno boleznijo, pogostost bolezni pa žal narašča,« je povedala Špelca Rudolf, sekretarka na Zvezi društev diabetikov Slovenije. Jesenski čas je ponudil največ priložnosti za sodelovanje in s tem zdravo pitje na dogodkih, ki si prizadevajo osveščati, izobraževati in vzgajati ter predvsem spodbujati zdrav način življenja. Najprej smo konec septembra podprli nastop Zveze na 14. Festivalu za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO), ki je potekal pod geslom „Vsi smo ena generacija!“ in poudarjal, da družbo soustvarjajo prav vse generacije, ki so med seboj povezane in soodvisne. Na razstavnem prostoru so predstavili svoje dejavnosti, obiskovalce, ki so se prepustili kvizu o znanju o sladkorni bolezni, pa nagradili z vodo Zalo. Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni (14. novembru) – bolezni s katero se vsak dan spoprijema več kot 382 milijonov ljudi na svetu - smo se pridružili akciji podpore temu dnevu in peticiji osvetlitve objektov v modro

barvo, ki je razpoznavni znak svetovnega dneva sladkorne bolezni. Akcija je potekala v 80 državah sveta, v Sloveniji pa se je poleg našega regalnega skladišča vključilo še 24 objektov. Državno proslavo ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni, ki je bila letos v Kopru, smo podprli z našo novo pijačo Nulo Malino, ki brez sladkorja in sladil tudi za diabetike predstavlja zdravo osvežitev. Tudi letos smo se pridružili že 16. Tekmovanju mladih v znanju o sladkorni bolezni v osnovnih in srednjih šolah. Vsako leto se tekmovanja o sladkorni bolezni, njenih zapletih in zdravem načinu življenja, udeleži vse več mladih, ki želijo svoje znanje poleg šolskih obveznosti izpopolniti in dokazovati tudi na drugih področjih in tekmovanjih. »Tekmovanje se je izkazalo tudi za eno odličnih preventivnih akcij, s katero dosežemo preko mladih tudi njihove starše in stare starše. V letošnjem letu se je šolskega tekmovanja udeležilo 385 šol in preko 11.500 tekmovalcev. V sam vrh – na državno tekmovanje – pa se je uvrstilo 934 učencev in 350 učiteljev, vsem smo omogočili zdravo odžejanje z vodo Zala. Sodelovanje s Pivovarno Union zelo cenimo in si ga želimo tudi v prihodnje,« je povedala Špelca Rudolf. Verjamemo, da bomo kot podjetje še naprej znali prisluhniti in videti priložnosti za dolgoročna in dosledna sodelovanja v okviru zdravja in preventive ter pripomogli k zavedanju, da le 30 minut vadbe na dan lahko za 40 odstotkov zmanjša tveganje za nastanek te bolezni. •

• leto xxiv • december 2014 • številka 34 •

RAZVEDRILO

G L A S I LO S KU P I N E L A Š KO

Nagradna križanka Rešite nagradno križanko in bodite med tremi nagrajenci, ki bodo prejeli privlačne nagrade Skupine Laško. ODLOČEN UGOVOR

KOROŠKO MESTO

VELIKA, MUHI BIKOBOREC, TRAVA DRUGE PODOBNA ŽUŽELKA, KI SESA KI SE BORI NA KOŠNJE KONJU KRI, BRENCELJ

UŽITNA GOBA Z ORANŽNO RDEČIM KLOBUKOM IN BELIM BETOM

POLJSKI BRITANSKI FILM. TRENER DRAMATIK IGRALEC HOKEISTOV ALEKSANDER GEORGE OLIMPIJE (1793 - 1876) (1920 - 1988) CHRIS

NINA AGDAL

SOČASNA IZSTRELITEV IZ VSEH OROŽIJ BOJNE ENOTE

KUHINJSKA POSODA ZA CVRTJE

TLAKA, DAVEK V DELU, GARANJE, TEŽKO DELO

PREBIVALKA ROMUNIJE IZBOKLINA NA TELESU ŠVIC. SMUČARKAMARLLIES ZUNANJI ZARODNI LIST OPLOJENEGA JAJČECA

GOSTA JUHA IZ MESA, RAZNE ZELEN. IN PREŽGANJA VELIKA ŽELJA

ELIZABET NORMENT

HOLANDSKA ZVEZA KOMUNISTOV JADRNICA Z SLOVENIJE RAVNIM DNOM

SILVO KARO JEZERO NA FILIPINSKEM OTOKU LUZONU ZAČASNA UPORABA ČESA

AM. IGRALEC LEE (1943(RIN TIN TIN) JUTRANJA ZARJA, SVIT

avtor: SILVO KRAGELJ

LAHKOTNOST, DOMOLJUBJE, NEZAVRTOST RODOLJUBJE

OLIVER REED

SUROVINA ZA PIVO

GRUZIJSKA REKA

VRHUNSKI ŠPORTNIK, PRVAK OSEBA IZ BIBLIJE, JUDEŽEV SIN

BOB MARLEY

MESTO V

PRISTANIŠKO BELGIJI, TUDI ATH MESTO V OLGA GANI

KAT OGDEN

YAHONTOVA

PTICA UJEDA Z DOLGIMI, OZKIMI PERUTMI STEKLARSKA SNOV ZA PREKRIVANJE

SVET, KI NAS OBDAJA 5. SOLMIZACIJSKI ZLOG OKRAJŠANO IME EDWARD OTOK V JADRAN. MORJU, ZAHODNO OD OTOKA PAG

ZABAVIŠČNI PARK PRI PARIZU MESTO V AFGANISTANU

SKUPŠČINA POVRŠINSKA MERA IZRAELSKO PRISTANIŠČE

ČEDNOST, UREJENOST, ELEGANTNOST

GLAVNI ŠTEVNIK ( .. TOLAR)

RUDOLF NUREJEV

ZMIKAVT

BIZANT. KRONIST, IOANNES (6.STOL.)

GIB, S KATERIM SE KAJ IZRAŽA

MERI AVSENAK TOPILNO SREDSTVO

SIMBOLIČNI STARČEK, KI OB BOŽIČU OBDARUJE

ETILNI ALKOHOL

ROMAN GLOBOKAR DUŠAN JOVANOVIĆ

OTTO ADDO TRAJNEJŠI, VALJAST MESNI IZDELEK IZ SESEK. MESA

OSNOVNA PRVINA PRI ŠIVANJU

REKA V FRANCIJI, DESNI PRITOK RONE ANA LUKNER

GLASBENO DELO

PORTUGALSKO OTOČJE V ATLANTIKU

PACIFIŠKO OTOČ. Z OTOKOM ENIVETOK

RIMSKA ŠTEVILKA 100

MANJŠALNICA OD PADALO POJAV NA VODI

NINA IVANIČ

TEKOČINA PRIPRAVLJENA ZA PITJE

POTOMEC BELCA ARITMETIČNOIN KVARTERONKE LOGIČNA ENOTA

MANTRA, MISTIČEN ZVOK PRI MEDITACIJI

ANETA ZAJAC

ANDREW, AM.IZUMITELJ, (LETALNA NAPRAVA-1926)

ŠKOF, ZAVETNIK DRVARJEV, NIKOLAJ

NORVEŠKI FILOZ.- ESTONSKI ŠAHIST LEMBIT ANATHON

MESTO V ITALIJI, V PIEMONTU, JUGOVZHODNO OD TORINA

MESEC LJUBEZNI

MOČVIRSKA PTICA SELIVKA, PODOBNA KLJUNAČU

MESTO NA JAPONSKEM VELIKO VODNO PLOVILO

CELOTA, VSE KAR JE ZDRUŽENO V CELOTO

TIP STAREJŠEGA FR. OS. AVTOMOBILA ZNAMKE CITROEN

DENIS AVDIĆ

OKUSNA JADRANSKA MORSKA RIBA

AMERIŠKI IGRALEC, FRANK

RDEČE RUMENO BARVILO GRMA HENA ZA BARVANJE LAS

JEZERO PRI BIOGRADU

OSEBNI DOHODEK

ZMOŽNOST

KONEC POLOTOKA

BELGIJSKO MESTO

KDO KAJ ZBIRA KRAJŠA LITERAR. RAZPRAVA V UMETNIŠKI OBLIKI

DENIS OŠTIR

DEL STOLA NAMENJEN ZA SEDENJE

DEL ROKE MED KOMOLCEM IN ZAPESTJEM

GRŠKI GORSKI BOG

OTOK ČAROVNICE KIRKE

PAMELA ANDERSON GRŠKI BOG NEBES, BLISKA IN GROMA

IRAŠKI POLITIK -TARIK

NAOČNIKI SLO. RADIJSKA MODERAT. IN TV - VODITELJICA OTA

KONEC PO KRATICA ZA RAČUANGLEŠKO NAL. PODPRTO UČENJE (ANG.)

KOLEGA, TOVARIŠ KARL ALBRECHT

REKA V SIBIRIJI, LEVI PRITOK LENE

NIGERIJSKA ATLETINJA ANGELA

KAMERUNSKI NOGOMETAŠ SAMUEL REČICA V ANGLIJI PRI LONDONU

OBLAČILO KARATEISTA

AVTOMOBILSKA OZNAKA ZA NORVEŠKO

RUSKI SLIKAR, PO L.1918 V TUJINI - VASILIJ (1866 - 1944)

Težja gesla: EKTODERM, OKTAVON, FREDRO, MALALAS, PLOTON, TMOLOS, MRAULA, VILJUJ, AAKER, OESER, RALIK, LABOT, ATEDE, IMES, OARA, TALL, AAT, BRA, CAI, OLL, OZ Pripravlja: Silvo Kragelj TEŽJE BESEDE: EKTODERM, OKTAVON, FREDRO, MALALAS, PLOTON, TMOLOS, MRAULA, VILJUJ, AAKER, OESER, RALIK, LABOT, ATEDE, IMES, OARA, TALL, AAT, BRA, CAI, OLL, OZ

Kupon nagradne križanke izrežite in ga skupaj s pripisanimi podatki (ime in priimek, naslov, telefon, elektronski naslov) pošljite na naslov: Pivovarna Laško, Trubarjeva ulica 28, 3270 Laško, s pripisom ˝Pivar nagradna križanka˝.

NAGRADE:

ROK ZA ODDAJO:

PREJEM NAGRAD: Na eni izmed poslovnih enot Skupine Laško

Najkasneje do 1. februar 2015

1. nagrada: Paket pijače Skupine Laško 2. nagrada: Brisača 3. nagrada: Majica

(paket pijače), ostalo po pošti.

GESLO NAGRADNE KRIŽANKE PIVAR ŠTEVILKA 34

ime in priimek naslov

Prepišite nagradno geslo poleg slike križanke v polja. telefon

Nagrajeci nagradne križanke Pivar 33 z geslom LAŠKO SPECIAL so: 1. nagrada NADA ŠTEFANEC, 2. nagrada GORAN ŽIVKOVIČ, 3. nagrada FRANČKA ŠTRAKL Jamčimo, da bomo podatke, ki nam jih posredujete, uporabljali le v namene nagradne križanke Pivar in da jih bomo brezpogojno varovali ter ravnali z njimi v skladu s slovensko zakonodajo.

elektronski naslov

ZADNJA STRAN Peter in Ivan

• leto xxiv • december 2014 • številka 34 • G L A S I LO S KU P I N E L A Š KO

Ugankarstvo

Anagramni stavek Pripravlja: Silvo Kragelj

ŠALE S KOPALCI Vpiši rešitev:

Premeči črke (zgornjih 12 črk) in dobil boš skriti proizvod Pivovarne Laško.

V nagradni igri sodelujete tako, da pošljete rešitev s svojimi podatki na e-naslov pivar@pivo-lasko.si ali pa pošljete dopisnico na naslov: PIVOVARNA LAŠKO, d.d., Trubarjeva ulica 28 SI-3270 Laško s pripisom Pivar Anagramni stavek.

Nagrado anagrama (PIVO PRVAK) iz prejšnje številke je osvojila: MARTINA BLAZINŠEK.

Peter in Ivan sedita v gostilni in pijeta pivo. Ivan: Peter, zakaj pa mižiš, ko piješ pivo? Peter: Eh, zdravnik mi je rekel, da pijače ne smem več niti pogledat.

Fotog ra fij e naših br alcev

Daniele Paravano

DOGODKI Koledar dogajanja

26., 27., 29. in 30. 12. LJUBLJANA

Dnevi specialnih vrst piv

28. 12.

LJUBLJANA

Pivovarna Union IceFest

Hokejski spektakel na Trgu republike.

Specialne vrste piva Skupine Laško bomo prestavili v izbranih lokalih ob Ljubljanici.

LEJGA TIČKA

28. 12.

Pivar izbira med zabavnimi fotografijami, ki nam jih pridno pošiljate.

LJUBLJANA

All Stars 2014

27. - 30. 12.

Praznik slovenske moške košarke bo potekal v ljubljanskih Stožicah.

LJUBLJANA, MESTNI TRG

Degustacija specialnih vrst piv Pivovarne Laško in Pivovarne Union

28. – 31. 1. 2015.

otografije pošiljajte na pivar@pivo-lasko.si ali pa jih objavljate na naših profilih socialnega omrežja Facebook (Laško pivo, Union, Radenska). Uredništvo najbolj izvirno fotografijo objavi v Pivarju ter lastnika nagradi s ˝tekočo˝ nagrado. Najboljša fotografija tokrat prihaja iz sosednje Italije. Daniele, velik ljubitelj laškega piva, je božično drevo postavil iz steklenic Laško Club! Za zbiranje več kot 1000 steklenic je potreboval dva meseca, pri tem pa so mu na pomoč priskočili prijatelji in nekaj gostiln. Ko je zbral vse steklenice, je drevo zraslo v tednu dni. Kar vidite, je končen izdelek, posnetek nastajanja pa si oglejte na naši Facebook strani. Bravo, Daniele! •

LJUBLJANA

Sejem GASTexpo in ALPE – ADRIA Turizem in prosti čas Ljubljansko gospodarsko razstavišče

Pivo je sestavljeno iz 93% vode in je prijeten način za zaužitje potrebnih snovi.

Ali ste vedeli

Kolofon Izdajatelj: Pivovarna Laško d.d., Trubarjeva 28, 3270 Laško • Odgovorni urednik: Rok Nemec • Uredniški odbor: Mateja Košak Maljevec, Jernej Smisl, Barbara Bajc, Nataša Okorn, David Šaherl, Katarina Žužek, Alenka Lesjak • e-naslov: pivar@pivo-lasko.si • Oblikovanje: LUKS STUDIO • Fotografije: arhiv Skupine Laško • Tisk: M tis, d.o.o. • December 2014

[

str. 28

]

Iskrica Lahko ubijete generala v neki vojski, ne morete pa ubiti ambicije v navadnem človeku.

KONFUCIJ