Zlati kamen 2013 by Planet GV

Predstavitve finalistov

Intervjuji

Komentarji

ZLATI KAMEN revija za lokalno samoupravo

Posebna priložnostna izdaja, Marec 2013

Slovenija 2.0 Iščemo najboljše razvojne prakse

Kd ati o d o 20 kam bi 13 en ?

Projekt

www.zlatikamen.si

ZLATI KAMEN

Vas zanimajo razvojni dosežki 2011 slovenskih občin ter kako prepoznati in v svoje okolje prenesti že uveljavljene dobre prakse na področju lokalne samouprave? Potem skupaj z nami soustvarjajte Zlati kamen slovenske prihodnosti! Projekt Zlati kamen povezuje med seboj podpirajoče in prepletene produkte: • Nagrado Zlati kamen kot nagrado za najboljšo občino • Analitiko slovenskih občin s podatki o občinah in medsebojnimi primerjavami (vključno z analizo Slovenije z indeksom dobrega življenja) • Spletni portal www.zlatikamen.si • Osrednji letni dogodek konferenca Zlati kamen • Revijo Zlati kamen Nosilca projekta sta Planet GV in SBR, Slovenian Business Report. Cilj projekta Zlati kamen je prispevati k dvigu kakovosti življenja s širjenjem in prenosom najboljših praks med lokalnimi skupnostmi. Z uredniškim in raziskovalnim delom, osredotočenim na prepoznavanje in uveljavljanje dobrih praks ter vrhunskim analitičnim orodjem ISSO prispevamo za lokalno samoupravok razvidnosti in prepoznavanju »vidnega dobrega« na lokalni ravni. 2 Revija Mag. Peter Ribarič, dr. Danijela Brečko in mag. Robert Mulej, ustanovitelji Zlatega kamna

ZLATI KAMEN

www.zlatikamen.si

Posebna priložnostna izdaja, marec 2013

Kazalo MIŠKO KRANJEC

6 Priložnosti 10 Zmagovalci izbora za Zlati kamen 2013 Dve novosti: poudarek na protikriznih strategijah in zbiranje podatkov s pomočjo ankete

14 Finalisti

6 občin v finalu

24 Od šestega do dvanajstega mesta

POSTOJNSKA JAMA D.D.

12 Kako smo izbirali?

26 Intervjuji: šest finalistov 36 Slovenija 2.0

Zlati kamen 2013

37 Bogu na čast, bližnjemu v pomoč

Slovensko gasilstvo – bistven del življenja lokalnih skupnosti

Kam bo šla nagrada Zlati kamen 2013? Katere občine so prišle v ožji izbor?

39 Lokalni izhodi iz državne krize

Osrednja tema:

42 Primer Maribor

Iščemo novo razvojno paradigmo

Pregled najboljših prijemov na lokalni ravni V središču vzhodne Slovenije je veliko dobrega

MIŠKO KRANJEC

Nagrada:

MIŠKO KRANJEC

Ni vse v državi

32 MIŠKO KRANJEC

Komentarji:

45 Ksenija Vidmar Horvat: Pomen občin v globaliziranem svetu 46 Martina Merslavič: Česa se lahko naučimo pri zmagovalcu?

Zlati kamen je publikacija, priložnostno izdana ob konferenci Zlati kamen 2013. Publikacija je breplačna. Odgovorni urednik: Robert Mulej Oblikovanje: Nina Blažko Urednik fotografije: Miško Kranjec Fotografija na naslovnici: Miško Kranjec Založnik: SBR d.o.o. Šarhova 8 1000 Ljubljana Trženje: BJM d.o.o. Zlati kamen je blagovna znamka v lasti podjetij SBR d.o.o. in Planet GV d.o.o.. www.zlatikamen.si

Konferenca Zlati kamen:

48 Urnik konference 49 Gradivo Posebna priloga:

55 Predstavitve slovenskih občin Posebna priložnostna izdaja, Marec 2013

UČINKOVITOST PAMETNIH NASELIJ P�� Pametno naselje razumemo kot rezultat sodelovanja z okoljem, ki omogoča najboljše, hkrati energetsko učinkovite in okolju prijazne rešitve. Slovenske občine, še posebej tiste brez razvejane ali pomembnejše industrije, glede na večja mesta porabijo razmeroma malo energije, vendar je skupni občinski energetski račun zaradi njihove številčnosti občutno večji kot mestni. Naraščanje cen energentov je občine pričelo spodbujati k varčni rabi virov. Nastaja vrsta lokalnih projektov, ki skušajo v prvi vrsti analizirati in urediti trenutno stanje, da bi v naslednjem koraku lahko izvedli potrebne optimizacije.

Z�� Do koncepta pametnih mest, naselij, infrastruktur ne pridemo brez zavedanja posameznika o neposrednih učinkih pametnih sistemov, ki vodijo v prihranke na osebnem računu, ali javnem računu občine. Obstaja nič koliko primerov zgrešenih praks, kjer je uvajanje tehnologij pametnih mest doživelo polom - predvsem zaradi neizraženega osnovnega interesa posameznika. Šele za ozaveščenostjo nastopi tehnologija. Brez tehnologije se porabe ne da meriti, napovedati in optimirati. Brez nje se kompleksnih infrastruktur ne da voditi. Brez nje ni sinergičnih učinkov in brez tehnologije ni pametnih naselij.

P�� V Sloveniji je kar nekaj pobud in projektov, ki že uvajajo posamezne podsisteme pametnih naselij, od trajnostne

mobilnosti do pametne javne razsvetljave. Najperspektivnejši so projekti, ki problem obravnavajo celostno. Tak primer je ravno uvajanje infrastrukture pametne javne razsvetljave v občine. Korak za korakom, s projekti s takojšnjimi učinki, ki neposredno izražajo pomen pametnih naselij, se bližamo radikalnim spremembam načina bivanja.

D� �� Prvi korak je posamezniku omogočiti celovit prikaz takojšnjih učinkov, ki so nastali zaradi njegove aktivnosti, kot denimo privarčevana energija in pitna voda, povečana količina škodljivih izpustov iz avtomobila zaradi neustreznih pnevmatik in tako dalje. Ko je zavedanje vzpostavljeno, je drugi korak omogočiti neposredno interakcijo posameznika s sistemi pametnega naselja, kot na primer planiranje poti, vzpostavitev lastnih scenarijev bivanja, razvoj in trženje nove storitve na informacijski platformi pametnega naselja in podobno. Do tretjega koraka, torej do realizacije pametnega naselja pride, ko svoja pričakovanja uskladimo z okoljem in poiščemo najboljše rešitve in najboljše poti. Ta scenarij ni nekaj oddaljenega, je že tu. Tehnologija to omogoča, koncepti pametnih naselij takšno vzajemnost z okoljem predvidevajo, veliko podjetij že razvija produkte in storitve za pametna naselja. Edina ovira smo mi, ljudje, naše nerazumevanje prednosti, ki jih prinašajo tehnologije, naš mačehovski odnos do narave in skupnega dobrega in naš večni strah pred spremembami in odprtim sodelovanjem.

)2:-+)2') H S S :IPMOE TSX E 7- 7SPOER MRJS$IRZMKIRGI GSQ [[[ IRZMKIRGI GSQ

K�� Najboljša pot do izgradnje pametnega naselja se, kot že omenjeno, prične z majhnimi investicijami, katerih učinke lahko prepoznamo takoj. Takšna je gotovo investicija v pametno javno razsvetljavo, ki omogoča razporeditev svetlobe s pomočjo senzorskega zaznavanja sprememb. Ob tem vsaka svetlika deluje kot samostojen objekt, ki s pomočjo medsebojnih povezav prispeva k pametnemu obnašanju sistema kot celote. Svetilka, ki sta jo skupaj razvili podjetji Envigence in Hella Saturnus predstavlja enega od osnovnih elementov sistema pametne javne razsvetljave. Pametna svetilka je serijski izdelek, ki je na voljo kot sestavni del: — začetnega kompleta (25 svetilk z upravljalskim sistemom) ali — celotne infrastrukture občinske razsvetljave.

Skupina pametnih svetilk predstavlja tudi komunikacijsko pot za vpeljavo različnih inovativnih storitev za človeku in naravi prijaznejše bivanje. Simon Mokorel, direktor družbe Envigence

VISOK ENERGETSKI UČINEK

MODULARNOST

UPRAVLJANJE NA DALJAVO

ZAVEDANJE OKOLJA

SAMOUČEČA

simon.mokorel@envigence.com

E�REŠITVE

PRIPRAVLJENA ZA PAMETNO MESTO

Hella Saturnus Slovenija d.o.o., Letališka cesta 17, 1000 Ljubljana Tel.: 01 520 33 33 info@saturnus.hella.com www.hella-saturnus.si

ZLATI KAMEN

Priložnosti

Po dolgem in potrpežljivem prizadevanju je bil rudnik živega srebra v Idriji – občini, ki je prejela nagrado Zlati kamen 2012 - lani vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine. Na Unescovem seznamu je 962 naravnih in kulturnih spomenikov iz 962 držav. Slovenija ima na seznamu tri spomenike: poleg Idrijske rudarske dediščine, ki je vpisana skupaj s španskim rudnikom Almaden, še Škocjanske jame

SAMO TREBIŽAN / RŽS

Zavedati se svoje edinstvenosti (občina Divača) in dediščino srednjeevropskih kolišč na Ljubljanskem barju (občina Ig). Idrijska uspešna uvrstitev na seznam Unesca (in tudi s tem povezana publiciteta) je dober zgled tudi za ostale občine. Tako so v Škofji Loki že napovedali, da bodo skušali na seznam dediščine uvrstiti redne uprizoritve Škofjeloškega pasijona – najstarejšega ohranjenega dramskega besedila.

Koliko vpisov na seznam svetovne dediščine imajo naši sosedje? • Hrvaška: 7

• Avstrija: 9

• Madžarska: 8

• Italija: 47

ZABUKOVEC/OBČINA IDRIJA

Revija za lokalno samoupravo

Priložnosti

»Revščino je mogoče premagati« Akamasoa v številkah 10.000

Število otrok, vključenih v centre.

300.000

Število oseb, ki so lani občasno dobili pomoč.

20€

Znesek, ki omogoča celoletno šolanje učenca.

35€

Učiteljska plača.

Število stavkajočih učiteljev.

STANE KERIN

Najboljša praksa razvoja lokalne skupnosti? Akamasoa na Madagaskarju. Skupnost »dobrih prijateljev« vključuje pet sprejemnih centrov, 17 naselij, 4 osnovne in eno višjo šolo, 6 zdravstvenih centrov, zobozdravstveno ordinacijo, centre za usposabljanje ob delu, obrt in proizvodnjo, delavnice in številna delovna mesta. Vse to je nastalo, ker se slovenski misijonar oče Pedro Opeka ni mogel sprijazniti s tem, da so množice ljudi živele v nemogočih razmerah na smetiščih v okolici otoške prestolnice Antananarivo. To je vrhunsko socialno podjetništvo. Tisti, ki pravijo, da so pri nas razmere za mlade podjetnike slabe, naj pogledajo v kakšnih razmerah je svojo dejavnost začel naš rojak Opeka. Da je nominacija Pedra Opeke za Nobelovo nagrado za mir združila politično razdeljeno Slovenijo, je tako rekoč »stranska škoda«.

Posebna priložnostna izdaja, Marec 2013

ZLATI KAMEN

900 približno število nagrobnikov na židovskem pokopališču v Rožni dolini 979 Število turistov iz Izraela v občini Nova Gorica v zadnjih petih letih 1406 Najstarejša ohranjena letnica na nagrobniku v Rožni dolini 153.024 Število izraelskih turistov v Sloveniji v zadnjih petih letih.

POISKATI PRILOŽNOST V SPOMINU Kapelica ruskim vojakom na Vršiču je imeniten dokaz, kako lahko skrb za spomenike umrlim gradi mostove med živimi, med narodi. In je dokaz, kako znamo pri nas čuteče poskrbeti za ohranjanje spomina na mrtve tudi takrat, ko umrli med nami nimajo svojcev. Primerna zaščita in skrb za pokopališče v Rožni dolini pri Novi Gorici morda ponuja podobne priložnosti: gre za največje in sploh eno od rekih ohranjenih židovskih pokopališč pri nas.

Revija za lokalno samoupravo

Priložnosti

ROBERT MULEJ

Posebna priložnostna izdaja, Marec 2013

ZLATI KAMEN

Zlati kamen 2013 Razvojno najprodornejša občina 2013:

Postojna

bčina Postojna je prejela letošnje priznanje Zlati kamen iz treh razlogov. Prvič, ima preprosto in jasno razvojno vizijo, ki jo dosledno izvaja. Drugič, pri razvoju se močno opirajo na lastne vire. In tretjič, imeli so dovolj poguma in širine, da so znali te vire utrditi z zglednim javno zasebnim partnerstvom. Vse to so pomembna sporočila za finančno zahteven čas. Postojna nima nobene javno objavljene strategije: na strateški dokument najbolj spominja dobro stran dolg županov predvolilni program. Ena, a morda najpomembnejša od štirih usmeritev: zadržati znanje doma. Povedano drugače, zagotoviti takšno kakovost življenja, da se bodo mladi po šolanju vrnili v Postojno. Zelo preprosto, a smiselno.

MIŠKO KRANJEC

Revija za lokalno samoupravo

Ni še daleč čas, ko je bila Postojna dokaj neprivlačen kraj, poln starih vojašnic in zanemarjenih pročelij. Zdaj daje vtis urejenega in živahnega trga. V občini niso le uvedli brezplačnega javnega prometa – vozni red ves čas izboljšujejo tako s štetjem potnikov kot z javnomnenjsko raziskavo. Postojna sodi med zgledne e-občine: v kraju skušajo uporabiti informacijsko tehnologijo za stalen javni dialog. So edina občina v Sloveniji, ki je skoraj v celoti pokrita z brezplačnim wifi signalom. Vse to kaže, da se kakovost življenja v občini res izboljšuje. Demografska gibanja potrjujejo, da prijemi delujejo. S kakovostjo življenja zadržati znanje: zdi se, da v občini z umeritvijo mislijo resno. Politika, ki drži obljube - hudomušneži bi pripomnili, da je to še večje svetovno čudo od Postojnske jame. A brez šale: Postojna ima veliko srečo. Ni veliko občin, ki imajo na svojem ozemlju svetovno znamenitost. Koncesija in drugi prilivi na račun jame ponujajo bogate priložnosti in možnost, da kraj sam financira ambiciozne projekte. A priložnost je treba znati izkoristiti. Ne zna je vsak: marsikje jih zapravijo. Tudi v Postojni so še pred kratkim hitro izgubljali obiskovalce. Do preobrata je prišlo, ko je upravljanje jame prevzelo novo javno zasebno partnerstvo med občino in uspešnim lokalnim podjetnikom, ki očitno ni ravnodušen do razvoja svojega domačega kraja. Vsaj za zdaj kaže, da je to primer dobre prakse povezovanja odgovornega podjetništva z odgovornimi predstavniki, da delajo v dobro svojega kraja. Število obiskovalcev jame spet raste, finančni kazalniki družbe Postojnska jama pa so zgledni. Vsakdo dela tudi napake. Občina Postojna ni izjema. A v Strokovnem svetu projekta Zlati kamen so nas prepričale dobre plati. Preprosta strategija. Dosledna izvedba. Znati izkoristiti priložnosti. Opirati se na lastne vire in znati v razvoj vključiti zasebno podjetnost. Vse to je formula uspeha, zelo primerna tudi za sedanje zahtevne čase.

Zlati kamen 2013

Drugi:

Tolmin

MATEVŽ LENARČIČ / LTO SOTOČJE

Tolmin je dober zgled za mehko razvojno paradigmo: preplet razvoja podeželja in okolju prijaznega kmetijstva z varovanjem kulturne in naravne dediščine ter razvojem turizma. To je zelo primeren vzorec za veliko slovenskih krajev. V Tolminu ga sledijo dosledno in so pri tem med najbolj inovativnimi in uspešnimi. S smiselno zasnovanimi akcijami, kot je zaščita tolminskega sira, občina uspešno kombinira turistično promocijo, spodbuja zdravo prehranjevanje in trajnostni razvoj ter skrbi za ohranjanje planin kot pomembne kulturne dediščine. Primer za razvoj s skromnimi sredstvi in aktivnostmi, ki ujamejo več muh na en mah: zgledno ravnanje v kriznem času. Tolmin je zelo čista občina, a se z okoljskimi vprašanji v občini ukvarjajo skoraj toliko kot v kašnem kraju s staro umazano industrijo. Tako je po našem mnenju tudi prav. Ne nazadnje: občina je s svojo odprtostjo privabila organizatorje festivalov alternativne kulture in s tem dobesedno postavila Tolmin na svetovni zemljevid kulture mladih. Sobivanje tradicije in sodobnih gibanj: tudi to je pripomoglo, da je Tolmin med kraji z rastočim številom turistov.

Lendava

V Lendavi vedo, kaj so to težave: občina je po merljivih kazalnikih med najmanj razvitimi v Sloveniji. A očitno vedo tudi, kako se s težavami spopadati. Lendava je edina občina v Sloveniji z javno objavljenim protikriznim razvojnim programom. Ta program vključuje različne nabore ukrepov glede na možne scenarije gibanj v širšem okolju. Ob tem program ne meri le na varčevanje: je razvojno obarvan, občina pa si to lahko privošči, ker je varčevalne ukrepe začela sprejemati še pred krizo. Kraj gradi svojo jasno identiteto, pri tem pa poudarjajo odprtost in večkulturnost. Ta odprtost se kaže tudi na gospodarskem področju. Lendava je edina občina v Sloveniji, ki ima javno objavljeno mapo s promocijskim gradivom za potencialne vlagatelje. Ni dvoma, da je pred Lendavo še veliko izzivov. Do cilja – doseči slovensko povprečje – čaka občino še dolga pot. A koraki, ki jih pri tem dela, so po našem mnenju pravi in zgled tudi za dosti bolj razvite.

ARHIV SBR

Tretja:

Posebna priložnostna izdaja, Marec 2013

ZLATI KAMEN

Kako smo izbirali? R.M.

Dve novosti: poudarek na protikriznih strategijah in zbiranje podatkov s pomočjo ankete Nekatere občine imajo manj težav z zmanjšanimi prilivi iz državnega proračuna, ker so se resno začele ukvarjati z varčevanjem takrat, ko je bilo denarja še dovolj.

inaliste in zmagovalce za letošnjo nagrado Zlati kamen smo izbirali na podoben način kot lani: metodologija je v jedru ostala nespremenjena, dodali pa smo dve pomembni novosti. Letos je Strokovni svet Zlatega kamna pri izbiranju namenil posebni poudarek strategijam in dobrim praksam, ki ponujajo lokalne odgovore na krizne razmere v Sloveniji. To je potrebno razumeti kot dodatni poudarek, kot aspekt, ki ga je svet posebej skrbno pretresel. Osnovna logika nagrade Zlati kamen je seveda ostala nespremenjena: izbrane občine so nosilke dobrih praks, ki vplivajo na boljše življenje ljudi. S svojim delom, razvojnimi prijemi in projekti naj bi bile dober zgled za ostale.

1. Pregled javno dostopnih razvojnih dokumentov za 211 slovenskih občin. Ti dokumenti obsegajo strategije, sezname projektov, proračun z načrtom razvojnih programov in izbrane članke o občini. 2. Anketa o protikriznih strategijah med 211 občinami. 3. Kvantitativna analiza s pomočjo podatkov v bazi ISSO (Informacijski sistem slovenskih občin) in indeksa ISSO. Ta indeks meri doseženo raven kakovosti bivanja in tako do neke mere osvetljuje uspešnost preteklih razvojnih strategij. 4. Kvalitativna analiza, ki s pomočjo javno dostopnih podatkov sistematično pretresa raven strateškega upravljanja, politične kulture in celovitost aktivnosti občine. 5. S pomočjo podatkov, zbranih v prvih štirih korakih, smo pripravili ožji izbor 12 občin. 6. Med 12 kandidati je Strokovni svet Zlatega kamna izbral šest finalistk in med njimi glasoval o zmagovalcih. Strokovni svet je najvišje strokovno telo v sistemu Zlati kamen. Trenutno ga sestavlja 10 strokovnjakov s treh slovenskih univerz, podjetij in ustanov. Svet deluje neodvisno.

Revija za lokalno samoupravo

POSTOJNSKA JAMA D.D.

6 korakov

Prav tako ta poseben poudarek ne pomeni, da mora imeti občina nujno seznam ukrepov, ki so označeni kot protikrizni. Preprosto smo iskali vse tiste dobre prakse, ki jih je v kriznih razmerah še posebej smiselno dati za zgled ostalim. Tudi v praksi se je pokazalo, da dobro vodene občine preprosto bolj imune na pretrese v okolju. Značilen primer: nekatere občine imajo manj težav z zmanjšanimi prilivi iz državnega proračuna, ker so se resno začele ukvarjati z varčevanjem takrat, ko je bilo denarja še dovolj. Ker je smotrno ravnanje s proračunom preprosto del dobrega upravljanja.

Zlati kamen 2013 Podatke o protikriznih strategijah smo zbirali enako kot vse druge podatke o delovanju občine, dodatno pa smo jih skušali osvetliti še z anketo. Anketiranje med občinami je potekalo jeseni, odgovore pa smo na kratko predstavili decembra na spletnem portalu. Izbor najboljših ni bil omejen le na občine, ki so se odzvale na našo anketo. Toda izpolnjen anketni list je nedvomno izboljšal možnosti posamezne občine, da se prebije v ožji izbor. Med dvanajstimi kandidatkami jih je dobra polovica izpolnila anketo. Preprosto, strokovni svet je imel za te občine na voljo več podatkov, več podatkov pa pomeni lažje odločanje. Zlati kamen bo še naprej v veliki meri odvisen od javno objavljenih podatkov o delovanju občin. To je v skladu z našo osnovno usmeritvijo, ki podpira čim večjo preglednost v javni upravi na vseh ravneh. A že zaradi same obilice gradiva, ki ga je potrebno pregledati, je sodelovanje občin za naše delo zelo pomembno. Zato: vsaka informacija, ki nam jo posredujete, vsaka dobra praksa, na katero nas posebej opozorite, nam pomaga in izboljšuje kakovost našega dela. To velja za vse oblike povratnih informacij, ki jih od vas dobimo. Letos smo prejeli kar 25 opisov dobrih praks, ki so jih občine želele predstaviti na konferenci Zlati kamen. A ti opisi nam bodo pomagali sestaviti sliko posamezne občine, tudi ko bomo pripravljali izbor za Zlati kamen 2014.

JANKO HUMAR / LTO

Sodelovanje se obrestuje.

Še nekaj: smo pri letošnjem izboru upoštevali tudi lanske finaliste? Da, postopek izbora vedno zajema vse slovenske občine. Toda nagrade ne podelimo dvakrat za iste dosežke. Povedano drugače, da bi se lanska dobitnica Zlatega kamna Idrija prebila v finale, bi morala razviti nove zgledne prakse, nadgraditi strategijo, dodati inovativne nove projekte. Načeloma možno, a v praksi le malo verjetno.

Tolmin

Kaj je posebej pomembno? Kaj pomeni »razvojno najbolj prodorna občina«? Občina, ki ima dobro in uspešno razvojno strategijo. Dobra strategija je celovita, uravnotežena, dolgoročno usmerjena in trajnostno usmerjena. Ta strategija mora biti živa, občina jo mora torej čim bolj konsistentno udejanjati. Prav načine, kako v občini svojo razvojno usmeritev prenašajo v dejanja, Strokovni svet Zlatega kamna spremlja prav posebej pozorno. Kakšne projekte so pripravili v občini? Kako so učinkoviti pri njihovem izvajanju? Ali te aktivnosti že prinašajo rezultate? So ti rezultati res tisto, kar so v občini opredelili kot cilj? In – zelo pomembno – se je pri tej občini možno česa naučiti, ali lahko ta občina ponudi kaj za zgled vsem ostalim? Tri pomembne opombe. Prvič, občina, ki dobi Zlati kamen, ni »najboljša« občina. Takšne občine preprosto ni. Občine so preveč zapleteni mehanizmi, da bi jih lahko absolutno razvrščali. Zlati kamen podeljujemo natanko za tisto, kar smo opredelili v uvodu: za dobre strategije in prakse, ki omogočajo kakovosten razvoj in ki so zgled za ostale. Nič več in nič manj. Drugič, zmagovalne občine niso najuspešnejše občine po merljivih kazalnikih. V okviru projekta Zlati kamen smo sestavili informacijsko bazo, ki združuje vrsto relevantnih merljivih podatkov (ISSO: informacijski sistem slovenskih občin). Najbolj bistvene kazalnike smo združili v sestavljen indeks ISSO: ta indeks meri kakovostno raven življenja, torej stopnjo doseženega razvoja. Pri podeljevanju nagrade Zlati kamen upoštevamo tudi vrednost indeksa, a bolj od preteklosti nas zanimata razvojna dinamika in prihodnost, bolj od rezultatov samih na sebi pa razvojne aktivnosti. Tretjič, kandidatke za Zlati kamen niso »popolne občine«. Tudi takšnih ni. Prav v vseh občinah bi lahko odkrili kaj, kar bi lahko dali drugim za zgled. In obratno, nobena občina ni brez napak. Tudi zmagovalke ne. Podatki, ki jih imamo, so omejeni: ne moremo vedeti, kakšni okostnjaki se skrivajo po omarah občinskih uprav. A za nekatere napake pri letošnjih zmagovalkah vemo, jih poznamo. Samo osredotočili smo se drugam: na tisto, kar lahko dobrega občine ponudijo drugim. Posebna priložnostna izdaja, Marec 2013

ZLATI KAMEN

Finalisti

POSTOJNA Indeks ISSO 2013: 52,30 Uvrstitev: 64 Indeks 2012 in 2013 (sprememba): +14 mest

Predjamski grad

Zelo dobro razvita občina uspešno sledi svojo strategijo: z večjo kakovostjo bivanja in privlačnostjo kraja zadrževati mlade izobražene prebivalce. Postojna ponuja od številne netipične ugodnosti - od brezplačnega mestnega avtobusa do WiFi omrežja. Tak razvoj omogočajo med drugim tudi prihodki, ki so precej manj kot je običajno odvisni od prilivov iz državnega proračuna. Pomemben vir prihodka je koncesija od upravljanja Postojnske jame, ta vir pa je občina podprla tudi z dobro zastavljenim javnozasebnim partnerstvom.

Kazalniki Postojna ima nadpovprečno ugodno demografsko stanje; po skupnem prirastu na 1000 prebivalcev je prav na slovenskem vrhu. Ima solidno stanje na trgu dela, dobro izobrazbeno strukturo in življenjski standard. Občina je med bolj učinkovitimi pri pridobivanju sredstev, pri čemer se naslanja tako na javno-zasebna partnerstva (koncesije) kot na evropske vire. Po vrednosti dinamičnih kazalnikov je občina rahlo nad povprečjem. Oceno kvalitativnih kazalnikov zmanjšuje predvsem odsotnost pravih strateških dokumentov. Sicer je občina nad povprečjem po preglednosti delovanja – je med redkimi občinami, ki objavljajo rezultate razpisov, zelo dober (v primerjavi s slovenskim povprečjem) pa je tudi sistem e-občine.

Strategija

MIŠKO KRANJEC

Revija za lokalno samoupravo

Najbližje strateškemu dokumentu je program, ki ga je župan objavil pred volitvami in ki vsebuje tudi vizijo razvoja občine. Program poudarja: • Trajnostni razvoj (»zeleni kras«) • »znanje naj ostane doma« • Kakovost bivanja • Turizem (Postojna na svetovnem turističnem zemljevidu) Ta vizija je podprta s seznamom konkretnih projektov, ki jih občina dokaj dosledno in uspešno izvaja. V občini se izboljšujeta kakovost bivanja in izobrazbena struktura. Primerjava spremembe v strukturi s številom diplomantov daje slutiti, da se velik delež mladih po šolanju zares vrača nazaj.

Zlati kamen 2013 Najpomembnejše aktivnosti in projekti Nabor aktivnosti je zelo širok. Poteka temeljita prenova mestnega jedra, vključno s prometno ureditvijo. Občina podpira podjetništvo: zagotavlja infrastrukturo (poslovne cone), nudi subvencije in pripravlja (res da že kar dolgo) projekt podjetniškega inkubatorja. Vrsta projektov na področju razvoja podeželja smiselno podpirajo strategijo razvoja turizma (eko regija ipd.) Poudarek na trajnostnem razvoju je očiten: vse več javnih objektov ogrevajo z lesno biomaso, v občini uvajajo varčno razsvetljavo in imajo aktivno energetsko svetovalno pisarno. Izstopa mestni promet: vožnja z mestnim avtobusom je brezplačna, jeseni pa so spremenili vozni red na podlagi štetja potnikov in anketiranja občanov. Drugo področje, kjer Postojna posebej izstopa je razvitost tako imenovane E-občine. Sistematičen pristop h »gradnji informacijske avtoceste« in informatizaciji delovanja občine je med ključnimi razvojnimi poudarki. Sicer je Postojna »edina občina v Sloveniji, ki je skoraj v celoti pokrita z brezplačnim WiFi omrežjem«. Občina je zaključene projekte predstavila v posebni brošuri.

Dobre prakse in inovativni prijemi Javno-zasebno partnerstvo Postojnska jama d.d. Postojna je pogumno podprla uspešnega lokalnega podjetnika pri odkupu večinskega deleža v turističnem podjetju, ki trži in upravlja Postojnsko jamo, poleg Ljubljanskega gradu najbolj obiskano turistično znamenitost Slovenije. Občina je podjetju podelila koncesijo, ob tem pa v družbo vstopila tudi kapitalsko kot manjšinski partner. Do pravega preboja, ki bi bil viden tudi v rasti števila nočitev v občini, še ni prišlo,

toda obeti so dobri. Število obiskovalcev jame je po prevzemu že začelo rasti, predvsem pa so se močno izboljšali poslovni rezultati. Podjetje je poslovalo v letu 2011 z rekordnim dobičkom in visoko dodano vrednostjo na zaposlenega, boniteta družbe pa ima oceno A1. Uspešno poslovanje koncesionarja občini omogoča investiranje v razvoj z lastnimi sredstvi. E-občina Na tem področju je občina lahko za zgled: prepriča zlasti brezplačni wi-fi, s katerim je zagotovljen brezplačen dostop do interneta. To ni nepomemben del življenjskega standarda. S sistematičnim pristopom k razvoju e-občine (forum Z roko v roki) občina kaže tudi svojo usmerjenost k razvoju čim bolj preglednega delovanja.

TOLMIN Indeks ISSO 2013: 54,28 Uvrstitev: 37 Indeks 2012 in 2013 (sprememba): +27 mest

Tolmin je dober primer za mehko razvojno paradigmo: zelo dobro uporablja svojo dediščino kot vzvod za razvoj podeželja s pomočjo zelenega kmetijstva in turizma. Na ta vzorec se (tudi zaradi evropskih spodbud) slovenske občine zelo močno naslanjajo, pri tem pa je Tolmin s svojimi projekti (Sir Tolminc, podeželski elektronski vodič) med najbolj inovativnimi in uspešnimi. S svojo odprtostjo je občina postala pomemben mednarodni center

kulture mladih, vzorna pa je tudi pri aktivnostih na področju trajnostnega razvoja.

Kazalniki Občina dosega zelo dobre vrednosti tako pri kazalnikih, ki so vključeni v indeks ISSO, kot pri tistih, ki kažejo razvoj v petih letih (dinamični indeks). PosePosebna priložnostna izdaja, Marec 2013

ZLATI KAMEN Strategija Tolmin sledi regionalni strategiji, ki izrazito poudarja »mehak« razvoj – torej manj gradnjo infrastrukturnih projektov, bolj pa trajnostni razvoj, inovativno podjetništvo in zeleno kmetijstvo, prepleteno s turizmom – kar pomeni tudi razvoj obrti in ohranjanje kulturne dediščine. Kolikor lahko sodimo, občina dosledno sledi tem načelom, pri tem pa ne zanemarja skoraj nobenega področja: v občini s slabo demografsko sliko bi le pričakovali nekoliko več skrbi za mlade.

Najpomembnejše aktivnosti in projekti MIŠKO KRANJEC

bej izstopa učinkovitost: odhodki za javno upravo so nizki in se še zmanjšujejo, kljub bogastvu projektov in naložb pa občina posluje brez dolga. Gospodarstvo je lani ustvarilo že več prihodka kot pred krizo: od tod tudi razmeroma dobro stanje na trgu dela. Izrazito šibka točka občine so le demografska gibanja.

Na področju okolja Tolmin ne zanemarja nobenega področja. Je aktivno vključen v mednarodni projekt Futurelights (nosilec: ŠempeterVrtojba) za okolju prijazno javno razsvetljavo in ima za to področje izdelano posebno strategijo. V mestu Tolmin so že zamenjali vse svetilke. Tolmin si je z aktivno politiko na področju trajnostne energetike v svoji kategoriji prislužil naziv Energetsko najbolj učinkovite občine 2012. Je vključen v vrsto mednarodnih projektov (Central Europe, Enerbuild…) in v to dejavnost vlaga veliko sredstev. Je med pilotskimi občinami v čezmejnem projektu EnergyViLLabs in to zlasti na področju mobilnosti; namen sodelovanja v projektu je zmanjšati obremenjenost okolja v prometno zelo obremenjeni občini. Drugi pomembni sklop aktivnosti meri na razvoj podeželja. Med projekti je vrsta zanimivih (Projekt sir Tolminec, lokalno pridelana hrana za šole in vrtce, Prehrana in tradicija zgornjega Posočja, projekt Grape, podeželski elektronski vodič…). Ob tem v gospodarsko solidno razviti občini ne zanemarjajo podjetništva: Tolmin subvencionira podjetnikom obrestne mere in sodeluje v čezmejnem projektu za povezovanje in inovativnost podjetništva ICon (nosilec: Ajdovščina).

Dobre prakse in inovativni prijemi

Občina nima zapisane lastne strategije (je pa močno vpeta v regionalne razvojne programe), razen za nekatera ključna področja (javna razsvetljava, turizem). Transparentnost delovanja je na solidnem povprečju, sodelovanje občine s sosednjimi pa je zelo intenzivno. Občina je aktivna tudi na mednarodnem področju. Pri aktivnostih izstopajo projekti na področju trajnostnega razvoja (zlasti energetike) in razvoja podeželja. Revija za lokalno samoupravo

Tržno uspešno ohranjanje dediščine Povezovanje varstva dediščine, razvoja podeželja in turizma so – glede na značilnosti Slovenije – zelo razširjena praksa med slovenskimi občinami. Tolmin izstopa po strateškem, zelo domiselnem in izdelanem pristopu. Primer za to je projekt Sir Tolminc – kralj planinskega raja. V letu 2012 je sir dobil evropsko zaščito geografskega porekla, zaščita pa je nadgrajena z vrsto smiselnih promocijskih aktivnosti, izpeljanih z minimalnim proračunom. Z akcijami kot je zaščita tolminskega sira občina uspešno kombinira turistično promocijo, spodbuja zdravo prehranjevanje in trajnostni razvoj ter skrbi za ohranjanje pomembne

ZL dediščine (izvirni sir kot del kulturne dediščine, ohranjanje planšarstva). Trajnostni razvoj Drug pomemben člen tolminske mehke razvojne paradigme je poudarjanje trajnostnega razvoja. Velik poudarek na okoljskih aktivnostih je v Sloveniji značilen za velika mesta in okoljsko zelo ogrožene kraje (Zasavje in Posavje, Šoštanj ipd.). Tolmin je zelo »čista« občina, a obenem okoljsko zelo aktivna. Te aktivnosti pokrivajo različna področja trajnostnega razvoja: od energetike, prek javne razsvetljave do trajnostne mobilnosti in usmerjenosti v »zeleno« kmetijstvo. Svojo okoljsko naravnanost komunicirajo v občini na trezen, zadržan način in je ne izrabljajo za samopromocijo. Še en element: medtem ko se v nekaterih občinah na vso moč

Odprtost občine Odprtost občine za različne pobude je omogočila, da je Tolmin prizorišče mednarodno odmevnih (zlasti) glasbenih festivalov za mlade. Ta odprtost prinaša kar nekaj težav (zahtevno usklajevanje z organizatorji dogodkov), a je Tolmin dobesedno postavila na svetovni zemljevid kot pomembno središče alternativne kulture. Tudi ta aspekt pomembno prispeva k turističnemu razvoju občine: v petih letih (primerjava prvih enajstih mesecev 2008 – 2012) se je število nočitev v Tolminu povečalo za 5,8 odstotka – trikrat več kot v celi Sloveniji.

LENDAVA Indeks ISSO 2013: 42,19 Uvrstitev: 197 Indeks 2012 in 2013 (sprememba): +8 mest

Lendavo poznamo po vsaj treh stvareh: po tem, da imajo »nafto«, da je kraj »svetovna prestolnica bograča« in da mesto sodi med najmanj razvite v Sloveniji. Toda ob tem ima Lendava izredno dobro zasnovano razvojno strategijo in je edina občina, ki ima (vsaj javno objavljen) protikrizni strateški dokument. Protikrizno strategijo odlikuje celovit pristop, ki ne izpušča nobenega ključnega področja, posebej pa poudarja podjetniški razvoj in sodelovanje. Občina je odprta in aktivno spodbuja prihod vlagateljev.

Kazalniki Lendava je občina v hudih razvojnih težavah. Skupna vrednost indeksa ISSO je med najnižjimi. Delež prejemnikov socialne pomoči je med najvišjimi v Sloveniji. Brezposelnost je visoka, stopnja socialne kohezije nizka, demografski kazalniki so slabi. Dinamični kazalniki dajejo ugodnejšo sliko, ki pa je še vedno pod povprečjem. Občina je glede na indeks ISSO v enem letu napredovala za osem mest. K temu so največ prispevali kazalniki učinkovitosti, ki so zelo ugodni, čeprav občina deluje na dvojezičnem območju, kar po definiciji povečuje stroške. Solidne vrednosti imajo okoljski kazalniki. Na področju življenjskega standarda je občina napredovala zaradi vlaganj v kulturo (11. mesto po odhodkih na prebivalca) in šport.

Lendava razvoj usmerja s pomočjo vrsto javno objavljenih strateških dokumentov. Odlikuje jo vrsta dobrih praks na področju sodelovanja z drugimi kraji v regiji in čez mejo. Ne zanemarja nobenega od ključnih področij aktivnosti. Preglednost delovanja bi lahko bila nekoliko večja, četudi je portal »Pomoč občanu« zgled za dobro sistematično komunikacijo med prebivalci in ustanovami.

Strategija Osnovni strateški dokument je dolgoročni strateški program občine (2007 – 2013).

ARHIV SBR

otepajo tega, da bi bili vključeni v zaščitena območja, so krajani Kneških Raven sami dali pobudo za vključitev v Triglavski narodni park.

Posebna priložnostna izdaja, Marec 2013

ZLATI KAMEN manjšino), vlaganja v energetsko obnovo vrtcev (2,5 milijona €) in obnovo javne razsvetljave. Občina se je vključila v konzorcij za odkup Nafte Geoterm in si za cilj postavila 20-odstotno znižanje stroškov ogrevanja stanovanj in javnih objektov. Lendava je aktivni član enega od dveh čezmejnih teritorialnih združenj s člani iz Slovenije (PANNON EZTS).

Dobre prakse in inovativni prijemi

Tega dopolnjuje proračunski memorandum (2012/2013). Za nepretencioznimi nazivi se skrivajo strateško zelo izdelani dokumenti. Zlasti navdušuje proračunski memorandum, ki de facto vsebuje protikrizno strategijo. Vizija Lendave meri na privlačnost stičišča treh narodov, »razpoznavno po multikulturnosti, odprtosti in urejenosti«. Konkretni cilj programa je doseči slovensko povprečje na treh področjih. To so učinkovitost, trajnostni razvoj in človeški viri. Konkretni projekti so povsem uravnani s temi cilji – občina je pripravljena na to, da jih lahko zasleduje tudi ob dodatnem poslabšanju splošnih razmer.

Najpomembnejše aktivnosti in projekti V novi finančni perspektivi bodo »prioritetni projekti gospodarskega značaja: alternativni viri energije (geotermija), inovativni pristopi na področju termalnega turizma (termalno jezero), infrastruktura za moto šport (moto center Petišovci), stanovanjska gradnja za mlade družine in aktiviranje lendavskega gradu v turistično ponudbo celotne panonske nižine.« Pospeševanje podjetniškega razvoja je v protikrizni strategiji močno poudarjeno. Občina povečuje obseg sredstev za spodbujanje podjetništva (petkrat več od prvotno načrtovanih) in sodeluje v različnih konzorcijih s sosednjimi kraji in/ali zasebnimi vlagatelji. Lendava razvija poslovno cono in podjetniško tehnološki center (Muranie) Drugi projekti vključujejo ureditev naravnih parkov, vlaganje v ohranjanje biotske raznovrstnosti in vodnih virov (porečje Mure), kulturno sodelovanje z Madžarsko (skrb za madžarsko

Revija za lokalno samoupravo

Protikrizna strategija Proračunski memorandum 2012/2013 vsebuje različne scenarije možnih premikov v okolju in različne strategije, s katerimi bi se občina na te spremembe odzvala. Glede na izdelano projekcijo gibanja proračuna memorandum ponuja nabore ukrepov, s katerimi bi občina še dodatno racionalizirala svoje delovanje ali pridobivala dodatna sredstva. Ob pretresu strateških prioritet vsebuje sezname konkretnih aktivnosti in projektov z ocenami stanja, opredelitvijo proračunskih izdatkov ter meril uspeha. Sestavni del dokumenta so parcialne strategije za posamezna področja in katalog tveganj občine. Vsebinsko meri protikrizna strategija na še bolj poudarjen gospodarski razvoj, močno sodelovanje z drugimi kraji ter še bolj učinkovito delovanje. Ob tem strategija ne zanemarja ne socialnega ne trajnostnega aspekta. Toda trajnostni projekti so naravnani tako, da lahko povečajo turistične prihodke, na socialnem področju pa so poudarjeni iniciativnost prebivalcev, njihova kreativnost in oblikovanje socialnih mrež. Pomembno sporočilo: ne glede na krizo občina ohranja solidno raven investicijskega in razvojnega zagona. To je možno tudi zaradi proračunskih rezerv, ki jih je občina ustvarila v minulih letih in ki so že konkreten rezultat strateškega pristopa (poudarjanje varčevanja še pred krizo). Aktiven odnos do vlagateljev Presenetljivo, toda Lendava je edina občina v Sloveniji, ki ima na svoji spletni strani mapo za vlagatelje, torej nabor podatkov in argumentov, s katerimi želijo privabiti vlagatelje. Mapa je celovit nabor projektov (na več kot 80 straneh) z različnih področij. Spletni portal Pomoč občanom Portal ima obliko foruma, kjer občani neposredno postavljajo vprašanja in dajejo pobude. Ob temah so znaki, ki kažejo, če se je ustrezna ustanova na reakcijo občana že odzvala in odgovorila. Teme so pregledno razporejene po področjih.

www.zlatikamen.si

ZL NOVA GORICA Indeks ISSO 2013: 54,26 Uvrstitev: 39 Indeks 2012 in 2013 (sprememba): +34 mest

Najnovejše slovensko mesto je naredilo preboj iz kraja s »socialistično« industrijo v turistično in univerzitetno središče. Kraj nima identitete z močnimi zgodovinskimi koreninami: morda prav zato svojo identiteto gradi na povezovanju. Aktivno igra vlogo močnega regionalnega središča (z zelo dejavno regionalno razvojno agencijo), ob tem pa verjetno ni kraja v Sloveniji, ki bi tako poudarjal svojo evropskost. Uvrstitev med tri najboljše je Nova Gorica zgrešila za las: dober znak, da bomo občino še videli prav v vrhu.

V teh okvirih Nova Gorica izrazito razvija dve vlogi: povezovanje in razvoj v regionalno središče, ki skrbi zlasti za razvoj in prenos znanj. Vrsta ključnih projektov občine (Center odličnosti nizkoogljičnih tehnologij, Medpodjetniški izobraževalni center, inkubator univerze…) meri prav v to smer.

Nova Gorica je močno razvita občina z zelo dobrimi vrednostmi kazalnikov. Demografska gibanja so ugodna (Nova Gorica je na drugem mestu po relativnem skupnem prirastu), ima veliko delovnih mest z ugodno strukturo (delež najzahtevnejših poklicev), nadpovprečno izobraženo prebivalstvo, ki uživa zelo dober življenjski standard. Najšibkejša točka občine je zelo močna rast brezposelnosti. Kazalniki učinkovitosti jasno odslikavajo prizadevanja občine za racionalnejše delovanje: prav ti kazalniki so največ prispevali k temu, da je občina glede na vrednost indeksa ISSO pridobila 34 mest. Občina nima lastnih strateških dokumentov, kar vpliva na nižje ocene pri oceni strateške usmerjenosti občine. Zato pa ima Nova Gorica ugodno oceno na področju politične kulture in to zlasti zaradi močne povezanosti občine s sosedi. Nova Gorica sodi med redke občine, ki objavljajo rezultate javnih razpisov. Občina ima solidno raven aktivnosti na ključnih področjih: pokriva jih celovito, izstopa pa po skrbi za osebe z oviranostmi (je nosilka priznanja Invalidom prijazna občina).

Strategija Občina lastnega strateškega dokumenta nima (razen nekaj strategij za posamezna področja, ki pa so v glavnem nosijo starejši datum). Ker izrazito igra vlogo regionalnega središča, je za razvoj občine zelo relevantna regionalna razvojna strategija in s tem povezane aktivnosti regionalne razvojne agencije. Ta v ospredje postavlja inovativnost in razvoj, temelječ na znanju.

MIŠKO KRANJEC

Kazalniki

Slovensko narodno gledališče Nova Gorica

Najpomembnejše aktivnosti in projekti Občino odlikuje sodelovanje v celi vrsti projektov na zelo različnih področjih. Projekti praviloma niso omejeni na mestno občino Nova Gorica in so pogosto mednarodno obarvani. Skupaj s sosednjo občino Šempeter Vrtojba je vključena v prvo Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje v Sloveniji. Aktivnosti so v zadnjem obdobju usmerjene v infrastrukturne projekte na področju šolstva in vzgoje ter osnovne infrastrukture (vodovod, zbiranje in čiščenje odpadnih vod), čezmejne projekte, ki vzpostavljajo informacijski sistem za varstvo narave (Adria A, Europe Aid, GoTraWaMa – čezmejni projekt za upravljanje z vodami) in spodbujanje podjetništva, ki gradi predvsem na mehkih elementih (prenos znanja v majhna in srednje velika podjetja, spodbujanje medpodjetniškega mreženja, razvojna infrastruktura).

Posebna priložnostna izdaja, Marec 2013

ZLATI KAMEN nantno, so investicije v razvojno infrastrukturo – ta nastaja po celi regiji, v Novi Gorici pa predvsem tisti del, ki je povezan z univerzo. Skoraj vsi projekti, ki se jih v mestu lotevajo, imajo mednarodno razsežnost. Svojo evropsko pripadnost občina kaže tudi tako, da krajem z močnim čustvenim nabojem daje nov, povezovalni pomen: primera za to sta trg ne meji dveh Goric in Park miru na Sabotinu. Kljub težavam in zapletom deluje zato Nova Gorica kot most ne le med posameznimi kraji, ampak med Slovenijo in Italijo nasploh.

Dobre prakse in inovativni prijemi Povezovalna vloga Nove Gorice Občina deluje s pomočjo razvojne agencije kot pravo regionalno središče, ki ime predvsem povezovalno vlogo in vlogo univerzitetnega središča. V tej smeri deluje tudi RRA za Severno Primorsko. Očitno je, da je delovanje agencije tesno usklajeno z mestno občino Nova Gorica (ne nazadnje agencijo vodi bivši novogoriški župan). Dober dokaz, da mestna občina deluje povezovalno in ne domi-

RADOVLJICA Indeks ISSO 2013: 56,46 Uvrstitev: 16 Indeks 2012 in 2013 (sprememba): +52 mest

MIŠKO KRANJEC

Dejavnost Regionalne razvojne agencije za Severno Primorsko Agencija deluje z močno strategijo in jo dosledno izvaja. Ključni program agencije je bržkone IN-PRIME, ki meri na to, da naj bi Primorska postala ena najbolj inovativnih in konkurenčnih regionalnih ekonomij v novi razširjeni Evropi. Program je star že dobro desetletje in v tem času se je v regiji razvila močna infrastruktura za podporo tehnološko naprednemu podjetništvu, ob tem pa tudi vrsta inovativnih podjetij (v mestni občini Nova Gorica izstopa Instrumentation Technologies, ki izdeluje merilne inštrumente za praktično vse glavne pospeševalnike delcev). Ob tem agencija ne zanemarja socialnih razsežnosti razvoja. Program PONUJAM + PONUJAŠ“ nudi pomoč dijakom in študentom pri načrtovanju poklicne poti in iskanju zaposlitve. »STOPIMO SKUPAJ« meri na učinkovitejše vključevanje ljudi s težavami v telesnem in duševnem zdravju v družbo in na trg delovne sile.

Revija za lokalno samoupravo

Na prvem mestu med prednostnimi nalogami je v radovljiški strategiji zapisano »urejena občina«. Ta izraz najbolje opisuje občino Radovljica v vseh aspektih, od urejenosti krajev (dve priznanji v letu 2012), do sistematičnega, projektnega dela, ki zajema skoraj vsa področja delovanja občine. Občinsko strategijo dosledno izvajajo in to prinaša merljive rezultate. Če bi nagrado Zlati kamen podeljevali za najbolj urejeno občino, bi jo skoraj zanesljivo dobila Radovljica. Da bi bila zgled dobrih razvojnih praks, nekoliko pogrešamo inovativne projekte in izvirne prijeme. Občina bi lahko bila tudi nekoliko bolj odprta.

Zlati kamen 2012 Kazalniki Večina kazalnikov za Radovljico kaže za vsa področja solidne, dostikrat nadpovprečne vrednosti, ki se zelo izboljšujejo, a – zanimivo - le redko zares izstopajo. To velja tako za celoten indeks ISSO kot za dinamične kazalnike. Izobrazbena struktura je med najbolj ugodnimi v državi. Zadolženost je podpovprečna in se zmanjšuje. Po naložbah v trajnostno energetiko na prebivalca je Radovljica prav v vrhu. Izrazitih šibkih točk občina nima: zelo visok je le koeficient starostne odvisnosti. Da je občina doslej zbrala zelo malo evropskih sredstev, lahko vidimo tudi kot priložnost. V okviru kvalitativne analize je na nekaterih ocenjevanih področjih Radovljica z naskokom najboljša med kandidati: skromna spletna stran je omejena na bistvene informacije, a pri teh ne manjka prav nič. Občina ima razvojno strategijo in vrsto med seboj usklajenih (kolikor lahko sodimo) strategij za posamezna področja. Oceno zmanjšuje nekaj belih lis (na primer skrb za mlade), zlasti pa relativna zaprtost občine.

rabe obnovljivih virov. Ima bogat nabor projektov za ohranjanje kulturne dediščine in pospeševanje trajnostno naravnanega kmetijstva (v kombinaciji s turizmom). Največja naložba na tem področju: Čebelarsko razvojno raziskovalni center. Akcijo »Prava smer« (postavljanje kažipotov po občini) izvajajo s pomočjo dela prostovoljcev in to tudi promovirajo. To ni brez pomena.

Strategija Razvojna vizija občine poudarja uravnotežen razvoj in privlačnost za naselitev ustvarjalnih ljudi, za turistične in gospodarske tokove. Posebej podčrtuje privlačno bivalno klimo, prijaznost in tolerantnost prebivalcev, okoljsko vzdržnost in visoko kakovost življenja. Razvojni cilji so konkretni in kvantificirani, a morda nekoliko neambiciozni. Za skoraj vsa ključna področja so izdelane posebne strategije z ločenimi dokumenti. Razvojna strategija je bila objavljena leta 2010; aktivnosti so povsem usklajene s strategijo in na nekaterih področjih že dajejo otipljive rezultate (turizem, razvoj letališča).

Glavni projekti in aktivnosti Občina je zelo aktivna – omenjamo le nekaj izbranih projektov. Sredstva za pospeševanje podjetništva so v zadnjem času usmerjena predvsem v razvoj turizma. Število nočitev v občini je padalo, leta 2011 pa je prišlo do dramatičnega zasuka: po rasti števila turistov je Radovljica med vodilnimi v Sloveniji v zadnjih dveh letih. Infrastruktura za razvoj podjetništva je izjemna: občina ima kar15 poslovnih con! S strateškim pristopom pri razvoju športnega letališča Lesce je občina dosegla, da je prišlo do preboja v konfliktu med zagovorniki razvoja letališča in okoliškimi krajani; to je že dalo letališču nov zagon. Radovljica intenzivno vlaga v energetsko obnovo javnih objektov in spodbujanje

Dobre prakse in inovativni prijemi Vrhunsko projektno upravljanje občine Občina je v tem zgled – vsa ključna področja so skrbno načrtovana. Ob tem ne moremo občinski upravi očitati ne socialne ne okoljske neobčutljivosti. Vseeno ta pristop spremlja rahlo tehnokratski nadih. Kar pri Radovljici zlasti navduši: zapisane strategije res ne vključujejo velikih besed, zato pa jih jemljejo skrajno resno in jih dosledno izvršujejo. Skrb za ranljive Občina je med najrazvitejšimi v Sloveniji, ko gre za infrastrukturo za ranljive skupine: urejen dom za starejše, krizni center za mlade (zatočišče za otroke v težavah), vzgojno-varstveni center za otroke z motnjami v razvoju in enoto centra za duševno zdravje v skupnostih. Leta 2011 je občina sprejela nov akcijski načrt za izenačitev možnosti invalidov: je med prvimi občinami v Sloveniji, ki je prejela listino Invalidom prijazna občina (2005).

www.zlatikamen.si Posebna priložnostna izdaja, Marec 2013

ZLATI KAMEN

RAZKRIŽJE Indeks ISSO: 49,67 Uvrstitev: 118 Indeks 2012 in 2013 (sprememba): 33 mest V uvodu v strategijo občine Razkrižje je zapisano, da so v kraju naredili razvojne korake, »ki v slovenskem prostoru veljajo za nekaj posebnega«. Kaj je posebnega v teh šestih vaseh v odmaknjenem kotu Slovenije? Zanimivo je že to, da ima ta kraj s 1.356 prebivalci izdelano razvojno strategijo, pa čeprav je ta rudimentarna. Predvsem pa preseneča vrednost dinamičnih kazalnikov indeksa ISSO - po teh je občina na prvem mestu v Sloveniji. Seznam izvedenih in načrtovanih projektov je dolg. Občina deluje povezovalno in sistematično skrbi za odnose s sosedi na Hrvaški strani. Razkrižje je izvrsten primer, kako se lahko majhen kraj s številnimi slabostmi vseeno dinamično razvija.

brezposelnosti (-2,1 odstotka v letih letih, 21. mesto) in po zelo izrazitem izboljšanju izobrazbene strukture prebivalstva (5.mesto). Občina je med vodilnimi pri pridobivanju evropskih sredstev (9. mesto po sredstvih EU na prebivalca). Nekoliko slabša je rast gospodarstva. Vrednosti demografskih kazalnikov so nekoliko pod povprečjem. Enako velja za indikatorje življenjskega standarda. Razkrižje kot mikroobčina na nekaterih področjih nima sistematičnih aktivnosti (mladi, stari, osebe z oviranostmi). Na nižje število točk vpliva tudi raven strategije. Na področju obveščanja občanov je občina na solidnem povprečju.

Strategija

Kazalniki Razkrižje je vrednost indeksa ISSO (in uvrstitev) izboljšalo predvsem na račun kazalnikov učinkovitosti (rast »neproračunskih« prihodkov občine, zmanjševanje odhodkov za javno upravo). Ob tem je občina med vodilnimi po nizki rasti

Na prvo mesto v strategiji je postavljena skrb za naseljenost območja občine in spremembo demografskih gibanj. Na drugem mestu je podčrtana povezovalna vloga občine na meji s Hrvaško. Strategija je rudimentarna in jo – ob splošnem uvodu – tvori predvsem seznam izvedenih in načrtovanih projektov. Ob tem se občina močno naslanja na regionalno razvojno strategijo. Projekti v veliki meri zajemajo predvsem razvoj infrastrukture (ceste in kanalizacija), a tudi druga področja, kot na primer kultura. Pomemben del strategije meri na varnost – občina sodi med poplavno ogrožene. Omenimo še, da strategija vključuje seznam projektov, s katerimi bo občina skušala pridobiti evropska sredstva v naslednji perspektivi. Rdeča nit, ki povezuje vse aktivnosti, je prizadevanje, da bi v občino privabili mlade družine. Posebej pomembni za ta strateški cilj naj bi bila ohranitev popolne osnovne šole, omogočanje delovanja drugih ustanov, zasledovanje humanih ciljev skrbi za sočloveka v stiski, ohranitev in razvoj podjetništva, obrti in malega gospodarstva ter razvoj turizma.

Najpomembnejše aktivnosti in projekti

TIC RAZKRIŽJE

Revija za lokalno samoupravo

Kot omenjeno, je seznam projektov občine dolg in pester. Občina razvija skupno turistično cona s sosednjo hrvaško občino Štrigova. Uredili so kulturni center Razkrižje in športno-kulturni center Zavirje. Občina skrbi za kulturno dediščino in jo skuša maksimalno uporabiti v turistične namene.Vrsta turističnih projektov, ki imajo tudi

ZL kulturne, izobraževalne, verske ali povezovalne razsežnosti: prireditev Božična noč, festivali, ki povezujejo Pomurje in Međimurje (npr, festival mladih pevcev ali turističnih društev) ali rekonstrukcija prazgodovinske naselbine. Pri tem so uspešno pridobili evropska sredstva. V občino so privabili lekarno, pošto in zagotovili osnovno zdravstveno dejavnost (podelitev koncesije). Sicer smiselno sodelujejo s sosednjo občino Ljutomer. Omeniti velja, da ima kraj zelo aktivno prebivalstvo. Ima dva zasebna muzeja (muzej žganjekuhe in muzej kovaštva), šolarji pa so denimo pripravili projekt, kako arheološko dediščino občine bolje izkoristiti v turistične namene.

Dobre prakse in inovativne rešitve

avne danosti, kulturna dediščina in lega na meji. Poseben poudarek dajejo na turizem, tradicionalno obrt in trajnostno usmerjeno kmetijstvo. Ob tem je delovanje občine dokaj racionalno.

Odkrili smo NAJCENEJŠO toplo vodo

www.petrol.si/energija-za-dom

Smiseln pristop k razvoju majhne občine Razvojno ogrožena mikroobčina smiselno in s premišljenim pristopom skrbi za to, da bi preusmerila neugodna demografska gibanja. V občini so poskrbeli za osnovno infrastrukturo in za to, da kraj izpolnjuje vse osnovne funkcije (ima pošto, šolo, zdravstveno oskrbo…). Pri tem spretno izkoriščajo vse priložnosti, ki jih ponujajo nar-

4,5

COP

-60%

Toplotna črpalka

* DO

Termotehnika 300-VZ/E ECO

ĈÂůĘ÷Ŭĺœ÷òœ ĘÂąŬƎŬĺœ÷ĒÂœă Ǝ÷ŬƛŬſĺģœ ģŬĺÂª÷ŬĘ ŬģĈăÂ

IZKORISTITE PONUDBO Z EKO SKLADOM! Posebna priložnostna izdaja, Marec 2013

ZLATI KAMEN

Od šestega do dvanajstega mesta

ARHIV SBR

Nuklearna elektrarna Krško

Brežice: z razvojem nad krizo Brežice se po osnovnih kazalnikih in objavljenih strateških dokumentih ne bi uvrstile v ožji izbor: prepričali pa so nas odgovori na anketo o protikriznem ravnanju. Ti odgovori kažejo, da ima občina dosti bolj strateški in razvojno usmerjen pristop, kot ga lahko razberemo iz dokumentov občine. Kljub racionalizaciji občina poudarja pomen društev in prostovoljstva kot pomembnih momentov socialne kohezije (kar je v kriznih razmerah izjemno pomembno). Navdušuje Mladinski kulturni center, ki je primer dobre prakse tudi za druge občine. Po oceni Sveta Evrope MKC Brežice ustreza kriterijem za Evropski znak kakovosti in je lahko po končnem ocenjevanju spomladi 2013 uvrščen med Evropske mladinske centre. Center organizira veliko število dogodkov, ki niso le kulturno obarvani: načrtno spodbuja podjetništvo med mladimi, organizira izobraževanja (npr. tečaje jezikov) in vključuje mladinski hostel. Ima jasno razvojno vizijo postati izobraževalno središče za JV Evropo.

Krško: razvoj na nuklearni pogon Krško se je že drugič uvrstilo v ožji izbor kandidatov za Zlati kamen – in že drugič je

Revija za lokalno samoupravo

mestu za las spodletela uvrstitev med finaliste. Letos je Strokovni svet prepričala zlasti protikrizna strategija. ki močno poudarja socialne vsebine, ob tem pa zna spretno vključiti v razvoj trajnostne vsebine in ohranjanje dediščine. V občini izrazito poudarjajo, da je – ob socialni občutljivosti – izhod iz krize možen zlasti z »ustvarjanjem pogojev za čim večjo investicijsko dejavnost občine in države«. Glavni razvojni poudarki ostajajo energetika (ambicija da Krško postane vodilna občina na tem področju), logistika, podjetništvo in gospodarski razvoj, razvoj »pametnega« kmetijstva in turizem. Krško je s svojim pristopom dobro in smiselno povezalo v celoto zelo različna področja razvoja: občutljivost do socialnega področja, kulturne dediščine in okolja ter pospešen razvoj gospodarstva in kmetijstva. Gre za uravnotežen pristop, ki ne izpušča skoraj nobenega pomembnega področja in ki daje otipljive rezultate. Ko občina poudarja pomen vlaganj v infrastrukturo, pa moramo opozoriti, da si Krško uravnotežen razvoj lahko privošči tudi zaradi obstoječih (in načrtovanih) velikih državnih infrastrukturnih projektov na ozemlju občine. Praviloma bi te projekte le težko uvrstili med okolju prijazne.

ZL Kočevje: zahtevno celjenje zgodovinskih ran precejšnjo neobčutljivost do okoljskih vprašanj. Kočevje navdušuje zlasti s projektom kogeneracije, predstavljenem na konferenci Zlati kamen 2012. Kogeneracija je napreden način pridobivanja toplote in energije iz obnovljivega vira – lesne biomase. Projekt, ki ga pripravljajo v Kočevju, temelji na zelo napredni tehnologiji (na svetu so le tri takšne naprave) in vključuje številne izvirne tehnološke rešitve. Kočevci bi lahko glede na avstrijske ocene in izkušnje v desetih letih ustvarili 300 delovnih mest, ki bi bila povečini namenjena visoko izobraženim ljudem. Občina bo sredstva, ki jih zdaj namenja za energijo, lahko usmerila drugam. Poleg tega naj bi nižja cena energije (plina) in ogrevanja v občino privabila investitorje. Projekt ima tako vlogo vzvoda, ki sproži razvojni premik v celotni občini. Gre za izrazito pogumno potezo. Ob tem se zdi, da Kočevje, ki je razvojno zelo problematična občina, morda preveč stavi na to karto. Kočevje je globoko travmatiziran kraj, ki je v vojni izgubil velik del prebivalstva in identitete, zaradi povojnega dogajanja in varovanih objektov v okolici pa je bil dolgo odet s tančico skrivnostnosti. Občina se težko pohvali z dosežki in je v stanju trajne politične krize. Skoraj čisto vse vrednosti indikatorjev za največjo občino v Sloveniji so slabe ali zelo slabe in uvrščajo občino med manj razvite. Najslabše vrednosti imajo kazalniki socialne kohezije – Kočevje je tu prav na dnu. Toda prizadevanje občine, da bi kraj vsemu navkljub naredil razvojni preboj je očitno močno in si zasluži spodbudo.

Tudi kvantitativni kazalniki so zelo šibki za občino v neposredni bližini prestolnice.

Rogaška Slatina: na poti do stare slave Rogaška Slatina si v zadnjih letih intenzivno prizadeva povrniti sijaj vrhunskega zdraviliškega kraja z dolgo tradicijo in celo nadihom mondenosti. Strategija prenove blagovne znamke močno gradi na posebnostih kraja, kamor sodi tudi dolga tradicija. Občina strategijo smiselno in življenjsko izvaja (sledi duhu in ne toliko črki strateškega načrta) in jo podpira z vlaganji v kulturne objekte, dogodke in dediščino. Rogaška Slatina je v prejšnjem desetletju hitro izgubljala goste. Samo leta 2007 se je število gostov zmanjšalo za 9,2 odstotka (glede na 2006). Padanje se je (kljub drugačnim napovedim v strategiji) nadaljevalo tudi po letu 2008, leta 2011 pa je prišlo do preobrata, ki se je nadaljeval tudi lani. Repozicioniranje znamke je očitno uspešno. Pri Rogaški Slatini bi težko govorili o posebni inovativnosti pri razvoju, toda ni dvoma, da gre za dobro in učinkovito vodeno občino. Kraj je zelo urejen in dobro razvit – kazalniki ne kažejo izrazitih slabosti.

Litija se je med kandidate prebila predvsem zaradi delovanja Centra za razvoj Litija, ki sodi med najbolj aktivne in izvirne v Sloveniji. Projekti centra dostikrat močno presežejo občinske meje in med seboj povežejo večje število občin v regiji. Center za razvoj Litija je tako sprožil projekt Srce Slovenije, integralni projekt z lastno blagovno znamko, ki združuje razvoj turizma, skrb za okolje, podjetništvo in razvoj podeželja. Projekt je del širšega koncepta Razvojno partnerstvo središča Slovenije: to interesno združenje občin je v šestih letih pridobilo za 3,5 milijona sredstev iz evropskih skladov ter omogočilo oblikovanje 10 novih delovnih mest. V okviru tega koncepta poteka še vrsta drugih pomembnih razvojnih projektov (LAS Srce Slovenije, Zadruga za razvoj podeželja Jarina ipd.). Center se zelo premišljeno vključuje v mednarodne projekte. Dober primer je sodelovanje pri projektu Poly-SUMP, ki meri na načrtovanje trajnostne policentrične mobilnosti in s tem zmanjšanje škodljivih učinkov, ki jih prinaša selitev prebivalstva iz velikih mestnih središč v manjša naselja na obrobju. Ravnanje občine sicer odlikuje močna socialna nota, na drugi strani pa moramo zaznati

VASJA MARINČ / OBČINA KOČEVJE

Litija: občina v srcu Slovenije

Vojnik: nad krizo s socialnim podjetništvom

Kočevsko jezero

Vojnik je dokaj povprečna srednje velika občina. Izstopa po dveh elementih. Prvič, za svojo velikost ima zelo razdelan strateški dokument. Drugič, vpeljala je zanimiv prijem za ublažitev posledic finančne krize: jeseni so v občini odprli »zeleno trgovino«, v kateri obnavljajo in prodajajo stvari, ki bi jih občani sicer zavrgli. Projekt vsebuje elemente socialnega podjetništva in deluje okoljsko (manj odpadkov), oživlja del kulturne dediščine (reaktiviranje neurejene stare stavbe), daje delo težje zaposljivim in ponuja reciklirane (»v retro in reuse stilu«) izdelke po ugodnih cenah. V prihodnosti bodo v zeleni trgovini tudi delavnice starih obrti in info točka za turiste. Posebna priložnostna izdaja, Marec 2013

ZLATI KAMEN

Intervju

Beseda finalistov Polona Pibernik

Pogovarjali smo se z župani šestih občin, ki so se uvrstile med finalistke za nagrado Zlati kamen 2013.

Lendava: svetovna prestolnica Bograča Župan Anton Balažek se zaveda, da čas v Lendavi teče nekoliko bolj umirjeno, vendar v tem vidi prej prednost. Čeprav ohranjajo sebi lasten ritem razvoja, so pri tem uspešni, saj je občina tudi v mednarodnem okolju ustvarila ugled urejene skupnosti in zanesljivega partnerja, kriza pa je ni našla nepripravljene.

ARHIV SBR

Revija za lokalno samoupravo

Katere danosti občine se izkazujejo kot najboljša podlaga za gradnjo razvoja? Imamo bogato kulturno dediščino, ki jo sistematično povezujemo z razvojem turizma, kot je na primer naziv svetovna prestolnica bograča. Naravne danosti nam omogočajo izkoriščanje alternativnih virov energije, tople vode in sončne energije. Imamo veliko kmetijskih površin in dobre možnosti za razvoj samooskrbnega kmetijstva. Veliko priložnosti vidim v razvoju lastnega znanja in njegovo unovčevanje zunaj meja občine. Poleg tega pa je za naše okolje nadvse pomembna prednost medkulturno povezovanje in čezmejno sodelovanje, z Madžari, s Hrvati, z romsko skupnostjo... Na tem področju smo zelo uspešni.

Intervju Kako pomemben je za vas podjetniški razvoj? Razvoj gospodarstva in ustvarjanje novih delovnih mest intenzivno spodbujamo. Pri tem skozi poudarjamo, da je potrebno izkoristiti to, kar nam je dano, lastne potenciale. Pomurje tradicionalno ni preveč naklonjeno podjetništvu, vendar nas velika brezposelnost sili, da začnemo sami ustvarjati delovna mesta. Imamo že kar nekaj uspešnih družinskih podjetij, ki dajejo dober zgled in pogum tudi drugim. Po drugi strani se trudimo v občino pridobiti različne vlagatelje. Kot občina ste vstopili v konzorcij za odkup Nafte Geoterm, zakaj? To smo naredili iz protesta, ker se na tem področju ni nič dogajalo. Pomembno je, da geotermalni viri ostanejo javno dobro in da z njihovim izkoriščanjem spodbujaš razvoj. Zakaj bi imeli samo termalna kopališča? V načrtu imamo recimo posebnost, termalno jezero. Z geotermalnim ogrevanjem mesta smo znižali cene ogrevanja stanovanj. Občina tu ni mogla ostati pasivna. Človeški viri so glavni omejitveni dejavnik razvoja Lendave. Kako se soočate z njim? Sistematično spodbujamo iniciativnost naših ljudi. Deloma s primeri dobre prakse, pa tudi z osveščanjem in spodbujanjem ustvarjalnosti. V vrtcu so, na primer, otroci pred kratkim izdelovali srečomat. Mladim je treba dati priložnost, da s svojimi kompetencami čimprej postanejo aktivni občani in razvijajo podjetnost. Obenem je dobro, če so mobilni. Okolja ne smeš zapreti. Ključno pa je, da ostane bilanca pozitivna na strani priseljevanja.

Nova Gorica:

svojo identiteto gradi na povezovanju

Lahko bi rekli, da je Matej Arčon, župan Nove Gorice, v občino vpeljal švedski model demokracije, saj je v občinskem svetu uspel preseči strankarske interese. Vse pomembnejše občinske akte svetniki sprejmejo soglasno. To sicer zahteva nekaj več usklajevanja, so pa zato nato cilji doseženi hitreje in brez nepotrebnih zapletov.

Na čem gradite svoj razvoj? Pri razvoju se osredotočamo na dva zelo

OBČINA NOVA GORICA

Kaj je po vašem mnenju ključ uspeha vaše občine? Poleg izredne usklajenosti občinskega sveta je to zagotovo naša odprtost. Še posebej sodelovanje s sosednjo Gorico nam prinaša številne priložnosti. Mesti pišeta zgodbo, ki temelji na iskanju sprave, prijaznega sobivanja, iskanja prednosti in boljših rezultatov na osnovi sodelovanja. Za simbol našega povezovanja velja Trg Evrope, ki leži pol v Gorici (Italiji) in pol v Sloveniji (Novi Gorici). To je močna simbolna, pa tudi turistična in promocijska točka.

Posebna priložnostna izdaja, Marec 2013

ZLATI KAMEN močna elementa, na turizem in znanje. Sistematično razvijamo univerzitetno okolje, močno smo vpeti v čezmejne povezave, spodbujamo nastanek, delovanje in razvoj tehnoloških parkov in podjetij z idejami. Podpiramo sodelovanje univerze in gospodarstva. Dejavni smo v projektu IN PRIME, ki želi Primorsko postaviti na zemljevid najbolj inovativnih in konkurenčnih regionalnih ekonomij. Poleg tega vzpostavljamo odprt kulturni prostor, ki gradi na naprednosti in razvoju. Ob tem ne zanemarjamo skrbi za ranljive skupine. Med drugim smo dobitniki priznanja invalidom prijazna občina. Demografski kazalniki občine so dobri, izstopa le velika rast brezposelnosti. Kako se borite proti temu? Podpiramo projekte, ki odpirajo nova delovna mesta, eden takih je projekt Podjetno v svet podjetništva. Z nepovratnimi sredstvi iz občinskega proračuna spodbujamo podjetja k odpiranju novih delovnih mest. Podpiramo pa tudi razvoj socialnega podjetništva. Na ta način smo že organizirali pomoč na domu, v pripravi pa je vključevanje ponudbe domače hrane in zelišč v turizem na Trnovsko Banjški planoti. Na katere dosežke ste kot župan najbolj ponosni? Zagotovo na sprejem strateškega dokumenta, Občinskega prostorskega načrta, saj nam je to omogočilo sprostiti krč, ki nas je pestil več let in je povzročal nepotrebne zaplete pri razvoju v občini. Ponosen sem tudi, da več kot polovico letošnjega proračuna namenjamo za investicije in da bomo v naslednjih treh letih za investicije namenili preko 100 milijonov evrov, saj pospešeno črpamo evropska sredstva. Največ delamo na organizacijski, okoljski in energetski učinkovitosti, na vseh treh področjih že imamo rezultate.

Postojna: mladi se vračajo domov

Jernej Verbič, župan občine Postojna, je ponosen na to, da se število prebivalcev v občini hitro povečuje, saj to pomeni, da se ljudje tu dobro počutijo in da s svojo ekipo dela prave stvari. Da ima posluh za potrebe občanov kaže nekaj netipičnih storitev, kot so mestna blagajna, odlična pokritost z brezplačnim WiFi-jem in brezplačni avtobus.

OBČINA POSTOJNA

Revija za lokalno samoupravo

Kaj je glavni razlog, da mladi izobraženci ostajajo v Postojni? Prvi razlog je zagotovo visoka kakovost življenja v občini. Sicer pa so pogoji za razvoj gospodarskih dejavnosti na postojnskem zaradi primerne lege, cestne in železniške infrastrukture ter odprtosti naše občine za investicije, prav gotovo med najboljšimi v Sloveniji. Nekateri mladi domači izobraženci radi ostajajo doma, posamezni se zaposlujejo v sosednjih občinah, privabljamo pa tudi ljudi iz drugih krajev. Poleg tega je občina primerna za bivanje tudi za tiste, ki delajo v prestolnici ali na obali.

Intervju Kako zagotavljate financiranje projektov? Težko bi bilo voditi občino, ki bi bila odvisna zgolj od države, zato si prizadevamo zagotoviti čim več neodvisnih virov. Zelo uspešni smo pri pridobivanju nepovratnih evropskih sredstev, ki pomenijo ogromno spodbudo za razvoj. Potem so tu seveda sredstva od koncesij, na primer od Postojnske jame in od iger na srečo, ter javno zasebna partnerstva. V letu 2012 smo tako imeli eno najvišjih realizacij občinskega proračuna v državi, precej nad 90 odstotki. Kapitalski vstop občine v družbo, ki upravlja Postojnsko jamo, je naletel na mešane odzive javnosti, vendar se vaša odločitev izkazuje kot pravilna... Vemo, da politično vodena podjetja ne morejo biti uspešna, čisti zasebni interes pa lahko povozi širši javni interes. Zato je javno zasebno partnerstvo najboljša rešitev, saj zasebnik še kako skrbi za uspešnost svojega podjetja, v primeru Postojnske jame pa občina s 25,1-odstotnim kontrolnim deležem bdi nad pomembnimi strateškimi odločitvami družbe. Hkrati se s koncesijsko dajatvijo, ki se vrača v razvoj, onemogoča odliv sredstev izven naše občine. Na ta način smo maksimalno zaščitili javni interes. Kako spodbujate gospodarsko rast? V kratkem bomo začeli z urejanjem infrastrukture v poslovno-obrtni coni Otok, kjer bo tudi podjetniški inkubator. Še več sredstev bomo morali vlagati tudi v razvoj turizma. Na tem področju dobro sodelujemo z ostalimi občinami Notranjsko – kraške regije in s pomočjo Regionalne razvojne agencije iščemo načine za razvoj skupne turistične ponudbe. Čaka nas tudi ureditev težav z vojaškim poligonom Poček, pri čemer na strani države do sedaj nismo naleteli na pravi posluh za uskladitev obojestranskih interesov.

Radovljica:

prebivalci in turisti jo imajo radi

Če bi morali Radovljico opisati z eno samo besedo, bi bila to preudarnost. Občina se razvija z občutkom za pravo mero. Ne zanemarja nobenega vidika razvoja, vendar župan Ciril Globočnik skrbi, da obseg investicij ne ogroža doseženega standarda bivanja, ki se kaže v mehkih dejavnikih. Zdi se, da imate še nekaj rezerv na področju pridobivanja evropskih sredstev za svoje projekte... V teku imamo nekaj velikih projektov v skupni višini več kot 7 milijonov evrov, vendar so le v določenem delu financirani s strani Evropskih skladov, del sredstev moramo zagotoviti iz lastnih virov. Za našo občino, ki ima proračun 20 milijonov evrov, je to velik zalogaj. Če bi hoteli več, bi se morali bodisi prekomerno zadolžiti ali pa se odreči drugim stvarem, ki vplivajo na blaginjo občanov, tega pa ne podpiram. OBČINA RADOVLJICA

Je življenjski standard pomembna vrednota v občini? V Radovljici se število rojstev, obratno kot sicer v Sloveniji, povečuje. To pomeni, da ljudje radi živijo tu, čeprav je bivanje pri nas malce dražje kot drugod. Za nas je pomembna kakovost življenja celotne skupnosti, tudi ranljivih skupin. Bili smo na primer med

Posebna priložnostna izdaja, Marec 2013

ZLATI KAMEN prvimi občinami, ki so dobile naziv invalidom prijazna občina. Kljub krizi smo načrtno ohranili višino sredstev za programe društev. To ljudem veliko pomeni. Mogoče tudi zato nimamo tako velikih težav z zlorabo alkohola ali drog. In obratno, ljudje želijo prispevati k razvoju občine. Letos bomo recimo dokončali projekt nameščanja označevalnih tabel na kolesarskih poteh, ki ga je predlagala in v celoti izvedla skupina prostovoljcev, občina je zagotovila samo material. Po rasti števila turistov je Radovljica med vodilnimi v Sloveniji v zadnjih dveh letih. Kako vam je uspelo? Pred dvemi leti smo ustanovili Javni zavod Turizem Radovljica. To je izjemno delovna in uspešna ekipa, ki zna na pravi način predstaviti raznolikost naše ponudbe, od športnih objektov, muzejev,tradicije in folklore, do letališča, kampov, kmečkega turizma... Uspeli so narediti izjemen preboj. Lani, na prvem festivalu čokolade, nas je obiskalo preko 10.000 ljudi... Kako se lotevate okoljske problematike in trajnostnega razvoja? V teku je več energetskih sanacij občinskih objektov in vpeljujemo alternativne vire pridobivanja energije. Vlagamo v ozaveščanje ljudi. V sodelovanju z društvom Demeter bomo letos ob osnovni šoli Antona Tomaža Linharta uredili velik sadovnjak in zelenjavni vrt, ki ga bodo obdelovali otroci, trudimo se, da bi v naše inštitucije pripeljali lokalno pridelano hrano, pozorni pa smo tudi na razvoj podeželja, kjer nastaja vse več ekoloških kmetij.

Razkrižje: v genih nosi vztrajnost, pokončnost in odločnost

Obdržati poseljenost teh prelepih slovenskih podeželskih krajev je ena ključnih prioritet župana Stanka Ivanušiča. In res je občina Razkrižje izvrsten primer, kako se lahko majhen kraj s številnimi slabostmi vseeno dinamično razvija.

OBČINA RAZKRIŽJE

Revija za lokalno samoupravo

Kaj pomeni biti majhna občina? Ko je bila naša občina del skupne občine Ljutomer v okviru prostorskega načrtovanja ni bilo možno graditi v domačem okolju. Ena od posledic je štiri desetletja trajajoče zmanjševanje števila prebivalcev. Ta trend smo začeli reševati z dodeljevanjem gradbenih parcel mladim družinam pod ugodnimi pogoji, vendar se tudi tu soočamo z nekaterimi zakonskimi omejitvami. Še bolj pomembno za ustavitev tega negativnega trenda je, da smo za svoje občane uspeli zagotoviti dostopnost osnovnih javnih storitev, ki so v urbanih sredinah same po sebi umevne. Tako imamo v kraju zdaj stalnega zdravnika in specialista pediatra, svojo pošto, zasebnega lekarnarja in podružnično knjižnico.

Intervju Uspešno se zoperstavljate brezposelnosti. Kako? Možnosti za dodatne zaposlitve iščemo predvsem v razvoju turizma v povezavi s preusmeritvijo kmetij v naravi prijazno kmetijstvo in z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah. V tem kontekstu sta posebej prepoznavna projekt Razkriški kot, ki celovito povezuje ponudbo naše kulturne in naravne dediščine ter skupna turistična cona s sosednjo hrvaško občino Štrigova. Tudi štirje lepi muzeji znatno prispevajo k prepoznavnosti teh krajev in naše zgodovine, med njimi živ muzej na prostem, ki prikazuje prazgodovinsko naselbino naših prednikov izpred 5500 let. Poleg tega smo v okviru občinskega prostorskega načrta v individualnih hišah in naseljih predvideli možnost izvajanja tihih in mirnih storitvenih in obrtnih dejavnosti, od krojaštva, šiviljstva, računovodskih servisov, pravnih storitev, pridelave sadnih sokov, žganjekuhe, peke domačega kruha,itd. Prebivalci Razkrižja so zelo aktivni, prostovoljstvo je v občini močno razvito... Res je. Pomembni ustvarjalci turistične ponudbe razkriškega kota so številni prostovoljci, organizirani v Turistično narodopisnem društvu, na razkriški osnovni šoli pa odrašča njihov turistični podmladek. Ljudje iz občine so vključeni v prireditvene dejavnosti in številne druge prostovoljne dejavnosti, ki so namenjene urejanju kulturne dediščine teh krajev. Kako vam je uspelo dvigniti delež neproračunskih prihodkov? Kljub svoji majhnosti se veliko prijavljamo na različne razpise, državne in evropske, pri čemer smo precej uspešni. Poleg tega uspešno privabljamo investitorje, ki vlagajo v osnovne dobrine, ki so za ljudi pomembne.

Tolmin: odprtost in trajnostni razvoj z roko v roki

Ko je župan Tolmina Uroš Brežan glavnemu tajniku finske zelene stranke povedal od kod prihaja, mu je ta odvrnil: »Potem se bova pa še videla! Veste, imam že karto za Metal Camp.« Festivali, kot je Matal Camp, veliko pripomorejo k prepoznavnosti te občine, vendar Tolmin odlikuje tudi velik občutek za trajnostni razvoj, svojo dediščino pa zelo dobro uporablja kot vzvod za razvoj podeželja s pomočjo zelenega kmetijstva in turizma.

OBČINA TOLMIN

S katerimi projekti občina ohranja kulturno in naravno dediščino? Izpostavil bi tri stvari. Projekt upravljanja Tolminskih korit, ki jih na leto obišče skoraj 30.000 obiskovalcev. Potem je tu Dan reke Soče, kjer usklajujemo interese različnih deležnikov na tem območju. Na področju kulturne dediščine pa ima pomembno vlogo Tolminski muzej.

Posebna priložnostna izdaja, Marec 2013

ZLATI KAMEN Kako poteka razvoj podeželja? Naše krajevne skupnosti poleg drugega od občine dobijo določen delež sredstev in samo od njih samih je odvisno, kako bodo ta sredstva v okviru pravilnika v naslednjih dveh letih porabila. Sami določijo prioritete. Iz tega naslova je nastalo že kar nekaj igrišč in športnih površin, uredile so se cestne infrastrukture, kak vaški trg... Projekt Sir Tolminc sodi med odlične prakse tržno uspešnega ohranjanja dediščine... Sir Tolminc je bil za nas vedno domača kulinarična posebnost, na katero smo ponosni. Naredili smo korak naprej in zanj pridobili evropsko zaščito geografskega porekla, želimo vzpostaviti notranji sistem kontrole kakovosti in poenotiti njegovo celostno grafično podobo, s čimer bomo dvignili tudi prepoznavnost. V nadaljevanju projekta se želimo povezati z bližnjimi vinorodnimi okoliši, Vipavsko dolino, Brdi, Furlanijo, da bi oblikovali skupno zgodbo. Odprtost občine je Tolmin postavila na svetovni zemljevid kot pomembno središče alternativne kulture, predvsem glasbenih dogodkov. To je pomembno prispevalo tudi k dvigu turističnega obiska. Kako je prišlo do tega? Začelo se je s festivalom Sajeta, ki ga organizira lokalno društvo. Sledila je podjetniška pobuda, najprej za reggae festival, potem za Metal Camp. Ta poteka zdaj že 10. leto. Moram reči, da so obiskovalci dobri gostje, ki spoštujejo okolje, v katero pridejo. Da so se festivali tako močno razvili je zasluga predvsem organizatorjev, občina pa to dejavnost podpira tako, da festivalsko območje namensko ureja v okviru prostorskih načrtov, da bi zagotovila čim boljše možnosti tudi za razvoj turistične ponudbe, kjer še nismo izkoristili vseh potencialov.

www.zlatikamen.si

EĂũďŽůũ ƌĂǌƓŝƌũĞŶ ŽďēŝŶƐŬŝ '/^ ǀ ^ůŽǀĞŶŝũŝ͘Ê www.piso.siÊ

ImamoÊvseÊkarÊpotrebujete.Ê piso@realis.siÊ Revija za lokalno samoupravo

ZLATI KAMEN

Iščemo

novo MIŠKO KRANJEC

Revija za lokalno samoupravo

razvojno paradigmo

MIŠKO KRANJEC

Slovenija 2.0

Bogu na čast, bližnjemu v pomoč

Lokalni izhodi iz državne krize

Primer: Maribor

Komentarji članov Strokovnega sveta Zlati kamen: Ksenija Horvat Vidmar in Martina Merslavič Posebna priložnostna izdaja, Marec 2013

ZLATI KAMEN

Slovenija 2.0

Robert Mulej

Danska: 37,3% Slovenija: 9,7% Poraba lokalnih skupnosti kot delež bruto družbenega proizvoda, 2011 Vir: Eurostat

ROBERT MULEJ

redstavljajte si Slovenijo ustvarjalnih, vestnih in delovnih ljudi. Predstavljate si Slovenijo, od koder prihajajo izvrstni dosežki in kjer ljudje med seboj sodelujejo, so solidarni in si pomagajo v stiski in v dobrem. Kjer so ljudje odprti do drugih in drugačnih in si prizadevajo za javno dobro. Lahko bi nadaljevali kot v stari pesmi Johna Lennona: »You may say I am a dreamer…«, lahko rečete, da samo sanjam. Ampak ne sanjamo. Ali ni to naša domovina? Ali vsaj: ali ni tudi to naša domovina? Kraj, kjer je doma najboljša smučarka sveta? Od koder so prišli Avseniki, nepreseženi kralji polke? Kjer so doma izvrstni podjetniki, umetniki, obrtniki in znanstveniki – pa se dostikrat ne potrudimo niti toliko, da bi za njih izvedeli? Slovenija je tudi sosed, ki vam pomaga sestaviti garderobno omaro. Ali pa tisti prostovoljni gasilec iz drugega konca kraja, ki bo celo noč brodil po mrzli vodi, da vam poplava ne bi zalila hiše. Tudi v tem smo najboljši na svetu. Kot da bi bili Sloveniji dve in ne ena. Ena je v hudi krizi. Druga je v znamenju ustvarjalnosti in dobrega. Obe obstajata, od zornega kota pa je odvisno, kakšno Slovenijo vidimo. Prvo Slovenijo, tisto v krizi, bomo videli, če gledamo od zgoraj navzdol, torej če imamo v prvem planu državo in sisteme, ki so odvisni od državne politike. Drugo Slovenijo vidimo, če gledamo od spodaj navzgor – torej začenši pri posameznikih. Toda ta pogled ni ravno v modi. Prav nasprotno,

Kobarid

Revija za lokalno samoupravo

prevladuje pogled, ki postavlja v ospredje »prvo Slovenijo«, tisto v globoki krizi. To je pogled, ki postavlja institucijo pred posameznika. Čeprav tega nihče ne bo na glas priznal, ta pogled notranje vključuje miselnost, da je država pomembnejša od državljana. Poglejmo kako smo Slovenci naravnost obsedeni z državo. Verjetno je to povezano s tem, da imamo državnost komaj 7.932. dan (sedem tisoč devetsto dvaintrideseti dan). Država mora poskrbeti za delovna mesta. Država mora rešiti podjetja. Država mora poskrbeti, da otroci malicajo v šoli. Kako pravijo v tistem oglasu? Država je vlagala vame, zdaj pa ne zna izkoristiti mojega potenciala. Škoda, ker se ni država še šolala namesto mene. In ko je država s podrejenimi sistemi v krizi, se nam zdi, da je konec sveta. Logično. Pa ni. Ker država ni edini model za organizirano življenje v skupnosti. V projektu Zlati kamen spremljamo raven politične organiziranosti, ki je najbližja ljudem, raven lokalne samouprave. Kaj vidimo? Živahno dogajanje, bogastvo idej, pestrost različnih pogledov, pristopov in razvojnih modelov. Nekateri delujejo bolje, drugi slabše. V dobrih praksah občin smo odkrili lastnosti, kot so odprtost, sodelovanje, povezovanje, sprejemanje mnogoterosti pogledov, subkultur, slogov, skrb za ranljive, občutljivost za socialno in naravno okolje, prizadevanja za uravnotežen razvoj, ki upošteva posebnosti kraja in ne daje posameznemu cilju prednost pred ostalimi. Morda so ta znamenja res del neke nove, drugačne paradigme razvoja. In: po definiciji se nam zdi prav, da se lokalni potenciali razvijajo z lokalnimi rešitvami, da se lokalni problemi rešujejo lokalno. Da se družba gradi od spodaj navzgor in ne obratno. To pomeni večjo odgovornost za vsakogar. S tem ne želimo reči, da je dobro vse, kar nastaja v občinah. Daleč od tega. Le naš pogled smo usmerili v dobro. Nekako se nam namreč zdi, da so primeri najboljših praks bolj poučni od najslabših. Nismo še slišali, da bi kdo postal virtuozni violinist tako, da bi noč in dan premleval najslabše primere škripanja na violino in tudi Tina Maze se svojega mojstrstva bržkone ni naučila tako, da bi se posebej osredotočala na smučarsko tehniko največjega štora na Koroškem. Le zakaj nam torej ves čas servirajo le slabe zgodbe?

Iščemo novo razvojno paradigmo

Bogu na čast, bližnjemu v pomoč*

K Robert Mulej

riza? Pri zadnjih poplavah so imeli vsaj v nekaterih skladiščih humanitarnih organizacij res manjše krizno stanje in logistični kolaps. Pomoč ljudi je namreč prihajala tako hitro in v takem obsegu, da ji logistika organizacij ni bila več kos.

Tako je ob vsaki nesreči v Sloveniji. Obiščite pokrajino, ki jo je na primer prizadel vihar, le nekaj dni po nesreči. Ceste bodo prevozne, sledovi v največji meri odstranjeni: na bes narave vas bodo spomnila le polomljena drevesa v gozdu in nekaj zasilno prekritih streh. Sicer bo znakov le malo – deloma zaradi dobrega sistema civilne zaščite na državni ravni, predvsem pa zaradi državljanov Slovenije, njihove solidarnosti, pripravljenosti na

Gasilska vaja na območju SŽ Ljubljana

MIŠKO KRANJEC

*Staro geslo slovenskih prostovoljnih gasilskih društev.

Posebna priložnostna izdaja, Marec 2013

ZLATI KAMEN pomoÄ? in poĹžrtvovalnega prostovoljskega dela. Izredno moÄ?no razvita medsosedska pomoÄ? je v manjĹĄih krajih in zlasti na podeĹželju fenomen. PrejĹĄnja vlada je nespretno skuĹĄala omejiti delo na Ä?rno in pomoÄ? celo omejevati â&#x20AC;&#x201C; namesto da bi jo spodbujala in podpirala. A ĹĄe veÄ?ji fenomen je slovensko prostovoljno gasilstvo. Po podatkih, predstavljenih na zadnjem kongresu Gasilske zveze Slovenije, je bilo pri nas leta 2007 132.751 gasilcev. Skupaj s poklicnimi

Svetovna velesila

ĹĄtevilo prostovoljnih g asilcev na 1000 prebivalcev Nem ija

12,6

Avstrija Francija

29,9 3,0

Slovenija ZDA

64,5 2,4

gasilci, podpornimi in Ä?astnimi Ä?lani ter simpatizerji je imela zveza 148.404 Ä?lane. Dvomimo, da bodo podatki, predstavljeni maja na letoĹĄnjem kongresu zveze, bistveno drugaÄ?ni. VeÄ? kot sedem odstotkov celotnega slovenskega prebivalstva je torej vkljuÄ?enega v gasilstvo. Ni malo krajev, kjer imajo gasilca v Ä?isto vsaki druĹžini. Slovenija je â&#x20AC;&#x201C; kolikor smo uspeli ugotoviti â&#x20AC;&#x201C; v tem svetovni prvak. Ob tem ne smemo izpustiti ostalih prostovoljskih dejavnosti kot so gorske reĹĄevalne sluĹžbe ali potapljaÄ?i, prostovoljni reĹĄevalci iz vode. Se zavedamo, kako izjemno druĹžbeno bogastvo je ta razvitost prostovoljstva, razĹĄirjenost solidarnosti in pripravljenosti pomagati sosedu? Ko zagori, ko pride vihar, povodenj ali druga nesreÄ?a, ljudje pri nas stopijo skupaj in pokaĹžejo neverjetno mero uÄ?inkovitosti. Ja, drĹžavna pomoÄ? za odpravljanje posledic bo morda priĹĄla prepozno. Sosed ne bo â&#x20AC;&#x201C; pomagal vam bo, ko boste to potrebovali. In ko bo prostovoljec sredi noÄ?i ustavljal vodo, ki zaliva vaĹĄo hiĹĄo, vas ne bo spraĹĄeval ali ste rdeÄ?, Ä?rn, zelen ali vijoliÄ?en. PogreĹĄate enotnost, ki smo jo Slovenci imeli leta 1991? Samo da zapiha veter ali da vaĹĄki potok prestopi bregove â&#x20AC;&#x201C; in enotnost je tu. Pravzaprav je vedno bila. Le pogled je treba odvrniti od drĹžavne politike in ga usmeriti k ljudem.

1D SRGURĂžMLK ]D NDWHUD QLPDPR ODVWQHJD SURGXNWD MDYQD QDURĂžLOD JHR LQIR VLVWHP LSG SD VH SRYH]XMHPR V SURGXNWL GUXJLK GREDYLWHOMHY .YDOLWHWR QDĂŁHJD GHOD LQ SRVORYDQMD QHQD]DGQMH SRWUMXMH FHUWLÂżNDW ÂŞ2GOLĂžQR VUHGQMH PDOR DOL PLNUR SRGMHWMHÂŠ R]LURPD ÂŞ([FHOOHQW 60( 6ORYHQLDÂŠ NL VPR JD SULGRELOL Y GHFHPEUX

2GOLĂžQL produkti, RGOLĂžQR podjetje 5H]XOWDW OHWQHJD UD]YRMD SURJUDPVNH RSUHPH ]D SRGURĂžMH REĂžLQ MH SURGXNW NL MH Y QDMYHĂžML PHUL SULODJRMHQ YRGHQMX SRVORYDQMD REĂžLQH 3UL WHP QH PLVOLPR VDPR QD R]NR SRGURĂžMH UDĂžXQRYRGVWYD DPSDN YHOLNR ĂŁLUĂŁH = QDĂŁLP SURJUDPRP GHODMR WXGL VNUEQLNL SURUDĂžXQVNLK SRVWDYN Y RNYLUX VYRMHJD SRGURĂžMD 3ULSUDYOMDMR LQ SRWUMXMHMR RGUHGEH VSURWQR VSUHPOMDMR L]YDMDQMH SURUDĂžXQD QD VYRMLK SRVWDYNDK LQ JOHGH QD VLWXDFLMR ODKNR VSURWL SULSUDYOMDMR SUHGORJH SUHUD]SRUHGLWHY 1DĂŁL SURGXNWL SRNULYDMR WXGL SRGURĂžMH UHĂĽLMVNLK REUDWRY NRPXQDOQH VWRULWYH LQ PDWHULDOQR SRVORYDQMH LQ VR QHSRVUHGQR SRYH]DQL V SRGDWNL JODYQH NQMLJH LQ SURUDĂžXQD 1D WD QDĂžLQ VH REĂžLQD L]RJQH SR QDYDGL ]DSOHWHQHPX SRYH]RYDQMX SRGDWNRY PHG SURJUDPL UD]OLĂžQLK GREDYLWHOMHY 'HOR MH DYWRPDWL]LUDQR WDNR GD VR SRGDWNL VSURWQL LQ GD VH ODKNR RVHEH NL GHODMR QD SRVDPH]QHP SRGURĂžMX SRVYHWLMR YVHELQL VYRMHJD GHOD 3UL XYDMDQMX QDĂŁLK SURGXNWRY SUL VWUDQNDK VH Y NDU QDMYHĂžML PHUL SRVNXĂŁDPR SULODJRGLWL RUJDQL]DFLML LQ VSHFLÂżĂžQRVWL REĂžLQH 1D SRGODJL L]NXĂŁHQM SD WXGL VYHWXMHPR LQ SUHGODJDPR PRUHELWQR EROMĂŁR UHĂŁLWHY

Revija za lokalno samoupravo Untitled-1 1

6SOHWQL FHUWLÂżNDW ÂŞ2GOLĂžQR VUHGQMH PDOR DOL PLNUR SRGMHWMHÂŠ R]LURPD ÂŞ([FHOOHQW 60( 6ORYHQLDÂŠ MH SUL]QDQMH ]D RGOLĂžQR SRVORYDQMH NL JD *RVSRGDUVND ]ERUQLFD 6ORYHQLMH Y VRGHORYDQMX ] XYHOMDYOMHQR ERQLWHWQR KLĂŁR &RIDFH 6ORYHQLMD L]GDMD QDMEROMĂŁLP VUHGQMLP PDOLP LQ PLNUR SRGMHWMHP 3RJODYLWQL QDPHQL L]GDMH VSOHWQHJD FHUWLÂżNDWD VR SRYHĂžHYDQMH WUDQVSDUHQWQRVWL WUJD SURPRFLMD GREULK VUHGQMLK PDOLK LQ PLNUR SRGMHWLM SURPRFLMD YDUQHJD SRVORYDQMD LQ SURPRFLMD GREULK SRVORYQLK RELĂžDMHY NDU VR WXGL VPHUQLFH (8 ]D VSRGEXMDQMH PDOLK LQ VUHGQMLK SRGMHWLM N YHĂžML SRVORYQL RGOLĂžQRVWL ,PHWQLN FHUWLÂżNDWD SULGREL GDQHV ]HOR SRWUHEQR NUHGLELOQRVW SUL SRVORYDQMX *ODYQL FLOML L]GDMH VSOHWQHJD FHUWLÂżNDWD MH SRYHĂžDQMH YDUQRVWL SRVORYDQMD LQ ]DXSDQMD WHU ODĂĽMH LQ KLWUHMĂŁH SRVORYQR RGORĂžDQMH ] PDQM WYHJDQMD QD VWUDQL NXSFHY LQ SRVORYQLK SDUWQHUMHY 9HUMDPHPR GD VPR WXGL V SULGRELWYLMR WHJD FHUWLÂżNDWD ĂŁH SRYHĂžDOL ]DXSDQMH VHGDQMLK LQ ERGRĂžLK SRVORYQLK SDUWQHUMHY Y QDĂŁH SURGXNWH LQ VWRULWYH ]D NDWHUH REOMXEOMDPR GD ERGR Y SULKRGQMH ĂŁH EROM ÂľÂś2GOLĂžQLÂśÂś Z lepimi pozdravi!

Marija Kelenc, direktorica 26.2.2013 10:54:29

Iščemo novo razvojno paradigmo

Lokalni izhodi iz državne krize Letošnja analiza dobrih praks lokalne samouprave je razkrila izjemno pestrost prijemov, veliko ustvarjalnosti in iskrene volje, delovati za javno dobro. Izdvojili smo nekaj potez, ki odlikujejo najboljše prakse slovenskih občin. Ko bi le podobne usmeritve lahko zasledili tudi na drugih ravneh, ne le na lokalni. URAVNOTEŽENOST DELOVANJA

VKLJUČEVANJE OBČANOV

Za najboljše razvojne prakse občin je značilno, da zasledujejo veliko število ciljev, ki so med seboj različni – in ki si včasih celo nasprotujejo. A prav to je znak za dober razvoj: lokalna skupnost ni sistem, ki bi ga lahko zvedli na eno samo spremenljivko. Zares uravnoteženo delovanje pomeni, da občina obenem skrbi za dinamični razvoj gospodarstva, ohranjanje okolja in kulturne dediščine, da skrbi za različne skupine in namenja posebno pozornost ranljivim, šibkejšim. Občine, ki delujejo na ta način, dostikrat s svojimi projekti skušajo ujeti več muh na en mah. Prav tako ravnanje je značilno za prakse najprodornejših občin, ki so se uvrstile v ožji izbor za nagrado Zlati kamen: na primer za Tolmin, Lendavo ali Novo Gorico. Uravnoteženost pomeni tudi odprtost za različnost: dopuščanje sobivanja mnogoterih, različnih pogledov in subkultur, svobodno tekmovanje med razvojnimi pogledi in preglednimi omrežji. Prevladujoča slika v javnosti je ta, da v Sloveniji tega tako rekoč ni. Tej podobi ne verjamemo. Res je značilna za večino politike in za delovanje sindikatov. A bolj kot se bližamo ljudem, bolj kot izostrimo sliko na lokalno raven, manj veljave ima ta vsiljena podoba polarne razdvojenosti Slovenije, kjer ni prostora za drugega in njegovo mnenje.

Dobro vodene občine spodbujajo aktivno vlogo občanov, jih skušajo vključiti v pripravo strategij, pospešujejo prostovoljstvo in pomagajo pri organiziranem delovanju občanov. Ključno merilo: so občani vključeni v pripravo najpomembnejših razvojnih dokumentov, strategije in proračuna? Med občinami, ki imajo strategijo (mimogrede - že teh ni prav veliko), jih nekako polovica na nek način vključi tudi javno mnenje. Javne razprave pred sprejemanjem proračuna so še bolj ali manj izjema.

Uravnoteženost: dopuščanje sobivanja, različnih mnenj in kultur, svobodno tekmovanje med razvojnimi pogledi in preglednimi omrežji.

Kako pregledno je delovanje ob inskih svetov? izvrstna preglednost zelo dobra preglednost

7% 10%

22%

delno obveš anje o sejah 16%

pomanjkljivo obveš anje ni podatkov o sejah

45%

Posebna priložnostna izdaja, Marec 2013

ZLATI KAMEN

Dobro razviti e-občini: Postojna (»z roko v roki«) in Lendava (obcan.si).

Informacijska tehnologija omogoča stalen, sistematičen in odprt dialog med občani in občinsko upravo. Zgledna primera e-občine s temi elementi lahko vidite na spletnih straneh Postojne in Lendave. V Krškem merijo ujemanje delovanja občinske uprave z utripom javnosti s pomočjo redne javnomnenjske raziskave. V občinah kot sta Radovljica ali Brežice posebej spodbujajo prostovoljstvo in delovanje društev. V Brežicah pri tem poudarjajo, da je povezovanje občanov v kriznih razmerah še prav posebej pomembno.

TRAJNOSTNA USMERJENOST

Gasilec pri odstranjevanju posledic nesreče

Da sledijo strategije na vseh ravneh tudi okoljskim ciljem, ni nič več posebnega. Še zlasti ni nič posebnega, če občina zgolj sledi evropskim smernicam in z ad hoc aktivnostmi skušajo dobiti evropski denar. Toda v prodornejših občinah okoljska prizadevanja

ne ostajajo zgolj na deklarativni ravni. Lep primer je delovanje občine Šentrupert, ki se je lani uvrstila na drugo mesto. Precej podeželskih občin svoj razvoj gradi na mehki razvojni paradigmi. Spretno povezujejo varovanje okolja z razvojem turizma in ekološkega kmetovanja, ohranjanjem dediščine in spodbujanjem bolj zdravih načinov prehranjevanja. Vzoren primer za ta model razvoja ponuja Tolmin. Da ta vzorec ponuja priložnosti tudi za zelo majhne kraje iz manj razvitih delov Slovenije, dokazujeta občini Razkrižje in Solčava.

SODELOVANJE Je potrebno razlagati, da sodelovanje prinaša koristi? Skupne občinske uprave in službe vsaj načeloma omogočajo racionalnejše delo. Država takšno povezovanje spodbuja, Evropska unija spodbuja čezmejna sodelovanja tako v projektih, kot v sistematičnih oblikah povezovanja kot so na primer čezmejna teritorialna združenja. A ni vse v formalnem sodelovanju (pa naj ga država in Evropa še tako lepo nagrajujeta): sodelovanje je komunikacija, je prenos znanj in izkušenj in je razvijanje odprtosti: tega, da se zavedamo drugih, njihove bližine in oddaljenosti, podobnosti in drugačnosti. Nismo zaznali, da bi te stvari komu kdaj škodovale. Katere občine izstopajo? Tiste blizu meje: na primer Nova Gorica in Lendava, a tudi majhno Razkrižje.

PREGLEDNOST DELOVANJA

MIŠKO KRANJEC

Revija za lokalno samoupravo

V Sloveniji je močno povečal preglednost javnega sektorja Supervizor, spletni portal, ki prikazuje vse transakcije med zasebnim in javnim sektorjem. Odlično za javni interes, a še bolje bi bilo, če bi Supervizorja sploh ne potrebovali – ker bi vsi javni sistemi delovali v celoti pregledno. Koristi od preglednega delovanja? Kratkoročno večje zaupanje javnosti in s tem verodostojnost. Dolgoročno manj korupcije in klientelizma: pridružujemo se mnenju, ki prav v teh pojavih vidi največje zlo, ki Sloveniji onemogoča boljši razvoj. Koliko občin na primer objavlja rezultate razpisov? Zelo malo. Med redkimi izjemami je denimo finalistka letošnjega izbora za nagrado Zlati kamen mestna občina Nova Gorica. Država daje na tem področju slab zgled: številni razpisi so že postavljeni precej nepregledno, informacije so včasih skrite, rezultati dostikrat niso objavljeni, Toda stanje se izboljšuje. Število občin, ki na primer zelo kakovostno obveščajo občane o delovanju občinskega sveta raste. Več kot polovica občin tako na pregleden način objavlja kompletna gradiva za seje občinskega sveta, skupaj s sklici sej in zapisniki. Najboljši dodajajo še zvočne ali video zapise ter arhive,

TIC POSTOJNA

Iščemo novo razvojno paradigmo

Postojna

ki segajo več mandatov nazaj. Le 23 odstotkov občin daje o delovanju svetov zelo pomanjkljive informacije.

STRATEŠKO DELOVANJE Stvar je zelo preprosta: občine, ki razmišljajo strateško, svoje aktivnosti usmerjajo glede na dolgoročne razvojne cilje – pač zato, ker te cilje imajo. A te preproste stvari še zdaleč ne opazimo pri vseh občinah. Ni potrebno veliko. Nekatere občine imajo strategijo, ki je dolga eno stran in kjer je zapisano nekaj splošnih razvojnih usmeritev in ciljev. A po našem mnenju je tak pristop veliko boljši od tistega v nekaterih drugih krajih, kjer za velik denar naročijo kompleksno strategijo pri zunanjem izvajalcu, potem pa sijajni dokument zgolj okrasi knjižno polico v županovi pisarni. Najboljša strategija je tista, ki zares živi. Korak naprej: oblikovati poleg strategije sistem merljivih kazalnikov. Ti omogočajo sistematično spremljanje ali je občina na začrtani poti ali ne, omogočajo pa tudi stalno prilagajanje, korekcijo ciljev in razvojnih politik.

PESTROST VIROV FINANCIRANJA Občine, ki so svoje razvojne načrte naslanjale predvsem na denar iz države, so zdaj prisiljene krčiti svoje razvojne programe. Politično se temu reče zamik na naslednje obdobje, torej na čas, ko bodo stvari spet »normalne«. Kdaj bo že to? Veliko boljša strategija je razpršiti vire financiranja: povečati nedavčne prihodke, izkoristiti vse možnosti, ki jih ponuja Evropska unija, privabiti podjetja in jim po najboljših močeh pomagati pri razvoju ter tako dolgoročno povečati davčne prihodke iz premoženja. Toda vsi prijemi, ki kratkoročno povečajo prihodek občine, niso enako dobri in smiselni. Na primer: cena stratosferskih dvigov taks je večkratna. Prvi račun bodo izstavili besni volivci prihodnje leto – če ga ne bodo že prej na demonstracijah. Manjša privlačnost kraja za podjetja v času, ko je Slovenija v celoti podjetniško dokaj neatraktivna, lahko občini dolgoročno škoduje. Občine, kot je Postojna, dajejo izvrstne primere, kako je z dobro izpeljanim in preglednim javno-zasebnim partnerstvom možno zagotoviti stabilne vire financiranja.

Recept za uspeh: nadgraditi strategijo s sistemom merljivih kazalnikov.

Posebna priložnostna izdaja, Marec 2013

ZLATI KAMEN

Robert Mulej

Maribor

EPK Maribor

Primer:

Je v središču vzhodne Slovenije res vse narobe? Ne, ni. V Mariboru je zelo veliko dobrega. Mestni občini ne bomo ravno podelili nagrade, prav je pa, da podčrtamo, kaj je dobrega. In da se učimo na napakah. Franc Kangler jih je kot župan naredil veliko. Toda prvič, Kangler in drugi mestni politiki niso enako kot Maribor. In drugič, tudi če nekdo dela zelo velike napake, to še ne pomeni, da je narobe čisto vse, kar je storil. Kot pravi angleški pregovor, ko iz banjice zlivamo umazano vodo, je treba paziti, da zraven ne odplaknemo še dojenčka.

Predstava Placebo iz programa Evropske prestolnice kulture

Revija za lokalno samoupravo

Iščemo novo razvojno paradigmo ZGREŠENO:

Razvojna Strategija Z velikopotezno zasnovanimi dogodki postaviti Maribor na svetovni zemljevid kot živahno kulturno središče in center zimskega športa in turizma, ob tem pa mestu zagotoviti vrhunsko infrastrukturo. Razvojni sunek sproži stranske učinke. Na primer: privabi predstavnike kreativnih poklicev in spodbudi lokalno podjetništvo. Samo po sebi imenitna ideja, a s hudimi napakami. Izvirni greh: finančna konstrukcija je bila uvožena iz Sarajeva in leta 1984 – ko pa se na državni denar ni dalo več računati, se je sesula kot hiša iz kart. Dodajmo še očitno katastrofalno vodenje projekta Univerzijada. Če bi mesto znalo pritegniti zasebne vlagatelje (kot denimo Liverpool, kulturna prestolnica leta 2008) in oblikovati dobra javno zasebna partnerstva, ki bi bila, poudarjamo, zasnovana povsem transparentno, bi bila strategija lahko za mesto zmagovalna.

ZGREŠENO:

Slog vodenja Kako je lahko župan, ki je pred komaj dvema letoma dobil več kot polovico glasov že v prvem krogu lokalnih volitev lahko sprožil tolikšen gnev svojih občanov? S popolnim pomanjkanjem empatije. Ko je nezadovoljstvo občanov raslo, se je s kritikami ostro spopadal, namesto da bi odprl ušesa in glavo. Bolj kot so mu kritiki očitali avtokratski slog, bolj je deloval avtokratsko in se vkopaval na položaju. Namesto da bi na očitke o skorumpiranosti odgovarjal z argumenti, je obsojal institucije in iskal zaroto v politiki. Na koncu je uporabil policijsko nasilje. A vse to ga ni rešilo, nasprotno. Dober nauk za rabo na lokalni in državni ravni.

ZGREŠENO:

Značilnost občinske politike tipa »občina, to sem jaz« je želja po diskretnosti – delovati kolikor se da stran od pogleda javnosti. Eklatanten primer te prakse so zloglasni mariborski radarji. Vse kaže, da je bilo v javno-zasebnem partnerstvu med mestno občino in podjetjem Iskra Sistemi marsikaj narobe. A izvirni greh je po našem mnenju ta, da so bili ključni aspekti dogovora povsem skriti pred javnostjo. Kaj bi se zgodilo, če bi bil posel povsem transparenten in morda tudi zato brez tako imenovanih »nepravilnosti«? Poglejte naslednji odstavek.

DOBRA PRAKSA:

ARHIV SBR

Netransparentnost

Radarji

Beseda »semafor« pride iz stare grščine in pomeni »goreči znak«. Kot je znano, so se na ta izvirni pomen besede Mariborčani pri interpretaciji gradnikov prometne ureditve navezali na povsem izviren način. A čisto resno. Z izvedbo ideje o tem, da bi z globami financirali – pozor – ne le postavitve radarjev, kot zmotno meni javnost, pač pa celostno prometno-signalizacijsko rešitev v mestu, je bilo narobe skoraj vse. Ponavljamo - z izvedbo. Nič pa ni narobe z osnovno idejo: da se vložek zasebnega partnerja v skupni projekt povrne z globami, da tako projekt ne obremeni mestnega proračuna in – še več – da za ureditev prometa največ prispevajo tisti, ki kršijo prometne predpise. Koga lahko ta načela motijo? Le tiste, ki mislijo, da so prometni predpisi narejeni zato, da jih kršimo. Radarji: ne ravno dobra praksa, pač pa katastrofalna izvedba prave ideje. Posebna priložnostna izdaja, Marec 2013

DOBRA PRAKSA:

Prestolnica kulture

Maribor in partnerska mesta so izvedla projekt Evropske prestolnice kulture, ki ne bo ne med največjimi, ne med najuspešnejšimi. Toda morda bo v zgodovino te evropske pobude vpisan kot projekt, ki je nastal v najtežjih razmerah. Po našem mnenju si organizatorji zaslužijo čestitke. Izpeljali so projekt v zelo zaostrenih razmerah, zlasti finančnih, a vseeno izpeljali številne prvovrstne kulturne dogodke. Pripeljali so vrsto vidnih osebnosti in dosegli tudi enega od glavnih merljivih ciljev: vsaj v Mariboru se je lani pomenljivo povečalo število nočitev. Organizatorji niso padli v past, ki se ji reče razdeljevanje denarja »zaslužnim« kulturnikom po tem ali onem a priori postavljenem ključu. Pogumna poteza, kajti v Sloveniji si na ta način ne ustvarjaš prijateljev. A prav zato je bil program lahko tako dober. In ne nazadnje, niso ostali pri stereotipnem pojmovanju, po katerem je kultura strogo omejena na umetnost. Vključili so tudi druge aspekte. Posebej omenimo Urbane brazde – zelo široko zasnovan in zanimiv projekt »alternativne in avtonomne produkcije, in sicer v tistih vidikih življenja, ki so predpogoj za strpno, vzajemno in ustvarjalno družbo«. Kot pišejo na svojih spletnih straneh so se v projektu »osredotočili na krepitev kulture sobivanja, po drugi pa na ohranjanje kulturne dediščine, kamor vpisujemo tudi biotsko raznovrstnost«. Rezultate bomo vsekakor spremljali.

DOBRA PRAKSA:

Mariborska vstaja

Vstaja zoper mariborskega župana je kontroverzen akt, ki ga v številnih aspektih nikakor ne moremo podpirati. Sprožil je nasilje in vandalizem. Sežiganje slik in obešanje lutk sodi med najhujše oblike sovražnega govora, je ščuvanje na linč. A verjamemo, da gre za izpade posameznikov. Zakaj je vstaja med dobrimi praksami? Ko politična oblast povsem izgubi razvojni kompas in zvezo s skupnostjo ljudi, ki jo ta oblast zastopa, je že kar dolžnost aktivnega državljana, da na to opozori – tudi prek mirnih demonstracij. Prvi v Sloveniji so to naredili državljani v Mariboru. Da, prekipelo jim je in da, v reakcijah so nekateri šli čez rob dopustnega. A zbudili so Slovenijo iz apatije in pospešili krizo, za katero upamo, da je zdravilna.

Pomen občin v globaliziranem svetu

Komentar

Ksenija Vidmar Horvat*

Zakaj nam lokalne skupnosti lahko ponujajo zglede za nacionalno in globalno delanje dobre družbe? Projekt Zlati kamen, ki že drugo leto zapored izbira najboljšo slovensko občino, nam razkriva sociološko pomembna opažanja. V času povečane pretočnosti družbenega prostora, nepredvidljivosti globalnih tokov in dramatičnih vplivov svetovne ekonomije občine postajajo svojevrstni laboratoriji za kreativno upravljanje z negotovostjo. Nastajajo inovativne politike za razreševanje globalnih izzivov in lokalnih stisk, ki jih na državni ravni ni najti. Res, lahko sklepamo, da so občine zaradi svoje majhnosti in večjega nadzora nad lastnimi populacijami upravljalsko privilegirane, določene projekte lahko izpeljejo lažje in hitreje, ker je interes bolj jasno definiran, učinki pa prej vidni. Toda, ali se s tem argumentom že lahko obrnemo stran in občinskim dobrim praksam ne namenjamo pozornosti? Prav nasprotno: občine, ki so prišle v ožji izbor za nagrado lansko leto, pa tudi letos, nam sporočajo, da je organizacija lokalnega življenja danes pomemben korektiv socialnim, ekonomskim in političnim dejavnikom, ki prihajajo od zunaj. Nad njimi kot posamezniki in država pogosto nimamo vpliva, toda prav v kontekstu lokalne samouprave in solidarnostne povezanosti manjših skupnosti je mogoče zasnovati družbene modele, ki so lahko pionirski zgledi za nacionalno in globalno delanje dobre družbe. Občine niso več preslikava makro politik države na mikro prostore lokalnih skupnosti, postajajo pomembno gonilo razvoja vizij, ki bi jih bilo smiselno proučevati tudi v okvirih upravljanja z večjimi skupnostmi prebivalstva. To je pomembna ugotovitev, ki nagradi Zlati kamen daje nove pomene. To ni več zgolj nagrada najboljšim, to je priložnost za skupno učenje od najboljših. MIŠKO KRANJEC

rocesi globalizacije so nas privedli do pogosto nenavadnih paradoksov. Svet se zaradi komunikacijskih tehnologij »manjša« in zbližuje, strah pred neznanim in drugačnim pa povečuje. Kulturna potrošnja nas vse bolj enoti, po drugi strani se stopnjujejo boji za kulturno identiteto in »narcisizem majhnih razlik«. Govorimo o dobi postnacionalne, transnacionalne in kozmopolitske družbe, a v porastu so nacionalizmi, lokalizmi in fundamentalizmi vseh vrst. Navsezadnje, globalizacija naj bi pomenila prevlado svetovne perspektive v politiki, kulturi, ekonomiji…, a še preden se je izraz dobro uveljavil, smo že dobili tudi pojem glokalizacija. Lokalno, pravijo sociologi, je pomembno! Celo bolj, kot pred nastopom globalizacije. V to nenavadno kakofonijo učinkov globalizacije se umešča tudi upravljanje z družbo in skupnim dobrim. Za moderno dobo je veljalo, da za interes posameznika in skupnosti skrbi država. Država je tista krovna politična in socialna tvorba, ki varuje zgodovinsko izbojevanje pravice posameznika kot državljana in človeka. Danes, v postmoderni dobi, je ta vloga vse bolj dvomljiva. Pritiski neoliberalizacije slabijo socialno državo. Obenem pa smo priča tudi procesom razdvajanja družbe od države, ki pomenijo izziv političnim in kulturnim pravicam. Politična zasnova moderne države je temeljila na principu etnično homogenizirane družbe. Nacionalna identiteta je bila relativno poenotena, enako kulturne prakse in dediščine. Danes je država kraj, kjer svoje pravice in dolžnosti uveljavljajo nove etnične in kulturne skupnosti, ki so družbeni prostor poselile z novimi tradicijami, identitetami in praksami. Mnogi med njimi, posebej žrtve prisilnega preseljevanja, so tudi povsem nezavarovani in nezaščiteni. Tudi to je družbena stvarnost postmoderne države. Mar je potem nenavadno, da se naš čas, ob vsem odpiranju proti novim možnostim, izzivom in emancipaciji, hkrati imenuje čas negotovosti?

*Dr. Ksenija Vidmar Horvat je redna profesorica oddelka za sociologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Posebna priložnostna izdaja, Marec 2013

ZLATI KAMEN

Komentar

Česa se lahko naučimo v Postojni? Martina Merslavič*

»Javno« ni vedno samo »državno«.

D SIEMENS d.o.o.

ržavavSlovenijisegadaleč in marsikam. V nekaterih sferah družbenega življenja se že zavedamo problematičnostinjenega vpliva. V nekaterih sferah pa je njena prisotnost nekako pričakovana. Pri tem seveda mislim na vse, kar ima oznako “javno”. Lokalna samouprava ni izjema: občine, ne glede na to, kako majhne so, funkcionirajo kot mini državice. Takšna so pravila in zakoni. Pa vendar: mora biti “javno” res tudi poj-movano, vodeno in upravljano kot “državno”? Poigrajmo se za trenutek z mislijo, da bi bile občine del zasebnega sektorja. Že zdaj imajo veliko lastnosti, ki jih sicer srečujemo v korporacijah. Imajo, tako kot podjetja, svojo upravo (župana in ekipo). Razpolagajo z imetjem (občinsko infrastrukturo), ki jim omogoča ponujanje storitev za meščane (šolstva, zdravstva, komunalnih storitev). Imajo tudi svoj trg (meščane, ki plačujejo storitve neposredno in preko davkov) in ne nazadnje konkurenco - druge občine, kamor lahko meščani prenesejo svoj “posel” (investicije, davkoplačevalski denar), če tam dobijo boljše razmerje med kakovostjo (življenja) in ceno (storitev, višino davkov). Manjka jim

Revija za lokalno samoupravo

sicer zelo pomemben dejavnik: aktiven lastnik, ki bi od uprave terjal rezultate. Tega aktivnega lastnika bi sicer lahko videli tudi v volilnem telesu, vendar so vzvodi vplivanja preveč posredni, da bi dajali konkretne rezultate. Ker lahko dobiček za enega od deležnikov v prej opisani sliki pomeni izgubo za drugega, je lastništvo v lokalni samoupravi verjetno neizvedljivo in skoraj gotovo škodljivo (vsaj za ranljive družbene skupine). Vprašljivo je tudi delovanje trga: potrošniška zvestoba lokalnemu okolju je zelo visoka, ker smo tam pognali korenine, si zgradili hišo, vpisali otroke v vrtce in šole, dobili zaposlitev... Težko je ob tako močni navezanosti “odnesti svoj posel drugam”. Vendar: časi se spreminjajo in z njimi se spreminjamo tudi ljudje. Naši otroci verjetno ne bodo takšni lokalni patrioti, kot smo mi. Imeli bodo drugačen vrednostni sistem, zelo verjetno tudi višje potrošniške zahteve in pričakovanja, ki jih bodo s pomočjo sodobnih tehnologij aktivno in preprosto uveljavljali. Občinske uprave imajo možnost izbire. Lahko počakajo na neizbežno spremembo generacij in miselnosti, ali pa že danes vzamejo najboljše iz zasebnega sveta. Ta ni nujno samo korporacijski, tudi na ravni gospodinjstev in posameznikov je skrbno gospodarjenje splošno sprejemljiv način delovanja. Ali je izvedljiv tudi v lokalni upravi? Da, dokazano. Postojna, denimo, je zasebnega partnerja sprejela v upravljanje tako rekoč svetega javnega dobrega naravne dediščine. Ne da bi občani to zahtevali, je izboljšala svoj produkt (omogočila brezplačno uporabo brezžičnega omrežja in brezplačne prevoze z avtobusom). Kako se bo to odrazilo na naslednjih volitvah, bomo šele videli, že danes pa lahko ugotovimo vsaj eno: da se ji je povečal trg. V zasebni poslovni sferi je to nekaj dobrega: za lastnike, upravo, potrošnike, zaposlene, in, ne nazadnje, za konkurenco, saj ta nima časa za spanje na lovorikah. *Martina Merslavič je vodja korporativnega komuniciranja v družbi Siemens d.o.o.

Dobre prakse 2013

a predstavitev na letošnji konferenci Zlati kamen smo prejeli kar 25 dobrih praks slovenskih občin. Našega dogodka se udeležujejo ljudje, katerih čas je zelo dragocen, zato mora konferenca ostati kratka. Povedano drugače, programski svet konference Zlati kamen je imel skrajno težko delo, kajti med 25 izvrstnimi predlogi izbrati le tri. Vsem občinam se lepo zahvaljujemo za predloge in obenem čestitamo za dobro delo. Svet pod vodstvom Edite Kuhelj Krajnović je za letošnjo predstavitev izbral projekte občin

1. Grosuplje 2. Grosuplje 3. Koper 4. Koper 5. Šmarješke toplice 6. Šmarješke toplice 7. Brežice 8. Škofja Loka 9. Škofja Loka 10. Žalec 11. Trzin 12. Poljčane 13. Šentrupert 14. Šentrupert 15. Velike Lašče 16. Ajdovščina 17. Nova Gorica 18. Kras - 5 občin 19. Krško 20. Krško 21. Velenje 22. Velenje 23. Velenje 24. Kranj 25. Razkrižje 26. Murska Sobota

Šentrupert (muzej kozolcev), Škofje Loke (medgeneracijsko sodelovanje) in Ajdovščine (središče COBIK). Čisto vse projekte bomo predstavili s prispevki na spletnem portalu Zlati kamen – projekte bomo predstavljali postopno. Ne nazadnje: marčevska konferenca zagotovo ne bo zadnja priložnost za predstavitev dobrih praks znotraj projekta, ki si je prenos zglednih primerov in spodbujanje dobrega razvoja na ravni lokalne samouprave postavil za glavni cilj. Primere, za katere že vemo, bomo sledili tudi sami – to je lahko prednost pri uvrstitvi med predstavitve na naslednjih dogodkih. Kot večkrat opozorimo, vsak podatek nam pomaga tudi, ko iščemo razvojno najbolj prodorno občino leta.

Uvedba linije mestnega potniškega prometa Vzpodbujanje odpiranja zasebnih vrtcev s koncesijo Turistično informativne točke Slovenske Istre Koper - muzej na ulici Sistemsko reševanje ravnanja z odpadnimi vodami Tematska pot “Vir življenjske energije” Priložnost v prireditvenem turizmu Medgeneracijsko sodelovanje Celovita in sistematična prenova starega mestnega jedra Škofje Loke Okolje, narava in ekoturizem v občini Žalec Pilotni projekt celovite energetske sanacije vrstnih hiš v Trzinu Občina izobraževalnega turizma in lokalne samooskrbe Energetska učinkovitost v občini Šentrupert Dežela kozolcev - prvi muzej na prostem s kozolci na svetu Ustanova županov sklad COBIK, ustvarjanje središča, prijaznega visokotehnološkim znanjem COBIK: šola za nadarjene naravoslovce Kolesarska pot - povezovanje Osredotočenost na občane Ravnanje z odpadki Projekt čisto moje Velenje Kmečka tržnica v Velenju Projekt mestna blagajna Rovi pod starim Kranjem Razkriški kot Zeleno mesto Posebna priložnostna izdaja, Marec 2013

ZLATI KAMEN 13. marec 2013 Brdo pri Kranju PROGRAM 12.00–14.30

Sprejem in srečanje podpornikov kluba Zlati kamen: družabno poslovno kosilo

14.30–14.35

Otvoritev konference: dr. Danijela Brečko, direktorica Planeta GV in predsednica Programskega sveta Zlati kamen

14.35–15.00

Zakaj je podjetništvo pomembno za razvoj lokalnih skupnosti? Uvodni nagovor dr. Petra Kraljiča, nekdanjega direktorja in partnerja svetovalne hiše McKinsey

15.00–16.00

Predstavitev izbranih primerov dobre prakse slovenskih občin: • Občina Ajdovščina: Sožitje biotehnologije, podjetnosti in trajnostne rasti. • Občina Šentrupert: Slovenski kozolci - svetovna turistična zgodba. • Občina Škofja Loka: Vključujemo vse!

16.00-16.15

Odmor

16.15–17.30

Pametna občina: privid ali dosegljiv cilj? Omizje s strokovnjaki bo vodila mag. Natalija Postružnik, članica Programskega sveta Zlatega kamna. Sodelujoči: • Matjaž Čadež, Halcom, predsednik Sveta Gazela, • mag. Jože Torkar, glavni direktor, Eltec Petrol, • Darko Bevk, komercialni direktor, Knauf Insulation.

18.00

Slovesna podelitev nagrade Zlati kamen 2012 za najboljšo občino Konferenco bo povezovala mag. Edita Krajnović, Mediade, vodja programskega sveta Zlati kamen. V programu so možne prilagoditve.

Revija za lokalno samoupravo

Konferenčno gradivo

DEŽELA KOZOLCEV

– prvi muzej na prostem s kozolci na svetu

'HåHOD NR]ROFHY MH VDPR HQD 1DMGHWH MR Y REþLQL âHQWUXSHUW QD 'ROHQMVNHP Od ideje do prvega muzeja na prostem s kozolci na svetu

'HåHOD NR]ROFHY MH UD]YRMQL SURMHNW 2EþLQH âHQWUXSHUW NL MH VWURNRYQR SUHSR]QDQR YUHGQRVW GHGLãþLQH NR]ROFHY SUHY]HOD ]D VYRMR UD]YRMQR SULORåQRVW QD SRGURþMX WXUL]PD ,GHMD MH ]UDVOD RE VSR]QDQMX GD MH 2EþLQD âHQWUXSHUW ODVWQLFD QDMOHSãHJD VORYHQVNHJD NR]ROFD 6LPRQþLþHYHJD WRSODUMD NL MH HGLQL VSRPHQLN GUåDYQHJD SRPHQD PHG WRYUVWQLPL REMHNWL Y 6ORYHQLML 3URMHNW MH ]DVQRYDQ Y GYHK ID]DK 9 SUYL ID]L MH ELO QD MXåQHP REUREMX QDVHOMD âHQWUXSHUW SRVWDYOMHQ PX]HM QD SURVWHP NL MH QDVWDMDO PHG OHWRPD LQ SRG VWURNRYQLP YRGVWYRP QRYRPHãNH HQRWH =DYRGD ]D YDUVWYR NXOWXUQH GHGLãþLQH 6ORYHQLMH LQ ãLURNH VNXSLQH VWURNRYQMDNRY V SRGURþMD DUKLWHNWXUH HWQRORJLMH LQ ELRWHKQRORJLMH 9 SUYL PX]HM QD SURVWHP V NR]ROFL QD VYHWX VR SUHVWDYOMHQL LQ REQRYOMHQL YVL WLSL NR]ROFHY NL MLK SR]QD VORYHQVNR HWQLþQR REPRþMH 1D SULPHUX VXãLOQLK QDSUDY MH SUHGVWDYOMHQ UD]YRM NR]ROFD QD 6ORYHQVNHP RG QMHJRYLK QDMHQRVWDYQHMãLK REOLN GR QDM]DKWHYQHMãHJD WRSODUMD 9HOLNRVW 'HåHOH NR]ROFHY MH KHNWDUMD PHG NR]ROFL SD MH NLORPHWHU VSUHKDMDOQLK SRWL 1DMVWDUHMãL NR]ROHF Y PX]HMX MH /XNDWRY WRSODU LQ L]KDMD L] OHWD

'HåHOD NR]ROFHY HGLQVWYHQD in mednarodno prepoznavna WXULVWLþQD GHVWLQDFLMD LQ VWLþLãþH UD]YRMQLK LGHM WHU SURMHNWRY QD SRGURþMX YDUVWYD LQ RKUDQMDQMD VORYHQ VNH NXOWXUQH GHGLãþLQH 9 GUXJL ID]L MH PX]HM QD SURVWHP V NR]ROFL ]UDVHO Y 'HåHOR NR]ROFHY V SRVWDYOMHQR YL]LMR ª1D RVQRYL GHGLãþLQH SRVWDWL PHGQDURGQR SUHSR]QDYQD NXOWXUQD LQ WXULVWLþQD GHVWLQDFLMD © 'HåHOR NR]ROFHY 6 NROHVRP Y 'HåHOR NR]ROFHY VHVWDYOMDMR WULMH YVHELQVNL VNORSL Vir: RCL 0X]HM QD SURVWHP ± NR]ROFL 0LUQVNH GROLQH &HQWHU ]D RKUDQMDQMH NXOWXUQH GHGLãþLQH WHU ,]JUDGQMD PUHåH QD PHVWX QDVWDQND RKUDQMHQLK LQ ]D MDYQRVW SUHGVWDYOMHQLK OHVHQLK REMHNWRY QHSUHPLþQH NXOWXUQH GHGLãþLQH Y 0LUQVNL GROLQL

'HåHOD NR]ROFHY ± LQWHUSUHWDFLMD GHGLãþLQH Y WXULVWLþQH namene 0DJ 'XãDQ âWHSHF NRQVHUYDWRUVNL VYHWRYDOHF QRYRPHãNH HQRWH =DYRGD ]D YDUVWYR NXOWXUQH GHGLãþLQH 6ORYHQLMH NL åH RG YVHJD ]DþHWND

)RWR $OHQND /DPRYãHN

VRGHOXMH SUL SURMHNWX MH ]DSLVDO ª6WURNRYQMDNL NL GHOXMHPR QD SRGURþMX YDUVWYD LQ RKUDQMDQMD GHGLãþLQH VH YHGQR EROM ]DYHGDPR YORJH LQ SRPHQD NDNRYRVWQH LQWHUSUHWDFLMH GHGLãþLQH ,QWHUSUHWDFLMD GHGLãþLQH MH QDPUHþ HQR RG NOMXþQLK RURGLM YDUVWYD GHGLãþLQH 9 SURMHNWX 'HåHOD NR]ROFHY Y âHQWUXSHUWX LPDPR RSUDYND ] GHGLãþLQR LQ QMHQR LQWHUSUHWDFLMR Y WXULVWLþQH QDPHQH /RNDOQD VNXSQRVW åHOL SUL WHP SURMHNWX VOHGLWL WHPHOMQLP QDþHORP GREUH LQWHUSUHWDFLMH NL PRUD ELWL XVWUH]QD ]DEDYQD UD]QROLND GREUR UD]LVNDQD FHORYLWD WUDMQRVWQD YNOMXþXMRþD LQ GRY]HWQD © 3RQXGED 'HåHOH NR]ROFHY UD]YLMD SURJUDPH VWURNRYQHJD YRGHQMD SR PX]HMX L]REUDåHYDOQH GHODYQLFH LJUH ]D RWURNH LQ RGUDVOH SROHJ WHJD SD 'HåHOD NR]ROFHY SRQXMD VYRM DPELHQW WXGL ]D L]YHGER UD]OLþQLK WXULVWLþQLK JODVEHQLK NXOWXUQLK LQ GUXJLK SULUHGLWHY NL ODKNR OHVHQR VWDYEQR GHGLãþLQR NR]ROFD SUHGVWDYLMR Y GUXJDþQL OXþL

'HåHOD NR]ROFHY JUDGL GUXåEHQR RGJRYRUQRVW

3URMHNW 'HåHOD NR]ROFHY XVSHãQR YNOMXþXMH UD]OLþQH VXEMHNWH Y SURVWRUX VWURNRYQH LQVWLWXFLMH ORNDOQD GUXãWYD JRVWLQVNH SRQXGQLNH LQ GUXJH JRVSRGDUVNH VXEMHNWH LQ SRVDPH]QLNH NL YLGLMR VYRM LQWHUHV Y QDGDOMQMLK UD]YRMQLK PRåQRVWLK NL MLK SURMHNW SRQXMD 3URMHNW MH ]DVWDYOMHQ SR SULQFLSLK GUXåEHQH RGJRYRUQRVWL LQ MH SR]LWLYQR QDUDYQDQ WDNR GR QDUDYQHJD NRW WXGL GR NXO- /MXGVNL SOHV Y 'HåHOL NR]ROFHY WXUQHJD LQ VRFLDOQHJD RNROMD )RWR $OHQND /DPRYãHN

2GSUWMH 'HåHOH NR]ROFHY LQ GDQ RGSUWLK YUDW

8UDGQR RGSUWMH 'HåHOH NR]ROFHY ER MXQLMD Y QHGHOMR 9. junija 2013 SD ER GDQ RGSUWLK YUDW NDPRU VWH YDEOMHQL YVL NL åHOLWH GRåLYHWL ªWRSOLQR VRQFD XMHWHJD Y OHVX© NL MR VNULYDMR Y VHEL LQ QDP MR SRQXMDMR NR]ROFL 'RåLYLWH ] QDPL SUYL PX]HM V NR]ROFL QD SURVWHP QD VYHWX ± 'HåHOD NR]ROFHY Y âHQWUXSHUWX QD 'ROHQMVNHP =D VDPRVWRMQH RJOHGH MH Y 'HåHOL NR]ROFHY YHGQR SUDYL þDV ]D YVH RVWDOR SD VPR QD YROMR SR SUHGKRGQHP GRJRYRUX : ZZZ GH]HODNR]ROFHY VL H LQIR#GH]HODNR]ROFHY VL W P 3URMHNW MH GHO 1,3 /$6 '%. ]D OHWR ID]D LQ MH GHOQR VR¿QDQFLUDQ L] VUHGVWHY /($'(5 2VL (YURSVNHJD NPHWLMVNHJD VNODGD ]D UD]YRM SRGHåHOMD (.653 2UJDQ XSUDYOMDQMD ]D 3URJUDP UD]YRMD SRGHåHOMD 5HSXEOLNH 6ORYHQLMH ]D REGREMH MH 0LQLVWUVWYR ]D NPHWLMVWYR LQ RNROMH 1RVLOHF SURMHNWD MH 2EþLQD âHQWUXSHUW

Posebna priložnostna izdaja, Marec 2013

ZLATI KAMEN

ARHIV OBČINE AJDOVŠČINA

Ajdovščina je bila in ponovno postaja pomembno gospodarsko središče

Med slovenskimi občinami Ajdovščina v zadnjih letih izstopa po jasni strateški naravnanosti, da v svojem okolju ponovno vzpostavi uspešno gospodarsko zgodbo. Ob vseh ostalih ukrepih za dvig gospodarstva, privlačnih predvsem za nove investitorje, zdaj v to zgodbo vstopa tudi kot aktivni partner raziskovalnim ustanovam in visokotehnološkim podjetjem. Še nekaj let nazaj je bila Ajdovščina eno najbolj gospodarsko nosilci znanja, raziskovanja in razvoja vzpostavlja Ajdovščino cvetočih središč v Sloveniji. Tu se je na podlagi dediščine pretek- kot centralno središče znanja in raziskovanja na področju biolosti odlično razvijala predvsem lesna, prehrambena, kovinska, tehnologije v zahodnem delu Slovenije. V letu 2013 pa Občina tekstilna in gradbena industrija. Velika in pomembna podjetja z načrtuje nadgradnjo tega trajnostno naravnanega koncepta. Iz znanimi blagovnimi znamkami in odličnimi referencami so ob- pisarn se bo delo preselilo na teren, Občina bo poskušala z oseblikovala življenje v naših krajih: Fructal, Primorje, Lipa, Mlinotest, nim nagovorom in povabilom prepričati potencialne poslovne Tekstina ... Trg teh podjetij je bila celotna Evropa, mnoga so osva- subjekte, naj svoj razvoj pričnejo, nadaljujejo ali pa širijo v jala svet. Ob velikih so dobro živele tudi manjše obrtne delavnice Ajdovščini. Tako bodo potrebe posameznega poslovnega subjekta in drugi podjetniki. Splošna gospodarska kriza je kljub prizadevan- bolje izražene, na podlagi teh informacij pa tudi pomoč s strani jem za drugačen razplet naše gospodarstvo pahnila v hudo stisko. Občine bolj učinkovita. Marsikdaj namreč denar ni odločilen fakDanes, ko uspehe merijo drugačna merila, je tudi Ajdovščina tor, pač pa je bolj pomembno utiranje poti preko birokratskih ali pred novimi izzivi. Trdni temelji preteklosti, opremljen prostor, kakšnih drugih ovir. dobre povezave s svetom, izobraženi in ustvarjalni ljudje in lepi Dosedanje dobre prakse: gradnja in komunalno opremljanja pogoji za življenje so danosti, ki bodo ob volji Občine za razvoj in z obrtnih in poslovnih con, oprostitev komunalnega prispevka naprednimi idejami podjetnikov zaživele v gospodarstvo z vizijo. za nove investitorje, ugodni krediti s subvencionirano obrestno Mesto Ajdovščina je univerzitetno središče, usmerjeno v mero za podjetnike, bo Občina Ajdovščina nadgradila z novimi podpiranje aplikativnega znanja. Sodelovanje med Občino in ukrepi, usmerjenimi k posameznemu subjektu. Še naprej bo izobraževalnimi ustanovami ter podjetništvom omogoča hitrejši potekalo aktivno iskanje novih investitorjev. Pripravlja se ukrep pretok novih znanj v prakso. Univerza v Novi Gorici, ki ima svoje subvencioniranja najemnin za poslovne prostore, še pred tem pa oddelke tudi v Ajdovščini, tehnološki park In Prime, Tehnološki bo pripravljen tudi popis prostih kapacitet poslovnih prostorov na park in inkubator Ajdovščina ter Primorski tehnološki park so območju celotne občine. Oblikuje se regijska garancijska shema, ustanove, ki ustvarjajo podporno okolje inovativnim podjetjem v domači podjetniki so dobro obveščeni o možnostih pridobivanja Ajdovščini in širše v regiji. razpisnih sredstev in o drugih pomembnih poslovnih informaciS tovrstno podporo se je začela danes uspešna zgodba Centra jah tudi preko lokalnega časopisa, ki jim ob tem ponuja ugoden odličnosti za biosenzoriko, instrumentacijo in procesno kontrolo način lastne promocije. Občinska politika in uprava aktivno sode(COBIC), ki se je junija lani vselil v prostore tehnološkega parka lujeta z državnimi ustanovami. Ob podpori podjetništvu pa je In-Prime v Ajdovščini. Pred leti je v Ajdovščini svoje prostore pomembna tudi podpora kmetijstvu in prizadevanje za lokalno zgradilo visoko tehnološko podjetje Bia Separations, ki je edin- samooskrbo. Ob dobri poslovni podlagi je namreč za življenje stveno na svojem področju razvoja in proizvodnje inteligentnih fil- uspešnega podjetja v kraju pomemben tudi enakomeren in cetrov. Močan visoko-tehnološki gospodarski promotor Ajdovščine lostni razvoj območja. in slovenske letalske industrije nasploh pa je podjetje Pipistrel, ki s Lokalna skupnost ob stanju v svojem lokalnem in širšem okolju svojimi tehnološkimi podvigi razburja svetovno javnost. ne more več ostajati nepomemben in nem partner, pač pa mora Vsa ta podjetja odlikujejo predvsem inovativnost, znanje in v korist prihodnjih generacij danes prevzeti ključno vlogo in vizionarski razvoj. Zaposlujejo pretežno visoko izobražene kadre, odgovornost ter oblikovati strateške razvojne usmeritve. Občina ki so danes največji kapital. Prav znanje in ustvarjalnost lahko ob- Ajdovščina želi oblikovati pozitivno podjetniško okolje ter postati likujeta konkurenčne in strateške prednosti. močan gospodarski center, ki deluje in posluje na globalnem sveObčina Ajdovščina tako posredno in neposredno omogoča tovnem trgu. V naši sredini si želimo gospodarstva z vizijo, ki bo pomembne strukturne premike ter tudi na temelju uspešnih pod- s svojimi naprednimi idejami bogatilo naše okolje in trajnostno jetij iz področja živilske tehnologije, ki so obstala, ter z novimi vplivalo na razvoj. — Občina Ajdovščina Revija za lokalno samoupravo

Konferenčno gradivo

Stopajmo skupaj ali občina Škofja Loka kot pisana, dinamična in vključujoča skupnost Občina Škofja Loka je prijetno mesto, ki se ponaša z lepo ohranjenim in urejenim starim mestnim jedrom. Mesto je živahno kulturno središče, kjer se na leto zvrsti več kot 200 privlačnih kulturnih, turističnih, športnorekreativnih in drugih družabnih prireditev. Najbolj prepoznavni med njimi sta vsakoletni »Loški historial« – tradicionalni srednjeveški dnevi v Loki in »Pisana Loka« – cikel različnih koncertov na prostem. Škofja Loka je mesto, ki ga obiskovalci od vsepovsod z zanimanjem obiščejo, obenem pa si prizadevamo za (lokalno) skupnost, kjer je prijetno tudi bivati, predvsem zato, ker želimo (z)graditi vsem dostopno, vključujočo skupnost, ki nikogar ne izključuje, marveč gradi na medsebojnem zaupanju, sodelovanju in solidarnosti. Obiščite nas in začutite njen utrip. V občini Škofja Loka zato premišljeno in sistematično ustvarjamo omrežje družbene infrastrukture. Poleg tega pa spodbujamo tudi aktivno ter živo sodelovanje in povezovanje med posameznimi akterji. Na prostoru nekdanje vojašnice v Škofji Loki smo najem prostorov omogočili Društvu upokojencev Škofja Loka, ki je izjemno dejavno na številnih področjih, ki vključujejo razvejeno andragoško izobraževanje, različna predavanja, športnorekreativno in kulturno dejavnost. DU Škofja Loka ima tudi čisto svojo Marinkino knjižnico. Izjemno pozornost posvečajo tudi družbenoodgovorni in prostovoljski dejavnosti. Občina Škofja Loka je v želji, da bi spodbudila prostovoljsko delovanje v letu 2011 prvič razpisala razpis za prostovoljca, prostovoljko in prostovoljski projekt leta, v okviru katerega so priznanje za prostovoljski projekt leta 2011 prejeli prostovoljni kulturni mediatorji v Loškem muzeju. Slednji in Univerza za tretje življenjsko obdobje pri Društvu upokojencev Škofja Loka sta namreč podpisnika Dogovora o usposabljanju in prostovoljnem delovanju mediatorjev v kulturi. Projekt Prostovoljni kulturni mediatorji v Loškem muzeju poteka po določenem programu, ki vključuje usposabljanje in izobraževanje prostovoljcev. Projekt omogoča prostovoljno delo starejših v muzeju, njegova cilja pa sta ob pomoči kulture ter novega znanja izboljšati življenje v tretjem življenjskem okolju in spodbujati vključevanje starejših v lokalni razvoj. Z letošnjo zagotovitvijo subvencioniranih avtobusnih linij na območju občine Škofja Loka, bomo – zlasti starejšim – občanom, zagotovili lažjo dostopnost do mesta in med kraji v občini. Društveni prostori in mesto ter številne prireditve, ki tam potekajo, jim bodo tako še bolj in lažje dostopni. DU Škofja Loka na svoji lokaciji v nekdanji vojašnici odlično sobiva z Mladinskim kulturnim centrom (MKC) Rdeča Ostriga, zato so skupaj ustvarili in razvili številne neformalne oblike interakcij ter živahnega spontanega sodelovanja in vzajemne pomoči. Plodno medgeneracijsko sodelovanje poteka tudi v okviru prostovoljskega projekta MEPI. Tudi prostore za avtonomno delovanje MKC Rdeča ostriga, ki je s programom, delovanjem in produkcijo eden pomembnejših in prepoznavnejših mladinskih centrov v državi, je zagotovila Občina Škofja Loka. Lansko poletje so škofjeloški študentje, okrepljeni s študenti, ki v Škofji Loki bivajo v okviru mednarodne evropske študentske izmenjave, obnovili in revitalizirali osrednji park na območju nekdanje vojašnice. Leta 2011 smo v gosto naseljeni blokovski soseski v Frankovem naselju odprli prvi Mladinski dnevni center (MDC) Blok, ki

omogoča kakovostno preživljanje prostega časa številnim (hiper) aktivnim ali socialno manj senzibilnim in vključenim mladostnikom. Prizadevne sodelavke centra jih v prijetnem neformalnem vzdušju centra aktivno spodbujajo, da razvijajo nove veščine in kreativne potenciale. Po izjemno dobri izkušnji delovanja prvega MDC-ja Blok, bomo letos v soseski Podlubnik odprli novi mladinski center. Podoben center deluje tudi v okviru CSD v prostorih nekdanje vojašnice v Škofji Loki. V občini se tudi sicer uspešno razvija in nadgrajuje sistem socialnovarstvenih služb ter storitev, ki omogočajo boljšo socialno zaščito in vključenost posameznikov s posebnimi potrebami v vseh starostnih obdobjih. Zanje so zagotovljene različne oblike oskrbe in varstva. Za predšolske otroke s posebnimi potrebami je poskrbljeno v posebnem oddelku Vrtca Škofja Loka, za šoloobvezne pa na OŠ Jela Janežiča, ki jo obiskujejo učenci iz vseh štirih občin na Loškem. Vsem, ki jim ne uspe nadaljevati šolanja, je namenjen Varstveno-delovni center (VDC), ki deluje kot enota VDC Kranj in vključuje lažje ter srednje prizadete osebe iz vseh štirih občin. VDC dopolnjuje bivalna skupnost, namenjena varovancem, ki nimajo več staršev ali jim ti ne morejo več zagotavljati ustreznega celodnevnega varstva in oskrbe. Poleg tega na območju občine delujeta še dve instituciji posebnega pomena: Varna hiša za ženske in otroke, ki so žrtve nasilja, in terapevtska skupnost, ki v okviru programa »Projekt Človek« deluje v Sopotnici v objemu zelenega škofjeloška podeželja. Posebna priložnostna izdaja, Marec 2013

ZLATI KAMEN

Kako z obnovljivimi viri energije (OVE) znižati investicijo za 30–50 % pri gradnji javnih stavb? Odgovornost za trajnostno gradnjo zdaj ni več S pomočjo obnovljivih virov energije do cenejših investicij v vrtce, šole, športne dvo- vprašanje finančne zmožnosti občine, ampak truda, morale ter družbene odgovornosti, saj je zemljevid korakov rane in ostale javne ustanove.

Kulturno Središče Anin Dvor, Rogaška Slatina

Zmanjšanje potrebe po energiji > Uporaba OVE > Ponovna uporaba energije V kontekstu trajnosti morajo občine razmišljati in delovati v treh korakih: • Kako zmanjšati potrebo po energiji (z manjšo potrebo/porabo po energiji doseči enak učinek ogrevanja, hlajenja in prezračevanja). • Kako reciklirati energijo in uporabiti OVE in postopke preslikane iz narave. • Kako energijo ponovno uporabiti (in s tem dvakrat izkoristiti energijo).

Občine sodijo med institucije, ki morajo čim bolj preudarno ravnati s svojimi viri, saj nosijo neposredno odgovornost do ljudi, ki v občinah bivajo in ustvarjajo. Številne občinske zgradbe – vrtci, šole, športne dvorane, kulturni centri in ostali javni prostori – lahko predstavljalo le odhodek, ampak z ustreznim energetskim načrtovanjem, uporabo obnovljivih virov energije (OVE) in energetsko učinkovitih postopkov lahko bistveno zmanjšamo investicijo v občinske stavbe, hkrati pa v njih zagotovimo odlične bivalne pogoje. Udobje in trajnost z roko v roki je izziv, ki ga večina občin v zahodnih evropskih državah izpeljuje zelo striktno. Občine se namreč ne želijo zadovoljiti s trajnostnim sistemom ogrevanja, hlajenja in prezračevanja, ne da bi slednji nudil udobje bivanja (neprestano svež zrak). Hkrati pa velja tudi obratno. Udobje predstavlja krivičen luksuz, v primeru, da je energetsko potratno in porabi preveč energije in finančnih sredstev. Pozitivno je, da se slednje ne rabi več izključevati. In pozitivno je, da je vsaka občina ob pravem načrtovanju le korak stran od nizke investicije in t.i. »trajnostnega udobja«. Strateško energetsko načrtovanje projektne dokumentacije z ustrezno inženirsko podporo omogoča vsakemu, da zajame vse tri korake.

Skrivnost uspeha je v načrtovanju ter kvalitetno izdelani projektni dokumentaciji Inženirski »know-how« danes omogoča, da se z ustreznim načrtovanjem, natančno analizo in točnimi preračuni načrtuje nizkoenergijsko stavbo za ceno netrajnostne zgradbe. Finančno je investicijo mogoče izpeljati na popolnoma enakem nivoju kot klasično zgradbo. Le da slednja porabi z vsakim dnem bistveno manj virov, potroši bistveno manj energije in v občinski blagajni pušča denar, ki je potreben za druge namene. Nizkoenergijske stavbe so prestale večletno uporabo in dosegajo zavidljivo majhno porabo za ogrevanje in hlajenje, pri tem pa nudijo še udobje prezračevanja. Prav enaka vrednost trajnostne in netrajnostne investicije pa predstavlja mejnik v praksi.

Revija za lokalno samoupravo

in postopkov za zeleno načrtovanje stavb jasno začrtan.

Priložnost za male in velike občine Energetska prihodnost je vsekakor zelena, slednje je potrdila EU s svojim zahtevkom, da se do leta 2018 vse zgradbe približajo ogljični nevtralnosti. S tem bo Evropa nadaljevala pionirsko pot energetske učinkovitosti v svetu, kjer cene surovin neusmiljeno naraščajo. Prav zaskrbljujoče naraščajoča cena surovin pa potrjuje dejstvo, da je majhna poraba pravi korak, ne glede na velikost občine. Smiselno je uporabiti obnovljive vire, še bolj smiselno pa je v začetku zmanjšati potrebo po virih splošno in jih nato še drugič uporabiti.

Med primere občin, ki so takšne projekte v zadnjih letih že izpeljale, sodijo: • Občina Destrnik z energetsko učinkovito Osnovno šolo Destrnik, ki je prav tako nosilec nagrade Evropske komisije GreenBuilding, • Občine Ptuj, Juršinci in Gorišnica z domovi za starejše občane, • Občina Koper z Medgeneracijskim središčem Koper, • Občina Trzin z novim otroškim vrtcem, • Občina Rogaška Slatina s projektom Kulturni cen ter Anin Dvor.

Podjetje Menerga – s sedmimi projekti dobili prestižno nagrado GreenBuilding Evropske komisije Podjetje Menerga iz Maribora je visoko zmogljivo inženirsko podjetje, ki se osredotoča na pomoč investitorjem pri zmanjševanju porabe energije v novogradnjah in obstoječih stavbah. Inženirsko se zavzemamo za uresničevanje t.i. »dejanske trajnosti« – minimalno porabo energije in maksimalno ugodje bivanja. Z več kot 20 leti izkušenj in številnimi mednarodnimi nagradami za vzorne projekte, zagotavljamo trajnostne rešitve ambicioznim strankam. — Avtor članka: Bojan Gavez, univ. dipl. inž. str.

Konferenčno gradivo

Gospodarska (pre)moč mestnih občin Pod drobnogled tokrat jemljemo gospodarsko uspešnost mestnih občin Slovenije. Po zakonu o lokalni samoupravi status mestne občine lahko pridobi mesto, ki ima najmanj 10 tisoč prebivalcev in je geografsko, gospodarsko in kulturno središče svojega gravitacijskega območja. V Sloveniji imamo tako 11 mestnih občin: Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec in Velenje. Decembra 2012 je bilo iz mestnih občin v Poslovnem registru Slovenije registriranih 65.530 podjetij ali 44 odstotkov vseh podjetij v Sloveniji. V letu 2012 se je v teh občinah ustanovilo 46,3 odstotka vseh novoustanovljenih podjetij in izbrisalo 44,3 odstotka vseh izbrisanih podjetij. V poslovnem letu 2011 so podjetja iz mestnih občin ustvarila kar 62,1 odstotka vseh prikazanih prihodkov v slovenskem gospodarstvu, zaposlovala 52,8 odstotka vseh zaposlenih v slovenskem gospodarstvu in izplačevala povprečno mesečno plačo v vrednosti 1.153,64 evrov, kar je za 6,6 odstotka več kot povprečje v celotnem slovenskem gospodarstvu. Kriterije za pridobitev certifikata bonitetne odličnosti pa je izpolnjevalo 8,9 odstotka, za pridobitev najvišje ocene bonitetne odličnosti AAA pa 1 odstotek obravnavanih podjetij.

Največ podjetij Ljubljana, največ aktivnih prebivalcev Novo mesto V slovenskih mestnih občinah je bilo decembra 2012 registriranih 65.530 podjetij, kar predstavlja kar 44 odstotkov vseh podjetij v Sloveniji. Med temi podjetji samostojni podjetniki zavzemajo 44,3 odstotka vseh podjetij v mestnih občinah.

Demografski pregled podjetij v mestnih občinah

max

min

DECEMBER 2012 Mestne Občine

St. Podjetij

Odstotek v Gospodarstvu

Odstotek Aktivno s.p.-jev prebivalstvo na podjetje

Celje

4.032

2,7%

49,3%

7,1

Koper

5.013

3,4%

54,5%

4,6

Kranj

4.140

2,8%

50,8%

5,5

Ljubljana

32.123

21,6%

33,7%

6,4

Maribor

8.957

6,0%

50,3%

6,4

Murska Sobota

1.428

1,0%

58,1%

9,3

Nova Gorica

2.876

1,9%

57,1%

5,0

Novo mesto

2.225

1,5%

58,6%

9,9

Ptuj

1.774

1,2%

61,1%

6,4

Slovenj Gradec

1.249

0,8%

69,4%

6,3

Velenje

1.713

1,1%

65,7%

9,7

Skupaj Mestne Občine

65.530

44,0%

44,3%

6,4

Gospodarstvo

149.012

100,0%

55,9%

5,5

Najrodnejša Ljubljana, največ s.p.-jev v Slovenj Gradcu V letu 2012 se je v slovenskem gospodarstvu ustanovilo 17.816 podjetij. Od tega se je v slovenskih mestnih občinah ustanovilo 8.256 podjetij ali 46,3 odstotka vseh novoustanovljenih podjetij. Število zbrisanih podjetij v letu 2012 je v slovenskem gospodarstvu znašalo 15.142. 44,3 odstotka teh ali 6.713 se jih je izbrisalo v mestnih občinah, med katerimi jih je bilo 70 odstotkov samostojnih

vir: Bisnode Slovenija

podjetnikov. Ne glede na pravno obliko se je kar 43,9 odstotkov vseh podjetij iz mestnih občin izbrisalo samo v mestni občini Ljubljana. Najmanj pa se jih je izbrisalo v mestni občini Slovenj Gradec – 116, od katerih jih je bilo samostojnih podjetnikov kar 90,5 odstotka.

Mestne občine z več kot 60 odstotkov dobička slovenskega gospodarstva Podjetja, registrirana v slovenskih mestnih občinah, so v poslovnem letu 2011 prikazala 52.039.129.864,04 evrov prihodkov , kar predstavlja 62,1 odstotka vseh prikazanih prihodkov v slovenskem gospodarstvu. Kljub temu, da med temi podjetji prevladujejo samostojni podjetniki, pa so le-ti ustvarili samo 2,9 odstotka omenjenih prihodkov. Ne glede na pravno obliko, so največ prihodkov ustvarila podjetja iz mestne občine Ljubljane – kar 60,9, najmanj – samo 0,9 odstotka pa podjetja iz občine Slovenj Gradec. Po rasti prihodkov v zadnjih treh poslovnih letih sta najvišjo rast beležili mestni občini Velenje in Murska Sobota, največji padec v prikazanih prihodkih pa so v istem obdobju beležila podjetja iz Nove Gorice. Poslovno leto 2011 so obravnavana podjetja zaključila s pozitivnim poslovni izidom v vrednosti 382.857.389,35 evrov ali 61,2 celotnega prikazanega poslovnega izida v slovenskem gospodarstvu. Najvišji dobiček so prikazala podjetja iz Ljubljane, sledijo podjetja iz Novega Mesta, največjo izgubo pa so prikazala podjetja iz mestne občine Kranj. Kot zanimivost velja omeniti še, da mestna občina Ljubljana za leto 2011 beleži tudi najvišji odstotek podjetij, ki dobička niso prikazala, mestna občina Slovenj Gradec pa najvišji odstotek teh, ki so ga.

Največ zaposlenih in najvišje plačanih v Ljubljani, bonitetno odličnih pa največ v Kranju Podjetja, registrirana v slovenskih mestnih občinah, so v poslovnem letu 2011 zaposlovala kar 52,8 odstotka vseh zaposlenih v slovenskem gospodarstvu. Največji odstotek je ponovno imela Ljubljana, najnižjega pa občina Slovenj Gradec. V zadnjih treh poslovnih letih so število zaposlenih najbolj povečala podjetja iz mestne občine Murske Sobote – za 21,5 odstotka, najbolj znižala pa podjetja iz Slovenj Gradca - za 22,7 odstotka. Povprečna mesečna plača zaposlenih v obravnavanih podjetjih je v poslovnem letu 2011 znašala 1.153,64 evrov ali 6,6 odstotka več, kot znaša povprečje v slovenskem gospodarstvu. Najbolje so plačevali v Ljubljani, najnižje – 1,3 krat nižje od ljubljanskih, pa so izplačevala podjetja v mestni občini Ptuj. Ugotovili smo tudi, da je med obravnavanimi podjetji 8,9 odstotka takih, ki izpolnjujejo kriterije za pridobitev certifikata bonitetne odličnosti, 1 odstotek teh jih izpolnjuje tudi kriterije za pridobitev najvišje ocene bonitetne odličnosti AAA. Največ bonitetno odličnih podjetij ima občina Kranj – 12,7 odstotka, najmanj – 5,8 odstotka – pa Maribor. V Kranju je tudi največji odstotek podjetij, ki izpolnjuje kriterije za pridobitev najvišje ocene bonitetne odličnosti AAA, medtem ko jih je takšnih najmanj v Murski Soboti. Povprečno število delovno aktivno prebivalstvo po občinah delovnega mesta za leto 2012 ( Obdobje prvih 9 mesecev). Aktivno prebivalstvo sestavljajo delovno aktivno prebivalstvo in registrirane brezposelne osebe. Pri podatku so bili upoštevani samo novoustanovljena podjetja, ki so se ustanovila v letu 2012 do 10. decembra Pri podatku so bili upoštevani samo izbrisana podjetja, ki so se izbrisala v letu 2012 do 10. decembra. Prihodki so definirani kot seštevek celotnih prihodkov vseh podjetij registriranih v slovenskih mestnih občinah.

Posebna priložnostna izdaja, Marec 2013

ZLATI KAMEN

Potenciali v energetskih prenovah javnih stavb (QHUJLMR SRUDEOMDPR QD YVDNHP NRUDNX 1DMYHÃ¾ML SRUDEQLN HQHUJLMH SD VR Ã£H YHGQR VWDYEH 7H SRUDELMR NDU FHORWQH HQHUJLMH Ã½H MH ELOR ]D Y]SRGEXMDQMH HQHUJHWVNLK VDQDFLM Y 6ORYHQLML QD SRGURÃ¾MX LQGLYLGXDOQH LQ YHÃ¾VWDQRYDQMVNH JUDGQMH Ã¥H YHOLNR QDUHMHQHJD SUHN nepovratnih vzpodbud Eko sklada, pa so se sanacije na javnih VWDYEDK ]DÃ¾HOH Y]SRGEXMDWL Ã£HOH SUHG NUDWNLP

KAJ SO JAVNE STAVBE?

Ko govorimo o javnih stavbah imamo v mislih Å¡irok nabor objektov v GUÃ¥DYQL ODVWL LQ WXGL REMHNWRY Y ODVWL ORNDOQLK VNXSQRVWL 9 SUYL YUVWL JUH ]D YHOLNR Ã£WHYLOR EROQLF ]GUDYVWYHQLK GRPRY XQLYHU]LWHWQLK REMHNWRY YUWFHY XUDGRY Â« *UH ]D REMHNWH V VSHFLÂ¿Ã¾QLPL UHÃ¥LPL REUDWRYDQMD LQ SRVHEQLPL XSRUDEQLNL

67( 9('(/,"

(QHUJHWVND VDQDFLMD VWDYE MH GUXÃ¥EHQD SULRULWHWD VDM V SRUDER WXGL SUHN .:K P D GUDPDWLÃ¾QR ]DRVWDMDPR Ã¥H ]D ]DKWHYDPL WUHQXWQR YHOMDYQHJD 385(6D NL SUHGYLGHYD SRUDER RNURJ N:K P .

(1(5*(76.2 8Ã½,1.29,7( -$91( 67$9%("

0HG XNUHSL ]D L]EROMÃ£DQMH HQHUJHWVNH XÃ¾LQNRYLWRVWL LQ ]PDQMÃ£DQMH SRUDEH HQHUJLMH MH SUDY WRSORWQD L]RODFLMD RYRMD VWDYEH PHG QDMXÃ¾LQNRYLWHMÃ£LPL *UH ]D HQNUDWQL XNUHS NL RE NDNRYRVWQL L]YHGEL QH SRWUHEXMH UHGQLK Y]GUÃ¥HYDOQLK GHO 2EMHNWL ] L]ROLUDQLP RYRMHP VWDYEH ]DJRWDYOMDMR GROJRURÃ¾QR HQHUJHWVNR XÃ¾LQNRYLWRVW VWDYEH =DWR MH SRPHPEQR NDNÃ£QR L]RODFLMR YJUDGLPR NDNR MR YJUDGLPR LQ NROLNÃ£QD MH QMHQD GHEHOLQD

67( 9('(/,"

,]ROLUDQMH VWDYE MH QDMSUHSURVWHMÃ£L LQ QDMXÃ¾LQNRYLWHMÃ£L XNUHS ]D YDUÃ¾HYDQMH ] HQHUJLMR 3R L]UDÃ¾XQLK ]PDQMÃ£D SRUDER HQHUJLMH WXGL GR 9LU *, =50.

(QHUJHWVND XÃ¾LQNRYLWRVW Y MDYQLK VWDYEDK MH ]DUDGL QMLKRYLK VSHFLÂ¿Ã¾QLK REUDWRYDOQLK UD]PHU Ã£H SRPHPEQHMÃ£D 1DMSRPHPEQHMÃ£L GHMDYQLNL SUL L]ELUL L]RODFLMH VR WRSORWQD SRÃ¥DUQD LQ ]YRÃ¾QD L]RODWLYQRVW 9JUDGLWL PRUDPR WRUHM ]DGRVWQH GHEHOLQH QHJRUOMLYH LQ ]YRÃ¾QR YLVRNR L]RODWLYQH L]RODFLMH 9VHP NULWHULMHP ]DGRVWL NDPHQD YROQD

=$*27$9/-$1-( .$.292671( 6$1$&,-( 9 -$91,+ 67$9%$+ 35('9,'(9$ 78', =$.212'$-$ 723/271$ ,=2/$7,91267

=DKWHYH WRSORWQH L]RODWLYQRVWL VWDYE RSUHGHOMXMH 3UDYLOQLN R XÃ¾LQNRYLWL UDEL HQHUJLMH Y VWDYEDK 385(6 LQ QMHPX SULSDGDMRÃ¾D 7HKQLÃ¾QD VPHUQLFD 76* VSUHMHWD Y OHWX 3UDYLOQLN SRGDMD PLQLPDOQH WHKQLÃ¾QH ]DKWHYH ]D SRVDPH]QH NRQ VWUXNFLMVNH VNORSH LQ VLVWHPH WHU RPHMXMH UDER HQHUJLMH ] ]DJRWDYOMDQMHP REYH]QHJD GHOHÃ¥D REQRYOMLYLK YLURY HQHUJLMH .DU VH WRSORWQH L]RODFLMH WLÃ¾H VR RVQRYD PDNVLPDOQH WRSORWQH SUHYRGQRVWL JUDGEHQLK NRQVWUXNFLM 7XGL SUDYLOQLN R PHWRGRORJLML LQ L]GDML HQHUJHWVNLK L]ND]QLF VWDYE zahteva izdelavo in javno namestitev energetske izkaznice za vse VWDYEH YHÃ¾MH RG PÃ° NL VR Y ODVWL GUÃ¥DYH DOL ORNDOQLK VNXSQRVWL LQ MLK XSRUDEOMDMR GUÃ¥DYQL RUJDQL

Revija za lokalno samoupravo

32Ã¤$51$ 9$51267

3RÃ¥DUQD YDUQRVW MH SUDY WDNR GHMDYQLN NL JD ODKNR V SULPHUQR L]ELUR izolacijskega materiala bistveno izboljÅ¡amo in je v javnih stavbah L]MHPQHJD SRPHQD 8SRUDED QHJRUOMLYLK PDWHULDORY QSU L]RODFLM QD MDYQLK VWDYEDK ER SRYHÃ¾DOD QMHQR SRÃ¥DUQR YDUQRVW GYLJQLOD NYDOLWHWR ELYDQMD WHU QHSUHPLÃ¾QLQL GROJRURÃ¾QR RKUDQMDOD YUHGQRVW 8SRUDEQLNL YUWFHY Ã£RO GLMDÃ£NLK GRPRY EROQLÃ£QLF GRPRY ]D RVWDUHOH LQ WXGL XUDGRY VR VSHFLÂ¿Ã¾QL Ã£WHYLOQL LQ Y YHÃ¾LQL SULPHURY WHÃ¥NR PRELOQL =DWR MH SRÃ¥DU Y WDNLK VWDYEDK WROLNR EROM SUREOHPDWLÃ¾HQ LQ MH XSRUDED QHJRUOMLYLK L]RODFLMVNLK PDWHULDORY QXMQD 7HPX SRJOHGX VOHGL WXGL QRYD ]DNRQRGDMD 76* LQ UHÃ¾HPR ODKNR GD QREHQLK SRVHEQLK RPHMLWHY QL ]JROM Y SULPHUX QL]NLK REMHNWRY LQ ]DGRVWQLK RGPLNRY PHG REMHNWL R] GRORÃ¾HQLK UHOHYDQWQLK PHMD =D YVH RVWDOH SULPHUH SD MH SRWUHEQR L]YDMDWL XNUHSH SURWL Ã£LUMHQMX SRÃ¥DUD 0LQLPDOQH ]DKWHYH VR QDYHGHQH Y VPHUQLFL LQ SUHGYLGHYDMR YJUDGQMR QH JRUOMLYLK L]RODFLM 7RÃ¾QH ]DKWHYH VR VLFHU NRPSOHNVQH QDUDYH ]DKWHYD MR SUHFHM ]QDQMD LQ VR VWYDU SURMHNWLUDQMD 1D VSORÃ£QR SD ODKNR WUGLPR GD MH RVQRYD SRÃ¥DUQH YDUQRVWL Y VWDYEDK YJUDGQMD QHJRUOMLYLK JUDGEHQLK PDWHULDORY WRUHM WXGL L]RODFLM .DPHQD YROQD .QDXI ,QVXODWLRQ MH YL VRNR SRÃ¥DUQR RGSRUQD QMHQR WDOLÃ£Ã¾H MH SUL R LQ MH PHG JUDGEHQLPL PDWHULDOL XYUÃ£Ã¾HQD Y QDMYLÃ£ML PRÃ¥QL SRÃ¥DUQL UD]UHG Â± $ 9JUDGQMD ND PHQH YROQH Y NRQVWUXNFLMH MDYQLK VWDYE QSU QD IDVDGR ER WDNR ELVWYH QR SRYHÃ¾DOD SRÃ¥DUQR YDUQRVW REMHNWD

=92Ã½1$ ,=2/$7,91267

=YRN MH VHVWDYQL GHO QDÃ£HJD ELYDQMD NR SD SUHVHÃ¥H GRORÃ¾HQR MDNRVW JD LPHQXMHPR KUXS 9SOLYD ODKNR QD NRQFHQWUDFLMR LQ GHORYQR VSRVREQRVW XSRUDEQLNRY VWDYEH =DWR MH SRWUHEQR RPHMLWL DOL SUHSUHÃ¾LWL SUHKDMDQMH ]YRND PHG RNROLFR LQ QRWUDQMRVWMR VWDYEH DOL SD PHG SURVWRUL Y VWDYEL

67( 9('(/,"

.DGDU JRYRULPR R SUHSUHÃ¾HYDQMX SUHKDMDQMD KUXSD FHVWQL SURPHW OHWDOD GHÃ¥ L] RNROLFH Y VWDYER LQ R SUHKDMDQMX ]YRND PHG SURVWRUL ]QRWUDM VWDYEH JRYRULPR R ]YRÃ¾QL L]RODFLML 9ODNQDVWD VWUXNWXUD PLQHUDOQLK YROQ WR SUDY JRWRYR ]DJRWDYOMD

*2632'$56., ,1 '(021675$&,-6., 8Ã½,1(. (1(5*(76.,+ 35(129

6LVWHPDWLÃ¾QR ]DJRWDYOMDQMH SRJRMHY ]D HQHUJHWVNH REQRYH MDYQLK VWDYE JHQHULUD ]DJRQ JRVSRGDUVNH JUDGEHQH YHMH 3RYSUDÃ£HYDQMH SR JUDGEHQLK L]GHONLK EL ]DJRWRYLOR GROJRURÃ¾HQ UD]YRM GRPDÃ¾H JUDGEHQH LQGXVWULMH SRYSUDÃ£HYDQMH SR VWRULWYDK SD EL RPRJRÃ¾LOR ]GUDYHPX GHOX VORYHQVNHJD JUDGEHQLÃ£WYD SRQRYHQ Y]SRQ 7R SULQHVH SRYSUDÃ£HYDQMH SR GHORYQL VLOL WHU ]PDQMÃ£DQMH QH]DSRVOHQRVWL WDNR Y JUDGEHQLÃ£WYX NRW Y GUXJLK JRVSRGDUVNLK YHMDK 3R]LWLYHQ JRVSRGDUVNL XÃ¾LQHN ]DJRWRYR RSUDYLÃ¾XMH YODJDQMD Y WD VHJPHQW

Zlati kamen - oglasna priloga - marec 2013

ObÄ?ine

se predstavijo...

Mestna občina

MURSKA SOBOTA 0XUVND 6RERWD MH NOMXE PRJRþQLP VWROHWQLP KUDVWRP Y PHVWQHP SDUNX LQ þXGRYLWLP VWDULP ]JUDGEDP PODGR LQ HQHUJLþQR PHVWR +LWUD DYWRFHVWQD SRYH]DYD ] RVUHGQMR 6ORYHQLMR UDVWRþD LQGXVWULMVNR REUWQD FRQD LQ XVSHãQD SRGMHWMD WUJRYVND VUHGLãþD QD REUREMLK PHVWD EDQNH ]DYDURYDOQLFH UD]YRMQR L]REUDåHYDOQH LQVWLWXFLMH WHU åLYDKHQ XWULS PHVWD V SHVWUR SRQXGER NXOWXUQLK LQ GUXåDEQLK GRJRGNRY MR SRVWDYOMDMR RE ERN SULPHUOMLYLP PHVWRP Y (YURSL

äH YUVWR YHþ OHW VL SUL]DGHYDPR ]D þLP EROM ]HOHQR REþLQR Y YVHK SRPHQLK V FHORVWQLP SULVWRSRP N RNROMVNHPX QDþUWRYDQMX YD URYDQMX RNROMD LQ WUDMQRVWQHPX UD]YRMX 9HOLNR QDSRURY LQ VUHGVWHY VPR Y PLQXOLK OHWLK YORåLOL Y XUHMDQMH FHORWQH NRPXQDOQH LQIUD VWUXNWXUH QD SRGURþMX YRGRRVNUEH RGYDMDQMD LQ þLãþHQMD NRPX QDOQLK RGSDGQLK YRGD XUHMHQHPX UDYQDQMX ] RGSDGNL V VSRGEX MDQMHP XþLQNRYLWH UDEH HQHUJLMH YDUþQL VLVWHP MDYQH UD]VYHWOMDYH XSRUDER REQRYOMLYLK YLURY HQHUJLMH JHRWHUPDOQH YUWLQH XYHGER WUDMQRVWQLK REOLN SUHYR]D EUH]SODþQL PHVWQL DYWREXV ]D REþDQH V VSRGEXMDQMHP NROHVDUMHQMD ] L]JUDGQMR NROHVDUVNLK SRWL SR PHVWX LQ SULPHVWQLK QDVHOMLK

3RVHEQRVW PHVWD MH HGHQ QDMOHSãH RKUDQMHQLK SDUNRY Y 6ORYHQLML NL VPR JD XVSHOL REQRYLWL V VUHGVWYL L] SURMHNWD 3DUNL 3DUN 6UHGL PHVWQHJD SDUND VWRML UHQHVDQþQL GYRUHF Y NDWHUHP GRPXMHWD 3RNUDMLQVNL PX]HM NL VH SRQDãD V SUHVWLåQLP QD]LYRP (YURSVNL PX]HM OHWD LQ 0ODGLQVNL LQIRUPDWLYQL LQ NXOWXUQL NOXE GUXåEHQR LQ NXOWXUQR VUHGLãþH PODGLK 3ROHJ WHJD MH PHVWQL SDUN YVDNROHWQR SUL]RULãþH IHVWLYDOD 6RERãNL GQHYL 'RJDMDQMH VH RE SROHWQLK NRQFLK WHGQD SUHVHOL QD 7UJ NXOWXUH NMHU VH RGYLMD UD]QROLN SUR JUDP 6RERãNHJD SROHWMD

.OMXE QDJOLFL NL MR QDUHNXMH XUEDQL QDþLQ åLYOMHQMD SD VH 6RERþDQL ãH ]PHUDM ]QDPR XVWDYLWL LQ VL Y]HWL þDV ]D GUREQH UDGRVWL åLYOMHQMD 2KUDQLOL VPR JRVWROMXEQR SUHNPXUVNR GXãR LQ YVDNGR NL VH WX XVWDYL SUDYL GD VH SUL QDV GREUR SRþXWL

'D PHVWR åLYL LQ GLKD V NXOWXUR VPR ãH SRVHEHM GRND]DOL Y PLQXOHP OHWX NR MH ELOD 0XUVND 6RERWD VNXSDM ] 0DULERURP LQ SHWLPL SDUWQHUVNLPL PHVWL GHO (YURSVNH SUHVWROQLFH NXOWXUH NL VR N QDP SULSHOMDOL YUKXQVND LPHQD VYHWRYQH HYURSVNH LQ GRPDþH XPHWQLãNH VUHGLQH WHU GDOL SULORåQRVW PODGLP ãH QHXYHOMDYOMHQLP XPHWQLNRP

0HVWQD REþLQD 0XUVND 6RERWD .DUGRãHYD XOLFD 0XUVND 6RERWD 7 ( PHVWQD REFLQD#PXUVND VRERWD VL ZZZ PXUVND VRERWD VL

Občina

ŠKOFJA LOKA âNRIMD /RND OHåL QD VWLNX 6HOãNH LQ 3ROMDQVNH GROLQH V 6RUãNLP SROMHP 9Hþ NRW OHW MH ELOD XSUDYQR JRVSRGDUVNR LQ NXOWXUQR VUHGLãþH IUHLVLQãNHJD JRVSRVWYD 3RYUãLQD REþLQH ]QDãD NP2 QD NDWHULK åLYL SUHELYDOFHY

,]REUDåHYDOQL FHQWHU REPRþMD

1D SRGURþMX UD]YHMDQH PUHåH L]REUDåHYDOQLK GHMDYQRVWL GHOXMHMR Y REþLQL MDYQL LQ ]DVHEQL YUWHF RVQRYQH ãROH JODVEHQD ãROD LQ JLPQD]LMD 3RPHPEQR SULGRELWHY SUHGVWDYOMD QRY âROVNL FHQWHU Y VNORSX NDWHUHJD GHOXMHMR VUHGQML LQ YLãML VWURNRYQL ãROL ]D VWURMQLãWYR LQ OHVDUVWYR 7UHQXWQR WDP V VUHGVWYL (8 ]DNOMXþXMHMR ] JUDGQMR 0HGSRGMHWQLãNHJD L]REUDåHYDOQHJD FHQWUD NMHU ERGR QD YROMR QDMEROM VRGREQL YLVRNR±WHKQRORãNL ODERUDWRULML GHODYQLFH LQ SUHGDYDOQLFH 3RVSHãHQR UD]YLMDPR VLVWHP VRFLDOQR YDUVWYHQLK VOXåE LQ VWRULWHY NL RPRJRþDMR NDNRYRVWQR YNOMXþHQRVW SRVDPH]QLNRY Y YVHK VWDURVWQLK REGREMLK 9 REþLQL GHOXMHMR GLMDãNL LQ ]GUDYVWYHQL GRP LQ GRP VWDUHMãLK REþDQRY 3UHGODQL VPR RGSUOL QRY 0ODGLQVNL GHORYQL FHQWHU µ¶%ORN¶¶ åH GOMH þDVD WX GHOXMHWD 0ODGLQVNL FHQWHU 2PHJD LQ 0.& 3UL 5GHþL 2VWULJL WHU 9DUQD KLãD LQ WHUDSHYWVND VNXSQRVW ª3URMHNWD ýORYHN©

JUDGELQFL OHVDUML LQ NRYLQDUML 9 NUDMX XVSHãQR GHOXMHWD GYH SR VORYQR SRGSRUQL LQãWLWXFLM 2EPRþQD REUWQR SRGMHWQLãND ]ERUQLFD LQ 5D]YRMQD DJHQFLMD 6RUD

8VPHULWHY Y NXOWXUQL LQ ]HOHQL WXUL]HP

6WDURGDYQD âNRIMD /RND MH åLYDKQR NXOWXUQR VUHGLãþH NMHU OHWQR SULUHGLPR YHþ NRW ]DQLPLYLK SULUHGLWHY LQ GRJRGNRY 3ROHWL YDV YDELPR QD PQRåLþQR RELVNDQH SULUHGLWYH QD SURVWHP QD RVUHGQMHP 0HVWQHP WUJX âNRIMHORãNL KLVWRULDO ± VUHGQMHYHãNL GDQ Y /RNL LQ 3LVDQD /RND FLNHO SULMHWQL NRQFHUWRY âNRIMD /RND XUHMD RPUHåMD SULYODþQLK NROHVDUVNLK SRKRGQLãNLK LQ WHPDWVNLK SRWL UD]OLþQLK ]DKWHYQRVWQLK VWRSHQM NL YRGLMR SR VOLNRYLWL SRGHåHOVNL SRNUDMLQL LQ OHWQR SULYDEOMDMR YHGQR YHþ WXULVWRY

)RWR -DQD -RFLI

0HVWQL WUJ âN /RND 7HO ( REFLQD#VNRIMDORND VL 8 ZZZ VNRIMDORND VL

3RGMHWQLãWYR LQ ]DSRVOLWYHQD VWUXNWXUD

âNRIMD /RND VH XYUãþD PHG SRPHPEQHMãD LQGXVWULMVND VUHGLãþD ,PD WXGL PRþQR REUWQLãNR WUDGLFLMR QDMãWHYLOþQHMãH VHNFLMH SUHGVWDYOMDMR

Občina ZAGORJE Cesta 9.avgusta 5, 1410 Zagorje, Slovenija tel.: +386 3 565 57 27, fax.: +386 3 566 40 11, http://www.zagorje.si

V občini Zagorje ne delamo ene stvari tisočkrat bolje, delamo pa tisoč stvari enkrat bolje.

IMAMO VEČ KOT IMAJO VELIKI

2VUHGQMH SRVHOLWYHQR MHGUR REþLQH MH PHVWR 6HYQLFD ] %RãWDQMHP JRVWRWD SRVHOMHQRVWL SD MH QDMYLãMD Y GROLQL 6DYH LQ 0LUQH 6HYQLFD MH ]DUDGL ãWHYLOQLK SURMHNWRY NL VR ]D]QDPRYDOL QDã SURVWRU Y ]DGQMLK OHWLK SUHFHM VSUHPHQLOD SRGRER =DUDGL JUDGQMH KLGUR HOHNWUDUQ V VSUHPOMDMRþLPL XUHGLWYDPL FHQWUDOQH þLVWLOQH QDSUDYH LQ NDQDOL]DFLMH MH ELOR FHORYLWR XUHMHQR PHVWQR VUHGLãþH ] JODYQR XOLFR 0HVWR MH SULMHWQR WDNR ]D REþDQH NRW QDNOMXþQH RELVNRYDOFH LQ WXULVWH NL MLK MH L] OHWD Y OHWR YHþ =D XUHMHQRVW MDYQLK LQ ]D VHEQLK SRYUãLQ VNUELMR LQVWLWXFLMH Y WHVQHP VRGHORYDQMX ] REþLQR NUDMHYQLPL VNXSQRVWPL LQ SRVDPH]QLNL 3ULþH SHVWUHJD åLYOMHQMD Y SUHWHNORVWL VR ãWHYLOQH FHUNYH LQ XWUGEH PHG NDWHULPL MH QDMEROM PRJRþHQ *UDG 6HYQLFD ]HOR ]QDQ MH SD WXGL $MGRYVNL JUDGHF 6WDUR PHVWQR MHGUR PLUQL SRGHåHOVNL WUJL LQ XUHMHQD YDãND VUHGLãþD VR SULMHWHQ NUDM VUHþHYDQMD LQ GUXåHQMD 2EþLQD SROHJ UHGQLK ]DNRQVNLK REYH]QRVWL SUL SULSUDYL YVDNROHWQHJD SURUDþXQD VNXãD Y NDU QDMYHþML PHUL SULVOXKQLWL SRWUHEDP REþDQRY LQ RNROMD =DJRWDYOMDQMX SRJRMHY ]D L]YDMDQMH SUHGãROVNH LQ ãROVNH Y]JRMH WHU QRYRJUDGQMDP REMHNWRY V WHJD SRGURþMD VLVWHPVNR XUH MHQL VNUEL ]D VWDUHMãH LQ VRFLDOQR RJURåHQH FHORYLWR XUHMHQL FHVWQL LQ NRPXQDOQL LQIUDVWUXNWXUL LQ GUXJLP SRGURþMHP VH Y ]DGQMLK OHWLK SULGUXåXMHMR SURMHNWL NL UDYHQ NDNRYRVWL åLYOMHQMD Y QDãLK NUDMLK þLP EROM SULEOLåXMHMR QDMEROM UD]YLWLP REþLQDP = LQWHQ]LYQLPL JUDGQMDPL VPR ELVWYHQR L]EROMãDOL GRVWRSQRVW GR MDYQH LQIUD VWUXNWXUH NL QXGL XþLQNRYLWR SRGSRUQR RNROMH ]D ELYDQMH YVH EROM SD WXGL ]D GRVHJR SRVORYQLK FLOMHY Y VLFHU ] LQGXVWULMR REDUYDQHP SURVWRUX

/HWRV VNXSDM ãH V ãHVWLPL GROHQMVNLPL REþLQDPL Y VNXSQHP NRQ]RUFLMX ]DNOMXþXMHPR SURMHNW JUDGQMH RSWLþQHJD RPUHåMD V þLPHU VH ERPR SULGUXåLOL PDQMãLQL VORYHQVNLK REþLQ ] GRVWRSQRVWMR GR WH QDMVRGREQHMãH WHKQRORJLMH =QDWQD VUHGVWYD QDPHQMDPR JUDGQML þLVWLOQLK QDSUDY LQ GUXJL RNROMVNL LQIUDVWUXNWXUL NL LPD NOMXþQR YORJR SUL ]DJRWDYOMDQMX XUHMHQRVWL /DQL VSUHMHWL REþLQVNL SURVWRUVNL QDþUW RPRJRþD SRPHPEQH SUHPLNH QD SRGURþMX SURV WRUVNHJD XUHMDQMD SUHGYVHP ]D VWDQRYDQMVNR LQ SRVORYQR JUDGQMR SD WXGL SUL XPHãþDQMX LQIUDVWUXNWXUH ]D GUXåEHQH GHMDYQRVWL .RW SUHYODGXMRþH SRGHåHOVND LQ VRQDUDYQHPX ELYDQMX QDNORQMHQD REþLQD VSRGEXMDPR UD]YRM XþLQNRYLWH ORNDOQH VDPRRVNUEH V KUDQR LQ GUXJLPL GREULQDPL NL VR NRW DYWRKWRQL SULGHONL ] LGHQWLWHWR ]D JRWRYR YHOLN SRWHQFLDO )RWR 5RN 3HWDQþLþ

2EþLQD 6HYQLFD MH ] NYDGUDWQLPL NLORPHWUL SRYUãLQH QDMYHþMD REþLQD Y GUåDYL 9 WHP UD]JLEDQHP GHOX 6SRGQMHSRVDYVNH UHJLMH NL JD SRYH]XMH UHND 6DYD åLYL REþDQN LQ REþDQRY NL ] DNWLYQLP GHORYDQMHP Y ORNDOQL VNXSQRVWL LQ QD SRGURþMX ãLUãHJD GUXåEHQHJD åLYOMHQMD VNXSDM XVWYDUMDPR FHORYLWR XUHMHQ LQ SULMHWHQ ELYDQMVNL SURVWRU

)RWR /MXER 0RWRUH

Občina SEVNICA: sožitje mesta in podeželja

.OMXE JRVSRGDUVNR L]MHPQR ]DKWHYQLP þDVRP LQ RGPDNQMHQRVWL RG JODYQLK SURPHWQLK WRNRY NDU MH RE ãWHYLOQLK SUL]DGHYDQMLK åDO ãH YHGQR QDMYHþML UD]YRMQL SULPDQMNOMDM REþLQH ERPR QD WHPHOMLK XVSHãQR UHDOL]LUDQLK SURMHNWRY ] GREULP GHORP LQ MDVQR YL]LMR WXGL Y ERGRþH QDGJUDMHYDOL NDNRYRVW ELYDQMD Y QDãLK NUDMLK 2EþLQD 6HYQLFD

Primeri dobrih praks v občini Tolmin 9 OHWX VWD ELOD XVSHãQR RSUDYOMHQD SURMHNWD ³.RPXQDOQD LQIUDVWUXNWXUD =DWROPLQ´ LQ ³ýLVWLOQD QDSUDYD 0RGUHM´ Y OHWRãQMHP OHWX SD SULSUDYOMDMR QRYH SURMHNWH

SLORWQLK LQYHVWLFLM SURMHNWD MH JUDGQMD GHOD NROHVDUVNH SRWL V NDWHUR ERVWD SRVOHM SRYH]DQD 7ROPLQ LQ 0RVW QD 6RþL

3URMHNW )8785(/,*+76 1DPHQ SURMHNWD MH Y]SRVWDYLWL SRJRMH ]D WUDMQRVWQR MDYQR UD]VYHWOMDYR QD þH]PHMQHP REPRþMX ,]GHODQL ERGR NDWDVWHU MD YQH UD]VYHWOMDYH LQ DQDOL]D VWDQMD MDYQH UD]VYHWOMDYH LQ VYHWOREQH RQHVQDåHQRVWL WHU ãWXGLMD REVWRMHþLK WHKQRORJLM LQ LQRYDWLYQLK SULVWRSRY QD SRGURþMX MDYQH UD]VYHWOMDYH 1D SRGODJL XJRWRYLWHY ERGR SRVWDYOMHQH VPHUQLFH LQ REOLNRYDQD VWUDWHJLMD ]D VNXSQR WUDMQRVWQR QDUDYQDQR QDþUWRYDQMH MDYQH UD]VYHWOMDYH QD þH]PHMQHP REPRþMX 6 ãWLULPL SLORWQLPL SURMHNWL ± HGHQ VH ER L]YDMDO Y PHVWX 7ROPLQ ± ER GRVHåHQ QHSRVUHGQL XþLQHN WUDMQHJD ]PDQMãDQMD SRUDEH HQHUJLMH LQ VYHWOREQHJD RQHVQDåHYDQMD

3URMHNW ,62 72 ± ýH]PHMQR VRGHORYDQMH ]D ]PDQMãDQMH RQHVQDåHYDQMD RNROMD YDUVWYR LQ NRRUGLQLUDQR XSUDYOMDQMH SRYRGMD 6RþH ,VRQ]R SUHNR ]ELUDQMD LQ þLãþHQMD NRPXQDOQLK RGSDGQLK YRGD ± 2EþLQD 7ROPLQ 2VQRYQL QDPHQ MH ]PDQMãDWL REVHJ WYHJDQM ]D RNROMH LQ ]D ELRWVNR UD]QRYUVWQRVW ] L]YHGER DNWLYQRVWL XVPHUMHQLK Y L]EROMãDYR QDþUWRYDQMD LQ XSUDYOMDQMD V NDQDOL]DFLMVNLPL QDSUDYDPL LQ VLFHU ] ]PDQMãDQMHP WYHJDQM QD SRGURþMX YDURYDQMD RNROMD NL L]KDMDMR L] SUH PDOR XþLQNRYLWHJD XSUDYOMDQMD ] RGSDGQLPL YRGDPL JRVSRGLQMVWHY 6 VRGHORYDQMHP Y SURMHNWX 2EþLQD 7ROPLQ SRWUMXMH GD MH UHND 6RþD YNOMXþQR ] L]UDER ]D QDPHQ ãSRUWQLK DNWLYQRVWL HGHQ RG SDUDGQLK NRQMHY WXULVWLþQH SRQXGEH

(QHUJHWVND XþLQNRYLWRVW Y MDYQLK VWDYEDK ,] HQHUJHWVNLK SUHJOHGRY VWDYE VR SULãOL GR NRQNUHWQLK SURMHNWRY ± .QMLåQLFD &LULOD .RVPDþD 7ROPLQ Y OHWRãQMHP LQ SULKRGQMHP OHWX SD MH Y QDþUWX ]HOR REVHåQD HQHUJHWVND VDQDFLMD ãROVNHJD FHQWUD Y 7ROPLQX 3URMHNW %,02%,6 ± .ROHVDUVND PRELOQRVW PHG 6ORYHQLMR LQ ,WDOLMR 2VUHGQML FLOM SURMHNWD MH LQWHJULUDWL WUDMQRVWQR PRELOQRVW Y WXULVWLþQR SRQXGER þH]PHMQHJD REPRþMD V SRPRþMR GRORþLWYH WUDVH LQ Y]SRVWDYLWYH þH]PHMQHJD NROHVDUVNHJD NURJD (QD RG

Občina

VELIKE LAŠČE

C 0 / M 100 / Y 80 / K 10 R 215 / G 22 / B 53 C 85 / M 0 / Y 0 / K 80 R 0 / G 64 / B 89

3URMHNW &$0,6 ± 8VNODMHQH DNWLYQRVWL ]D XSUDYOMDQMH UHNH 6RþH 3ROHJ SURMHNWD )XWXUHOLJKWV MH WR HGHQ RG GYHK þH]PHMQLK SURMHNWRY Y NDWHUHP 2EþLQD 7ROPLQ VRGHOXMH NRW SDUWQHULFD &LOM SURMHNWD MH RKUDQLWL LQ L]EROMãDWL VWDQMH YRGD Y þH]PHMQHP SRYRGMX UHNH 6RþH V SLORWQLPL XNUHSL ER ]DJRWRYOMHQD WXGL WUDMQRVWQD UDED UHNH Y UHNUHDWLYQH QDPHQH 2EþLQD 7ROPLQ, 8OLFD SDGOLK ERUFHY 6, 7ROPLQ : ZZZ WROPLQ VL

2EþLQD 9HOLNH /DãþH OHåL QD UD]JLEDQL ] JR]GRYL SRUDVOLPL NUDãNL SRNUDMLQL QD PHML PHG 'ROHQMVNR LQ 1RWUDQMVNR 3RQDãD VH ] ERJDWR NXOWXUQR ]JRGRYLQVNR LQ QDUDYQR GHGLãþLQR WHU QHRNUQMHQR QDUDYR 6 SRQRVRP VH 9HOLNH /DãþH SUHGVWDYOMDMR NRW ª]LEHOND VORYHQVNH NXOWXUH© 1D 5DãLFL NMHU VH MH URGLO SLVHF SUYH VORYHQVNH NQMLJH 3ULPRå 7UXEDU VWRML 7UXEDUMHYD GRPDþLMD 9 5HWMDK URMVWQHP NUDMX )UDQD /HYVWLND VWRML ,OLMHY NR]ROHF SRG NDWHULP MH /HYVWLN VSLVDO VYRMR ]QDPHQLWR SRYHVW R 0DUWLQX .USDQX 1D 3RGVPUHNL NMHU MH ELO URMHQ SHVQLN SULSRYHGQLN GUDPDWLN LQ HVHMLVW -RVLS 6WULWDU SD MH QD YROMR RJOHG 6WULWDUMHYH NDãþH (QHJD YHþMLK ]JRGRYLQVNLK VSRPHQLNRY Y VORYHQVNHP PHULOX YVHND NRU SUHGVWDYOMD JUDG 7XUMDN NL VHJD Y VWROHWMH LQ MH SRPHPEQR YSOLYDO QD ]JRGRYLQR QDãLK NUDMHY 3R YHOLNRODãNL GHåHOL MH YHOLNR PRåQRVWL ]D UD]OLþQH L]OHWH SR WXULVWLþQLK SRWHK 9HOLNRODãND NXOWXUQD SRW SRYH]XMH NUDMH WX URMHQLK SLVDWHOMHY NURåQD SHãSRW 2E ]LGX ULPVNL ]DSRUQL ]LG 3RW SR 7UXEDUMHYL URMVWQL IDUL 8þQD JR]GQD SRW LQ GUXJH NL SRYH]XMHMR QDUDYQH LQ NXOWUQR ]JRGRYLQVNH ]QDPHQLWRVWL 1HRNUQMHQD QDUDYD LQ ãH QHUD]LVNDQH QDUDYQH OHSRWH %DMGLQãNL VODSRYL VODS .RELOML FXUHN GUXJL NUDãNL SRMDYL SRVWDMDMR þHGDOMH EROM LVNDQD SRGURþMD LQGLYLGXDOQHJD WXUL]PD 1RYH PRåQRVWL SD QLVR VDPR Y QHRNUQMHQL QDUDYL SDþ SD WXGL Y SRQXGEL GRPDþH KUDQH ]D NDWHUR SRVNUELMR QD NPHWLMDK RGSUWLK YUDW LQ Y JRVWLOQDK ] ERJDWR WUDGLFLMR 7R MH WXGL UD]ORJ YHþ ]D RELVN QDãLK NUDMHY /HWR MH ]D 2EþLQR 9HOLNH /DãþH ãH SRVHEHM SRPHPEQR VDM REHOHåXMH NDU WUL SRPHPEQH OHWQLFH 3UHG VWRWLPL OHWL VR 9HOLNH /DãþH SULGRELOH WUãNH SUDYLFH ]DþHOR VH MH þHEHODUVWYR LQ WXGL ]DGUXåQLãWYR

Novogoriška mestna občina z mestno blagajno na pomoč občanom = ]DþHWNRP PDQGDWD åXSDQD 0DWHMD $UþRQD LQ GLUHNWRULFH REþLQVNH XSUDYH PDJ 9HVQH 0LNXå MH ELOD Y QRYRJRULãNL XSUDYL VSURåHQD UHRUJDQL]DFLMD SUDY ] QDPHQRP GRVHJDQMD YHþMH XþLQNRYLWRVWL XSUDYH LQ EROMãLK UH]XOWDWRY (GHQ RG WHK MH QHGYRPQR Y]SRVWDYLWHY PHVWQH EODJDMQH Y NDWHUL MH PRJRþH SODþHYDWL SRORåQLFH MDYQLK ]DYRGRY LQ QHNDWHULK SRGMHWLM EUH] SURYL]LMH 2EþDQL SD WXGL VWUDQNH L] VRVHGQMLK REþLQ VR QDG QMHQR XYHGER QDYGXãHQL VDM MLP WDNR PHVHþQR SRPDJDMR SULKUDQLWL QHNDM GHQDUMD NDU Y WHK WHåNLK þDVLK QL ]DQHPDUOMLYR 9 PHVWQL EODJDMQL MH WUHQXWQR PRJRþH SODþHYDWL SRORåQLFH EUH] SURYL]LMH QDVOHGQMLK SRGMHWLM LQ MDYQLK ]DYRGRY $GULDSOLQD G R R -DYQHJD SRGMHWMD .HQRJ G R R 9RGRYRGRY LQ NDQDOL]DFLMH 1RYD *RULFD G G ( MD G R R 1RYD *RULFD .DWH 1RYD *RULFD YVHK YUWFHY LQ ãRO Y PHVWQL REþLQL 6WDQRYDQMVNHJD VNODGD LQ REþLQVNH SRORåQLFH 1D PHVWQL REþLQL VH QDGHMDMR GD ERGR VþDVRPD SULVWRSLOD ãH QHNDWHUD GUXJD SRGMHWMD LQ GD ER WDNR QDERU SRORåQLF NL MLK ER PRJRþH SUL QMLK SODþHYDWL YHþML

3RPRþ OMXGHP

9 QRYRJRULãNL PHVWQL XSUDYL VPR VH ]D XYHGER PHVWQH EODJDMQH RGORþLOL ] QDPHQRP GD OMXGHP Y WHK WHåNLK þDVLK SRPDJDPR SULKUDQLWL QHNDM GHQDUMD .OMXE YLVRNL ]DþHWQL LQ YHVWLFLML WHU VWURãNRP PHVWQH REþLQH ]D GHORYDQMH PHVWQH EODJDMQH MH SUHYODGDOR PQHQMH GD ERPR QD WD QDþLQ ODKNR SRPDJDOL REþDQRP 'D MH ELOD QDãD RGORþLWHY SUDYLOQD QDP GQHYQR GRND]XMHMR PQRåLþHQ RELVN EODJDMQH LQ SR]L WLYQL RG]LYL QDãLK VWUDQN 0DWHM $UþRQ åXSDQ

KROŽNA POT - Prijetno domače v Ivančni Gorici Dobrodošli v svet vašega otroštva = RWYRULWYLMR ]DGQMH RG WXULVWLþQLK WRþN 2EþLQH ,YDQþQD *RULFD Y 6REUDþDK MH ]DNOMXþHQ QDã QRVLOQL WXULVWLþQL SURMHNW ,]JUDGLOL VPR WHPHOMQL VNHOHW WXULVWLþQH LQIUDVWUXNWXUH REþLQH 'YDQDMVW XQLNDWQR REOLNRYDQLK LQ LQIRUPDWLYQR SROQLK WXULVWLþQLK WRþN Y]SRVWDYOMD RVQRYQR YVHELQVNR LQ SURVWRUVNR SDOHWR UD]QR OLNRVWL QDãH WXULVWLþQH SRQXGEH ,Q SUYL UH]XOWDW MH QRYD NURåQD SRW PHG YVHPL GYDQDMVWLPL WRþNDPL NL RPRJRþD VSURãþHQR GRåLYHWMH UD]QRYUVWQRVWL LQ ERJDVWYD FHORWQH GHVWL QDFLMH 3ULMHWQR GRPDþH .URåQD SRW 35,-(712 '20$ý( YDV SRSHOMH VNR]L YVHK GYDQDMVW ELVHURY REþLQH ,YDQþQD *RULFD 1H JOHGH QD NDNãHQ QDþLQ MR ERVWH

XEUDOL SHã DOL V NROHVRP NRW DYWRPRELOVNL L]OHW ] GUXåLQR QD NRQMX DOL SD YVHK WRþN FHOR SUHWHþHWH ERVWH RE WHP ODKNR XåLYDOL Y SULMHWQHP YDORYDQMX QDãH NUDMLQH VSR]QDYDOL QDãH ]QDPHQLWRVWL LQ VH PRJRþH YHQGDUOH SUHSXVWLOL VNRUDM åH SR]DEOMHQLP REþXWNRP GRPDþQRVWL L] þDVD YDãHJD RWURãWYD 6HYHGD YDP FHORWQH SRWL UHV QL SRWUHEQR RSUDYLWL Y HQHP ]DPDKX DOL GRORþHQHP YUVWHP UHGX 7R SUHSXVWLPR WHNPRYDQMHP 9]HPLWH VL þDV LQ GREUR YROMR GD ER ]DGRYROMVWYR ODKNR SRSROQR .URåQD SRW VH QH LPHQXMH ]DWR NHU EL YR]LOL Y NURJX WHPYHþ ]DWR NHU ] QMR ]DRNURåHQR VSR]QDWH FHORWQR GHVWLQDFLMR 3ULMHWQR GRPDþH LQ QDEHUHWH QHSUHNLQMHQ NURJ GYDQDMVWLK åLJRY NL VR QDPHãþHQL QD QDãLK WXULVWLþQLK LQIR WRþNDK .R QDEHUHWH YVH Y VSRPLQ QD YDã SRWHS SUHMPHWH SULMHWQR GDULOFH

9Hþ LQIRUPDFLM QDMGHWH QD KWWS LYDQFQD JUHPR QHW NS 3ULVUþQR YDEOMHQL .RQWDNW WXUL]HP#LYDQFQD JRULFD VL LQIR#JUHPR QHW NOXE#JUHPR QHW

Občina

GROSUPLJE

2EþLQD *URVXSOMH MH VUHGQMH YHOLND VORYHQVND REþLQD NL OHåL QD MXJRY]KRGQHP UREX VORYHQVNHJD JODYQHJD PHVWD LQ LPD GREULK SUHELYDOFHY =QDQD MH SUHGYVHP SR VYRML ERJDWL NXOWXUQL LQ ]JRGRYLQVNL GHGLãþLQL LQ NRW UD]YLWR REUWQR LQ LQGXVWULMVNR PHVWR NL MH RG /MXEOMDQH RGGDOMHQR OH GREULK GHVHW PLQXW YRåQMH SR DYWRFHVWL Y VPHUL SURWL 1RYHPX PHVWX 3RKYDOLPR VH ODKNR GD MH REþLQD SUHMHPQLFD FHUWL¿NDWD =ODWL NDPHQ ]D OHWR NL L]GYDMD REþLQH NL SRQX MDMR SUHELYDOFHP NDNRYRVWQR UDYHQ åLYOMHQMD 2EþLQH V FHU WL¿NDWRP VRGLMR SR VNXSQL YUHGQRVWL VHVWDYOMHQHJD LQGHNVD Y ]JRUQMR WUHWMLQR PHG YVHPL REþLQDPL Y 6ORYHQLML 2EþLQD *URVXSOMH VH SR WHP LQGHNVX PHG REþLQDPL Y VORYHQ VNHP PHULOX XYUãþD SR VWRSQML UD]YLWRVWL QD PHVWR SR VWRSQML SRVHOLWYH QD PHVWR SR ãWHYLOX SUHELYDOFHY QD PHVWR SR VNXSQHP ãWHYLOX SRGMHWLM QD PHVWR SR SULKRG NX SRGMHWLM QD PHVWR LQ SR SRYUãLQL VYRMHJD R]HPOMD QD PHVWR 7DNãQHJD SUL]QDQMD VPR YHVHOL KNUDWL SD ]D QDV SUHGVWDYOMD VSRGEXGR LQ RGJRYRUQRVW SUL QDãHP QDGDOMQMHP GHOX Y REþLQL 3ROHJ YVHELQVNLK SURMHNWRY QD SRGURþMX GUXåEHQLK GHMD YQRVWL LQ NRPXQDOQH LQIUDVWUXNWXUH NL SUHGVWDYOMDMR RVQRYR ]D SULPHUHQ VWDQGDUG åLYOMHQMD Y REþLQL SULVSHYD N GREUHPX SRþXWMX Y REþLQL WXGL GUXåHQMH 9 QDãL REþLQL MH GHMDYQLK SUHNR NXOWXUQLK LQ ãSRUWQLK GUXãWHY Y NDWHULK DNWLYQR GH OXMH VNRUDM QDãLK REþDQRY 7L VNUELMR ]D ERJDWR NXOWXU QR LQ ãSRUWQR åLYOMHQMH Y QDãL REþLQL QDPHQMHQR YVHP JHQ HUDFLMDP 1D WHP PHVWX SD YHOMD RPHQLWL WXGL RGPHYQHMãH SULUHGLWYH .ROHVDUVNL PDUDWRQ WUHK REþLQ *URVXSOMH Y MH VHQL LQ 6LOYHVWURYDQMH QD SURVWHP âSRUWQR UHNUHDWLYQR SULUHGLWHY .ROHVDUVNL PDUDWRQ WUHK REþLQ RUJDQL]LUDPR Y VRGHORYDQMX V .ROHVDUVNLP GUXãWYRP *URVXSOMH YVDNR OHWR Y PHVHFX MXQLMX 0DUDWRQ SRWHND SR R]HPOMX REþLQ *URVXSOMH ,YDQþQD *RULFD LQ 'REUHSROMH XGHOHåHQFL SD ODKNR L]ELUDMR PHG YHþ GDOMãLPL SURJDPL NL VR QDPHQMHQH EROMãLP UHNUHDWLYFHP PHG SURJR ]D JRUVNH NROHVDUMH ]D GUXåLQH LQ SUHGYVHP WLVWH NL UDGL XåLYDMR Y

QHRNUQMHQL QDUDYL MH RUJDQL]LUDQ WXGL GUXåLQVNL PDUDWRQ QDPHQMHQ WXGL QDãLP QDMPODMãLP 9 PHVHFX VHSWHPEUX YDEOMHQL QD SULUHGLWHY *URVXSOMH Y MHVHQL ] ERJDWLP NXOWXUQLP SURJUDPRP RWURãNLP åLY åDYRP LQ SULMHW QLP GUXåHQMHP RE JODVEL KUDQL LQ SLMDþL 1D 6LOYHVWURYR SD YVDNR OHWR ] åXSDQRP RGãWHYDPR ]DGQMH VHNXQGH VWDUHJD OHWD LQ RE RGOLþQHP Y]GXãMX LQ ]YRNLK DQVDPEOD YVWRSLPR Y QRYR OHWR 2EþLQR *URVXSOMH YHOMD RELVNDWL WXGL ]DUDGL QMHQLK QDUDYQLK LQ NXOWXUQLK WXULVWLþQLK ]QDPHQLWRVWL äLYLPR VUHGL VNULYQRVWQHJD NUDãNHJD VYHWD SRO QHJD QDUDYQLK OHSRW 1DMYHþML VWD .UDMLQVNL SDUN 5DGHQVNR SROMH NMHU ODKNR þDUREQRVW REPRþMD LQ SHVWURVW UDVWOLQVNHJD WHU åLYDOVNHJD VYHWD RGNULYDPR VNR]L YVH OHWQH þDVH LQ äXSDQRYD MDPD NL MR SRYH]XMH VH GHP þXGRYLWLK GYRUDQ LQ MH HQD QDMOHSãLK NUDãNLK MDP Y 6ORYHQLML 9 QHSRVUHGQL EOLåLQL äXSDQRYH MDPH VH QDKDMD 7DERU &HURYR HGHQ UHGNLK SURWLWXUãNLK WDERURY NL VR VH RKUDQLOL GR GDQDãQMLK GQL 1D VOHGRYH VWDULK þDVRY SD QDV ãH SRVHEHM VSRPLQMD 0DJGDOHQVND JRUD NDWHUR SHVWUD ]JR GRYLQD DUKHRORãNLK UD]LVNDY LQ ERJDWH DUKHRORãNH QDMGEH XYUãþDMR PHG QDMEROM ]QDQD DUKHRORãND QDMGLãþD Y 6ORYHQLML .MHU VH NRQþD /MXEOMDQD LQ SULþQH PHKNRED GROHQMVNLK JULþHY LQ ]HOHQLK GROLQ NMHU VH PHVWQL XWULS SUHSOHWD V SRGHåHOMHP NMHU YDV SULþDNDWD WRSHO SR]GUDY LQ SULMD]HQ VWLVN URNH WDP MH GRPD QDãD REþLQD *URVXSOMH

äHOLPR VL GD EL ELOD 2EþLQD *URVXSOMH SUHSR]QDQD Y VORYHQVNHP LQ WXGL ãLUãHP SURVWRUX

Čebelarski razvojno izobraževalni center Gorenjske 6RGHORYDQMH þHEHODUMHY LQ YVHK REþLQ Y UHJLML

2EþLQD MH Y SULSUDYR SURMHNWD LQ JUDGQMR þHEHODUVNHJD FHQWUD YNOMXþLOD SUHGVWDYQLNH ORNDOQLK þHEHODUMHY LQ ]YH]H . VRGHORYDQMX SD VPR XV SHOL SULWHJQLWL WXGL SUDY YVH JRUHQMVNH REþLQH NL VR SRGSUOH SURMHNW LQ V WHP RPRJRþLOH SULGRELWHY QHSRYUDWQLK VUHGVWHY ]D UD]YRM UHJLM 9 REþLQL 5DGRYOMLFD Y /HVFDK VPR ODQL RGSUOL YUDWD ýHEHODUVNHJD UD]YRMQR L]REUDåHYDOQHJD FHQWUD *RUHQMVNH 'HMDYQRVW FHQWUD MH QDPHQMHQD SRGSRUL UD]YRMD UD]LVNRYDQMD RKUDQMDQMD LQ SURPRFLMH þHEHODUVWYD LQ NUDQMVNH VLYNH QD *RUHQMVNHP NRW SRPHPEQHJD GHMDYQLND SUL YDUVWYX QDUDYH LQ ELRWVNH SHVWURVWL 3RVUHGQR SD þHEHODUVNL FHQWHU NDNRYRVWQR QDGJUDMXMH SRQXGER WXULVWLþQH GHVWLQDFLMH YH]DQR QD GRåLYOMDQMH QDUDYQH LQ NXOWXUQH GHGLãþLQH ,]ERUX ORNDFLMH MH ERWURYDOD ERJDWD NXOWXUQD LQ JRVSRGDUVND WUDGLFLMD þHEHODUVWYD QD QDãHP REPRþMX NMHU åH YHþ NRW OHW GHOXMH ýHEHODUVNL PX]HM LQ NMHU MH YHþ NRW GHMDYQLK þHEHODUMHY 3UDY Y /HVFDK SD MH ELOR SUHG LPL OHWL XVWDQRYOMHQR ªýHEHODUVNR LQ VDGMHUHMVNR GUXãWYR ]D .UDQMVNR©

Občina

IDRIJA VH ] SUHELYDOFL NL åLYLMR QD NP2 SRYUãLQH XYUãþD PHG SRYSUHþQH VORYHQVNH REþLQH 3D YHQGDU QDM QH ]YHQL EDKDYR GHMVWYD VR SDþ WDND RG QHNGDM L] WHJD SRYSUHþMD PDOFH L]VWRSD 3RO WLVRþOHWMD MH ELO åLYRVUHEURY UXGQLN WLVWL NL MR MH GHODO SUHSR]QDYQR Y ODVWQL GUåDYL (YURSL LQ VYHWX .R VH MH ]DþHO UXGQLN SRVWRSQR ]DSLUDWL VPR ]DþHOL LVNDWL QRYH SULORåQRVWL MLK QDãOL LQ L]NRULVWLOL =QDQMH NL MH ELOR WX YHGQR GRPD MH ]DJQDOR QRYH XVSHãQH JRVSRGDUVNH GUXåEH NL GDMHMR NUXK WXNDMãQMLP SUH ELYDOFHP SD WXGL PQRJLP L]YHQ PHMD REþLQH ,QRYDWLYQHPX JRVSRGDUVWYX PRUD VOHGLWL WXGL ORNDOQD VNXS QRVW WXGL RQD PRUD LVNDWL LQ L]NRULVWLWL Y GDQHP WUHQXWNX DNWXDOQH SULORåQRVWL 9 ]DGQMLK QHNDM OHWLK MH ELOD 2EþLQD ,GULMD SUL WHP GRNDM XVSHãQD VDM QDP MH XVSHOR SULGRELWL NDU QHNDM HYURSVNLK VUHGVWHY NL VPR MLK XVPHULOL SUHGYVHP Y JUDGQMR LQIUDVWUXN WXUH QD SRGURþMX JRVSRGDUVNLK MDYQLK VOXåE LQ FHVWQLK SRYH]DY .OMXE NUL]QLP þDVRP QDP MH ODQL LQ OHWRV XVSHOR L]SHOMDWL LQYHVWLFLMR Y YLãLQL HYURY LQ ]JUDGLWL SULEOLåQR NP YRGRYRGQH SRYH]DYH NL ER RE ]DNOMXþNX ãH GUXJH ID]H ]DJRWDYOMDOD ]DGRVWQR NROLþLQR ]GUDYH SLWQH YRGH GYHPD WUHWMLQDPD SUHELYDOFHY REþLQH /HWRV SD VH ER ]DþHOD JUDGQMD FHQWUDOQH þLVWLOQH QDSUDYH LQ REQRYD NDQDOL]DFLMH Y PHVWX ,GULMD ]D NDU VPR L] NRKH]LMH LQ REþLQVNHJD SURUDþXQD QDPHQLOL NDU GREULK PLOLMRQRY HYURY

ýHEHODUVNR GUXãWYR 5DGRYOMLFD V FHQWURP WXGL XSUDYOMD WHU SULSUDYOMD QMHJRYH SURJUDPVNH YVHELQH ± RG UD]OLþQLK SUHGDYDQM LQ GHODYQLF ]D ãLUãR MDYQRVW GR IHVWLYDOD PHGX YHþ QD ZZZ FULFJ FRP

9LVRN GHOHå QHSRYUDWQLK VUHGVWHY

=D QDORåER YUHGQR PLOLMRQD HYURY MH (YURSVNL VNODG ]D UHJLRQDO QL UD]YRM SULVSHYDO VNRUDM PLOLMRQ HYURY RVWDOR SD MH REþLQD ]DJRWRYLOD L] ODVWQLK VUHGVWHY 6WDYED LQ QMHQD RSUHPD VWD ELOL DUKLWHNWXUQR QDþUWRYDQL WDNR GD XVWUH]DWD YVHELQL LQ QDPHQRP GHMDYQRVWL ýHEHODUVNL FHQWHU Y WUHK HWDåDK PHUL SULEOLåQR NYDGUDWQLK PHWURY .OHWQD HWDåD MH QDPHQMHQD WHKQRORãNR±UD]YRMQL GHMDYQRVWL V SROQLOQLFR PHGX LQ VDWQLãQLFR Y SULWOLþMX MH UD]VWDYQL SURGDMQL LQ SURPRFLMVNR LQIRUPDFLMVNL SURVWRU Y SUYHP QDGVWURSMX SD YHOLND SUHGDYDOQLFD LQ GHJXVWDFLMVNL SURVWRUL 2E FHQWUX MH SRVWDYOMHQ þHEHOQMDN Y NDWHUHP Y YDUQL GUXåEL þHEHO L]YDMDMR WXGL DURPDWHUDSLMR

9 ]DGQMLK GYHK OHWLK SD VR ,GULMR ãH EROM SUHSR]QDYQR QD UHGLOL SULGREOMHQL QD]LYL $OSVNR PHVWR OHWD (YURSVND GHVWLQDFLMD RGOLþQRVWL =ODWL NDPHQ WHU YSLV QD 81(6&2YR OLVWLQR VYHWRYQH GHGLãþLQH 7L QD]LYL VR UH]XOWDW WUGHJD GHOD PQRJLK OMXGL LQ ]DYH]DQRVWL REþLQH N WUDMQRVWQHPX UD]YRMX SULMD]QHPX GR OMXGL LQ RNROMD 3UHM SRYHGDQR SD QDM QH GD QDSDþQHJD YWLVD GD MH SUL QDV YVH LGHDOQR .RW ]YH]GD VWDOQLFD VH PHG QDMEROM SHUHþLPL SURE OHPL SRMDYOMD VODER VWDQMH FHVWQH LQIUDVWUXNWXUH 7R QLWL QL WDNR þXGQR VDM LPDPR ]DUDGL PRþQH UD]SUãHQRVWL SUHELYDOVWYD QD SRGHåHOMX VNRUDM NP FHVW NL MLK MH WUHED Y]GUåHYDWL RE QDYOMDWL QD QRYR DVIDOWLUDWL 1LNROL NRQþDQD ]JRGED 7XGL RE WDNLK PDQM SULMD]QLK VWYDUHK SD QDV ] YHGULQR LQ RS WLPL]PRP YHGQR ]QRYD QDYGD SRJOHG QD LGULMVNR þLSNR SR NDWHUL MH ,GULMD ELOD MH LQ ER SUHSR]QDY QD 1MHQH QLWL QD SRGODJL ]JRGRYLQVNH WUDGLFLMH NOHNOMDMR QRYH Y]RUFH SULKRG QRVWL ,Q ãH QHNDM QH JUH SR]DELWL QDãH NXOLQDULþQH SRVHEQRVWL LGULMVNLK åOLNURIRY NL VR SULGR ELOL HYURSVNR ]DãþLWR ]DMDPþHQH WUDGLFLR QDOQH SRVHEQRVWL äH QMLKRYHJD L]JOHGD LQ SRVWRSND L]GHODYH QL ODKNR RSLVDWL RNXVD SD VH VSORK QH GD ]DWR MH QDMEROMH RG]YDWL VH SRYDELOX Y ,GULMR LQ MLK SRVNXVLWL äXSDQ %RMDQ 6HYHU

Občina ŠENTRUPERT ,Q/R&RP QDJUDGD QDMEROM LQRYDWLYQD ORNDOQD 1RY QL]NRHQHUJLMVNL OHVHQL YUWHF .RWORYQLFD QD ELRPDVR OHVQL VHNDQFL L] NDWHUH VH RJUHYD YUWHF VNXSQRVW Y 6ORYHQLML RVQRYQD ãROD LQ WHORYDGQLFD ]DJRWRYOMHQD SD MH WXGL PRåQRVW

3UHMHPQLFD SODNHWH =ODWL NDPHQ NRW GUXJD SULNOMXþLWYH EOLåQMHJD SRVORYQHJD REMHNWD (QHUJHWVND RVNUED =DYRGD ]D SUHVWDMDQMH ND]QL 'RE SURMHNW Y FH UD]YRMQR QDMEROM SUHERMQD REþLQD Y 6ORYHQLML ORWL REUDYQDYD ]DPHQMDYR HQHUJHQWD HNVWUD NXULOQR ROMH ] OHVQR

(Q REþLQD QDJUDGD ]D HQHUJHWVNR QDMEROM ELRPDVR SUL þHPHU JUH ]D SURMHNW VRSURL]YRGQMH HOHNWULþQH LQ XþLQNRYLWR REþLQR Y 6ORYHQLML ± ]PDJD Y NDWHJRULML PDMKQLK WRSORWQH HQHUJLMH /HVQR SUHGHORYDOQL FHQWHU âHQWUXSHUW SURMHNW NL ER ]DRNURåHYDO REþLQ LQ DEVROXWQD ]PDJD Y YVHK NDWHJRULMDK 2EþLQD âHQWUXSHUW GHOXMH NRW VDPRVWRMQD REþLQD RG MDQXDUMD 5D]WH]D VH QD SRYUãLQL NP2 RNROL SUHELYDOFHY SD åLYL Y QDVHOMLK 2EþLQD âHQWUXSHUW JHRJUDIVNR OHåL Y RVUHGQMHP GHOX 0LUQVNH GROLQH Y EOLåLQL SURPHWQH SRWL PHG 7UHEQMHP LQ 6HYQLFR

YHþMH ãWHYLOR REUDWRY SRYH]DQLK ] UD]OLþQLPL ID]DPL Y SURFHVX SUH GHODYH OHVD Y NRQWHNVWX Y]SRVWDYOMDQMD OHVQR SUHGHORYDOQH YHULJH SRGSUWH Y DNFLMVNHP QDþUWX /HV MH OHS

9L]LMD LQ VWUDWHJLMD UD]YRMD GR OHWD

2EþLQD MH VYRMR YL]LMR LQ VWUDWHJLMR UD]YRMD VSUHMHOD OHWD QD REþLQVNHP VYHWX %LVWYR VSUHMHWHJD GRNXPHQWD VH QDKDMD Y QDVOHGQMLK SULþDNRYDQMLK 2EþLQR âHQWUXSHUW ER RGOLNRYDOR XUHMHQR LQ SULMHWQR EL YDOQR RNROMH 3UHSR]QDYQD ER SR WXUL]PX LQ SULUHGLWYDK WHPHOMHþLK QD RELþDMLK LQ WUDGLFLML NXOWXUL LQ OHSL SRNUDMLQL *RVSRGDUVNL UD]YRM ER SRXGDUMDO REUW PDOD SRGMHWMD HNRNPHWRYDQMH LQ GRSROQLOQH GHMDYQRVWL 2EþLQD ER Y RNYLUX VNXSQLK SURMHNWRY VRGHORYDOD SUHG YVHP V VRVHGQMLPD REþLQDPD Y 0LUQVNL GROLQL

'HåHOD NR]ROFHY Y âHQWUXSHUWX QD 'ROHQMVNHP

3URJUDPL LQ SURMHNWL NL SRPHQLMR UD]YRM WXUL]PD 2EþLQD âHQWUXSHUW SUL UD]YRMX SURMHNWRY L]KDMD L] YL]LMH LQ VWUDWHJLMH NXOWXUH LQ RKUDQMDQMH NXOWXUQH GHGLãþLQH Y 2EþLQL UD]YRMD REþLQH NL VR MR SRVWDYLOL REþDQL 5D]YRMQL SURMHNWL VR âHQWUXSHUW LQ ãLUãL UHJLML LQ JUDGLMR SUHSR]QDYQRVW WUDMQRVWQR QDUDYQDQL LQ WHPHOMLMR QD QDUDYQLK GDQRVWLK SUHGYVHP WXGL QD QDFLRQDOQL LQ PHGQDURGQL UDYQL SD VR QD ERJDVWYX OHVQH ELRPDVH 6NR]L UD]OLþQH SURMHNWH VH YOHþH UGHþD QLW OHVD WDNR Y JUDGQML REMHNWRY XVWYDUMDQMX GHORYQLK PHVW XYDMDQMX 'HåHOD NR]ROFHY ± SUYL PX]HM V NR]ROFL QD SURVWHP QD VYHWX &HQWHU ]D RKUDQMDQMH NXOWXUQH GHGLãþLQH WHU PUHåD QD PHVWX REQRYOMLYLK YLURY LQ HQHUJHWVNH XþLQNRYLWRVWL QDVWDQND RKUDQMHQLK LQ ]D MDYQRVW SUHGVWDYOMHQLK OHVHQLK REMHNWRY QHSUHPLþQH NXOWXUQH GHGLãþLQH Y 0LUQVNL GROLQL =ELUND VORYHQVNLK VOLNDQLF ]D RWURNH VYHWD ± SUHNR VOLNDQLF VORYHQVNLK DYWRUMHY LQ LOXVWUDWRUMHY Y UD]OLþQLK MH]LNLK Y 2â GU 3DYOD /XQDþND âHQWUXSHUW 6WDOQD UD]VWDYD ª,]YLUQH LOXVWUDFLMH PODGLQVNLK GHO© Y 2â GU 3DYOD /XQDþND âHQWUXSHUW QD þHOX ] YVHPL LOXVWUDFLMDPL VOLNDQLFH 3HSHOND DNDGHPVNH VOLNDUNH $OHQNH 6RWWOHU 3ROHWMH Y âHQWUXSHUWX ± VNORS NXOWXUQLK SULUHGLWHY 3RKRGQH LQ NROHVDUNH SRWL NDUDYDQLQJ R]LURPD DYWRGRPDUVNL WXUL]HP LQ GUXJR /HVHQL QL]NRHQHUJLMVNL YUWHF Y âHQWUXSHUWX

1DãWHWR VH ]UFDOL Y åH UHDOL]LUDQLK SURMHNWLK LQ WLVWLK NL VR ãH Y UD]YRMX 5HNRQVWUXNFLMD LQ GR]LGDYD 2VQRYQH ãROH GU 3DYOD /XQDþND âHQWUXSHUW RVQRYQD ãROD MH Y FHORWL REQRYOMHQD GR]LGDQD LQ HQHUJHWVNR VDQLUDQD

2EþLQD âHQWUXSHUW âHQWUXSHUW âHQWUXSHUW äXSDQ 5XSHUW *2/( : ZZZ VHQWUXSHUW VL ( REFLQD#VHQWUXSHUW VL 7 0

Občina ORMOŽ

2EþLQD 2UPRå 3WXMVND FHVWD 2UPRå ZZZ RUPR] VL äXSDQ $ORM] 6RN GU YHW PHG ,1)2 7,& 2UPRå WLF RUPR] JUDG#VLRO QHW ZZZ PDUWLQRYDQMH VL

=D RUPRãNR REþLQR VWD ]QDþLOQD GYD VYHWRYD UD]JLEDQR JULþHYMH 6ORYHQVNLK JRULF ]DVDMHQR ] YLQRJUDGL LQ QLåLQVNL VYHW RE UHNL 'UDYL SRPHPEHQ ]DUDGL L]MHPQH ELRWVNH SHVWURVWL

NROHVDUVNLK SRKRGQLãNLK WHPDWVNLK LQYDOLGVNLK LQ SODQLQVNLK SRWHK RGSUDYLMR RGNULYDW OHSRWH RNROLFH 1D UD]JLEDQHP JULþHYQDWHP REPRþMX ] L]YUVWQLPL YLQRJUDGQLãNLPL OHJDPL ]RULMR QDMåODKWQHMãD YLQD 7XNDM VH UD]WH]DWD 2UPRãND LQ -HUX]DOHPVND YLQ 0HVWR 2UPRå ERJDWR ] ]JRGRYLQR VR VHNDOH VNR WXULVWLþQD FHVWD QD NDWHULK VH ERVWH VUHþDOL SRPHPEQH SURPHWQH SRWL LQ UDYQLFD QDG 'UDYR ] L]MHPQLPL QDUDYQLPL OHSRWDPL LQ ERJDWR MH ELOD SRVHOMHQD åH RNURJ OHWD SU Q ãW âHOH HWQRORãNR GHGLãþLQR Y VUHGQMHP YHNX MH PHVWR SRQRYQR ]UDVOR =DUDGL VWUDWHãNHJD SRPHQD MH NUDM åH OHWD GRELO 9VHNDNRU MH YUHGHQ RJOHGD -HUX]DOHP ELVHU WUãNH OHWD SD åH PHVWQH SUDYLFH 'DQDãQMHPX 3UOHNLMH NMHU MH PRåHQ RJOHG FHUNYH LQ GYRUFD 9 2UPRåX GDMHMR YHOMDYR QDUDYQH GDQRVWL LQ NXOWXUQD SULMHWQHP RNROMX VWDULK ]LGDQLF 0DOHN 6YHWLQMVNH GHGLãþLQD 3UHQRYD PHVWD LQ JUDGX L] VWROHWMD NOHWL LQ GYRUFD 7HPQDU ODKNR GRåLYLWH LQ RNXVLWH SD MH RKUDQLOD QMHJRYR VWDUR PHVWQR SRGRER 'DQHV ãDUP WHU HOHJDQFR YLQ 9DãHJD RELVND ERGR YHVHOL VRGL 2UPRå PHG QDMOHSãD PHVWD QD 6ORYHQVNHP WXGL QD WXULVWLþQLK NPHWLMDK JRVWLãþLK LQ WDYHUQDK NMHU YDP ERGR SRQXGLOL SUOHãNH WLSLþQH MHGL 2ELVNRYDOFL NL LPDMR UDGL QDUDYR JLEDQMH SR VYHåHP ]UDNX OHSH UD]JOHGH QD þXGRYLWH SUOHãNH 3ULGLWH N QDP RGSULWH VUFH VOHGLWH SHVPL JRULFH SROMD WUDYQLNH JR]GRYH LQ NL UDGL VUHþXMHMR NORSRWFHY NL YDV ER SRSHOMDOD VNR]L JULþH Y NOHWL ãLURNRVUþQH OMXGL VH ODKNR V SRPRþMR ãWHYLOQLK GREUH NDSOMLFH WHU PHG ãHJDYH LQ UD]SRVDMHQH OMXGL

Občina

BLOKE

9HþMH SULUHGLWYH Y 2UPRåX LQ RNROLFL -DQXDU .RJ $QWRQRYDQMH 3RGJRUFL 9LQFHNRYDQMH V SRKRGRP )HEUXDU PDUHF YHþ ORNDFLM 3XVWQD SRYRUND 0DUHF DSULO 3RGJRUFL 3UD]QLN YLQD LQ GRPDþLK MHGL WHU 2FHQMHYDQMH YLQD Y 3RGJRUFLK 0DM YHþ ORNDFLM 3UYRPDMVNR SRSRWRYDQMH SR YLQVNLK FHVWDK ]D NROHVDUMH LQ SRKRGQLNH -XQLM MXOLM 2UPRå )HVWLYDO RUPRãNR SROHWMH MXQLM MXOLM SUHG JUDGRP 9HOLND 1HGHOMD *OHGDOLãNH LJUH QD SURVWHP $YJXVW 2UPRå 2 ) $ . )HVWLYDO ]D PODGH .RJ 'QHYL WXUL]PD QD .RJX 6HSWHPEHU 3DYORYVNL YUK /LEDQMD 'DQ RGSUWLK NOHWL 1RYHPEHU YHþ ORNDFLM 0DUWLQRYDQMH Y 2UPRåX LQ QD YLQVNLK FHVWDK

VR HQDNRPHUQR UD]WUHVHQH SR FHORWQHP SRGURþMX WHU SUHGVWDYO MDMR QHQDYDGQR UHGNR YLGQR SRVHOLWYHQR NXOWXUR 6HGHå REþLQH MH Y 1RYL YDVL NL MH WXGL QDMYHþML NUDM %ORãNH SODQRWH 7X MH WXGL VHGHå YVHK RVWDOLK LQVWLWXFLM LQ MDYQLK ]DYRGRY 7X LPDWD VHGHå WXGL REH YHþML JRVSRGDUVNL GUXåEL NL ]DSRVOXMHWD YHþLQR SUHELYDOFHY REþLQH %ORNH %ORNH VR Y MXåQHP GHOX SRGURþMH V SODQRWDVWR NUDãNR ± DSQHQþDVWR VHVWDYR Y VHYHUQHP SD MH JULþHYQDWR ] GRORPLWQR SRGODJR 1D YDOR YLWHP SRGURþMX VH PHQMDYDMR PDQMãH LQ YHþMH GROLQH NL VH VWHNDMR Y YHþMD LQ QLåH OHåHþD SROMD 3RVHEQRVW %ORN VR WXGL ãWHYLOQH RNOMXNH SRþDVL WHNRþHJD SRWRND %ORãþLFD V VYRMLP SULWRNL NL XVWYDUMD SULPHU QL]NHJD EDUMD NMHU XVSHYDMR ãH QHNDWHUH ]HOR UHGNH UDVWOLQH 3RUHþMH %ORãþLFH VHJD GR %ORãNHJD MH]HUD NL VH ] XUHMHQR SD YHQGDU ãH QHRNUQMHQR RNROLFR Y SROHWQLK PHVHFLK VSUHPHQL Y HQHJD RG QDMEROM ]QDQLK LQ RELVNDQLK WXULVWLþQLK GHVWLQDFLML QD 1RWUDQMVNHP

2EþLQD %ORNH DOL QD NUDWNR %ORNH OHåLMR GRNDM YLVRNR GR P QDGPRUVNH YLãLQH PHG &HUNQLãNLP SROMHP LQ /RãNR GROLQR QD HQL VWUDQL LQ 5LEQLãNR GROLQR QD GUXJL VWUDQL %ORNH VR GRVWRSQH ] YHþ VPHUL SUHGYVHP SD SR PDJLVWUDOQHP FHVWQHP WULNRWQLNX FHVW /MXEOMDQD ± 8QHF ± äOHELþ ± /MXEOMDQD

%ORNH VR ]QDþLOQH SR %ORãNHP VPXþDQMX NL JD MH -DQH] 9DMNDUG 9DOYDVRU RSLVDO Y NQMLJL 6ODYD 9RMYRGLQH .UDQMVNH åH OHWD 7R MH QDMVWDUHMãL SLVPHQL YLU RSLVD VPXþDQMD QD VYHWX VSORK .XOWXUQD GHGLãþLQD EORãNHJD VPXþDQMD QL VDPR Y VWDUL VPXþNL SDþ SD Y QMH QHP NXOWXUQHP ELVWYX 9VDNR OHWR VH WXGL ] QDPHQRP RKUDQMDQMD QDYHGHQH NXOWXUQH GHGLãþLQH QD %ORNDK SULUHMDMR ]QDQL %ORãNL WHNL

1DUDYD MH WX ãH QHRNUQMHQD MH GHåHOD þLVWHJD ]UDND LQ ]GUDYHJD VRQFD 7X VR LGHDOQH PRåQRVWL ]D VSUHKRGH SR UD]JLEDQL SRNUDMLQL 2EþLQD %ORNH MH REVWDMDOD åH Y SUHMãQMHP VWROHWMX YVH GR OHWD LQ WR SHã QD NROHVX DOL QD NRQMX SR]LPL WXGL QD VPXþHK 2ELVN VHGDQMD SD MH ELOD XVWDQRYOMHQD OHWD 2EþLQD %ORNH %ORãNH SODQRWH SULSRURþDPR YVHP NL VL åHOLMR DNWLYQL GRSXVW PHUL NP2 LQ LPD SUHELYDOFHY NL åLYLMR Y QDVHOMLK 9DVL SUHåLYHWL Y VR]YRþMX ] QDUDYR NL MR MH WX ãH QD SUHWHN

Občina Krško,

od zanimivosti do posebnosti

2EþLQD .UãNR &HVWD NUãNLK åUWHY .UãNR 7 ) ( REFLQD NUVNR#NUVNR VL ZZZ NUVNR VL

2EþLQD .UãNR MH RVUHGQMH PHVWR 3RVDYMD LQ MH V VYRMR XJRGQR SURPHWQR OHJR KLWUR GRVWRSQD âWHYLOQH NXOWXUQH ]QDPHQLWRVWL SULþDMR R QMHQL SULYODþQL SUHWHNORVWL RþDUOMLYH QDUDYQH GDQRVWL QDYGXãLMR ãWHYLOQH WXULVWH Y JRVSRGDUVWYX SD .UãNR YHOMD ]D VUFH HQHUJHWLNH -HGUVNL HOHNWUDUQL VH RE ERN SRVWDYOMDMR WXGL GUXJL SRGMHWQLãNL VWHEUL Y WHP OHWX SD ER ]DþHOD GHORYDWL WXGL +LGURHOHNWUDUQD .UãNR 9 ]DGQMLK PHVHFLK VR Y .UãNHP L]VWRSDOL ãH ] RWYRULWYLMR SUHQRYOMHQHJD JUDGX 5DMKHQEXUJ LQ LPHQLWQH 0HQFLQJHUMHYH KLãH QD RNROMVNHP SRGURþMX SD ] RWYRULWYLMR VRGREQHJD VRUWLUQHJD FHQWUD NRPXQDOQLK RGSDGNRY 6WROHWMD QD VDYVNHP SRPROX JUDG 5DMKHQEXUJ

*UDG 5DMKHQEXUJ QDG UHNR 6DYR JRVSRGXMH åH RG VWROHWMD )RWR %RãWMDQ &RODULþ

(GHQ L]PHG QDMVWDUHMãLK JUDGRY QD 6ORYHQVNHP ± JUDG 5DMKHQEXUJ YDEL V VYRMR PRJRþQR DUKLWHNWXUR ] UD]QRYUVWQR PX]HMVNR LQ SULUHGLWYHQR GHMDYQRVWMR WHU ] ]DQLPLYLPL ]JRGEDPL SUHWHNORVWL SULND]DQH VNR]L UD]VWDYH« 2ELVNRYDOFH SULþDNXMH SHVWUD SRQXGED L]GHONRY ORNDOQLK URNRGHOFHY JUDMVND JRVWLOQD WHU ãWHYLOQH SULUHGLWYH 0HG L]MHPQR NXO WXUQR GHGLãþLQR SD VH XYUãþD WXGL SUDYNDU RGSUWD ]QDPHQLWD 0HQFLQJHUMHYD KLãD Y PHVWQHP VUHGLãþX ]QDQD SR NUãNHP RGYHWQLNX LQ SLVDWHOMX SD WXGL SR WHP GD MH GHO VYRMHJD åLYOMHQMD Y QMHM SUHåLYHO VODYQL SROLKLVWRU -DQH] 9DMNDUG 9DOYDVRU =QDPHQLWRVW SRQXMD RJOHG 0HQFLQJHUMHYH VSR PLQVNH VREH ] UD]VWDYOMHQLPL SUHGPHWL L] QMHJRYH ]DSXãþLQH VRER V IUL]RP SURWHVWDQWVNLK SRUWUHWRY L] VWROHWMD NL VR L]MHPQH SRGREH WDNR Y VORYHQVNHP NRW Y PHGQDURGQHP SUR VWRUX 0HG ]DQLPLYLPL SD MH SUDY JRWRYR WXGL UHNRQVWUXLUDQD DYWHQWLþQD VXãLOQLFD VDGMD L] VWROHWMD LQ QHNDWHUH ]HOR UHGNH DUKHRORãNH QDMGEH 2ELVN MH PRJRþ RE QDMDYL Y 0HVWQHP PX]HMX .UãNR Y

6RGREQD VRUWLUQLFD ª5HFLNOLUDMPR VWDUR LQ RGVOXåHQR þDVX RGSLUDOQLK XU 0HVWQHJD PX]HMD .UãNR ± þH] FHVWR 9DOYDVRUMHYR QDEUHåMH WHOHIRQ DOL GD ER ]UDVOR QRYR© 0HG L]MHPQR QDSUHGQH VH Y .UãNHP PHG RVWDOLP XYUãþDMR WXGL QD RNROMVNHP SRGURþMX 1D ORNDFLML REVWRMHþHJD =ELUQHJD FHQWUD RG ODQVNHJD DYJXVWD GHOXMH VRUWLUQD OLQLMD ]D PHKDQVNR REGHODYR PHãDQLK NR PXQDOQLK RGSDGNRY 2EþLQD .UãNR V WHP VOHGL FLOMX GD VH YHþLQD RG SDGNRY REGHOD QD QMHQHP REPRþMX QD UHJLMVNR RGODJDOLãþH &H52' SD VH RGYDåD OH WLVWL SUHRVWDQHN NL MH QDPHQMHQ WUDMQHPX RGODJDQMX .RQFHSW JRVSRGDUMHQMD ] RGSDGNL Y REþLQL .UãNR GHOXMH Y SULG SUHSUHþHYDQMD QDVWDMDQMD RGSDGNRY LQ GDMH SUHGQRVW SRQRYQL XSRUDEL WHU UHFLNOLUDQMX SUL þHPHU REþLQD .UãNR GRVHJD UH]XOWDWH QDMUD]YLWHMãLK GUåDY (8 3ROHJ VRUWLUDQMD NL SRWHND QD HNRORãNLK RWRNLK VH QDPUHþ SUHRVWDOD SRORYLFD YVHK RGSDGNRY NL SULKDMDMR QD VRUWLUQR OLQLMR XVWUH]QR SURFHVLUD LQ RGGD SUHGHORYDOFHP PDWHULDORY GD L]GHODMR NRQþQL SURL]YRG 6 WHP MH L] SROQMHQ HGHQ L]PHG SRPHPEQLK RNROMVNLK FLOMHY RGSDGHN SRVWDQH YLU ]D QDGDOMQMR SUHGHODYR

ZZZ PHVWQLPX]HMNUVNR VL

2GSLUDOQL þDV 3RQHGHOMHN ² RG WRUND GR VRERWH ² QHGHOMD ² 3UD]QLNL ]DSUWR 2GSUWR IHEUXDU

1DMVRGREQHMãL LQ HGLQL WRYUVWQL REMHNW Y WHP GHOX GUåDYH ]DJRWDYOMD WXGL XJRGQHMãR FHQR SUHGHODYH RGSDGNRY NDU SRPHQL GD ERGR WXGL XSRUDEQLNL SR JRVSRGLQMVWYLK SODþHYDOL PDQM NRW EL VLFHU 9 WHP OHWX VOHGL ãH QDGJUDGQMD ] ]DSUWLP REMHNWRP NRPSRVWDUQH ]D ELRORãNR REGHODYR RGSDGNRY LQ SRVRGRELWHY WHKQRORJLMH NRPSRVWLUDQMD 6 WHP ER GRVHåHQD ãH XþLQNRYLWHMãD LQ RNROMX SULMD]QHMãD SUHGHODYD RGSDGNRY

9 VRGREQL VRUWLUQLFL REGHODMR WRQ PHãDQLK NRPXQDOQLK RGSDGNRY QD XUR )RWR *RUDQ 5RYDQ

NRW GHVHWOHWMH SULSUDYOMDPR QDMYHÃ¾MH WHNPRYDQMH Y NXKDQMX ERJUDÃ¾D Y 6ORYHQLML 3ULUHGLWHY MH SUDY]DSUDY IHVWLYDO NXOLQDULNH NMHU RE ERJUDÃ¾X WUDGLFLRQDOQL YLQRJUDGQLÃ£NL MHGL NL MR SULSUDYOMDMR WHNPRYDOQH HNLSH Y NRWOLÃ¾NLK QD *ODYQL XOLFL SRQXMDPR WXGL GUXJH GRPDÃ¾H GR EURWH OHQGDYVNH SHUHFH UHWDÃ£H RFYLUNRYH SRJDÃ¾H Â« ,Q RE WHM SHVWUL NXOLQDULÃ¾QL SRQXGEL QH VPHPR SR]DELWL QD SRQRV YLQRJUDGQLNRY QD UXMQR YLQR NL VH LVNUL Y NR]DUFLK RELVNRYDOFHY %RJUDÃ¾IHVWD

2EÃ¾LQD /HQGDYD VH UD]SURVWLUD QD VNUDMQHP Y]KRGX 6ORYHQLMH QD WURPHML ] 0DGÃ¥DUVNR LQ +UYDÃ£NR 6 VYRMR REPHMQR OHJR VH MH VNR]L ]JRGRYLQR L]REOLNRYDOD PXOWLNXOWXUQRVW NL RSUHGHOMXMH PHVWR LQ REÃ¾LQR Y 3ULGLWH LQ RNXVLWH RGOLÃ¾QD OHQGDYVND YLQD LQ QDV RELÃ£Ã¾LWH RE NXOWXUQHP WXULVWLÃ¾QHP LQ JRVSRGDUVNHP SRJOHGX 9DEL YDV PHVWR LQ RNROLFD ] ERJDWR QDUDYQR LQ NXOWXUQR GHGLÃ£Ã¾LQR PHVWR WUDGLFLM LQ SULORÃ¥QRVWL 3ULGLWH QD RGGLK Y QDÃ£H WHUPDOQR NRSDOLÃ£Ã¾H QD DNWLYQR SUHÃ¥LYOMDQMH SURVWHJD Ã¾DV DOL SD OH QD SRWHS SR YLQVNL WXULVWLÃ¾QL FHVWL 'RÃ¥LYLWH PHVWR LQ RELÃ£Ã¾LWH *DOHULMR 0X]HM /HQGDYD QD OHQGDYVNHP JUDGX NMHU VL SROHJ VWDOQLK UD]VWDY ODKNR RJOHGDWH WXGL UD]VWDYH VYHWRYQR ]QDQLK OLNRYQLK XPHWQLNRY

Y]QRÃ¥MX OHQGDYVNLK JRULF NMHU VH /HQGDYÃ¾DQL LQ Ã£WHYLOQL RELVNRYDOFL Ã¥H YUVWR OHW YHVHOLPR QRYH WUJDWYH 2E YHVHOHP SHWMX NORSRWFHY ERPR ]DÃ¾HWHN WUJDWYH SURVODYLOL V SULUHGLWYLMR /HQGDYVND WUJDWHY

3ULORÃ¥QRVWL ]D YODJDWHOMH

3ULGLWH LQ UD]YDMDMWH YVH VYRMH Ã¾XWH 3UHVWROQLFD ERJUDÃ¾D

9LVRND NDNRYRVW ELYDQMD ]GUDYR Ã¥LYOMHQMVNR RNROMH WHU ERJDWD SR QXGED NRPXQDOQR RSUHPOMHQLK ]HPOMLÃ£Ã¾ Y 3RVORYQR LQGXVWULMVNL FRQL /HQGDYD VR SUHGQRVWL NL EL MLK ODKNR ]DSLVDOL QD SRYDELOR YODJDWHOMHP 3ROHJ GREUH NRPXQDOQH RSUHPOMHQRVWL XJRGQLK FHQ ]HPOMLÃ£Ã¾ NDNRYRVWQH GHORYQH VLOH LQ UD]YLWH VWRULWYHQH GHMDYQRVWL SUHG VWDYOMD YHOLNR SUHGQRVW SRVORYQR LQGXVWULMVNH FRQH WXGL QHSRVUHGQD EOLÃ¥LQD DYWRFHVWH 0DULERU Â± 3LQFH WHU LQGXVWULMVNL Ã¥HOH]QLÃ£NL WLU .RQNXUHQÃ¾QD SUHGQRVW WH FRQH QL OH NDNRYRVWQD SURPHWQD LQIUD VWUXNWXUD DPSDN WXGL QHL]NRULÃ£Ã¾HQD HQHUJLMD Y WHKQRORÃ£NLK SURFHVLK WHU JHRWHUPDOQD HQHUJLMD 1RYLP YODJDWHOMHP SD ODKNR SRQXGLPR WXGL GREUR SUHVNUER V NYDOLWHWQR SLWQR LQ WHKQRORÃ£NR YRGR WHU Â¿QDQÃ¾QH Y]SRGEXGH ]D ]DSRVOHQH /HQGDYD SRQXMD Ã£LURNR SDOHWR LQYHVWLFLMVNLK SULORÃ¥QRVWL ]D XUHVQLÃ¾LWHY QRYLK SRVORYQLK ]DPLVOL LQ FLOMHY NL MLK ERPR SRPDJDOL XUHVQLÃ¾HYDWL ] UHVQLP SURIHVLRQDOQLP LQ SULMDWHOMVNLP SULVWRSRP

ZZZ OHQGDYD VL

%RJUDÃ¾IHVW /HQGDYVND WUJDWHY DYJXVW DYJXVW ZZZ OHQGDYD YDEL VL

9DELPR YDV GD QDV RELÃ£Ã¾HWH LQ SUHÃ¥LYLWH SULMHWQH WUHQXWNH QD QDÃ£LK Ã¥H WUDGLFLRQDOQLK SULUHGLWYDK 3ULUHGLWYH V SULGLKRP PXOWLNXOWXUQHJD LQ HWQRJUDIVNHJD L]URÃ¾LOD VH ERGR ]YUVWLOH RG GR DYJXVWD 6NORS SULUHGLWHY ERPR ]DÃ¾HOL ] QDMYHÃ¾MR LQ QDMEROM RGPHYQR SULUHGLWYLMR %RJUDÃ¾IHVWRP WHGHQ NXOWXUQLK LQ NXOLQDULÃ¾QLK GRÃ¥LYHWLM SD ER VNOHQLOD WXULVWLÃ¾QR HWQRORÃ£ND SULUHGLWHY /HQGDYVND WUJDWHY 9 VWDUHP PHVWQHP MHGUX /HQGDYH PHG ]JRGRYLQVNLPL NXOLVDPL PHÃ£Ã¾DQVNLK KLÃ£ LQ RE Y]QRÃ¥MX VOLNRYLWLK OHQGDYVNLK YLQRJUDGRY Ã¥H YHÃ¾

/HQGDYD YDEL WDNR RGGLKD VSURVWLWYH LQ GRÃ¥LYHWLM Ã¥HOMQH WXULVWH NDNRU WXGL SRVORYQHÃ¥H YODJDWHOMH

PLANET GV ZA DVIGVEDNOSTI

KOLEDAR KONFERENC IN POSVETOV PODJETJA PLANET GV V PRVI POLOVICI LETA 2013 DviGujemo Vednost in Gradimo Vrednost! Pridružite se nam! MAREC 13. ZLATI KAMEN 2013

MAR 13. marca

9. STROKOVNO POSVETOVANJE POSLOVNIH SEKRETARK IN SEKRETARJEV V VZGOJNOIZOBRAŽEVALNIH ZAVODIH MAR 14. marca

14. 21.

GV Z NAJBOLJŠIMI: SREČANJE Z ORENIO YAFFE YANAI 21. marca MAR

21.

6. DNEVI INSOLVENČNEGA PRAVA

27.

10. KONFERENCA MANAGEMENT IN VODENJE V ZDRAVSTVU 2013

MAR 21. in 22. marca MAR 27. marca

APRIL 18. SLOVENSKI KADROVSKI KONGRES 2013 APR

18. in 19. aprila

MAJ 16. 12. NABAVNA KONFERENCA 2013 MAJ

16. in 17. maja

23.

21. KONGRES POSLOVNIH ASISTENTK, SEKRETARK IN TAJNIC 23. in 24. maja

MAJ

23. MAJ

SLOVENSKA NEPREMIČNINSKA KONFERENCA 30. in 31. maja

JUNIJ 3. 12. DNEVI DELOVNEGA PRAVA IN SOCIALNE VARNOSTI JUN

3. in 4. junija

13.

12. MEDNARODNA KONFERENCA ODLIČNOST MANAGERK 13. junija

JUN

JUNIJ 3. MEDNARODNA KONFERENCA REGIONAL RESPONSE TO THE CRISIS AND BEYOND JUL

3. julija

INFORMACIJE IN PRIJAVE Planet GV, d. o. o., Železna cesta 18, 1000 Ljubljana Informacije in prijave:: 01/30 94 444, faks: 01/30 94 445, e-pošta: izobrazevanje@planetgv.si

Spletna stran: www.planetgv.si