Petra svoljšak,defacto by Fundacija Poti miru

t ti nr.â&#x201A;Ź\'tt l4All.t (. 2|::J,

frr*1t

r{ f, k-\, ta

ft **J

in nii

toda brez primorskega dela narodnostnega

desetih let 2o. stoletja je zaradi razlidnih

je biia sLovenska duia pred stotimi leti pah-

telesa.

njena v svetovno mori-

Zakaj imamo Slovenci 5e vedno obdutek, da smo pruid pladali pravi krvni davek Sele v drugi svetovni vojnil Vi celo trdite, da je bila na5a izkuinja v prvi svetovni

zgodovinskih okoliStin spomin na prvo svetovno vojno nekako bledel. Bledel je zaradi polititnega poloZaja, ki je nastal po vsakokratnih vojnah oziroma novih dr-

krir-a

ciol2na

jo po zaslugi njene glave

na Dunaju. Zaradi vo1nega plesa imperijeg ki se

niso mogli dogovori-

ti, kako bi raztrgali svetovni zemljevid, so Slovenci namoiili s krvjo galicijska polja, kraji ob Sodi so bili zravnani z zemllo, na deset tisode prebivalcev je moralo z domov in tako ali drugade kontalo v bedi. Vseeno skoraj do konca predani cesarju dvojne monarhije so Slovenci nato pristali v ,svojin drZavi,

vojni teZko primerljiva s katerimkoli drugim narodom, ie seveda oditejemo dejansko Stevilo vpoklicanih in padlih vojakov velikih narodov. Obtutek, da smo pravi krvni davek pladali Sele v drugi vojni, izvira predvsem iz dolgih desetletij nezanimanja za prvo svetovno vojno. Zamoldana sicer ni bila nikoli. Od konca prve svetovne vojne pa do osem-

Zavnih okvirih, v katere so Slovenci stopili po razpadu Avstro-Ogrske. Po prvi svetovni vojni je bil v Kraljevini SHS, fugoslaviji spomin na vojno predvsem spomin, ki se je napajal iz boja za novo juZnoslovansko drZavno skupnost in po drugi strani iz srbske izku5nje iz prve svetovne vojne. Slovenski veterani in prebivalci so se zdruZili v kraljevino kot del drZave, ki je razpadla, in vojske, ki je vojno izgubila. Ta dva spomi{esi-' na sta teZko sobivala. Zato je spomin

tudi

l"lAltt( 7014 llli

v slovenskih deZelah bledel. Ne smemo pa pozabiti, da sta bila ves tas prisotna spomin in zavedanje o soiki fronti. Po drugi svetovni vojni sta imela zgodovinopisje in publicistika drugaine zahteve, zato je bila prva svetovna vojna spet v ozadlu. Do sredine osemdesetih let je izilo zgolj nekaj del, ki so se nana5ala na prvo svetovno vojno. Dr. Janko Pleterski je v knjigi Pruc odloiitev Slovencev za Jugoslavilo zelo dobro opisal politidne in vsakdanje razmere v dasu prve svetovne vojne in prehod v juZnoslovansko drlavo, ostalo so bile

knjige, ki so obravnavale soiko fronto, in prevod, ki je obravnaval voja5ke upore leta 1918. Tudi na obmodju soikega boji5ia so bili do osemdesetih let previdni glede obe, leZevanja in obravnavanja prve svetovne vojne. Edini poskus, o katerem sicer zelo malo vemo, je poskus Gori5kega muzeja iz konca Sestdesetih let, ki je hotel postavi-

ti zbirko

o so5ki

fronti, oblikovalec Janez

Suhadolc je pripravil celo maketo in veliko je bilo zbranega materiala. A takratne aktualne politidne razmere - zahteva, da se obravnava druga svetovna vojna in ne na-

,,'11'I$

zadnje tudi socialna revolucija - so povzrodile, da je muzej to idejo umaknil. K Zivljenju jo je spravil Sele tez pribliZno dvajset let, ko je postavil v Solkanu izjemno razstavo o soiki fronti. Krvni davek je Zrtev vseh teh manipula-

cij in politiinih okoli5din. Na Primorsken je spomin na soiko fronto in predvsem na trpljenje civilnega prebivalstva vedno iivev intimnem okolju. Tam je oblast prevzela Italija, ki je slavila svoje mrtve, katerirn je celo znotraj slovenskega etnidnega prostora v Kobaridu in na Oslavju ter v Sredi-

Itlllll

*i! nlllf

l:,,

polju postavila monumentalne kostnice z napisi presente, kar na neki nadin 5e danes simbolizira itaiijansko prisotnost na tem ozemlju. Kaj je s tem spominom danes? Oditno smo potrebovali svojo drLavo, da smo ga zadeli resneje negovati. Kako se bomo ob

obletnici poklonili tem Zrtvaml Nisem prepridana, ali je to stvar osamosvojitve ali stvar dejanskegarazvoja, mogode tudi otoplitve odnosov in demokratizacije politidnih razmer. Ko neka tema izgubi pri-

&S Ce bomo obuditispomenik

neznanemu padtemu Po eni

zadeli

strani

je zdaj neprimeren ias za postavtjanje spomenikovr

toda pri nas ofitno ni bit nikoli primeren fas za to. mat, Sele lahko druga v polnosti zaZivi. Res je, GoriSki muzej, Stevilni zbiralci v Poso-

tju in Kobari5ki muzej so postavili temelje za sistematidno ukvarjanje s prvo svetovno vojno. Na Primorskem s soSko fronto, v osrednji Sloveniji pa se je zaielo zanimanje

na znanstveni ravni, v drugi polovici devetdesetih let smo dobili tudi prvi znanstveni doktorat na temo prve svetovne vojne. Muzeji imajo primat 5e danes. Znanost je tukaj okrnjena in odvisna od nadina flnanciranja, zato teZko izvajamo sistematitne razi skave. Potrebovali bi strnjeno raziskovalno jedro z muzealci, arhivisti, raziskovalci in znanstveniki ter drugimi - s prvo svetovno vojno so se ukvarjali predvsem publicisti in laiini zgodovinarji, med katerimi pred-

njadi primarij Vasja Klavora. V obdobju obletnic prve svetovne vojne imamo priloZnost to postaviti na drZavno raven. Najprej bi Zelela opozoriti, da smo pobudo za ustanovitev posebnega odbora

dali tisti, ki se ukvarjamo s prvo svetovno vojno na Slovenskem: KobariSki muzej in Fundacija Poti miru v Posoiju, GoriSki muzej, Tolminski muzej, Muzej novejie zgodovine Slovenije, Arhiv Republike Slovenije in gospod Klavora. Od zadetka smo poudarjali, da gre za stote obletnice, torej za mnoZino obletnic v obdobju od leta zor4 do zor8. Na neki nadin smo si Zeleli reha-

bilitirati tudi leto 1914. Ce vpraSate povprednega Slovenca o

maja t9t5.Ze kmalu leta 1914 pa so prihajati prvi konvoji ranjencev in Ljubljana se je spremenila v veliko vojaiko bolni5nico, kmalu so zaprli Sole, da so ranjenci dobili prostor. Slovenci in Slovenke so se zelo hitro soodili z vojno. Ampak na5 spomin ima luknje, zato si Zelimo narediti popravek. No, na5a skupina je dala pobudo vladi, ki je avgusta 201z ustanovila nacionalni odbor, kamor so imenovani tudi predstavniki drZave, predsednik odbora je minister za obrambo Roman Jakid. Sestavili smo okvirni koledar prireditev in poskuiamo koordinirati razliine pobude. Vedeti pa moramo, da smo v nasprotju z italijanskim, madZarskim, srbskim, britanskim ali francoskim odborom brez lastnega proraduna. Mi lahko zgolj koordiniramo in predlagamo, organiziramo pa vsako leto eno drZavno prireditev v spomin na dogodke pred stotimi leti. Tako bo letos dejansko prva slovenska drZavna komemoracija v spomin na umrle vojake in civilne Zrtve v prvi svetovni vojni. Sele

slovenskemu voiaku, bo to

tisto dovotj.

davek - v absolutnih Stevilkah najviSjega v celotnem obdobju prve svetovne vojne. Vojna se je na slovensko ozemlje preselila

prvi

svetovni vojni, vam bo hitro rekel, soika fronta, ki je na neki naiin kolonizirala slovenski spomin na prvo svetovno vojno. Pozabljamo pa leto, ko so bili mobilizirani slovenski fantje, ki so odili v Galicijo ter avgusta in septembra pladali izjemen krvni

fe po stotih letih en spomenik na Zahh vsem irtvam vojne dovolj ali bi potrebovali tudi spomenik neznanemu slovenskemu vojaku? Spomenik na Zalah, ki smo ga domadinsko poimenovali Kranjski Janez, je bil uradno postavljen kot spomenik neznanemu vojaku. Morda je drZavna komemoracija priloZnost, da obudimo ta prostor, spomenik in grobnico, v kateri sicer ni pokopanih veliko Slovencev, v bistvu je ved drugih pripadnikov nekdanje avstro-ogrske vojske in vojnih ujetnikov. ee bomo torej obudili spomenik neznanemu padlemu slovenskemu vojaku, bo to disto dovolj. Po eni strani je zdaj neprimeren tas za postavljanje spomenikov, toda pri nas oditno ni bil nikoli primeren tas za to. V dasu Kraljevine Jugoslavije sta nastali dve pobudi za osrednji spomenik padlim slovenskim vojakom, pa se nista uresnidili. Tudi tako modni osebnosti, kot je bil arhitekt JoZe Plednik z monumentalno idejo piramide naZaIah, ni uspelo, ker banovina tedaj ni zagotovila denarja. Tudi katoli5ki strani z vojnimi veterani, ki so bili pobudniki obeh idej, na Brezjah ni uspelo postaviti spomin-

Dr. Petra Svotjiak je predstojnica Zgodovinske-

skega parka. fe pa res, da je istodasno na Avali zrasel

ga inStituta Milka Kosa pri ZRC SAZU.

spomenik neznanemu vojaku, ki

i'1AR[t lt]14 tlii

rodil kralj Aleksander. In na Dvornem trgu v'Ljubljani je spomenik koroikim borcem in dobrovoljcem prve svetovne vojne. To so bili tudi slovenski vojaki, ki so se v balkanskih vojnah borili na srbski strani in nato na antantni strani med prvo svetovno vojno. Med vojnimi veterani so imeli nato dolgo privilegiran poloZaj, ker so bili nosilci juZnoslovanske ideje. Tudi oni bi morali ostati del dejavnega spomina na prvo svetovno vojno.

Politidne razmere pred prvo svetovno vojno pri nas so bile pravzaprav zelo podobne danaSnjim. Govorimo o razklanosti med liberalci in klerikalno stranjo. Ta kulturni boj traja od Mahnida naprej. To je oditno podlaga slovenskega politidnega vsakdana, ki se vceplja v slehernika. Seveda vojna ni najboljSe zdravilo za politidno

razklanost. Mednarodne okoli5iine so bile takrat bistveno drugadne. Zdaj smo samostojna drZava, takrat pa smo bili del te velike monarhije, ki je imela sama s seboj dovolj teZav. Slovenska politidna razklanost je bila sicer zgolj notranjepolitidna zadeva Slovencev in nii vet. V vojno smo takrat padli. Postali smo dejaven del in pladali visoko ceno tudi v smislu civilnega prebival, stva. Toda ne po lastni krivdi in 5e manj po lastni zaslugi. Pa

tudi razklanost verjetno ni bila nid

v primerjavi z uvedbo vojnega absolutizma, ki je potenciral teZke socialne in gospodarske razmere. Ne nazadnje

tudi s hitrimi voja5kimi sodi5di. Kako so prebivalci doiiveli tak5no spremembo vsakdana? Tukaj se dejansko kaZe razlika med slovenskim ali katerim drugim prostorom francoskim, belgijskim, tudi italijanskim. Dejansko je bil ves slovenski prostor podvrZen posebnemu reZimu. Ze leta r9r4 je vlada zatela drastidno ukrepati, ukinila je vse demokratidne pravice ali vse, za kar se je liberalni svet boril drugo polovico r9. stoletja. Govorimo o zdruZevanju, tisku, prostem dopisovanju, vse je bilo v tem dasu prepovedano. Uveljavljena je bila stroga cenzura. Ko je Italija napovedala vojno monarhiji, je razmere 5e poslabial oster reZim armade na boji5du, ki pomeni uveljavitev vojaikega aparata tudi nad civilnim Zivljenjem.

Vojni absolutizem je deloval ieleta ryt4 z zapiranjem, interniranjem, konflniranjem

ilil

slovenskih kulturnikov, politikov, Zupanov in vseh tistih, ki so kazali ali protivojna ali proticesarska, srbofllska in rusofilska nagnjenja. Zelona hitro in na podlagi disto anonimnih ovadb. To so znamenite zgodbe, na primer, Ivana Cankarja. Ivan Hribar je bil interniran, Ferdo Vesel prav tako. Neki dolSki gostilnidar je bit celo po krivem usmrden. Leta r9r5 je bilo uvedeno 5e naglo sodi5de, torej obtoZba, obsodba, smrt. To je delovalo v Ljubljani in usmrtitev je doletela tudi Stiri Slovence, sicer pripadnike Romog tudi nekaj Hrvatov je bilo ustreljenih na streliStu pri Suhem bajerju, skupaj po ocenah med r4 in 23. Ta reZim je zelo vplival na vsakdanje Zivljenje Slovencev in to odsevajo predvsem pisma. Avstrijska cenzura je namred postala pomembno orodje zanadzor drZavljanov. Merili so lojalnost, naklonjenost cesarski hiSi, nadin, kako je vojak padel v vojno ujetniStvo. Cenzura je zasegla vsa pisma, predvsem pisma med domadimi in vojnimi ujetniki v Rusiji, Italiji in Srbiji. Tam lahko preberemo, kako so

vojni absolutizem, militarizacija celotnega gospodarstva in rekvizicije na podeZelju

vplivali na slovenskega slehernika. preberemo 5e, da je slabim letinam in slabemu vremenu sledil drastiden dvig cen, hrana je postala dostopna na Zivilske karte, uvedena so bila vojna posojila ... Preprosto vsakdanje iivljenje je bilo normirano in vse je delalo zgolj za vojsko. V slovenskih deZelah se temu ni mogel nihde izogniti, ker so bile neposredno vojno zaledle. Ko se je zaiel bobned ogenj, se je grmenje slisalo tudi v Ljubljano, v ugodnih vremenskih razmerah celo v Novo mesto. To mi je sporodil Leon Stukelj, ko je prebral mojo knjigo. Tu je bilo neprestano gibanje vojske. Profesor Walter Lukan ugotavlja, da je bilo pred dvanajsto soSko ofenzivo na slovenskem ozemlju Too.ooo pripadnikov vojaikega osebja. To je nepredstavljivo, saj gre za polovico tedanjega prebivalstva. Da-

66 Prva svetovna vojnaje sproiila ogromna gibanja civilnega prebivalstva. Govorimo o mitijonih, kiso biti preseljen i zgol zarad i vojne.

nes si teZko predstavljamo, kaj je ta vojna

dejansko pomenila.

Ampak ne glede na to grozovito ceno, ki so jo morali platati vojaki in prebivalstvo, so ravno s cenzuro takrat ugotavljali, daje slovenski vojaiki duh neoporeden in da ta narod ni del veliko srbske ideje. S dim je Slovence monarhi.

prepridalal

Vojaika poroiila so vsaj do konca leta L9L pozitivno ocenjevala drio slovenskih voja kov. Marsikdo se s tem ne bi strinjal, ampak dejansko so bili slovenski vojaki lojah predvsem cesarski hi5i. Z vznikom soike fronte je to zavedanje o obrambi oZje domovine dodatno spodbudilo bojnega duh; Velikih prebegov k nasprotniku, kot so jih zaznali v deikih polkih na rusko stran, ni bilo. Po podatkih avstrijske cenzure je ved kakor osemdeset odstotkov slovenskih vo jakov padlo v rusko ujetni5tvo na voja5ki nadin, kot ranjenci ali ujetniki.

zttl {,.tt'Ttz ||

\\.(:

;t.i

Petra Svoljiak, znanswena svetnica in izredna profesorica, je tudi itanica upravnega odbora Fundacije Poti miru v Posoiju.

Obenem jih je, podobno kot druge vojake evropskih armad, prevevalo prepriianje o hitrem in seveda zmagovitem kondanju vojne Ze do prvega boZida. V celotnem vojnem obdobju naj bi na vojno od5lo okoli 160.000 slovenskih vojakov. In ie so bili Ze omenjeni dobrovoljci v srbski vojski, iz

ruskega vojnega ujetniStva, iz severne in juZne Amerike, je itevilu v voja5ko suknjo obledenih slovenskih vojakov treba priSteti 5e dva tisod moZ. Zal vemo zelo malo o Beneikih Slovencih, ki so se seveda borili v

vojski Kraljevine ltalije. Tudi ti podatki govorijo o raznovrstni vojaiki usodi slovenskih vojakov med prvo svetovno vojno.

Posamezniki aii manjie skupine so se tudi predali in pri tem veliko tvegali, saj ujetniStvo ni bila izkuinja, iz katere bi zagotovo pri5el Ziv. Rusko vojno ujetni5tvo, tudi italijansko, je bila teZka izkuSnja. ie

pomislimo, da so gradili Zeleznico pri Murmansku po Stirinajst ur na dan v teZkih vremenskih razmerah, brez hrane, obleke ... Tvegano je bilo tudi zato, ker je druZina doma ostala brez socialne

pomoii, ie

oblasti ugotovile, da je 5lo za prebeg. PrebeZnik je bil v odsotnosti tudi obsojen na smrt. To se je zgodilo PreZihovemu Vorancu, ki je prebegnil na italijanso avstrijske

sko stran.

majni5ko deklaracijo je zadel ta zavedni duh nekoliko pe5ati. Po obeh revolucijah v Rusiji, kjer se je vojna z revolucijo kondala, so se slovenski vojaki vrnili v matidne potke. Sti so v preii5devalni postopek, kjer so jih preverili, koliko so 'okuZeni' z boljSevistidnimi idejami. Takrat se je pojavilo tudi uporni5ko gibanje. Od sedmih uporov Z

tri imenujemo siovenske, povsod

pa so

bili

zraven povratniki iz ruskega ujetniStva. Ampak iz Rusije so se vrnili predvsem z idejo miru in konca vojne. To je bilo pri vedini najved, kar so od boljievizma prinesli na svoje domove. Preprosto so hoteli kondati vojno, ki je trajala Stiri leta. Zaio so 5e junija r9 r8 posku5ali na Piavi izbojevati zmago, oktobra pa dejansko lahko govorimo o razpadu, toda takrat je razpadel drZavni sistem.

Koliko Slovencev je obleklo vojaiko suknjol

Kakor da vse to gorje 5e ni bilo dovolj, je prva vojna zahtevala tudi nov davek sodobnih vojn - begunce. Tu Slovenci spet nismo bili izjeme, za namedek je prebivalstvo pristalo 5e na obeh straneh fronte. Kako se je sootilo s tem? Prva svetovna vojna je sproZila ogromna gibanja civilnega prebivalstva. Govorimo o milijonih, ki so bili preseljeni zgolj zaradi vojne. Na vzhodni fronti o tem ne vemo dosti, toda gre za milijone ljudi, ki so se morali preseliti. Prav tako v Belgiji. To izku5njo je leta r9r5 doZivel tudi slovenski prostoE saj je bilo civilno prebivalstvo vzdolZ so5ke fronte preseljeno, vendar ne smemo pozabiti, da so na Kranjsko Ze leta r9r4 prihajali begunci iz Galicije, torej Rusini uniatske veroizpovedi, ki so bili razdeljeni po razlidnih slovenskih krajih. Tik pred zaietkom vojne z ltalijo so hoteie oblasti preseliti prebivalce v notranjost avstrijskih deZel, delno so ostali na Kranjskem, Stajerskem in Koroikem, del jih je 5ei v begunska tabori5da, ki so postala sinonim begunske izkuinje. To so bile zelo organizirane enote, ki so jih postavili po

tretji armadni korpus, v katerega so sodili tudi tako imenovani slovenski polki, naj bi od5lo okoli 3o.ooo vojakov iz slovenskih deZel. Porotila in pridevanja piSejo o zelo uspe5ni mobiiizaciji in vzviSenem vzdu5ju,

vsej drZavi. Za slovensko begunsko taboriSie velja Bruck na Litvi, za goriSke italijanske begunce je bilo sredi3de v Wagni pri Lipnici, zelo se je v slovenski spomin usedel Gmrind ob deSki meji, kjer je v zaietnih mesecih begunstva umrlo veliko begunskih otrok. Po obliki so to bila taboriSda z bodedo Zico in straZnimi stolpi ter or-

deprav so moZje seveda odhajali na vojno s teZkim srcem in skrbmi za domade.

ganizacijo od bolnic, 5ol, tedajev, kuhinj, pralnic ... Tja niso bile preseljene samo

Na to vpraianje lahko odgovorim zgolj z oceno. Avgusta t91.4, ko je na bojiSde od5el

lltr.fi;

celotne druZine, ampak celotne vasi z vso infrastrukturo. Fenomen teh taboriSt, 5e posebej slovenskih, je bila dobra organizacija Solstva od jasli naprej. Po dosedanjih ocenah je v begunstvo odilo okoli sto tisod beguncev. Na drugi strani so bili begunci, ki so jih izgnale italijanske oblasti iz varnostnih razlogov po zasedbi slovenskih ozemelj na desni strani frontne irte. Moja

pokazala, kam bo Sel razvoj, de bodo Italijani ostali na teh ozemljih. Uvedli so italijan-

ocena je, da se je razselilo med deset in dvanajst tisod Slovencev, ki so odili delno v Breginjski kot, veliko vedino pa so razselili

londonski pakt. Problem takratnega vojnega prava je bil, da ni bilo sankcij. Zato so lahko vse to poieli.

po italijanskih mestih od francoske meje do juga. Sardinija je bila 'rezervirana' za

internirance. fe tudi bojazen pred Italijani vplivala na to, da so Slovenci raje potrpeli v monarhijit Italija se je namred poZviZgala na mednarodno pravo glede zasedenih ozemelj in takoj uvedla, denimo, zgolj

italijansko Solstvo. Mednarodno pravo v prvi vojni je dokaz, kaj pomeni irka na papirju in kaj dejansko stanje. Italijani niso bili nid bolj izvirni od drugih, bili pa so v svoji iredentistidni politiki, torej 'osvobajanju svojih neodreienih bratov', tudi na ozemlju, kjer teh bratov ni bilo, precej temeljiti. Izkoristili so das medvojne zasedbe za pripravo teh ozemelj za prikljuditev k Italiji po vojni. Kakina je bila zavest o tej italijanski nevarnosti, teZko redem. Moramo vedeti, da do bridkega konca Avstro-Ogrske pri nas ni bilo dejavnega govora ali razmiSljanja o razpadu monarhije. Avstro-Ogrska je bila na5e Siroko okrilje

in najved, kar bi si drznili pomisliti - razen preporodovcev, revolucionarnih mladincev, ki so dejansko razmiSljali o razpadu monarhije -, so bile re5itve, mi5ljene znotraj monarhije. Italijanski pritisk se je dutil predvsem na meianih ozemljih na Primorskem, posebej problematiten je bil Trst, medtem ko se je Bene5ka Slovenija s plebiscitom Ze prej

prikljuiila Italiji. Italijani

so to dejstvo

tudi

propagandno zlorabljali, de5, kako zvesti in dobri drZavljani so Benedani, ki so se ne nazadnje borili proti svojim bratom. Toda zelo malo vemo, kako so se dejansko obnesli na fronti, zagotovo pa se je zgodilo, da so se slovenski vojaki sredali na obeh straneh fronte. Italijanska okupacija je dejansko

Petra Svoljiak je, med drugim, avtorica knjige

Soia, sveta reka: italijanska zasedba slovenskega ozemlja (1915-1917)

sko valuto, zimski

in letni

das,

spremenili

smer voZnje, uvedli svojo davdno politiko

in seveda najbolj drastidno - italijansko Solstvo in italijanski jezik kot uradni jezik na zasedenih ozemljih. Pokazali so, da je njihov cilj ostati na teh ozemljih oziroma prodreti tako daled, kolikor jim je dovolil

.:i.)'.'t ttt.

Tudi z decimiranjem moi iz vasi pod Krnom se niso ravno prikupili prebivalstvu. Prvi mesec zasedbe je bil najbolj kritiden. kakor so pokazale tudi druge okupacije v prvi svetovni vojni: nem5ka v Belgiji, avstro-ogrska v Srbiji ali v Galiciji. Italijansl: vojska je namred ob prihodu doZivela ve1:ko moralno razodaranje. O tem zelo dobr: pi5e Mussolini v svojem dnevniku. Pri5li so v okolje in med ljudstvo, ki jih je gleda 1o sovraZno in jih ni razumelo. Propagan-

fili tliaTil l{ARll

tci4

Italije je bila namred tako modna, da

bili vojaki prepridani,

da gredo osvobajat

svoje brate. Toda teh bratov ni bilo nikjer' Na JuZnem Tirolskem so govorili nem5ko, ladinsko, podobno je bilo ob Sodi, kjer so

bili Furtani in Slovenci. Nikjer ni bilo navduienega sprejema. Zato so se Italijani odzvali zelo nasilno. Odstraniii so politidno nevarne elemente, skrajni ukrep pa je bi1 zdesetkanje, ko je njihova vojska doZivela res hude voja5ke udarce v krnskem pogorju. Vojaki se niso hoteli vrniti na poloZaje,

zato je enega ranjenca spremljala skupina

vojakov. Zateporaze in nevradanje vojakov na fronto so vojaike oblasti okrivile civilno prebivalstvo, dei da celo strelja ranjence.

Italijani so zbrali Sestdeset mo5kih iz podkrnskih vasi in vsakega desetega ustrelili. To je bilo drugo od dveh vsaj meni znanih decimiranj civilnega prebivalstva na so5ki fronti. Prvo se je zgodilo Le 29. maia v VileSu, drugo pa 4. junija v Idrskem, kjer je zdaj postavljen spomenik z imeni vseh

Zrtev. To pa niso bile edine

civilne smrtne

Zrtve. Tudi kakinega kmeta so ustrelili na polju iz tak5nih ali drugadnih razlogov. Je bil pa zlodin v Idrskem po vojni kaznovan, saj je bilo poveljniku, ki je ukazal streljanje, dokazano, da se ni Prav odlodil. To so sproZile vojne vdove, ker niso prejemale pokojnin. Najele so odvetnika Henrika Tumo. Ko smo Ze pri pokojninah, velja poudariti, da so bile italijanske socialne podpore med vojno vendarle dokaj velikoduine. Seveda s ciljem pridobiti slovensko naklonjenost. Podporo so prejemale namrei tudi druZine vpoklicanih avstro-ogrskih vojakov. Prav tako je bila med vojno zelo raziirjena zdravniSka mreZa. Prebivalstvo je bilo cepljeno proti nalezljivim boleznim, iesar na avstrijski strani ni bilo. Prav tako je bilo poskrbljeno za redno preskrbo z

osnovnimi Zivljenjskimi potreb5tinami,

kar je bil, de povzamem italijanskega uradnika, drag, a zelo koristen ukreP.

Bodo posledice vojne ob Soii sploh kdaj izginilel Ko je pred tremi leti zagorelo na vrhu Mrzlega vrha, je bilo 5e sli5ati pokanje streliva. Ko je lani zagorelo pod Sveto goro, prav tako. Zbiratelji 5e vedno naredijo kakino usodno napako pri odpiranju granat. Kam so se begunci takrat sploh vrnili? Na poruSene domove. Ko se je fronta umaknila s Sode, se je 5e med vojno zadela obnova, kar nima primere v vojni Evropi' Andrej Gabr5dek je bil pobudnik te akcije' torej takojinje obnove poruienih gori5kih krajev. Ljudje so se vradali in z materialom, ki ga je zapustila vojska, popravljali vojno Skodo. Podrli so, denimo, tudi italijanske kapelice in uporabili material. Vse Zice, tramove in plodevinaste strehe so porabili za obnovo hiS in drugih objektov. Zbirali so Zelezje in krogle iz granat ter to prodajali' Vrnili so se v pustoto. Nedavne posledice Zleda so me spomnile na stare fotografije

"iffi,Si'

Stabrileta. Prvid sem si lahko predstavljala, kam so se takrat ljudje vrnili. Ko se je novembra r9r8 vrnila 5e italijanska vojska, so se zaiela tudi trenja med slovenskimi in italijanskimi Zupani, kdo je bolje obravnavan glede obnove in vojne Skode' Toda vojna Skoda ni bila prebivalstvu nikoli v celoti povrnjena. TeZko si predstavljam, kako so odistili vsa ta polja, strelivo, granate in vse Zelezje, da so vzpostavili normalne bivanjske razmere. To je moralo trajati nekaj let' Ampak z raziskovanjem tega se na Zalost 5e

tE*''r

r1Att,

nismo dovolj ukvarjali, deprav gre zazanimivo tematiko, ne nazadnje tudizairtve,

SS Gtede Stevitk je veliko

so jih zahtevala razstreljena sredstva 5e dolgo po vojni, do dana5njih dni.

neznank, vsekakor vef kakor

Ob tem ne smemo zanemariti vloge

iensk, ki so v javnem iivljenju morale prevzeti marsikatero moiko vlogo. eeprav pravite, da je bil to zgolj nekakSen time-out in da so po vojni spet pristale na starem, je bila njihova vloga v druibi vendarle izrazitejSa tudi zaradi prve svetovne vojne. Ne nazadnje menda Sele odtlej nosijo krajia krila. ee kraj5e krilo lahko jemljemo kot napredek, je to zagotovo bil napredek, na neki naiin gre za osvobajanje na povsem praktiini, vsakodnevni ravni. Prva svetovna vojna je bila prelomnica ne zgolj v politidnem gibanju Zensk, ampak nasploh v spremenjeni vlogi v druZbenem in socialnem okolju. Ravno pri slovenskih Zenskah ne gre zanemariti intelektualnega naboja, skrbiza jezik, za branje in vzgojo otrok Ze od vznika narodnega gibanja. Seveda so tra-

dicionalna patriarhalna razmerja znotraj druZine med vojno na svojevrsten nadin ostajala in so dobro vidna v korespondencah med vojakom, moZem ali odetom na

fronti in Zensko doma. Moiki od daled 5e vedno narekuje, kaj mora Zenska doma postoriti. Vsaj videz tradicionalne ureditve je ostajal. Prva svetovna vojna pomeni tudi vstop Zensk v javno Zivljenje, nastop na delovna mesta, ki so jim bila dotlej zaprta. Na fotografijah iz zahodne Evrope vidimo Zenske voznice avtobusov, tramvajev, ob delovnih strojih in Zenske v velikih tovarnah. OboroZitvena industrija je tudi v monarhiji pre5la v Zenske roke. Zenska je morala stopiti v neposreden stik z drZavo, ko je dakala bone ali ko se je borila za denarno podporo. To je bil velik preskok v miselnosti, saj ni imela ved mo5kega posrednika, ampak je morala sama postaviti na noge celotno druZinsko gospodarsko Zivljenje, da bi lahko Zivljenje vsaj pribliZno teklo naprej. Z delom v delavnicah, s Sivanjem nogavic in oblek so vzdrZevale fronto. Slovenske Zene so se hitro organizirale tudi v dobrodelnosti. Podoba Franje Tavdar je v

tem simbolidna.

Tudi na polititnem podrotju so bile silno uspe5ne z zbiranjem podpisov za majniSko deklaracijo. Bi danes kdorkoli lahko zbral dvesto tisoi podpisovl

dokoninih odgovorov. Podobno veua za Stevito padtih na so5ki fronti. Tega vpra5anja

nismo reiiti. Uspeino ga po odsekih reiujejo Totminski muzej, Fundacija Poti miru v

Posoiju s sodelovanjem Lovra Gatida, kjer so dobro obdetati Tolminsko mostiSie, podobno vetja za zgornje Posofje. Popis se pomika proti Banjiki

planoti, na vrsti bo Kras. Oiitno se znamo v ekstremnih dasih zelo dobro organizirati. Ko se je sprostila politidna presija, ko je Zezlo prevzel novi cesar Karel in ko je bil sklican dunajski parlament, so se politidne razmere otoplite. Zenske so stopile v politiino sfero, ko so javno izrazlle podporo majni5ki deklaraciji. Ob tem zbiranje podpisov ni bila nenevarna zadeva, saj so jih oblasti ovirale na vse mogode nadine. Ampak Zenska iznajdljivost nima meja in v tem dasu so se res izkazale. Kot ste rekli, zbrale so dvesto tisod podpisov podpore in jih slavnostno izrodile Antonu Koro5cu kot vodji Jugoslovanskega kluba. Prevzele so Stafeto politidnega naboja deklaracijskega gibanja. Legitimnost odloiitve v majniSki deklaraciji dajejo prav zbrani podpisi. Ne samo da so jih zbirale, tudi podpisovale so se, in to ne zgolj skrlicem, temved z imenom in priimkom. To kaZe tudi na relativno veliko pismenost. Ko se je prah polegel, Slovenci 5e vedno

nismo naili notranjega politidnega miru ne v SHS sploh pa ne pod Italijo. Ali bi bilo po va5em vseeno, tudi de bi nadaljevali prihodnost v monarhijil Smo dobili kaj boljSega od tistega, kar smo

takrat zapustilil

Sogovornicaje leta 1998 prejeta srebrni znak ZRC SAZU za

najodmevnejii doktorat na podro-

iju humanistike.

Ne, ni

lil]4 llfi,rit

bilo vseeno. Vojna je sicer takina

prelomnica, da bi teZko sodila med prej in potem, saj se je vmes zgodilo toliko hudega. Dobili smo novo drZavo, v kateri smo bili v nedem bolj prvi kot v prejinji ureditvi, deprav je kraljevina dokaj hitro za5la v krizo in diktaturo. Ampak na kulturnem podrotju in podrodju Solstva smo napredo vali. Dobili smo univerzo, za katero smo si zelo dolgo prizadevali. V danih razmerah je temu prostoru nova drZava reiila koZo. Vedeti moramo, da so bile mednarodne razmere za nas zelo neugodne. Pravzaprav tudi izbire nismo imeli, saj je monarhija razpadla. ZdruZitev je bila razumna reSitev. DrZava SHS je bila takoj ozemeljsko ogroZena s treh strani in v tistem mesecu je storila, kar je lahko. Postavila je temelje drZavnosti.

Toda izgubili smo tretjino ozemlja. Res je, ne pozabimo tudi na boje za KoroSko in slovensko Stajersko ter kondno na

n$. {

1l;:1'

l.l

AnLl

}.t)

koroiki plebiscit. Del slovenskega ozemlja, posebej Primorska, je doZivljal hude iase takoj po vojni in zasedbi, z vzponom faSizma pa 5e bolj. 5e najbolje jo je morda odneslo Prekmurje s trianonsko pogodbo, ki pa je 5e danes straSna boledina MadZarov. Poleg tega, da bodo zelo velikopotezno zaznamovali stoto obletnico, se podrobno

ukvarjajo tudi z velikimi izgubami ozemlja zaradi trianonske Pogodbe. S

kakSnimi Stevilkami Zrtev danes stro-

kovnjaki obravnavate to poglavje slovenske zgodovinet Gre 5e vedno za ocenel Da, 5e vedno gre za ocene, deprav nas kar nekaj sistematidno zbira podatke in sezna-

me padtih. Zdaj se bodo odprli avstrijski

arhivi tudi za matiine knjige polkov, da bi lahko iz teh glavnih enot, v katerih je sluZila vedina Slovencev, poskuSali ugotoviti, kakina je bila njihova usoda. To, do iesar smo se pred leti dokopali, je okoli 35.ooo padlih do konca leta 1917, to je padlih

slovenskih vojakov oziroma vojakov s slovenskega ozemlja. Po teh podatkih naj bi bil celo najbolj prizadet Ptuj kot veiinsko nemsko mesto, ki je pladal v deleZu najvedji krvni davek v avstrijskem delu monarhije: 196 padlih vojakov na tisod prebivalcev, slovensko povpretje je bilo z8 promilov. Nekateri ocenjujejo, da bi lahko v zadnjem letu vojne k temu priiteli 5e med gooo in 1o.ooo dodatnih padlih. 5e vedno imamo zelo neraziskano kategorijo pogreianih. Ocene, kaj se je zgodilo z njimi, so zelo razlidne. Nekateri trdijo, da je od teh dve tretjini mrtvih, drugi trdijo, da tretjina. Ne vemo, koliko jih je

umrlo v ruskem vojnem ujetni5tvu. Veliko jih je umrlo tudi v italijanskem, toda tu imamo spet teZave, ker se od takrat, ko so bili zajeti, govori o jugoslovanskih vojnih ujetnikih. Vemo, da je bilo v slovenskem delu Kraljevine SHS okrog rr.ooo vojnih invalidov, kar je dokaj todna 5tevilka. Leta rgzr je bito v slovenskem delu Kraljevine

vojnih vdov z 49.r82 nepreskrbljenimi druZinskimi dlani ter 17.ooo vojnimi sirotami. Te Stevilke so se pojavile v popisih in statistikah, ki so nastali v prvi je nastala Jugoslaviji. Ta, ki govori o padlih, neposredno po prvi svetovni vojni v Avstriji. Torej smo dejansko pri ocenah. Lahko bi preitevali in prebirali imena na spomenikih padlim, ki jih je na Slovenskem pribliZno t7o, pri demer je Primorska, razen dveh izjem v Voldah in na Sentvi5ki planoti, brez obeleZij. Po vojni niso smeli postavljati spomenikov padlim slovenskim vojakom, ker je bila tam pad ltalija. SHS 31.049

Glede Stevilk je veliko neznank, vsekakor vet kakor dokoninih odgovorov. Podobno velja za Stevilo padlih na so5ki fronti. Tega vpra5anja nismo re5ili. Uspeino ga po odsekih reSujejo Tolminski muzej, Fundacija Poti miru v Posodju s sodelovanjem Lovra

Galiia, kjer so dobro obdelali Tolminsko mostiSde, podobno velja za zgornje Posodje. Popis se pomika proti Banj5ki planoti, na vrsti bo Kras. Kar se tide Stevilk o soiki

fronti, v Enciklopediji Slovenr;e pi5e 186.ooo mrtvih, ki so lahko potrjeni s ploidicami. Nekateri ocenjujejo so5ko fronto na milijon ali milijon in pol izgub, to pa so ranjeni, prebegli, pogreiani in mrtvi. So pa Stevilke predvsem na italijanski strani tudi prenapihnjene, da bi pokazali na svojo veliko Zrtev. Pri civilnih Zrtvah smo na popolnoma sivem podrodju, tako na Slovenskem kot v evropskem kontekstu. Vemo, na primer, za fantka, ki je padel v bombnem napadu v Ljubljani, ne vemo pa,

koliko jih je umrlo

za posledicami bolezni, problematika Spanske gripe. Slovenski krvni davek je bil velik glede na to, kaj je prinesel oziroma desa ni - stabil-

potem je tu

nega

miru. Z reiitvami po vojni

so nastale

zgolj nove teZave.

In priprave za novo krvavo naloZbo? Ja. Ta dlove5ki vloZek se v prvi svetovni vojni ni izpladal. O nas pravim, da smo Studijski primer, ker imamo voja5ko in civilno izkuinjo izjemno modno, kot ozemlje in kot prebivalci. Ampak smo

je pokazalo, da

bili dejansko zgolj orodje in da smo

lahko tudi o lastni usodi zelo malo odlodali, razen seveda po koncu vojne, de govorimo o uspe5nem drZavotvornem, deprav kratkotrajnem, poskusu postavitve lastne DrZave SHS. Res pa je, da ie merimo uspeh po Zrtvah, lahko zgolj pritrdimo tistim, ki ugotavljajo, da v vojni z vidika dloveikih izgub ni zmagalnihie. n