Ĺ entjanĹĄki vinogradnik Zbornik ob 10. obletnici
KAZALO
UVODNIK ..............................................................................................................3 PREGLED DELA ENEGA DESETLETJA..............................................................8 POROČILO ZA LETO 1998 .............................................................................14 POROČILO ZA LETO 1999 .............................................................................16 POROČILO ZA LETO 2000 .............................................................................17 POROČILO ZA LETO 2001 .............................................................................18 POROČILO ZA LETO 2002 .............................................................................19 POROČILO ZA LETO 2003 .............................................................................22 POROČILO ZA LETO 2004 .............................................................................24 POROČILO ZA LETO 2005 .............................................................................25 POROČILO ZA LETO 2006 .............................................................................29 POROČILO ZA LETO 2007 .............................................................................31 NEKAJ POUČNEGA ….......................................................................................36 NEKAJ OSNOV IZ PREDELAVE … ................................................................37 PREDELAVA GROZDJA..............................................................................38 PRAVILNIK o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja – cviček ...............................................................................................................42 KORELACIJSKA TABELA ...............................................................................47 VPIS V REGISTER PRIDELOVALCEV GROZDJA IN VINA ...........................51 VINO IN HRANA ali Druženje vina in hrane.....................................................53 ŽENOF.............................................................................................................59 VINO IN VINSKA KULTURA............................................................................60 VINOGRADI NA DOLENJSKEM......................................................................63 NEKAJ UPORABNEGA … ..................................................................................65 VINOGRADNIŠKI DNEVNIK............................................................................66 NEKAJ NASLOVOV IN TELEFONSKIH ŠTEVILK...........................................79 IN ŠE NEKAJ INTERNETNIH POVEZAV ........................................................79 INSTITUCIJE................................................................................................79 ZAVODI, PODJETJA....................................................................................80 NEKAJ ZA ZABAVO … .......................................................................................82 VINOGRADNIŠKI IZRAZI – MREŽA................................................................84 NEKAJ HVALE …................................................................................................88 BELEŽKE ............................................................................................................92
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 634.8(497.4Šentjanž)(082) DRUŠTVO vinogradnikov (Šentjanž) Šentjanški vinogradnik: zbornik ob 10. obletnici / [urednik Bruno Bregar]. - Šentjanž: Društvo vinogradnikov, 2008 1. Gl. stv. nasl. 2. Bregar, Bruno 241593856
2
UVODNIK
M
isel grškega filozofa Sokrata, da vino osveži resnico duše, umiri skrbi in zbudi veselje, je preživela 2000 let. Spoštljivo stara pa je tudi trditev Paracelsusa, da je fiziološki vpliv vina na organizem in psiho odvisen od količine. V praksi in znanosti je še danes nesporno potrjeno, da ima kozarec do dva dobrega vina, zaužitega med obrokom hrane ali neposredno po njem, pozitiven, sproščujoč in pomirjajoč učinek na organizem in, da se samo pri veliki količini pojavi depresivno stanje, ki se lahko stopnjuje in konča z za človeka nevrednimi ali tudi usodnimi posledicami. Naše vodilo in razmišljanje, zakaj izdati vinogradniško glasilo je, da ustrezno obeležimo deseto obletnico uspešnega delovanja Vinogradniškega društva Šentjanž, naredimo pregled dosedanjega dela in da s tem glasilom pomagamo s strokovnimi nasveti pri pridelovanju vina kot umetnine narave in ploda človekovega trdega dela in znanja. Vino ni industrijski izdelek, temveč je pridelek. Pot od solzenja trte zgodaj pomladi, do zrelega grozdja v pozni jeseni je dolga. Poleg zahtevnega dela v vinogradu sodelujejo pri izoblikovanju kakovostnega potenciala sorte naravni pridelovalni dejavniki, vse to daje vinu šele možnosti za naravno umetnino, ki jo dokončno izoblikuje v dolgi in zahtevi tehnološki verigi od predelave grozdja, motnega mošta, do bistrega in stabilnega vina v steklenici. Slovenija, lahko bi rekli, je vinska dežela s posebno srečnim zemljepisnim položajem, ki ji omogoča pridelovanje vrhunskih vin tako srednjeevropskega tipa, kot tudi mediteranskega. V zadnjih letih pa v Sloveniji razveseljivo narašča kakovost vin, lahko bi dejali, da v Sloveniji tako dobrih vin še nikoli do slej nismo pridelovali in pili. Poleg naravnih lepot Slovenije postaja vino pomembna blagovna znamka, vsekakor razpoznavni znak slovenske pridnosti in kakovosti. Zgodovina vinske trte – vinogradništva, kdaj in kje se je začelo verjetno ne bo nikoli popolnoma znano, pa saj tudi ni treba, vedno se še najdejo novi dokazi, ki dopolnjujejo stare zapiske in legende, so pa dokazi, da so že več kot pred devet tisoč leti v tej davni preteklosti nabirali plod trte, ki je uspevala na območju srednjega vzhoda in Kavkaza in ljudje so jih začeli vzgajati in z odbiro so vzgojili sorte, ki so ustrezale za proizvodnjo vina. Najstarejši zapiski, ki pa so že urejali uživanje vina, so iz leta 4000 pred našim štetjem, ko je Babilonski kralj Hamurabi v svojem zakoniku prepovedal prodajalcem – gostilničarjem točiti slabo vino. S širjenjem kulture, trgovine iz srednjega vzhoda po vsem Sredozemlju, se je širila tudi vzgoja plemenite vinske trte. Grki in Feničani so jo prenesli v Dalmacijo in Istro, Rimljani pa v naše kraje. Vino je bilo v Rimskem cesarstvu že ljudska pijača in del prehrane, pri pojedinah bogatih Rimljanov. Iz Svetega pisma izvemo, da je Jezus Kristus pri zadnji večerji s svojimi učenci užil kruh in vino, zaradi uporabe vina v bogoslužju, je krščanstvo širilo gojenje vinske
3
trte tudi v srednjo in severno Evropo. Središče širjenja so bili predvsem samostani, ki so vzgajali nove sorte, primerne za hladnejše podnebje. Na naših goricah okoli Šentjanža bi lahko zatrdno dejali, da imamo dobre lege, veliko izvrstnih vinogradnikov, ki znajo in želijo pridelovati kakovostna vina za svoje potrebe in tudi za prodajo. V tem glasilu bomo našli veliko koristnega branja in praktičnih nasvetov vse od začetka pomladanskih del, pa do zrelega grozdja v vinogradu, predelovanju v kleti, vse do stekleničenja, kot tudi do kulturnega uživanja vina. Želimo, da bi vsi bralci tega glasila z nami sodelovali, kritizirali in dajali pripombe, če smo na kaj pozabili, na kaj bi morali dati večji poudarek, zaželeno je, da bi bralci prispevali kakšno posebno zgodbo o dogodku, ki se nanaša na vinsko trto in vino, da bi bilo naslednje glasilo še vsebinsko bogatejše in kakovostnejše. Z željo, da boste našli v tem glasilu kaj koristnega, vam želim prijetno branje. Bruno Bregar
Tako kot je Dolenjska po Tonetu Pavčku skromna in naravna, tako preprost in prijateljski je cviček. Je razigran, prešeren. Je vsakdanje vino sodobnega človeka. dr. Julij Nemanič
4
Spoštovani vinogradniki! Vinska trta obdelana in negovana ter vino vabljivo in iskrivo sta ponos vsakega vinogradnika in kletarja. Seveda vinogradništvo zahteva tudi precej naporov, navsezadnje pa je veselje ob pogledu na lepo urejene vinograde in pridelek toliko večje. Dolenjcem je najbolj v ponos cviček, pa tudi druga bela in rdeča vina, ki sooblikujejo prepoznavnost naših krajev, občine in pokrajine. Da je ta ponos samozavesten in trden, je izredno veliko prispevalo prav organizirano delo društva vinogradnikov. S svojimi prizadevanji in večletnim trudom ste naredili pomemben korak k izboljšanju kakovosti vin, k večjemu strokovnemu znanju in trženju. Območje Šentjanža in goric okoli njega je bilo včasih ocenjeno kot mejno območje vinogradništva, vendar vinogradniki in kletarji dokazujete, da temu ni tako. Potreba po strokovnem in sodobnem načinu dela vas je združila v društvo, ki je v tem času pridobilo ugled tako z vidika organiziranosti, kakor tudi z vidika strokovnega napredovanja in povezav ter promocije vina, kraja in kulture. S svojim delom sooblikujete prepoznavnost naše občine kot občine z bogato vinogradniško tradicijo in pomembno prispevate k temu, da so vina iz vašega vinorodnega območja vsak dan boljša in bolj prepoznavna. Skrbno ohranjate dediščino pridelave žlahtne kapljice in tako naj ostane tudi v prihodnje, saj bodo le tako nanjo ponosni tudi vinogradniki in prijatelji vina, ki bodo prišli za nami. Povezovanje vseh vidikov življenja v kraju je posebna odlika društva vinogradnikov, saj je vino tesno povezano s prazniki naše dežele, s kulturo in ponudbo kulinarike, s turistično ponudbo ter mnogimi drugimi dogodki. Dograditev te odličnosti je zagotovo tudi ta publikacija, ki prinaša dragocena znanja za še boljše delo na področju vinogradništva. Vsem vinogradnikom in kletarjem želim veliko uspehov in dobre volje pri vašem delu, obilo lepega vremena brez vremenskih nevšečnosti ter veliko dobrega vina, ki naj nam bo vsem skupaj v zadovoljstvo in naj nas ob različnih priložnostih tudi v prihodnje zbližuje in povezuje.
S spoštovanjem,
Župan Občine Sevnica Srečko Ocvirk
5
Spoštovani vinogradniki!
Ko sem bil povabljen, da napišem nekaj besed za vašo brošuro, sem bil kar v precejšnji zadregi, saj mnogo premalo vem o vinu, vinogradništvu in o pridelavi vina nasploh. Ker znam ceniti vsako popito kapljo vina, mi verjemite, da se ob tem vedno spomnim tudi na to, koliko truda in ljubezni je bilo vsakokrat potrebno, da je od zemlje do trte, preko grozdja, sodov v kleti in bokala v kozarec priteklo kakovostno ali vrhunsko vino. Visoko cenim in spoštujem ljudi, ki ljubijo naravo, zemljo in sonce. Pri tem mislim posebej na Vas, spoštovani vinogradniki, ki mnogokrat v najtežjih pogojih, preznojeni, z ljubeznijo in spoštovanjem do tistega kar nam daje narava, tudi na najbolj strmih področjih opravljate svoje delo in se ob tem bojite, da vam neurje, suša ali kakšna bolezen ne uniči vašega truda. Poleg izkupička, ki vam ga morda prinaša dober proizvod in s tem tudi boljše življenje za vaše družine, pa se zagotovo posebej veselite vedrosti in zahvale svojih prijateljev ali znancev, ko jih povabite na kozarček. Pri tem naj rečem, da je prvi kozarec užitek, drugi za srečo, tretji za pesem, četrti pa za dober spanec. Dragi vinogradniki, dejal sem, da nisem posebno velik strokovnjak, vem pa, da je vaše delo zahtevno, težko in polno nepredvidljivih težav. Vaši potomci, na katere prenašate svoje znanje in izkušnje vam bodo zato posebej hvaležni. Tudi zaradi tega, ker ste bili, ste in ostajate v nekem smislu zdravilci. Dokaz o zdravilnosti vina je tudi ta, da je več starih uživalcev vina, kakor starih zdravnikov.
Zato vam od srca kličem Na zdravje!
Župan Občine Radeče Matjaž Han
6
Spoštovane vinogradnice, cenjeni vinogradniki! Po desetih letih delovanja Vinogradniškega društva Šentjanž, smo se odločili izdati zbornik, ki zajema del strokovnosti za vsakdanjo uporabo pri vinogradniških in kletarskih opravilih, pogled na naše društvo s strani strokovnjakov in kratek oris našega dosedanjega dela. Vinogradniško društvo Šentjanž združuje v društvu 142 vinogradnic in vinogradnikov predvsem iz področja občin Sevnica in Radeče. Njihovi vinogradi se razprostirajo po Dolenjskem gričevju med Radečami in Šentrupertom ter na jugu do Malkovca. Poslanstvo našega društva je predvsem ohranjati našo lepo krajino, ki so jo nam zaupali naši predniki, tudi za prihodnje rodove, prav tako tudi del navad in tradicijo ljudi povezane z vinogradništvom. V društvu si prizadevamo, da z medsebojnim svetovanjem, spoštovanjem in pomočjo, pa tudi tekmovalnostjo, brez zavisti eden do drugega, dosežemo boljše rezultate, kar je tudi razvidno iz zadnjih različnih ocenjevanj, ker smo v kakovosti in širini med vodilnimi na Dolenjskem. Hkrati se trudimo, da se vino uživa kot del hrane oziroma prehranjevanja, da z njim začutimo del narave, toplino in dobrosrčnost malega dolenjskega človeka. Naš cilj v prihodnje je, da vključujemo mlajše generacije, ki bi uspela nadaljevati in nadgrajevati to poslanstvo, poskušali vključevati še ostale vinogradnike, ki še niso naši člani. Prav tako si želimo še večje sodelovanje in vključevanje v družabni del lokalne in širše skupnosti. Naj se na koncu zahvalim vsem vinogradnicam in vinogradnikom za delo v društvu, prav tako vsem, ki so sodelovali pri izidu tega zbornika, sponzorjem pa za omogočanje izida. Vsem pa želimo veliko zadovoljstva pri delu in veselja ob vaših in skupnih uspehih.
Predsednik Društva vinogradnikov Šentjanž Milan Jamšek
Vino je solza zemlje, dar neba, sok življenja.
7
PREGLED DELA ENEGA DESETLETJA Bilo je zgolj naključje, da smo se med prijatelji pogovarjali o ustanovitvi društva. Beseda je dala besedo, predvsem pa ideja o združevanju in iskanju znanja na področju vinogradništva in vinarstva je pripeljala, da smo 26. 10. 1997 ustanovili Društvo vinogradnikov Šentjanž. Treba je bilo oblikovati statut društva, in imenovati enajst članski upravni odbor s predsednikom in podpredsednikom društva. Za prvega sem zgolj po naključju privolil jaz, za podpredsednika pa Jože Skoporc. Še danes mi ni jasno, kako so me kolegi nagovorili. Verjetno je bilo to res zgolj naključje. V enajst članskem odboru so bili tako še moji kolegi, krajani, ki so razvidni iz spodnje fotografije:
Še dobro se spomnim, kako smo iskali tisti dan proste zainteresirane člane, kajti vseh enajst članov smo morali ta dan na upravni enoti podpisati pristopno izjavo. Zgolj naključno je, da v tej skupini ni bil še kdo, ki je sedaj izjemno aktiven in čudovit vinogradnik. V nadaljevanju navajam prvo formalno pismo z dne, 12. 07. 1997, krajanom v takratnem krajevnem časopisu: »Vsem krajankam in krajanom z veseljem sporočamo, da smo organizirali Društvo vinogradnikov Šentjanž.
8
Idejo o organizaciji društva se je med posamezniki pojavljala že nekaj časa. Treba je bilo narediti le korak naprej in zdaj smo tu. Povedati je treba, da je bil glavni pobudnik sedanji tajnik društva gospod Stane Repovž. V gostilni Repovž smo se v nedeljo, 26. 12. 1997, zbrali večji in manjši vinogradniki in oblikovali pravila društva, naše cilje ter uredili vse potrebno za registracijo društva. Zbralo se nas je enajst, toliko kot je minimalno potrebno za organizacijo društva. Prisotni so nekako predstavljali vse naše večje in manjše vinske gorice. Sedaj, ko smo storili prvi korak, vabimo vse, da se nam pridružijo. K sodelovanju vabimo tiste, ki imajo vinograde ali se kakorkoli ljubiteljsko ukvarjajo z grozdjem, vinom in kletarjenjem in vse, ki si to v prihodnje želijo. 30
Prva takšna priložnost bo v nedeljo, 21. 12. 1997, ob 9 v Kulturnem domu Šentjanž. Imeli bomo prvo skupščino, kjer bomo poleg formalnosti imeli možnost prisluhniti prvemu predavanju o vinu in kletarjenju. Na slavnostno skupščino smo povabili predstavnike sosednjih društev, župana občine Sevnice, predsednika krajevne skupnosti, častnega člana KS Šentjanž, gospoda Ivana Goleta ter znanega Slovenca, invalida, maratonca gospoda Mirka Lebarja. Prepričani smo, da bo tudi z njim prijetno pokramljati. O vinu in kletarjenju bosta predavala gospod Zdravko Mastnak in gospod Jože Frelih. Želimo si, da bi Društvo vinogradnikov Šentjanž v prihodnje delovalo povezovalno. Povezovalo naj bi krajane, sosednja društva, sosednje krajane, občino in regijo. V okviru društva želimo gojiti kulturo vina in kulturo pitja. Z rednimi prirejanji izobraževanja ter posvetovanja med samimi člani smo prepričani, da bo naše vino v prihodnje še boljše. Morda si bo kdo na tak način odločil povečati nasad ali pa organizirati katero od dopolnilnih dejavnosti. Eno in drugo bi verjetno v našem kraju veliko pomenilo. Osebno si tudi želim, da bi tisti znani slovenski izrek ob slovesu družbe, ki pravi: “pa dajmo še enega šentjanževca”, zares postal sinonim šentjanških vin. Predsednik društva Zvone Livk
Ni ga na svetu lepš'ga kotička, kot griči so naši, deželica cvička. Jože Murn
9
ZAPISNIK
skupščine Društva vinogradnikov Šentjanž z dne, 21. 12. 1997
Prvo sejo skupščine DVŠ, navzočih je bilo 35 članov, je začel predsednik društva g. Zvone Livk, ki je predlagal Dnevni red: 1. Izvolitev delovnih organov skupščine (predsednika, zapisnikarja in dva overovatelja zapisnika). 2. Izvolitev dodatnih članov upravnega odbora, nadzornega odbora in disciplinske komisije. 3. Članstvo v Društvu vinogradnikov Dolenjske. 4. Odprtje žiro računa oziroma hranilne knjižice. 5. Imenovanje častnega člana društva. 6. Program dela za naslednje leto. Dnevni red je bil sprejet soglasno. Skupščine so se udeležili tudi naslednji vabljeni gosti: Predsednik Društva vinogradnikov Dolenjske g. Jože Peternel. Enolog Vinske kleti Krško g. Zdravko Mastnak. Priznani vinogradnik g. Jože Frelih. Svetovalna služba Sevnica g. Franc Živič. Predsednik Krajevne skupnosti Šentjanž g. Milan Jamšek. Direktorica Kmečke zadruge Sevnica ga. Andreja Jamšek. Pravni svetovalec g. Alfonz Tratar. Predsednik Društva vinogradnikov Šentrupert g. Ivan Vovk. Predsednica DPM Šentjanž g. Mira Skoporc. Predsednik Rdečega križa Šentjanž g. Gustel Umek. Predsednik Društva upokojencev Šentjanž g. Janko Šušteršič. Predsednik Gasilskega društva Šentjanž g. Andrej Repše. Znani Slovenec, invalid g. Miroslav Lebar. Seje skupščine sta se udeležila tudi novinarja Dolenjskega lista (g. Perc) in Kmečkega glasa.
Ad. 1 Za predsednika delovnega predsedstva skupščine je bil izvoljen g. Zvone Livk, za zapisnikarja g. Stane Repovž in za overovatelja zapisnika g. Rudi Bec in g. Stane Bale.
10
Ad. 2 Izvoljeni so bili dodatni štirje člani upravnega odbora (g. Franc Bebar, g. Toni Štih, g. Stanko Jamnik, g. Rupert Remar), nadzorni odbor in disciplinska komisija. Upravni odbor tako sestavljajo: g. Zvone Livk – predsednik, g. Jože Skoporc – podpredsednik, g. Stane Repovž – tajnik, g. Slavko Jazbec – blagajnik, g. Nande Prijatelj – član, g. Stane Bale –član, g. Rudi Bec – član, g. Andrej Repše – član, g. Jože Repovž – član, g. Franci Revinšek – član, g. Milan Sotlar – član, g. Franc Bebar – član, g. Toni Štih – član, g. Stanko Jamnik – član, g. Rupert Remar – član. Nadzorni odbor: g. Stane Erman, g. Rado Kostrevc, g. Vinko Okorn Disciplinska komisija: g. Igor Jevševar, g. Vinko Tori, g. Jože Tratar, g. Brane Štih Ad. 3 Skupščina je sprejela sklep, da se zaradi povezovanja, Društvo vinogradnikov Šentjanž vključi in postane član Društva vinogradnikov Dolenjske. Sklep o tej odločitvi se pošlje na naslov tega društva. Ad. 4 Skupščina je sprejela sklep, da se pri Ljubljanski banki, podružnici Krmelj odpre hranilna knjižica. Kot pooblaščeni predstavniki za polaganje in dvigovanje se imenujejo g. Slavko Jazbec, g. Stane Repovž in g. Jože Skoporc. Pologe in dvige na hranilni knjižici lahko opravljajo samostojno. Ad. 5 Skupščina je sprejela sklep, da se gospoda Miroslava Lebarja imenuje za častnega člana društva vinogradnikov Šentjanž. G. Miroslav Lebar bo društvu pomagal pri promoviranju društva in njegovih aktivnosti, društvo pa bo g. Lebarja vabilo na vsa pomembnejša srečanja. Ad. 6 Predsednik društva je predstavil program dela za naslednje leto. Glavne aktivnosti društva bodo predvsem na izobraževanju. Čez leto bodo organizirana predavanja na temo: rez vinske trte, zaščita vinske trte, gnojenje, trgatev in kletarjenje. V zaključku skupščine so s spodbudnimi besedami k ustanovitvi Društva vinogradnikov Šentjanž pozdravili g. Jože Petrnel, g. Ivan Vovk in g. Milan Jamšek.
11
Zadnji trije govorniki so bili g. Zdravko Mastnak, g. Jože Frelih in g. Franc Živič. Predstavili so nam možnosti na izobraževalnem in razvojnem področju, pa tudi ovire s katerimi se bomo v prihodnje srečevali. 30
Skupščina je bila zaključena ob 11 . Po njej pa so bili vsi gostje in vsi izvoljeni člani organov povabljeni na kosilo v gostilno Repovž. Predsednik: Zvone Livk, zapisnikar: Stane Repovž, overovatelja: Rudi Bec in Stane Bale.
Prvi nagovor predsednika društva
12
Prvi član društva vinogradnikov Šentjanž podpisuje pristopno izjavo
Naši predniki so hodili v zidanico pokušat vino, kako zori. Zbralo se je več sosedov, pripovedovali so si različne zgodbe in se pogovarjali o vinu: «Ja tale je pa dober, mi ga daš še eno kangl'co, a mi ga daš še en liter za našo mamo? Veš, če ga malo spije, je bolj kraftna in imenitna. Veš pri nas še doge niso več mokre.« Možje so kramljali. Bil sem še majhen poba, kratkohlačnik, in seveda nisem smel vsega slišati. Oče je večkrat opozoril može, da naj pazijo, kaj govorijo, saj se že močno oblači. Brez besed sem odšel pogledat, kakšno je vreme, a bilo je popolnoma jasno. Stopil sem nazaj v zidanico in že me je oče poslal k sosedu po polič vode iz štirne. V ozadju slišim besede: »Ta voda je boljša kot kakšen slab jabolčnik. Tone natoči še eno kangl'co, bog naj ti polona.« Sosed pridene: »Jaz imam doma že dve kopici boglonaja, pa ni nobenega zlomka od nikoder, da bi mi ga menjal.« Spraševal sem se, le zakaj me pošiljajo sem ter tja. Malo sem postal pred vrati, a sem kmalu ugotovil, da ni bilo vse za moja ušesa. Jože Repovž
13
POROČILO ZA LETO 1998 IMELI SMO 65 ČLANOV OCENJEVANJE VIN LETNIKA 1997 Društveno ocenjevanje – 64 vzorcev Ocenjevanje na Društvu vinogradnikov Dolenjske (osem vzorcev – 1 zlata medalja, 6 srebrnih medalj) SREČANJE VINOGRADNIKOV S PODELITVIJO DIPLOM IN PRIZNANJ STROKOVNA PREDAVANJA Izvedli smo pet strokovnih predavanj (rezatev, kletarjenje, redčenje, gnojenje, predelava grozdja, škropljenje) NABAVA OPREME 9 refraktometrov Naprava za merjenje žvepla, kisline Buljoskop – naprava za merjenje alkohola Ploščni filter ORGANIZACIJA ANALIZE ZEMLJE – 32 VZORCEV
Bili smo še zares mladi
Podajamo se na predstavitev rezi vinske trte
Še malo navodil pred prvim ocenjevanjem vin letnika 1997
Eno izmed prvih podelitev diplom za vino letnik 1997
14
Pa prva odličja vina letnika 1998 na Cvičkariji v Novem mestu
Katarina Merlin nas je s svojim znanjem vedno navduševala
15
POROČILO ZA LETO 1999 IMELI SMO 80 ČLANOV OCENJEVANJE VIN LETNIKA 1998 Društveno ocenjevanje – 66 vzorcev Ocenjevanje na Društvu vinogradnikov Dolenjske SREČANJE VINOGRADNIKOV S PODELITVIJO DIPLOM IN PRIZNANJ – CVIĆKARIJA STROKOVNA PREDAVANJA Izvedli smo pet strokovnih predavanj (rezatev, kletarjenje, redčenje, gnojenje, predelava grozdja, škropljenje) NABAVA OPREME Naprava za žveplanje ORGANIZACIJA ANALIZE ZEMLJE V OKVIRU OBČINSKEGA PRAZNIKA SMO ORGANIZIRALI KRST MOŠTA
Iz strokovne ekskurzije
Iz strokovne ekskurzije
Organizirali smo predstavitev stare vinarske opreme
Zadovoljen vinogradnik ob pripravi voza za krst mošta
16
POROČILO ZA LETO 2000 IMELI SMO 120 ČLANOV OCENJEVANJE VIN LETNIKA 1999 Društveno ocenjevanje – 67 vzorcev Udeležili smo se dolenjskega ocenjevanja z 8. vzorci (zlata medalja, dve srebrni medalji, in ostala priznanja) SREČANJE VINOGRADNIKOV S PODELITVIJO DIPLOM IN PRIZNANJ – CVIČKARIJA STROKOVNA PREDAVANJA 12. 02. 2000 – Kakovost vina – predavatelj dr. Mojmir Wondra 15. 04. 2000 – Zaščita vinske trte – g. Samo Simončič 30. 06. 2000 – Redčenje, škropljenje, gnojenje – g. Jože Maljevič 02. 09. 2000 – Trgatev in kletarjenje – ga. Katarina Merlin EKSKURZIJA 06. 05. 2000 – Organizirali smo ekskurzijo na Kras, žal ni bilo dovolj prijav
Redno letno ocenjevanje v Šentjanžu
17
POROČILO ZA LETO 2001 IMAMO 126 ČLANOV OCENJEVANJE VIN – 73 vzorcev Udeležili smo se dolenjskega ocenjevanja vin STROKOVNA PREDAVANJA 05. 05. 2001 – Predavanja na temo zdravja – ga. Tatjana Gazvoda 11. 06. 2001 – Redčenje in zaščita vinske trte – g. Jože Maljevič 15. 09. 2001 – Priprava na trgatev – ga. Katarina Merlin IZOBRAŽEVANJE ZA KLETARJE Pet naših članov je uspešno zaključilo tečaj kletarjenja – Rudi Bec, Milan Jamšek, Slavko Jazbec, Staša Jazbec, Stane Repovž. Čestitamo! Trije naši člani so postali vinski svetovalci, sofinancirali smo izobraževanje za pridobitev naziva vinski svetovalec »sommelier« – Staša Jazbec, Jože Repovž, Stane Erman. Čestitamo! UDELEŽILI SMO SE JESENSKEGA OCENJEVANJA MOŠTA – 8 vzorcev ANALIZA VIN – Izvedenih je bilo preko 100 analiz vina – Stane Erman
G. Jože Maljevič prikazuje rezatev trte
18
POROČILO ZA LETO 2002 IMAMO 139 ČLANOV OCENJEVANJE VIN – 98 vzorcev UDELEŽILI SMO SE DOLENJSKEGA OCENJEVANJA VIN – 17 vzorcev STROKOVNA PREDAVANJA IN EKSKURZIJE 13. 04. 2002 – Strokovna ekskurzija v Avstrijo – Rust (50 vinogradnikov) Predavanje – priprava na trgatev – ga. Katarina Merlin Strokovna ekskurzija v Podčetrtek Organizacija in izvedba skupne prireditve in razstave ob zahvalnem prazniku v Šentjanžu IZOBRAŽEVANJE ZA KLETARJE IN VINSKE SVETOVALCE UDELEŽILI SMO SE JESENSKEGA STUDENCU – približno 10 vzorcev
OCENJEVANJA
MOŠTA
NA
ANALIZA VIN – Izvedenih je bilo preko 100 analiz vina in ustreznih svetovanj –Stane Erman
Ocenjevalna komisija s sodelavci
Krst mošta
Vedno je bilo potrebno malo prigrizniti
Dobitniki odličij
19
Pa poglejmo, če je še kaj v sodu
Iz strokovne ekskurzije Rust – Avstrija
20
Naši vinski svetovalci
21
POROČILO ZA LETO 2003 IMAMO 131 ČLANOV Imeli smo 152 članov. Zaradi neplačanih članarin smo iz seznama brisali 21 članov. Vsi so bili predhodno dvakrat pisno obveščeni. Vsi imajo možnost poravnati zamujene obveznosti do društva. OCENJEVANJE VIN – 112 vzorcev UDELEŽILI SMO SE DOLENJSKEGA OCENJEVANJA VIN – 17 vzorcev STROKOVNA PREDAVANJA Izvedba kletarskega tečaja – 51 tečajnikov Rezatev vinske trte v Breškem v mesecu marcu – g. Jože Maljevič, približno 80 udeležencev Redčenje vinske trte v mesecu maju – g. Jože Maljevič, približno 80 udeležencev Priprava na trgatev v mesecu septembru – ga. Katarina Merlin Sodelovanje pri slavnostnem blagoslovu obnovljene farne cerkve v Šentjanžu v mesecu juniju. Zbrali in razdelili smo 120 litrov vina v sodelovanju z Aktivom kmečkih žena in konjeniki. Organizacija in izvedba skupne prireditve ob zahvalni nedelji. Krst mošta in razstava, zahvala jeseni v sodelovanju z Aktivom kmečkih žena iz Budne vasi. UDELEŽILI SMO SE JESENSKEGA STUDENCU – 15 vzorcev
OCENJEVANJA
MOŠTA
NA
ZA ČLANE DRUŠTVA SMO ORGANIZIRALI CENEJŠI NAKUP NERJAVNIH PIP ZA VINSKE POSODE NABAVILI SMO NOV FILTER S POLNILNO NAPRAVO ANALIZA VIN – Izvedenih je bilo preko 200 analiz vina in ustreznih svetovanj –Stane Erman
Tako so videti steklenice pred uradnim ocenjevanjem
22
Tudi mladi so se veselili z nami
Skupščina v polni zasedbi
G. Jože Maljevič je bil vedno prepričljiv s svojimi nasveti
Nagrajenci ob prisotnosti cvičkove princese
Krst mošta
23
POROČILO ZA LETO 2004 ČLANSTVO Imeli smo 130 članov OCENJEVANJE VIN V mesecu februarju smo izvedli ocenjevanje vin letnika 2003 –123 vzorcev DOLENJSKO OCENJEVANJE VIN Sodelovali smo s 30 vzorci STROKOVNA PREDAVANJA Fitofarmacevtska sredstva – približno 70 udeležencev Naravi prijazno vinogradništvo – g. Jože Simončič – približno 70 udeležencev Priprava na trgatev – g. Samo Hudoklin – približno 80 udeležencev ŠOLANJA Izvedli smo šolanje za uporabo fitofarmacevtskih sredstev – približno 30 članov EKSKURZIJE Strokovna ekskurzija v Metliko – približno 50 članov KRAJEVNE DEJAVNOSTI Ob krajevnem prazniku smo podarili vino. Sodelovanje pri slovesnosti novomašnika v Šentjanžu. Razstava vinogradniške opreme, krst mošta, v okviru praznika – Zahvalne nedelje, skupaj z Aktivom kmečkih žena. Sodelovanje z vzorci naših vin pri praznovanju obletnice LB v Krmelju. NALOŽBE Priprave za nakup prikolice in gradnje mobilnega hrama. ANALIZA VIN Izvedenih je bilo približno 200 analiz z ustreznim svetovanjem – Stane Erman
Nagrajenci iz ocenjevanja vin letnika 2003
24
Iz strokovne ekskurzije
POROČILO ZA LETO 2005 ČLANSTVO Imeli smo 130 članov OCENJEVANJE VIN V mesecu februarju smo izvedli ocenjevanje vin letnika 2004 – 130 vzorcev – 19. 02. 2005. DOLENJSKO OCENJEVANJE VIN Sodelovali smo s 40 vzorci (predstavitev rezultatov) STROKOVNA PREDAVANJA Rez vinske trte – približno 70 udeležencev Nega vina – Dr. Vondra – 05. 03. 2005 – približno 70 udeležencev Priprava na trgatev – g. Samo Hudoklin – približno 80 udeležencev ŠOLANJA Izvedli smo šolanje za senzorično ocenjevanje vin – 25 članov EKSKURZIJE Strokovna ekskurzija v Maribor – 28. 05. 2005 – približno 50 članov KRAJEVNE DEJAVNOSTI Sodelovanje z vinom pri izpeljavi krajevnega praznika.– 29. 10. 2005. Sodelovanje z vini in predstavitvijo stare vinogradniške opreme na srečanje medijev v Gaju – 23. 09. 2005. Krst mošta, v okviru praznika – Zahvalne nedelje. Skupaj z Aktivom kmečkih žena – 06. 11. 2005. NALOŽBE Nakup prikolice in začetek izdelave mobilnega hrama. ANALIZA VIN Izvedenih je bilo približno 400 analiz z ustreznim svetovanjem – Stane Erman.
Stane Erman in Dr. Mojmir Wondra pripravljata vzorce
Sledi predavanje za senzorično ocenjevanje vin
25
za šolanje
Skupina udeležencev senzoričnega ocenjevanja vin
Vinogradniki, ki so uspešno zaključili tečaj senzoričnega ocenjevanja vin
Skupščina 2005
Nagrajenci vin 2005
Najlepše je, ko prijatelju stisneš roko
Župan Kristjan Janc nas je vedno spodbujal
Pognalo je in postalo vinska trta, bohotna in nizke rasti; njene veje naj bi se obračale k njemu, njene korenine pa ostale pod njo. Tako je postala vinska trta, poganjala veje in raztezala mladike. Ezk 17,6
26
Nagrajenci najboljših vin
Ko sta v družini dva nagrajenca je veselje še toliko večje
Iz strokovne ekskurzije – Lent
27
Začetki vinskega hrama
Potrebno ga je bilo dobro zaščititi
Spremljanje gradnje vinskega hrama
Izdelava strehe kar na vozu
Hram je bilo potrebno pokriti
In tudi prvi prigrizek iz vinskega hrama
28
Sledi zaključek težkega dela
POROČILO ZA LETO 2006 ČLANSTVO Imeli smo 140 članov OCENJEVANJE VIN V mesecu februarju smo izvedli ocenjevanje vin letnika 2005 – 130 vzorcev DOLENJSKO OCENJEVANJE VIN Sodelovali smo s 40 vzorci (predstavitev rezultatov) in vzorce sofinancirali. STROKOVNA PREDAVANJA Rez vinske trte Zaščita in gnojenje vinske trte Priprava na trgatev – g. Samo Hudoklin – približno 70 udeležencev ŠOLANJA EKSKURZIJE Strokovna ekskurzija v Koper – približno 50 članov KRAJEVNE DEJAVNOSTI Otvoritev vinskega hrama Krst mošta skupaj z Aktivom kmečkih žena Budna vas Sodelovanje na občinski prireditvi TO SMO MI v Sevnici Sodelovanje z vinskim hramom na otvoritvi cerkvenega zvona na Osredku Sodelovanje z vinskim hramom na kolesarski prireditvi na Osredku NALOŽBE Vinski hram. ANALIZA VIN Izvedenih je bilo približno 300 analiz z ustreznim svetovanjem – Stane Erman.
Vinski hram tik pred otvoritvijo
Slavnostna otvoritev vinskega hrama
29
Tako kot se spodobi, je bilo potrebno tudi nazdraviti
30
POROČILO ZA LETO 2007 ČLANSTVO Imeli smo 145 članov OCENJEVANJE VIN V mesecu februarju smo izvedli ocenjevanje vin letnika 2006 – 145 vzorcev DOLENJSKO OCENJEVANJE VIN Sodelovali smo s 45 vzorci (predstavitev rezultatov) in vzorce sofinancirali. STROKOVNA PREDAVANJA Rez vinske trte Zaščita in gnojenje vinske trte. Priprava na trgatev – g. Samo Hudoklin – približno 70 udeležencev EKSKURZIJE Strokovna ekskurzija – približno 50 članov KRAJEVNE DEJAVNOSTI Razvitje prapora društva – november 2007 Krst mošta Sodelovanje z vinskim hramom na krajevnih prireditvah NALOŽBE Prapor društva ŠOLANJE – USPOSABLJANJE Nadaljevalni tečaj pokuševalcev vin – Stane Erman. ANALIZA VIN Izvedenih je bilo približno 300 analiz z ustreznim svetovanjem – Stane Erman.
Vnašanje rezultatov ocenjevanja
Tako je vzdušje kletarjev po ocenjevanju
31
Ocenjevalna komisija vina letnika 2007. Ocenjevalo se je tudi županovo vino
Predstavniki občine ob slavnostnem prejemu cepiča najstarejše žametne črnine
Iz sajenja vinske trte na gradu Vino letnik 2007 nosi naslov županovo vino
Vedno smo se zanesli na najbolj izkušene
32
In na kraju k zadnji sadiki še skrivnost
Prapor Društva vinogradnikov Šentjanž
33
Spoštovani vinogradnice in vinogradniki! Desetletno obdobje ni dolgo, je pa obdobje, ki si ga velja zapomniti. Verjamem, da si ga boste zapomnili tudi vi. Eni bolj, drugi manj. Pa vendarle, verjamem, da smo se vsi nekaj naučili, se družili, bili veseli. Verjetno vsakdo izmed nas lahko primerja znanje in kakovost vin izpred desetih let in danes. Napredek je izjemen. Da je temu tako, ste pomagali vsi vi in seveda okolica v kateri živimo. Najboljše dokazilo za to pa so naši rezultati ocenjevanja, ki jih predstavljam v naslednjem grafu:
Število
Število odličij na dolenjskem ocenjevanju 20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0
Prvak sorte Velika zlata medalja Zlata medalja Srebrna medalja
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
Leto
Število odličij na ocenjevanju v Šentjanžu 80 70
Število
60 Prvak sorte
50
Velika zlata medalja
40
Zlata medalja
30
Srebrna medalja
20 10 0 2004
2005
2006
2007
Leto
V vseh teh desetih letih mi je najbolj v veselje to, da smo skupaj napredovali v znanju, da smo se opremili z minimalno kletarsko opremo, da smo zgradili čudovit hram in imamo svoj prapor. Še posebej v veselje mi je, da smo se odlično razumeli, odlično delali, zato hvala vsem, ki ste mi pomagali. In nenazadnje sem vesel, da smo uspeli naprositi in nagovoriti novega predsednika, ki bo naše društvo popeljal v novo desetletje. Zvone Livk
34
Ne smemo pozabiti še na nekoga – na Moško vokalno skupino Lira, ki je skupaj z vinogradniki obeležila vsa pomembna srečanja in dogodke, od začetkov društva, razglasitev rezultatov ocenjevanja, do otvoritve vinskega hrama, razvitja prapora društva in desetletnice ter dolenjske Cvičkarijade.
Po ocenjevanju vin
Ob otvoritvi hrama
35
NEKAJ POUﾄ君EGA 窶ｦ
36
NEKAJ OSNOV IZ PREDELAVE … V kratkem besedilu sem želela poudariti nekaj osnov predvsem iz predelave, ki je zelo velikega pomena za pridelavo kakovostnega vina. Zagotovo pa bodo dobrodošle tudi tabele in pravilnik za vino cviček ptp. Želim vam čim boljši vinski letnik 2008. VINO je človekov spremljevalec od rojstva do smrti, v vinu je resnica, modrost, ljubezen, poezija, sreča. Vino je po slovenski zakonodaji pridelek, pridobljen s popolnim ali delnim alkoholnim vrenjem drozge ali mošta, pridelanega iz grozdja žlahtne vinske trte. Vino je stara pridobitev človeka, ki so jo eni pripisovali Dionizu ali Bakhu, drugi Noetu. Starim Egipčanom je bilo vino sveta pijača, ki so jo darovali bogu rodovitnosti Ozirisu. Že takrat so imeli zakon, ki je prepovedoval točenje vina opitim osebam. Tudi vinska kultura je bila v Grčiji razvita že pred našim štetjem, to dokazuje Sokratov nagovor: »Kar se pitja tiče prijatelji moji imate moj pristanek. Vino prepoji dušo, blaži naše bridkosti in hkrati prebuja naša čustva. – upoštevajte, da lahko pridelate kakovostno vino le iz zrelega in zdravega grozdja – vzdržujte red in čistočo kleti in opreme SPREMLJANJE DOZOREVANJA GROZDJA Vinogradnik si mora spremljati dozorevanje grozdja v vinogradu, zaradi načrtovanja trgatve. Upoštevati je treba, da trgatev opravimo, takrat ko je dozorelost grozdja najbolj primerna za določen tehnološki postopek oz. za določeno kakovost vina. Pri zrelosti ločimo tehnološko zrelost, ko grozdje dosega 64ºOe, kar je 8,5 vol.% alkohola, polna zrelost pa nastopi, ko z meritvami določimo, da koncentracija sladkorja ne narašča več, zaradi olesenitve peclja in prekinjene asimilacije. V skladu z vinsko zakonodajo, z vinskim letnikom 2007 pooblaščena organizacija za spremljanje dozorevanje grozdja, roka za začetek trgatve ne razpisuje več, ampak le opravlja meritve in na podlagi podatkov svetuje primeren čas trgatve. Vinogradnik naj v svojem vinogradu za določeno sorto nabere 100 jagod, iz različnih delov grozda, različno dozorele, jih stisne in v tem soku izmeri sladkorno stopnjo. Tako bo lažje določil začetek trgatve. TRGATEV Na samo trgatev, ki je vinogradnikov najlepši čas, se je treba primerno pripraviti. Pravočasno nabaviti potrebna enološka sredstva, pomiti in pripraviti vso opremo in tudi pripraviti načrt za predelavo vina. V sami trgatvi je potrebno ločevati gnile in poškodovane jagode od zrelih in zdravih. Transport
37
iz vinograda do predelave mora potekati čim hitreje, kakor tudi sama predelava. Velja upoštevati, da naj se trgatev opravi v suhem vremenu, zjutraj, ko so nižje temperature. PREDELAVA GROZDJA BELO VINO: Pecljanje, drozganje, maceracija, stiskanje (prešanje), predbistrenje, biološki razkis (po potrebi), pretok, priprava vina za stekleničenje, stekleničenje vina RDEČE VINO: Pecljanje, drozganje, maceracija in alkoholna fermentacija, stiskanje in tiho vrenje, biološki razkis (po potrebi), pretok, zorenje vina, priprava za stekleničenje in stekleničenje vina. Za bela vina je maceracija drozge le nekaj ur in to samo v primeru zdravega grozdja. Pri aromatičnih belih sortah dodamo na vrenje 2 – 3 % zrelih zdravih jagod, ki jih bomo odstranili pri prvem pretoku. Beli mošt očistimo (razsluzimo), s hlajenjem ali dodatkom enoloških sredstev, ki odstranijo ostanke škropiv, ostanke kožic in pečk, ter mnoge druge sestavine, s tem zmanjšamo tudi možnost nastanka bekserja. V primeru razsluzevanja upoštevajmo, da je zgornja količina prostega SO2 50 mg/l, kar je pri uporabi 5 – 6 % žveplaste kisline (tekoče žveplo), 1 dl/100 l. Razsluzen mošt pretočimo v posodo za vrenje po 24 urah. Boljše pa je predbistrenje oz. razsluzevanje opraviti s hlajenjem mošta. Mošt shladimo na 10ºC ali nižje in prav tako po 24 urah opravimo pretok. V tem času si pripravimo močan vrelni nastavek, tako, da alkoholno vrenje nastopi čim hitreje. Paziti pa moramo, da pred dodatkom kvasnega nastavka izravnamo temperaturo mošta in kvasnega nastavka, kjer naj ne bo več kot 5ºC razlike. Pri maceraciji rdeče drozge se svetuje dodatek kvasnega nastavka in hrane za kvasovke v spodnji del kadi, da alkoholno vrenje nastopi čim prej. V primeru gnilega grozdja v drozgo dodamo enološki tanin, ki ga raztopimo v vodi. Paziti moramo, da kad, kjer poteka maceracija rdeče drozge ni prepolna, da redno opravljamo potapljanje klobuka. Tako pri belem moštu, kot pri rdeči drozgi si moramo izmeriti sladkorno stopnjo. Podatek je potreben zaradi morebitne obogatitve mošta, v letnikih, ko je to potrebno oz. je za obogatitev oz. dosladkanje izdana odločba o dosladkanju za določeno sorto iz strani pooblaščene organizacije. V primeru, da je obogatitev dovoljena, upoštevajte, da je za dvig sladkorne stopnje za 1ºOe, treba dodati 0,25 kg saharoze na 100 l mošta ali drozge. PRIPRAVA KVASNEGA NASTAVKA: _
38
slediti navodilom proizvajalca
_ odvisno od zdravstvenega stanja grozdja, mora biti količina kvasovk 10 _ 30 g/hl, v primeru močne gnilobe mora biti količina 20 – 35 g/hl, v belih razsluzenih moštih iz zdravega grozdja pa 15 – 25 g/hl _ temperatura vode za pripravo kvasnega nastavka naj bo 35 – 40ºC _ v prvi fazi vodi ne dodajamo ne mošta ne sladkorja, ker osmotski stres povzroči manjšo živost kvasne populacije _ kvasovke v vodi previdno premešamo in pustimo nabrekati 20 – 30 minut _ dodamo manjšo količino mošta ali sladkorja, premešamo in pustimo, da ponovno nabrekne _ ko pripravljeni kvasni nastavek dodajamo drozgi ali moštu, moramo paziti, da temperaturna razlika med drozgo oz. moštom in kvasnim nastavkom ni več kot 5ºC, da ne pride do temperaturnega šoka, ker kvasovke lahko odmrejo. To dosežemo s počasnim dodajanjem mošta v kvasni nastavek _ ko izenačimo temperaturo, kvasni nastavek počasi prelijemo v posodo z drozgo oz. moštom na eno mesto in pustimo, da se alkoholno vrenje čim preje začne. Ne pozabimo, da je treba dodati tudi hrano za kvasovke, to dodatni vir dušika in vitaminov, ki izboljša pogoje za rast in razmnoževanje kvasovk v času alkoholnega vrenja. Hrano razmešamo v manjši količini mošta in prelijemo v mošt oz. drozgo. Pri belih moštih dodamo v drugi polovici alkoholnega vrenja tudi bentonit kot bistrilo, predvsem v mošte iz gnilega ali poškodovanega grozdja. TEMPERATURA ALKOHOLNEGA VRENJA: BELI MOŠT 15 – 17ºC, pri nižjih vrelnih temperaturah je povečana odpornost divjih kvasovk (ne Sacharomyces) na nastajajoči alkohol. RDEČA DROZGA višja temperatura 25 – 30ºC na začetku, pospeši izluževanje antocianov, primerna temperatura je 22 – 28ºC. Čas maceracije je odvisen od vrste vina, pri vinu za hitro porabo, tudi cviček, maceracija poteka 2 – 4 dni, odvisno od obarvanosti grozdja in zdravstvenega stanja grozdja. Za bogata, velika rdeča vina namenjena daljšemu zorenju, pa maceracija poteka 15 – 21 dni. Ko se burno alkoholno vrenje zaključi, pazimo, da zaščitimo prazen vrelni prostor. V primeru posod iz nerjavečega jekla vstavimo plavajoči pokrov (brez olja) in zunanji pokrov. S tem preprečimo oksidacijo. V tem času je potrebno imeti podatek o vrednosti skupnih titracijskih kislin in povretosti mošta, da se lahko odločimo, ali bo potreben razkis vina. Prvi pretok opravljamo 8 – 10 dni po zaključenem alkoholnem vrenju. Prvi pretok naj bo zračen in žveplanje med pretokom, za belo 1 dl/ 100 l in pri rdečem 0,8 dl/100 l. V nekaj dneh po pretoku in žveplanju je potrebno opraviti meritev prostega žvepla in mlado vino primerno žveplati. Belo naj ima 25 – 30 mg/l prostega SO2 (vino z ostankom ne povretega sladkorja 40 mg/l) in rdeče 20 – 25 mg/l.
39
GROZDJE ZA VRHUNSKO VINO IN VRHUNSKO VINO POSEBNE KAKOVOSTI: Če želi pridelovalec pridelati vino z označbo vrhunsko vino ZGP, mora pridobiti mnenje pooblaščene organizacije o ustreznosti količine in kakovosti grozdja za pridelavo vrhunskega vina ZGP. Pridelovalec krije 20 % stroškov postopka. Pred prijavo vrhunske trgatve mora biti opravljena najmanj 8 dni pred trgatvijo, pisno (ime priimek, naslov, številka vpisa v register pridelovalcev grozdja in vina, sorte, predvidene količine in predviden datum trgatve). Prijava roka trgatve se opravi v delovnem času po telefonu. Pooblaščena organizacija opravi v roku dveh dni od prijave trgatve, ogled vinograda, kjer mora biti prisoten tudi pridelovalec ali njegov zastopnik. Grozdje, namenjeno pridelavi v vrhunsko vino, mora ob trgatvi dosegati najmanj 83ºOe, ob pregledu v vinogradu najmanj 80ºOe. Če grozdje v vinogradu, ob pregledu ne dosega 80ºOe, pridelovalec ne more zaprositi za ponovni pregled. Na grozdju namenjenemu pridelavi vrhunskega vina posebne kakovosti, mora biti prisotna žlahtna gniloba. Sladkorne stopnje grozdja v vinogradu morajo biti najmanj: – pozna trgatev 92ºOe, razen šipon, laški rizling in rumeni muškat, kjer mora dosegati 88ºOe – izbor 108ºOe, razen šipon, laški rizling in rumeni muškat, kjer mora dosegati 105ºOe – jagodni izbor 128ºOe, ledeno vino 128ºOe v moštu in suhi jagodni izbor 154ºOe DELOVANJE ŽVEPLOVEGA DIOKSIDA – – – –
preprečevanje rasti ne želenih mikroorganizmov preprečevanje delovanja oksidacijskih encimov vezava porabnikov žvepla preprečevanje porjavenja
ŽVEPLANJE NA 100 L VINA Z RAZLIČNIMI SREDSTVI: Norme žveplanja
Trak / 3 g
Kalijev bisulfit Prah (g)
5–6 % H2SO3 tekočina (ml)
Zelo blago 15 mg/l Blago 25 mg/l Srednje 50 mg/l Močno 75 mg/l Zelo močno 100 mg/l
0,33
3
30
H2SO3 plin (100 %) (g) 1,5
0,5
5
50
3,0
1
10
100
5,0
1,5
15
150
7,5
2
20
200
10,0
40
Koncentracijo 5 – 6 % žveplaste kisline (tekoče žveplo) lahko preverimo s pomočjo refraktometra, pri 15ºC. % SO2 5 5,5 6
o
Oe 27,5 30 33
NEGA VINA PO PRVEM PRETOKU: Vino je živa stvar, zato je potrebno redno pokušanje in spremljanje tudi določenih parametrov, alkoholne stopnje, vsebnosti prostega žvepla, tudi skupnih kislin. Paziti moramo, da je posoda polna in da je vino primerno žveplano. V primeru kakršne koli napake v vonju ali okusu, se obrnemo na najbližji vinarski laboratorij, kjer se opravi poskus čiščenja in korekcija. Nikoli ne delajmo na pamet. V primeru stekleničenja vina je potrebno predhodno opraviti test na stabilnost termolabilnih beljakovin, vinskega kamna in žvepla. V primeru čiščenja vina je treba upoštevati, da mora biti temperatura več kot 10ºC. PRILOGA: PRAVILNIK O VINU Z OZNAKO PRIZNANEGA TRADICIONALNEGA POIMENOVANJA – CVIČEK, Ur. l., št. 3/2000 KORELACIJSKA TABELA MED GOSTOTO MOŠTA, RELATIVNO GOSTOTO, SLADKORNO STOPNJO MOŠTA, % SAHAROZE IN ALKOHOLOM V VINU
Katarina Merlin Univ. dipl. ing. živilske tehnologije
41
Na podlagi 4. člena zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list RS, št. 70/97) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
PRAVILNIK o vinu z poimenovanja – cviček
oznako
priznanega
tradicionalnega
1. člen Ta pravilnik ureja, na podlagi strokovnega elaborata "Elaborat za zaščito vina s priznanim tradiconalnim poimenovanjem – cviček PTP", pridelavo in promet grozdja ter mošta namenjenega pridelavi v vino cviček s priznanim tradicionalnim poimenovanjem ter pridelavo in promet cvička s priznanim tradicionalnim poimenovanjem (v nadaljnjem besedilu: vino cviček PTP). 2. člen Grozdje za vino cviček PTP se prideluje le na absolutnih vinogradniških legah, znotraj vinorodnega okoliša Dolenjska. Vino cviček PTP se prideluje le na območju vinorodnega okoliša Dolenjska. Meje vinorodnega okoliša Dolenjska določa v predpis, ki ureja rajonizacijo vinogradniškega območja Republike Slovenije. Pridelava vina cviček PTP po tem pravilniku obsega pridelavo grozdja, vina in stekleničenje vina. 3. člen Absolutne vinogradniške lege, na katerih se prideluje grozdje za vino cviček PTP, so tiste vinogradniške lege vinorodnega okoliša Dolenjska, ki nimajo severne ekspozicije in ki ležijo nad 210 metri nadmorske višine in izpolnjujejo druge pogoje, kot jih za absolutne vinogradniške lege določa predpis, ki ureja rajonizacijo vinogradniškega območja Republike Slovenije. V katastru vinogradov so absolutne vinogradniške lege, primerne za pridelavo grozdja za vino cviček PTP, posebej označene. 4. člen Za pridelavo grozdja za vino cviček PTP mora biti število trsov na enoto površine, preračunano iz sadilne razdalje, večje od 4.000 trsov na hektar. Na terasiranih površinah, ki so nagnjene več kot 20 %, pa je število trsov, zaradi brežin lahko ustrezno manjše, vendar ne manjše od 2.800 trsov na hektar. 5. člen Sorte vinske trte, iz katerih se prideluje vino cviček PTP, so žametovka, modra frankinja, kraljevina, laški rizling, rumeni plavec, zeleni silvanec, bela žlahtnina, štajerska belina ali ranfol in rdeče sorte vinske trte, ki so v predpisu, ki ureja rajonizacijo vinogradniškega območja Republike Slovenije, določene kot dovoljene in priporočene sorte za vinorodni okoliš Dolenjska. Za gojenje sort vinske trte iz prejšnjega odstavka se uporablja gojitvena oblika guyot in izpeljanke iz te gojitvene oblike, za sorti vinske trte žametovka
42
in štajerska belina pa tudi zadarska pahljača ter izpeljanke iz te gojitvene oblike. 6. člen Petletno povprečje pridelka grozdja na hektar pri posamezni sorti vinske trte iz prejšnjega člena tega pravilnika ne sme preseči navedenih količin, pri čemer je v posameznem letu količina pridelka lahko višja od navedene za največ 20 %: – žametovka 100 dt/ha; – modra frankinja 70 dt/ha; – kraljevina, laški rizling in ostale sorte 80 dt/ha; – vinograd mešanih sort 90 dt/ha. 7. člen Minimalna sladkorna stopnja oziroma minimalna vsebnost pričakovanega naravnega alkohola za sorte vinske trte iz 5. člena tega pravilnika je 64°OE ali 8 % naravnega alkohola, oziroma takšna, kot jo za posamezno leto, za posamezno sorto vinske trte določi pooblaščena organizacija, ki spremlja dozorevanje grozdja, v skladu s pravilnikom o kontroli kakovosti grozdja v času trgatve (Uradni list RS, št. 68/99). 8. člen Vino cviček PTP je pridelano iz rdečih in belih sort grozdja vinske trte iz 5. člena tega pravilnika. Vino cviček PTP ima značaj rdečega vina, delež rdečih sort mora biti najmanj 65 %, delež belih sort pa najmanj 25 %. Vino cviček PTP je suho, mirno vino svetlo rdeče – rubinaste barve, z aromo po jagodičju in blagim taninskim okusom, brez izraženih sortnih značilnosti. 9. člen Sortni sestav vina cviček PTP je naslednji: – od 40 % do 50 % žametovke (izjemoma do 60 %); – od 10 do 15 % kraljevine; – od 15 do 20 % modre frankinje (izjemoma do 30 %); – do 10 % laškega rizlinga; – do 15 % ostalih sort iz 5. člena tega pravilnika. Izjemni sortni sestav se sme uporabiti le za tiste letine, za katere pooblaščena organizacija, ki spremlja dozorevanje grozdja, ugotovi, da so vremenske razmere za dozorevanje grozdja še posebej neugodne. 10. člen Sorte vinske trte iz 5. člena tega pravilnika se lahko mešajo kot grozdje, mošt ali vino. Če se mešajo kot vino, se lahko mešajo najpozneje ob drugem pretoku vina, po končanem alkoholnem vrenju.
43
11. člen V letinah, ko so vremenske razmere za dozorevanje grozdja neugodne in grozdje ne dozori, se sme mošt za pridelavo vina cviček PTP obogatiti največ za 2 % vol alkohola. Za obogatitev mošta je dovoljena le uporaba saharoze. 12. člen Oprema in prostori za pridelavo vina cviček PTP morajo zagotoviti higiensko neoporečno pridelavo vina oziroma njegovo stekleničenje. 13. člen Pri pridelavi vina cviček PTP se grozdje rdečih sort najprej peclja, potem macerira. Maceracija traja največ štiri dni. Temperatura maceracije ne sme biti višja od 22°C. Če se belo in rdeče grozdje stiskata skupaj, se uporablja postopek kot za grozdje rdečih sort. Zagotoviti je treba, da je čvrsti del drozge (klobuk) v stiku z grozdnim moštom. Pri tehnologiji pridelave vina cviček PTP ni dovoljeno pecljanje grozdja z vertikalnim pecljalnikom, prekinitev alkoholnega vrenja, obdelava grozdja s pektolitičnimi encimi, topla maceracija drozge, maceracija drozge s SO2 postopkom, dodajanje kisline v mošt ali vino in slajenje vina cviček PTP, dodajanje sorbične kisline, izvajanje stabilizacije na tartrate z elektrolizo, obdelovanje s kationskimi izmenjevalci. Vino cviček PTP mora biti stekleničeno hladno in sterilno, brez dodatka CO2. 14. člen Vsebnost različnih snovi vina cviček PTP je naslednja: – dejanski alkohol: 8,5 do 10,0 %; – naravni alkohol: najmanj 8 %; – titracijske kisline: 6,0 do 9,5 g/l; – ekstrakt brez sladkorja: najmanj 17 g/l; – reducirajoči sladkor: do 2,5 g/l; – pepel: najmanj 1,4 g/l; – hlapne kisline: do 1,0 g/l; – SO2 skupni: do 120 mg/l; – SO2 prosti: do 25 mg/l. 15. člen Vino cviček PTP se lahko nahaja v prometu le ustekleničeno. Znotraj vinorodnega okoliša Dolenjska je lahko vino cviček PTP v prometu tudi neustekleničeno, in sicer se lahko na vinotočih in turističnih kmetijah vino cviček PTP iz lastne pridelave toči neposrednemu potrošniku. Neustekleničeno vino cviček PTP lahko znotraj vinorodnega okoliša
44
Dolenjska točijo tudi za točenje neustekleničenega vina registrirani gostinski obrati. 16. člen Vino cviček PTP se polni v steklenice ali v večjo embalažo. Volumen steklenic, v katere se polni vino cviček PTP, je 0,75 litra. Steklenice morajo biti zamašene z navojnimi zamaški ali zamaški iz plute. Volumen večje embalaže, v katero se polni vino cviček PTP, znaša od 20 do 50 litrov. Ta embalaža mora omogočati točenje preko točilne naprave s pomočjo povečanega tlaka ali ustrezne črpalke, ki preprečuje oksidacijo vina. 17. člen Preden gre vino z oznako cviček PTP v promet, mora biti ocenjeno s strani pooblaščene organizacije za oceno vina. Sestavni del ocene vina cviček PTP je povzorčenje vina. Povzorčenje opravi predstavnik pooblaščene organizacije za oceno vina. Pri senzorični oceni mora vino cviček PTP doseči najmanj 15,0 točke. Pokuševalci vina morajo pred opravljanjem senzorične ocene dobiti podatek, da ocenjujejo vino, ki glede podatkov iz registra pridelovalcev grozdja in vina in fizikalno kemične analize izpolnjuje pogoje, da bi ob ustrezni senzorični oceni lahko nosilo naziv cviček PTP. Mikrobiološka analiza vina cviček PTP ni obvezna sestavina ocene vina cviček PTP. 18. člen Vino cviček PTP ne sme biti dano v promet pred 8. novembrom v letu pridelave grozdja in je lahko v prometu največ dve leti in pol po trgatvi grozdja, iz katerega je pridelano. Neustekleničeno vino cviček PTP, namenjeno neposredni potrošnji, je lahko v prometu največ leto in pol po trgatvi grozdja iz katerega je pridelano vino. 19. člen Dovoljeni oznaki geografskega porekla in kakovosti vina cviček PTP sta: – cviček – priznano tradicionalno poimenovanje, vinorodni okoliš Dolenjska; – cviček – priznano tradicionalno poimenovanje, Dolenjska. Za oznako priznano tradicionalno poimenovanje se lahko uporablja tudi okrajšava PTP. Drugačne oznake geografskega porekla in kakovosti za vino cviček PTP niso dovoljene, razen v primeru iz 20. člena tega pravilnika. Prepovedano je uporabljati oznako cviček brez oznake priznano tradicionalno poimenovanje. 20. člen Če je vino cviček PTP pri organoleptični oceni ocenjeno s 16,0 ali več točkami, se lahko oznaki geografskega porekla iz 19. člena tega pravilnika
45
doda tudi oznaka ožjega okoliša, kjer je bilo grozdje pridelano, v skladu s predpisom, ki ureja rajonizacijo vinogradniškega območja Republike Slovenije oziroma seznamom geografskih oznak za vino. 21. člen Za postopke pridelave grozdja, mošta in vina, razen za določitev območja pridelave, ter za označevanje in promet vina cviček PTP, ki niso določeni s tem pravilnikom, se uporabljajo oziroma veljajo določbe predpisov, ki se uporabljajo oziroma veljajo za kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom. 22. člen Drugi odstavek 3. člena tega pravilnika se prične uporabljati za vino cviček PTP po izdelavi katastra za območje vinorodnega okoliša Dolenjska. Določbe druge alineje prvega odstavka 6. člena in tretjega odstavka 21. člena pravilnika o označevanju vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina (Uradni list SRS, št. 18/77 in 10/78) se lahko uporabljajo za letnik 1999 in starejše letnike vina cviček, vendar največ do 8. novembra 2000. Drugi odstavek 16. člena tega pravilnika se uporablja za vino cviček PTP z dnem uveljavitve tega pravilnika oziroma najpozneje za letnik 2003. 23. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 32103/0089/99 Ljubljana, dne 10. januarja 2000. Ciril Smrkolj l. r. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
46
KORELACIJSKA TABELA 3
med gostoto mošta (v g/cm ), relativno gostoto, sladkorno stopnjo mošta (v ºOe in v g/l), % saharoze (v m/m) in alkoholom v vinu (v vol. %) Gostota mošta 3 (g/cm ) 1,0481 1,0485 1,0489 1,0494 1,0498 1,0502 1,0506 1,0510 1,0514 1,0519 1,0523 1,0527 1,0531 1,0536 1,0540 1,0544 1,0548 1,0552 1,0557 1,0561 1,0565 1,0569 1,0574 1,0578 1,0582 1,0586 1,0591 1,0595 1,0599 1,0603 1,0608 1,0612 1,0616 1,0621 1,0625 1,0629 1,0633 1,0638 1,0642 1,0646 1,0651
Relativna gostota 1,0500 1,0504 1,0508 1,0513 1,0517 1,0521 1,0525 1,0529 1,0533 1,0538 1,0542 1,0546 1,0550 1,0555 1,0559 1,0563 1,0567 1,0571 1,0576 1,0580 1,0584 1,0588 1,0593 1,0597 1,0601 1,0605 1,0610 1,0614 1,0618 1,0622 1,0627 1,0631 1,0635 1,0640 1,0644 1,0648 1,0652 1,0657 1,0661 1,0665 1,0670
ºOe 50,0 50,4 50,8 51,3 51,7 52,1 52,5 52,9 53,3 53,8 54,2 54,6 55,0 55,5 55,9 56,3 56,7 57,1 57,6 58,0 58,4 58,8 59,3 59,7 60,1 60,5 61,0 61,4 61,8 62,2 62,7 63,1 63,5 64,0 64,4 64,8 65,2 65,7 66,1 66,5 67,0
% saharoze (m/m) 12,2 12,3 12,4 12,5 12,6 12,7 12,8 12,9 13,0 13,1 13,2 13,3 13,4 13,5 13,6 13,7 13,8 13,9 14,0 14,1 14,2 14,3 14,4 14,5 14,6 14,7 14,8 14,9 15,0 15,1 15,2 15,3 15,4 15,5 15,6 15,7 15,8 15,9 16,0 16,1 16,2
Sladkor (g/l) 105,7 106,8 107,9 109,0 110,0 111,1 112,2 113,2 114,3 115,4 116,5 117,6 118,6 119,7 120,8 121,8 122,9 124,0 125,1 126,2 127,3 128,4 129,5 130,6 131,6 132,7 133,8 134,9 136,0 137,1 138,2 139,3 140,4 141,5 142,6 143,7 144,8 145,9 147,0 148,1 149,2
Alkohol (vol.%) 6,28 6,35 6,41 6,48 6,54 6,60 6,67 6,73 6,79 6,86 6,92 6,99 7,05 7,11 7,18 7,24 7,30 7,37 7,43 7,50 7,56 7,63 7,69 7,76 7,82 7,88 7,95 8,02 8,08 8,15 8,21 8,28 8,34 8,41 8,47 8,54 8,60 8,67 8,73 8,80 8,87
47
Gostota mošta 3 (g/cm ) 1,0655 1,0660 1,0664 1,0668 1,0672 1,0677 1,0681 1,0685 1,0690 1,0694 1,0699 1,0703 1,0707 1,0711 1,0716 1,0720 1,0724 1,0729 1,0733 1,0738 1,0742 1,0746 1,0751 1,0755 1,0760 1,0764 1,0768 1,0773 1,0777 1,0782 1,0786 1,0791 1,0795 1,0800 1,0804 1,0809 1,0813 1,0817 1,0822 1,0826 1,0831 1,0835 1,0840 1,0844 1,0849 1,0853
48
Relativna gostota 1,0674 1,0679 1,0683 1,0687 1,0691 1,0696 1,0700 1,0704 1,0709 1,0713 1,0718 1,0722 1,0726 1,0730 1,0735 1,0739 1,0743 1,0748 1,0752 1,0757 1,0761 1,0765 1,0770 1,0774 1,0779 1,0783 1,0787 1,0792 1,0796 1,0801 1,0805 1,0810 1,0814 1,0819 1,0823 1,0828 1,0832 1,0836 1,0841 1,0845 1,0850 1,0855 1,0860 1,0864 1,0869 1,0873
ºOe 67,4 67,9 68,3 68,7 69,1 69,6 70,0 70,4 70,9 71,3 71,8 72,2 72,6 73,0 73,5 73,9 74,3 74,8 75,2 75,7 76,1 76,5 77,0 77,4 77,9 78,3 78,7 79,2 79,6 80,1 80,5 81,0 81,4 81,9 82,3 82,8 83,2 83,6 84,1 84,5 85,0 85,5 86,0 86,4 86,9 87,3
% saharoze (m/m) 16,3 16,4 16,5 16,6 16,7 16,8 16,9 17,0 17,1 17,2 17,3 17,4 17,5 17,6 17,7 17,8 17,9 18,0 18,1 18,2 18,3 18,4 18,5 18,6 18,7 18,8 18,9 19,0 19,1 19,2 19,3 19,4 19,5 19,6 19,7 19,8 19,9 20,0 20,1 20,2 20,3 20,4 20,5 20,6 20,7 20,8
Sladkor (g/l) 150,3 151,5 152,6 153,7 154,8 155,9 157,0 158,1 159,3 160,4 161,5 162,6 163,7 164,8 165,9 167,0 168,1 169,3 170,4 171,5 172,6 173,7 174,9 176,0 177,2 178,3 179,4 180,5 181,7 182,8 183,9 185,1 186,3 187,4 188,6 189,7 190,8 191,9 193,1 194,2 195,3 196,5 197,7 198,8 200,0 201,1
Alkohol (vol.%) 8,93 9,00 9,07 9,13 9,20 9,26 9,33 9,39 9,47 9,53 9,59 9,66 9,73 9,79 9,86 9,92 9,99 10,06 10,12 10,19 10,26 10,32 10,39 10,46 10,53 10,59 10,66 10,72 10,80 10,86 10,93 11,00 11,07 11,13 11,21 11,27 11,34 11,40 11,47 11,54 11,60 11,68 11,75 11,81 11,88 11,95
Gostota mošta 3 (g/cm ) 1,0857 1,0862 1,0866 1,0871 1,0875 1,0880 1,0884 1,0889 1,0893 1,0897 1,0902 1,0906 1,0911 1,0916 1,0920 1,0925 1,0929 1,0933 1,0938 1,0943 1,0947 1,0952 1,0956 1,0961 1,0965 1,0970 1,0975 1,0979 1,0984 1,0988 1,0993 1,0998 1,1007 1,1011 1,1016 1,1022 1,1026 1,1030 1,1035 1,1041 1,1045 1,1049 1,1053 1,1057 1,1062 1,1068
Relativna gostota 1,0877 1,0882 1,0886 1,0891 1,0895 1,0900 1,0904 1,0909 1,0913 1,0917 1,0922 1,0926 1,0931 1,0936 1,0940 1,0945 1,0949 1,0953 1,0958 1,0963 1,0967 1,0972 1,0976 1,0981 1,0985 1,0990 1,0995 1,0999 1,1004 1,1008 1,1013 1,1018 1,1027 1,1031 1,1036 1,1042 1,1046 1,1050 1,1055 1,1061 1,1065 1,1069 1,1073 1,1077 1,1082 1,1088
ºOe 87,7 88,2 88,6 89,1 89,5 90,0 90,4 90,9 91,3 91,7 92,2 92,6 93,1 93,6 94,0 94,5 94,9 95,3 95,8 96,3 96,7 97,2 97,6 98,1 98,5 99,0 99,5 99,9 100,4 100,8 101,3 101,8 102,7 103,1 103,6 104,2 104,6 105,0 105,5 106,1 106,5 106,9 107,3 107,7 108,2 108,8
% saharoze (m/m) 20,9 21,0 21,1 21,2 21,3 21,4 21,5 21,6 21,7 21,8 21,9 22,0 22,1 22,2 22,3 22,4 22,5 22,6 22,7 22,8 22,9 23,0 23,1 23,2 23,3 23,4 23,5 23,6 23,7 23,8 23,9 24,0 24,1 24,2 24,3 24,4 24,5 24,6 24,7 24,8 24,9 25,0 25,1 25,2 25,3 25,4
Sladkor (g/l) 202,2 203,3 204,5 205,7 206,8 207,9 209,1 210,3 211,4 212,5 213,6 214,8 216,0 217,2 218,3 219,5 220,6 221,7 222,9 224,1 225,2 226,4 227,6 228,7 229,9 231,1 232,3 233,4 234,6 235,8 237,0 238,2 239,3 240,3 241,6 243,0 244,0 245,0 246,4 247,7 248,7 249,7 250,7 251,7 253,0 254,4
Alkohol (vol.%) 12,01 12,08 12,15 12,22 12,29 12,35 12,42 12,50 12,56 12,63 12,69 12,76 12,83 12,91 12,97 13,04 13,11 13,17 13,24 13,32 13,38 13,45 13,52 13,59 13,66 13,73 13,80 13,87 13,94 14,01 14,08 14,15 14,22 14,28 14,36 14,44 14,50 14,56 14,64 14,72 14,78 14,84 14,90 14,96 15,03 15,12
49
Gostota mošta 3 (g/cm ) 1,1072 1,1076 1,1081 1,1087 1,1091 1,1095 1,1100 1,1106 1,1110 1,1114 1,1119 1,1125 1,1129 1,1133 1,1138 1,1144 1,1148 1,1152 1,1157 1,1163 1,1167 1,1171 1,1176 1,1182 1,1186 1,1190 1,1195 1,1201 1,1205 1,1209 1,1214 1,1220 1,1224 1,1228 1,1233 1,1239 1,1244 1,1250 1,1254 1,1258 1,1263 1,1269 1,1273 1,1277 1,1282 1,1288
50
Relativna gostota 1,1092 1,1096 1,1101 1,1107 1,1111 1,1115 1,1120 1,1126 1,1130 1,1134 1,1139 1,1145 1,1149 1,1153 1,1158 1,1164 1,1168 1,1172 1,1177 1,1183 1,1187 1,1191 1,1196 1,1202 1,1206 1,1210 1,1215 1,1221 1,1225 1,1229 1,1234 1,1240 1,1244 1,1248 1,1253 1,1259 1,1264 1,1270 1,1274 1,1278 1,1283 1,1289 1,1293 1,1297 1,1302 1,1308
ºOe 109,2 109,6 110,1 110,7 111,1 111,5 112,0 112,6 113,0 113,4 113,9 114,5 114,9 115,3 115,8 116,4 116,8 117,2 117,7 118,3 118,7 119,1 119,6 120,2 120,6 121,0 121,5 122,1 122,5 122,9 123,4 124,0 124,4 124,8 125,3 125,9 126,4 127,0 127,4 127,8 128,3 128,9 129,3 129,7 130,2 130,8
% saharoze (m/m) 25,5 25,6 25,7 25,8 25,9 26,0 26,1 26,2 26,3 26,4 26,5 26,6 26,7 26,8 26,9 27,0 27,1 27,2 27,3 27,4 27,5 27,6 27,7 27,8 27,9 28,0 28,1 28,2 28,3 28,4 28,5 28,6 28,7 28,8 28,9 29,0 29,1 29,2 29,3 29,4 29,5 29,6 29,7 29,8 29,9 30,0
Sladkor (g/l) 255,4 256,4 257,8 259,1 260,1 261,1 262,5 263,8 264,8 265,8 267,2 268,5 269,5 270,5 271,8 273,2 274,2 275,2 276,5 277,9 278,9 279,9 281,3 282,6 283,6 284,6 286,0 287,3 288,3 289,3 290,7 292,0 293,0 294,0 295,3 296,7 298,1 299,4 300,4 301,4 302,8 304,1 305,1 306,1 307,4 308,8
Alkohol (vol.%) 15,18 15,23 15,32 15,40 15,45 15,51 15,60 15,67 15,73 15,79 15,88 15,95 16,01 16,07 16,15 16,23 16,29 16,35 16,43 16,51 16,57 16,63 16,71 16,79 16,85 16,91 16,99 17,07 17,13 17,19 17,27 17,35 17,41 17,47 17,55 17,63 17,71 17,79 17,85 17,91 17,99 18,07 18,13 18,19 18,27 18,35
VPIS V REGISTER PRIDELOVALCEV GROZDJA IN VINA Zakonska pravila določajo, da se morajo vsi, ki opravljajo eno od dejavnosti: 1. pridelava grozdja; 2. pridelava mošta in neustekleničenega vina; 3. pridelava drugih proizvodov (zgoščen grozdni mošt, rektificiran zgoščen grozdni mošt oziroma ostali proizvodi iz grozdja, mošta in vina, če se uporabljajo pri pridelavi mošta in vina); 4. stekleničenje vina; 5. storitveno polnjenje vina; 6. destilacija proizvodov iz grozdja in vina, če se izvaja na podlagi predpisa, ki ureja trg z vinskim grozdjem, moštom in vinom vpisati v register pridelovalcev grozdja in vina. 2
Vpisati se morajo vsi, ki imajo v lasti ali solasti 5 arov (500 m ) vinograda žlahtne trte in tisti, ki imajo manj kot 5 arov in vinogradniške proizvode prodajajo. Lastniki vinogradov, v katerih je samorodnica, se morajo vpisati, kot imetniki drugih trajnih nasadov. Način vpisa: Vinograd je možno vpisati na upravni enoti Sevnica na način vpisovanja podatkov v obrazce: Izpolniti je potrebno: 1. Vlogo za vpis v register kmetijskih gospodarstev (KMG– MID) v kolikor še osnovne številke kmetijskega gospodarstva nimajo. 2. Podatke vinograda 3. Priglasitev podatkov o pridelovalcu v register pridelovalcev grozdja in vina Za pridobitev številke kmetijskega gospodarstva je potrebno imeti osnovne podatke kot so: priimek, ime, kraj stalnega bivanja, EMŠO, davčna številka, posedovanje kmetijskega zemljišča, gozda, domačih živali. Za vpis podatkov o vinogradu je potrebno vpisati podatke: naslov vpisnika v register, terasiran ali vertikalen vinograd, zatravljen, da ali ne, število trt po sortah, podlago cepljenja trte, gojitveno obliko leto sajenja, medvrstno in medtrsno razdaljo trt. Za priglasitev podatkov o pridelovalcu v register pridelovalcev grozdja in vina je potrebno vpisati podatek: pridelava in predelava grozdja v vino, nekateri tudi polnjenje lastnega pridelka vina.
51
Na osnovi vpisa v računalniško vodeni register proizvajalci dobijo pisni izpisek podatkov o kmetijskem gospodarstvu (gerkih) in podatku vinograda ali več vinogradih.
Obveznosti registriranih vinogradnikov: – Vsako spremembo podatkov o nosilcu kmetijskega gospodarstva in spremembo podatkov trajnega nasada je potrebno izvršiti v roku 3 mesecev po nastali spremembi. – Za obnovo vinograda na izkrčeni površini ali novo nastalem vinogradu je potrebno pridobiti dovoljenje od Upravne enote. – Vsako leto najkasneje do 20. novembra morajo vinogradniki, kateri imajo več kot 0,1 ha (10 arov) vinograda prijaviti vinogradniški pridelek. – do 7. septembra je potrebno prijaviti zaloge vina na dan 31. julij tega vinskega letnika Vinogradniška inšpekcija na osnovi letalskih posnetkov in ostalih elektronskih evidenc nadzoruje stanje vpisa v register in posamezne lastnike vinogradov z možno kaznijo opozarja na njihove dolžnosti, zato tudi na tem mestu vinogradnike opozarjamo na veljavne predpise glede njihovih dolžnosti. Za dodatne informacije posameznikom smo na voljo na Upravni enoti Sevnica.
Višji referent II Ivan KELHAR
52
VINO IN HRANA ali Druženje vina in hrane Vinska trta je res čudežna rastlina, rastlina, ki spremlja človeka že več tisočletij, in vendar velikokrat zapostavljena, v senci svojega žlahtnega sadu – vina. Trta in vino sta kot mati in otrok. Vino je čez tisočletja postalo vse bolj priljubljena pijača in tudi danes, v času visoke tehnologije, je človekov spremljevalec ob povsem običajnih, a tudi prazničnih dogodkih. Vino je lahko poleg kruha osnovna hrana, ki daje pogum, veselje, zdaj tolaži in razume, zdaj pregrešno zapeljuje, je zdaj zdravilo, zdaj vzrok za prepir, razveže jezike, z njim se laže sporazumevamo, nazdravimo sreči in uspehu. Lahko rečemo – vino je povest o človeku. Vina ni mogoče ponarediti in je najbolj higienična pijača. Je sad narave in pridnih rok vinogradnika in kletarja. Vino v sebi nosi značilnost kraja, od koder prihaja, govori o zemlji, dežju, soncu, o vinogradu, o sodu in kleti, o tradiciji, o navadah in običajih, o ljudeh. O vinu se veliko govori in piše. Racionalna znanstvena definicija pravi, da je vino proizvod alkoholnega vrenja, zato ga verjetno še vedno ne moremo sprejeti kot živilo. Ima pa poleg alkohola še množico drugih sestavin, ki človeku dobro denejo. Samo pomislite na vse užitke, ki jih lahko ponudi vino ob dobri hrani, ki jo dopolni, ji da okus, jo obogati. In seveda tudi obratno: šele prava hrana lahko v vinu odkrije vse okuse in arome, ga dopolni, saj sta vino in hrana kot ženska in moški – šele skupaj sta življenje. Nekateri prisegajo, da je najboljše vino iz soda, tisto, ki ga pokušamo v polmraku pridelovalčeve kleti, v družbi sodov, na katere ni vljudno trkati, z belo kredo zaznamovanih, za katero sorto gre in kdaj je bilo pretočeno. Na mizo pa prihaja vino v steklenici z etiketo ali odprto v vrču, štefanu, majoliki, bokalu ali drugi posodi za vino. Vino je zahtevno in ni vseeno, kdo in kako ga postreže, da o izbiri vina, temperaturi ali kozarcu sploh ne govorimo. Pitje vina ob obroku hrane je na vinorodnih območjih vezano na bogato tradicijo. Ob velikokrat skromni, doma pridelani hrani kozarec vina ni manjkal. Posebno dobro vino so hranili za praznike, ko se je gospodinja tudi v skromnih razmerah izkazala s kulinaričnimi dobrotami. Ni nujno, da bi na mizi vselej stala steklenica najboljšega vina. Tudi v najbolj razvitih vinogradniških deželah imajo na mizi običajno belo ali rdeče vino tistega kraja ali območja, kjer uspeva. Takšna navada je tudi pri nas. Brez dvoma gre tudi pri nas vinu prvo mesto med vsemi pijačami. Vino spada tako rekoč k vsaki jedi, le pravo je treba izbrati. Govorimo o poroki med jedjo in vinom ali da je med jedjo in vinom prava harmonija. Vino namreč poživlja tek ter zaokroža okus posamezne jedi in jo oplemeniti. Poleg tega spodbuja izločanje želodčnih sokov in s tem boljšo prebavo. Tako učinkuje seveda le dobro vino, lepo in prijazno ponujeno, v primernih kozarcih, primerne temperature in primerne vrste, ki se prilega okusu jedi. Srečni smo lahko, da živimo v deželi s tako pestro ponudbo te žlahtne pijače. Namreč kar velikokrat se je težko odločiti, katero vino ponuditi ob kakšni jedi, saj je toliko različnih vin, številnih sort iz najrazličnejših vinorodnih krajev. Ne
53
bomo pogrešili, kot sem že prej omenila, če bomo k jedem nekega območja ponudili tudi vina iz tega območja. Vinska trta in vino sta s človekom tesno povezana, saj ga spremljata že od pradavnine. Sčasoma sta postala človekova sopotnika in marsikje tudi simbol življenja. Del življenjske tradicije je tudi kultura uživanja vina. Vinska kultura je del splošne kulture, je način življenja ob vinu in z vinom. Je poznavanje, razumevanje, spoštovanje in čaščenje vina, vanjo pa ne sodi opijanje z njim. Vino je ena izmed sestavin pri kuhanju ali pri uživanju. Vedno moramo upoštevati vrsto in bogastvo jedilnika ter namen in pomen kulinaričnega dogodka. O vinu in hrani govorimo vse najlepše, zato je prav, da poznate tudi izraz ENOGASTRONOMIJA. To nam pove, kakšno vino bomo izbrali k jedem. Vinska kultura je namreč eden prvih znakov človekove omike. Homer je velikokrat trdil o vinu, da je preroditelj, da je ljubek, nepodkupljiv, nebeški … in še bi lahko našli kakšen izraz. Vino je postalo poleg kruha simbol življenja. Je edina pijača, ki se izbira, druge se namreč naročajo. Vino je kot organizem, ki se lahko kvari, stara, občuti prostor. Je fermentirani grozdni sok, ki zasluzi priznanja ne le zaradi hranilnih lastnosti, temveč kot simbol življenja. Človek ga je negoval, ohranjal in kultiviral, s tem pa seveda tudi pospeševal njegovo uporabnost. Vino je čudoviti dar narave, opevan od pesnikov, oboževan od umetnikov in spoštovan od zrelih, omikanih uporabnikov. Glede uživanja vina so mnenja različna, v razlagah je veliko resnice in resničnosti, pa tudi naivnosti, poveličevanja, preziranja in naklonjenosti. Za gospodarstvenike je vino blago, ki pridelovalcu omogoča obstoj, prinaša bogastvo ali pa je težak vir za preživetje. Pravijo, da je vino sok sonca in zemlje in snov za preobračanje. Slabiča namreč napravi močnega, molčečnežu razveže jezik, lažnivcu polaga na jezik resnico in utrujenemu povrne moč. Piti vina ni isto, kakor piti druge pijače, pije se s posebnim obredom. Najprej ga spoštljivo poslušamo, nato ga prijazno in lepo pogledamo, nato radovedno vonjamo in šele potem okušamo in pijemo s primerno odmerjenimi požirki. Pivec pri tem uživa, družno sodelujejo čutila za sluh, vid, vonj, tip in okus. Vino je nepogrešljiv spremljevalec jedi v visoki gastronomiji in tudi pri rednem obroku. Bogata kemijska sestava vina namreč dobrodejno učinkuje na dobro počutje in povečanje kakovosti in užitka ob hrani. Vino je lahko krepčilo in zdravilo, nam daje voljo, pogum in veselje, samozavest in odločnost. Vino je kakor človek. Ima svoje rojstvo, otroštvo, mladost, zrela leta, starost in odhod. Ima mnogo privržencev in nasprotnikov in tudi takih, ki so do njega ravnodušni. Vendar si vino vsekakor zasluži spoštovanje, da ga ne zlorabljamo, ampak uživamo po meri in ob pravi priložnosti. Velika pestrost najrazličnejših vin pri nas, nam omogoča druženje z velikim številom različni jedi.
54
K vsaki jedi lahko ponudimo svoje vino. Z nepravilno kombinacijo vina in hrane lahko užalimo jed ali vino, naredimo krivico kuharju ali kletarju. Vino lahko ponudimo že kot aperitiv. Zato so primerne suhe penine ali sveža suha bela vina. Naša pričakovanja glede dobrega vina in dobre hrane so odvisna od naše sposobnosti, ustvariti harmonijo jedi na krožniku in vina v kozarcu. Ni vseeno, v kakšnih kozarcih ponudimo vino. Lahko bi rekli, da je v zvezi z vinom poleg tehnologije pridelave največ revolucionarnih sprememb v zadnjih desetletjih doživel prav kozarec, v katerem ponudimo vino. Poznamo štiri osnovne tipe kozarcev: za bela in rdeča vina, za vina posebnih kakovosti in za penine. Vina imajo rada pecljate kozarce, saj jim ni po godu, da jih z dlanjo ogrevamo, zato kozarec vedno držimo za pecelj. Steklo mora biti prozorno, saj nam tudi barva vina pove o njem marsikaj. Nikoli tudi ne nalijemo vina do roba kozarca. Za belo vino uporabljamo manjše kozarce, katerih oblika največkrat spominja na tulipan. Kozarec za rdeče vino je širši. Vina posebnih kakovosti točimo v manjše pecljate kozarce. Peninam so prijazni lepo oblikovani dolgopecljati kozarci, v katerih se mehurčki v verižicah vijejo proti vrhu, kar daje peninam še poseben čar. Tako kot je sama pokušina vina obred, je tudi izbira kozarca dogodek, s katerim dokazujemo svoj odnos do vina, svoje spoštovanje do te pijače, ki človeštvo spremlja že tisočletja. Lahko trdimo, da vino dobi poln okus in razvije svoje prave lastnosti šele v pravem kozarcu. Vino ni nikoli rado samo, zato tudi ne bo reklo hodi, ampak sedi. Pri druženju z vinom se je treba v miru usesti in si vzeti nekaj časa. Samo pomislite, koliko znoja in truda je bilo treba, da je nastalo to, kar držite v roki. Vino pijemo najprej z ušesi: zdravo vino teče v kozarec zvonko in glasno, bolno pa zamolklo, pridušeno. Nato ga pijemo z očmi: proti beli steni ali beli podlagi ob nevtralni svetlobi opazujemo barvo vina in njegovo bistrost, ob robovih nagnjenega kozarca pa barvne odtenke. Vijolična ali živo rdeča barva sta nezmotljiv dokaz, da gre za mlado vino. Opečni, rjavkasti ali kavni odtenki pa krasijo starana, zrela, arhivska vina. Podobno je z belimi vini. Živahno sijoče, svetlo – rumenkaste ali zelenkaste odtenke najdemo pri mladih vinih, zlate, jantarne, goste pri starejših letnikih. Pijemo ga z nosom. V nepolnem kozarcu vino zavrtimo, da se sprostijo arome, povonjamo in skušamo ugotoviti, na kaj ta vonj spominja: na sadje, domače ali eksotično, mlado ali zrelo, zeleno ali rdeče, vrtno ali gozdno, morda na pomladne cvetlice, vrtnice, bezeg ali glog. Mogoče bomo zavonjali začimbe, lešnike ali orehe ali pa nas bo vonj spominjal na nekaj praženega, dimnatega, usnjenega, čokoladnega, morda na gobe, konjsko grivo in podobno. Pri vonjih si namreč lahko damo duška in se prepustimo domišljiji. Šele na koncu vino pijemo z usti: naredimo požirek, ga razvaljamo po ustih, ugotavljamo kislost (na robu jezika), sladkost (na konici jezika), trpkost in grenkost (na vrhu jezika pri rdečih vinih), nato celoten vtis, ki ga vino pusti v ustih in nazadnje še pookus, to je, koliko časa po zadnjem požirku vino še čutimo v ustih. Ko smo se takole spoprijateljili z vinom, lahko svojo družbo razširimo s primerno hrano. Rada bi odgovorila na vprašanje kakšno vino h kakšni hrani, da ne bo nasilja nad enim ali drugim.
55
Prvo načelo spajanja vina in hrane je, da se morata ujemati, eno ne sme prevladati nad drugim. Če vzamemo grižljaj kruha in šunke ter požirek svežega rdečega vina in ugotovimo, da se je vse troje ujelo v bogatejšo celoto, je to prava pot. Naslednje načelo je kontrastnost. Sočna in zabeljena jed (bifteki, pečenke, divjačina, jagnjetina) hlepi po vinih, ki usta sušijo, to pa so alkoholno krepka, rdeča taninasta vina (tanini sušijo usta). Jedi, ki imajo težnjo k sladkemu (testenine, kruh, riž, krompir), ali so mastne (šunka, salama, slanina, pršut), se dobro ujemajo z bolj kislimi vini in tistimi, ki mozirajo. Za sladice pa načelo kontrastnosti ne velja, čim bolj slajša je sladica, tem slajše naj bo vino. Na splošno velja, da k lahkim jedem ponudimo lahka vina, k težjim težja, bolj polna, bogata vina. K pikantnim jedem se podajo aromatična vina. Kadar okušamo več vin, belo vino ponudimo pred rdečim, lažje pred težjim, rezno in suho pred sladkim in polnim, nevtralno pred aromatičnim ter mlado pred starim. K perutninski ali gosji jetrni pašteti ponudimo bela vina in predikate na Štajerskem, v Posavju pa modro frankinjo, na Primorskem cabernet sauvignon, teran, merlot ali rdeči capris. K hladnim uvodnim jedem strežemo predvsem suha, mlada, sveža, lažja in nearomatična vina. Kaviar se ujema s suhimi peninami. Jastogu, škampom ali školjkam so prijazna vina rulandec, beli pinot, suhi sauvignon, suhe penine ali zvrsti. K morskim sadežem ponudimo suha bela vina. Če bo narezek iz domače šunke in hrena ali mesa iz tunke, ponudimo štajerska vina, kot so laški rizling, šipon, rizvanec, silvanec, v posavskem vinorodnem rajonu pa seveda cviček, rose ali modro frankinjo. Na Primorskem se bo najbolj prilegla rebula, tokaj ali laški rizling. Pice imajo rade lahka bela vina, rizote ali rezanci z mesno omake pa tokaj, rebulo, cviček, rose, laški rizling ali beli pinot. H gobam bomo ponudili laški rizling, renski rizling, šipon, modro frankinjo, žametovko, tokaj, rebulo in malvazijo. Jajčne jedi imajo rade suha bela vina, v kombinaciji s sirom in zelenjavo pa tudi cviček, rose in modra frankinja. K juham običajno ne serviramo posebnega vina. Kadar pa imamo na jedilniku golaževo, fižolovo ali gobove juhe ne zgrešimo, če izberemo kakšno zvrst ali lahko rdeče vino. Dva kuharja ne bosta naredila enake jedi po istem receptu. Tako je tudi pri izbiri vina k jedem. Če kuhamo z vinom, praviloma isto vino potem ponudimo tudi k jedi.
56
Pri mesnih jedeh je osnovno pravilo, da k belemu mesu ponudimo belo vino in k jedem iz rdečega mesa rdeče vino. Tako bo kuhana šunka dobila pravi okus ob cvičku, modri frankinji, refošku, pa tudi z zvrstjo ne bomo zgrešili. Za jedi na žaru načeloma izberemo lahka rdeča vina, za svinjsko pečenko pa beli pinot, šipon, laški rizling, cviček, modro frankinjo, rebulo ali tokaj. K teletini se podajo chardonnay, laški rizling, renski rizling, sauvignon, tokaj, sivi pinot, rebula in malvazija. K piščancu natočite v kozarec sauvignon, chardonnay, šipon, laški rizling, rose, beli pinot, sivi pinot, rebulo, tokaj ali malvazijo. Kozliček in domači kunec se ujameta z belim vinom. Kmečka pojedina se rada druži z laškim rizlingom, belim pinotom, šiponom, rosejem ali lažjim rdečim vinom kot je cviček. Pečena gos z rdečim zeljem se rada spogleduje z laškim rizlingom, šiponom, cvičkom, modro frankinjo, refoškom, rosejem in malvazijo. Nekaj podobnega je všeč tudi pečenemu puranu in jagnjetini, posebej, če dodamo še barbero in rebulo. K divjačini (divja svinja, medved, košuta) bodo zapriseženi štajerski vinoljubi pili zvrsti, drugi pa modro frankinjo, merlot, teran, refošk ali rdeči capris. K zajcu in srni lahko ponudimo kerner, modo frankinjo ali barbero. K žabjim krakom gredo dobro sauvignon, laški rizling, šipon, rose, malvazija in tokaj. K pernati in dlakast divjačini sodijo rdeča vina, kot so teran, merlot, barbera in refošk. Ni dobre gostilne brez golaža, h kateremu se prileže kozarec zvrstnega vina, laškega rizlinga, rizvanca, roseja, rebule ali refoška. H kuhani zelenjavi lahko ponudimo lahka bela ali lahka rdeča vina, k belušem rahlo aromatizirana vina, k cvetači pa sodijo močnejša rdeča vina. Ribe dobijo pravi okus ob vrhunskih suhih belih vinih. H kuhanim ribam ponudimo zeleni silvanec, beli pinot, renski rizling, laški rizling, chardonnay, rebulo, malvazijo, beli pinot in sauvignon. Pečene ribe pa imajo poleg zelenega silvanca, malvazije in laškega rizlinga, rade še šipon, sivi pinot in tokaj. Če je to krajevno pogojeno (Primorje) postrežemo k ribam rdeče vino. Brezmesne samostojne jedi so dobre z vinom (npr. belokranjska šara s črnino). Z vinom pripravljamo tudi razne omake, kvaše za divjačino in domače salame. Z vinom izboljšamo nekatere močnate jedi, npr. krhke flancate, pehtranovo potico, ocvirkove pogačice ali pa ga dodamo v pripravo testa za bezgovo cvrtje in jabolčni hren. Že samo ime sladica kliče po sladkih vinih, predikatih in polsuhih peninah. K poticam, šarkljem in sadnim kruhom gredo penine in sladka bela vina. Palačinkam so všeč renski rizling, kakšen izbor, sauvignon ali chardonnay. Sladolede in sadne kupe postrežemo brez vina. K sladicam s čokolado oz. čokoladnim prelivom ne priporočamo vin, če pa že, naj bo to peneče vino. Izbira vina k posameznemu siru je zelo pomembna, kajti poiskati moramo ravnotežje med sirom in vinom. Okus sira v ustih ne sme prevladati nad okusom vina in obratno. Okus sira se mora zliti z okusom vina v prijetno
57
skladnost ali harmonijo. Ementalskemu trdemu siru, ki ima prijeten sladkast malo aromatičen in rahlo pekoč okus, bomo izbrali suha bela vina, kot sta laški rizling in šipon ter mlada rdeča vina merlot ali cabernet sauvignon. K edamcu in gaudi, ki imata čist, mil, nežen, žlahten okus, bomo z užitkom srkali polsuha nežna bela vina, kot so beli pinot, renski rizling, chardonnay, haložan ter mlada rdeča in rdečkasta vina merlot, cabernet sauvignon, refošk in rose. K trapistu, ki ima mil, slasten, rahlo kiselkast okus, bomo pili mlada rdeča vina. Camembert z milim aromatičnim okusom bomo uživali s polsladkimi in sladkimi vini pozne trgatve, izborov ali s štiri do šest let starimi, rdečimi vini. Posebno velik užitek nam nudita poltrdi sir gorgonzola in polmehek sir roquefort. Oba sta slastnega, prijetno pikantnega in nekoliko slanega okusa. Družita se s polsladkimi in sladkimi belimi vini kot so pozne trgatve, izbori in ledeno vino ter štiri do šest let starimi rdečimi vini merlot, cabernet sauvignon, cabernet franc. Pri uživanju teh sirov mešamo v ustih grižljaj sira, košček belega kruha in požirek žlahtne tekočine. Z razvojem turizma na kmetijah, z večjim vplivom gostinskih šol in njihovih učiteljev kuharstva, smo se tudi v Sloveniji začeli bolj intenzivno zanimati za slovensko kulinariko. Iskati smo začeli posebnosti in tako mnoge domače jedi iztrgali pozabi. Bolj, ko se usmerjamo zdravi prehrani naših babic in dedkov, bolj spoznavamo pomembno vrednost domačih vsakodnevnih in prazničnih jedi. Zato je prav, da zlasti v gostinsko – turističnih in kmetijsko – gospodinjskih šolah namenijo več pozornosti pripravi domačih jedi, načinu uživanja in druženju z našimi vini. Dobro slovensko vino je vedno bolj nepogrešljiv spremljevalec naših jedi. Vino je kakor dragulj v prstanu obeda, pravilno izbrana vina, pravšnja količina v pravi čaši in pri najprimernejši temperaturi je izraz prefinjenosti ponudbe. Slovenija kaže v kulinaričnem pogledu veliko bogastvo kot rezultat geografskega položaja in zgodovinske tradicije, kjer se prepletajo mediteranski, alpski in panonski vplivi, zato imamo v Sloveniji zelo široko paleto vin, kar nam skupaj s pestrostjo jedi daje možnost njihovega druženja in lep gastronomski užitek. Breda Drenek Sotošek sommelier, F&B manager
58
ŽENOF Čas trgatve, čas mošta, dobre hrane in pripravljanja ozimnice – Jesen se že tihotapi s svojimi darovi. Našo pokrajino bo posula s svojo mavrično silhueto barv. Kaj si človek še lahko bolj želi v teh dneh kot tople sončne žarke in pogled na polno shrambo ali klet. To je čas, ko v kleteh brbota mošt in ima kletar polne roke dela in je tudi čas, ko gospodinje pridno pripravljajo ozimnico. Vsakodnevna hrana našega kmečkega prebivalstva je bila včasih enostavna. Največkrat zelje na razne načine, fižol in v oblicah krompir. Dobra jedača je bila sestavni del prazničnih navad in šeg. Zato želim spodbuditi naše gospodinje, da si v letošnji jeseni pripravijo domači ženof. Prav gotovo jih je malo, ki vedo za to dobro prilogo, ki so jo včasih ponudili h kuhanemu krompirju. Številne šege imajo kar obredna jedila, ki nam pričajo, kako si je znal preprosti človek bogatiti težko vsakdanje življenje. Za letošnjo ozimnico vam toplo priporočam, da si pripravite ženof. Naredili boste veliko, saj boste v dolgih zimskih večerih lahko povabili svoje prijatelje na klepet in jih ob veliki skledi kuhanega krompirja z ženofom pogostili namesto čipsa in piva. Ženof lahko ponudite k nedeljskemu kosilu s kuhano govedino in praženim krompirjem, k raznim klobasicam itd. Prepričana sem, da boste po tem objavljenem receptu s svojo kuharsko ustvarjalnostjo pripravili praznično vzdušje v svoji družini s svojimi prijatelji. In še recept za ŽENOF: Potrebujete: 5 l mošta izpod preše 400 g sladkorja 500 g gorčičnih semen ali gorčične moke Priprava: 5 l mošta povrite na 3 l in ohladite. Od treh litrov vzamete polovico in ponovno zavrite, ter dodajte 400 g sladkorja in pustite, da nekaj časa vre. S sladkanim vrelim moštom poparite 500 g sveže mlete gorčice. Zmes popolnoma ohladite, nato prilijete preostali mrzli mošt in ves čas mešajte. Preostale tekočine prilijemo toliko, kot želimo imeti gosto zmes. Svetujem vam, da kupite polovico črnih gorčičnih semen polovico pa svetlih. Dobi se že mleta gorčična moka vendar iz tega ženof bolj blagi. Ob tej priložnosti vabim gospodinje, ki hranijo stare domače recepte, da se opogumijo in nam jih pošljejo v uredništvo GN. Nenazadnje je to naša kultura, naša identiteta, ki ne sme iti v pozabo. Pa dober tek ob prijetnem druženju. Cvetka Jazbec
59
VINO IN VINSKA KULTURA Na slovenskem je v zadnjem času izšlo kar nekaj knjig o pridelovanju grozdja, negi vina in kulturnem pitju. Lahko rečemo, da smo se Slovenci v tem pogledu obogatili. Televizija in internet, kot najbolj učinkovita medija obveščanja, sta precej prispevala k razgledanosti pivcev vina in dvigovanju njihove kulturne ravni. Tega se lahko veselimo ne samo pridelovalci vina, ampak tudi porabniki. Pridelovalci vina se zavedamo, da brez razgledanega in kulturnega pivca naše delo in trud ne bosta poplačana. Kaj je vinska kultura Področje vinske kulture je zelo obširno. Kulturen pivec mora veliko vedeti o vinu. Poznavanje se običajno začenja s kozarcem vina v roki. Pa boste porekli: lep začetek! Zakaj pa ne? Seveda z mero. Poznavanje vina nam mora biti zadovoljstvo in užitek. Večina ljudi ima že po naravi razvita čutila (vid, vonj, okus) za poznavanje vina. Seveda pa pri pokušnji potrebujemo poznavalca, ki usmerja. Razloži nam značilnosti in kakovost vina. Ljubitelj se mora truditi in o vinu čim več zvedeti. Zanimiva so poglavja o geografskem poreklu, pridelovanju, pokušnji in ocenjevanju, hranjenju in staranju ter vplivu vina na človeški organizem. Kulturen pivec mora tudi znati k jedi izbrati primerno vino. Izbira kozarcev Pri pokušanju vina je zelo pomemben kozarec. Za pokušnjo uporabljamo le steklene. Njihove stene morajo biti tanke, brezbarvne in brez okraskov, posebno še barvnih. Oblika kozarcev je zelo različna in za vsako vino moramo izbrati primerno. Tako bomo namizna in kakovostna vina s skromno vinsko cvetico, kiselkastim okusom in brez posebne arome pili iz cenejših nizko pecljatih kozarcev. Prostornina takšnih kozarcev naj bo približno 1,5 dl, za pokušnjo pa jih nalijemo le do tretjine. Prostor nad površino vina bo napolnila cvetica. Pri pokušanju držimo kozarec za pecelj, da roka ne greje vina. Iz takšnih kozarcev pokušamo tudi vino iz sodov v kleti. To je posebna čast, ki jo izkaže gospodar svojim prijateljem ali gostom, če jih povabi v klet ali zidanico. Povabljenci naj bi to čast s spoštovanjem vračali gostitelju, posebej pa vinu, ki ga bodo pokušali. Za bela kakovostna, vrhunska vina in vina posebne kakovosti uporabljamo zgoraj zožene kozarce na daljšem peclju. Običajno so tulipanaste oblike, njihova prostornina pa je približno 2 dl. Za pokušnjo prav tako nalijemo največ do ene tretjine prostornine, preostali del kozarca pa napolni cvetica vina. Pri pokušanju držimo kozarec za pecelj, da roka ne greje vina, zato je pecelj kozarca tudi primerno dolg. Tudi pozneje, ko pijemo, kozarcev nikoli ne napolnimo do vrha. Nalijemo jih največ 1 dl, lahko pa vino dolivamo. Za rdeča vina uporabljamo kozarce s krajšimi peclji kot za bela. Kozarec je trebušaste oblike in zajetnejši. Za peneča vina uporabljamo pecljate podolgovate kozarce z globokim ozkim dnom. V tako oblikovanih lepo vidimo izhajati mehurčke ogljikovega dioksida, kar je posebnost teh vin. Zato napolnimo kozarec s penečim vinom višje – do
60
dveh tretjin. Ploščati kozarci na kratkem peclju zaradi tega niso najboljši. Pri nalivanju moramo držati kozarec nekoliko poševno, da teče peneče vino po steni. Za desertna vina uporabljamo manjše pecljate kozarce z okrog 1 dl prostornine. Oblika je lahko tulipanasta ali njej podobna. Seveda se bomo opisanih oblik kozarcev strogo držali le pri pokušnji vina. Oblike kozarcev so zelo različne, prav tako okusi. Zato prepustimo izbiro kozarcev vsakemu vinogradniku ali ljubitelju vina. Vsekakor pa že po izbiri kozarcev lahko ocenimo okus gostitelja. Posebno poglavje so jubilejni kozarci, ki so za to priložnost posebej kupljeni ali izdelani z raznimi emblemi, zaščitnimi znamkami in v različnih barvah. Veliko razkošje so kristalni kozarci. Razumljivo je, da vanje ne bomo vlivali navadnega vina. Takšni kozarci so primerni za pitje vrhunskih, posebej še vin posebne kakovosti, kot so pozne trgatve, izbori in starana vina. Naj vas spomnim, da iz kristalnih kozarcev pijemo vrhunska vina v prijetni ali intimni družbi – ob sveči. Stane Erman
61
KELIHI ZA RAZLIČNA VINA
Kelih za belo vino
Kelih za desertna vina
62
Kelih za rdeče vino
Kelih za peneče vino
Kelih za rose
Kelih za predikatna vina
Kelih za burgundska vina
VINOGRADI NA DOLENJSKEM Kjer ni vina, pravijo, ni veselja. Tako se Dolenjska more imeti za srečno mimo mnogih drugih dežel, kjer ne raste trta, saj ima veliko množino vinogradov; zatorej nima pravice, da bi se pritoževala zaradi pomanjkanja veselja. Ta ali oni kraj prekaša drugega v uspevanju trte: v nekaterih vinskih goricah ima le 40, 50 ali sto strank svoje vino, ponekod pa več. Po svojem prejšnjem načinu hočem vsaditi v tole knjigo le nekaj vinogradov, ker so ostali iste kakovosti, kakor ti, ki jih bom imenoval. Vsa vina, ki rasto na Dolenjskem, se imenujejo dolenjska in so prav zdrava. Zato je tudi veselje, ki jo povzroči dolenjsko vino (kajti vino razveseljuje bogove in ljudi), tem boljše, čim varnejše je: le vrča ali kupice ne smeš previsoko dvigniti in ne pregloboko vanjo pokukati, zakaj iz nerednega in nezmernega veselja nastane naposled žalost in velika škoda tako za dušo kakor za telo, pa najsi bo vino še tako zdravi in slastno. Če nastopi Bakhus s kar preveč rdečimi lici, pride lahko v Ariadno v prenatančno dotiko in, kjer zdravo vino preveč razgreje glavό tu se lahko ohladi razum, sramežljivost in poštenost. Najslastnejše trte postanejo circejske čarobne šibe, ki spremene ljudi v zverine, če jih zlorabijo. Ob Bakhovem vozu stopajo risi in tigri, kajti požrešnost kaj rada slede grozovita in jeznorita dejanja. V zdravem vinu tiči torej veselje in žalost, kakor ga kdo prav ali napak rabi. Ker pa se tu od mene pričakuje ne pivski ne nravstveni pouk, ampak opis dolenjskih vinogradov, ne smem več s peresom zasledovati zlorabe zdravega vina in moram preiti k vinogradom. . . B v č k a, velika gorica pri Raki, daje zelo dobro vino. . . T r š k a g o r a, prav velika vinska gorica, ki leži blizu Vajnofa, osrečuje svoje posestnike z dobrim, odličnim, sladkim in močnim vinom. . . Druga T r š k a g o r a, pri Krškem je prejšnji enaka po imenu, ne pa po zmožnosti. Čeprav je namreč tudi velika vinska gorica, vendar ne prebiva v njenem grozdju tako žlahtna moč kakor v grozdju le–one prve. Njena vina so pa le še precej dobra, čeprav nimajo tako zelo plemenite moči. . . V i n j i v r h, ki je blizu Novega mesta, je velika vinska gorica, ki daje odlično vino. . . Če doslej omenjena vina, ki se, kakor rečeno, imenujejo dolenjska, tri ali štiri leta ali še kaj dalj ležijo in jih denemo na ogenj, gorijo kakor žganje. Vendar velja to le za dobra, močna vina in ne za vsa. Kljub temu pa se iz najslabšega, najbolj kislega in najšibkejšega dolenjca pripravlja desetkrat močnejše žganje kakor iz najboljšega vipavca ali laškega vina. . . (po Janezu Vajkardu Valvazorju)
Cviček je sin dolenjske zemlje, rojen iz kipečega veselja in trpkega trpljenja, iz bridkosti izmučenih rok ter radosti sončnih goric. Jože Likar
63
64
NEKAJ UPORABNEGA …
65
VINOGRADNIŠKI DNEVNIK
JAN
2009
2010
2011
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 ●Če na Vincenca sonce peče, dobro vince dozori, ki po grlu teče, motne dela ti oči.●
66
FEB
2009
2010
2011
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ ●Kadar je na Svečnico dež in na Blaževo lepo, veliko v jeseni vina bo.●
67
MAR
2009
2010
2011
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ ●Če Sušca prah okrog pometa, prav dobro letino obeta.●
68
APR
2009
2010
2011
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ ●Če je na Jurija lepo, vina dosti bo.●
69
MAJ
2009
2010
2011
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ ●Če Pankraca sonce peče, sladko vince v klet poteče.●
70
JUN
2009
2010
2011
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ ●Če trs pred Vidom ocvete, se dobrega vinca nadejati smete.●
71
JUL
2009
2010
2011
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ ●Pasji dnevi mrzli in deževni so za vinarja revni.●
72
AVG
2009
2010
2011
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ ●Če velikega Šmarna sonce peče, dobro vince v sod priteče.●
73
SEP
2009
2010
2011
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ ●Kakršno vreme na Malo mašo nastane, rado še dva meseca ostane.●
74
OKT
2009
2010
2011
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ ●Kakršno vreme Urša prinese, tako se rada jesen in zima obnese.●
75
NOV
2009
2010
2011
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ ●Če se o Martinu vinska buča z zelenim trtnim perjem zamaši, če Cecilija hudo grmi, dosti pridelka ob letu kmet dobi.●
76
DEC
2009
2010
2011
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ ●Če Štefana burja prinese, vinogradniku pridelek odnese.●
77
78
NEKAJ NASLOVOV IN TELEFONSKIH ŠTEVILK
KGZS, KGZ Novo mesto, Šmihelska cesta 14, 8000 Novo mesto
07 373 05 92
Erman Stane, kemična analiza vina, Šentjanž 92, 8297 Šentjanž
041 668 271
Kelhar Ivan, višji referent II, Občina Sevnica, Glavni trg 19A, 8290 Sevnica
07 816 38 70
IN ŠE NEKAJ INTERNETNIH POVEZAV INSTITUCIJE KS Šentjanž http://www.obcina–sevnica.si/ks/sentjanz/index.htm Kmetijski inštitut Slovenije http://www.kis.si/pls/kis/!kis.web Fito info informacijski sistem za varstvo rastlin http://www.fito–info.bf.uni–lj.si/Fito2/index.asp VINOGRADNIŠTVO – novice, informacije, nasveti http://www.drustvo–vinogradnikov.si/zveplanje.htm http://www.kmetijskatrgovina.com/pdf/zveplanje.pdf http://www.geocities.com/kvasovke/ http://www.geocities.com/kvasovke/Cvicekzveplanje.htm http://web.bf.uni–lj.si/bi/biologija– mikroorganizmov/Studenti/Gradivo/Datoteke/seminar_vino.pdf http://www.zrs–kp.si/zrs/kozarec/poreklo–klenar/3–pojem.html http://www.drustvo–vinogradnikov.si/etilacetat.htm
79
http://www.s–gimorm.mb.edus.si/Projektne/Vino/splet/stran4.html http://www.pinus–tki.si/sl/Vinska_trta_1/ TRGOVINE – prodaja http://www.bolha.com/trgovina/juranadoo/ http://www.kunej.com/prodaja–vinske–trte.html ZAVODI, PODJETJA http://www.slovino.si/forum/search.php?search_author=mitjaherga&sid=b2bf1 c60ce4f37ac064244144bed2ae2 http://www.slovino.si/novice.php?novica_id=2222 http://www.panvita.si/si/clanki/naj/1/preprecimo–bolezni–mladega–vina/ http://www.em–tronic.si/vino–slo.htm http://www.metrob.si/index.php?page=shop.product_details&flypage=shop.fly page&product_id=150&category_id=41&option=com_phpshop&Itemid=1 http://www.kis.si/pls/kis/!kis.web?m=39&j=SI http://www.kz–krsko.si/nasa_vina.html http://www.kis.si/pls/kis/!kis.web?m=3&j=SI
80
O škropljenju Nekdaj se je trto škropilo samo z galico. Ko sem zmešal škropivo, mi je sosed dejal: »V nebo poglej pa boš videl, koliko apna moraš še dodati. Barvi se morata ujemati.« Apneno žvepleno brozgo so že poznali, znan je bil tudi recept. Dve žlici žvepla v prahu in štiri žlice apna v prahu. Kuhati moraš dve uri, ampak mešanica ni smela vreti. Škropiti smo začeli ob štirih zjutraj, ker je bilo čez dan preveč vroče. Škropili smo enkrat pred cvetenjem in nato še drugič in tretjič po cvetenju. Jože Repovž
81
NEKAJ ZA ZABAVO …
82
HVALNICA CVIČKU Žejne vodi proti cilju vino nežno, živo, sveže, duši in telesu streže z vsemi blagri v izobilju. Zanj ni virov v starem veku, zanj ne priča zgodovina Perzije, Egipta, Rima, da bi drugoval človeku, najsi je veselo tekel v svetopisemskem okrilju v usta, grlo, po ožilju svoje matere Dolenjske, kjer še zdaj nje moške, ženske žejne vodi proti cilju. Božja kaplja troedina – cviček – vino imenitno, suho in prijetno pitno, kot ga dajejo črnina, frankinja in kraljevina, pivcu in pevcu se prileže, jezik in srce razveže, in četudi ni za maše, zmeraj paše, ker je naše – vino nežno, živo sveže. Poznavalci in penati ga časte, kot se spodobi, sam pa skromen, da mu škodi, se ne druži z lavreati in ne brati s predikati. a vseeno brez te teže svoj pomen in zven doseže: v mili zemlji pod Gorjanci kot v ljubezenski romanci duši in telesu streže. Zato teče po Dolenjski, teče v litre, zibke, ritke, teče v misli, brhke, bridke in ne slabše kot kralj renski bogati značaj slovenski: v demokratičnem nasilju greje v dimlju in zatilju, dviga pivca v vse iz niča in na zemlji ga zveliča z vsemi blagri v izobilju. Tone Pavček
83
VINOGRADNIŠKI IZRAZI – MREŽA V mreži se skrivajo vinogradniški izrazi in pojmi, ki počasi, a vztrajno izginjajo iz sodobnega vinogradniškega besednjaka. S pomočjo oštevilčenih vprašanj vstavite pravilne pojme v mrežo tako, da bo rešitev v odebeljenih okencih brana od zgoraj navzdol pravilna. Rešitev mreže: Oseba ženskega spola, ki se ukvarja z vinogradništvom. 1. Poseben pokrovček za zapiranje posode za hrambo vina. 2. Cev z zapiralom, skozi katero točimo vodo, še bolje, če točimo vino. 3. Lesene podloge, na katerih so včasih stali sodi. 4. Poševen rob na stiku dna in stranice soda. 5. Deska v sodu. 6. Majhen sodček z ročko, za prenašanje vina. 7. Manjša, ploščata posoda z ročko, za prenašanje vode in vina. 8. Večja posoda, v katero zmeljemo grozdje. 9. Nahrbtna posoda za prenos grozdja iz vinograda. 10. Pripomoček za pretakanje vina. 11. Škafu podobna lesena posoda, za odlaganje obranega grozdja v strmih vinogradih. 12. Manjša, čebru podoba kad.
1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12.
Rešitev: _____________________________________________________________ _ Pravilno rešitev mreže in rebusa pošljite na dopisnici na naslov Društvo vinogradnikov Šentjanž. Izmed poslanih pravilnih rešitev bodo izžrebani trije nagrajenci.
84
VINOGRADNIŠKI REBUS
V kmetijskih oskrbah KZ Sevnica vam svetujemo in nudimo vse za uspešno delo in odlične rezultate v vinogradu in pri kletarjenju KOC Lenart Sevnica 07 81 63 630 KO Studenec 07 81 63 690 KO Tržišče 07 81 63 670 KO Šentjanž 07 81 63682 KO Bizeljsko, Senovo, Dolenja vas… Zagotavljamo vam strokovnost, založenost in odzivnost! Dobrodošli v KO Kmečke Zadruge Sevnica.
85
Gostilničarji in pušenšenkarji so imeli navado, da, ko so bili gostje že zgovorni in nemirni, so v štefan primešali še malo vode, da se ne bi gostje preveč razgreli, saj je bil običaj, da se je po vsakem veseljačenju tudi pretepalo. Leta 1836 je bila zelo zgodnja letina, saj so breskve cvetele že februarja, grozdje pa so trgali v avgustu. Vino je bilo tako slastno, da, če si ga spil dva kozarca, ti je poživilo telo in duha. V sosednjem kraju so pri farni cerkvi zvonili ob polnoči. Tako so opozorili vinjene farane, da so se v postelji obrnili in s tem preprečili nastanek razjede v želodcu. V letu 1936 je bila trgatev tako pozna, da je naravo že pobelil sneg. Leta 1957 je bila v maju huda pozeba, zato so za preganjanje žeje delavcev kuhali kavo iz praženega ječmena. Jože Repovž
86
Nekaj resnic o pridelku Vino je bilo cenjeno, saj je vinogradniku z večjo količino vina prinesel zaslužek za preživetje. Doma se je uporabljala predvsem samorodnica, s katero ni bilo veliko dela, vsako leto je obilo obrodila, vino pa ni bilo dobro, zato je bila primerna za »odganjanje ljudi«. Pri trgatvi so grozdje mleli in drozgo prešali, mlin in kad so splaknili z vodo, kar je veljalo za krst mošta. S tem pa se je malo povečala tudi letina. Stisnjen »šnek« so predrobili, nanj nalili vodo in pustili čez noč. Naslednji dan so vsebino stisnili in pripravili pijačo z imenom pitjot. Bilo je primerno za žejo. To pijačo so največkrat pili delavci – hlapci. Jože Repovž
87
NEKAJ HVALE …
Brez pretiravanja lahko rečem, da so ocenjevanja vin v Šentjanžu nekaj posebnega. Ko sem bil prvič povabljen na vaše ocenjevanje, sem pričakoval začetniške težave in nerodnosti, podobne tistim, ki jih srečujemo ocenjevalci pri mladih društvih. Dobro se spominjam, da sem bil pod močnim vtisom večjega regijskega ocenjevanja, pri katerem smo se preizkuševalci mučili in ocenjevali vina modre frankinje, ki so bila skoraj za 10°C prehladna. V Šentjanžu je bilo prvo prijetno presenečenje, saj so bila vina ohlajena točno na predpisano temperaturo za posamezno vrsto vina. V vseh pogledih je bilo to ocenjevanje profesionalno pripravljeno, kar je bila odlika tudi vseh ostalih ocenjevanj. Pri preizkušnji v Šentjanžu smo vsako leto srečevali prijetna vina, ki so dokazovala, da ste mojstri tako v vinogradu kot v kleti in da se znate prilagoditi različnim razmeram, ki jih vsako leto ponudi narava. Opazen je tudi napredek kakovosti, kar je gotovo posledica vestnega in načrtnega dela vašega društva. Brez neprestanega izobraževanja in iskanja novih rešitev ni napredka v nobeni panogi, posebno pa še v naši, ko vsak letnik zahteva posebne prijeme. Še enkrat bi rad pohvalil vodstvo društva in vse člane ter bi vam čestital ob jubileju. Želim vam še veliko, veliko odličnih letnikov, predvsem pa veliko veselja pri delu v vinogradih, kleteh in v dobri družbi prijateljev dobre kapljice.
Jože Simončič
88
Sedem let sem proučeval cviček in prišel tudi do najbolj primernega razmerja izbora sort za to suho, blago, gladko, lahko in prijetno pitno vino. Imeti mora malo kisline in ne sme biti trpko. Dušan Terčelj Iz cuckovca, žvižgovca, kislice ali fukovca, kot so ga imenovali v Trdinovih časih in še precej desetletij po njih, se je cviček zbistril v vino sodobnega človeka. Ivo Kuljaj
89
90
91
BELEŽKE _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ ______________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________
92
_____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________
93
_____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________
94
_____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________
95
Založilo in izdalo Društvo vinogradnikov Šentjanž Šentjanž Zbornik ob 10. obletnici Urednik Bruno Bregar Oblikovanje Peter Teichmeister Tisk ZMAS D.O.O. LJUBLJANA Naklada 700 izvodov Šentjanž, 2008
97