R e v ji a z a G R A D N J O , O B N O V O i n O P R E M O
abc aJ rad nJ a Leto 1/2018
#01
Brezplačni izvod
Na kaj pazimo pri nakupu nepremičnine Kam z odpadnimi vodami Kamin - ambient in udobje Ureditev lastne parcele
Darilo!
e - kn jig a
Vitki & Zdravi
... zdravi, okusni in preprosti recepti
ZDRAVAz okKUHINJA usom! Posebna izdaja št. 1 / Cena 4,90 €
Začimbe + zelišča
136 Strani Mehka vezava
e 100
ˇ
zd ra vi h re ce pt ov
... vodnik in recepti
Cena
6,99 € + poštnina
50 Trikov in nasvetov ISBN 978961-
9334 1-0-2
RECEPTOV
Založba
Pre pros ta in oku sna prip rava jedi s nekaj sesta vina sam o mi.
PR IL OG E SO LA TE ˇ + TABELA • Katere zacimbe h kateri jedi!
SL
iz sam
Revija + knjiga
5 sestavin Več kot 80 izb ranih receptov iz
PR EP RO ST
samo
E in OK US NE JE DI
60
barvnih fotografij
o 5 se stavin
PE RU TN IN A
ranih receptov
• za zajtrk JU HE srce • za zdravo TE ST EN IN E Smoothie • za boljši spomin M ES O... & sokovi • za lepšo kožo
Več kot 80 izb
40
Ustvarite kulin arično IZBRANIMI in POS doživetje z več kot 80-imi ODOBLJENIMI recepti kuharskih mojstrov, katere lahk Vsak PREIZKUŠEN o pripravite v kratkem času . recept zahteva zato je priprava le okusnih jedi zelo PET SESTAVIN, preprosta.
ADzapis IC E najljubših receptov PLUS Dodane strani za
sestavine
Glavne teme v reviji: • ZELIŠČA in ZAČIMBE - VODIČ (30 strani) • KAVA - z okusom! • SMOOTHIE in SOKOVI - 40 receptov Prav tako je v reviji poleg receptov polno koristnih nasvetov in trikov za pripravo zdrave in okusne hrane. Dodana pa je tudi TABELA UJEMANJA ZAČIMB in ZELIŠČ.
PRE PRO STO in OKUS NO KUH ANJE S SAM O NEKA J SESTAVIN AMI
• več kot 80 izbranih rec • 60 čudovitih barvni eptov h fotografij • preprosta navodila in nasveti vsa • komur dostopne
128 Strani Trda vezava
Knjiga z več kot 80-imi IZBRANIMI in POSODOBLJENIMI recepti kuharskih mojstrov, katere lahko pripravite v kratkem času. Vsak PREIZKUŠENI recept zahteva le PET SESTAVIN, zato je priprava okusnih jedi zelo preprosta. Juhe, Testenine, Mesne jedi, Solate Perutnina, Priloge, Sladice
Naročila sprejemamo na elektronski naslov: info@tdmedia.si
VSEBINA 4 Na kaj pazimo pri nakupu nepremičnine
4
6 Kam z odpadnimi vodami 9 Toplotna in hidroizolacija 18 Kamin - ambient in udobje
6
23 Ogljikov monoksid - tihi ubijalec 25 Izbira barv v stanovanju 26 Zdravo in prijetno spanje 28 Ureditev lastne parcele
Darijiloga! e -kn
STR. 31
24
26
FACEBOOK.COM/TDMEDIAGROUP IMPRESUM: Revija, specializirana za gradnjo in obnovo doma, je zasnovana na podlagi strokovnih, reklamnih in ostalih informativnih člankov in je namenjena vsem posameznikom ter investitorjem, ki gradijo, obnavljajo ali opremljajo svoj dom. Naslov uredništva: DZN Media Šlandrov trg 39, 3310 Žalec / Prelom in priprava strani: DZN Media, Žalec / Izdajatelj: DZN Media, žalec / e-pošta: info@tdmedia.si / Tisk: Tiskano v EU / Fotografije: Fotolia - New York, arhiv / Cena revije: brezplačnik / Številka 1 / Leto 2018 / Spletna stran: www.tdmedia.si. Nenaročenih fotografij in tekstov ne vračamo. Vsak ponatis ali razširjanje publikacije ali objavljanje posameznih delov brez predhodne odobritve in soglasja uredništva je prepovedano.
abc aJ rad nJ a
Na kaj pazimo pri nakupu nepremičnine
Pri nakupu hiše, stanovanja ali pa zemljišča je, kljub temu, da nas ta na prvi pogled očara, potrebno dobro razmisliti ali je nakup smiselen. Zato je potrebno upoštevati določene kriterije, ki na koncu vplivajo na ugodno bivanje. Takšne investicije so namreč dolgoročne in zelo drage.
K
ljub temu, da nam nepremičnina na prvi pogled deluje idealna, je potrebno upoštevati, da bomo po vsej verjetnosti v takšni hiši, stanovanju ali na lokaciji preživeli celo življenje. Zato hitre odločitve niso primerna rešitev, saj se določene pomankljivosti pokažejo navadno takrat, ko je že prepozno. Vrednost, ki jo plačamo za neko nepremičnino, je ponavadi vrednost, ki smo jo prip-
4
ravljeni plačati. Vsak prodajalec svojo nepremičnino vrednoti več, kot je njena trenutna vrednost na tržišču. Poleg tega je tudi vsak kupec prepričan, da je prodajalec ovrednotil nepremičnino nad vsako razumno ceno. Ker lahko spreten prodajalec zamolči določene pomanjkljivosti (hrupna soseska, pomanjkljivo pluženje snega ...), lahko naivni kupec kaj hitro preplača dejansko vrednost nepremičnine.
In ker ponavadi kupec ni strokovnjak s tega področja, je priporočljivo te stvari prepustiti nepremičninski agenciji (vsekakor takšni, ki je zaupanja vredna). Kakorkoli, ali kupujemo nepremičnino sami ali preko nepremičninske agencije, je potrebno pri nakupu upoštevati nekaj osnovnih pravil, saj nam lahko določene pomanjkljivosti kasneje grenijo življenje.
abc aJ rad nJ a
PAPIRJI
Kot prvo je pri vsakem nakupu potreb no preveriti papirje, ki se nanašajo na določeno nepremičnino. To lahko ure di nepremičninska agencija, ali pa sami preverimo lastništvo na zemljiški knjigi. V zemljiško knjižnem izpisku je ali pa so (v primeru da je lastnikov več) napi sani lastniki. Poleg tega so vpisane vse obremenitve, ki bremenijo nepremični no (banka ipd.). Poleg tega je potrebno s papirji ugotoviti ali je gradnja legalna ali pozidana na črno. Pri parcelah se je priporočljivo pri pristojnem organu na občini pozanimati, ali je na parceli sploh dovoljena gradnja in če obstajajo kakšne predkupne pravice.
Ko kupujemo nepremičnino upoštevamo tudi (če je to le mogoče), ali bo ta v prihodnje ohranila vrednost, jo povečala ali pa morebiti izgubila (izgradnja čistilne naprave v bližini ...).
OPREMA STANOVANJA
Pri nakupu novega stanovanja praviloma naj ne bi prihajalo do težav, saj izvajalec garantira v določenem času za morebi tne napake. Pri starejših stanovanjih je to bolj pereč problem, saj obstaja dosti trikov, s katerimi se napake lahko skrijejo. Določene se lahko enostavno odkrijejo, za skrite napake pa tako ali tako odgo varja prodajalec. Posebej je potrebno paziti pri prenovlje nih stanovanjih, saj je to včasih krinka za določene pomanjkljivosti. Tako lahko npr. spuščeni stropovi iz gips plošč skri vajo vlažne stropove ali druge napake v stropni plošči. Na novo položeni tapison lahko prikriva uničena ali strohnjena tla. Prav tako bo mogoče potrebno zamenja ti na novo prepleskana lesena okna, saj je les pod novo barvo že dodobra uničen.
SOSEDJE
Sosedje lahko odločilno vplivajo na kva liteto življenja. Že stari pregovor pravi, da ga ni čez dobrega soseda. To vsekakor nekaj velja, saj skaljeni sosedski odnosi včasih privedejo do prodaje nepremič nine. Kakšne sosede imamo, je dosti bolj po membno v strnjenih naseljih, kjer so raz dalje do najbližjega soseda včasih komaj nekaj metrov. Pri tem dostikrat igra odlo čilno vlogo ali so v takem naselju starejši ljudje, katere ponavadi moti hrup ali pa mlajše družine z otroki. Prav tako, posebej če si želimo dosti miru, je moteče, če je v bližini gostinski lokal. V tem primeru bo mir lahko kaljen pozno v noč.
KVALITETA OBJEKTA
Kvaliteto objekta pri prodaji še vedno določajo materiali, iz katerih je zgrajen. Tako so klasični materiali kot so: opeka, kamen in les v kombinaciji s kvalitetno izdelavo še vedno recept za hišo, pri ka teri bo vrednost padala počasneje kot pri ostalih armiranobetonskih ali pa mon tažnih objektih narejenih v kratkem času. Poleg naštetega je potrebno upoštevati starost in dotrajanost kritine, kvaliteto toplotne izolacije ter stanje instalacij. Pri starejših stavbah je izredno pomembno ali ima objekt hidroizolacijo, saj je pri naknadni vgradnji to lahko velik strošek.
LOKACIJA
Nenapisano pravilo pravi, da so za nepremičnino pomembne tri stvari: lokacija, lokacija in lokacija. Ni tiskarski škrat, ampak je dejansko pri kupovanju daleč najpomembnejša lokacija, saj edino te ne moremo prestaviti. Hišo na parceli lahko konec koncev porušimo in postavimo novo po želji, parcela pa ostane vedno na istem mestu. Zato je daleč najpomembnejši kriterij pri določa nju cene. Čeprav ima nekdo željo živeti visoko v hribih na odmaknjenem prostoru, nekdo ima željo po strnjenem naselju, medtem ko dru gi prisega na strogo središče mesta, so najbolj cenjena zemljišča prav v bližini vrtcev, šol, trgovin ... Tako ustrezna infrastruktura omogoča, da lahko skočimo po kruh v bližnjo trgovino peš, starejši otroci lahko pridejo iz šole sami, medtem ko za te stvari na odmaknjenih lokacijah porabimo ogromno časa in nenazadnje tudi denarja (vožnja z avtomobilom ipd.). Pred nakupom se je vse kakor priporočljivo na občini, v kateri se nahaja nepremičnina, pozanimati za prostorske načrte, saj je od teh nenazadnje odvisna kvaliteta in vrednost nepremičnine.
5
abc aJ rad nJ a
Kam z odpadnimi vodami Hišna kanalizacija je nujno potreben sestavni del vsakega stanovanjskega objekta. Brez delovanja odtočnih sistemov odpadnih vod se v hišo ne moremo vseliti. Že med gradnjo temeljev lahko začnemo razmišljati o izvedbi kanalizacije. Istočasno naredimo izkop za temelje in za notranjo horizontalno kanalizacijo. Za to je treba imeti gradbeno dovoljenje s kompletnim načrtom objekta, projektne pogoje in soglasja pristojnih institucij za komunalne vode, na katere se objekt priključi. Meteorne vode
M
eteorne vode so tiste vode, ki jih lovimo z žlebovi in odtoki s stre šnih površin, pa tudi tiste, ki pa dejo na urejene tlakovane okoliške po vršine: pešpoti, parkirišča, neposredno okolico objekta. Meteorne vode ne sme mo voditi v greznico, ker bi se ob pre velikem nalivu prehitro napolnila. Tudi v javno kanalizacijsko omrežje ni pripo ročljivo peljati deževnice, ker bi preveč obremenila mestno čistilno napravo. Če je v bližini javno kanalizacijsko omrežje, mora biti predvideno ločeno odvajanje za fekalne odplake in ločeno za meteor ne vode. Meteorne vode s strešnih površin in del meteornih vod z urejenih zunanjih po vršin je treba speljati preko peskolovov v ponikalnico. Če je v bližini potok, lah ko prečiščene mete orne vode spelje mo direktno v vodotok. Kadar speljemo meteorne vode v ponikalnico, je treba predhodno opraviti nalivalni preizkus na predvidenem mestu ponikanja - preve riti ponikalno sposobnost zemlje. Obve zno je sodelovanje geomehanika. Enako velja za odvodnjavanje parkirnih površin, le vedeti moramo, da je treba na vodno zaščitenih območjih narediti lovil nik olj, da preprečimo vdor morebitnih odpadnih olj v podtalnico. Ne glede na to, ali imamo javno mete orno kanalizacijo ali odvodnjavamo v ponikanje oziroma v potok, moramo pri večjem številu parkirnih mest na vodno zaščitenih območjih vgraditi talni lovil nik olj.
Fekalne vode Javna kanalizacija
Fekalne vode so odpadne vode iz sani tarij; gospodinjske odpadne vode so tis
6
te iz kuhinje, kopalnice ter pralnega in pomivalnega stroja. Če je v bližini javno kanalizacijsko omrežje, se priključimo nanj pod pogoji upravljalca. Za odva janje fekalnih odplak uporabimo PVC -kanalizacijske cevi, ki jih preko tipskih revizijskih jaškov priključimo na javno kanalizacijsko omrežje. Naklon sten jarka je treba prilagoditi drsnemu kotu zem ljišča. PVC-kanalizacijske cevi polagamo na komprimirano dno jarka, ki ga je tre ba primerno splanirati, tako da bodo cevi potekale v naklonu stran od objekta in v smeri revizijskih jaškov, ki vodijo v kana lizacijo. Na komprimiranem dnu jarka se izvede peščeno ležišče za cevi. Cevi vgrajujemo po navodilih proizvajal ca. Območje cevi je treba z obeh strani istočasno zapolniti in utrditi. Za celotno območje cevovoda je treba uporabiti
polnilni material, ki se da dobro utrdi ti (okrogla zrna), največjega premera 30 mm. Zasip komprimiramo z lahkimi zgoščevalnimi sredstvi, da ne poškodu jemo PVC-odtočnih cevi. Na mestu pri ključka na ulično kanalizacijo je treba izvesti revizijski polietilenski za vodo ne prepusten jašek premera 100 cm. Višin ska kota priključka mora biti višja od vi šinske kote odtoka v kanalizacijo.
Greznica
Kadar v bližini hiše ni javnega kanaliza cijskega omrežja, moramo fekalne in od padne vode speljati v greznico. Biti mora večprekatna in za vodo neprepustna. Greznico lahko naredi gradbeno podje tje iz betona, neprepustne ga za vodo, pod nivojem terena ali pa kupimo tovar niško že izdelano tipsko greznico. Veli
abc aJ rad nJ a
kost greznice mora biti izračunana po številu prebivalcev v objektu. Ob upoštevanju, da v stanovanjskem objektu stanuje pet ljudi, zadošča 15 m3 velika greznica, ki jo mo ramo redno prazniti. Lokacija greznice je najbolje blizu sanitarnih prostorov, vendar nedaleč od javne dovozne ceste, da je možen dostop komunalnemu vozilu.
Biološke čistilne naprave
Majhne biološke čistilne naprave so namenjene čiščenju komunalnih vod, ki nastanejo v gospodinjstvih in v na seljih, kjer ni pričakovati mešanja vode z industrijskimi odplakami. Odlikuje jih visoka stopnja čiščenja (od 91 do 95 %), zato zakon prečiščeno vodo dovoljuje speljati v na ravno okolje, to je v ponikalnice in vodotoke. Tako vodo lahko uporabimo tudi za pranje zunanjih talnih površin, strojev; z njo zalivamo zelenice in vrtove. Razlika med greznico in biološko čistilno napravo je v razkroju organske mase. Medtem, ko se greznica relativ no hitro napolni in jo je treba pogosto prazniti, še poseb no, če ni dovolj velika, je treba biološko čistilno napravo čistiti samo enkrat ali dvakrat letno. V majhni biološki či stilni napravi se organska masa uporabi za rast mikroor ganizmov, ki jo ti po povsem naravni poti razgrajujejo v naravne produkte. V njih se ne nabira usedlina, ampak le odpadna celična masa, ostanki bakterij in sedimentirani trdi delci. Prečiš čena odpadna voda je za okolje neoporečna, zato je mo goče na podlagi analize vode pridobiti sklep o oprostitvi plačevanja ekoloških taks za odpadno vodo. Za delovanje te naprave je potreben elektromotor, ki pa porabi izredno malo električne energije. Biološka čistilna naprava je sestavljena iz treh tehnološ kih delov: mehanskega dvoprekatnega usedalnika ozi roma zadrževalnika, biološkega reakcijskega prostora z rotirajočim nosilcem in naknadnega usedalnika z vrača njem mulja v reakcijski prostor. Čiščenje odpadne vode poteka v eni kompaktni enoti, ki poleg sekcije mehanske ga vsebuje tudi sekcijo biološkega čiščenja. Mehansko čiščenje poteka v dvoprekatnem prostoru za usedline z naravno sedimentacijo. Del tega prostora pri dnu je namenjen anaerobni stabilizaciji usedlin, njihove mu zgoščevanju in skladiščenju. Tako očiščena voda od teka v prostor za biološko čiščenje. Biološka presnova poteka s pomočjo izbranih aerobnih bakterij, ki jih v naprave lahko vnašamo umetno s tako imenovano biokocko, ki jo pritekajoča voda razkraja in ob tem sprošča bakterije. Pri biološki razgradnji odpad kov sodeluje mnogo različnih mikroorganizmov, ki se ob svoji presnovi v delovanju dopolnjujejo, zaradi česar lah ko čistilne naprave prenašajo velike hidromehanske in snovne sunke, ki jih klasično čiščenje ne zmore.
Jašek za prečrpavanje
Kaj narediti, če je obstoječa ulična kanalizacija izvedena na višjem nivoju, kot je najnižji odtok v objektu? To se po gosto zgodi, če želimo sanitarije ali kopalnico s pralnim strojem narediti v kleti objekta. Rešitev problema je ja šek za prečrpavanje odpadnih vod s posebno črpalko za
prečrpavanje fekalij, ki jo lahko kupimo v specializiranih trgovinah. Jašek lahko zabetoniramo sami ali pa kupimo tipski revizijski jašek, ki ga vgradimo v zemljo zunaj hiše ali v kletnih prostorih objekta. V jašek namestimo črpalko s plovnim stikalom, ki deluje, ko se plovec v jašku dvigne nad določen nivo. Taka črpalka omogoča premostitev višinske razlike do 10 m in horizontalne razdalje do 100 m. V njej so vgrajena posebna rezila, ki zmeljejo vsebino, tako da so odtočne ka nalizacijske cevi lahko čim tanjše.
7
VARČUJTE Z VODO, ENERGIJO IN DENARJEM, NE S KAKOVOSTJO IN ODGOVORNOSTJO DO NARAVE Manj je sestavnih delov, manj je možnosti, da gre kaj narobe. In prav to so imeli v mislih inženirji nemškega podjetja Graf, ki že več kot 50 let razvija in proizvaja čistilne naprave ter rešitve za uporabo deževnice, ko so načrtovali svojo najbolj inovativno čistilno napravo do sedaj - one2clean. Dober in učinkovit sistem za odvajanje in čiščenje odpadne vode je lahko tudi preprost. Od njega pričakujemo predvsem, da je zanesljiv, varčen in tih. In prav to je nemškim inženirjem z napravo one2clean odlično uspelo. naprave zato ni gibljivih mehanskih delov, ni črpalk ali električnih komponent. Zaradi svoje inovativne zasnove nima nepotrebnih dodatkov in je zelo zanesljiva. Odpadno vodo prečisti v le treh korakih, vsa obdelava odpadne vode pa poteka v samo eni komori. Čistilna naprava one2clean za svoje delovanje sicer uporablja električno energijo, a je pri tem naprava tako učinkovita, da v celem letu porabi manj energije, kot znašata dve klasični nedeljski kosili v pristni slovenski gostilni. In to brez pijače. Naj izpostavimo, da je rezervoar čistilne naprave povozen do 12,5 ton in da pri vgradnji z zasipavanjem ni potrebe po sočasnem polnjenju rezervoarja z vodo. Najpomembnejši podatek za vse, ki se odločate za nakup čistilne naprave pa je, da je trenutno prav ta naprava dobavljiva
Čistilna naprava one2clean je tudi zato zasnovana z le toliko tehnologije, kot jo nujno potrebuje. V odpadni vodi čistilne
po akcijski ceni od 2.090 EUR z vštetim DDV. Na voljo so v velikosti od 3 do 70 PE. Zimska akcija prinaša še brezplačno dostavo in zagon ter podaljšano garancijo na rezervoar, ki znaša 25 let. Zastopnik in prodajalec izdelkov za odpadne vode in uporabo deževnice nemškega podjetja Graf je ivanško podjetje Armex Armature. Veliko občin ponuja za nakup in vgradnjo čistilnih naprav tudi subvencije med 500 in 1.000 evri, zato je lahko nakup te inovativne naprave še ugodnejši. Zato svetujemo vsem, ki še niste uredili čiščenja svojih odpadnih voda, da na svoji občini preverite, ali ste izven meja aglomeracij (občine na teh področjih ne bodo gradile kanalizacijskega omrežja) in s tem upravičeni do občinske subvencije. In potem akcija. Pomlad in s tem začetek gradbene sezone je že pred vrati. (ffm)
Privoščite si zanesljive ter cenovno ugodne čistilne naprave in sisteme za uporabo deževnice Deževnica
Ponikalni sistemi
Inovativna čistilna naprava nemške kakovosti, ki poskrbi za družinski proračun in okolje. Visok učinek čiščenja, v rezervoarju ni električnih komponent. Praznjenje le enkrat na tri leta, nizka poraba energije in minimalno vzdrževanje. Rezervoar je povozen.
Z uporabo deževnice lahko prihranite do 50 % pitne vode. In denarja. Priporočamo vam uporabo brezplačne deževnice za pranje avtomobila, splakovanje WC-ja, pranje perila in zalivanje vrta.
Ponikalni sistemi so učinkoviti, lahki ter omogočajo enostavno montažo. Cenovno so postali zelo dostopni.
OF
QU
AL I TY AND
IN
N O
TIO
N • 50 YE A
VA
RS
Čistilna naprava One2clean
N
OF
O
RS
VA
TIO
• 50 Y EA
Prečrpalni jašek Rešitev za situacije, ko je objekt pod nivojem kanalizacijskega omrežja.
Armex Armature d.o.o., Ivančna Gorica, tel.: 041/929-929
www.cistilnenaprave-dezevnica.si
QU
AL I TY AND
IN
N
Toplotna in hidroizolacija Glede na to, da ne obstaja univerzalni gradbeni material (konstrukcijsko izveden iz enega materiala), ki bi v celoti zadostoval potrebam po toplotni ali hidroizolaciji, potrebujemo dodatne materiale, ki vse te zahteve zadovoljijo. Z razvojem tehnologije danes razpolagamo z različnimi materiali, ki z določenimi karakteristikami zadovoljujejo vse potrebe po zadostni toplotni izolativnosti.
Ž
e pračlovek je poznal prednosti toplotne izolacije in je ogenj iz prostega prostora prenesel v zaprt prostor-jamo. Kasneje, ko so za prebivališče koristili zgrajene hiše, so v njih kurili v odprtih kuriščih in za izolacijo ter akumulacijo izkoriščali le debele zidove. Zahvaljujoč razvoju industrije danes razpolagamo z raznovrstnimi toplotnoizolacijskimi materiali, poleg tega pa so dobro poznane tudi karakteristike (toplotne prevodnosti) materialov. Kadar govorimo o ogrevanju, nas te karakteristike še posebej zanimajo, saj je od same to-
plotne prevodnosti materiala odvisna toplotna izolativnost objekta in s tem prihranek pri energji. Železo je dosti boljši prevodnik toplote od lesa. Ta lastnost je včasih dobrodošla, pri gradnji pa ne, saj bi v zgradbah nare jenih iz železa toplota prehitro uhajala iz objekta, poleg tega bi bilo potrebno og romno energije za doseganje optimalnih temperatur v prostorih. Zato je potrebna uporaba določenih materialov, ki toploto do neke mere zadržujejo, jo akumulirajo in so cenovno sprejemljivi. Tako se zgo di, v primeru, da varčujemo pri vgradnji
toplotnoizolativnih materialov, da pora bimo več energije za ogrevanje. Pri preti rani vgradnji teh materialov pa je včasih vprašljivo, če se ta investicija na dolgi rok sploh povrne. Zato je potrebno določiti kompromis med vgrajeno toplotno izo lacijo in ceno vgradnje. Kvaliteta oziroma stopnja toplotne izo liranosti prostorov vpliva ne samo na toplotne izgube (s tem tudi na stroške ogrevanja), temveč tudi na oblikovanje in dimenzije samih prostorov ter nenaza dnje na izbor sistema za ogrevanje. Ker zadovoljiva toplotna izloacija ni
9
abc aJ rad nJ a
samo v interesu posameznika, ampak celotne družbe, ima jo vse države določene predpise, ki se nanašajo na toplotne karakteristike gradbenih objektov. Le-te morajo upoštevati gradbeniki in projektanti ter posamezniki, ki hiše gradijo v lastni režiji. Problemi so navadno pri individualni gradnji, ko se ti pred pisi ne upoštevajo in se vgrajujejo materiali, ki potrebam po zadostni toplotni izloaciji ne zadostujejo. Dostikrat se v ta kšnem primeru kasneje pretirava pri postavitvi centralnega sistema ogrevanja (povečani stroški postavitve sistema na račun varčevanja pri toplotni izolaciji). S tem se povečujejo stroški za ogrevanje in nenazadnje ogreva okolica objekta . Vse te napake se na srečo da dandanes popraviti, saj so na tržišču materiali, katere lahko brez večjih problemov in preti ranih posegov vgradimo naknadno. Vgradnja kvalitetne in zadostne toplotne izolacije je po membna tudi iz vidika samega udobja bivanja v takšnih pro storih. Pozimi se prostori primerno segrejejo in odvisno od mate rialov, iz katerih je objekt zgrajen, to toploto akumulirajo. Tako ne prihaja do hitrih sprememb temperature, kar poveča ugodje bivanja. Prav tako toplotna izolacija ščiti objekt v po letnem času pred vdorom višjih temperatur in ohranja pro store hladne.
HIDROIZOLACIJA
Poleg toplotne izolacije, čeprav se marsikdaj to zanemarja, je izredno pomembna tudi hidroizolacija prostorov. Ni zado voljivega ogrevanja prostorov brez primerne hidroizolacije prostorov, saj vlaga pri izparevanju porablja velike količine energije. Zmotno je mišljenje, da lahko kapilarno vlago (ta prodira iz zemlje preko temeljev in sten), ki se ponavadi dviga po ste nah, izsušimo z dodatnim segrevanjem prostorov. Z ogreva njem le osušimo stene in napravimo prostor za "novo" vlago. To se ponavlja v nedogled. Poleg tega, da je v takšnih prosto rih bivanje neprijetno, je tudi škodljivo za zdravje.
10
OKNA IN VRATA
Sama toplotna izolacija je tesno povezana z vsemi odprtinami v zgradbi. To so predvsem okna in vrata, ki imajo pomembno vlogo pri toplotni izolaciji objekta. Največji del izgub je prav preko oken in vrat, še posebej če so zastekljena in nekakovo stna. Pri oknih upoštevamo, da vgrajujemo kvalitetna t. i. ter mopan okna (dvojna ali trojna zasteklitev) s čim manjšo toplo tno prehodnostjo. Vrata, posebej vhodna, je smiselno vgraditi takšna, ki imajo profile dodatno polnjene s peno in zadovoljujejo potrebo po zadostni toplotni izolaciji. Stara, dotrajana okna in vrata je pot rebno popraviti, še bolje pa zamenjati z novimi izolacijskimi, saj se prihrani pri energiji in hkrati poveča udobje bivanja.
www.knaufinsulation.si
IZOLIRAJ MANSARDO. BODI KOT JOŽE!
Jože izolira mansardo. Jože izbira kvalitetne materiale. Jože poskrbi za požarno varnost. Jože uživa v tišini. Jože prihrani pri energiji poleti in pozimi. Stekleno volno Knauf Insulation ECOSE odlikuje naraven izvor, vezivo na bio osnovi in visoka stopnja recikliranih surovin. Vrhunsko toplotno izolativen material je negorljiv, odlično absorbira hrup in prispeva k boljši kvaliteti zraka v notranjih prostorih. Je prijeten za delo saj ne pika, se ne praši in je brez vonja. Knauf Insulation, d.o.o., Škofja Loka svetovanje@knaufinsulation.com tehnično svetovanje: 04 5114 105
Oglasno sporočilo
Izberi naravno mineralno izolacijo Knauf Insulation ECOSE
abc aJ rad nJ a
Kako preprečiti hrup iz stanovanj v sosednjih nadstropjih Hrup je neželeni zvok, ki nas moti. Vemo da je hrup iz sosednjih stanovanj, še posebej če prihaja z etaže nad nami ali pod nami, zelo moteč. Moti lahko naše dnevne aktivnosti, koncentracijo ali zasebnost. Pri večjih izpostavljenostih pa hrup dokazano lahko škoduje našemu psihičnemu in fizičnemu zdravju (pomanjkanje spanca, različne stopnje stresa, glavoboli, slabo počutje, ...). Kljub temu pa je na žalost prisoten v mnogih obstoječih stavbah, saj se žal kot svetovalci na področju zvočnih in toplotno-izolacijskih rešitev v gradbeništvu prepogosto srečujemo s problemi velikega hrupa v večstanovanjskih stavbah. Domen Ivanšek, u.d.i.g., Tehnična podpora trženju Knauf Insulation d.o.o.
Osnovni pojmi Zvok ljudje zaznavamo v naših ušesih kot valovanje molekul zraka, ki ima lahko različne jakosti, frekvence in valovne dolžine. To valovanje vedno povzroča nek vir zvoka. V stavbah ločimo dva osnovna mehanizma prenosa zvoka: - zvok, ki se širi po zraku (zaznavamo hrup v obliki govora, glasbe, TV, ...) ter - zvok, ki se širi po konstrukciji (t.i. udarni zvok: zaznavamo hrup v obliki topota zaradi hoje, padcev predmetov na tla, vrtanje ali tolčenje v stene, tla ali strop, ...). Bistveno večja težava v stanovanjskih objektih je reševanje prevelikega udarnega hrupa. Tu v primeru prevelikega topota zaradi hoje in npr. tekanja otrok v stanovanju nad nami ne po maga tako zelo veliko, če strop medetažne plošče obložimo z zvočno-izolacijsko oblogo ali napravimo samo spuščeni strop, kar je običajna praksa. Ker se praviloma hrup širi tudi prek sten in tal bi bilo za zadostno zadušitev prenosa hrupa praviloma potrebno obložiti tudi vse naše stene in po možnosti tudi tla. To pa je zelo nepraktično in neekonomično, odvzame nam kar nekaj koristne notranje površine stanovanja.
Najbolj optimalno je udarni zvok reševati na mestu izvora – torej na tleh stanovanja nad nami. Ker je najpogostejši izvor udarnega zvoka v zgradbah, predvsem stanovanjskih, na tleh zaradi hoje, bomo v nadaljevanju podrobneje obravnavali reševanje tega problema.
Plavajoči estrih – preverjena rešitev Ena najboljših rešitev tega problema v stavbarstvu je izvedba t.i. plavajočega estriha. To je estrih (toga nosilna pohodna plast), ki leži (»plava«) na elastični podlagi (zvočni izolaciji) in ga popolnoma ločuje od toge nosilne talne oz. medetažne konstrukcije, sten in instalacij.
12
Zvočna izolacija plavajočih podov mora imeti v prvi vrsti us trezno dinamično togost. To pomeni vrednosti nekje med 15 in 40 MN/m3. Taki materiali so dovolj trdi, da lahko prenaša jo obremenitve tlaka brez večjih posedkov in posledično poškodb, ter so hkrati dovolj mehki, da delujejo kot dušilni sloj med estrihom in nosilno konstrukcijo. Mehkejši in elastični materiali so sicer lahko dobri zvočni izolatorji, a je nevarnost posedanja in poškodb tlakov prevelika. Trdi in neelastični materiali pa zagotavljajo potrebno trdnost tlaka, vendar bistveno slabše ali skoraj nič ne dušijo zvoka.
Kompromis med tema dvema izključujočima kriterijema so talne plošče iz mineralne kamene volne Knauf Insulation s pripadajočimi vrednostmi dinamične togosti SD. Posebne komprimirane talne plošče iz kamene volne Knauf Insulation se zaradi svojih ustreznih zvočno-izolativnih lastnosti, ki izhajajo iz kompakto-elastične vlaknaste strukture z raznoliko orientacijo vlaken že tradicionalno več desetletij uporabljajo kot odlična izolacijska podlaga za plavajoče estrihe. Dodatno te plošče odlikuje tudi popolna negorljivost, vodoodbojnost, odlična paropropustnost, naravna odpornost na mikroorganizme in žuželke zaradi mineralnega izvora ter visoka stopnja reciklirnosti.
Vgradnja toplotno in zvočno-izolacijskih plošč KNAUF INSULA TION v podne konstrukcije minimizira moteč udarni zvok ter odpravlja problem hladnih tal, saj hkrati akustično in toplotno izolira medetažne in talne konstrukcije. Za izolacijo tal se upo rabljajo različne plošče, ki jih izberemo glede na obremenitve in glede na samo tehnično izvedbo podne konstrukcije. Nujen sestavni del so tudi dilatacijske stenske lamele oz. robni trak, ki preprečuje prenos udarnega zvoka po obodni kon strukciji.
Sestava plavajočega estriha Za plavajoče mokre estrihe brez talnega gretja uporablja mo talne plošče iz kamene volne Knauf Insulation TP. Primerne so za zmerne tlačne obremenitve – za stanovanjske in poslovne objekte, kjer koristna obre menitev tlaka ne presega 2 kPa in kjer skupna debelina izolacijskih plošč ni večja od 6 cm. Za tlake s koristnimi obremenitvami do 5 kPa in kjer skupna debelina izolacijskih plošč ni večja od 10 cm, se uporablja plošče KNAUF INSULATION TPS, katerih osnovna funkcija in uporaba je enaka ploščam KNAUF INSU LATION Talna plošča TP. Z vgradnjo robnega traku KNAUF INSULATION Robni trak DL ob obodne površine tal preprečimo stik plavajočega poda s steno in tako onemogočimo prenos udarnega zvoka po obodni konstrukciji (stenah oz. stebrih). Debelina tega zvočno-izolacijskega traku znaša 12 mm, kar
zaključne letve pohodni sloj (parket, keramika, ...) mikroarmiran cementni estrih PE folija
Pri tem je potrebno pozornost nameniti tudi morebitnim instalacijam, ki potekajo v nivoju tlakov – le te je potrebno s plastmi zvočne izolacije ustrezno ločiti od togega estriha, sicer se vibracije in s tem udarni hrup prenašajo v druge prostore po teh instalacijah. Kadar smo omejeni z višino tlaka, njegovo težo ali časom izvedbe pa lahko izvedemo tudi t.i. suhomontažni plavajoči estrih: na ravna tla se položijo plošče iz kamene volne Knauf Insulation TPST, ki so na voljo v debelinah 22, 32 in 42 mm, po lagajo pa se enoslojno. Ob stenah se seveda ravno tako položi robni dilatacijski trak Knauf Insulation DL. Čez izolacijo se namesto mokrega estriha položiti dvoslojno križno položene talne mavčno-vlaknene plošče Knauf Vidifloor ali npr. OSB plošče, ki se jih za večjo togost še zlepi in privijačite eno na drugo. Na tako pripravljen estrih nazadnje položite še izbrano talno oblogo.
KNAUF INSULATION Robni trak DL KNAUF INSULATION Talna plošča TP, TP-s AB plošča
zaključne letve pohodni sloj (parket, laminat, ...) talna plošča
zagotavlja odpornost proti bočnim pritiskom in učinkovito dušenje vibracij v horizontalni smeri. Kadar izoliramo tla in hkrati izvajamo še nameščanje cevi za talno ogrevanje, uporabimo izolacijski material KNAUF INSULATION Talna plošča TPS. Izvedba je podobna kot pri klasični izolaciji tal med etažami, le da v tem primeru na klasič no armirno mrežo fiksiramo še cevi talnega gretja. Najpogostejša sta dva načina izvedbe: A) S sistemskimi ploščami za razvod cevi talnega gretja B) S polaganjem cevi talnega gretja na armaturno mrežo Izvedba izolacije tel pri talnem gretju zaključne letve pohodni sloj armiran cementni estrih KNAUF INSULATION Robni trak DL cevi za talno gretje PE folija KNAUF INSULATION Talna plošča TPS AB plošča
zaključni pohodni sloj KNAUF INSULATION Robni trak DL armiran cementni estrih sistemska plošča za talno gretje cevi za talno gretje KNAUF INSULATION Talna plošča TPS AB plošča
talna plošča KNAUF INSULATION Robni trak DL KNAUF INSULATION Talna plošča TPST AB plošča
Kot rečeno je najboljša rešitev pred udarnih hrupom njegovo preprečevanje na mestu izvora – s pravilno izvedbo ter izbiro ustreznih zvočno-izolativnih materialov, čemur se splača posvetiti več pozornosti in natančnosti pred pričetkom gradnje. Napake je namreč kasneje zelo težko odpravljati – verjetno si nihče ne želi v lepo opremljenem stanovanju odstranjevati vsega pohištva in talnih oblog ter rušiti tlakov s pnevmatskim kladivom, da bi kasneje napake popravil. Za konkretne primere lahko v zvezi z izbiro in debelinami izolacijskih materialov, detajli in načini izvedbe kontaktirate našo tehnično informativno službo na telefon: (0)4 5114 105 ali pišite na naslov: svetovanje@knaufinsulation.com, kjer vam bomo svetovali glede izbire materiala in izvedbe. • PR
13
abc aJ rad nJ a
Z vgradnjo varčnejših več slojnih oken, pre prečimo vdor toplote v notranjost zgradbe. Do datno toplotno izolacijo pomenijo okna, ki ne prepuščajo sončne svet lobe. S tem se notranjost ne segreje in ostanejo prostori hladnejši.
HLADNA HIŠA Eden večjih problemov v pole tnem času, je dvig toplega zraka v zgornje prostore. To omilimo tako, da odpremo vsa zgornja okna in spustimo topel zrak ven.
Okna in ostale steklene površine sprejemajo na južni strani največ sončne energije, zato je smotrno okna zaščititi s senčili ali polkni. Priporočljiva so tudi listopadna drevesa, ki dajejo v poletnem času senco, pozimi pa prepuščajo sončno energijo.
14
Dobra toplotna izolacija podstrešja in svetlejše barve kritine pripomorejo k temu, da bo v poletnem času podstreš no stanovanje hladnejše.
Zunanje stene vpijajo sončno energijo in s tem toploto. Zato naj bodo svetlejših barv, saj te za razliko od temnih svetlobo odbijajo in s tem tudi toplotno energijo.
Skozi dimnik uide tudi več kot 10 % toplote. Če imamo v hiši kamin, je potrebno takšen dimnik po vsakem kurjenju zapreti z loputo.
Skozi streho se izgubi najmanj 10 % toplote. To preprečimo z dobro toplo tno izolacijo, s katero obenem omogo čimo prijetno bivanje v mansardi.
Pri zgradbi, ki nima toplotne izolacije na zunanjih stenah, so, lahko toplotne izgube več kot 20 %. Dobra toplotna izolacija pripomore k občutnemu prihranku pri energiji, hkrati pa zagotavlja udobnej še bivanje, saj zmanjša temperaturna nihanja.
Največ izgub toplote je prav skozi okna in ostale steklene površine. Stara okna obnovi mo ali pa zamenjamo z novi mi, večslojnimi (TERMOPAN). Nekaj toplote se da privarče vati tudi z vgradnjo senčil.
Foto: HAAS
TOPLA HIŠA
abc aJ rad nJ a
Nekaj odstotkov toplote se izgubi tudi skozi slabo izolirana tla. Poleg toplotne, mora mo tu upoštevati tudi hidroizolacijo. Ta je pomembna, saj se drugače kapilarna voda, ki se dviguje, nabira v stenah in povzroča neugodje in povečano porabo energije.
15
TOPLOTA
zagotavljanje ugodnih bivalnih razmer
Stoletja so ljudje za ogrevanje uporabljali predvsem les in oglje. Z odkritjem nafte in zemeljskega plina so se pojavili sistemi ogrevanja s tekočimi in plinastimi gorivi. Kasneje se je z razvojem industrije uporabljala tudi električna energija, katera se je zaradi visokih stroškov čedalje bolj opuščala. V zadnjem času se predvsem zaradi energetske krize čedalje bolj izkoriščajo alternativni viri energije. HIPOKAUSTOV CENTRALNI SISTEM GRETJA Prvo ”napravo” za centralno gretje, resda primitivno, vendar po ideji celo predhod no današnji klimatizaciji, so skonstruirali že v antični dobi. Bil je to HIPOKAUST - sistem, ki se smatra za prvi sistem centralnega gretja. Kakor že sama beseda pove (grš. hypo-spodaj, kaustos-prižgan), je govor o načinu gre tja s pomočjo kletnega prostora, v kate rem so bili vgrajeni visoki stolpi od opeke ali pa glinenih cevi. Te stolpe so segrevali vroči dimni plini iz ognjišča, ki je bilo na meščeno poleg zgradbe. Kot gorivo so uporabljali les ali pa oglje. Ko so se stebri in strop dovolj segreli, so s kurjenjem prenehali. Zaprli so dovod vročih dimnih plinov v prostor, kot tudi
16
odprtino za odvod dimnih plinov (neka kšen dimnik). Takrat so v sistem skozi po sebne odprtine spustili svež zrak. Ta sve ži zunanji zrak se je preko toplih stebrov segrel in kot takšen vstopil v prostore, v katerih so prebivali ljudje. V preteklosti so se ljudje razen z drvami greli tudi z ogljem. V posebne posode iz bakra in medenine so zunaj bivalnega prostora nalagali oglje, nato pa žarečega nosili nazaj. Peči z odprtim kuriščem so imele veliko pomanjkljivost: dimni plini so se direktno širili po prostoru, zato so kurišča začeli zidati ob steni, jih obzido vati in dimne pline speljevati preko di mnikov. Takšna oblika peči (ti. kamini) v različnih varijantah obstaja še danes.
Pri samem bivanju v prostoru mora biti potrošnja energije čim manjša, hkrati pa mora biti zagotovljeno prijetno počutje v odnosu s toploto. Za dobro počutje poskrbimo: • s sobno temperaturo od 18 - 22 °C • s srednjo relativno vlažnostjo od 55 - 70 odstotkov • z zadostnim prezračevanjem ...
PRIPOROČLJIVA TEMPERATURA Za varčevanje z energijo je potrebno obdržati primerno sobno temperaturo, vendar to ne pomeni, da mora biti čisto po predpisih, čeprav so to ponavadi optimalne rešitve. PRIPOROČLJIVO JE IMETI V STANOVANJU NASLEDNJE TEMPERATURE: • Dnevna soba in delovne sobe: 18 - 20°C • Spalnica: 15 - 18°C • Kuhinja: 16 - 18°C • Kopalnica: 22°C • Sanitarije in WC: 20°C Ker so stroški energije in gretja, poleg prehrane, največji strošek v gospodinjstvu, je potrebno temperaturo pogosto preverjati. Prav tako pozimi ni primerno v prostoru sedeti v kratkih rokavih. Če izračunamo, da sobna temperatura večja samo za 1°C nad 20°C pomeni 6% več porabljene energije, je lahko to pri 24 - 25°C porabljeno tudi do 30% več energije, kar pa vsekakor ni zanemarljivo.
TOPLOTA Toplota je energija, ki nenehno prehaja od ene snovi na dru go in stremi k izenačitvi temperature toliko časa, da dose žeta obe snovi isto temperaturo. Tega prehoda v praksi ne moremo preprečiti, »toplota namreč prehaja neprekinjeno z mesta z višjo temperaturo na mesto z nižjo temperaturo«, lahko pa ga z raznimi toplotno izolativnimi materiali upo časnimo. Naloga teh materialov je torej, da upočasnijo pre tok toplote, ki pozimi prehaja iz notranjosti hiše v okolico, poleti pa pretok toplote iz okolice v notranjost. Poznamo tri vrste prenosa toplote: • SEVANJE to je prenos toplote z infrardečimi žarki. • KONVEKCIJA to je prenos toplote med fluidom (zrak, voda) in površino trdega materiala, ki tak fluid obdaja. • PREVODNOST je lastnost materiala, da toploto prenaša preko molekul.
KARAKTERISTIKE GRETJA Gretje je idealno, ko je v višini glave, tj. na višini 1,7 m, točno 20°C, pri tleh malo topleje, pri stropu pa tempera tura malo nižja. Takšna krivulja je rezultat človekovega metabolizma in psiholoških potreb po občutku ugodja. Področje glave pač zahteva hladnejši zrak. Takšni ideal ni sliki je najbližji sistem s talnimi ogrevnimi registri, ti. talno gretje, za razliko od radiatorskega ogrevanja. Radiatorji namreč povzročajo intenzivno cirkulacijo sobnega zraka in če niso na zunanji steni pod oknom, potem ne preprečujejo vdor hladnega zraka. Pri tem cirkulacija ni energetsko niti komfortno ugodna, ker omogoča nastajanje toplega in pretoplega zraka v zgornjih delih prostorov. Takšna temperaturna slika je neugodna, še posebej pri radiatorjih nameščenih na notranjih stenah. Za občutek udobja je pomembno, da je temperatura ogrevnih teles - peči ali talnih instalacij čim nižja, ker to potem ustvarja manjšo cirkulacijo sobnega zraka. Zato v svetu prevladujejo sistemi z nizkotemperaturnim sis temom gretja, kar jasno pogojuje povečanje površin ogrevnih teles. Vendar se to povečanje lahko delno kompenzira z dobro toplotno izolacijo. Npr.: če želimo za toplotni sistem od 50/40°C - kot pri talnem gretju imeti radiatorje, kateri se postavljajo za sistem centralnega gretja 90/70°C, potem moramo po večati njihovo ogrevno površino za več kot trikrat, da bi bil učinek isti. Pri objektu, s samo 4 cm toplotne izolacije na zunanjih stenah, se toplotne izgube zmanjšajo za več kot polo vico, kar pomeni tudi manjšo ogrevno površino radia torjev in posledično tudi manjše stroške za ogrevanje. V takih primerih se izplača nizkotemperaturni režim gre tja, ker zmanjša porabo energenta.
17
KAMIN - ambient in udobje Kamin je pravzaprav delno ograjeno hišno ognjišče. Prav zaradi tega se nanj emocialno naveže precej ljudi. Prasketanje ognja, odsev ognja na stropu in stenah, toplota direktnega zračenja, vse to ustvarja posebno atmosfero, ki se ji je, ko jo enkrat občutimo, težko odreči. Nekoč, ko so bili kamini praktično najpopolnejši način gretja, so mojstri svoje trike za dobro izvedbo kamina skrbno skrivali. V starih angleških hišah, zgrajenih v prejšnjem stoletju, je celo oglje gorelo v kaminu brez dima in neprijetnih vonjav. Čeprav imajo kamini pomanjkljivosti, se jih ljudje tudi danes ne odrekajo, pravzaprav se čedalje več ljudi odloča prav za kamin. Kamini se danes gradijo kot dodatni izvor toplote, poleg centralnega gretja ter zaradi ambienta samega. 18
ODPRTI KAMIN Na žalost je odprt kamin med najbolj potratnim načinom današnjega ogreva nja. Stopnja izkoristka je izredno nizka (v najboljšem primeru le nekaj deset od stotkov), tako da gretje samo s kaminom ni priporočljivo - velika poraba goriva ter slab učinek pri ogrevanju prostorov. Ti kamini so namenjeni predvsem lju dem, ki jim sami toplotni izkoristki niso pomembni in želijo predvsem doživljati lepote odprtega kamina. Odprte kamine ponavadi postavljamo odmaknjene od pohištva, poleg tega pa je priporočljiva zaščitna mrežasta ali steklena plošča, ki jo postavimo pred
kurišče, še posebej v primeru, ko smo odsotni. Mreža preprečuje iskrenje po talnih oblogah in pohištvu ter zmanjša možnost poškodb ali požara v prostoru. Pomembno pri tej vrsti kaminov je, da zagotovimo zadostno količino svežega zraka. To je potrebno predvsem zaradi vse bolj izpopolnjenega tesnenja so dobnih oken in vrat. Če tega dodatnega zraka ne zagotovimo, lahko pride do po večane koncentracije ogljikovega mono ksida (CO), plina, ki je brez vonja in okusa in je med najbolj nevarnimi. To prepreči mo s kanalom ustreznega preseka, po vezanim z zunanjim zrakom, katerega
reguliramo z loputo ob samem kaminu - le to ob prenehanju kurjenja zapremo in s tem preprečimo vdor hladnega zraka v prostor. Problem pri teh kanalih je lah ko kondenz, ki se nabira na njih, poleg tega pa dovajajo v kurišče hladen zuna nji zrak, ki občutno zmanjšuje toplotni učinek ognja. Zato je potrebno te kanale dodatno segrevati in s tem posledično tudi zrak, ki se dovaja. Velik problem pri odprtih kaminih je to, da so navadno nepravilno izdelani, kar ima za posledico: dimnik ne vleče, drva slabo zgorevajo, tako da na koncu osta ne namesto romantike polna soba dima. Drugi najpogostejši razlog za slabo izgo revanje je v napačnem dimenzioniranju ali pa preveč odmaknjenem ognjišču od dimnika, tretji razlog pa v samem dimni ku. Kamin se namreč ne more priključiti na prav vsak dimnik. V nobenem primeru ne smemo kamina priključiti na isti dimnik, kot ga uporab ljamo za centralno ogrevanje. To je proti predpisom, poleg tega pa je zelo nevar no. Dimnik, ki ga uporabljamo za kamin, mora imeti dosti večji presek, kateri po gojuje naravni vlek dimnih plinov, v na sprotnem primeru se dimni plini vračajo nazaj v prostor. No, v vsakem primeru mora kamin de lovati brezhibno, pa če ga kupujete ali pa ga gradite samostojno, zato je bolje samo izvedbo prepustiti strokovnjakom.
PROSTORI, KAMOR LAHKO POSTAVIMO KAMIN: • prezračevani prostori • prostori, v katerih ni drugih kurišč • prostori z min. 15 m2 veliko površino • prostori, kjer ni lahko vnetljivih snovi • prostori, kjer je mogoč stalen dotok svežega zraka • prostori, kjer ne prihaja do prepiha
19
abc aJ rad nJ a
ZAPRTI KAMIN Prav zaradi postopne energetske krize so proizvajalci in oblikovalci razvili ka mine do stopnje, da lahko danes z njimi, če že ne ogrevamo, pa vsaj dogrevamo prostore, v katerih živimo. Ti sodobni kamini se od klasičnih v osnovi ne razlikujejo. So pa izdelani iz najsodobnejših materialov: raznih og nje odpornih materialov – zlitin, ognje odpornega stekla (za kamin namreč ni primerno vsako steklo – tudi kaljeno ne zadostuje) ter toplotnih izolatorjev. Samo kurišče je za razliko od odprtih ka minov zaprto s steklenimi vrati, katera omogočajo kontrolo zgorevanja, poleg tega pa onemogočajo širjenje dima in isker po prostoru. Zato imamo pri teh kaminih bolj proste roke pri postavlja nju pohištva. Dosegajo precej boljše izkoristke (do 70 odstotkov) kot odprti kamini. Sama notranjost teh kaminov je prepletena z raznimi kanali in pregra dnimi stenami, kar omogoča daljšo pot dimnih plinov, ki pri tem segrevajo samo ohišje kamina. Kamin lahko dodatno izkoristimo z vgrajenim sistemom cevi ter dvojnimi litoželeznimi stenami, v katerih se pre taka voda. V tem primeru lahko na ka min priključimo več radiatorjev in s tem dogrevamo sistem centralnega gretja. Kakor pri odprtih kaminih, je tudi pri teh potrebno zagotoviti dodaten dotok zunanjega zraka. V nasprotnem primeru se troši kisik in nastaja podtlak v samem prostoru, kar pogojuje vdoru dodatnega hladnega zraka preko rež vrat in oken, s tem pa se prostori dodatno ohlajajo.
20
abc aJ rad nJ a
Kanali za dodatni svež zunanji zrak se iz vedejo na različne načine. Najbolje je to narediti že pri sami gradnji, saj s tem od padejo dodatna dela. Pri sami izvedbi je
potrebno na zunanji strani kanala obve zno vgraditi mrežico, ki preprečuje vdor raznih glodalcev. Prav tako pa moramo biti pozorni, na kakšen dimnik bomo
priključili kamin. Ta mora vsekakor ustrezati tehničnim zahtevam proi zvajalca kamina.
FURLAN KAMINI IN ŠTEDILNIKI d.o.o. Furlan kamini in štedilniki d.o.o. je družinsko proizvodno podjetje z bogato tradicijo, začetki našega delovanja segajo v davno leto 1929. Naša proizvodnja obsega: štedilni ke, kamine, peči ter kuhinjske nape. Zadnja novost v našem podjetju, pa je tudi povečana izbira prenosnih šte dilnikov na trda goriva s steklenimi vrati na kurišču ter razširjen program kaminskih vložkov. Vsi naši kaminski vložki so plod last nega razvoja ter proizvodnje. Serijsko so vsi naši kamini zrakotesni ter prim erni za sodobno gradnjo. Kaminske vložke izdelujemo v serijskih dimenzi
jah in po meri. Vsi kamini imajo hladne ročaje za odpiranje vrat ter posebno steklo keramično zasteklitev s komfortnim čiščenjem stekla. Tudi pri štedilnikih lahko izbirate med različnimi modeli in postavitvami. Štedilnik lahko prila godimo meram kuhinje. Nudimo Vam kompletno storitev, od svetovanja, meritve, izdelave štedilnika, montaže, pa do servisa. Poleg štedilnikov proizvajamo tudi
kuhinjske nape, ki so lahko vgra jene pod kuhinjske elemente ali pa kot samostojne kaminske nape. Proizvajamo kuhinjske nape ra zličnih oblik, barv in dimenzij, z ra zlično močnimi motorji. Za vse, ki si v svojem domu želijo topline in domačnosti, prijetno in varno okolje ter zdravo in okusno hrano, je naš štedilnik prava rešitev. Promocijsko besedilo
FURLAN KAMINI IN ŠTEDILNIKI d.o.o., Dolenjska cesta 453, 1291 Škofljica T: 01 366 33 00 I M: 040 164 000 I info@furlan.si I www.furlan.si
EOQ RECOGNIZED
LASTNA PROIZVODNJA KAMINI - KAMINSKI VLOŽKI ŠTEDILNIKI - KUHINJSKE NAPE LONČENE IN KRUŠNE PEČI
21
abc aJ rad nJ a
OGLJIKOV MONOKSID Ogljikov monoksid ali ogljikov oksid je strupen plin, ki ga s človeškimi čutili ne moremo okusiti ali vonjati! Povzroči več smrtnih primerov, kot vsi ostali plini skupaj. Najpogostejši vzroki za pojav tega plina so dotrajane peči centralnega in sobnega gretja, slabo izvedeni ali dotrajani dimniki pri kurjenju s pečmi na drva ter plinske peči.
Simptomi zastrupitve Ogljikov monoksid je plin brez barve, vo nja in okusa. V prostoru ga ne moremo zaznati, se pa lahko nemoteno in hitro širi, zato je lahko hitro prisoten tudi v drugih prostorih, kateri niso izvor njego vega nastajanja. Pri zastrupitvi se kot prvo pojavijo sla bost, glavobol in bruhanje, nato sledi splošna mišična oslabelost in na koncu smrt. Že pri prvih simptomih zastrupitve, ko se ponesrečenec zaveda, da nekaj z njim ni v redu, ponavadi zaradi mišične oslabelosti ne more priti niti do vrat ali oken in ga prav zaradi tega imenujemo tihi ubijalec. Kadar opazimo takšnega ponesrečenca je mera prve pomoči, katera mu lahko reši življenje, da ga oddaljimo iz takšne ga prostora. V kolikor je brez zavesti in drugih znakov življenja, mu je potreb no dati umetno dihanje in masažo srca. Ogljikov monoksid se z izdihavanjem izloča v nespremenjeni obliki tako, da je uspeh prve pomoči dostikrat odvisen od hitrega posredovanja. Pri težjih zastrupi tvah je potrebna čim hitrejša zamenjava krvi, zato je vsekakor potrebno čim hit reje poklicati nujno medicinsko pomoč ali pa ponesrečenega peljati v najbližjo zdravstveno ustanovo. V prostorih, kjer se zadržuje ogljikov mo noksid, je potrebno čimprej odpreti vsa okna in vrata ter izklopiti vse naprave, katere so lahko vzrok za njegov nasta nek. Takoj je potrebno zapustiti takšne prostore in pod nobenim pogojem ne smemo v takšnih prostorih in v neposre dni bližini vklapljati električne naprave in uporabiti odprt ogenj. Čimprej je treba
poklicati gasilsko službo ter odpraviti po manjkljivosti na napravah, zaradi katerih se je ta plin pojavil.
Kako nastane Ogljikov monoksid nastaja pri zgoreva nju snovi, ki vsebujejo ogljik takrat, ko v procesu zgorevanja ni prisotno dovolj kisika. Prav zaradi tega pride v naravi redko do zastrupitve s tem plinom, saj se takrat redko pojavi v čisti obliki. Največja nevarnost je prav v zaprtih pro storih z veliko knjigami, tekstila in pri kurjenju na drva, saj se celo 50 % ogljiko vega monoksida ustvarja pri izgorevanju celuloze. V izpušnih plinih avtomobilskih in drugih motorjev je prisotno 7 % CO.
Prisotnost v manjših prostorih Pogoste so tudi zastrupitve s CO pri ku hanju, v manjših prostorih brez primer nega prezračevanja, pri čemer se kisik hitreje porablja. Zato prihaja do nepo
Stopnja zastrupljenosti z CO je odvisna od: • dolžine izpostavljenosti CO • koncentracije CO v prostoru • intenzivnosti vdihavanja CO • starosti • splošne odpornosti • zdravstvenega stanja
polnega zgorevanja plinov in namesto ogljikovaga dioksida, ki ni nevaren, na staja ogljikov monoksid. Zastrupitve povzroča tudi plamen na šte dilniku, predvsem takrat, ko je plamen prekrit s prevelikim loncem za kuhanje, saj pri tem med loncem in plamenom ne pride dovolj kisika, kar ima za posledico nepopolno izgorevanje in ustvarjanje večjih količin CO. Nevarnost se poraja tudi v manjših prostorih, ogrevanih s pečmi na plin, na drva ali s kamini. Ker te porabijo dosti kisika, je potrebno takšne prostore zadostno prezračevati.
23
abc aJ rad nJ a
Barve in optični učinki Katere so najljubše barve po osebnem izboru in katere barve ostalih, s katerimi si delimo bivalne prostore Na to vprašanje si odgovorimo tako, da izberemo največ tri barve, ki jih bomo nato lahko uporabili v enem, ali v več prostorih. Če so vam všeč žive, močne osnovne barve, kot so rdeča, rumena in modra, ste najbrž živahni in praktični ljudje. Temne barve odkrivajo značaj razume vajoče in tihe osebe, žive in svetle barve kažejo vesel, nežen in ljubeč značaj, pas telni toni pa so običajno všeč sanjavim, poduhovljenim in umirjenim ljudem. Seveda ni nujno, da je ločevanje med tipi ljudi tako strogo; običajno najdemo svo je najljubše barve v vsaj dveh od naštetih skupin, kar pomeni, da lahko pri beljenju in opremljanju stanovanja medsebojno kombiniramo odtenke svetlih, temnih, pastelnih in osnovnih barv. Kadar v stanovanju skupaj biva več ljudi, upoštevamo in kombiniramo najljubše barve družinskih članov tako, da se med seboj ne uničuejo, ampak dopolnjujejo. Vedeti moramo tudi, da so tople barve rumena, rdeča, oranžna in njihovi od tenki, hladni pa sta modra in zelena. Bolj barve svetlimo z belo, hladnejše postaja jo, ne glede na to, ali so v osnovi tople ali hladne. Topla rdeča barva bo s prime
šanjem bele, postala hladna roza. Bela in črna barva nista ne hladni ne topli in slu žita za uravnovešanje ostalih barv. Npr. nekomu je všeč modra, drugemu ru mena. Modra je hladna, rumena je topla barva. Kaj storiti, če ne želimo imeti dnevne sobe v močnem barvnem kontrastu? Hladne barve uravnotežamo s toplimi in kombinacij je veliko. V osnovi je rumena
barva veliko močnejša od modre, zato jo lahko posvetlimo z belo in jo tako oh ladimo ter sobo pobelimo v nežnem ru menem odtenku. Vanjo lahko postavimo živo, ali temno modro sedežno garnitu ro, ki jo poživimo z rumenimi blazinami. Pohištvo in tla sta lahko popolnoma dru ge, nevtralnejše barve, kot so rjava, siva, dodatki črne, zlate ali srebrne. Po želji do damo dekoracijske elemente v različnih odtenkih modre in rumene.
Varianta 1
trgovsko in storitveno podjetje Preradovičeva ulica 34, 2000 Maribor
d.o.o.
BARVE ZA DOM - VOZILA - INDUSTRIJO MEŠALNICA BARV - SLIKOPLESKARSKI PRIBOR Tel.: 02/420 00 88 Tel./Fax: 02/420 00 89
24
www.superkem.si info@superkem.si
Smo družinsko podjetje, ki se ukvarja s prodajo barv, lakov, lazurnih premazov, ter fasadnih in ostalih materialov, ki se uporabljajo v slikopleskarski dejavnosti. Naša dejavnost je trgovina na debelo in drobno, odlikujeta nas predvsem strokovni pristop in dolga poslovna tradicija. Pri nas najdete blago znanih proizvajalcev, kot so HELIOS, JUB, CAPAROL, RÖFIX, STANDOX, na področju slikopleskarskega pribora, vam lahko ponudimo obsežno izbiro kvalitetnih artiklov blagovne znamke SCHULLER EH`KLAR. Razen tega zastopamo tudi znano blagovno znamko WAGNER, črpalke za strojni nanos barv, lepil in ometov.
abc aJ rad nJ a
Izbira barv v stanovanju Barve človeka pomirjajo, ga vzburjajo, mu vlivajo pogum in voljo in ga tudi razveseljujejo. V oblikovanju stanovanjskega okolja dolgo niso pomenile kdove koliko. Šele, ko je moderna arhitektura opravila z majhnimi odprtinami v zidu, z velikimi okni in stenskimi zasteklitvami pa odprla svetlobi pot v stanovanje, so barve spregovorile tudi tu in so danes eden od poglavitnih oblikovalcev estetike stanovanjskega okolja.
Ko določamo posameznemu prostoru barve, upoštevajmo, v kakšne namene nam rabi določeni prostor. Poleg tega upoštevajmo še razporeditev barv glede na strani neba. Svetle barve uporabimo v prostorih, kjer veliko prebivamo čez dan. Sončne barve v senčnih sobah, mirne barve v spalnicah. Pri barvah moramo vselej upoštevati tudi količino naravne svetlobe v prostoru in pa umetno luč, ki je prav tako ne smemo prezreti. Vežejo nas tudi barve pohištva, tal, kaminov in drugih stalnih predmetov v stanovanju. Barve, ki jih izbiramo, morajo biti skladne z tistimi, ki so že v stanovanju. Pri izbiri barv upoštevajmo tudi obliko prostora. Barva lahko povzroči v prostoru optične prevare; modri barvni odtenki prostor širijo; svetel bel strop prostor dviga, teman ga niža. V ozkih prostorih pleskajmo daljše stranice v svetlejših bar vah in so takoj videti krajše. V temnih prostorih barvajmo steno nasproti okna v zelo svetlih odtenkih, odbita svetloba osvetljuje ves prostor. Enobarvna tla, toda ne temna, delajo vtis velikega prostora; več manjših preprog v enem prostoru navidezno manjša površino tal. Nasprotno delujejo svetlejša tla pri temnejših stenah "nestabilno".
25
abc aJ rad nJ a
Zdravo in prijetno spanje Kje in kako spimo, lahko na nas izjemno pomembno vpliva. Če na primer spimo v zdravem in tihem okolju, bosta naše telesno in duševno počutje boljša in lažje se bomo spopadali s stresi in napetostmi vsakdanjega življenja. Če pa bomo po drugi strani ležali na slabo oblikovanih posteljah in v hrupnem okolju, bomo slabo spali in bo prizadeto naše življenje v celoti. Stresi, ki jih bomo doživeli čez dan, nas bodo bolj prizadeli, razdražljivi bomo, bolj dovzetni za utrujenost in bolezen. Ena pomembnih stvari pri spanju je, da porabimo zanj tako velik del življenja in da skoraj vedno spimo v isti postelji. Če sta spalnica in postelja del zdravega okolja, ni to noben problem. Če pa nista, se začnejo kopičiti težave z dolgoročnimi posledicami.
A
li imate v zadnjem času težave s spanjem? Ali se premetavate in obračate v postelji, se zbudite sredi noči ali imate glavobole ali bolečine v hrbtu? Težava morda ni v vašem telesu, temveč v tem, na čem telo leži. Težave v vaši rutini spanja so lahko znak, da potrebujete novo ležišče in posteljni okvir. Kakšen je najboljši način kupovanja nove postelje? V tem članku vam bomo ponudili nekaj nasvetov za kupovanje postelje, ki bo ravno prava za vaše telo.
26
Najpomembnejša stvar, na katero mor ate paziti, ko kupujete posteljo, je udob je. Če postelja ni udobna in dokler ni, ne boste uživali v spanju na njej. Zato mor ate na postelji vedno nekaj časa sedeti in preveriti, ali čutite udobje ali ne. V nadal jevanju je nekaj vprašanj, ki si jih morate zastaviti, ko preverjate udobnost: • Kakšen je občutek? Kot je bilo že rečeno- «Postelja je dolgoročna naložba in imeli jo boste kakšnih 10 let« ... Dobro premislite te besede, saj se morate poču titi res dobro. • Je dovolj mehka, da vam je udobno in
vendar dovolj čvrsta, da daje oporo? • Ali je videti, da se bo prilegala obliki vašega telesa? Če si ne morete poiskati udobnega položaja, ne glede na to, kako se uležete, imate najbrž napačno ležišče. Ni nujno, da bosta prava postelja ali ležišče ozdra vili nespečnost, toda neudobna ali nep rimerna postelja ali ležišče povečujeta težave s spanjem. Ležišče je srce vaše postelje in tisti del, v katerega je potrebno vložiti največ časa in denarja. Skrivnost dobrega spanca sta ležišče in posteljna osnova, ki jo boste
abc aJ rad nJ a
izbrali. Pomnite, da »postelja« pomeni ležišče in posteljni ok vir skupaj, zato ju ne smete obravnavati ločeno in ju morate vedno preizkušati le skupaj. Če greste na počitnice in na hotelski postelji spite bolje kot v postelji doma, morda potrebujete novo ležišče. Bodite pozorni na to, kako se vaše telo počuti zjutraj. Bolečine in togost so lahko znak, da se morate znebiti vašega ležišča. Danes obstaja več vrst ležišč, in sicer vzmetnice, ležišča iz penaste gume, zračne postelje, futoni, vodne postelje – če jih naštejemo le nekaj. Toda kadar izbirate ležišče, je vse od visno od vas in tega, kaj je všeč vam. Če, na primer, spite na trebuhu, boste imeli verjetno raje mehkejše ležišče. Če spite na hrbtu, boste želeli nekaj bolj čvrstega. Edini način, da to odkrijete je, da preizkusite ležišče. Pojdite v trgovino, lezite na ležišče za nekaj minut v položaj, v katerem ponavadi zaspite. Če vam ni udobno, izberite drugo posteljo. Ne bojte se pre izkusiti ležišč v trgovini! Če posteljo delite še s kom, kupuj ta skupaj. Preizkusite podporo ležišča tako, da ležete poleg partnerja, s katerim spite. Ne smeta se kotaliti drug proti drugemu in ena oseba ne bi smela čutiti gibanja drugega, če ta vstaja s postelje. Če je postelja preveč mehka, boste potonili vanjo in po nepotrebnem napenjali mišice ali se ko talili proti sredini. Če je pretrda, se ležišče ne bo prilagajalo obliki vašega telesa.
Neprimerna postelja Če se je težko obrniti z ene strani na drugo, je postelja premehka in ne daje dovolj opore; stare postelje so pogosto šibke. Če spite na hrbtu ali na strani, se hrbtenica upogne, kot da bi ležali v viseči mreži (zgoraj). Pomaga, če daste pod žimnico desko. Če lahko takrat, ko ležite na hrbtu, z lahkoto vtaknete roko pod ledja, to pomeni, da je žimnica pretrda. V tem primeru je hrbtenica preveč ravna, ko pa ležite na strani, se usloči navzgor. Na taki postelji nas bolijo boki in ramenski sklepi, hrbtenica ni naravno ukrivljena, kar privede do bolečin v hrbtu.
Primerna postelja Podpira hrbtenico, hkrati pa se prilagaja naravni krivulji bokov in ramen. Ko ležite na hrbtu, mora imeti hrbtenica obliko črke S, ko pa ležite na strani, mora biti v ravni črti. Izjemno pomemben je tudi položaj vratu in ramen. Ko ležite na strani, mora biti hrbtenica v vratnem predelu ravna in rahlo usločena navzgor. Blazina ne sme biti ne pretanka ne predebela, podpirati mora tilnik in dajati pravilno oporo glavi. Če čutite napetost v vratu, uporabljajte anatomsko blazino .
27
abc aJ rad nJ a
UREJANJE OKOLJA ali kako se lotiti ureditve lastne parcele
Bliža se pomlad ter z njo povezana opravila so vse bližje. S prebujanjem narave tudi ljudje postajamo vse bolj aktivni in željni stika z naravo. To zelo dobro vedo lastniki nepremičnin, predvsem stanovanjskih hiš ali vikendov. Mnogo misli nam roji po glavi, kaj vse je potrebno storiti in seznam potrebnih opravil je vse daljši. Smiselno je pripraviti racionalen plan, ki nam bo pomagal čim bolj učinkovito opraviti potrebna opravila. Najprej se ustavimo pri osnovni opredelitvi oseb v tri skupine:
1. Osebe, ki so v fazi gradnje (zaključna faza gradnje objekta, okolica je še ‘grad bišče’ in bi bilo potrebno razmisliti o nje nem urejanju, projekt zunanje ureditve še ni izdelan in še ni v pripravi) ali lastniki obstoječih objektov, ki želijo popolnoma renovirati okolico; 2. Osebe, ki so v fazi gradnje (zaključna faza gradnje objekta, okolica je še ‘grad bišče’ in tudi o okolici ste že razmišljali, projekt zunanje ureditve je že izdelan, potrebno je pridobiti izvajalce); 3. Osebe, ki že bivajo v objektu (no vogradnja ali obstoječi objekt) in imajo
28
že urejeno okolico, želijo pa spomladan sko vzdrževanje ali morda kakšno spre membo pri ureditvi okolice).
ali zgodnja pomlad, saj je tako na voljo dovolj časa, ki ga potrebujemo za kom pletno pripravo projekta.
SKUPINA 1: • Stanovanjski objekt je v zaključni fazi gradnje oziroma se zaključujejo razna dela na objektu; • V kolikor želi lastnik imeti primerno ure jeno okolico je potrebno začeti razmišl jati o izdelavi projekta zunanje ureditve (urejena okolica je ponos vsakega lastni ka nepremičnine in vsekakor daje pose ben značaj objektu); • Izdelava projekta zunanje ureditve tra ja nekaj časa, zato je vsekakor najbolj primeren čas za pripravo projekta jesen
SKUPINA 2: • Stanovanjski objekt je v zaključni fazi gradnje oziroma se zaključujejo razna dela na objektu; • V kolikor je lastnik nepremičnine o ure janju okolice razmišljal že nekoliko prej, pomeni, da je projekt ureditve zunanje ga okolja že zaključen in pripravljen za izvedbo; • V tem primeru je zdaj primeren čas za izbiro izvajalcev, ki jih je tudi pri urejanju okolja več vrst in vsak izvajalec potrebuje za svoj izvedbeni del določen čas in ter
abc aJ rad nJ a
min (zunanja gradbena dela, mizarska dela, ključavničarska / kovinarska dela, elektro dela in napeljava namakalnega sistema, zemeljska in vrtnarska dela, ... SKUPINA 3: • Stanovanjski objekt je že popolnoma zaključen, prenovljen (v primeru no vogradnje) ali pa gre za obstoječ, mlajši ali starejši objekt, kjer je okolica že ure jena; • V tem primeru se lastniki nepremičnin spomladi in jeseni odločajo za nekoliko večji obseg spomladanskih in jesenskih opravil, ki so priprava na tekočo sezono. V tem primeru imamo spomladanska dela v vrtu, kjer vrt in okolico pripravi mo na tekočo sezono in opravimo glav na spomladanska opravila (obrezovanje sadnega in okrasnega drevja, zamenjava poškodovanih ali odmrlih rastlin, do datne zasaditve, dognojevanje, škropl jenje, prezračevanje in dognojevanje zelenice, ureditev žive meje, ...).
Izdelava projekta zunanje ureditve ter ureditev in zasaditev okolice vrtna lopa zelenica
garaža / delavnica
zelenica podest + stopnice (širine cca. 120cm) STANOVANJSKI OBJEKT
nadstrešek za avtodom
dovoz
vhod 1
pločnik - asfalt
peš vhod
V kolikor spadate v prvo skupino oseb, potem je pri urejanju okolja vsekakor dobro in smiselno razmisliti, kako se lotiti nove zunanje ureditve ali prenove vrta oziroma okolice objekta. Seveda je tukaj potrebno prvo razjasniti ali se boste tega lotili sami ali boste urejanje prepustili strokovnjakom. Vsekakor vam svetujem, da se urejanja zunanjega prostora loti strokovnjak, saj je z vašim okoljem neobremenjen in se bo preprosto lotil urejanja iz svojega vidika, vsekakor pa bo v pripravo projekta vključil vaše navade, želje, potrebe, obstoječe okolje, klimatske in druge pogoje, ... Pri urejanju okolja je potrebno upoštevati mnogo pravil, ki laiku predstavljajo nepremagljivo oviro. A kljub vsemu, za vsako situacijo obstaja rešitev.
vhod 2
dovoz
Postopek izdelave projekta poteka po naslednjih korakih: • Ogled situacije na terenu, prvi pogovor s stranko (fotografije, izmere, pregled terena, ...); • priprava ponudbe za izdelavo projekta; • pričetek priprave projekta (idejna zasnova, več različnih predlogov);
29
abc aJ rad nJ a
situacija ni povsem preprosta in vsak ob jekt, vsaka nepremičnina je edinstvena in zahteva določen pristop. Seveda je vse odvisno od stanja na terenu in s katero vrsto del moramo pričeti.
Okvirni postopek del na terenu lahko strnemo v naslednje zaporedje:
• ponovni sestanek s stranko (1-2x oz. po potrebi), pregled in pogovor o predlogih; • nadaljevanje izdelave projekta (izdelava popravkov, nato končni predlog id. zas nove + vsi ostali načrti: gradbeni načrt, zasaditveni načrt, detajli, ...); • izdelava končnega elaborata v dveh iz vodih. Ko je projekt zunanje ureditve priprav ljen, nastopi naslednji pomemben del – izbira izvajalcev. Pri kompletni uredit vi zunanjega okolja so običajno potre bni različni izvajalci, ki so specializirani za urejanje zunanjega okolja. To je zelo pomembno, saj je potrebno izbrati pravi in pravilno obdelan ter zaščiten material, ki zagotavlja dolgoročno kvaliteto kljub temu, da je podvržen različnim klimat skim razmeram (sonce, veter, dež, sneg, visoke in nizke temperature, ...). Pri urejanju zunanjega prostora obstaja tudi zaporedje del, ki ga je potrebno up oštevati, da se dela ne bi podvajala ali da ne bi prišlo do poškodb. Zaključni del zu nanjih del predstavljajo izvedbena dela ureditve in zasaditve - vrtnarske storitve.
Ureditev in zasaditev okolice - vrtnarske storitve V uvodnem delu članka so naštete ra zlične skupine ljudi, ki želijo urediti oko lico svojega doma, a je njihova stopnja glede priprave še zelo različna. V spom ladanskem času se lotimo dela na način, ki dani situaciji najbolj ustreza. V kolikor še nimamo projekta zunanje ureditve, je najbolj smiselno da se zanj čim prej odločimo in izberemo izvajalca – krajins kega arhitekta. V kolikor smo to že storili in je načrt že pripravljen, se potrudimo poiskati in pridobiti čim več potrebnih izvajalcev, da se ob pričetku del na ter enu delo lahko začne izvajati. Tukaj pa je še zadnja situacija, kjer se delo iz ra zličnih razlogov prične že z izvedbenimi deli – vrtnarskimi storitvami. Tudi tukaj
30
• Groba priprava terena (odstranitev odpadnega ali odvečnega materiala, rahljanje in prekopavanje terena, groba izravnava terena – strojna ali ročna, po potrebi izdelava drenažnih slojev, ...); • Fina priprava terena (navoz in fino planiranje zgornjega sloja zemlje, izpel java različnih naklonov terena, ...); • Fasaditvena in ureditvena dela (iz kop sadilnih jam, zasaditev rastlin vseh vrst – drevnina, grmovnice ter trajnice, izdelava robnih delov gredic, names titev zaščite za rastline, oporni elementi, izdelava posebnih motivov – suhe grede, zeliščni nasadi, ... razvrstitev dekorativne ga materiala – okrasno lubje, naravni ali dekorativni prod, kamni, ... ureditev zele nice – setev ali polaganje travne ruše, ...); • zaključna dela na terenu (valjanje, zal
ivanje, čiščenje, odvoz odpadnega mate riala, ...); • vzdrževalna dela (košnja zelenice, prezračevanje zelenice, dognojevanje zelenice in rastlin, obrezovanje in pomla jevanje okrasnih in sadnih rastlin, pletje, urejanje živih mej vseh vrst – obrezovan je, pomlajevanje, dosaditev, zamenja va,.., urejanje in čiščenje nevzdrževanih brežin, dodatna zasaditev rastlin, presa janje rastlin, ...). Vsekakor je sam obseg del ter postopek odvisen od trenutnega stanja na terenu ter od stanja, kakršno naj bi bilo po opravljenih storitvah. Vsaka situacija na terenu je drugačna in potrebuje predhodni ogled ter pogovor s stranko. V kolikor ste v zgoraj navedenem članku ujeli situacijo, ki je podobna vaši in so vam bili napotki v pomoč, vedite, da ste na dobri poti za lepo urejen prostor okoli vas.
Leonida Oberski Labaš, univ. dipl. inž. krajinske arhitekture
abc aJ rad nJ a
Vrtna klinika je podjetje, kjer se že vrsto let ukvarjamo s celostnim urejanjem zunanjega prostora. Ponujamo vam vse od izdelanih naèrtov krajinske arhitekture, kompletna izvedbena in vzdrževalna dela. Pri celovitih izvedbah (vrt na kljuè) po potrebi vkljuèimo tudi razliène podizvajalce, ki pod našim vodenjem izvajajo pripadajoèa izvedbena dela.
Prvi pristop k delu se sestoji iz terenskega ogleda ter natanènega pogovora s stranko. Sledi priprava ponudbe (izdelava skice ali kompleten projekt) ter prièetek fiziènega dela na terenu. Vsaka ponudba za izvedbo na terenu zajema kompleten rastlinski material, dekorativni material, vsa pripadajoèa dela ter ostale elemente (dovozi, odvozi odpadnega materiala in ostalega materiala …) Naše vodilo pri delu je, da je vsaka parcela po zakljuèku naših del urejena na povsem unikaten naèin, prilagojena željam in potrebam stranke. Zavedati pa se moramo, da se z ureditvijo ali prenovo parcele delo še ne zakljuèi. Ponudimo vam lahko kompletno strokovno oskrbo parcele (redna ali obèasna vzdrževalna in oskrbovalna dela, strokovni nasveti, reševanje težav (bolezni škodljivci …) Delo opravljamo po celotni Sloveniji, oddaljenost lokacije pa nikakor ne vpliva na ceno izvedbe.
PRO Zlatko Labaš s.p.
VRTNA KLINIKA krajinsko arhitekturno projektiranje Leonida Oberski Labaš s.p.
SEDEŽ PODJETJA CVETLIÈNI HRIB 14 3250 ROGAŠKA SLATINA
vrtna-klinika@amis.net
PISARNA
041 806 277
BREST 32
Davèna Številka: 88838749
1292 IG
VRTNA KLINIKA PRO Zlatko Labaš s.p. vrtnaklinikapro@gmail.com 041 236 202 Davèna Številka: 10032436
A
AE NEAN AC JAN N EC NC J AE UIL EIL JBN ILJBE JU JUB
9 ¤¤ 9 ¤ 99 m m
9, , 919,0 m2
2
2
€4¤ ¤ 6,5 a,9 4 ,5 ¤16 cae,5n 16 4 16 en caa Rn adnn cee d a e n R d e R
MIX 115 – črna, peščena, bela MIX – črna, peščena, MIX 115 115 – črna, peščena, belabela
TLAKOVEC 115 TLAKOVEC 115 TLAKOVEC 115
A
A
AE NEAN KC AC SAE N KC AIJ A KCS IJ CSK IJ CK AKA
¤ NVONOVANOANA ¤ 9 ¤o9 88 89 O VO s NON ŽČIŠUČU RIŠ TŽČ U skosk
22,2, , ko
IŠ ŽR TRT
¤ 3 ¤9 a 9,7 n ,71€ ¤ 3,9 9 ae3 ncaea nca,7 en3 Rnc adnc neae dd eea R Rn Red
MIX 32 Terra Vulcano – peščena, črna, oker MIX 32 Terra Vulcano – peščena, črna, MIX 32 Terra Vulcano – peščena, črna, okeroker
PLOŠČA BETONSKA 30 x60 60 PLOŠČA BETONSKA 30 PLOŠČA BETONSKA 30 xx60
115 let tradicije inprav prav toliko 115 tradicije toliko 117 115 letlet tradicije ininprav toliko razlogov za nakup! razlogovzazanakup! nakup! razlogov
www.oblak.si www.oblak.si www.oblak.si
Vse cene v letaku so z DDV-jem. Akcija velja do preklica. cene v letaku z DDV-jem. Akcija do preklica. VseVse cene letaku zso DDV-jem. Akcija veljavelja preklica. Vsivartikli soso pakirani na nepovratnih indo brezplačnih lesenih paletah! Vsi artikli so pakirani na nepovratnih in brezplačnih lesenih paletah! Vsi artikli so pakirani na nepovratnih in brezplačnih lesenih paletah!
AE NEAN KC AC SAE N KC AIJ A KCS IJ CSK IJ CK AKA
9 ¤¤ OONVONOVANOANA ¤ 99m9 V U m NON RŽČIŠUČ
11919,9, , m2
2
2
U IŠTŽČIŠ ŽR TRT
¤ € 2 ¤7 4 7,6 36 n2a6 ,6 7,¤ 7 a nc6 ae,6 Rc adnncae2 nee d RedRnea
MIX 115 – črna, peščena, bela MIX – črna, peščena, MIX 115 115 – črna, peščena, belabela
TLAKOVEC PERUGIA TLAKOVEC PERUGIA TLAKOVEC PERUGIA
Brezplacna ˇ e - knjiga
Knjiga DOMAČE JEDI je v elektronski obliki (pdf) in je brezplačna. Za prenos e-knjige pošljite sporočilo, z oznako »brezplačna e-knjiga«, na naslov info@tdmedia.si Lahko pa tudi napišete pohvalo, grajo ali pa predlog/e za zanimive vsebine v prihodnjih številkah
Naslovi ... @
@
@
@
@
@
@
@
www.
www.
www.
www.
www.
www.
www.
www.
www.
www.
www.
www.
www.
www. 33
Zapiši
IZDELAVA PROJEKTOV UREJANJE OKOLICE VZDRŽEVALNA DELA VRT NA KLJUÈ
041 806 277 041 236 202 IZDELAVA PROJEKTOV
IZVEDBENA DELA
VZDRŽEVALNA DELA
Izdelava projektov krajinske
Celovita ureditev zunanjega
Tekom leta izvajamo vse vrste
arhitekture (PGD, PZI) Celostno
prostora – vse od osnovne
vzdrževalnih del (redna in
naèrtovanje in projektiranje
priprave terena pa do zakljuène
obèasna vzdrževalna dela po
zunanjega prostora razliène faze
ureditve – VRT NA KLJUÈ.
dogovoru).
(idejni projekt, zasaditveni naèrt, gradbeni naèrt, detajli …
Ko Vaše Življenje V Sodelovanju Z Nami Postane Lažje...!!