[Title will be auto-generated]

Osnovna šola Majšperk SLOVENŠČINA

PREDMET:

UČNI SKLOP: UČNA ENOTA:

RAZRED: URA:

5. b 112., 114.,115.

UČITELJICA:

Barbara Rajh

NB – pridevnik Kakšen, kateri, čigav?

Pridevnik – vrste Pridevnik – ponavljanje

CILJI Učenci: • prepoznavajo vlogo in pomen pridevnikov; rabijo ustrezne vprašalnice za pridevnike; • prepoznavajo in posplošujejo pomenske lastnosti pridevnikov; obvladajo in uporabljajo strategije za prepoznavanje pridevnikov; prepoznavajo vrste pridevnikov (na osnovi vprašalnic); obvladajo in uporabljajo strategije za prepoznavanje vrst pridevnikov; prepoznavajo pomenske podstave lastnostnih, vrstnih in svojilnih pridevnikov; rabijo pridevnike namesto predložnih zvez; tvorijo enobesedna poimenovanja za napravo iz zveze pridevnika in samostalnika; razumejo in rabijo strokovne izraze pridevnik ter lastnostni, vrstni in svojilni pridevnik; • ponavljajo in utrjujejo učno snov o pridevniku in dajejo poudarek na prepoznavanju vloge in pomena pridevnikov, rabi ustreznih vprašalnic za pridevnike; prepoznavanju in posploševanju pomenskih lastnosti pridevnikov; obvladanju in uporabi strategije za prepoznavanje pridevnikov; prepoznavanju vrste pridevnikov (na osnovi vprašalnic); obvladanju in uporabi strategije za prepoznavanje vrst pridevnikov; prepoznavanju pomenske podstave lastnostnih, vrstnih in svojilnih pridevnikov; rabi pridevnikov namesto predložnih zvez; tvorjenju enobesednega poimenovanja za napravo iz zveze pridevnika in samostalnika; razumevanju in rabi strokovnih izrazov pridevnik ter lastnostni, vrstni in svojilni pridevnik; presojanju rešitev in utemeljevanju svojega mnenja.

PRIPOMOČKI: SDZ, 61–62, nal. 1–6; UČ, 111, 1–3, DZ, 51, 1–2 SDZ, 63–65, nal. 7–11; UČ, 112–113, nal. 4–6; DZ, 51, nal. 3 SDZ, 66–69, nal. 12–18; UČ, 113–115, nal. 7–10, DZ, 52–53,

TIP UČNE URE: nova snov ponavljanje

nal. 6–7

OBLIKE DELA x x x

frontalna individualna delo v dvojicah skupinska

UČNE METODE pogovor, razlaga, pripovedovanje, m. branja in dela s tekstom, izkušenjsko učenje, praktično delo, raziskovanje, prikaz, opazovanje, sodelovalno učenje, problemski pouk, ogled videoposnetka, preverjanje, ocenjevanje

POTEK URE Dejavnosti učitelja I. UVOD Z MOTIVACIJO • Igra Kdo najde več besed, ki pojasnijo samostalnik?

Velika, nadstropna …

HIŠA II. GLAVNI DEL • Slon – obravnava in delo SDZ, 61, 1–2 UČ, 111, 1–2

1. ura

Kakšen, kateri, čigav?

Dejavnosti učenca

Individualno zapišejo v obliki miselnega vzorca.

Pišejo besede, ki pojasnijo samostalnik HIŠA; ZVEZEK ; MARKO …

Preberejo besede.

Frontalno rešujejo naloge v DZ. Preberejo poved in odgovorijo na vprašanje.

Isto poved dopolnijo tako, da pred samostalnik žival napišejo dva pridevnika. Odgovorijo na vprašanje.

Primerjajo količino podatkov v obeh povedih in obkrožijo črko pred pravilno rešitvijo. Nato iz druge

povedi prepišejo besedi, ki ju ni v prvi povedi, ter razmišljajo o vprašalnicah zanju (lahko ju izberejo izmed ponujenih in ju napišejo pod besedi).

• Pridevnik in vprašalnice SDZ, 61–62, 3–5 UČ, 111, nal. 3, DZ, 51, nal. 2 Frontalno ali individualno preverim rešitve, in sicer zato, ker bo nekaj učencev zagotovo dvakrat napisalo vprašalnico kakšen (tj. za pridevnika prijazen in lovski). Učence spodbujam k razmišljanju o pomenski različnosti pridevnikov prijazen in lovski – npr. z navajanjem drugih vrst in lastnosti psa (prim. reševalni/vlečni/hišni pes proti nevaren/napadalen/majhen pes) ter s pretvarjanjem pridevnika v predložno zvezo (prim. reševalni/vlečni/hišni → za reševanje/vleko/hišo proti nevaren/napadalen/majhen → ni mogoče: za x). Učenci naj bodo posebej opozorjeni na to, da se po pridevnikih ne sprašujemo le s čigav ali kakšen, temveč tudi s kateri/katere vrste.

Vprašalnicam je treba posvetiti toliko pozornosti zato, ker je določanje vprašalnic osnova za kasnejše določanje vrst pridevnikov.

Preberejo poved. Nato v njej obkrožijo samostalnik z danim pomenom ter prepišejo besedo, ki stoji ob njem.

Ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, kaj poimenuje ta beseda; obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom.

Preberejo povedi. Nato preberejo nepopolne vprašalne povedi in odgovore nanje ter v vprašalne povedi vpišejo ustrezne vprašalnice (te lahko izberejo izmed ponujenih).

Preberejo povedi. Nato napišejo povedi, s katerimi vprašujejo po podčrtanih besedah.

V nepopolno poved vpišejo vprašalnice za pridevnike Pozorna sem na rabo vprašalnice kakšen in kateri; (tj. kakšen, katere vrste, čigav) – tako tvorijo osnovno učence spodbujam k pojasnjevanju rešitev (tudi s definicijo pridevnika. Prepišejo jo v svoje zvezke. pretvarjanjem pridevnika v predložno zvezo, npr. olimpijski /tekač/ → /tekač/na olimpijadi).

III. ZAKLJUČNI DEL • Samostalnik ali pridevnik SDZ, 62, nal. 6; DZ, 51, nal. 1 Domača naloga: Opombe: individualna pomoč

Preberejo niz besed. Ob vsaki besedi razmišljajo, ali je samostalnik ali pridevnik. Nato prepišejo besede na ustrezno mesto v preglednici.

Glasno preberejo svoje rešitve in jih pojasnjujejo.

Česar ne rešijo v šoli, rešijo doma.

Pridevniki so besede, s katerimi ne poimenujemo prvin predmetnosti, temveč njihove lastnosti, vrsto ali svojino/pripadnost.

Učenci spoznajo o pridevnikih naslednje: – da jih pridevamo k samostalnikom in te tako dopolnjujemo s podatkom o njihovi lastnosti, vrsti ali svojini (prim. prijazen pes, lovski pes, Juretov pes), zato so treh vrst (to spoznajo v tej enoti delovnega zvezka), – da se v spolu in številu ujemajo s samostalnikom (to spoznajo v 23. enoti), – da se ena skupina pridevnikov stopnjuje (to spoznajo v 24. enoti), – da se vsi sklanjajo in se pri tem ujemajo s samostalnikom (to spoznajo v 6. razredu).

POTEK URE Dejavnosti učitelja

2. ura

Pridevnik – vrste Dejavnosti učenca

I. UVOD Z MOTIVACIJO • Ponovitev o pridevniku

(Pokažejo nalogo). Povedo, kaj so pridevniki in vprašalnice za pridevnike.

II. GLAVNI DEL • Vrste pridevnikov SDZ, 63–67, nal. 7–14 UČ, 112–113, nal. 4–6; DZ, 51, nal. 3 Vodim obravnavo vrst pridevnikov.

Frontalno ali individualno preverim rešitve, in sicer zato, ker bo nekaj učencev zagotovo dvakrat napisalo vprašalnico kakšen (tj. za pridevnika dežni in zelen). Učence spodbujam k razmišljanju o pomenski različnosti pridevnikov dežni in zelen – npr. z navajanjem drugih vrst in lastnosti plašča (prim. zimski/jesenski/ spomladanski plašč proti črn/rdeč/svetel/širok plašč) ter s pretvarjanjem pridevnika v predložno zvezo (prim. dežni/zimski/jesenski/spomladanski → za dež/zimo/jesen/pomlad proti zelen/črn/ rdeč/svetel/širok → ni mogoče: za x).

Vprašalnicam posvečam toliko pozornosti zato, ker je določanje vprašalnic osnova za določanje vrst pridevnikov.

Preberejo povedi. Podčrtajo pridevnike in pripišejo ustrezno vprašalnico.

Ob napisanih vprašalnicah razmišljajo, kateri pridevnik poimenuje lastnost, kateri vrsto in kateri svojino. Nato prepišejo pridevnike na ustrezno mesto v preglednici.

Učenci bodo najprej in brez težav prepoznali pridevnik, ki poimenuje svojino; več težav bodo imeli pri prepoznavanju drugih dveh vrst pridevnikov – pri tem bo nekaterim moral pomagati učitelj (manj njegove pomoči bo potrebne, če bo prej več pozornosti namenil obravnavi vprašalnic).

Nato dopolnijo povedi, ki povzemajo ugotovitve o pomenu in vprašalnici vsakega od navedenih pridevnikov.

Odgovorijo še na odločevalna vprašanja o pomenu in vrsti navedenih pridevnikov ter na koncu prepišejo pridevnike na ustrezno mesto v preglednici.

Dopolnijo nepopolne povedi – tako tvorijo popolnejšo definicijo pridevnika (kot je bila v 5. nalogi).

Pravilni odgovori so npr. rumene/zelene/rdeče rože – ne pa npr. vrtne/travniške/ gorske/nizozemske/ eksotične rože (torej mora biti poimenovana lastnost rož, ne pa njihova vrsta).

Učencem pomagam tako, da jih vodim pri razmišljanju o tem, kje bi našli te podatke (tj. v srednjem delu te naloge). Rešitve preverim frontalno.

Učencem pomagam tako, da jih vodim pri razmišljanju o tem, kje bi našli te podatke (tj. v srednjem delu te naloge). Rešitve preverim frontalno.

Ogledajo si ilustracijo na robu te naloge in preberejo besedilo (vprašanje) v oblačku. Nato javno povedo svoj odgovor na to vprašanje. Presojajo odgovore in pojasnjujejo svoje mnenje.

Preberejo besedne zveze. Nato v njih obkrožijo samostalnik in podčrtajo pridevnik. Ustno se vprašajo po podčrtanih pridevnikih. Ob ponujenih možnostih razmišljajo o njihovi vrsti in obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom; nato razmišljajo še o pomenu vsakega danega pridevnika ter podčrtajo pravilni odgovor.

Na koncu dopolnijo nepopolno poved.

Preberejo besedne zveze. Nato v njih obkrožijo samostalnik in podčrtajo pridevnik. Ustno se vprašajo po podčrtanih pridevnikih. Ob ponujenih možnostih razmišljajo o njihovi vrsti in obkrožijo črko pred

pravilnim odgovorom.

Nato dopolnijo pomenski opis navedenih vrstnih pridevnikov, in sicer tako, da pridevnike pretvorijo v predložne zveze (npr. iz …, iz …, za …).

Potem razmišljajo o pomenu vsakega danega pridevnika, in sicer tako, da pridevnik na levi povežejo z njegovim pomenskim opisom na desni.

Na koncu dopolnijo nepopolno poved.

V besednih zvezah podčrtavajo pridevnik in ga po zgledu pretvorijo v predložno zvezo.

Nato si ogledajo ilustracijo na koncu te naloge in preberejo besedili v oblačkih; pogovarjajo se o namenu ilustratorke ter presojajo, kateri način izrekanja snovnosti je ustreznejši: s predložno zvezo ali s pridevnikom. Povedo še nekaj takih predložnih zvez in jih pretvorijo v pridevnik.

III. ZAKLJUČNI DEL Tvorijo lastne povedi.

• Zapis povedi Zapis povedi, kjer bodo lastnostni, vrstni in svojilni pridevniki.

Domača naloga: Opombe: individualna pomoč

POTEK URE Dejavnosti učitelja

3. ura

Pridevnik – ponavljanje Dejavnosti učenca

I. UVOD Z MOTIVACIJO • Pridevnik

Ponovijo vse o pridevniku in njegovih značilnostih.

II. GLAVNI DEL • Pridevnik – utrjevanje SDZ, 66–69, nal. 12–18 UČ, 113–115, nal. 7–10, DZ, 52, 4–5 Vodim reševanje nalog in utrjevanje znanja o pridevniku.

Besedne zveze iz samostalnika in podčrtane predložne zveze (npr. stroj za likanje) pretvarjajo po zgledu, in sicer najprej pretvorijo predložno zvezo v pridevnik (npr. za likanje → likalni), iz pridevnika pa tvorijo samostalnik za poimenovanje naprave (npr. likalni /stroj/ → likalnik).

Razmišljajo o strategiji reševanja naloge (oz. o poteku pretvorb) in dopolnijo nepopolni povedi. (Lahko izberejo ponujeni rešitvi.)

Povedo še, s kolikimi besedami je poimenovana naprava v prvem, drugem in tretjem stolpcu. Presojajo gospodarnost teh načinov poimenovanja in pojasnijo svoje mnenje.

Enobesedno samostalniško poimenovanje naprave (npr. sušilnik) pretvarjajo po zgledu, in sicer ga najprej pretvorijo v besedno zvezo iz pridevnika in samostalnika (npr. sušilnik → sušilni stroj), nato pa pretvorijo pridevnik v predložno zvezo (npr. sušilni stroj → stroj za sušenje).

Opazujejo poimenovanja v prejšnjih stolpcih in s povezovanjem opišejo njihovo sestavo.

Nato še povedo, kaj je predvajalnik zgoščenk.

V dvojicah besednih zvez podčrtajo pridevnike.

Nato se vprašajo po njih in jih na osnovi vprašalnice prepišejo na ustrezno mesto v preglednici.

Preberejo odgovore v oblačkih (lahko kot igro vlog).

Nato ustno odgovorijo na vprašanje o pravilnosti teh odgovorov (v knjižnem jeziku) in pojasnijo svoje mnenje.

Potem napišejo pravilne odgovore (tj. svojilni rodilnik iz prejšnjih oblačkov pretvorijo v svojilni pridevnik).

Povedo, ali so napisane besede samostalniki ali pridevniki, in pojasnijo svoje mnenje.

Ob ponujenih možnostih razmišljajo o vrsti teh pridevnikov; obkrožijo črko pred pravilno rešitvijo.

Dopolnijo nepopolne povedi – tako povzamejo značilnosti vseh treh vrst pridevnikov.

III. ZAKLJUČNI DEL • Utrjevanje – preverjanje SDZ, 69, nal. 17–18, DZ, 52–53, nal. 6–7

Preberejo povedi in podčrtajo pridevnike. Nato jih prepišejo na ustrezno mesto v preglednici (pri razvrščanju si pomagajo z vprašalnicami ali s prepoznavanjem njihovih pomenskih lastnosti).

Svoje rešitve predstavijo sošolcem in jim jih tudi utemeljijo.

Napisanim samostalnikom pripišejo pridevnike vseh treh vrst.

Svoje rešitve prepišejo na učiteljev plakat ali na tablo; nato se o njih pogovarjajo (tj. jih presojajo in pojasnjujejo svoje mnenje).

Domača naloga: Opombe: individualna pomoč

Osnovna šola Majšperk

RAZRED:

5. b

URA:

116, 117.

SLOVENŠČINA

PREDMET:

UČNI SKLOP: UČNA ENOTA:

UČITELJICA:

Barbara Rajh

NB – pridevnik Samostalnik-pridevnik – ujemanje Samostalnik-pridevnik – utrjevanje

CILJI Učenci:

• obvladajo pravilno oblikovanje pridevnika, tj. spolskih in številskih oblik pridevnika ter njegovega ujemanja s samostalnikom v spolu in številu; • obvladajo strategije za oblikovanje pridevnika; • prepoznavajo in popravljajo napačne oblike pridevnika; • opazujejo oblikovne lastnosti pridevnika in njegove oblikovne odvisnosti od samostalnika; • povzemajo ugotovitev o oblikovnih lastnostih pridevnika in o njegovi oblikovni odvisnosti od samostalnika; • presojajo rešitev in utemeljevanje svojega mnenja.

PRIPOMOČKI: TIP UČNE URE: SDZ, 71–74, nal. 1–8; UČ, 117–119, nal. 1–6, DZ, 54, nal. 1; SDZ, 69, nal. Nova snov 17; DZ, 52, nal. 6 SDZ, 74–75, nal. 9–11; DZ, 54, 2–4; SDZ, 55, nal. 2, UČ, 107, nal. 2

OBLIKE DELA x x x

frontalna individualna delo v dvojicah skupinska

Ponavljanje

UČNE METODE pogovor, razlaga, pripovedovanje, m. branja in dela s tekstom, izkušenjsko učenje, praktično delo, raziskovanje, prikaz, opazovanje, sodelovalno učenje, problemski pouk, ogled videoposnetka, preverjanje, ocenjevanje

POTEK URE 1. ura ujemanje Dejavnosti učitelja I. UVOD Z MOTIVACIJO • Ponovitev o samostalniku in pridevniku.

Samostalnik-pridevnik Dejavnosti učenca Odgovarjajo na učiteljeva vprašanja in ponovijo usvojeno učno snov o samostalniku in pridevniku.

V stavku poiščejo samostalnike, jim določijo spol in število, nato pa še pridevnike in jim določijo vrsto.

Kasneje primerjajo še spol in število pridevnikov in spoznajo, da se s samostalniki ujemajo v spolu in številu.

II. GLAVNI DEL Frontalno rešujejo naloge v DZ. •

Ujemanje samostalnika in pridevnika SDZ, 71–74, nal. 1–8 UČ, 117–119, nal. 1–6, DZ, 54, nal. 1 Vodim reševanje in obravnavo ujemanja samostalnika in pridevnika.

V nizu besed obkrožijo samostalnike. Nato ob vsakem razmišljajo, katerega spola je; potem ga prepišejo na ustrezno mesto v preglednici.

Preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo z ustrezno besedo (tj. ali).

Samostalnike dopolnijo s pravilno obliko pridevnika siv.

Opazujejo oblike pridevnika in odgovorijo na vprašanji.

Preberejo povedi in podčrtajo pridevnike. Opazujejo obliko pridevnika in jo presojajo. Nato odpravijo napake (na črte napišejo pravilno obliko) in pojasnijo svoje popravke.

Pri preverjanju rešitev v zadnjem delu naloge sem Dopolnijo nepopolne povedi – tako povzamejo še posebej pozorna na čisto zadnjo rešitev, tj. na končnico za srednji spol v pridevniku domač (nekaj ugotovitve o oblikovni (in sicer spolski) odvisnosti pridevnika od samostalnika in o trispolskosti učencev bo namreč zagotovo pridevnika. napisalo domačo, ne pa domače).

Samostalnike dopolnijo s pravilno obliko danih pridevnikov.

Ob ponujenih možnostih razmišljajo o obliki dopisanih Ker so v povedih navedene napake, ki jih delajo učenci pridevnikov; nato obkrožijo črko pred pravilnim vsak dan, jih marsikateri učenec sploh ne bo prepoznal. Zato individualno pomagam učencem odgovorom. pri odkrivanju napak (npr. tako, da jim Danim pridevnikom v obliki za moški spol pripišejo še že na začetku naloge povem, da je v vsaki povedi ena obliki za ženski in srednji spol. napaka). Po pregledu rešitev spodbujam k pogovarjanju o tem, ali tudi sami delajo te napake, zakaj jih delajo in kako bi jih odpravili.

Preberejo povedi in presojajo obliko pridevnikov. Nato odpravijo napake, in sicer tako, da na črto napišejo pridevnik v pravilni obliki. Na koncu pojasnijo svoje popravke.

Preberejo povedi. V vsaki podčrtajo pridevnik, opazujejo njegovo obliko in primerjajo oblike pridevnika v vseh treh povedih. Nato odgovorijo na vprašanji.

Dopolnijo nepopolne povedi – tako povzamejo ugotovitve o oblikovni (in sicer številski) odvisnosti pridevnika od samostalnika in o trištevilskosti pridevnika.

K množinskim samostalnikom napišejo dane pridevnike; pri tem pazijo, da jih postavijo v pravilno spolsko in številsko obliko.

Ob ponujenih možnostih razmišljajo o številski obliki napisanih pridevnikov; nato obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom.

Povedo, zakaj so uporabili množinske oblike pridevnikov.

Dopolnijo nepopolne povedi – tako povzamejo svoje ugotovitve o obliki pridevnika (tj. o njegovi trispolskosti in trištevilskosti) in o njegovi oblikovni (tj. spolski in številski) odvisnosti od samostalnika ter spoznajo strokovno poimenovanje za to oblikovno razmerje (tj. »ujemanje pridevnika s samostalnikom v spolu in številu«).

III. ZAKLJUČNI DEL • Pridevniki SDZ, 69, nal. 17; DZ, 52, nal. 6

Napišejo navodilo za DN. Za DN izpišejo iz DZ, 69, nal. 17 samostalnike in pridevnike ter jim določijo spol, število (pridevnikom še

vrsto).

Domača naloga: Opombe: individualna pomoč

POTEK URE Dejavnosti učitelja

2. ura

Samostalnik-pridevnik – utrjevanje Dejavnosti učenca

I. UVOD Z MOTIVACIJO • Pregled naloge

II. GLAVNI DEL •

Ujemanje samostalnika in pridevnika SDZ, 74–75, nal. 9–11 DZ, 54, nal. 2–4 Vodim reševanje nalog.

Frontalno preverim rešitve in spodbujam učence k opisovanju strategije reševanja naloge, tj. naprej preberemo samostalnik (in prepoznamo njegov spol, število in sklon), nato postavimo pridevnik v isti spol, število in sklon.

Berejo in kontrolirajo, kako so določili samostalnike in pridevnike (DZ, 69, nal. 17).

K samostalnikom, napisanim v preglednici za spol in število, napišejo pravilne oblike pridevnika hiter.

Za popestritev si ogledajo ilustracijo na koncu naloge in preberejo besedili v oblačkih (lahko kot igro vlog).

Nato se pogovarjajo o besedilu (odgovoru) v drugem oblačku – ta se navezuje na glagol ujemajo v vprašalni povedi.

Preberejo nepopolne povedi in jih dopolnijo tako, da postavijo pridevnike (ki so napisani v oklepaju) v pravilno obliko in jih napišejo.

Preberejo povedi. Nato presojajo njihovo pravilnost, odpravijo napake in pojasnijo svoje popravke.

Ker so v povedih navedene napake, ki jih delajo učenci vsak dan, jih marsikateri učenec sploh ne bo prepoznal. Zato individualno pomagam učencem pri odkrivanju napak (npr. tako, da jih vprašam, koliko stvari se izraža z besedo sta, nato pa jih usmerim k opazovanju oblike zadnjih dveh besed v povedi). Po pregledu rešitev naj učence spodbuja k pogovarjanju o tem, ali tudi sami delajo te napake, zakaj jih delajo in kako bi jih odpravili.

III. ZAKLJUČNI DEL • Cunamiji

SDZ, 55, nal. 2, UČ, 107, nal. 2

Domača naloga: Opombe: individualna pomoč

Iz besedila o cunamijih SDZ, 55, nal. 2 izpišejo pridevnike in samostalnike ter jih določijo.

Osnovna šola Majšperk PREDMET:

SLOVENŠČINA

UČNI SKLOP: UČNA ENOTA:

RAZRED:

5. b

URA:

118., 119.

UČITELJICA:

Barbara Rajh

NB – pridevnik Stopnjevanje pridevnika Stopnjevanje pridevnika

CILJI Učenci: • razumejo cilje stopnjevanja pridevnikov; obvladajo obe vrsti stopnjevanja (tj. z obrazilom in s prislovom); poznavajo normativne vrednosti obeh vrst stopnjevanja; pravilno stopnjujejo pri sporočanju v knjižnem jeziku; prepoznavajo in popravljajo napačno izražene stopnje pridevnika; • pravilno stopnjujejo pri sporočanju v knjižnem jeziku; prepoznavajo in popravljajo napačno izražene stopnje pridevnika; razumejo strategije reševanja naloge; presojajo rešitve in utemeljevanje svojega mnenja; povzemajo pravila o knjižnem stopnjevanju pridevnikov.

PRIPOMOČKI: TIP UČNE URE: SDZ, 76–79, nal. 1–7; UČ, 120–122, nal. 1–6, DZ, 56, nal. 1 nova snov SDZ, 79–81, nal. 8–10; UČ, 122–123, nal. 7, DZ, 56–57, nal. 2–3 OBLIKE DELA UČNE METODE x x x

frontalna individualna delo v dvojicah skupinska

pogovor, razlaga, pripovedovanje, m. branja in dela s tekstom, izkušenjsko učenje, praktično delo, raziskovanje, prikaz, opazovanje, sodelovalno učenje, problemski pouk, ogled videoposnetka, preverjanje, ocenjevanje

POTEK URE Dejavnosti učitelja I. UVOD Z MOTIVACIJO • Ilustracija v DZ

II. GLAVNI DEL •

1. ura

Stopnje pridevnika Dejavnosti učenca

Ogledajo si ilustracijo pod naslovom enote in preberejo besedila v oblačkih (lahko kot igro vlog).

Nato se pogovarjajo npr. o tem, kaj predstavlja ilustracija, kdo je začel pogovor, s kom se je primerjala deklica, katero njuno znanje je primerjala, kaj je ugotovila, kako se je na to odzval deček, ali se je deklica s tem strinjala, kdo je posegel v pogovor in kaj je naredil, kaj pomeni pregovor Pametnejši odneha …

Frontalno rešujejo naloge v DZ.

Stopnjevanje pridevnika

SDZ, 76–79, nal. 1–7 UČ, 120–122, nal. 1-6, DZ, 56, nal. 1

Vodim reševanje stopnjevanja pridevnika.

Nal. 1: Učencem, ki imajo težave, pomagam tako, da se z njimi pogovorim o strategiji reševanja naloge, npr.: – Najprej preberi prvi dve povedi v navodilu. Vzemi list papirja in eno pod drugim prepiši imena dečkov. K vsakemu imenu pripiši podatek o dečkovi starosti. Med imeni in starostjo nariši navpično črto. Tako si dobil preprosto preglednico.

– Preberi zadnjo poved v navodilu.

Primerjajo starost treh bratov in sklepajo/ocenjujejo, kdo je starejši oz. mlajši od koga in kdo od njih je najstarejši oz. najmlajši. Nato dopolnijo napisani povedi.

– Preberi prvi del povedi (tj. do vejice). Nato v svoji preglednici poišči, koliko sta stara omenjena dečka. Primerjaj njuno starost in razmisli, kateri od njiju je starejši oz. mlajši. Nato pisno dopolni prvi del povedi.

– Preberi še drugi del povedi. V svoji preglednici poišči, koliko je star omenjeni deček; njegovo starost primerjaj s starostjo drugih dveh dečkov in povej, ali je omenjeni deček od vseh najmlajši ali najstarejši. Nato pisno dopolni drugi del povedi.

– Na enak način rešuj še drugo poved – najprej dopolni njen prvi del, nato pa še drugega. Če bom učencem pomagala pri usvajanju strategije reševanja te naloge, bodo učenci samostojno reševali 2. nalogo. (Sicer pa bodo govorili, da te in naslednje naloge ne znajo rešiti, da je naloga zanje pretežka, da je nima smisla reševati ipd.) Še to: Večina učencev bo pridevnike stopnjevala s prislovi, zato jih spodbujam k razmišljanju o drugi možnosti stopnjevanja (tj. z obrazili) in k odpravljanju napak.

Nal. 2: Ta naloga sestoji iz štirih delov – vsakega od njih se da reševati na enak način, kot se je reševalo 1. nalogo. Podatke o višini gora (Triglava, Grintovca in Stola) lahko učenci prepišejo z zemljevida Slovenije ali pa s fotografij v DZ sklepajo o njihovi razvrstitvi po višini; podatke o hitrosti živali, o ceni šolskih potrebščin in o teži živali pa naj »črpajo« iz svojih izkušenj.

Učence spodbujam k razmišljanju o drugi možnosti stopnjevanja (tj. z obrazili) in k odpravljanju napak.

Nal. 3: Učenci so v 1. in 2. nalogi pisali neosnovne, torej stopnjevane pridevnike. Zato jim morajo v tej nalogi najprej poiskati ustrezno osnovno stopnjo (v levem stolpcu preglednice), nato pa morajo njihove neosnovne oblike prepisati na ustrezno mesto v preglednici (pri tem posnemajo zgled, ki je napisan na vrhu preglednice).

Primerjajo lastnosti treh gora/živali/šolskih potrebščin (in sicer njihovo višino/hitrost/ ceno/težo) in izrekajo svojo oceno o njihovih stopnjah.

Nato dopolnijo napisani dvojici povedi.

Za popestritev si ogledajo ilustracijo na koncu naloge in preberejo besedili v oblačkih (lahko kot igro vlog). Nato povedo svoje mnenje o ilustraciji in ga utemeljijo.

Pridevnike, s katerimi so dopolnjevali samostalnike v 1. in 2. nalogi, prepišejo v preglednico, v kateri je v levem stolpcu že napisana osnovna stopnja pridevnikov, na vrhu pa je podan zgled za reševanje naloge.

Opazujejo pridevnike, napisane v preglednici v 3. nalogi, ter ob ponujenih možnostih razmišljajo o vprašalnicah zanje, o njihovi vrsti in o tem, kaj izražajo. Nato obkrožijo črko pred pravilnimi rešitvami.

Opazujejo pridevnike v stolpcih v preglednici v 3. nalogi in razmišljajo, katero stopnjo lastnosti izražajo (tj. osnovno, srednjo/višjo ali najvišjo). Svoje ugotovitve izrazijo tako, da začetke povedi povežejo z ustreznim nadaljevanjem.

Nepopolne povedi dopolnijo s podatki (prvega lahko izberejo iz ponujenih možnosti) – tako povzamejo pravilo o tem, katere pridevnike stopnjujemo in katere stopnje lastnosti pri tem izražamo.

Učencem pomagam pri reševanju zadnjega dela naloge tako, da jih vodim pri razmišljanju o tem, kje bi našli ustrezne podatke (tj. v 6. nalogi in v srednjem delu 7. naloge).

Rešitve preverim frontalno.

Preberejo povedi. Podčrtajo pridevnike in napišejo, katere vrste so.

V povezovalni nalogi ob vsakem navedenem pridevniku razmišljajo o tem, katero lastnost poimenuje (tj. barvo, obliko ali našo oceno).

Nato povežejo ustrezne dele trditve.

Podčrtane/navedene pridevnike skušajo stopnjevati; nato povedo, kaj so opazili. Svoje ugotovitve povzamejo tako, da dopolnijo nepopolni povedi.

Za popestritev si ogledajo ilustracijo na robu te naloge in preberejo besedili v oblačkih; nato povedo, kakšen se jim zdi pogovor, ter pojasnijo svoje mnenje.

III. ZAKLJUČNI DEL • Preverjanje.

Domača naloga: Opombe: individualna pomoč

Berejo dopolnjene povedi in zapišejo povzetek.

Pridevnik poimenuje lastnost, vrsto ali svojino prvine predmetnosti. Lastnost prvine (npr. hitrost) je lahko različne stopnje, in sicer osnovne, višje ali najvišje (prim. hiter, hitrejši, najhitrejši), medtem ko vrsta (npr. lesen) in svojina (npr. sestrin) ne moreta biti različne stopnje (ne gre: lesen, bolj lesen, najbolj lesen; sestrin, bolj sestrin, najbolj sestrin).

Zato stopnjujemo samo lastnostne pridevnike – pa še teh ne vseh, temveč samo tiste, s katerimi izražamo svojo oceno, tj. t. i. vrednotenjske pridevnike, npr. visok, nizek, hiter, počasen, lep, grd, globok, plitev.

(Pridevnikov, ki poimenujejo barvo, npr. bel, ali obliko, npr. ovalen, ne stopnjujemo.)

Vrednotenjske pridevnike stopnjujemo na dva načina, in sicer tako, da neosnovni stopnji izražamo: – s prislovom bolj in najbolj (npr. bolj umazan, najbolj umazan) ali – z obrazilom -ši, -ji ali -ejši, najvišjo stopnjo pa še z obrazilom naj- (npr. čistejši, najčistejši).

Vse vrednotenjske pridevnike lahko stopnjujemo s prislovom, večino pa tudi z obrazilom.

Učenci stopnjujejo pridevnike predvsem opisno; z obrazili jih stopnjujejo le redko – verjetno tudi zato ne, ker ne morejo posplošiti pravila za to, kdaj uporabljamo obrazilo -ši, kdaj -ji in kdaj -ejši (to pravilo ni preprosto). Vendar pa se za sporočanje v knjižnem jeziku zapoveduje stopnjevanje z obrazilom (medtem ko se sme s prislovi stopnjevati samo tiste pridevnike, ki se jih ne da stopnjevati z obrazili).

Učitelj naj zato pazi, da pred učenci ne bo stopnjeval s prislovom, temveč z obrazilom; odziva naj se na napake učencev in naj učence opozarja na drugo vrsto stopnjevanja (torej z obrazili); učence naj spodbuja k primerjanju lastnosti (tj. k stopnjevanju pridevnikov) ter k sistematičnemu izbiranju med stopnjevanjem s prislovom ali z obrazilom.

POTEK URE Dejavnosti učitelja

2. ura

Stopnje pridevnika Dejavnosti učenca

I. UVOD Z MOTIVACIJO • Ponovitev (stopnjevanje pridevnika)

Povedo, kako stopnjujemo pridevnike, in navedejo posebnosti pri stopnjevanju.

II. GLAVNI DEL •

Preberejo povedi. Opazujejo podčrtane besedne zveze in razmišljajo, kaj poimenujemo z besedama v teh zvezah – pri tem si lahko pomagajo tako, da rešijo povezovalno nalogo.

Odgovorijo na vprašanje o tem, ali je možno stopnjevati še Vodim reševanje nalog. kako drugače.

Preberejo povedi, v katerih manjkajo stopnjevani pridevniki – Učencem povem, da se za sporočanje v do teh pridejo tako, da še enkrat preberejo povedi z začetka 8. knjižnem jeziku (pa tudi sicer) priporoča naloge in nato ob podčrtanih stopnjah pridevnika (npr. bolj stopnjevanje na drug način (tj. ne z bolj) in da lahko z bolj stopnjujemo samo tistih nekaj dober) razmišljajo, kako bi še lahko izrazili srednjo/višjo stopnjo pridevnikov, ki jih ne moremo stopnjevati lastnosti. Potem se vrnejo k nepopolnim povedim in vanje drugače (npr. umazan). vpišejo primernike z obrazili (prim. boljši, manjši, lažji, hitrejši).

Učencem naročim, naj bolj pazijo, kako Učitelja vprašajo, kateri način je pravilnejši. Poslušajo njegovo stopnjujejo pridevnike, in naj popravljajo pojasnilo, skušajo si ga zapomniti in ga čim večkrat upoštevati. sami sebe oz. drug drugega.

Stopnjevanje pridevnika

SDZ, 79–81, 8–10 UČ, 122–123, nal. 7, DZ, 56–57, nal.

2–3

Preverim rešitve. Učence, ki so izbrali stopnjevanje s prislovom, spomnim na pravilo, o katerem so govorili pri 8. nalogi.

Berejo nepopolne povedi, izberejo ustrezno obliko stopnjevanega pridevnika in jo prepišejo na črto.

Nepopolno poved dopolnijo z ustrezno obliko stopnjevanega pridevnika (njegova osnovna stopnja je napisana v oklepaju).

Nato izpolnijo preglednico, in sicer tako, da pridevnike, ki so jih Preverim rešitve. Za učence, ki so pridevnike vpisali v povedi v prvem delu naloge, prepišejo na ustrezno mesto v preglednici (tj. v srednji stolpec), nato pa pripišejo še stopnjevali s prislovom, pripravim dodatne vaje za stopnjevanje z obrazili. drugi njihovi stopnji.

Za popestritev si ogledajo ilustracijo na koncu naloge in preberejo besedila v oblačkih ter se pogovorijo o njih.

III. ZAKLJUČNI DEL • Zapis povedi Zapis povedi z različnimi stopnjami pridevnika.

Domača naloga: Opombe: individualna pomoč

Pišejo povedi.

Osnovna šola Majšperk SLOVENŠČINA

PREDMET:

UČNI SKLOP: UČNA ENOTA:

RAZRED:

5. b

URA:

120., 121.

UČITELJICA:

Barbara Rajh

NB – pridevnik, samostalnik Pridevnik – samostalnik – ponavljanje Preverjanje

CILJI Učenci: • znajo »poiskati« pridevnike in samostalnike; samostalnikom in pridevnikom določijo spol in število, pridevniku še vrsto; • upoštevajo pravila za stopnjevanje pridevnikov; • rešijo naloge na učnem listu.

PRIPOMOČKI: UL iz priročnika OBLIKE DELA x

frontalna

x

individualna delo v dvojicah skupinska

x

TIP UČNE URE: ponavljanje; preverjanje

UČNE METODE pogovor, razlaga, pripovedovanje, m. branja in dela s tekstom, izkušenjsko učenje, praktično delo, raziskovanje, prikaz, opazovanje, sodelovalno učenje, problemski pouk, ogled videoposnetka, preverjanje, ocenjevanje

POTEK URE ponavljanje Dejavnosti učitelja I. UVOD Z MOTIVACIJO • Ponovitev Ponovimo (samostalnik in pridevnik).

1. ura

Pridevnik – samostalnik – Dejavnosti učenca

Odgovarjajo na vprašanja in ponovijo učno snov na primerih.

Poiščejo pridevnike in samostalnike v povedi ter jim določijo poznano.

II. GLAVNI DEL •

Reševanje UL.

Rešujejo naloge na UL.

III. ZAKLJUČNI DEL: • Preverjanje in analiza rešitev Domača naloga: Opombe: individualna pomoč

Berejo rešene naloge, odpravijo pomanjkljivosti.

POTEK URE

2. ura Dejavnosti učitelja

Preverjanje Dejavnosti učenca

I. UVOD Z MOTIVACIJO • Priprava Priprava prostora in posredovanje navodil.

Razdelim UL.

Pripravijo pisala, prostor.

II. GLAVNI DEL •

Individualno reševanje nalog

Rešujejo naloge na UL.

III. ZAKLJUČNI DEL • Oddaja nalog Poberem UL in jih popravim.

Domača naloga: Opombe: individualna pomoč

Oddajo UL.