UČNA PRIPRAVA Učitelj Predmet Razred Šolsko leto Tema Enota Učne oblike Učne metode Operativni cilji
Procesni cilji Pripomočki
Geografija 6. Upodabljanje površja Uporaba zemljevidov Frontalna, individualna, delo v dvojicah, skupinska. Pogovor, razlaga, demonstracija. 1. Naštejejo vrste zemljevidov. 2. Spoznajo opremo zemljevidov. 3. Naredijo besedni opis pokrajine na podlagi dogovorjenih kartografskih znakov na zemljevidu. 1. S pomočjo svetovnega spleta izdelajo zemljevid okolice šole. Učbenik Raziskujem Zemljo str. 30 in 31, GPS, zemljevid Slovenije, Atlas sveta za osnovne in srednje šole, stenski zemljevid sveta, delovni zvezek Raziskujem Zemljo str. 22. POTEK DELA UČITELJ UČENCI
1. Uvod (10 minut) a) Ponovitev Vodim pregled domačega dela.
Izbrani učenec ostalim predstavi legendo, ki jo je uredil k zemljevidu mestnega načrta Ljubljane. Ostali preverijo pravilnost legende. Podajo rešitve vaj v delovnem zvezku na str. 20 in 21.
b) Motivacija Pokažem GPS. Vodim pogovor.
Učenci ga prepoznajo in povedo, da je to navigacijski sprejemnik, ki nam pomaga pri orientaciji oz. nam določa trenutni položaj. Povedo, da je v vsakdanjem življenju najbolj uporaben v avtomobilu.
Dodam, da imajo najmodernejše izvedbe vgrajene avtokarte in mestne načrte. Pokažem, kako se uporablja. Napovem temo šolske ure. 2. Usvajanje (25 minut) a) Učence razdelim v dvojice in jih usmerim k ročnemu zemljevidu Slovenije oz. v atlas na str. 8/9. Povem, da naj bodo pozorni na opremo zemljevida in na pomen te opreme. Vodim pogovor. Učencem predstavim opremo zemljevidov še
Ugotovijo, da ima zemljevid naslov, stopinjsko mrežo, legendo s kartografskimi znaki in merilo. Izbrani učenci ostalim povedo, kakšna je oprema zemljevida. V Pogovoru se razjasni pomen posameznih elementov zemljevida. Ugotovijo, da je ta
s pomočjo učbenika str. 30 in 31.
oprema bistvenega pomena za razumevanje oz. uporabo zemljevida. Izbrani učenec pride k stenski karti sveta in na njej pokaže njegovo opremo.
b) Učence razdelim v skupine in vsaki dam različne zemljevide (splošnega, izbrana tematska in dva posebna) z navodilom, da jih primerjajo med sabo in ugotovijo njihov namen oz. vlogo.
Ugotovijo, da se med seboj razlikujejo glede na izgled in vsebino, ki jo prikazujejo. Za splošni zemljevid ugotovijo, da prikazuje veliko različnih podatkov (jih naštejejo), za tematskega, da prikazuje oz. izpostavlja eno stvar (podatke ene vrste) oz. takšne parametre, ki običajno v naravi niso nujno vidni, za posebne zemljevide pa ugotovijo, da imajo namen informirati točno določeno ciljno skupino (npr. turiste, voznike …). V pogovoru predstavijo svoje zaključke.
Vodim pogovor. Pojasnim, da zemljevide delimo na splošne, tematske in posebne. Vsakega kratko opišem. c) Pozornost učencev usmerim v učbenik str. 31 k razlagi preračunavanja razdalj. Kateri element zemljevida nam pove, kako lahko izračunamo (si predstavljamo) razdalje v naravi na podlagi zemljevida?
Ugotovijo, da je to merilo. To nam pove kolikokrat so razdalje iz narave na zemljevidu pomanjšane. Izbrani učenec pride pokazati merilo k stenski karti sveta in pojasni, da so objekti iz narave tolikokrat pomanjšani, kot znaša številka na desni strani merila.
Pojasnim, da ločimo številčno in grafično merilo. Oba pokažem na stenski karti sveta in ponovno pojasnim njun pomen – obe številki številčnega merila predstavljata centimetre. Tiste na desni lahko pretvarjamo v metre ali kilometre. Pojasnim kako. 3. Zaključek (10 minut) a) Podam navodila za besedni opis pokrajine na podlagi dogovorjenih znakov. Vodim pregled. b) Podam navodila za domače delo: rešijo vajo v delovnem zvezku str. 22 in jih seznanim z navodili projekta. Izdelava zemljevida v delovnem zvezku.
Vsaka skupina si izbere eno celino in jo opiše na podlagi dogovorjenih znakov v legendi. Vsaka skupina zaključke kratko predstavi.