http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_slovenscina/1.%20razred/Prirocniki_priprave/1_

Priprave BGS 1 (b) – »Razvijanje govorne zmožnosti«

Učni cilj: Učenci opazujejo ilustraciji. Po analogiji tvorijo manjšalnice/ljubkovalnice.

Učna enota: Tvorjenje manjšalnic – Sličica, hišica, potka…

Priprava: Besede gradijo svet 1 – Učbenik za slovenščino za 1. razred OŠ (str. 20 in 21).

Oblika dela: frontalna.

1.

Učitelj Učenci Spodbudi učence, naj povedo, kako so jih Sodelujejo v pogovoru. Poslušajo klicali starši, stari starši, ko so bili še sošolce.

2.

manjši (morda jih kličejo še vedno tako).

Naroči učencem, naj opazujejo ilustraciji Opazujejo. v DU str. 20 in 21 z vidika podobnosti in

3.

razlik.

Vodi pogovor o ilustraciji: »Kako bi Na podlagi primerjave obeh ilustracij imenovali…«

poimenujejo posamezne stvari na ilustraciji: hiša – hišica, pot – potka, miš

4.

– miška, trava – travica, sova ­ sovica…

Seznani učence, da te besede imenujemo Poslušajo.

5.

manjšalnice oziroma ljubkovalnice.

Spodbudi učence, naj po analogiji tvorijo List v zvezku prepognejo in v eno polje in ilustrirajo manjšalnice/ljubkovalnice.

ilustrirajo določene predmete in stvari, nato pa v drugo polje ilustrirajo pripadajoče manjšalnice/ljubkovalnice (npr. torba – torbica, goba –gobica…).

6.

Naroči učencem, naj povežejo pare Povezujejo pare ilustracij.

7.

ilustracij (npr. torba – torbica).

Povabi učence, naj poročajo.

Poročajo.

Učni cilj: Učenci opazujejo konkretne primere in ilustracije, poimenujejo predmete in njihove lastnosti.

Učna enota: Dolg ali kratek rokav

Priprava: Besede gradijo svet 1 – Učbenik za slovenščino za 1. razred OŠ (str. 22), Ksenija Pečnik: Sopomenke in protipomenke (Preko igre do znanja), Založba Rokus.

Oblika dela: frontalna, skupinsko delo.

1.

Učitelj Učenci Spodbudi učence, naj nekaj časa molče Pozorno opazujejo zunanjost sošolcev. pozorno opazujejo drug drugega (vendar

2.

ne prvega soseda).

Povabi posamezne učence, naj čim bolj Poslušajo, opazujejo in prepoznavajo. podrobno

opišejo

določenega

sošolca/sošolko. Morda jim namignimo, naj najprej nizajo tisto, kar se bistveno ne razlikuje od ostalega, saj bodo sicer 3.

sošolci takoj uganili koga opisujejo.

Naroči učencem, naj opazujejo ilustraciji Opazujejo in poimenujejo. v DU str. 22. Poiščejo naj čim več podrobnosti na osebah oziroma nasprotij in jih poimenujejo (npr. debel – suha, obut

4.

5.

– bosa, temnolasa – svetlolas…)

Spodbudi učence za igro »dan – noč«.

Sodelujejo v igri.

Seznani učence, da nekaterim besedam Poslušajo. določamo besede z nasprotnim pomenom

6.

(protipomenke).

Spodbudi učence, naj tvorijo skupine po V skupinah po štiri odkrivajo karte štiri. Igrali bodo didaktično igro protipomenk. Učenci naj poimenujejo »Protipomenke« (po vzgledu igre besedne pare. Ko skupine zaključijo oz.

Spomin). V ta namen učitelj pripravi najdejo vse pare, naj zamenjajo karte med ustrezne pare kart (Priloga 1). Učitelj naj seboj.

odbere ustrezne pare iz predstavljenih 7.

parov iz Priloge 1.

Naroči učencem, naj posamezna nasprotja Rišejo nasprotja in jih poimenujejo. narišejo v individualni zvezek.

Priloga 1 (Ksenija Pečnik: Sopomenke in protipomenke (Preko igre do znanja), Založba Rokus): Dan – noč, bel – črn, desna – leva, nov – star, nizek – visok, dol – gor, suh – moker, spodaj – zgoraj, jutro – večer, mraz – vročina, temen – svetel, odprto – zaprto, začetek – konec, znotraj – zunaj, moj – tvoj, tišina – hrup, prvi – zadnji, revež – bogataš, dolg – kratek, velik – majhen, zgodaj ­ pozno, veselje – žalost, lačen – sit, poln – prazen, neumen – pameten, starost – mladost, zabaven – dolgočasen, lep – grd, vojna – mir,obut – bos, bolezen – zdravje, lahek – težek;

tla – strop, suh – debel, spredaj – zadaj, hiter – počasen, širok – ozek, šibak – močan, globok – plitev, redek – gost, speč – buden, oster – top, snidenje – slovo, koristen – škodljiv, varčen – zapravljiv, gladek – hrapav, strahopeten – pogumen, strm – položen, oglat – okrogel, konkretno – abstraktno.

Učni cilj: Učenci poiščejo ženski par moškemu oziroma tvorijo feminative. Širijo besedni zaklad.

Učna enota: Kuhar ali kuharica

Priprava: Besede gradijo svet 1 – Učbenik za slovenščino za 1. razred OŠ (str. 23).

Oblika dela: frontalna.

1.

Učitelj Učenci Ustvarimo lutkovni kratek prizor, v katerem nastopata dve ročni lutki.

M: »Dober dan, učenci! Jaz sem deček.

Učenci pozorno poslušajo.

Ime mi je Martin.« Ž: »Pozdravljeni! Jaz sem deklica. Ime mi je Eva.« M: »Sem prvošolec.« Ž: »Jaz pa sem prvošolka.« M: Se obrne proti Evi: »Jaz sem njen sošolec.« Ž: »In jaz sem njegova sošolka.« M: »Naj vam zaupam, da sem tudi njen prijatelj.« Ž: »Jaz pa sem njegova prijateljica.« M in Ž: »In skupaj sva par!« Ž: »Joj, tega pa ne bi smela izdati 2.

učencem!« In zbežita s scene.

Vodi pogovor o določenih parih besed Sodelujejo v pogovoru. Ugotovijo tipično (deček – deklica, prvošolec – prvošolka, končnico (­a) in jo ustrezno poudarijo v

3.

sošolec – sošolka, prijatelj – prijateljica). izgovoru.

Povabi učence, naj si ogledajo ilustracije v Opazujejo.

4.

DU str. 23.

Naroči učencem, naj »glasno berejo« »Glasno berejo« ilustracije. ilustracije v levem stolpiču (od zgoraj

5.

navzdol) in nato še v desnem stolpiču.

Poda učencem navodila za delo v DU str. Povežejo učitelj – učiteljica.

23. Povežejo naj sličice na levi strani s sličicami na desni tako, da bodo tvorili pare. Predlaga, da en primer napravijo

6.

skupno, nato izvedejo individualno.

Opazuje učence pri delu in jim po potrebi Povezujejo ostale pare po navodilu.

7.

8.

nudi pomoč.

Povabi učence k poročanju.

Preverijo rešitve in jih utemeljijo.

Spodbudi učence, naj sedejo v krog. Poda Sodelujejo v vaji. navodilo za vajo, v kateri moškemu spolu Ugotovijo razliko med a in b skupino iščejo ženski par (Priloga 1 a in b).

besed v tvorjenju (npr. a) natakar –

natakarica, b) petelin – kokoš) Priloga 1: a) Zobozdravnik – zobozdravnica, natakar – natakarica, zdravnik – zdravnica, tajnik – tajnica, policist – policistka, kmetovalec – kmetovalka, cvetličar – cvetličarka, voznik ­ voznica, slikar – slikarka, računovodja – računovodkinja, trgovec – trgovka, arhitekt – arhitektka; medved – medvedka, lev – levinja, pes – psica, žaba – žabec, raca – racak; b) Petelin – kokoš, bik – krava, konj – kobila; mož – žena, brat – sestra, stric – teta, bratranec – sestrična.

Učni cilj: Učenci primerjajo položaj predmetov/bitij. Utrjujejo rabo predlogov v, na, pod in nad za izražanje prostorskega razmerja.

Učna enota: Kje je …?

Priprava: Besede gradijo svet 1 – Učbenik za slovenščino za 1. razred OŠ (str. 24).

Oblika dela: frontalna, delo v skupinah.

1.

Učitelj Učenci Spodbudi učence, naj opazujejo in Pozorno opazujejo položaje in poimenujejo nekatere konkretne primere uporabljajo ustrezne predloge. (deloma pripravi že pred izvedbo):

2.

­

goba na škatli (Kje je goba?),

­

goba v škatli (Kje je goba?),

­ goba pod škatlo (Kje je goba?).

Povabi učence, naj si ogledajo ilustracije Pripovedujejo. (desna stran) v DU str. 24 in izrazijo v povedih. Vodi učence tako, da le­ti uporabljajo ustrezne predloge. V primeru,

da se učenci izognejo predlogom, jih spodbujajmo k izražanju s predlogi (Kje spi muca? Kje so rože? Kje leti ptička?

3.

Kje je zvezek?)

Poda učencem navodila za delo v DU. Poslušajo navodilo.

Kvadrate s kroglicami na levi strani naj povežejo z različnimi barvicami z ustreznimi ilustracijami na desni strani.

Povezan par prikazuje enak prostorski

4.

položaj.

Opazuje učence pri delu in jim po potrebi Povezujejo po navodilu.

5.

6.

nudi pomoč.

Povabi učence k poročanju.

Preverijo rešitve in jih utemeljijo.

Spodbudi učence, naj tvorijo skupine po V skupinah po štiri izvajajo vajo po štiri. Vsaka skupina naj opazuje in išče navodil. konkretne primere v učilnici za en predlog

7.

(v, na, pod, nad).

Naroči učencem, naj skupine poročajo o Poslušajo. Po potrebi dopolnijo oz. opaženih prostorskih položajih predmetov popravijo navedeno. in stvari v učilnici.

Učni cilj: Učenci ugotavljajo položaj predmetov/stvari/bitij v konkretnih primerih in na ilustraciji ter povedo, kaj je zgoraj/spodaj, levo/desno, spredaj/zadaj, znotraj/zunaj, blizu/daleč, bližje/najbližje.

Učna enota: Kje je …?

Priprava: Besede gradijo svet 1 – Učbenik za slovenščino za 1. razred OŠ (str. 25).

Oblika dela: frontalna.

Učitelj

Učenci

1.

Povabi učence, naj ugotavljajo položaj Ugotavljajo položaj bitij/predmetov. predmetov/stvari/bitij v učilnici in povedo, kaj je zgoraj/spodaj, levo/desno, spredaj/zadaj, znotraj/zunaj, blizu/daleč,

2.

bližje/najbližje.

Spodbudi učence, naj pripravijo DU str. Ravnajo po navodilu.

3.

25.

Povabi učence, naj si ogledajo ilustracijo Pripovedujejo. Ugotavljajo položaj v DU str. 25. Ugotavljajo naj položaj bitij/predmetov. predmetov/stvari/bitij na ilustraciji in povedo, kaj je zgoraj/spodaj, levo/desno, spredaj/zadaj, znotraj/zunaj, blizu/daleč, bližje/najbližje.

Učni cilj: Učenci izražajo položaj živali v gozdu. Utrjujejo rabo predlogov v, na, pod, nad, pred, za in med izražanje prostorskega razmerja.

Učna enota: Kje je …?

Priprava: Besede gradijo svet 1 – Učbenik za slovenščino za 1. razred OŠ (str. 25).

Oblika dela: frontalna, delo v dvojicah.

1.

Učitelj Učenci Spodbudi učence, naj pripravijo DU str. Ravnajo po navodilu.

2.

25.

Povabi učence, naj si ogledajo ilustracijo Pripovedujejo. v DU str. 25 in izrazijo v povedih. Vodi učence tako, da le­ti uporabljajo ustrezne predloge. V primeru, da se učenci izognejo predlogom, jih spodbujajmo k

izražanju s predlogi (Kje je veverica? Kje je medved? Kje je zajček? Kje je 3.

polh? ...).

Poda učencem navodila za delo v DU: ­

»z rdečo barvico obkroži tiste ­ veverica in črna ptica v krošnji, polh v živali, ki so v …« (nečem);

­

Ravnajo po navodilu: duplu, črv v gobi;

»z zeleno barvico obkroži tiste ­ veverica in ptica na veji, polž in kača na živali, ki so na …«;

travi;

­

»z modro barvico obkroži tiste ­ medved, zajec, jež, lisica in čebele pod drevesom; živali, ki so pod …«;

­

»z rumeno barvico obkroži tiste živali, ki so nad …«;

­

»z rjavo barvico obkroži tiste živali, ki so pred …«;

­

»z roza barvico obkroži tiste živali, ki so za …«;

­

»z oranžno barvico obkroži tiste

­ rjava ptica nad drevesi; ­ medved in lisica pred drevesom; ­ zajec za drevesom; ­ ptici, metulj in jež med drevesi;

4.

živali, ki so med …«.

Povabi učence k poročanju.

5.

Spodbudi učence k opazovanju živali na Ugotovijo, da so nekatere živali obkrožili

Učenci utemeljujejo svoje navedbe.

ilustraciji. Ugotovijo naj, da položaj z različnimi barvami, kar pomeni, da nekaterih živali lahko izrazimo z lahko uporabimo različne predloge.

6.

različnimi predlogi.

Spodbudi učence, naj tvorijo smešne Prvi učenec iz para pove smešno poved povedi v dvojicah.

(npr. Zajec sedi na veji.). Drugi učenec iz

Opazuje delo dvojic.

para prepozna napako in poved pove tako, da bo izražena z ustreznim položajem (npr. Zajec je za drevesom.). Čez nekaj časa vlogi zamenjata.

Učni cilj: Učenci izražajo položaj bitij. Utrjujejo rabo predlogov v – iz in na – z/s in izražanje prostorskega razmerja.

Učna enota: Premikamo se

Priprava: Besede gradijo svet 1 – Učbenik za slovenščino za 1. razred OŠ (str. 26).

Oblika dela: frontalna, individualna.

1.

Učitelj Pred učenci izvede konkretne primere:

Učenci Opazujejo.

a) Predhodno se z določenim učencem Sodelujejo v pogovoru in uporabijo dogovori, da za hip zapusti učilnico, nato ustrezne predloge (iz učilnice, v pa se vrne. Vodi pogovor (»Od kod je učilnico). Ustrezno rabijo predlog v – iz. odšel? Kam se je vrnil?«). b) Za rabo predloga da list papirja v Ustrezno rabijo predlog v – iz. knjigo in nato vzame list iz knjige. c) Na glavo da kapo, nato jo sname. Vodi Ustrezno rabijo predlog na – z. pogovor (»Kam sem dala kapo? Od kod sem vzela kapo?«). č) Na šolsko klop položi knjigo, nato jo Ustrezno rabijo predlog na – s. vzame s klopi. Vodi pogovor (»Kam sem položila knjigo? Od kod sem vzela 2.

knjigo?«.

Spodbudi učence, naj pripravijo DU str. Ravnajo po navodilu.

3.

26.

Povabi učence, naj si ogledajo ilustracijo Pripovedujejo in uporabljajo predloge v v DU str. 26 in izrazijo v povedih. Vodi (avto) – iz (avta) in na (strehi) – s učence v pogovoru tako, da le­ti (strehe). uporabljajo ustrezne predloge. V primeru, da se učenci izognejo uporabi ustreznim predlogom, jih spodbujajmo k temu s vprašanji.

4.

Poda učencem navodila za individualno Ustvarjajo po predhodnem vzoru vaj iz delo v zvezku.

DU str. 26.

Učenci naj prepognejo list v zvezku po sredini. V levo kolono naj narišejo nekaj, kar prikazuje rabo predloga v in na ter v desno kolono nekaj, kar prikazuje iz in 5.

s/z.

Povabi učence k poročanju.

Učenci utemeljujejo svoje navedbe.

Učni cilj: Učenci opazujejo konkretne primere in ilustracije istega dogodka. Utrjujejo rabo pojmov prej/najprej in potem.

Učna enota: V razredu

Priprava: Besede gradijo svet 1 – Učbenik za slovenščino za 1. razred OŠ (str. 27).

Oblika dela: frontalna.

1.

Učitelj Pred učenci izvede konkretne primere:

Učenci Opazujejo konkretne primere in utrjujejo

a) Napolni kozarček vode iz pipe in pojme najprej/prej in potem. zalije rože (»Kaj se napravila najprej in kaj potem?«). b) Iz peresnice vzame barvico in jo ponudi učencu (»Kaj sem napravila najprej in kaj potem?«). c) Vzame kredo in na tablo nariše drevo (»Kaj sem narisala najprej in kaj potem?«). d) Vzame očala na mizi in jih pospravi v torbo (»Kaj sem

2.

napravila prej in kaj potem?«).

Spodbudi učence, naj pripravijo DU str. Ravnajo po navodilu.

3.

27.

Povabi učence, naj si ogledajo ilustracijo Opazujejo ilustraciji. v DU str. 27. Opozori jih, naj bodo

4.

natančni tudi pri podrobnostih.

Pozove učence, naj pripovedujejo najprej Pripovedujejo in uporabljajo pojme o zgornji ilustraciji in nato ob spodnji prej/najprej in potem. ilustraciji.

Ustvarjajo po predhodnem vzoru vaj iz DU str. 26.

5.

Vpraša učence, kateri dogodek se je Učenci pripovedujejo in utemeljujejo.

6.

zgodil naprej in kateri potem.

Vodi utrjevanje rabe pojmov z izrečenimi Presojajo učiteljeve trditve. Ob napačnih trditvami (Priloga 1). Učenci naj ob tem navedbah povedo pravilno. uporabijo zelen kartonček za ustrezno Po vzoru učiteljevih vaj lahko postavljajo rabo in rdeč kartonček za neustrezno rabo trditve učenci. pojmov najprej/prej in potem.

Priloga 1:

Obujemo copate – sezujemo čevlje ► rdeč karton; slečemo bundo – obesimo bundo v omaro ► zelen karton; oblečemo pižamo – gremo spat ► zelen karton; pojemo zajtrk – gremo v šolo ► zelen karton; malicamo – umijemo ► rdeč karton; pripravimo barvice – barvamo risbo ►zelen karton; pometamo – vzamemo metlo ► rdeč karton; pijem čaj – skuham čaj ► rdeč karton.

Učni cilj: Učenci opazujejo konkretne primere in predmete/bitja na ilustracijah. Ugotavljajo njihovo število/količino ter povedo, koliko jih je in česa je enako/več/manj. Vadijo izražanje

količine z glavnimi števniki oziroma prislovi mere (malo/veliko) ter pravilno rabo samostalnika in povedkovega izraza ob količinskih izrazih.

Učna enota: Več, manj, enako

Priprava: Besede gradijo svet 1 – Delovni zvezek za slovenščino za 1. razred OŠ (str. 5).

Oblika dela: frontalna.

1.

Učitelj Z učenci izvede konkretne primere:

Učenci Opazujejo konkretne primere in povedo,

a) Učenci naj nadenejo na rame vsak česa je enako, več in manj. svojo šolsko torbo. Vodi ustrezen pogovor (Ali je v razredu več šolskih torb kot učencev? Jih je enako? Zakaj?). b) Učenci naj vstanejo, se razvrstijo v dve vrsti glede na spol (dečki, deklice) in dečki naj primejo za (samo eno) roko deklico. Vodi ustrezen pogovor (Ali je v razredu enako število dečkov in deklic?

Kako to vemo? Katerih je več? Za koliko več? Katerih je manj? Za 2.

3.

koliko manj?)

Spodbudi učence, naj pripravijo DZ str. 5. Ravnajo po navodilu.

Povabi učence, naj si ogledajo ilustracije Opazujejo in primerjajo. (v levem delu kvadrati z določenim številom pik in na desni strani v oblačkih

4.

predmeti/bitja) v DZ str. 5.

Pozove učence, naj pripovedujejo, kaj so Pripovedujejo (lahko ugotovijo, časa je opazili.

enako, časa je več, česa je manj, koliko manj…)

5.

Vpraša učence, česa je enako.

Učenci pripovedujejo in utemeljujejo: ena pika – sonce, dve piki – oči, tri pike – družina /oče, mama in deklica/, štiri pike

6.

– štiri hruške, pet pik – pet zvezkov.

Pozove učence, naj po nareku učitelja na Ravnajo po navodilu, ki ga učitelj izreče levi strani posameznih kvadratov narišejo po delih samo enkrat (označeno s /). majhen krog z določeno barvico in sicer: 1 – z rdečo / 2 – z modro / 3 – z zeleno / 4 –

7.

z oranžno / 5 – z rjavo /.

Povabi učence, naj povežejo z barvicami

Povezujejo.

(glej zgoraj), česa je enako. Opazuje delo 8.

učencev.

Vodi preverjanje.

Poročajo, kaj so povezali in zakaj.

Uporabljajo ustrezne izraze (enako, več,

Vpraša učence tudi, česa je malo, česa je manj in malo, veliko).

9.

veliko.

Spodbudi učence (to ni vaja za vse Posamezniki ravnajo po navodilu. učence), da dopolnijo vajo v DZ str. Tako, da v prazna oblačka narišejo (v obsegu do pet) predmete/bitja in jih ustrezno povežejo glede na enako.

Učni cilj: Učenci opazujejo konkretne primere in predmete na ilustracijah. Ugotavljajo njihovo število/količino ter povedo, koliko jih je in česa je enako/več/manj. Vadijo izražanje količine z glavnimi števniki oziroma prislovi mere (malo/veliko) ter pravilno rabo samostalnika in povedkovega izraza ob količinskih izrazih.

Učna enota: Več, manj, enako

Priprava: Besede gradijo svet 1 – Delovni zvezek za slovenščino za 1. razred OŠ (str. 6).

Oblika dela: frontalna, delo v dvojicah.

1.

Učitelj Preverijo delo iz prejšnje učne enote.

Učenci V prazna oblačka so narisali v obsegu do pet predmete/bitja in jih nato ustrezno

2.

povezali glede na enako.

Učenci izvedejo konkretni primer v Izvajajo konkretni primer in povedo, česa dvojicah:

je enako, več in manj. Ob tem naj

a) Na klop naj položijo vse svoje zvezke ugotovijo, ali je česa veliko oziroma in DZ ter nato povedo sošolcu v klopi, malo. časa je enako, česa je več oziroma česa je Nato soseda vlogi zamenjata.

3.

4.

manj.

Spodbudi učence, naj pripravijo DZ str. 6. Ravnajo po navodilu.

Povabi učence, naj si ogledajo ilustracije v Opazujejo in primerjajo.

DZ str. 6. Nato naj primerjajo število/količino predmetov na enakem

5.

6.

barvnem ozadju.

Pozove učence, naj pripovedujejo, kaj so Pripovedujejo (lahko ugotovijo, časa je opazili.

enako, časa je več, koliko več, česa je

Vpraša učence, česa je enako.

manj, koliko manj…).

Učenci pripovedujejo in utemeljujejo.

Povedo, da je enako žog. Povežejo naj žoge iz prve in druge skupine tako, da bo

7.

»Ali je ostala katera žoga nepovezana?« vsaka povezana le enkrat.

Pozove učence, naj zgornjem vzgledu Ravnajo po navodilu. povežejo ostale predmete (jabolka, sveče,

8.

knjige in dežnike).

Vodi preverjanje.

Poročajo, koliko predmetov so povezali.

Vpraša učence tudi, česa je malo, česa je Uporabljajo ustrezne izraze (enako, več, veliko.

manj in malo, veliko).

Učni cilj: Učenci opazujejo konkretne primere in predmete/stvari na ilustracijah. Ugotavljajo njihovo število/količino ter povedo, koliko jih je in česa je enako/več/manj. Vadijo izražanje

količine z glavnimi števniki oziroma prislovi mere (malo/veliko) ter pravilno rabo samostalnika in povedkovega izraza ob količinskih izrazih.

Učna enota: Več, manj, enako

Priprava: Besede gradijo svet 1 – Delovni zvezek za slovenščino za 1. razred OŠ (str. 7), rjava barvica.

Oblika dela: frontalna, individualna.

1.

Učitelj Učenci Povabi učence, naj opazujejo predmete in Ravnajo po navodilu. stvari. Povedo naj, katerih je po

2.

3.

številu/količini veliko in katerih malo.

Spodbudi učence, naj pripravijo DZ str. 7. Ravnajo po navodilu.

Povabi učence, naj si ogledajo ilustracije v Opazujejo in primerjajo.

DZ str. 7. Nato naj primerjajo število/količino predmetov na enakem

4.

barvnem ozadju.

Pozove učence, naj pripovedujejo, kaj so Pripovedujejo (lahko ugotovijo, česa je

5.

opazili. manj in česa je veliko).

Pozove učence, naj pogledajo in Primerjajo. primerjajo v vsaki vrsti število/količino predmetov/stvari (kape, lončnice, torte,

6.

drevesa, sončke).

Poda navodilo, naj v vsaki vrsti obkrožijo Ustrezno obkrožijo. z rjavo barvico tisti pravokotnik, v

7.

katerem je manj predmetov/stvari.

Vodi preverjanje.

Poročajo, kaj so obkrožili. Uporabljajo

Vpraša učence, česa je manj (oziroma ustrezne izraze (malo, veliko). česa je veliko.

Učni cilj: Učenci določijo vrstni red ilustracijam in povedo, katera je prva, druga ipd. in pri tem vadijo pravilno rabo vrstilnih števnikov.

Učna enota: Zajček in žirafa

Priprava: Besede gradijo svet 1 – Delovni zvezek za slovenščino za 1. razred OŠ (str. 8).

Oblika dela: frontalna, individualna.

1.

Učitelj Učenci Spodbudi učence, naj pripravijo DZ str. 8 Ravnajo po navodilu.

2.

in barvice.

Povabi učence, naj si ogledajo štiri Opazujejo.

3.

ilustracije v DZ str. 8.

Pripovedujejo naj, kaj so opazili na Pripovedujejo.

4.

posameznih ilustracijah.

Pozove učence, naj povedo, ali je ustrezno Povedo.

5.

zaporedje dogodkov.

Poda navodilo, in sicer pri ilustraciji Narišejo ustrezno število zvezdic glede (Priloga 1):

na vrstilne števnike.

a) ki prikazuje prvi dogodek, narišejo levo pod ilustracijo z modro barvico eno zvezdico; b) ki prikazuje drugi dogodek, narišejo pod ilustracijo z modro barvico dve zvezdici; c) ki prikazuje tretji dogodek, narišejo pod ilustracijo z modro barvico tri zvezdice; d) ki prikazuje četrti dogodek, narišejo pod ilustracijo z modro 6.

barvico štiri zvezdice.

Vodi preverjanje.

7.

3.).

Spodbudi učence, naj si v manjših Pripovedujejo v manjših skupinah.

Poročajo, kako so označili (4., 1., 2. in

skupinah pripovedujejo zgodbo/pravljico Vnašajo elemente izvirnosti. ob ilustracijah.

8.

Povabi posameznike iz skupin, naj Pripovedujejo. pripovedujejo pred celotno skupino.

Priloga 1: V kolikor dopušča znanje matematike števke od 1 – 4, izvedimo zapis vrstilnih števnikov: 1., 2., 3. in 4.

Učni cilj: Učenci primerjajo velikost predmetov/bitij na sliki in v resničnosti. Utrjujejo stopnjevanje pridevnikov z obrazili.

Učna enota: Primerjanje velikosti

Priprava: Besede gradijo svet 1 – Delovni zvezek za slovenščino za 1. razred OŠ (str. 9).

Oblika dela: frontalna, individualna.

1.

Učitelj Izvede konkretne primere:

Učenci

a) Pred skupino naj povabi dva Povedo, kateri je manjši, kateri je višji. učenca. Eden naj bo manjši, drugi naj bo višji. b) Učencem pokaže dva zvezka. Povedo, kateri je manjši, kateri je večji.

2.

Eden je manjši, drugi je večji.

Spodbudi učence, naj pripravijo DZ str. 9 Ravnajo po navodilu.

3.

in barvice.

Povabi učence, naj si ogledajo ilustracije Opazujejo.

4.

prve vrste v DZ str. 9.

Pripovedujejo naj, kaj so opazili.

5.

večja, največja.

Naroči učencem, naj pobarvajo z rumeno Ustrezno pobarvajo.

6.

barvico največjo hruško.

Pozove učence, naj opazujejo in Povedo.

Pripovedujejo niso enako velike; velika,

primerjajo ilustracije v drugi vrsti ter povedo, kateri snežak je visok, višji in 7.

najvišji.

Naroči učencem, naj pobarvajo s svetlo Ustrezno pobarvajo.

8.

modro barvico najvišjega snežaka.

Poda navodilo za reševanje naslednjih vaj Ustrezno pobarvajo. v DZ str. 9. Ustrezno pobarvajo.

Zaposli učence, ki zmorejo več tako, da Označijo (npr. hruške: 2., 1. in 3.). le­ti označijo z vrstilnimi števniki (1., 2. in 3. /4., 5./) ilustracije od največje do

9.

najmanjše).

Vodi preverjanje.

Poročajo, kako so pobarvali. Ob tem vadijo stopnjevanje pridevnikov z obrazili.

Učni cilj: Učenci primerjajo velikost predmetov/bitij na sliki in v resničnosti. Ugotovijo, kaj je največje v resničnosti.

Učna enota: Kaj je v resničnosti največje?

Priprava: Besede gradijo svet 1 – Delovni zvezek za slovenščino za 1. razred OŠ (str. 10).

Oblika dela: frontalna, individualna.

1.

Učitelj Učenci Izvede primerjanje lastnosti konkretnih predmetov/stvari: a) svinčnik ­ delovni zvezek, b) peresnica – radirka, c) modra barvica – svinčnik (različne možnosti, zato naj učenci odgovor utemeljijo),

Povedo, kateri je večji.

2.

d) šolska torba – zvezek.

Spodbudi učence, naj pripravijo DZ str. Ravnajo po navodilu.

3.

10 in barvice.

Povabi učence, naj si ogledajo ilustracije Opazujejo in primerjajo. prve vrste v DZ str. 10. Vpraša naj, kaj je

4.

5.

v resnici največje.

Pripovedujejo naj, kaj so opazili.

Povedo.

Naroči učencem, naj obkrožijo z modro Ustrezno obkrožijo z modro barvico barvico tisto v posamezni vrsti, kar je v (smreka, stanovanjska hiša, šolska torba,

6.

resnici največje. avtomobil, drevo).

Zaposli učence, ki so hitrejši tako, da Pobarvajo največje.

7.

pobarvajo tisto, kar je v resnici največje.

Vodi preverjanje.

Poročajo, kako so obkrožili (in pobarvali) ilustracije. Ob tem izrazijo primerjanje njihovih lastnosti (največje).

Učni cilj: Učenci primerjajo velikost predmetov/bitij na sliki in v resničnosti. Ugotovijo, kaj je najmanjše v resničnosti.

Učna enota: Kaj je v resničnosti največje?

Priprava: Besede gradijo svet 1 – Delovni zvezek za slovenščino za 1. razred OŠ (str. 11).

Oblika dela: frontalna, individualna.

1.

Učitelj Učenci Izvede primerjanje lastnosti konkretnih predmetov/stvari: a) svinčnik ­ delovni zvezek, b) peresnica – radirka, c) modra barvica – svinčnik (različne možnosti, zato naj učenci odgovor utemeljijo),

Povedo, kateri je manjši.

2.

d) šolska torba – zvezek.

Spodbudi učence, naj pripravijo DZ str. Ravnajo po navodilu.

3.

11 in barvice.

Povabi učence, naj si ogledajo ilustraciji v Opazujejo in primerjajo. prvem delu prve vrste v DZ str. 11.

4.

5.

Vpraša naj, kaj je v resnici najmanjše.

Pripovedujejo naj, kaj so opazili.

Povedo.

Naroči učencem, naj obkrožijo z oranžno Ustrezno obkrožijo z oranžno barvico barvico tisto v posamezni vrsti, kar je v (zvonček, šolska torba, lonček, žoga, resnici največje.

riba, pismo, goba, sladoled, kostanj, rožica, osebni avtomobil, stanovanjska

6.

hiša).

Zaposli učence, ki zmorejo več tako, da Pobarvajo

7.

pobarvajo tisto, kar je v resnici najmanjše.

Vodi preverjanje.

najmanjše

predmete/stvari/bitja v resnici.

Poročajo, kako so obkrožili (in pobarvali) ilustracije. Ob tem izrazijo primerjanje njihovih lastnosti (najmanjše).

Učni cilj: Učenci določijo zaporedje dejanj ter ga izrekajo z dobnostnimi prislovi najprej/potem/nazadnje.

Učna enota: Najprej, potem, nazadnje

Priprava: Besede gradijo svet 1 – Delovni zvezek za slovenščino za 1. razred OŠ (str. 12).

Oblika dela: frontalna, individualna.

1.

Učitelj Učenci Pred poukom pripravi škatlo z bonboni ter jo položi na eno izmed polic (oziroma poljubno kam v učilnici).

Vpraša učence v začetku pouka, ali Povedo, da so opazili škatlo. Ugibajo naj, opazijo v učilnici kaj, česar še včeraj ni kaj je v njej. Ta del lahko popestrimo, da

bilo.

nekoga od učencev prosimo, da ustrezno zaporedje dejanj pokažejo s pantomimo (najprej ga odvijemo, nato damo v usta in potem poližemo).

2.

Izvede zaporedje dejanj, v katerem so hkrati vsi učenci aktivni: 1. a) »najprej vstanite in pojdite k Ravnajo po navodilu. omari«; b) »potem vzemite svoj Sledijo aktivnostim, ki so podana z DZ BGS 1«; c) »nazadnje se vrnite enostavnimi navodili, ki jih učitelj izreče na svoj prostor«.

le enkrat.

2. a) »najprej odprite DZ na strani Sledijo aktivnostim, ki so podana z 12« b) »potem pozorno opazujte zahtevnejšimi navodili, ki jih učitelj dogajanje na posamezni ilustraciji izreče le enkrat. od zgoraj navzdol« c) »nazadnje se odločite, katera ilustracija prikazuje dogajanje, ki se je zgodilo najprej, katera potem in katera nazadnje«.

3. a) »pobarvajte z rumeno barvico prvi krožec ob ilustraciji, ki

Pobarvajo ustrezni krožec oziroma označijo ustrezno zaporedje dejanj.

prikazuje dogodek, ki se je zgodil najprej« b) »pobarvajte z rumeno barvico drugi krožec ob ilustraciji, ki prikazuje dogodek, ki se je zgodil potem« »pobarvajte z rumeno barvico tretji krožec ob ilustraciji, ki prikazuje dogodek, ki 3.

se je zgodil nazadnje«.

Vodi preverjanje o določitvi zaporedja Poročajo, kako so pobarvali krožce ob dejanj.

ilustracijah. Ob tem izrazijo izrekanje s prislovi (najprej, potem, nazadnje).

Učni cilj: Učenci opazujejo konkretni dogodek ali ilustracije dejanja istega dogodka in povedo, katero dejanje poteka med njihovim pripovedovanjem, katero je potekalo pred govorjenjem in katero bo potekalo po govorjenju. Pri tem vadijo rabo časovnih prislovov zdaj/prej/potem in danes/včeraj/jutri ter rabo časovnih oblik glagola (sedanjika, preteklika in prihodnjika).

Učna enota: Včeraj, danes, jutri

Priprava: Besede gradijo svet 1 – Delovni zvezek za slovenščino za 1. razred OŠ (str. 13), barvice.

Oblika dela: frontalna, individualna.

1.

Učitelj Učenci Pred to izvedbo je bil odmor, ki so ga učenci različno preživeli.

Vpraša učence: ­

katero dejanje poteka med

Pri pripovedovanju vadijo rabo časovnih prislovov.

govorjenjem (zdaj), ­

katero je potekalo pred

govorjenjem (med odmorom) (prej) in ­ 2.

katero bo potekalo po govorjenju

(potem).

Vpraša učence, kaj počnejo v tem času

Nizajo odgovore.

(danes).

Naroči učencem, naj zaprejo oči in naj

Ravnajo po navodilu.

pomislijo, kaj so včeraj popoldne počeli v

Naštevajo, kaj so počeli včeraj.

prostem času. Odprejo oči in potem povedo.

Pozove učence, naj povedo, kaj bodo

Pripovedujejo in pri tem uporabljajo

počeli jutri v prostem času.

časovni prislov jutri. Vadijo rabo

časovnih oblik glagola (sedanjika, 3.

Naroči jim, naj pripravijo DZ str. 13 in

4.

barvice.

Poda jim navodilo za risanje v tri

preteklika in prihodnjika).

Pripravijo naročeno.

zaporedne okvirčke v prvi vrsti DZ str. 13.

Narekuje navodilo za posamezni okvir in

Rišejo po navodilu.

ga pove le enkrat. Navodilo: ­

»Včeraj sem napravila sneženega moža.«

­ 5.

»Danes sije sonce.«

­ »Jutri ne bo več snežaka.« Po končanem delu učencev izvede

Pripovedujejo. Vadijo izrekanje s prislovi

vrednotenje narisanega.

(danes, včeraj, jutri) in rabo časovnih oblik glagola (sedanjika, preteklika in prihodnjika).

6.

Spodbudi k opazovanju deklice v okvirčkih druge vrste.

Poda navodila za barvanje krila (DZ str.

13): ­ »Pobarvali boste dekličino krilo na ilustracijah.« ­ »Včeraj je imela oblečeno oranžno

Barvajo po navodilu.

krilo.« ­ »Danes ima oblečeno zeleno krilo.« 7.

­ »Jutri bo oblekla rumeno krilo.« Vodi preverjanje barvanja dekličinega Poročajo. Ob tem izrazijo izrekanje s krila.

prislovi (danes, včeraj, jutri). Vadijo rabo časovnih oblik glagola (sedanjika, preteklika in prihodnjika).

8.

Da učencem navodilo še za spodnje okvirčke: ­

»Narisali boste šopek rož v vazi in Rišejo po nareku. sicer, včeraj je bilo v vazi pet

rdečih nageljnov, danes sta dva od njih ovenela, jutri bodo le še trije nageljni.« Namig: Nekoliko zahtevnejša naloga.

Zato morda lažja varianta: » Narišite le glavo deklice in sicer, včeraj je imela dva čopka, danes ima razpuščene lase, jutri ji 9.

bo mamica spletla kito.« Vodi preverjanje.

Sodelujejo pri preverjanju.