http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_slovenscina/8.%20razred/Prirocniki_priprave/1s

Petra Prohart Tomažič, Osnovna šola Vuzenica TEMATSKI SKLOP 1 F. Prešeren, Povodni mož, Turjaška Rozamunda; Življenje in delo F. Prešerna; Ljudska, Kresnice

CILJI Funkcionalni BRANJE IN POSLUŠANJE Učenci tiho in interpretativno berejo besedila, identificirajo se s književno osebo, ki je drugačna od njih, in se od nje kritično distancirajo. Ločijo glavne in stranske osebe, ločijo tipe knj. oseb, nosilce izrazitih etičnih lastnosti; zaznavajo in doživljajo zvočnost pesniškega jezika. Opažajo ponavljanje glasov in zvočno slikanje, zaznavajo ritem pesmi in razumejo povezave s sporočilnostjo, v besedilu poiščejo rimo, prepoznavajo aliteracijo in asonanco, balado, romanco, sonet; razumejo temo pesemskega besedila (ljubezenska poezija), zaznavajo razlike med verzi različnih dolžin ter posebnosti likovne podobe pesmi in svobodnega verza.

Spoznavajo knj. vrste in zvrsti.

GOVORJENJE Ustvarjalno in interpretativno berejo pesmi, upovedujejo zaznavanje ritma, tvorijo rimane besedne dvojice. Tvorijo aliteracije in asonance. Tvorijo nove besede po analogiji. Govorno poustvarjajo in ustvarjajo knj. besedilo. Upovedujejo literarnoestetsko doživetje, se pogovarjajo, govorijo o književnosti. Govorno obnavljajo prebrano besedilo, utemeljujejo motive za ravnanje knj. oseb.

PISANJE Učenci pišejo poustvarjalna in ustvarjalna besedila o literarnoestetskem užitku, strokovna in publicistična besedila o literaturi, oblikujejo domišljijski spis, v katerem pokažejo svojo identifikacijo s knj. osebo, opisujejo zunanjost, značaj, ravnanje knj. osebe, tvorijo knj. osebo po analogiji z lit. besedilom, pisno pojasnjujejo motive za ravnanje knj. oseb, tvorijo rime in preproste verzne forme.

Izobraževalni Poznajo pojme epska in lirska pesem, stalne pesniške oblike: balada, romanca, sonet, rima; moška, ženska; zaporedna, oklepajoča, prestopna, metafora, primera, poosebitev, stalni okrasni pridevek, stopnjevanje, onomatopoija, ljubezenska pesem.

1. France Prešeren: Povodni mož VIR: SIB, 134 DODATNO: Janez Vajkard Valvasor, Slava Vojvodine Kranjske (str. 307); Dr. France Prešeren: Povodni mož – slikanica; Janez Mušič, Zgodbe o Prešernu; SSKJ; Johann Strauss: Na lepi modri Donavi - koncert 1. Uvodna motivacija Na začetku ure vključim glasbo, ki tvori tiho zvočno kuliso.

Pogovor o ljudskih vražah: česa se bojijo, s čim so jih strašili …

Učenci navajajo »pošasti«: čarovniki, vragi, duhovi … Vprašam jih, kdo pa je povezan z vodo, kdo nas »straši« pri/iz vode? (Povodni mož.)

Petra Prohart Tomažič, Osnovna šola Vuzenica Učencem pripovedujem o posebnih pravilih, ki so včasih veljala v družbi. Dekleta, ki so kršila ta precej stroga pravila, so bila kaznovana. Neka vraža pravi, da so po lahkoživke hodili povodni možje.

Enega takšnih dogodkov, ki naj bi se dogodil leta 1547 v Ljubljani, je v svojem znamenitem delu Slava vojvodine Kranjske opisal Janez Vajkard Valvasor.

Učencem preberem besedilo.

Prvo nedeljo malega srpana omenjenega leta (1547 op. P.) se je sešla v Ljubljani na Starem trgu po davni navadi vsa soseska pri vodnjaku, ki ga je krasila lepa lipa. Tu so ob prijetni godbi uživali jedila, ki so jih prinesli s seboj, in kramljali po nekdanjem običaju v prijateljski zaupljivosti, namesto katere se dandanes žal od malega povsod vriva francoska nezaupnost, slepilna udvorljivost, zakrinkana zvijačnost in hinavščina poleg prekletega machiavellizma.

Razveseljevali so se po dobri stari kranjski šegi, to je v pošteni, odkritosrčni dobrodušnosti in iskreni prijaznosti, in se po obedu zabavali z navadnim plesom.

Ko so to veselost že nekaj časa uživali in je bilo že vse dobre volje – glej, tedaj je pristopil lepó opravljen mladenič zale postave in se delal, ko da ga je tudi volja, zaplesati ta ali oni raj.

To ni bilo združbi niti najmanj nevšečno in se ji ni zdelo nič čudno, saj je bilo po običaju vsakomur dovoljeno udeležiti se splošne zabave. Najprej je zbrane prav vljudno pozdravil in vsakemu prijazno stisnil roko, a ob dotiku je spreletel vse nenavaden občutek, nekaka zona ali groznični nemir, zakaj tujčeve roke so bile čisto mrzle in mehke. Takoj zatem se je priklonil eni okrog sedečih, da bi zarajala z njim; izbral se je za plesalko sicer lepó nališpano in na zunaj prikupno, vendar po mišljenju in nraveh nelepo, prešerno dekle, ki je bilo kaj živega in razposajenega vedenja in ki je namesto deviško in vzdržno, živela razuzdano. Mlada lahkoživka in vesela ptičica – njeno pravo ime je bilo Urška Šeferjeva – se je znala njegovemu vedenju prilagoditi in vsem norčavim burkam priravnati, tako da je vse kazalo, češ enako bi se z enakim ne moglo nikdar bolje ujemati in združiti.

Ko sta odplesala najprej nekaj rajev po navadnem načinu, sta se spustila polagoma v obsežnejši ples in začela krožiti vedno dalje od prostora, ki je sicer omejeval raj. Tako sta privršela od imenovane lipe mimo stiškega dvorca proti Ljubljanici; le-tu sta, kakor se pravi, pomêla – Bog daj, da ne za večno! – zakaj vpričo brodnikov, ki čakajo le-ondi zmerom pripravljeni za prevoz, sta skočila v Ljubljanico in izginila gledalcem izpred oči. A tudi pozneje jih ni bilo več videti. Ob tej dogodbi se je družba tako zgrozila, da je bilo raju še tisto uro konec in si nihče ni upal več začeti ne plesa ne zabave. Posihmal pa so ti sestanki in vesele zabave sploh povsem prenehale. Mlademu svetu pa je služil ta grozni primer kot strašilni nauk, naj se ogibljejo razuzdanosti in goje vzdržnost.

Razumevanje po poslušanju: u Kaj se je dogajalo na trgu pod lipo? u V katerem kraju? u Kdo se je naenkrat pojavil na trgu? u Koga je povabil na ples? Ime? u S katero besedo je avtor poimenoval ples? u Kako se je raj – ples končal?

Povzetek motivacijskega besedila: Lahkoživo dekle je doletela strašna kazen. Nekateri ljudje pa želijo takšno ali pa podobno kazen tudi osebam, ki jim ne vračajo naklonjenosti.

To lahko izrazijo na različne načine in eden je pisanje pesmi.

Petra Prohart Tomažič, Osnovna šola Vuzenica France Prešeren velja za enega največjih slovenskih pesnikov. Vendar je bil tudi on samo človek in prav človeško je zaljubiti se.

V katero dekle je bil (med drugim) zaljubljen? (Julijo Primic.)

Ali mu je tudi ona vračala ljubezen? (Ne.) Ampak F. Prešeren ni bil zaljubljen samo v Julijo, nesrečno je bil zaljubljen tudi v Zaliko Dolenčevo, ki je bila dvajsetletna kmečka lepotica. A tudi ta Francetu ljubezni ni vračala.

2. Najava besedila In ker je bil Prešeren tako nesrečno zaljubljen, je sklenil, da se bo svoji izvoljenki posvetil v pesmi, ki jo je napisal po Valvasorjevem vzoru Uršike Zale. Napisal je Povodnega moža.

3. Branje besedila Preberem pesem. Uporabim slikanico, da lahko učenci vidijo, si predstavljajo, dogajalni prostor. Poslušajo ob zaprtih berilih. Čustveni premor in izražanje občutkov, ponovno branje.

4. O vsebini Po prvem branju se pogovorimo o vsebini. Primerjamo z odlomkom iz Slave vojvodine Kranjske.

Pri primerjavi skušajo ugotoviti, kaj v Valvasorjevem opisu manjka. (Naravni pojavi, dogajanje na trgu je podrobno opisano, deklica je podrobneje opisana …).

5. Branje po vlogah Uršika, Povodni mož, spremno besedilo.

6. Domača vaja Opiši dogajalni prostor v nevezani besedi (prozi).

7. Nadaljevanje … (2. ura) Zvočna kulisa.

Pregled domače naloge. Učenci preberejo nekaj opisov dogajalnega prostora, ki jih primerjamo.

8. Motivacija Glasbo zavrtim malo glasneje. Zakaj »morajo« poslušati ravno takšno glasbo? (Ker pesem govori o raju – plesu na trgu.)

Kaj pa poslušamo? (Straussove valčke – priklic MPP z GVZ.) Nekaj trenutkov naj prisluhnejo glasbi, nato pa naj poskušajo Povodnega moža prebrati v ritmu te glasbe.

9. Analiza, sinteza, vrednotenje Učenci skušajo pesem brati v ritmu glasbe.

Ugotovitev: Pesem se lahko bere ob ritmu valčka (1, 2, 3).

Petra Prohart Tomažič, Osnovna šola Vuzenica Priklic: Učence spomnim, da je pesem nastala zaradi nesrečne ljubezni. Preberem jim odlomek iz knjige Zgodbe o Prešernu: O PESNIKOVIH OBISKIH V DOMOVINI IN PRI LEPI ZALIKI DOLENČEVI Med študijem na Dunaju je bil France Prešeren samo dvakrat doma, kajti pot je bila takrat zelo naporna in draga. Prvič se je vrnil na Kranjsko med velikim počitnicami 1824. leta. V domovini je preživel ves september in oktober. Sestram je z Dunaja prinesel veliko pisanih trakov, ki so jih tisti čas dekleta zelo rada imela na oblekah in avbah. V Vrbi se je mudil le kratek čas. Nastanil pa se je pri starem stricu Jožefu, ki se je preselil s Kopanja na Ježico pri Ljubljani. Obiskal je še strica Franca in Jakoba ter se z vsemi tremi nadvse prijateljsko pogovoril, tako da je bila poslej njihova pomoč Ribičevemu študentu na Dunaj izdatnejša in bolj redna.

Večino počitnic je preživel v Ljubljani v družbi s prijateljem Andrejem Smoletom. Prešernu je ugajala njegova vesela narava in navdušenje za domačo in tujo literaturo. S Smoletom sta pogosto zahajala v gostilno Jakoba Dolenca na Karlovški cesti. Tam se je resno zaljubil v domačo hčer Zaliko, dvajsetletno kmečko lepotico in dobro pevko. A razplet za štiriindvajsetletnega vrbenskega jurista ni bil srečen. Oče Dolenc je bil menda naklonjen njegovi snubitvi, Zalika pa ga je vztrajno zavračala, čeprav je poznala njegovo dobro srce.

Jeza in užaljenost zaradi dekletove prevzetnosti sta v Prešernu spodbudili razpoloženje za prve občutene verze, iz katerih se je po vrnitvi n Dunaj rodila balada Povodni mož. V njej prevzetno dekle Zaliko na plesu ugrabi povodni mož in jo potegne s seboj v valove Ljubljanice. Kasneje je Zalikino ime v tej pesmi zamenjal z Urško.

Ključne besede: Zalika, prevzetnost, občuteni verzi, balada.

Raziskovanje besedila (analiza) Učenci v besedilu iščejo: - metafore (Ko najbolj iz zvezd je danica svetla, / najlepša iz deklic je Urška bila.)

- okrasni pridevki (lipo zeleno, Urška brhka …)

- ponavljanja (in, in, že, že …)

- pomanjševalnice (stopinj'ce …)

- zvočno slikanje (so brž pridrvili se črni oblaki, / zasliši na nebu se strašno gromenje,/ zasliši vetrov se sovražno vršenje,( zasliši potokov derečih šumenje, / prič'jočim pokoncu so vstali lasje,- / oh, Uršika zala, zdaj tebi gorje!)

- igranje z besedami: prešerna se brani (enakozvočnica: Prešeren – pesnik; prešeren – po SSKJ: prešéren -rna -o prid. (ẹ ẹ) 1. zelo sproščen, veselo razpoložen: prešeren fant; biti, postati prešeren; prešerna družba / prešerna mladost; biti prešerne volje; pren., ekspr. prešerni sončni žarki // ki vsebuje, izraža veliko sproščenost, veselo razpoloženje: prešerno petje in vriskanje / prešeren smeh; prešerne oči . 2. star. objesten, predrzen: prešeren otrok; biti prešeren in svojeglav / prešerno dejanje, govorjenje ; prešérno prisl.: prešerno se zasmejati, zavriskati; prešerno na uho pomaknjena kučma), Uršika zala (da slutiti, da govori o Zaliki Dolenčevi.)

Oblika pesmi, ugotovitve: – kitice iz šestih verzov; – ritem je amfibraški, kar smo dokazali, ko smo pesem brali ob spremljavi valčka: Ko / naj / bolj / iz / zvezd / je / da / ni / ca / sve / tla U U U U U - U U -;

Petra Prohart Tomažič, Osnovna šola Vuzenica – – –

poseben zvočni učinek povzroča ujemanje zadnjega dela besed na koncu verzov = rima (pr. 3. kitica: prevzetna, prijetna, umetna; nos, kos); zgradba pesmi je petdelna: uvod – zaplet – vrh – razplet – konec; iz veselega razpoloženja preide k temačnemu, konec je sicer zaslužena kazen, a je vseeno tragičen.

Takšna oblika pesmi je značilna za stalno pesniško obliko – BALADO. Domača vaja: Poskušaj pesem prepesniti tako, da boš junake in dogajalni prostor prestavil v 21. stoletje.

Ohrani obliko in zgradbo Prešernovega Povodnega moža.

10. Predstavitev izdelkov (3. ura) PRIMER PREVERJANJA IN OCENJEVANJA PISNEGA IZDELKA PISNA NALOGA Pisna naloga je tokrat sestavljena iz dveh delov, v prvem boš potoval/-a v svet domišljije, v drugem pa boš zapisal/-a, kaj veš o znani pesniški obliki.

NASLOV: Na plesu ob Ljubljanici (ob Prešernovem Povodnem možu) Podnaslov: BALADA (značilnosti) V zadnjo vrstico na levo stran zapiši kraj in datum; na desno pa svoje ime in priimek ter razred.

NAVODILA ZA PISANJE V sklopu o Prešernu in njegovih delih smo podrobno spoznali balado Povodni mož. V pisni nalogi potuj v svet domišljije in si predstavljaj, da si povabljen na ples ob Ljubljanici.

Piši v prvi osebi ednine. Upoštevaj dogajalni prostor in čas. Opiši in predstavi zgodbo, ki smo jo spoznali ob prebiranju te pesmi, seveda pa ne pozabi, da si na tem plesu tudi ti.

Ko boš končal/-a s pisanjem pisne naloge, izpusti nekaj vrstic ter zapiši značilnosti balade, ki smo jih spoznali v letošnjim šolskem letu. Posamezne značilnosti podkrepi s primeri iz Povodnega moža.

Pri pisanju pazi na jezikovno in pravopisno pravilnost, na zgradbo besedila (uvod, jedro, zaključek).

Pišeš lahko 45 minut.

KRITERIJI ZA OCENJEVANJE 1. PISNE NALOGE MERILA ZA VREDNOTENJE 1. VSEBINA - DOGAJALNI PROSTOR - DOGAJALNI ČAS - GLAVNE OSEBE - KRATKA VSEBINA (POVZETEK) DODAN PRVOOSEBNI

TOČKE 0,5 0,5 1 2 1

Petra Prohart Tomažič, Osnovna šola Vuzenica PRIPOVEDOVALEC 2. JEZIK - PRAVOPIS (ločila, velika začetnica, zapis besed) - OBLIKOSLOVJE IN SKLADNJA (sklon, raba predlogov, glag. oblik; besedni red, tvorba povedi) 3. SLOG - PRIMERNOST, ŽIVOST, JASNOST 4. PESNIŠKA OBLIKA - ZNAČILNOSTI PESNIŠKE OBLIKE - (za konkretno pesem: zgradba, ritem, rima, okrasni pridevki, ponavljanja, onomatopoija…)

1 (-0,5 za 3 ponavljajoče napake ali več) – do 0 1 (-0,5 za 3 ponavljajoče napake ali več) – do 0 1 2 (za najmanj 5 značilnosti, za manj -0,5t do 0)

OCENJEVALNA LESTVICA: 1 – NZD (1), 2, 3 – ZD (2), 4, 5, 6 – DB (3), 7, 8 – PDB (4), 9, 10 – ODL (5).

2. France Prešeren: Turjaška Rozamunda VIR: SIB, 142 DODATNO: avdioposnetek; Wikipedija; SSKJ; F. Prešeren: Poezije; Boris A. Novak: Oblike sveta 1. Uvodna motivacija V prejšnjih urah smo spoznali lepo, a zapeljivo Uršiko, ki je doživela žalosten konec v vrtincu Ljubljanice. V tej učni uri pa bomo spoznali še eno prevzetnico, ki je zaradi zavisti ostala brez izbranca. Tokrat se bomo preselili daleč nazaj v zgodovino, v čas turških vpadov.

Priklic: Učenci ponovijo, se spomnijo podatkov o turških vpadih.

2. Branje/poslušanje besedila Učenci poslušajo posnetek. Čustveni premor.

Pesem sami preberejo in skušajo določiti: u dogajalni prostor, u čas in u glavne osebe.

3. Vsebinska in oblikovna razčlemba besedila Delo v dvojicah, trojicah, delo ob PROSOJNICI ali PP (gl. posebno datoteko).

1. Kje se dogaja zgodba iz pesmi?

2. Opredeli dogajalni čas.

3. Prepiši naslednje povedi v zvezek in označi pravilni vrstni red dogajanja v pesmi: - Pevec oceni Rozamundino lepoto.

Petra Prohart Tomažič, Osnovna šola Vuzenica -

Rozamunda pošlje Ostrovrharja nad Turke.

Rozamunda se zaroči z Ostrovrharjem.

Gostovanje na turjaškem gradu.

Ostrovrhar izpolni naročilo.

Rozamunda gre v samostan.

Ostrovrhar se zaljubi v Lejlo in se poroči z njo.

4. Koga in zakaj gosti Turjačan?

5. Kaj (kdo) zaplete zgodbo?

6. Katera je bila glavna Rozamundina lastnost - ponižnost, spravljivost, prevzetnost, ravnodušnost, hinavščina?

7. Kako se Rozamunda vede do Ostrovrharja?

8. V kateri kitici mu laska? Ukazuje? Prosi? Ga noče uslišati? Izpiši verze, iz katerih lahko to razbereš, in pripiši zaporedno številko kitice.

9. Zakaj ga pošlje v boj?

10. Kako Prešeren zaključi pesem?

11. Kakšen se ti zdi konec?

12. V SSKJ poišči dva pomena besede »košata«.

Iz pesmi izpiši naslednja pesniška izrazna sredstva: - okrasni pridevki (oči nebeške, neba jasnega); - pretiravanje (od njih ognja vžgane); - geminacija – podvojitev (tak cveteč, tak sloveč); - anafora – ponovitev besed na začetku verzov (troje …, troje …); - metafore – besede s prenesenim pomenom (Rozamunda – roža deklic; … svitle strele z neba jasnega poslane, deleč krog junakov srcam vžigajo skeleče rane.); - asonanca – ujemanje samoglasnikov od zadnjega poudarka ( domače … poslane … rane).

S pomočjo literature, ki ti je na razpolago, in s pomočjo značilnosti pesmi, ki si jih ugotovil, določi, v kateri stalni pesniški obliki je zapisana pesem Franceta Prešerna Turjaška Rozamunda.

Romanca je lirsko-epska pesem z ljubezensko vsebino. Sorodna je baladi, vendar pa je vsebinski razplet manj tragičen. Izhaja iz Španije. Prvotno je španska romanca vsebovala 16 zlogov z zaporedno asonanco. Ko so špansko romanco prevzeli drugi evropski narodi, so dolge šestnajsterce razbili v trohejske osmerce in je odslej asoniran vsak drugi verz v pesmi. ― U trohej (padajoč ritem) Hrast / sto / ji / v tur / jaš / kem / dvó / ri U U U U (trohejski osmerec) 4. Domača vaja Pisno sporočanje: Urška (-e) 20. stoletja.

Petra Prohart Tomažič, Osnovna šola Vuzenica

3. France Prešeren, življenje in delo VIR: Videokaseta Prešernova Zdravljica, Igor Saksida, Igor Grdina, Marica Žveglič, Miha Mazzini, Miha Mohor: Prešeren.doc, Wikipedija, France Prešeren: Poezije 1. Uvodna motivacija V uvodu se spomnimo, kaj praznujemo 8. februarja. Učenci se skušajo spomniti vsega, kar vedo o Prešernu. Nato jim Prešerna predstavim z drugačnega zornega kota, preberem jim nekaj anekdot iz knjige Prešeren.doc.

Ogledamo si še kaseto, na kateri je predstavljena Zdravljica.

2. Samostojno delo Učenci s pomočjo medmrežja, literature, svojih zapiskov uredijo miselni vzorec o pesniku in njegovem delu.

Skupine predstavijo svoje izdelke ter dopolnijo manjkajoče podatke.

3. Napoved besedila Katera pesem je slovenska himna?

Razgovor.

Povzetek: – Zdravljíca je pesem, ki jo je France Prešeren napisal leta 1844. Sedma kitica, ki se začne z Žive naj vsi narodi in jo je za zbor uglasbil Stanko Premrl, je od 27. septembra 1989 slovenska državna himna. Pesem je po obliki carmina figurata. Poleg zborovskih uglasbitev je znana tudi rokovska izvedba Zorana Predina in skupine Lačni Franz.

Učenci iz Poezij prepišejo 7. kitico. Živé naj vsi naródi, ki hrepené dočakat' dan, ko, koder sonce hodi, prepir iz svéta bo pregnan, ko rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!

4. Preverjanje Učenci na pamet povedo slovensko himno (MPP z GVZ), himno tudi zapojemo.

Pogovorimo se še o drugih simbolih Republike Slovenije (zastava, grb, ureditev; MPP z DIE, ZGO).

5. Sinteza Pogovorimo se o dveh pesniških oblikah, ki smo jih spoznali ob pesmih: balada, romanca.

Učenci samostojno utrjujejo predelano snov po nivojskih skupinah.

(1., 2. raven) Učenci iščejo literarnoteoretične definicije v priročniku; (3. raven) učenci samostojno iščejo značilnosti posamezne pesniške oblike v prebranih pesmih. V prebranih pesmih iščejo: okrasne pridevke, ponavljanja, primerjave, metafore, poosebitve, onomatopoijo; skandirajo pesem (1., 2.) in določajo ritem (ga zaznajo); (3.) samostojno zlogujejo verze ter določajo metrično shemo.

Iščejo rimane besede (1., 2.); ugotovijo ponavljajoče vzorce rimanih besed; (3.) določijo rimo ter jo poimenujejo. Ločijo (3.) med moško in žensko rimo. Opozorimo na razliko med lirsko

Petra Prohart Tomažič, Osnovna šola Vuzenica in epsko pesmijo (značilnosti poiščejo v priročniku). Kratek zapis. Tvorijo (1., 2.) rimane dvojice verzov – vadijo rimo. (3.) Samostojno pišejo travestije na temo Povodni mož.

4. Ljudska, Kresnice VIR: SIB, 175 DODATNO: Wikipedija, medmrežje 1. Uvodna motivacija Z učenci se pogovorimo o starih ljudskih običajih. Naštevajo jih. Vprašam jih, kako se reče dnevu, ko se začne poletje (kres).

Razlaga Sončevega obrata.

Sónčev obràt ali solstícij je tisti trenutek v letu, ko je Sonce ob poldnevu (v svojem nadglavišču (zenitu)) navidezno najseverneje (na nebesnem Kozorogovem povratniku) ali najjužneje (na nebesnem Rakovem povratniku) na nebu, oziroma je najvišje ali najnižje nad nebesnim ekvatorjem. Poletni Sončev obrat (poletni solsticij) je običajno od 21. do 23. junija.

Takrat se začne poletje, dnevu pa rečemo kres. Zimski Sončev obrat (zimski solsticij) pa se zgodi 21. decembra, poredko pa dan kasneje. Takrat se začne zima.

Kaj vemo o kresu, kresni noči?

Učence napotim v računalniško učilnico in v knjižnico, kjer najdejo podatke o kresni noči.

Predstavijo.

Primeri: 1. »Najdaljši dan v letu je 21. ali 22. junija, ko nastopi poletni solsticij, ki se imenuje pri nas tudi sončni kres ali sončni obrat. Daljšanje noči in krajšanje dneva. Kres je najbolj magično obdobje v vsem letu. To je obdobje, ko svoje moči preizkušajo škrati, vile in druga nadnaravna bitja. Kres na slovenskem imenujemo janževo, šentjanževo, ivanje, ivanovo (zadnje dvoje v panonskem območju). Splošno prepričanje je bila tudi vera v zaklade, ki da »cveto« v kresni noči, najrajši z modrim plamenčkom. Povsod na ta dan nabirajo cvetice, ki imajo čarobno in zdravilno moč, sprejeto od sonca, med njimi zlasti kresnice ali ivanjščice ter praproti. Če nekdo nevede dobi praprotno seme v čevelj na kresno noč, razume živalsko govorico.« Vir: Velika knjiga praznikov, Damjan J. Ovsec, DOMUS 1992 2.

Mesecu juniju je dala ime najvišja rimska boginja Junona, žena Jupitra, naše domače ime za mesec junij pa je rožnik, mesec cvetja.

V juniju žito že oblikuje klasje, kmalu bo zrelo za žetev. Sonce in zemlja se bližata višku svojih moči, toda toplota sonca se lahko prevesi v sušo in dež v točo, veter v nevihto, ki lahko uniči kmetovo delo in pobijejo rast, ki jo je v deželo priklical zeleni Jurij. V usodnem času zorenja žita so zato naši davni redniki praznovali praznik sončnega božanstva. V njegovo čast še danes prižigamo kresove v kresni noči, saj o kresi se dan obesi. Ni pomembno, da se uradno poletje začne 21. junija, po ljudskem koledarju je najkrajša noč v letu med 23. in 24 junijem, ne glede na uradni koledar.

Naši poganski predniki so sebe vključevali v naravo in so zato s čarodejnimi dejanji poskušali vplivati na dogajanja v naravi. S svetlobo in toploto ognja so poskušali pomagati sončnemu

Petra Prohart Tomažič, Osnovna šola Vuzenica božanstvu v zimskem času, ko je sonce izgublja moč in so zato dnevi vse bolj kratki in mrzli. V kresni noči pa so slavili moč sončnega božanstva.

Kresna noč s svojimi stoterimi čari bo vedno ostala najskrivnostnejša noč – v kresni noči je mogoče slišati govorico živali, v tej noči je tudi možno najti zaklad, priklicati hudiča ali pa zvedeti za svojo prihodnost.

Najpomembneje od vsega pa je, priklicati dobro letino na domača polja.

Belokranjske kresnice zato še danes niso prenehale s svojimi obhodi po poljih in še vedno ob kresu doni pesem – prošnja za dobro letino: Tri tičice so morje obletele… prva nosi zrno od pšenice… druga nosi jagodo od grozdja… tretja nosi zdravje in veselje … da bi ga Bog daj, v naše selo dela!

Dušica Kunaver (http://www.mavrica.net/default.cfm?Jezik=Sl&Kat=07&Dogodek=346) 3.

O kresni noči ima nekaj zanimivega povedati stara ljudska pripoved. Če ti na to noč v škorenj pade praprotno seme, potem lahko slišiš in razumeš živali, kaj govorijo in o čem se menijo med sabo. Zelo zanimivo in vsekakor vredno obutve gumijastih škornjev na ta dogodek. Ker sicer zadeva ne deluje.

David Ličen (http://www.branik.si/kresna-noc-2007) 2. Napoved besedila Za uvod preberem razlago kresne noči v SIB, 175.

3. Poslušanje/branje besedila Nato preberem pesem. Čustveni premor.

Učenci pesem preberejo sami. S pomočjo slovarčka »prevedejo« manj znane besede.

4. Vsebinska analiza pesmi Učenci odgovarjajo na vprašanja v SIB. Samostojno povzamejo vsebino pesmi.

Igramo se igro veriga: prvi učenec začne pripovedovati vsebino, drugi nadaljuje …

Učenci so izbrani naključno, brez pravega vrstnega reda.

5. Literarnoteoretične definicije Učenci v igri veriga uporabijo ponavljanje.

Razgovor: kaj ste opazili v pesmi, ali kaj izstopa?

Ugotovitev: ponavljanje in stopnjevanje.

6. Sinteza Učenci v besedilo označijo (izpišejo) dele, kjer je opazno ponavljanje in stopnjevanje.

Ponovijo o ljudskem slovstvu ter iz besedila izpišejo primere, značilne za ljudsko pesništvo.

Povzetek: u LJUDSKO PESNIŠTVO: o prvotno so bile ljudske pesmi pete, prenašale so se z ustnim izročilom (spreminjanje);

Petra Prohart Tomažič, Osnovna šola Vuzenica

u

o izrazna sredstva: ponavljanje motivov, refrenov, stalni pridevki, pretiravanje, nagovor, pomanjševalnice, personifikacija (poosebitev), ponavljanje, stalna števila s simboliko …

Glede na vsebino ločimo različne vrste ljudskih pesmi: o obredno-običajske pesmi (kolednice), o svatovske, nabožne (povezane s krščanstvom), o ljubezenske (Kako bom ljubila), stanovske (kovaške – Oj, ta mlinar), o vojaške, izseljeniške (prekmurske), o pivske (En hribček bom kupil), o šaljive, zbadljive, otroške (uspavanke).

7. Domača vaja Pisno sporočanje: voščilo ob poroki/vabilo na poroko žlahtnega gospoda in deklice (SIB, 176).