http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_geografija/7.%20razred/Prirocniki_priprave/25%

Urna učna priprava za predmet GEOGRAFIJA Šol a:

Razre d:

7.

Datum :

Učna tema:

ZAHODNA EVROPA

Učna enota:

Lega in površje

Učna ura:

Operativni učni cilji: Učenec zna:  na karti določiti geografsko lego Zahodne Evrope in pokazati države,  s pomočjo karte in slikovnega gradiva primerjati značilnosti posameznih reliefnih enot Zahodne Evrope,  ugotoviti podobnosti in razlike med atlantsko in sredozemsko obalo Zahodne Evrope z ozirom na členovitost in plimovanje ter vpliv razčlenjenosti in plimovanja na življenje ljudi.

Učne oblike:  frontalna,  individualna.

Učne metode :  razlaga,  razgovor,  delo z učnim listom.

Strategija izobraževalno- vzgojnega dela:

Usvajanja nove učne snovi.

Učila in učni pripomoč ki:  učbenik,  delovni zvezek,  učni list (nema karta),  atlas,  stenski zemljevid Evrope,  računalnik s projektorjem,  elektronske prosojnice (Power Point).

Artikulacijska stopnja

Dejavnost učitelja

Dejavnost učenca

MOTIVACIJA IN U VAJANJE

Projiciram rebuse glavnih mest zahodnoevropskih džrav. Po vsakem razvozlanem rebusu projiciram nekaj fotografij vsakega glavnega mesta.

Razvozlajo rebuse in spremljajo projekcijo fotografij.

Povem, da bomo začeli s spoznavanjem novega dela Evrope – Zahodne Evrope – in da bomo v tej uri spoznali njeno lego in značilnosti

Spremljajo napoved učnih ciljev.

NAPOVED U Č NI H CILJEV

Učne oblike in metode Uč ila in učni pripomoč ki FRONTALNA  razgovor  računalnik s projektorjem  elektronske prosojnice FRONTALNA  razlaga

USVAJANJE

površja.

Razdelim učne liste z nemo karto politične razdelitve Zahodne Evrope. Učence prosim, da odprejo učbenik na str. 48-49 in atlase na strani s fizično karto Evrope.

Učence vprašam, kateri ocean obliva ta del Evrope.

Na zemljevidu pokažem in imenujem države in njihova glavna mesta, nato pa razložim, kaj je skupno tem državam. Učence prosim, da s pomočjo atlasa in učbenika str. 50-51 izpolnijo učni list.

Pogledajo na karto in odgovorijo, da je to Atlantik.

Spremljajo razlago, nato pa s pomočjo atlasa in učbenika str. 50-51 izpolnijo učni list (vpišejo imena držav in njihovih glavnih mest ter s šrafuro označijo države Beneluksa).

Učence prosim, da si ogledajo fizični zemljevid v učbeniku na str. 50-51 in ugotovijo, katera mlada gorovja se nahajajo v Zahodni Evropi.

Ogledajo si fizični zemljevid v učbeniku na str. 50-51 in naštejejo mlada gorovja v Zahodni Evropi.

Na karti pokažem, imenujem in razložim značilnosti starih gorovij in nižin.

Ob atlasih spremljajo razlago.

Učence prosim, da s pomočjo zemljevida v učbeniku na str.

50-51 naštejejo največje reke v tem delu Evrope.

Projiciram fotografije atlantske in sredozemske obale in učence prosim, da opišejo razlike med njima.

SINTEZA

PONAVLJANJE IN UTRJEVANJE

Sklenem, da je površje v Zahodni Evropi raznoliko, saj najdemo vse reliefne oblike – od nižin do visokogorij.

K stenskem zemljevidu Evrope pokličem nekatere učence, da poimenujejo in pokažejo:  države Zahodne Evrope in njihova glavna mesta,  mlada gorstva,  nižine,  stara gorovja in  velike reke.

---

DOMA Č E DELO

Odprejo učbenik na str. 48-49 in atlase na strani s fizično karto Evrope.

FRONTALNA INDIVIDUALN A  razlaga  razgovor  delo z učnim listom učbenik učni list atlas stenski zemljevid sveta  računalnik s projektorjem  elektronske prosojnice    

S pomočjo zemljevida v učbeniku na str. 50-51 naštejejo največje reke v tem delu Evrope.

Ogledajo si projicirane fotografije in opišejo razlike med atlantsko in sredozemsko obalo Zahodne Evrope.

Spremljajo sintezo.

Izbrani učenci pridejo k stenskem zemljevidu Evrope ter poimenujejo in pokažejo:  države Zahodne Evrope in njihova glavna mesta,  mlada gorstva,  nižine,  stara gorovja in  velike reke.

Ostali ob atlasih sledijo ponavljanju.

---

FRONTALNA  razlaga FRONTALNA  razgovor  stenski zemljevid Evrope  atlas

---