UČNA PRIPRAVA Učitelj Predmet Razred Šolsko leto Tema Enota Učne oblike Učne metode Operativni cilji
Procesni cilji Pripomočki
Geografija 6. Vesolje in Zemlja Vesolje Frontalna, delo v dvojicah, skupinska, individualna. Pogovor, razlaga, demonstracija, primerjava. 1. Naštejejo in opišejo vesoljska telesa, ki jih najdemo v vesolju. 2. Primerjajo razumevanje dogajanja v vesolju v današnjem času in daljni preteklosti. 3. Pojasnijo, zakaj merimo razdalje v vesolju s svetlobnimi leti. 1. Znajo izračunati čas potovanja svetlobe od Sonca na Zemljo. Učbenik Raziskujem Zemljo str. 8 in 9, fotografije vesolja (računalniška projekcija), delovni zvezek Raziskujem Zemljo str.5. POTEK DELA UČITELJ UČENCI
1. Uvod (10 minut) a) Ponovitev Vodim pregled vaje v delovnem zvezku str. 4.
Izbrani posamezniki podajo rešitve, ostali se vključujejo v razgovor.
b) Motivacija 1. S pomočjo računalnika pokažem fotografijo dela vesolja.
Učenci povedo, da vidijo vesolje ali del vesolja.
2. Učence pozovem, da povedo asociacije na besedo vesolje, pri čemer si pomagajo s sliko. Zapisujem jih pod fotografijo (ali na tablo) in na koncu učence pozovem, da s pomočjo njihovih ključnih besed v paru poskušajo sestaviti definicijo vesolja.
Naštevajo asociacije.
Sestavljajo definicije in jih predstavijo.
2. Usvajanje (25 minut) a) Zakaj so se ljudje včasih nekaterih nebesnih (vesoljskih) pojavov bali?
Razmišljajo, da si ljudje niso znali razložiti pojavov kot so npr. Sončev in Lunin mrk, pojav kometov, pojav meteorjev …, razlagali so jih kot »besnenje« nadnaravnih sil. Izbrani učenci ugotovitve v pogovoru predstavijo ostalim, ki jih lahko dopolnjujejo.
Učence usmerim v učbenik str. 8 in jih vzpodbudim, da s pomočjo fotografije observatorija sklepajo na današnje poznavanje vesoljskih pojavov oz. da primerjajo poznavanje vesolja nekoč in danes.
Ugotovijo, da v sodobnosti s pomočjo napredovanja tehnologije pospešeno raziskujemo vesolje in s tem prihajamo do novih spoznanj, katera lahko razumsko pojasnimo.
b) Učence razdelim v dvojice.
S pomočjo učbenika str. 8 in 9 vsaka dvojica (dve dvojici imata enako nalogo) prebere besedilo o posameznem vesoljskem telesu oz. sestavu, in se o tem pogovori.
S pomočjo računalnika (ali fotografij) pokažem naključno izbrano vesoljsko telo ali sestav (fotografija je drugačna kot v učbeniku, da se lahko preveri razumevanje učencev) ter postavljam vprašanja, ki so povezana s posameznim telesom ali sestavom. Fotografije med seboj pomešam, da ni isti vrstni red kot v učbeniku.
Posamezni pari odgovarjajo in ostale seznanjajo z dejstvi in zanimivostmi. Ostali se lahko vključujejo v pogovor.
-
Kaj je na fotografiji? V katero skupino vesoljskih teles sodi? Katera je temeljna značilnost zvezd?
-
Kaj je na fotografiji? Katera je najbolj znana galaksija?
-
Katero vesoljsko telo je na fotografiji? Kaj so planeti?
-
Kaj predstavlja fotografija? Kako komet ĹĄe drugaÄ?e imenujemo? Kaj je komet?
-
-
Katero vesoljsko telo je na fotografiji? Kaj je meteor?
Kaj predstavlja fotografija? Katero vesoljsko telo lahko ustvari krater? Kaj je meteorit?
c) Razdalje v vesolju so zelo velike, zato jih ne moremo meriti s kilometri. Uporabljamo posebno enoto, ki ji pravimo svetlobno leto. Učence razdelim na skupine po štiri učence.
Pogovorijo se, kaj je svetlobno leto in vsaka skupina predstavi svoj zaključek oz. definicijo.
3. Zaključek (10 minut) a) Učence usmerim v delovni zvezek str. 5. Vodim pregled rešitev vaje.
b) Podam navodila za domačo nalogo. S pomočjo svetovnega spleta ali druge literature naj poiščejo zanimive podatke o Halleyevem kometu.
Individualno rešujejo vaji. Izbrani posamezniki podajajo rešitve vaj, ostali se vključijo v razgovor.