Urna učna priprava za predmet GEOGRAFIJA Šol a:
Razre d:
7.
Učna tema:
SEVERNA EVROPA
Učna enota:
Podnebje in rastlinstvo
Datum :
Učna ura:
Operativni učni cilji: Učenec zna: določiti in opredeliti geografsko lego Severne Evrope glede na toplotne pasove, ob klimogramu razložiti značilnosti podnebja, ovrednotiti pomen Severnoatlantskega toka za življenje ljudi v Severni Evropi, razložiti vzroke in razlike v dolžini dneva in noči pri nas in v mrzlem pasu. Učne oblike: frontalna, individualna.
Učne metode : razlaga, razgovor.
Strategija izobraževalno- vzgojnega dela:
Usvajanje nove učne snovi.
Učila in učni pripomoč ki: učbenik atlas sveta, stenski zemljevid Evrope, računalnik s projektorjem, elektronske prosojnice (Power Point).
Artikulacijska stopnja
MOTIVACIJA IN U VAJANJE
NAPOVED U Č NI H CILJEV USVAJANJE
Dejavnost učitelja
Dejavnost učenca
Z računalnikom projiciram fotografije, ki prikazujejo polarni dan, polarno noč, polarni sij. Učence vprašam ali vedo kaj fotografije prikazujejo, nato se o njih pogovorimo.
Natančno si ogledajo fotografije in skušajo ugotoviti kaj prikazujejo fotografije.
Povem, da bomo v tej učni uri spoznali značilnosti podnebja in rastlinstva v Severni Evropi.
Spremljajo napoved učnih ciljev.
Učence prosim, da odprejo atlase na strani s fizičnim zemljevidom Evrope. K stenskemu zemljevidu
Izbrani učenec na stenskem zemljevidu pokaže, v katerih toplotnih pasovih se nahaja Severna Evropa.
Učne oblike in metode Uč ila in učni pripomoč ki FRONTALNA razgovor računalnik s projektorjem elektronske prosojnice FRONTALNA razlaga
FRONTALNA INDIVIDUALN A
pokličem enega učenca, da pokaže, v katerih toplotnih pasovih se nahaja Severna Evropa. Učence vprašam ali lahko na podlagi toplotnih pasov sklepajo o podnebju Severne Evrope. Učencem projiciram posamezna podnebja, ki so zastopana v Severni Evropi in podam osnovne značilnosti. Projiciram klimogram, ki prikazuje zmerno hladno podnebje in ga z učenci analiziramo. Učence vprašam, zakaj zalivi ob norveški obali ne zamrzujejo.
Učencem razložim kako podnebje vpliva na rastje in rabo tal. Z računalnikom projiciram fotografije, ki prikazujejo različne vrste rastlinstva (listnati in mešani gozd, iglasti gozd – tajga, tundra) in učence vprašam, kako se imenuje posamezno rastlinstvo. Na stenskem zemljevidu pokažem, kje se raztezajo različne vrste rastlinstva.
SINTEZA
PONAVLJANJE IN UTRJEVANJE
K stenskemu zemljevidu Evrope pokličem enega izmed učencev, da ponovi, kje se nahajajo tundra, tajga, listnati in mešani gozd ostali sledijo ponovitvi ob atlasu. Sklenem, da se Severna Evropa v marsičem razlikuje od ostalega dela stare celine. Največja razlika je zagotovo podnebje, ki je precej hladnejše kot drugje po Evropi. Izbranim učencem zastavim vprašanja iz rubrik »Ponovi« in »Razmisli« v učbeniku na str. 59.
Učenci skušajo odgovoriti na vprašanje.
Učenci spremljajo razlago in analizirajo klimogram.
Učenci poskušajo odgovoriti na vprašanje (predznanje o Severnoatlantskem toku), nato sledijo razlagi.
učbenik stenski zemljevid Evrope atlas računalnik s projektorjem elektronske prosojnice
Spremljajo razlago. Natančno si ogledajo fotografije in skušajo ugotoviti vrsto rastlinstva.
Izbrani učenec ponovi, kje se nahaja posamezna vrsta rastlinstva, ostali sledijo ponovitvi ob atlasu.
Spremljajo sintezo.
FRONTALNA razlaga
Izbrani učenci odgovorijo na vprašanja, ostali spremljajo ponovitev.
FRONTALNA razgovor učbenik
--DOMA Č E DELO
razlaga razgovor
---
---