http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_zgodovina/7.%20razred/Dodatna_gradiva/6%20VISO

KAKO SO MESTA SPREMENILA EVROPO Učb. str. 118

V 13. stoletju je mesto štelo od 1.500 do 2.500 prebivalcev.

• Kako je danes?

• Navedi razlike, ki jih poznaš med srednjeveškim sodobnim in mestom!

Kaj je bilo značilno za srednjeveška mesta Zakaj je imelo mesto obzidje?

Na čigavi zemlji so nastala mesta?

Katere stavbe so bile zidane?

Meščani so bili za razliko od podložnikov svobodni.

LEGA Nastajala so ob cerkvah, blizu rek, gradov, ob križiščih prometnih poti.

Mesta so ustanovili fevdalci, ki so podelili

MESTNE PRAVICE IN SVOBOŠČINE • mestni statuti • pravica do tržnega miru • pravica do obzidja, obrambe, • pravice do sejmov

PREBIVALCI Meščani: obrtniki, trgovci bankirji, plemiči, Judje, duhovščina • Okrog 1000 prebivalcev • Gospodarska središča

KAKŠNO JE BILO SREDNJEVEŠKO MESTO UREDITEV • Ulice: ozke netlakovane, blatne, polne ljudi, živali umazane, redko čiščene.

• Hiše: visoke in tesno skupaj, malo prostora v mestu, lesene, (požari).

• Mestna hiša s stolpom in uro, sedež mestnega gospoda sramotilni steber •Trg – shajališče, zabave, sejmi, kaznovanja in usmrtitve

• Cerkev • Obzidje, vrata, straža.

SLOVENCI

Brasov, Romunija

• Voda: iz mestnega vodnjaka ali reke • Reke obramba mesta, transport blaga • Odplake: na ulico • Kanalizacija: neurejena • Stranišča: revni zunaj, bogatejši v hiši

Kakšno je bilo življenje v srednjeveškem mestu DRUŽABNOST •Taverne: pitje, pripovedovanje novic, kockanje, petje, prepiri in pretepi.

•Razne javne prireditve, zabave ob sejmih, procesije in javna kaznovanja.

HIŠE • Pritličje delavnice ali trgovine, zgoraj bivalni prostori: gospodarjeva soba, predprostor s kuhinjo in manjša soba.

• Oprema: klopi, mize, skrinje,

živahno

OBLAČILA Pravila: niso smeli nositi razkošnih oblek (iz svile, zlata ali srebra).

Nakit, le manjše vrednosti, brez dragih kamnov.

PREHRANA meščanov • Hrana iz žit (kruha), zelenjave, sadja, mesa.

• Važen dodatek je bila sol.

• Začimbe; drage in redke.

• Jedi so sladkali z medom.

• Pili so pivo.

Porod - nevaren dogodek

Otroci so bili rojeni doma ob pomoči babice, ki jih je takoj po porodu umila v zeliščnem vinu in namazala z mastjo, potem pa jih tesno klasasto povila, da se niso mogli več gibati. Tako malo mumijo je babica nato položila v zibko. Otroci so bili dojeni. Če mati ni imela mleka je najela dojiljo. Ko so se odvadili dojenja, so otroci že zjutraj dobili sladkano ali razredčeno pivo ali vino.

Posebej fante je bilo treba kmalu navaditi na alkoholne pijače ter na nenavadne jedi, preden bi jih poslali na tuje, da se ne bi prehitro opijanili ali da bi bili vajeni jesti vse.

Po tedanjem prepričanju se je otrok brez vzgoje nagibal bolj k slabemu kot k dobremu, zato je bilo potrebno pravočasno zlomiti njegovo voljo in pravočasno pregnati iz njega vso nadlogo, preden bi se razrasla kot bolezen. Privaditi ga je bilo treba k poslušnosti in bogaboječnosti.

Higiena v mestih ni bila preveč dobra.

Kopali so se vsak teden enkrat.

Odpadne vode so se zadrževale na ulicah.

Ozke, senčne ulice so bile leglo bolezni.

DA DA DA DA

NE NE NE NE

MESTO Za učitelja Nega telesa je bila sestavljena iz umivanja obraza, ušes, rok, nog in drugih udov z vodo iz vodnjakov ali žganjem. Pod pazduho so se umivali s toplim zeliščnim vinom. Preprečevanje potenja je veljalo za nezdravo. Zobe so si umivali z mešanico vina in vode. Ustni smrad so preganjali z grizljanjem limonine lupine, nageljnovih žbic ali cimetove skorje. Občasno so si zdrgnili zobe s prahom za zobe (v njem zdrobljeni kremenčev pesek, sipina kost, rdeče korale, pa nageljnove žbice, muškatov orešek in rožno olje). Premožnejši so si dali manjkajoče zobe nadomestiti z umetnimi, kar pa je bilo silno drago. Dolgih las ženske niso umivale, ampak samo česale. Na tri mesece so vtirale vanje poseben prašek iz škroba, pomarančnih cvetov, lovorja, lavendla in jih izkrtačile. Uši so preganjali s prekuhano mešanico česna, zelišč, volovske krvi in kisa. Doma so se kopali v čebrih, a razmeroma redko, priljubljeno pa je bilo obiskovanje javnih kopališč (Svarog)

Kam kaj spada?

VISOKE OZKE HIŠE

STRAŽNI STOLP

DVORANA

ILOVNATE KOČE OZKE ULICE

GRAD OBZIDJE

SKLADIŠČA

VAS

KUHINJA

MESTO

MESTNA HIŠA

DVIŽNA VRATA

MESTNA VRATA

ZADIMLJEN PROSTOR

TRG

SREDNJEVEŠKA MESTA Za učitelja

EN SAM PROSTOR

V=N

---- ---L

--------P=D

P=M Č=N

100 m2

NI

------- ---

------ ------

Kateri trditvi o srednjeveškem mestu ne držita? Obkroži ju!

Cehom razvrsti simbole!

Primer: igla- krojaški ceh škarje presta nož nakovalo vrček

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

Čeprav so bili Židje nepriljubljeni, so bili sestavni del prebivalstva. ” Mestni zrak osvobaja, "so včasih dejali kmetje.

Mestne ključe si lahko našel pod predpražnikom mestne hiše.

Mestni oblačilni red je omejeval meščana pri razkošju oblačenja.

Mesto je imelo mestne ključe in mestni statut.

Prišleki so morali nekaj časa preživeti v karanteni na opazovanju.

Mesto je imelo mestno hišo z založeno mesnico.

1. Narod, ki je živel za Karpati, domnevno med Dnjeprom in Dnjestrom 2. Znaki stare germanske abecede 3. Slovani, drugo ime za pleme 4. Arabski pastir, ki prebiva v puščavi 5. Muslimanska verska knjiga 6. Pokrajina v katero so vdrli Huni 7. Podoba sestavljena iz barvnih kamenčkov 8. Dežele okrog vzhodnega dela Sredozemskega morja 9. Pravila ki določajo odnose v družbi in med ljudmi 10. Občasno pripravljen trg, kjer se kupčuje z različnim blagom 11. Način krčenja gozdov..

1 2 3 4 5 6 7 9 10 11

Kaj so CEHI? 1.To so združenja srednjeveških pekov.

2.To je način šolanja srednjeveških obrtnikov.

3.To so trgovci, ki so izobesili simbol svoje trgovine nad vrati.

4.To so združenja obrtnikov iste stroke s posebnimi pravicami.

CEHI: Drži, ne drži?

Cehi so predpisovali in nadzirali cene in kakovost izdelkov.

Cehi so skrbeli za sirote in bolnike iz svojih vrst.

Cehi so spodbujali konkurenčnost med člani.

Poišči pravi izraz!

•Poseben del mesta, določen za posamezne skupnosti •Tekmovalnost Obkroži pravilne odgovore!

•Zaščitnik mesta, cerkveni svetnik Benetke so bile: •Dobrodelna ustanova za bolnike in reveže a.) poznane po steklarstvu •Knjiga zakonov, pravil. b.) močno pomorsko in trgovsko mesto •Nekdo, ki se ukvarja z zdravljenjem brez c.) zgrajene na lesenih pilotih - kolih zdravniške izobrazbe d.) mesto je vodil kralj statut, padar, špital, konkurenca, geto, patron d.) mesto v severnem Jadranu