Petra Prohart Tomažič, Osnovna šola Vuzenica TEMATSKI SKLOP 4 Besedila: I. Tavčar, Holekova Nežika; J. Kersnik, Mačkova očeta; J. Menart, Paž. CILJI Funkcionalni BRANJE IN POSLUŠANJE Učenci tiho in interpretativno berejo besedilo. Razvijajo zavedanje o sprejemanju besedila, identificirajo se s književno osebo. Ločijo glavne in stranske osebe, ločujejo glavne in stranske motive, razumejo temo socialnega pesemskega besedila. Primerjajo perspektive različnih knj. oseb. Iščejo psihološke motive za ravnanje knj. oseb, motive primerjajo s svojimi etičnimi sodbami, prepoznavajo jezikovna znamenja, zlasti časovno in socialno zvrstnost za ugotavljanje knj. časa, prepoznavajo osebnega, demokratičnega pripovedovalca (1., 2. os. sedanjik), prepoznavajo značilnosti pripovedne zgradbe (zunanja, notranja), poiščejo temo in osrednjo idejo, razlikujejo snov, razumejo zgodbo (fabulo, tj. zaporedje dogodkov), ugotavljajo vrsto slogovnega postopka (opis, oris, oznaka, dvogovor, poročanje). GOVORJENJE Upovedujejo zaznavanje ritma, ustvarjalno interpretativno berejo pesmi, pojasnjujejo svoje razumevanje metafor, razlagajo besedne zveze, ki se jim zdijo nenavadne. Govorno poustvarjajo in ustvarjajo knj. besedilo. Govorijo o književnosti. Opisujejo knjiž. osebe in se pripravijo na igro vlog. Govorno obnavljajo prebrana besedila, utemeljujejo motive za ravnanje knj. oseb. Opisujejo vrsto pripovedovalca. Opisujejo prvine knj. perspektive. Govorno razčlenjujejo značilnosti notranje in zunanje zgradbe. PISANJE Tvorijo primere, poosebitve, stalne okrasne pridevke v zvezi z besedilno sliko. Preoblikujejo pesniško besedilo v prozo. Opisujejo zunanjost, značaj in ravnanje knj. oseb, tvorijo nove knj. prostore. Učenci v svojih ustvarjalnih izdelkih prepletajo resničnost in fikcijo. Izobraževalni Poznajo pojme socialna pesem, vrste balad, zaznamovanost sloga in slogovni postopki, motivi, tragična perspektiva.
PRIMER OCENJEVANEGA GOVORNEGA NASTOPA (DOMAČE BRANJE) Balade za domače branje: – Ljudske: Desetnica, Mlada Breda, Galjot, Graščakov vrtnar, Zarika in Sončica, Mlada Zora; – Anton Aškerc: Mejnik, Brodnik, Polnočna potnica; – Simon Jenko: Knezov zet; – Franc Gestrin: Pesem v prepelici (1. moderna balada); – Srečko Kosovel: Balada; – Dragotin Kette: Balada (o Damjanu); – Matej Bor: Črni možje, Srečanje …
Petra Prohart Tomažič, Osnovna šola Vuzenica KRITERIJ: 1. Avtor: kdo, umestitev v čas (pri ljudski: značilnosti ljudskega slovstva): 1 točka; 2. O pesmi: – vsebina: popolna – 5, 4 t; delna – 3, 2 t; pomanjkljiva – 1 t; – književni prostor in čas: 1 točka; – oznaka (glavne) književne osebe: popolna – 5, 4 t; delna – 3, 2 t; pomanjkljiva – 1 t; 3. Značilnosti balade: – temačno razpoloženje, tragični konec, okrasni pridevki, metafore, dialog, ritem …: za 5 značilnosti s primeri iz besedila – 5 t, brez primerov – 4 t; za 4 značilnosti s primeri iz besedila – 3 t, brez primerov – 2 t; za 3 do 1 značilnosti – 1 t. Točkovnik: 0 – 8 t: nzd (1); 9, 10 t: zd (2); 11, 12, 13 t: db (3); 14, 15 t: pdb (4); 16, 17 t: odl (5).
1. Ivan Tavčar: Holekova Nežika VIR: SIB, 100 1. Uvodna motivacija Razgovor o družinskem življenju nekoč in danes – učenci predstavijo življenje v družini svojih dedkov in babic (po pripovedovanju). Ugotovijo razlike med današnjim življenjem in življenjem nekoč. Priklic: V letošnjem šolskem letu smo brali odlomek, v katerem sta fant in dekle zaplesala v ljubezni polno življenje. Učenci se spomnijo odlomka Sanje neke Sanje. S katerim odlomkom smo ga primerjali? (S Holekovo Nežiko.) 2. Napoved besedila V besedilu, ki ga bomo prebrali, bomo spoznali, kako so se nekoč na podeželju ženili, kakšen odnos so imeli do meščanov in kakšne posledice je lahko imela neuslišana ljubezen. Kratka obnova: Holekova Nežika –živela je na vasi. Prišel je frabrikant in jo »zmešal«. Bila je dovzetna za osvajanje. Vaški fant se je ubil zaradi nje. Fabrikant izgine, Nežka hira. Nato se čez nekaj časa Erazem vrne z nevesto, ki mu ubeži, ko izve za Nežiko. Nato se Erazem vrne po Nežiko in jo vzame s seboj v mesto, kjer jo nauči »gosposkega vedenja«, nato se z njo poroči. 2. Poslušanje besedila Učenci poslušajo besedilo. Po I. delu premor. Učenci na kratko obnovijo besedilo. Napoved II. dela; Erazem se vrne po Nežiko. Poslušanje II. dela. Premor. 3. Vsebina besedila Razlaga manj znanih besed in besednih zvez. Učenci skušajo sami razlagati besede in besedne zveze; pomagajo si s sobesedilom, uporabijo SSKJ. Individualno odgovarjajo na vprašanja ob besedilu (SIB, 103). Odlomek »verižno« obnovijo. 4. Ustvarjalne naloge Fantje: Predstavljaj si, da si Gabrčev Tone in da opazuješ Nežiko pri plesu. Zapiši nekaj misli, za katere meniš, da so se porajale nesrečnemu fantu v gostilni.
Petra Prohart Tomažič, Osnovna šola Vuzenica Dekleta: Predstavljaj si, da si Nežika in da opazuješ fante v gostilni. Zapiši nekaj misli, za katere meniš, da so se porajale razigranemu dekletu ob plesišču. Naključni pari učenec/učenka predstavijo svoje zapise. Komentiramo, presojamo ustreznost dogajalnega prostora in časa. 5. Oblika besedila Besedilo Holekova Nežika je sestavljeno iz okvirne in vložene pripovedi. Učenci skušajo opredeliti oba pojma – pomagajo si z besedilom. Literarnoteoretične definicije (SIB, 104): – Okvirna pripoved je prozna ali verzna pripoved, ki vključuje eno ali več vložnih pripovedi in jih zaokroža v celoto. Vloga okvirne pripovedi je različna: ali je tudi sama zgodba, pripoved ali pa je zgolj opis vložne pripovedi, pojasnjuje dogodke, okoliščine idr. 6. Domača vaja V odlomku se je pojavil tudi Holek, Nežikin oče. Ali ga je Nežika ubogala? Razgovor o očetu, v odlomku poiščejo povedi, ki govore o njem. Doma razmislite in zapišite, kakšen je danes tipičen sodoben oče.
2. Janko Kersnik: Mačkova očeta VIR: SIB, 94 DODATNO: avdioposnetek 1. Uvodna motivacija Pregled domače naloge. Učenci predstavijo svoje zapiske o tipičnem očetu. Ali danes še vedno velja, da je oče glava družine? Da oče nosi hlače v družini? Razgovor. Kako pa je bilo nekoč? (Moški je bil lovec, zaščitnik, vojak, rednik družine, tisti, ki je služil denar in naredil poklicno kariero …) Pa danes? Vse se spreminja. Nekoč so bili člani družine med seboj veliko bolj povezani. Znano je bilo, da je najstarejši podedoval (vsaj na podeželju) posestev ter nadaljeval z gospodarjenjem. Tako je premoženje prehajalo iz roda v rod. Seveda se je lahko pri tem tudi kaj zataknilo, posebej, če so se medsebojni družinski odnosi skrhali. 2. Napoved besedila Kakršen si ti do nekoga, takšen bo on do tebe, pravijo. Če to res drži, boste spoznali v naslednjem besedilu. 3. Poslušanje besedila Učenci poslušajo posnetek. Premor. 4. Vsebina besedila Učenci skušajo na kratko obnoviti poslušano besedilo. Osredotočijo se na položaj in opis očeta ter ga primerjajo s svojimi zapiski. Razlaga manj znanih besed s SSKJ. Delo v dvojicah: vprašanja ob besedilu (SIB, 97). Dodatne naloge: – V kakšni vlogi je pisatelj? – Zakaj se stari Maček ni želel odpovedati gospodarjenju?
Petra Prohart Tomažič, Osnovna šola Vuzenica – – – – –
–
Česa se je bal? Se je Mačkova bojazen uresničila? Kaj se mu zgodi? Kakšno usodo napoveduje sinu? Kakšen zgled je dal stari Maček svojemu sinu? S katerimi besedami je Maček izrazil sovraštvo do sina (izpiši iz odlomka)? Katere značajske lastnosti lahko pripišeš staremu Mačku (obkroži in razloži)? TRMAST, DOBER, GROB, DELAVEN, TEŽKO ODPUŠČA, SLAB ZGLED SVOJEMU SINU, TRDEN, JEZEN, NE SKRBI ZA SVOJEGA SINA, MAŠČEVALEN, NEŽEN, NEZADOVOLJEN, SKRBEN Posodobi naslednjo poved: »Ni li več pri sinu?« sem vprašal ženo, ki je bila prišla pome.
5. Sinteza Ali je zgodba izmišljena ali bi se v resnici lahko zgodila? (Lahko bi se zgodila.) Literarnoteoretične definicije (SIB, 97): – Mačkova očeta je realistična pripoved, ki je bila objavljena v zbirki Kmetske slike. Za realistični pripovedni slog je značilno, da se pisatelji večinoma oprejo na resnične osebe, stvari in dogodke in jih opišejo kratko, strnjeno in brez olepševanja.
3. Janez Menart: Paž VIR: SIB, 51 1. Uvodna motivacija Povzetek predelane snovi: v delu Holekova Nežika smo spoznali odnos zaljubljencev ter odnos med kmeti in meščani; v delu Mačkova očeta smo spoznali družinske odnose, in sicer odnos oče – sin. V obeh delih smo na nek način spoznavali medčloveške odnose. V kateri obliki pa sta bili deli napisani? (V prozi.) 2. Napoved V današnji uri se bomo od proze preselili k poeziji, in sicer k baladi. Priklic, SIB, 138: – Kaj je balada? (Za balado je značilno, da je to lirsko-epsko-dramska krajša pesnitev, ki prikazuje tragično usodo posameznika. Torej – ima v sebi nekaj poezije, nekaj proze in nekaj drame. Za poezijo je značilno posamezno ritmično in zvočno oblikovanje besedila (verz, rima, zvočno slikanje), primere, metafore, razne skladenjske figure itn. Za prozo je značilna zgodba. Za dramsko besedilo pa dialog ali dvogovor.) Kje smo že spoznali balado? (France Prešeren: Povodni mož.) Učenci na kratko obnovijo zgodbo. Spomnijo se razpoloženja v pesmi. (Temačno, mračno.) Če bi prej omenjeni prozni deli skušali prebesediti v pesem – ali bi to lahko bila balada? (Da, saj je dogajanje v prebranih delih večinoma tragično.) 3. Napoved besedila V baladi, ki jo bomo prebrali, bomo spoznali odnos med možem in ženo, a drugačen, kot smo ga vajeni. Predbralna dejavnost (SIB, 51): zgodovinsko ozadje. 4. Branje/poslušanje Preberem balado. Premor.
Petra Prohart Tomažič, Osnovna šola Vuzenica 5. Vsebinska analiza Razgovor o besedilu. Besedilo/pesem primerjamo s Holekovo Nežiko. Kakšna je razlika? (Smrt, življenje.) Iz besedila skušajo razbrati dogajalni čas. Povzamejo vsebino besedila. 6. Raziskujemo besedilo Kako je zgrajena pesem? (Brezkitična.) Opazujte verzne konce? Kaj opazite? (Menjavata se rima in asonanca, in sicer v naslednjem zaporedju: – kdaj – mlaj (R), – ni – mudi (A), – zre – megle (A), – korak – bisag (R), – novic – lic (R), – lase – roke (A), – pokop – grob (R), – njegov – negotov (R), – cvetel – pel (R), – več – meč (R), – konča – gospa (A). Zlogujte posamezne verze ter preštejte število zlogov. Kaj opazite? 7. Ustvarjalne naloge SIB, 53 Nadaljevanje zgodbe o pažu; življenjepis; ilustracija.