http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_biologija/8.%20razred/Prirocniki_priprave/Biol by Renata Odlazek

Barbara MiheliË Danica Pintar

PriroËnik za uËitelje

Biologija 8 Barbara MiheliË

Biologija8 priroËnik za uËitelje za 8. razred devetletke

Barbara MiheliË, Danica Pintar

Biologija 8 PriroËnik za uËitelje za 8. razred devetletke Recenzenti: dr. Simona PrevorËnik, dr. Barbara Vilhar, dr. Boris Kryπtufek, mag. Rudi Ocepek, Vanda Kukec Jezikovni pregled in korekture: Tea Mejak Ilustracije: Robert Fister, Kristina Krhin, Marija Prelog Fotografije: Tomaæ MiheliË, Joæe MiheliË, Barbara MiheliË, Duπan VrπËaj, Igor Modic, Tone Wraber, Marijan Richter, Janez »ernaË, Sonja Porle, Arhiv oddelka za mikrobiologijo Biotehniπke fakultete v Ljubljani, Fotospring Oblikovanje naslovnic in notranjih strani: Æare Kerin

Delovni zvezek Biologija 8 je Strokovni svet RS za sploπno izobraæevanje na seji 11. 3. 2004 potrdil kot delovni zvezek pri pouku biologije v 8. razredu devetletne osnovne πole za tri πolska leta.  Zaloæba Rokus, d. o. o., 2004. Vse pravice pridræane. Brez pisnega dovoljenja zaloænika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobËitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakrπnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. Ëlena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, krπitev avtorske pravice.

Vse knjige in dodatna gradiva Zaloæbe Rokus dobite tudi na naslovu: www.knjigarna.com Zaloæba Rokus, d. o. o. Pot na Fuæine 2 11120 Ljubljana telefon: (01) 520 17 70 telefaks: (01) 520 17 85 e-poπta: rokus@rokus.com http://www.rokus.com http://www.devetletka.net http://www.svetizbesed.com http://www.knjigarna.com

CIP — Kataloæni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjiænica, Ljubljana 57(075.2) MIHELI», Barbara Biologija 8. Delovni zvezek za 8. razred devetletke / Barbara MiheliË, Danica Pintar ; [ilustracije Robert Fister, Kristina Krhin, Marija Prelog ; fotografije Tomaæ MiheliË ... et al.]. — 1. izd. — Ljubljana : Rokus, 2004 ISBN 961-209-392-X 1. Pintar, Danica 213332480

KAZALO 1. O U»BENI©KEM KOMPLETU.........................................................................7 2. LETNA »ASOVNA RAZPOREDITEV .........................................................20 3. PRIPORO»ILA U»ITELJEM IN RE©ITVE NALOG...................................42 BIOLOGIJA KOT VEDA ............................................................................. 42 Biologija, kaj je to ................................................................................... 43 Metode in tehnike raziskovalnega dela v biologiji............................... 44 Je biologija sama sebi namen ............................................................... 46 ÆIVA BITJA SO POVEZANA S SVOJIM OKOLJEM IN MED SEBOJ ... 50 Ekologija .................................................................................................. 50 Osnovni pojmi ekologije .......................................................................... 51 Ranovrstnost ekosistemov ................................................................... 58 Povezanost znotraj ekosistemov ......................................................... 60 VSI RAZLI»NI, VSI NEPONOVLJIVI ....................................................... 73 Æivljenjska pestrost se zrcali na razliËnih ravneh ...............................74 Ali so æiva bitja po zemeljskem povrπju razporejena enakomerno ....... 74 Nekateri dejavniki æivljenjsko pestrost poveËujejo ............................ 76 Zakaj danes æivljenjska pestrost moËno upada ..................................... 79 Zakaj naj varujem naravo....................................................................... 83 Kako naj varujem naravo ...................................................................... 85 OD KOD PRIHAJAMO, KAM GREMO ...................................................... 88 Razvoj æivljenja ...................................................................................... 88 Iskanje pra-pra-pra-pra-pra-pra-pra ... babice ................................... 89 VELIKE MNOÆICE PODATKOV JE ZARADI PREGLEDNOSTI TREBA UREDITI ...................................................................................................... 93 Kako razvrπËamo æiva bitja v biologiji ................................................ 94 Drevo æivljenja ......................................................................................... 95 Kraljestvo bakterije ............................................................................... 99 Kraljestvo glive ..................................................................................... 104 Kraljestvo rastline ................................................................................ 108 Kraljestvo æivali .................................................................................... 122

UËbeniku na pot Spoπtovani kolegi, pred vami je πe en uËbeniπki komplet za pouËevanje biologije v osmem razredu devetletke. »asi, ko smo vsi uËili le po enem uËbeniku, so mimo. To ima seveda svoje dobre in svoje slabe strani. Upava, da sva izkoristili boljπe. Danes, ko je na trgu poplava uËbenikov, zagotovo ne bi bilo smiselno narediti uËbenika, ki v niËemer ne bi bil drugaËen od drugih. Veseli sva, da sva ga lahko pisali v Ëasu, ko izbira trg, in hvaleæni zaloæbi, ki je tako πiroko odprta izzivom novega ter ustvarjalnosti. Sad tega je vsekakor izjemna slikovna opremljenost in tehniËna dovrπenost uËbenika. Osebno sva se trudili nadaljevati delo svojih zaloæniπkih kolegov, ki so zaËeli serijo uËbenikov naravoslovja

PRIRO»NIK ZA U»ITELJE — Barbara MiheliË UËbeniku na pot Spoπtovani kolegi, pred vami je πe en uËbeniπki komplet za pouËevanje biologije v osmem razredu devetletke. »asi, ko smo vsi uËili le po enem uËbeniku, so mimo. To ima seveda svoje dobre in svoje slabe strani. Upava, da sva izkoristili boljπe. Danes, ko je na trgu poplava uËbenikov, zagotovo ne bi bilo smiselno narediti uËbenika, ki v niËemer ne bi bil drugaËen od drugih. Veseli sva, da sva ga lahko pisali v Ëasu, ko izbira trg, in hvaleæni zaloæbi, ki je tako πiroko odprta izzivom novega ter ustvarjalnosti. Sad tega je vsekakor izjemna slikovna opremljenost in tehniËna dovrπenost uËbenika. Osebno sva se trudili nadaljevati delo svojih zaloæniπkih kolegov, ki so zaËeli serijo uËbenikov naravoslovja in tehnike ter naravoslovja. Vsak avtor si æeli, da bi napisal dober uËbenik, torej tak, ki bo vπeË otrokom in v pomoË uËiteljem. Pisanje uËbenika za osnovnoπolce pa je vsekakor ena zahtevnejπih nalog, s katerimi sva se sreËali. Pri tem ne misliva le na zahtevnost posploπitev, poenostavitev in podobnega. Najteæje se nama je zdelo tisto najosnovnejπe — napisati uËbenik. Morda se sliπi Ëudno, pa vendar. Kaj sploh je uËbenik? Kakπne odlike naj bi imel? »e bi poznali enoznaËen odgovor na ti dve vpraπanji, bi bila kakovost uËbenikov gotovo veliko boljπa. Tako pa je vsak od njih pravzaprav poskus, da bi to ugotovili. Trudili sva se, da ne bi napisali priroËnika za biologijo, s predpisanimi podatki, paË pa dober uËbenik. Ta naj bi uËence vodil prek Ëim veË lastnih izkuπenj in samostojnega raziskovanja do æelenega znanja. Ker πola ni le izobraæevanje, paË pa tudi vzgoja, so bili med pomembnejπimi cilji spodbujati ustvarjalnost otrok, spodbujati oblikovanje in izraæanje lastnega mnenja, vzgajati k pozitivnemu odnosu do narave in æivega, kot tudi k strpnemu dialogu in sprejemanju razliËnih mnenj. Zavedava se, da je za mnoge otroke osnovnoπolska biologija in nekaj osiromaπene srednjeπolske tudi vsa biologija, ki so jo v rednem izobraæevanju deleæni. Prav otroci sodobnih generacij bodo postavljeni pred zahtevne in odgovorne odloËitve pri varstvu narave in okolja. Postali bodo volivci in volivke. »e bodo vzljubili naravo in æivo, se gotovo ne bodo odloËali napaËno. Veseli bova, Ëe sva k temu vsaj malo prispevali. Avtorici

SEZNAM POPRAVKOV V 1. IZDAJI U»BENIKA BIOLOGIJA 8 • V prvi izdaji uËbenika na shemi celice na str. 35 mitohondriji niso posebej oznaËeni. UËence opozorite, da jih oznaËijo. • V uËbeniku sva sprva æeleli predstaviti vse tri ravni æivljenjske pestrosti, vendar je pozneje prevladalo mnenje, da je vsaj raven genetske pestrosti prezahtevna za osnovnoπolce. Pri popravkih smo bili æal nedosledni. Tako je v besedilu uËbenika na str. 47 ostala slika razliËnih ras ljudi, ki je brez komentarja in ki æeli ponazoriti genetsko pestrost. Zadnji stavek poglavja govori o tem, da so vse tri ravni æivljenjske raznovrstnosti med seboj neloËljivo povezane, z besedilom pa sta predstavljeni le dve. • Na str. 64 manjka legenda zavarovanih obmoËij. • Na str. 121 pri prikazu znaËilnosti eno in dvokaliËnic manjka prikaz koreninskega sistema, πopast koreninski sistem pri enokaliËnicah ter koreninski sistem z glavno in stranskimi koreninami pri dvokaliËnicah. UËence opozorite, naj si to znaËilnost ogledajo na str. 120, na kateri je ilustracija kalitve eno in dvokaliËnice. • Na str. 200 æival na sliki ni hermelin, paË pa kuma belica.

1. O U»BENI©KEM KOMPLETU Komu je namenjen komplet Biologija 8 Komplet Biologija 8 vsebuje uËbenik, delovni zvezek, CD, videokaseto Skriti svet prπic ter priroËnik za uËitelje. UËbenik, delovni zvezek ter CD so namenjeni uËencem. Napisani so tako, da se v nagovoru obraËava osebno k uËencu in jih lahko uËenci samostojno uporabljajo. UËiteljem je namenjen priroËnik. V njem sva zbrali svoje izkuπnje, podajava pa tudi πtevilna priporoËila, predloge in opozorila, ki naj sluæijo laæjemu in uËinkovitejπemu pouËevanju z uporabo tega uËbeniπkega kompleta. Videokaseta je dodatek, ki prikazuje teæko opazne prπice.

O KONCEPTU U»BENI©KEGA KOMPLETA • UËbenik naj omogoËa Ëim bolj samostojno delo uËencev.

UËenci pri samostojnem delu. UËbenik in delovni zvezek sta namenjena uËencu. Zato ga nagovarjava v drugi osebi ednine. Pri podajanju novih tem izhajava iz znanja uËencev in ga vodiva prek izkuπenj do novih spoznanj. Kjer je bilo le mogoËe, sva izbirali preproste, nazorne in veËstransko uporabne vaje, ki jih uËenec lahko izvede samostojno, varno in z uporabo priroËnih gradiv. UËbenik in delovni zvezek delujeta kot nedeljiva celota, zato takπno uporabo tudi priporoËava. Izognite se nepotrebnemu zapisovanju v zvezke. »as raje izkoristite za poskuse, pogovor ali sprehode v naravo.

PriporoËava vam, da pojave Ëim manjkrat opisujete. Mnogo vsebin lahko v naravi pokaæete, uËencem pa omogoËite pridobivanje osebnih izkuπenj preko neposrednega stika z æivim in neæivim. Tako se boste izognili slabi interpretaciji in poskrbeli za dobre in stvarne predstave.

Morda se ti zaradi imena “glive” zdi, da predstavnikov tega kraljestva πe ne poznaπ. Sama sem prepriËana, da se z njimi pogosto sreËujeπ. Oglej si sliËice, ki prikazujejo razliËne skrajne predele, kjer so raziskovalci naπli glive. »eprav jih rada nabiram in jem, jih na takπnih mestih sama πe nisem naπla. Kaj pa ti?

Na drugih organizmih,

v veËnem snegu in ledu, v podzemnih jamah,

v puπËavi,

v morju ...

Ker sta uËbenik in delovni zvezek namenjena uËencu, sva vsebine veËkrat podali tudi v obliki πal ali zabavnih nalog. Vsebine, podane s humorjem, si uËenci laæje, raje in bolje zapomnijo. • Pouk naj sloni na izkuπnjah. Snovi zavestno ne podajava priroËniπko. UËence vodiva, da znanje pridobijo dejavno prek πtevilnih dejavnosti in razmiπljanj. Tako znanje bo trajnejπe in ga bodo znali uporabljati v novih okoliπËinah. PriporoËava vam, da uËencem omogoËite Ëim veË izkuπenj. Skupaj analizirajte njihove rezultate in spoznanja. Polenite se! Prinaπanje gradiva preloæite na uËence. Z nabiranjem rastlin in æivali se bodo spotoma nauËili veliko novega, vas pa razbremenili. Pri delu bodo bolj zavzeti.

Povpraπajte jih po njihovem mnenju in izkuπnjah. Velikokrat lahko pogovor le vodite in usmerjate, na koncu pa le dopolnite manjkajoËe vsebine. UËenci bodo tako postali samozavestni, saj bodo ugotovili, da mnogo stvari æe vedo in da je njihovo znanje uporabno, se obrestuje. Tako bodo znali delo nadaljevati tudi doma, v svojem prostem Ëasu. Ob tem se bodo urili v oblikovanju in izraæanju lastnega mnenja ter javnem nastopanju. Pri biologiji osmega razreda gre predvsem za povzemanje æe osvojenega znanja, zato vam lahko tak naËin obravnave snovi moËno olajπa delo. Tudi vi boste zadovoljni, saj bo zaradi sodelovanja uËencev vsaka uËna ura potekala nekoliko drugaËe. Prav neverjetno je, koliko novih pogledov in spoznanj lahko dobimo s pogovorom z otroki.

Ali veste, kako strupene so æivali na fotografijah? UËenci imajo o naravi mnogo zmotnih predstav in zaradi njih tudi mnogo predsodkov, ki se prenaπajo z ustnim izroËilom, pogojeni pa so tudi z odtujenostjo od narave. NajveËkrat jih pridobimo prav od svojih bliænjih (starπi, uËitelji), zato vam toplo priporoËava, da uËencem omogoËite, da æivali doæivijo takπne, kot so. Na seminarjih se je izkazalo, da tudi mnogi uËitelji πe niso presegli predsodkov, in so tako æivali delili na prijazne in gnusne, lepe in grde, ob pogledu nanje pa je nekatere kar streslo. Zato pri vajah mnogokrat uporabiva prav te: kaËe, mokarje, πËurke, pajke in podobno. »e si tudi vi æelite takπne izkuπnje, vas vabiva v æivalski vrt. Ob brezplaËni pomoËi pedagoπke vodje Irene Furlan in njenih sodelavcev vam bo zagotovo uspelo. Predstavljajte si uËitelja biologije, ki ga pred uËenci kar strese ob pogledu na pajka, krastaËo ali kaËo. Slike æivali in papirnata biologija uËencem nikakor ne bodo vlili prepotrebne ljubezni do æivega in narave.

Pred...

in po vodenem doæivljaju.

Pri svojem delu sva mnogokrat doæiveli, da je æe eno pravo vodenje lahko odpravilo strahove in omogoËilo ljudem, da so æival vzljubili. 9

• Narava je nedeljiva celota. »eprav se letos predmet imenuje biologija, bioloπke vsebine ves Ëas obravnavava celostno in jih umeπËava v πirπi okvir naravoslovja pa tudi v Ëasovni in druæbeni kontekst. Pri obravnavi æivih bitij uËitelji osebke pogosto izvzamejo iz naravnega ali umetnega okolja, postavijo na sterilne pladnje in nato zaËnejo predstavitev. Tako uËence oropamo celostnega doæivljanja. Organizme in pojave zato Ëim veËkrat opazujte v naravi. UËenci naj potreben material sami naberejo v naravi. Tako bodo obenem spoznali okolje, v katerem æiva bitja æivijo. Pazite le, da iz narave ne odvzemate zavarovanih vrst in prevelikega πtevila æivih bitij ter da s svojo prisotnostjo ali dejavnostjo ne povzroËate πkode. Æive organizme po ogledu izpustite nazaj.

To je izloËila samica madagaskarskih sikajoËih πËurkov. Ali veste, kaj je to? Ker uËenje v naravi vedno ni mogoËe, vas vabiva tudi h gojitvi. UËenci naj Ëim veË materiala naberejo v naravi. Tako bodo obenem spoznali okolje, v katerem æivijo. Ob gojitvi æivih bitij in skrbi zanje jih bodo uËenci spoznavali, prav tako pogoje za njihovo uspevanje. »e ste to poËeli æe v niæjih razredih, boste imeli letos veliko manj dela. Te predstave in izkuπnje nikoli ne bodo zbledele. Seveda pa lahko uËinek skazi slaba skrb za æiva bitja ali nelegalna posest. UËencem bodite vzgled! Tudi naravoslovne avtorje in njihovo delo je treba predstaviti v πirπem Ëasovnem in druæbenem okviru, v katerem so delovali, sicer so lahko njihova razmiπljanja v danaπnjem Ëasu nerazumljiva. Za primer vzemimo konzerviranje hrane. Danes znajo pripraviti kompot pri gospodinjstvu uËenci πestega razreda. Le kako, da tako preproste in uporabne iznajdbe niso poznali æe prej? Odgovor najdete v poglavju Zgodovina mikrobiologije na str. 91.

• UËbenik naj bo za uËitelja osnovno gradivo, tako da bo pri delu lahko Ëim bolj svoboden in ustvarjalen. »eprav sta uËbenik in delovni zvezek namenjena predvsem uËencem, uËitelju ponujata osnovo za njegovo delo. Z zgradbo osnovnega besedila in dodatnih rubrik sva skuπali snov razporediti tako, da boste zlahka loËili predpisane od neobveznih tem, hkrati pa zagotoviti, da je vse, kar potrebujete vi in uËenec, æe vkljuËeno v besedilo. V vsaki rubriki je navedenih le nekaj zgledov in zamisli, ki jih zlahka nadomestite ali dopolnite z novimi. Osnovno besedilo uËenca vodi do novih spoznanj. Seveda je to le eden od naËinov, kako ga pripeljati na cilj. Vi lahko izberete svojo pot. Ko sem bila πe majhna, smo s starπi hodili nabirat borovnice. Kadar niso imeli Ëasa, sem borovnice iskala kar na travniku za hiπo. Ker jih nisem naπla, sem bila razoËarana. Zanimalo pa me je, kako mama in oËe vedno vesta, kje in kdaj jih lahko najdemo. Danes vem, kje uspevajo. Z otroki se skupaj sladkamo. Ali borovnice rastejo v vsakem gozdu? Odgovor zapiπi v delovni zvezek.

Prav tako lahko avtorjevo izkuπnjo dopolnite ali zamenjate s svojo ali z izkuπnjami uËencev. V priroËniku vam podajava πe druge predloge za obravnavo uËnih tem, tako da boste iz vsega gotovo lahko izluπËili kaj, kar vam ustreza. • Predstave naj bodo dobre in realne.

Velik poudarek sva namenili oblikovanju dobrih in stvarnih predstav. V uËbeniku lahko najdete veË kot 1000 fotografij in ilustracij, ki naj bi uËence spodbudile in jim pomagale pri oblikovanju stvarne podobe. Izbrane fotografije so nove in razen redkih izjem niso bile uporabljene v uËbenikih za naravoslovje ter naravoslovje in tehniko. Primere sva skuπali izbirati tako, da se dopolnjujejo s tistimi iz uËbenikov za niæje razrede. OËem skrit svet prπic je uËencem pribliæan s pomoËjo videokasete. »eprav je to najveË, kar lahko ponudi uËbeniπki komplet, seveda samo z uporabo terciarnih virov znanja (fotografije, video posnetki, ilustracije in podobno) uËenci ne morejo pridobiti realnih predstav in primernega odnosa do narave. Zato imate veliko boljπe moænosti kot avtorji uËbenikov, vi — uËitelji. PriporoËava vam, da uËence vodite tako, da bodo znanje pridobili s pomoËjo neposrednega stika in lastne izkuπnje ter doæivetij. Snov sva vedno uvrstili v Ëasovni in druæbeni okvir. Mnogo pojmov, kot so ekologija, bacil ali brst, lahko razumemo na razliËne naËine, odvisno od tega, ali jih uporablja strokovnjak ali laik. Vse te razliËne poglede sva skuπali osvetliti in pojasniti. S tem sva æeleli prispevati k izkoreninjenju zmotnih predstav. Prav zato vam v priroËniku veËkrat svetujeva, da ob zaËetku obravnavane snovi spoznate mnenja uËencev ter izhajate iz njihovega predznanja. Pri tem bodite pazljivi. UËenci velikokrat ne sodelujejo, ker se bojijo povedati kaj neumnega. Te obËutke jim lahko pomaga odpraviti le uËitelj, ki bolj kot na pamet nauËene stavke ceni razmiπljanje in sodelovanje. Mnogokrat se pri takem naËinu dela za neumne opredelijo tudi uËenci med seboj. Ta dejstva lahko izkoristite za vzgojo k strpnosti in razumevanju. • UËbenik in uËitelj naj izobraæujeta in vzgajata. Mnogokrat uËbeniki ali pa tudi uËitelji svoje poslanstvo izpolnijo le poloviËno. Samo s podajanjem snovi (izobraæevalnim delom) πe nismo prav veliko naredili. Predstavljate si obravnavo naravovarstvenih tem ali æivih bitij zgolj kot naπtevanje dejstev, brez vkljuËevanja etiËnih, moralnih, kulturnih in drugih vzgojnih prvin. Prav zato sva moËno poudarili oz. izenaËili izobraæevalne in vzgojne prvine. Tako naj bi uËbenik z uËiteljevo pomoËjo vzgajal k odgovornosti in strpnosti do soljudi in narave, uËenci naj bi postali razmiπljajoËi, kritiËni in dejavni Ëlani druæbe.

• UËbenik naj upoπteva sploπno sprejeta didaktiËna naËela: — — — — —

od od od od od

bliænjega k daljnemu znanega k neznanemu preprostega k zapletenemu konkretnega k abstraktnemu posebnega k sploπnemu

V uËbeniku skuπava ta naËela Ëim bolj izpolniti. To se kaæe najprej v zgradbi besedila. Osnovno besedilo vedno zaËenjava s primerom iz narave ali lastno izkuπnjo. To je tisto, kar nam je blizu. UËenca nato usmerjava v opazovanje narave, povzemanje lastnih izkuπenj ter izvajanje poskusov, s Ëimer dobijo konkretne izkuπnje. Prav zato sta uËbenik in delovni zvezek nedeljiva celota. ©ele iz tako pridobljenih izkuπenj, spoznanj in podatkov uËenci ob uËiteljevem vodstvu povzemajo, posploπujejo ali sklepajo. Pri tem jim pomagajo nazorne ilustracije. Pri vsebinah sva skuπali izhajati iz æe osvojenega, iz domaËega okolja in iz tistega, kar se vidi, tipa, voha, sliπi ali okusi. Teme sva poenostavili predvsem tam, kjer uËenci primerkov ne morejo videti, kjer ne morejo dobiti lastne izkuπnje ali pa vsebin ne morejo razumeti, ker nimajo zadostnega predznanja (genetika, razmnoæevanje rastlin, sistematska delitev bakterij, gliv in podobno).

KAKO UPORABLJATI U»BENIK • Uvodni del

Primeri iz narave ali vskadanjega æivljenja

Problemska vpraπanja Nagovor v 2. os. ednine Animacija, osebna izkuπnja avtorja

V uvodnem delu æeliva uËence spodbuditi s problemi iz vsakdanjega æivljenja ali fotografijami. Da bi razmiπljali o svojih izkuπnjah ter osveæili predznanje, jim kot zgled posredujeva svojo izkuπnjo in zastaviva nekaj problemskih vpraπanj ali nalog, ki so oznaËeni z modro barvo. Odgovore nanje naj uËenci vpisujejo na list in ne neposredno v delovni zvezek, da jih kasneje morebitni napaËni odgovori ne bi ovirali pri uËenju. UËitelji lahko tako ugotovite, kakπno predznanje imajo uËenci, kako razmiπljajo, katere zmotne predstave imajo zakoreninjene. Odgovore po potrebi dopolnite ali popravite in nato zapiπite v delovni zvezek. Ta uvodna vpraπanja so lahko dobra iztoËnica za pogovor, spodbuda k izraæanju lastnega mnenja, k uËenju strpnega dialoga ter upoπtevanja razliËnosti. UËenci ob odgovorih spoznavajo, da je biologija tesno povezana z njihovim æivljenjem, vsakdanjikom in da je uporabna. Ugotovijo lahko, da æe veliko vedo in da je bilo njihovo znanje uporabno. Spoznajo, da lahko veliko odgovorov razberejo z opazovanjem in sklepanjem ter lahko opustijo uËenje na pamet.

• Del, kjer vodiva uËenca — Izhajava iz znanja uËenca

— Vodiva ga v opazovanje ter pridobivanje lastnih izkuπenj.

Problemske naloge

UËencu omogoËiva, da ob dobrih fotografijah in shemah pridobi stvarne predstave.

— UËencu omogoËiva, da ob preglednih ilustracijah pridobi nazorne predstave.

celiËna stena iz mureina dednina brez ovoja

— Odpravljava uveljavljene zmote.

— Besedilo umeπËava v Ëasovni in πirπi druæbeni okvir.

UniËujoËa bakterija pobegnila nadzoru Hruπev oæig ali ognjevka ne napada veË samo gorenjskega obmoËja, temveË je ogroæena vsa Slovenija LJUBLJANA — Fitosanitarna inπpekcija je prve okuæbe hruπevega oæiga v Sloveniji naπla leta 2001 v Naklem. Hruπko so posekali in veje zaægali, javnost pa o tem ni bila obveπËena. Prihodnje leto so naπli πe eno okuæbo, sledil je enak ukrep in na katastrofalne razseænosti ni pomislil nihËe. 23. maja letos pa so novi primer okuæbe naπli v ©kofji Loki. MisleË, da ne bo priπlo do prave epidemije, so nekaj dni

odkritje dræali v tajnosti, prvo sporoËilo ministrstva o nevarni bolezni je priπlo v sredo, 28. maja. Od takrat naprej Ëasopisne stolpce polnijo Ëlanki o πirjenju hruπevega oæiga. Zdaj, skoraj pet tednov po odkritju, æe lahko reËemo, da so se æal uresniËila najhujπa predvidevanja strokovnjakov. Bolezen je zajela vse kraje Gorenjske, posekali so na tisoËe dreves, dosegla je mejo z

Avstrijo, se razπirila proti Ljubljani, na Dolenjsko, Primorsko in ©tajersko. Bakterija Erwinia amylovora se je iz ©kofje Loke in Svetega Duha v nekaj dneh razπirila po vsem loπkem ozemlju, priπla do Kranja in naprej proti velikim nasadom sadnega drevja okoli Podvina. Vsak dan so se pojavljala nova in nova æariπËa okuæbe. V najveËjem gorenjskem sadov-

njaku Resje so morali posekati in zaægati okoli deset tisoË od 80.000 dreves in πe vedno upajo, da se bolezen ne bo razπirila na ves sadovnjak, kar se je zgodilo Franciju ©olarju iz Spodnje Dobrave, ki je moral uniËiti skoraj 20.000 jablan, od katerih je æivela njegova druæina, in lastnikom petih drevesnic v okolici Dorfarij in Svetega Duha.

• Povzetek — V povzetku kljuËna spoznanja strneva v zakljuËek, ki naj ga uËenec pozna. V rubriki Zdaj vem povzemava obravnavano temo tako, da v nekaj stavkih obnoviva vse bistvene vsebine z uËnim naËrtom opredeljenih pojmov. Tako uËenec ve, kaj je bilo bistvo.

duπikove bakterije Rhizobium, Nitrobacter

KORISTNI U»INKI BAKTERIJ

»istilna naprava

Razgradnja organskih snovi

Proizvodnja hrane PomoË pri prebavi celuloze

Rubrike in ikone V razliËnih rubrikah so strnjene vse neobvezne vsebine. UmeπËene so v ozek stolpec na robu strani, med seboj pa se razlikujejo po barvah. Razporejene so tako, da so skladne z osnovnim besedilom in ga smiselno dopolnjujejo. Tako uËenec zlahka loËi obvezne od dodatnih vsebin. Po izkuπnjah prejπnjih uËbenikov jih uËenci zelo radi prebirajo, in si tako πirijo obzorje.

• Novi pojmi Tu so predstavljeni pojmi, s katerimi se veËina uËencev πe ni sreËala.

• Za zelo radovedne Rubrika Za zelo radovedne je namenjena uËencem, ki æelijo in zmorejo veË. Poleg zanimivosti iz obravnavane teme, ki so navadno zahtevnejπe za razumevanje od tistih v rubriki Zanimivo-sti, vsebuje razne problemske naloge, s katerimi si lahko popestrijo popoldne, lahko pa jih vkljuËite v pouk ali jih obravnavate pri kroækih. Obe rubriki sta vam lahko v pomoË, da pouk organizirate tudi nivojsko. • Zanimivosti

V tej rubriki so zbrane πtevilne zanimivosti, povezane z osnovnim besedilom. Bogatijo ga z dodatnimi primeri, πtevilËnimi podatki ali posebnostmi iz æivega sveta, kot so najveËje, najmanπe, najhitrejπe in podobno. Ta rubrika uËence navadno najbolj pritegne, zato z lahkoto osvojijo mnogo novih podatkov.

• KotiËek za bionike S KotiËkom za bionike sva æeleli uËencem pokazati, kako se spoznanja iz narave tesno povezujejo z naπim æivljenjem. Biologija naj ne bi bila loËena od naπe stvarnosti. Upavamo, da jim bo spodbuda, da bodo tudi sami zaËeli spoznanja Ërpati iz narave z opazova-njem in sklepanjem. • Kaæipot Skromen obseg ur, ki so namenjene biologiji v 8. razredu, seveda ni dovolj, da bi uËencem vse tisto, kar spoznavajo pri pouku, pokazali tudi v naravi. Poleg tega bo pouk uËinkovit le, Ëe bodo uËenci delo nadaljevali doma. V rubriki najdete predloge za izlete ali napotitve na ustanove in druπtva, kjer lahko izvedo ali vidijo veË. ©e zlasti druπtva ponujajo kakovostno in brezplaËno vodenje, prirejajo tabore, izlete in druge dejavnosti ter izdajajo poljudno in strokovno literaturo. Ker delujejo na razliËnih podroËjih, bodo uËenci zlahka naπli tudi dejavnost, ki jih bolj zanima.

• Lahko prebereπ

Mnoga dejstva so v uËbeniku pojasnjena na enem ali le nekaj zgledih iz narave, ki so sicer znaËilni, a πe zdaleË ne edini. V uËbeniku je bilo mogoËe zajeti le drobec æivljenjske pestrosti. Zato uËence usmerjava k uporabi druge literature. Izbrana je tako, da je primerna starosti uËencev. Pri pripravi slikovnih gradiv ali popestritev bo dobrodoπla pomoË tudi vam. Literatura, ki je namenjena vam, je posebej navedena v priroËniku. V pomoË vam bo pri podroËjih, na katerih so spoznanja stroke med vaπim sluæbovanjem napredovala. Pri poimenovanju organizmov sva kot vir uporabljali literaturo, ki jo predpisuje Zavod za πolstvo, pri posodobitvah pa upoπtevali priporoËila recenzentov.

Ikona brodnika oznaËuje del besedila, ki se nanaπa na evolucijski razvoj organizmov.

Nekatere vsebine so v razπirjeni in interaktivni obliki prikazane na CD-ju. OznaËene so s tem simbolom.

1., 2.

Metode in tehnike raziskovalnega dela v biologiji str. 5

Je biologija sama sebi namen str. 8

Metode in tehnike raziskovalnega dela v biologiji str. 12

Je biologija sama sebi namen str. 15

Metode raziskovalnega dela v biologiji

BIOLOGIJA KOT VEDA

Biologija, kaj je to str. 5

BIOLOGIJA KOT VEDA

OPERATIVNI CILJI

• Doseæejo spoznanje, da je narava za ljudi nenadomestljiv vir dobrin pa tudi novih spoznanj.

• Na podlagi izkuπenj iz preteklih let povzamejo raziskovalne metode in tehnike dela v biologiji ter se seznanijo z znanstvenim naËinom dela. • Spoznajo mikroskop in se nauËijo z njim ravnati.

• Zavedo se soodvisnosti med bioloπkimi ter drugimi naravoslovnimi, druæboslovnimi in tehniπkimi znanji. • Seznanijo se s pomembnejπimi naravoslovci in biologi.

• Spoznajo pojma veda in znanost. • Seznanijo se z biologijo kot vedo o æivljenju in s podroËji, ki jih biologi raziskujejo.

kapalka

pojasnjevanje razlaga

mikroskopiranje

primerjanje

opazovanje

πkarjice

pogovor

4 objektna steklca 4 pokrovna steklca

dvojice

individualna

frontalna

mikroskop

OBLIKE IN MATERIAL METODE DELA

BIOLOGIJA KOT VEDA O ÆIVLJENJU

Pomemb- Biologija, kaj ni znanje to stveniki str. 11

Biologija in njen pomen

U»NA TEMA:

TEDEN VSEBINE NASLOV IN STRAN NASLOV IN STRAN V U»BENIKU V DELOVNEM ZVEZKU

2. LETNA »ASOVNA RAZPOREDITEV

3., 4.

Osnovni pojmi ekologije str. 13

Raznovrstnost ekosistemov str. 21

Vrste Raznovrstnost ekosiste- ekosistemov mov str. 26

Ekologija str. 13

OPERATIVNI CILJI

• Znajo naπteti najznaËilnejπe naravne in antropogene ekosisteme pri nas in v svetu, a razumejo, da meja med njimi ni ostra. • Razvijajo odgovoren odnos do narave in okolja.

• Ponovijo znanja o ekosistemih iz 6. in 7. razreda. • Na osnovi prej pridobljenih znanj in izkuπenj iz vsakdanjega æivljenja znajo naπteti pomembnejπe posege Ëloveπtva v ekosisteme. • Doseæejo sposobnost povezovanja med posegi in njihovimi posledicami.

• Razumejo pojme osebek, æivo bitje, vrsta, populacija. • Razumejo pojme biom, ekosistem, bivaliπËe, æivljenjski prostor in æivljenjska zdruæba. Doseæejo sposobnost prepoznavanja teh enot v naravi. • Prepoznajo dejavnike okolja v posameznem ekosistemu, razlikujejo med æivimi in neæivimi dejavniki ter se zavedo povezanosti, ki vlada med njimi.

• Spoznajo ekologijo kot vedo. • Razlikujejo osnovni bioloπki pomen pojma ekologija ter pomen v vsakdanji rabi.

TEMELJI EKOLOGIJE

ÆIVA BITJA SO POVEZANA S SVOJIM OKOLJEM IN MED SEBOJ str. 18

Osnovni pojmi ekologije str. 19

Ekologija str. 18

Osnovni ÆIVA BITJA SO pojmi POVEZANA S ekologije SVOJIM OKOLJEM IN MED SEBOJ str. 18

U»NA TEMA:

TEDEN VSEBINE NASLOV IN STRAN NASLOV IN STRAN V U»BENIKU V DELOVNEM ZVEZKU

delo z literaturo

primerjanje

pojasnjevanje

opazovanje

pogovor

individualna

frontalna

CD-rom

razliËna literatura

OBLIKE IN MATERIAL METODE DELA

5., 6.

Dihanje str. 30

Fotosinteza str. 26

Povezanost znotraj Povezanost znotraj ekosistemov ekosistemov str. 29 str. 25

Kroæenje Fotosineteza snovi in str. 33 pretok energije Dihanje str. 35

Prehranjevalni spleti

TEDEN VSEBINE NASLOV IN STRAN NASLOV IN STRAN V U»BENIKU V DELOVNEM ZVEZKU

• Spoznajo proces celiËnega dihanja, ga razlikujejo od dihanja z dihali in spoznajo njegov pomen.

• Seznanijo se s procesom fotosinteze in njenim pomenom za æivljenje na Zemlji.

• Spoznajo naËine vzdræevanja ravnovesja v naravi.

delo z literaturo

eksperiment

primerjanje

opazovanje

pojasnjevanje

dve Ëajni sveËki

slamica

apnica

namizna svetilka

epruveta

lij

vodna rastlina

lak za nohte

gorilnik

petrijevka

pinceta

tri Ëaπe

70% etanol

list rastline

jodovica

πkrob v prahu

ovseni kosmiËi

moka razliËnih æit

krompir

olje

jajËni beljak

OBLIKE IN MATERIAL METODE DELA

• Na osnovi prej pridobljenega znanja frontalna in izkuπenj ponovijo znanja o naravnem kroæenju snovi, pretoku energije skupinska ter prehranjevalnih spletih. • Razvijajo sposobnosti za opazovanje pogovor pojavov v naravi.

OPERATIVNI CILJI

7., 8.

Pomembni znanstveniki

Odnosi med organizmi

Æiva bitja tekmujejo Æiva bitja tekmujejo za dobrine za dobrine str. 36 str. 31

TEDEN VSEBINE NASLOV IN STRAN NASLOV IN STRAN V U»BENIKU V DELOVNEM ZVEZKU • Spoznajo Darwinovo razvojno teorijo. • Pridobijo pregled nad prehranjevalnimi odnosi v naravi, spoznajo njive zakonistosti in so sposobni poiskati nekaj primerov iz narave. • Razvijajo spoπtljiv odnos do vseh oblik æivega in do narave. • Nadgradijo zavedanje, da so odvisni od narave in so njen sestavni del. • Pridobijo sposobnost, da samostojno preuËujejo æivljenjske pojave in pridejo do spoznanj. • So sposobni oblikovati lastno mnenje in kritiËno razmiπljati. • Razvijajo spretnosti za eksperimentalno delo in upoπtevajo varnostna doloËila.

OPERATIVNI CILJI

pogovor

skupinska

individualna

frontalna

CD-rom

razliËna literatura

OBLIKE IN MATERIAL METODE DELA

9.,10.

Æivljenjska pestrost

Nekateri dejavniki æivljenjsko pestrost poveËujejo str. 48 Zakaj danes æivljepestrost moËno upada str. 52

Nekateri dejavniki æivljenjsko pestrost poveËujejo str. 50

Zakaj danes æivljenjska pestrost moËno upada str. 54

• Spoznajo dejavnike, ki æivljenjsko raznovrstnost zmanjπujejo. • Zaznavajo in razumejo ekoloπke probleme, predvsem sodobne in tiste, ki se dogajajo v njihovi okolici. • Razlikujejo med popravljivimi in nepopravljivimi spremembami, ki so nastale zaradi posegov Ëloveπtva v naravo.

• Spoznajo dejavnike, ki æivljenjsko pestrost poveËujejo. • Zavedo se povezanosti in soodvisnosti dejavnikov v naravi. • Uporabljajo znanja iz geografije. • Nove vsebine povezujejo s svojimi izkuπnjami in jih preverjajo z opazovanji v naravi.

Ali so æiva bitja po zemeljskem povrπju razporejena enakomerno str. 48

Ali so æiva bitja po zemeljskem povrπju razporejena enakomerno str. 43

• Spoznajo, kaj je æivljenjska pestrost ter zakaj in kako do nje prihaja. • Seznanijo se z izredni æivljenjsko pestrostjo Slovenije.

ÆIVLJENJSKA PESTROST

OPERATIVNI CILJI

VSI RAZLI»NI, VSI RAZLI»NI, VSI NEPONOVLJIVI VSI NEPONOVLJIVI str. 46 str. 43

U»NA TEMA:

TEDEN VSEBINE NASLOV IN STRAN NASLOV IN STRAN V U»BENIKU V DELOVNEM ZVEZKU

travniπka prst

eksperiment

destilirana voda

4 steklene Ëaπe

lakmusov papir

vrtna prst

primerjanje

razlaga opazovanje

zemljevid Evrope

zemljevid Slovenije

5 m dolga vrvica

gozdna prst (iz iglastega in listnatega gozda)

pojasnjevanje

pogovor

skupinska

individualna

frontalna

OBLIKE IN MATERIAL METODE DELA

11.

Zakaj naj varujem naravo str. 60

Kako naj varujem naravo str. 64

ZavaroZakaj naj varujem vana ob- naravo moËja str. 59 Slovenije

Ogroæe- Kako naj varujem nost vrst naravo str. 62

TEDEN VSEBINE NASLOV IN STRAN NASLOV IN STRAN V U»BENIKU V DELOVNEM ZVEZKU

pojasnjevanje

pogovor

dvojice

individualna

frontalna

zemljevid Slovenije

razliËna literatura

OBLIKE IN MATERIAL METODE DELA

• Razvijajo sposobnost strnega dialoga, razumejo, da so mnenja razliËna, raz- opazovanje vijajo sposobnosti samostojnega ter kritiËnega razmiπljanja o snovi in primerjanje naravovarstveni problematiki ter se usposobijo za oblikovanje in izraæanje delo z literaturo lastnega mnenja. • Spoznajo pojme varstvo narave, zavarovano obmoËje, ogroæena vrsta, rdeËi seznam ogroæenih vrst. • Spoznajo cilj naravovarstva. • Znajo navesti nekaj pomembnejπih zavarovanih obmoËij in ogroæenih vrst v svoji neposredni okolici ter v Sloveniji.

• Spoznajo pomen velike æivljenjske pestrosti. • Razvijajo “ekoloπko” zavest, spoznajo naËine varËnega ravnanja z naravnimi viri in trajnostnega gospodarjenja. • Zavedo se odgovornosti svojega ravnanja do sedanjih in predvsem prihodnjih generacij.

OPERATIVNI CILJI

12., 13. Evolucijski pregled razvoja æivih bitij Razvoj æivljenja str, 69

Iskanje pra-pra-prapra-pra-pra-pra-... babice str. 69

Razvoj æivljenja str. 68

Iskanje pra-pra-prapra-pra-pra-pra-... babice str. 72

Kaj poganja proces Kaj poganja proces evolucije evolucije str. 76 str. 71

OD KOD PRIHAJAMO, KAM GREMO str. 69

OD KOD PRIHAJAMO, KAM GREMO str. 67

U»NA TEMA:

TEDEN VSEBINE NASLOV IN STRAN NASLOV IN STRAN V U»BENIKU V DELOVNEM ZVEZKU

• Spoznajo proces evolucije. • Poznajo pomen Darwina za razumevanje procesa evolucije. • Seznanijo se s pojmom fosil in æivi fosil ter znajo naπteti nekaj predstavnikov. • Pridobijo osnovna znanja ter Ëasovno predstavo o nastanku in razvoju æivljenja na Zemlji.

EVOLUCIJA

OPERATIVNI CILJI

mikroskopiranje

primerjanje

opazovanje

razlaga

kongo rdeËe barvilo

kvas

pogovor pojasnjevnja

mikroskop

pribor za mikroskopiranje

gojiπËe z amebami

skupinska

dvojice

individualna

frontalna

OBLIKE IN MATERIAL METODE DELA

Pomembni znanstveniki

RazvrπËanje organizmov v sisteme

14., 15. Temeljne sistematske kategorije

Kako razvrπËamo æiva bitja v biologiji str. 86

VELIKE MNOÆICE PODATKOV JE ZARADI PREGLEDNOSTI TREBA UREDITI str. 79

OPERATIVNI CILJI

Kako razvrπËamo æiva bitja v biologiji str. 76

• Zavedo se teæav pri razvrπËanju æivih bitij. • Seznanijo se s sistemom πtirih kraljevstev, a vedo, da takπna delitev ni edina. • Spoznajo osnove za razvrπËanje æivih bitij v razliËna kraljevstva. • Osvojijo osnove sistematske kategorije. • Vedo, kaj so doloËevalni kljuËi. • Dobijo pregled nad razvrstitvijo æivih bitij med posameznimi kraljevstvi in znotraj njih.

• Spoznajo sistematiko kot bioloπko panogo. • Spoznajo Linnéja in pomen dvojnega poimenovanja æivih bitij. • Seznanijo se z naËini razvrπËanja organizmov v sisteme v preteklosti in danes.

SISTEMATIKA Z EVOLUCIJO

VELIKE MNOÆICE PODATKOV JE ZARADI PREGLEDNOSTI TREBA UREDITI str. 76

U»NA TEMA:

TEDEN VSEBINE NASLOV IN STRAN NASLOV IN STRAN V U»BENIKU V DELOVNEM ZVEZKU

doloËevalni kljuËi

individualna

delo z literaturo

primerjanje

opazovanje

pojasnjevanje

pogovor

skupinska

literatura

frontalna

OBLIKE IN MATERIAL METODE DELA

Pomembni znanstveniki

16., 17. KraljeKraljestvo stvo bak- bakterije rije str. 88

Kraljestvo bakterije str. 82

TEDEN VSEBINE NASLOV IN STRAN NASLOV IN STRAN V U»BENIKU V DELOVNEM ZVEZKU • Spozajo lastnosti in posebnosti bakterij. • Spoznajo pomen bakterij v naravi in za Ëloveka. • Doseæejo razumevanje, da je le manjπi deleæ bakterij nevaren zdravju ljudi in æivali, veËina pa je nepogreπljiva tako za zdravje kot naravne procese. • Zavedo se nekaterih aktualnih problemov, ki jih povzroËajo bakterije. • UËijo se kritiËnega razmiπljanja in izraæanja lastnega mnenja.

OPERATIVNI CILJI

prst milo papirnata brisaËa

skupinska pogovor pojasnjevanje

mikroskopiranje

eksperiment

primerjanje

opazovanje

pribor za mikroskopiranje

mikroskop z vsaj 400kratno poveËavo

barvilo metilensko barvilo

fizioloπka razstopina

petrijevke s hranilnim gojiπËem

æebelj

70% etanol

kovanec

individualna

razlaga

copat

frontalna

OBLIKE IN MATERIAL METODE DELA

Pomembni znanstveniki

Liπaji str. 100

18., 19. KraljeKraljestvo glive stvo glive str. 95

Liπaji str. 91

Kraljestvo glive str. 90

TEDEN VSEBINE NASLOV IN STRAN NASLOV IN STRAN V U»BENIKU V DELOVNEM ZVEZKU

• Spoznajo liπaje in razlukijejo glavne morfoloπke tipe. • Vedo, da liπaje uvrπËamo med glive, a se zavedajo problematiËnosti uvrstitve zaradi dejstva, da so simbiontski organizmi. • Se pouËijo o tem, kaj so bioindikatorji, in spoznajo bioindikatorski pomen liπajev.

• Spoznajo znaËilnosti in nekatere predstavnike gliv. • Vedo, da glive spadajo v samostojno kraljestvo. • Seznanijo se s pomenom gliv v naravi in za Ëloveka.

OPERATIVNI CILJI

slikovni kljuËi za doloËanje gliv kocka kvasa

individualna

pogovor

erlenmajerica

opazovanje

eksperiment

balonËek

Ëaπa

razlaga

primerjanje

sladkor

pojasnjevanje

dvojice

lupa

frontalna

OBLIKE IN MATERIAL METODE DELA

20., 21.

Mahovi str. 106

Alge str. 104

KraljeKraljestvo rastline stvo rast- str. 102 line

Mahovi str. 100

Alge str. 96

Kraljestvo rastline str. 96

TEDEN VSEBINE NASLOV IN STRAN NASLOV IN STRAN V U»BENIKU V DELOVNEM ZVEZKU

pojasnjevanje

pogovor

skupinska

dvojice

frontalna

• Obmovijo æe osvojeno znanje o mahovih in izluπËijo znaËilnosti, pomembne za sistematiko. • Vedo, da imajo razvita tkiva, rastlinski organi pa πe niso pravi. • Vedo, da jih delimo na jetrenjake in listnate mahove.

lupa

razliËni mahovi

OBLIKE IN MATERIAL METODE DELA

• Obnovijo æe osvojeno znanje o algah in izluπËijo znaËilnosti, pomembne za razlaga sistematiko. • Seznanijo se z razvojno stopnjo, ki so opazovanje jo dosegle alge. • Znajo navesti nekaj sistematskih sku- primerjanje pin in njihovih predstavnikov. • Vedo, da so predniki danaπnjih zelenih alg izvorna skupina za vse viπje rastline. • Spoznajo pojem steljka in steljËnica.

• Na podlagi æe osvojenega znanja in izkuπenj poznajo pomen rastlin za naravo in Ëloveπtvo. • Seznanijo se z osnovnimi znaËilnostmi rastlin. • Znajo povzeti znaËilnosti razliËnih rastlinskih skupin in skupine med seboj razlikovati.

OPERATIVNI CILJI

Brstnice str. 103

Praprotnice str. 103

Brstnice str. 109

Praprotnice str. 110

TEDEN VSEBINE NASLOV IN STRAN NASLOV IN STRAN V U»BENIKU V DELOVNEM ZVEZKU

• Vedo, da imajo praprotnice razvita tkiva in prave rastlinske organe, cveta pa πe ne. • Seznanijo se z osnovnimi sistematskimi kategorijami praprotnic in poznajo nekaj predstavnikov.

• Obnovijo æe osvojeno znanje o praprotnicah in izluπËijo znaËilnosti, pomembne za sistematiko. • Seznanijo se s pojmom brstnica.

OPERATIVNI CILJI

primerjanje

opazovanje

razlaga

pojasnjevanje

pogovor

skupinska

dvojice

frontalna

lupa

razliËni mahovi

OBLIKE IN MATERIAL METODE DELA

22., 23.

EnokaliËnice str. 125

• Obnovijo osnovna znanj ter razlikujejo med predstavniki eno- in dvokaliËnic.

DvokaliËnice str. 122

• S preprostimi slikovnimi doloËevalnimi kljuËi se nauËijo doloËati druæine in rodove.

• PouËijo se o bistvenih znaËilnostih semenk (seme). • NauËijo se razlikovati med predstavniki golo- in kritosemenk.

• Obnovijo osnovna znanja o zgradbi cveta in o plodu.

Golosemenke

Semenke str. 106

OPERATIVNI CILJI

Kritosemenke str. 120

Golosemenke str. 118

KraljeSemenke stvo rast- str. 113 line

TEDEN VSEBINE NASLOV IN STRAN NASLOV IN STRAN V U»BENIKU V DELOVNEM ZVEZKU

eksperiment

primerjanje

opazovanje

razlaga

pojasnjevanje

pogovor

skupinska

dvojice

frontalna

lupa

rezilo

trave - cele rastline

prst

cvetliËni lonËek

rastlinska Ëebulica

tehtnica

suπilec

semena fiæola

listi kritosemenk

listi praproti

mahovi

alge

20dag gojenih πampinjonov

OBLIKE IN MATERIAL METODE DELA

24., 25.

Spuæve

Spuæve str. 134

Spuæve str. 122

• Zvedo, da so se spuæve verjetno razvile iz kolonijskih biËkarjev in da so stranska veja v razvoju æivali. • Spuæve spoznajo kot æivali, pritrjene na podlago, ki so odvisne od vodnih tokov. • Seznanijo se s temeljnimi znaËilnostmi v telesni zgradbi. • Ugotovijo, da so zelo preprosto zgrajene in da πe nimajo pravih tkiv in organov. • Znajo razloæiti pojem dotekalke in odtekalke ter pomen in vlogo celic ovratniËark. • Spoznajo, kako se spuæve razmnoæujejo.

• Spoznajo temeljne znaËilnosti skupine praæivali. • Seznanijo se s posameznimi skupinami praæivali in njihovimi predstavniki. • Z mikorskopom si ogledajo predstavnika korenonoæcev. • Primerjajo predstavnike razliËnih skupin. • Spoznajo, kakπna je njihova vloga v ekosistemu. • Sklepajo o pomenu praæivali.

vata kvas

opazovanje primerjanje

mikroskopiranje gojiπËe s parameciji

kongo rdeËe barvilo

gojoπËe migetalkarjev

pribor za mikroskopiranje

gojiπËe z amebami

razlaga

pojasnjevanje

pogovor

skupinska

Praæivali str. 116

Praæivali str. 130

frontalna

Praæivali

• Zvedo, kdo so predniki danaπnjih praæivali. dvojice

Kraljestvo æivali str. 116

OBLIKE IN MATERIAL METODE DELA

Kraljestvo æivali str. 129

OPERATIVNI CILJI

Kraljestvo æivali

TEDEN VSEBINE NASLOV IN STRAN NASLOV IN STRAN V U»BENIKU V DELOVNEM ZVEZKU

26., 27.

NeËlenarji

Oæigalkarji str. 129

Ploskavci str. 125

Ploskavci str. 138

Oæigalkarji str. 141

NeËlenarji str. 124

NeËlenarji str. 137

TEDEN VSEBINE NASLOV IN STRAN NASLOV IN STRAN V U»BENIKU V DELOVNEM ZVEZKU

• Spoznajo temeljne znaËilnosti oæigalkarjev. • Seznanijo se z osnovnimi skupinami oæigalkarjev in njihovimi predstavniki. • Vedo, da med oæigalkarje uvrπËamo koralnjake, klobuËnjake in trdoæivnjake. • Primerjajo znaËilnosti pritrjenih in prosto plavajoËih oæigalkarjev. • Znajo razlikovati med polipom in meduzo in vedo, katera oblika je znaËilna za posamezne skupine oæigalkarjev. • Spoznajo razvojni krog razmnoæevanja uhatih klobuËnjakov.

• Seznanijo se s predstavniki ploskavcev, ki so veËinoma zajedavci. • Znajo povezati prilagoditve zajedavcev z njihovin naËinom æivljenja. • Zvedo, da so se iz prednikov vrtinËarjev verjetno razvile preostale skupine neËlenarjev.

• Spoznajo eno od teorij nastanka mnogoceliËarjev. • Primerjajo neËlenarja in mnogoËlenarja ter ugotavljajo razlike med njima. • Spoznajo temeljne znaËilnosti neËlenarjev. • Seznanijo se z osnovnimi skupinami neËlenarjev.

OPERATIVNI CILJI

eksperiment

primerjanje

opazovanje

razlaga

pojasnjevanje

pogovor

skupinska

dvojice

frontalna

video o oæigalkarjih

lupa

OBLIKE IN MATERIAL METODE DELA

Mehkuæci str. 146

Mehkuæci str. 133

TEDEN VSEBINE NASLOV IN STRAN NASLOV IN STRAN V U»BENIKU V DELOVNEM ZVEZKU • Spoznajo temeljne skupine mehkuæcev in jih primerjajo med seboj. • Po telesni zgradbi razlikujejo polæe, πkoljke in glavonoæce. • Seznanijo se z osnovnimi znaËilnostmi mehkuæcev. • Z uporabo kljuËev doloËajo polæe in πkoljke. • Presojajo o pomenu posameznih neËlenarjev v njihovem æivljenjskem prostoru.

OPERATIVNI CILJI

kljuË za doloËevanje πkoljk

zbirka lupin morskih πkoljk

prst

steklena akvarijska posoda

steklena ploπËa

kljuË za doloËevanje polæev

zbirka hiπic morskih polæev

OBLIKE IN MATERIAL METODE DELA

28., 29.

MnogoËlenarji

»lenonoæci str. 148

Pajkovci str. 152

Pajkovci str. 163

Kolobarniki str. 142

Kolobarniki str. 155

»lenonoæci str. 158

MnogoËlenarji str. 142

MnogoËlenarji str. 153

TEDEN VSEBINE NASLOV IN STRAN NASLOV IN STRAN V U»BENIKU V DELOVNEM ZVEZKU

• Spoznajo telesno zgradbo pajkovcev. • Predstavnike pajkovcev primerjajo med seboj na podlagi zunanje telesne zgradbe. • Spoznajo predstavnike razliËnih skupin.

• Znajo naπteti osnovne znaËilnosti Ëlenonoæcev v primerjavi s kolobarniki • Znajo naπteti temeljne skupine Ëlenonoæcev in nekaj njihovih predstavnikov. • Znajo razlikovati pajkovce, rake, stonoge in æuæelke.

kuhinjska sol

steklena posoda

kapalka

objektna stekla

mikroskop

planktonska mreæa

kljuË za doloËevanje talnih æivali

peπËena prst

droben pesek

πota

vrtna prst

visoka steklena posoda ali kozarec

lupa

OBLIKE IN MATERIAL METODE DELA

• Prepoznajo bistvene znaËilnosti mno- frontalna Ëlenarjev in mnogoËlenarskih skupin. • Opazujejo in prepoznavajo predstav- dvojice nike razliËnih skupin mnogoËlenarjev. skupinska • Spoznajo telesno zgradbo kolobarnikov. • Znajo opisati znaËilnosti kolobarnikov pogovor in najpogostejπih predstavnikov. • Znajo primerjalno opisati deæevnika pojasnjevanje in pijavko na podlagi telesne zgradbe in prehranjevanja. razlaga • Spoznajo pomen deæevnikov pri nastajanju in rahljanju prsti. opazovanje • Sklepajo o pomenu medicinske pijavke v medicini. primerjanje

OPERATIVNI CILJI

Raki str. 163

Raki str. 152

TEDEN VSEBINE NASLOV IN STRAN NASLOV IN STRAN V U»BENIKU V DELOVNEM ZVEZKU • Spoznajo, da telo rakov sestavljata glavoprsje in zadek. • Predstavnike rakov primerjajo med seboj in ugotavljajo njihovo raznolikost. • Spoznajo predstavnike razliËnih skupin.

OPERATIVNI CILJI

mikroskop s priborom za mikroskopiranje

lupa

jajËeca solinskih rakcev

OBLIKE IN MATERIAL METODE DELA

MaloËlenarji

MaloËlenarji str. 165 Iglokoæci str. 165

Iglokoæci str. 176

Æuæelke str. 159

MaloËlenarji str. 176

Æuæelke str. 166

TEDEN VSEBINE NASLOV IN STRAN NASLOV IN STRAN V U»BENIKU V DELOVNEM ZVEZKU 30., MnogoStonoge Stonoge 31. Ëlenarji str. 165 str. 157

• Prepoznajo bistvene znaËilnosti iglokoæcev. • Spoznajo njihovo telesno zgradbo. • Znajo naπteti temeljne skupine iglokoæcev in jih primerjati med seboj. • Opazujejo in prepoznavajo predstavnike temeljnih skupin iglokoæcev.

ogrodja morskih zvezd, morskih jeækov in kaËjerepov.

steklena posoda

slikovni kljuËi za doloËevanje æuæelk

lesene deπËice

stekleni kozarci

OBLIKE IN MATERIAL METODE DELA frontalno lupa

Spoznajo telesno zgradbo stonog. Opazujejo strige in dvojnonoge. Znajo razlikovati strige od dvojnonog. dvojice Spoznajo nekaj predstavnikov posameznih skupin. skupinska • Ugotavljajo medsebojno povezavo med prehranjevanjem in hitrostjo pogovor gibanja pri strigah in dvojnonogah. pojasnjevanje • Spoznajo glavne znaËilnosti æuæelËje telesne zgradbe. razlaga • Znajo razlikovati æuæelke od drugih Ëlenonoæcev. opazovanje • Vedo, da je za æuæelke znaËilna preobrazba. primerjanje • Vedo, kakπna je razlika med popolno in nepoplno preobrazbo, znajo naπteti nekaj predstavnikov s popolno in nekaj z nepopolno preobrazbo. • Znajo razloæiti in utemeljiti, zakaj je popolna preobrazba prednost za πtevilne vrste æuæelk. • Znajo oceniti pomen æuæelk v naravi.

• • • •

OPERATIVNI CILJI

32., 33.

VretenËarji

Strunarji

• Spoznajo temeljne znaËilnosti rib. • Vedo, kako so ribe prilagojene na æivljenje v vodi. • Spoznajo njihovo telesno zgradbo. • Razlikujejo med ribami kostnicami in hrustanËnicami. Spoznajo temeljne razlike med njimi.

Ribe str. 181

primerjanje

opazovanje

razlaga

slikovni kljuËi

razliËna literatura

OBLIKE IN MATERIAL METODE DELA

• Prepoznajo bistvene znaËilnosti frontalna strunarjev. • Vedo, zakaj nekatere æivali uvrπËamo individualna med strunarje. • Znajo naπteti njihove skupne dvojice znaËilnosti. pogovor • Zvedo, da med strunarje uvrπËamo brezglavce, plaπËarje in vretenËarje. pojasnjevanje

• Spoznajo bistvene vretenËarske skupine. Znajo jih naπteti in primerjati med seboj. • Znajo opisati temeljne znaËilnosti vretenËarjev. • Ugotovijo, zakaj vretenËarje tako imenujemo. Ribe str. 168

Strunarji str. 168

OPERATIVNI CILJI

VretenËarji str. 180

Brezglavci str. 179 PlaπËarji str. 179

Strunarji str. 178

TEDEN VSEBINE NASLOV IN STRAN NASLOV IN STRAN V U»BENIKU V DELOVNEM ZVEZKU

Dvoæivke str. 185

Dvoæivke str. 171

TEDEN VSEBINE NASLOV IN STRAN NASLOV IN STRAN V U»BENIKU V DELOVNEM ZVEZKU • Spoznajo temeljne znaËilnosti dvoæivk. • Seznanijo se s predstavniki repatih in brezrepih dvoæivk. • Znajo opisati razvojni krog dvoæivk. • Ugotovijo, da imajo dvoæivke pomembno vlogo pri uravnavanju bioloπkega ravnovesja. • Spoznajo vzroke, zaradi katerih do dvoæivke pri nas ogroæene.

OPERATIVNI CILJI

primerjanje

opazovanje

razlaga

pojasnjevanje

pogovor

dvojice

individualna

frontalna

slikovni kljuËi

razliËna literatura

OBLIKE IN MATERIAL METODE DELA

34., 35.

Razvoj Ëloveka str. 187

Sesalci str. 180

PtiËi str. 177

PtiËi str. 192

Sesalci str. 197

Plazilci str. 174

Plazilci str. 189

Evolucijski Razvoj Ëloveka razvoj str. 204 Ëloveka

VretenËarji

TEDEN VSEBINE NASLOV IN STRAN NASLOV IN STRAN V U»BENIKU V DELOVNEM ZVEZKU

• Spoznajo in razumejo evolucijski razvoj Ëloveka.

• Spoznajo temeljne znaËilnosti sesalcev, po katerih se razlikujejo od drugih skupin vretenËarjev. • Prepoznajo in razlikujejo razliËne skupine sesalcev. • Znajo jih primerjalno opisati. • Znajo opisati, zakaj Ëloveka uvrπËamo med sesalce.

• Seznanijo se s temeljnimi znaËilnostmi ptiËev. • Njihov zunanji videz primerjajo z drugimi predstavniki vretenËarjev. • Sklepajo o pomenu perja za æivali. • Ugotavljajo, zakaj se pred zimo selijo predvsem æuækojede vrste ptiËev. • Vedo, da se pri velikem πtevilu vrst samci po videzu razlikujejo od samic. Sklepajo o pomenu spolne dvoliËnosti. • Spoznajo nekaj znaËilnih predstavnikov ptiËev.

• Spoznajo temeljne znaËilnosti plazilcev. • Seznanijo se s predstavniki razliËnih skupin. • Znajo opisati znaËilnosti telesne zgradbe. • Sklepajo o pomenu plazilcev.

OPERATIVNI CILJI

pogovor

primerjanje

opazovanje

razlaga

pojasnjevanje

CD-rom

skupinska

razliËna literatura slikovni kljuËi

dvojice

frontalna

OBLIKE IN MATERIAL METODE DELA

3. PRIPORO»ILA U»ITELJEM IN RE©ITVE NALOG BIOLOGIJA KOT VEDA O ÆIVLJENJU OPERATIVNI CILJI: • Spoznajo pojma veda in znanost. • Seznanijo se z biologijo kot vedo o æivljenju in s podroËji, ki jih biologi raziskujejo. • Zavedo se soodvisnosti med bioloπkimi ter drugimi naravoslovnimi, druæboslovnimi in tehniπkimi znanji. • Seznanijo se s pomembnimi naravoslovci in biologi. • Na podlagi izkuπenj iz preteklih let povzamejo raziskovalne metode in tehnike dela v biologiji ter se seznanijo z znanstvenim naËinom dela. • Spoznajo mikroskop ter se nauËijo z njim upravljati. • Spoznajo, da je narava za ljudi nenadomestljiv vir dobrin pa tudi novih spoznanj. DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA: Biologija je za uËence pojmovno nov predmet, Ëeprav jih bioloπke vsebine spremljajo vse od prvega razreda. Prav zato je to poglavje kot samostojna enota uvrπËeno na zaËetek. V osmem razredu uËni naËrt ne obravnava veliko nove snovi. UËenci naj bi predvsem povzeli in nadgradili tisto, kar so spoznali v niæjih razredih. V devetem razredu obravnavajo le πe Ëloveπko telo. Prav zato osnovni cilj pouËevanja v tem letniku ni pridobivati nove podatke. UËenci naj bi æe osvojeno znanje in pridobljene izkuπnje obnovili ter povezali v pregledne in celovite sklope. Poglavje tako podaja le povzetek snovi. Podrobnejπi prikaz tega, kar biologija obravnava, lahko izluπËijo iz preostalega dela uËbenika. Zato je pri tem poglavju, kot tudi pri preostalih, uËitelj potreben predvsem kot moderator — organizator. UËence tako preprosto povabite v pogovor, katerega osnova so lahko vpraπanja iz uvoda. Iz lastnih izkuπenj sodim, da bodo povzeli veËino bistvenih informacij. Ker so uvodna vpraπanja v delovnem zvezku namenjena predvsem izraæanju lastnega mnenja, je nujno, da uËitelj odgovore uËencev preveri, analizira ter odpravi nepravilnosti. Odgovori bodo seveda tudi razliËne kakovosti. Predlog posredovanja uËne teme UËno uro lahko zaËnete zunaj pred πolo. UËence povabite, da na okolico pogledajo z oËmi fizika, kemika, biologa, geologa, druæboslovca. Delajo naj v skupinah in opaæanja zapiπejo. Biologi bi se verjetno posvetili æivemu delu narave, opazovali bi rastline, æivali in podobno. Fizike bi zanimala temperatura, vremenski pojavi, vetrovi, kemike razliËne vonjave, snovi, geologe nagubanost povrπja in kamnine, druæboslovce pa ureditev mest, naselij, standard ljudi, odnosi in vedenje mimoidoËih itn. V uËilnici lahko uËenci poroËajo o svojih opaæanjih. Na osnovi pogovorov naj skuπajo ugotoviti,

kaj prouËuje biologija, v Ëem izstopa od naravoslovja in kako se loËi od drugih naravoslovnih predmetov. Skuπajo naj zbrati Ëim veË mnenj o tem, kaj delajo biologi. Nato lahko pripravite nekaj tehniËnih izumov, za katere so ljudje dobili zamisli v naravi: streπnike, opozorilne znake na Ëistilih, slike prometnih znakov, velkro trak za zapenjanje, zadrgo in podobno. Prinesete lahko tudi nekaj æivil in zdravil ter pokaæete na uporabnost bioloπkih znanj ter naπo odvisnost od preostale narave. V nadaljevanju lahko skupaj z uËenci pripravitemo infuzum. Vpraπate jih lahko, ali se jim zdi pomembno vedeti, kako se prehranjuje mikroskopsko majhen migetalkar paramecij. VeËini seveda to ni pomembno. Takπne raziskave lahko opredelite kot baziËne in pripravite prehod na mikroskopiranje in znanstveni naËin dela. Naslednjo uro lahko skupaj z uËenci po navodilih za mikroskopiranje spoznavate mikroskop in kratko zgodovino mikroskopije. Poleg predpisanih preparatov jim poskusite pokazati tudi kaj privlaËnega: planktonske æivali, kremenaste alge, praæivali, cvetni prah in razliËne fotografije, pridobljene z elektronsko mikroskopijo (metuljevo krilo, glavo vinske muπice ali podobno). Nato lahko ob pogovoru povpraπate, kako bi se lotili raziskave problema: Kako se prehranjuje paramecij. Ob odgovorih jim lahko predstavite znanstveni naËin dela. Misli, ki jih posredujejo uËenci, skupaj zapiπitemo na tablo, nato pa naj jih uËenci razvrstijo med znana dejstva, podatke, hipotezo. Nato lahko samostojno opazujejo prehranjevanje paramecija. Na primeru te raziskave jim lahko poskusite razloæiti pojma metoda in tehnika, nato pa naj uËenci poskuπajo navesti tudi nekaj svojih primerov iz preteklih let.

BIOLOGIJA, KAJ JE TO V tem poglavju naj bi uËenci predvsem dojeli razliko med biologijo in naravoslovjem. Ker je biologija opredeljena kot veda o æivem, je potrebno pri obravnavi snovi paziti, da jo vedno predstavljena celostno. UËenci naj æivih bitij ne dojamejo kot izloËena iz narave, paË pa nepogreπljivo povezana tako z æivimi kot neæivimi sestavinami in pojavi narave. Tudi panog naj ne dojamejo kot ostro loËena, paË pa prekrivajoËa in dopolnjujoËa se podroËja. Tako genetiki kot ekologi prouËujejo vsa πtiri kraljestva æivih bitij, a z drugega zornega kota. (V svetu uporabljajo veËinoma sistem petih kraljestev. Æivalsko kraljestvo delijo na æivali in monere.) Tudi uËbenik je zasnovan celostno. Teme iz biologije nenehno umeπËava v πirπi naravoslovni pa tudi druæboslovni in uporabni kontekst. V uËbeniku so navedena πtiri osnovna podroËja biologije. Pri tem sem veËkrat zasledila, da vsaj v pogovoru kot æiva bitja opredeljujemo predvsem æivali in rastline. Takπna raba temelji na delitvi æivega sveta na rastlinsko in æivalsko kraljestvo, ki je veljala nekdaj. Danes uËni naËrt predvideva delitev na πtiri kraljestva: iz rastlin sta izvzeti kraljestvi bakterij in gliv, ki sta obe predmet prouËevanja mikrobiologije. Ëloveka seveda uvrπËamo med æivali, kot podroËje raziskovanja pa antropologija nastopa loËeno. Na koncu podpoglavja so uËenci povabljeni k izdelavi miselnega vzorca o podroËjih raziskovanja v biologiji. Z njimi se bodo sreËevali skozi vse leto, saj so ob vsakem poglavju navedene tudi ustrezne panoge. Bile naj bi jim v pomoË pri poklicnem usmerjanju. Z miselnim vzorcem lahko vadijo zgoπËevanje vsebin, iskanje bistva ter sistematiËno urejanje pojmov. Da bi uËenci 43

razvijalite sistematiËnosti, na kateri uËni naËrt temelji, jih poskuπajte Ëim veËkrat spodbudititi k izdelavi miselnih vzorcev, shem, preglednic ali povzetkov. PROBLEMSKE NALOGE IN DEJAVNOSTI 2. VËasih so ljudje poznali veËino tedanje znanosti z razliËnih podroËij. Zakaj danes to ni veË mogoËe? Utemelji. Danes se je vedenje o naravoslovju in drugih vedah tako poglobilo, da lahko dobro obvladujemo le posamezna podroËja znotraj posamezne vede.

METODE IN TEHNIKE RAZISKOVALNEGA DELA V BIOLOGIJI V tem podpoglavju naj bi se uËenci spoznali s poskusom kot temeljno obliko dela v biologiji. Ob tem naj spoznajo glavne korake pri naËrtovanju in izvedbi poskusa ter se nauËijo izdelati poroËilo, oblikovati rezultate in jih razloæiti. Vaja s paramecijem je le predlog. Tako uËitelji kot uËenci lahko izberete svoje probleme. Te osnove lahko pozneje uporabite pri predvidenih dejavnostih, da jih utrdite. UËence lahko spodbudite tudi k izdelavi raziskovalnih nalog. V pomanjkanju Ëasa uËitelji veËkrat izpustijo najbolj ustvarjalno in kritiËno fazo poskusa — oblikovanje hipoteze. Ob tem se poskus spremeni v recept, uËenci pa so prikrajπani za trenutek, ko morajo v mislih zbrati vse, kar o problemu æe vedo, in na podlagi tega sklepati ter znanje uporabiti v novih okoliπËinah. Povsod, kjer je treba, opravite tudi kontrolni preizkus. Drug operativni cilj tega podpoglavja je seznaniti uËence z mikroskopom, mikroskopiranjem in nekaterimi zasluænimi znanstveniki na tem podroËju. Æiva bitja so si pod mikroskopom ogledovali æe v niæjih razredih, v osmem razredu pa naj bi se usposobili tudi za samostojno ravnanje s svetlobnim mikroskopom. Pri tem jim bo gotovo v spodbudo opazovanje Ëim bolj zanimivih preparatov. PoveËava je zanje poveËini πe preveË abstrakten pojem. Kjer je bilo le mogoËe, smo ob slikah mikroskopskih preparatov navedli merilce. UËenci si bodo znali verjetno poveËave predstavljati le ob milimetrskih skalah. Mikrometrske naj zato rabijo za boljπo predstavo uËiteljev. Ker se tudi mnogih drugih æivih organizmov ni dalo vedno fotografirati tako, da bi si uËenci lahko predstavljali stvarno velikost, je izrednega pomena opazovanje æivih organizmov v uËilnici ali naravi. Postopek raziskovanja s poskusom in veπËine mikroskopiranja bodo uËenci lahko dobro zdruæili pri opazovanju prehranjevanja paramecija. UËencem prepustimo, da poskuπajo Ëim bolj samostojno ugotoviti, kako se paramecij prehranjuje. Vajo lahko opravijo v dvojicah ali skupinah. Izdelajo naj tudi naËrt, kako nameravajo reπiti problem. Ko sporoËijo svoja razmiπljanja, naj z vaπo pomoËjo ugotovijo, kaj je hipoteza, kaj metoda, kaj tehnika in kaj rezultat. Pri tem se boste gotovo sreËali z vpraπanjem razlikovanja med tehniko in metodo. To sploh ni tako preprosto, kot si mislimo prvi trenutek, predvsem zato, ker obstaja kar nekaj razliËnih razlag. Zato tudi od uËencev ni smiselno zahtevati preveË. Sama osvojitve teh dveh pojmov ne bi vkljuËila v ocenjevanje. V uËbeniku je uporabljena definicija, zapisana v Slovarju sloven-

skega knjiænega jezika. V danem primeru mikroskopiranje razumemo kot metodo, torej naËin oz. obliko naËrtnega in premiπljenega ravnanja za dosego nekega cilja. Mikroskopiranje pod svetlobnim mikroskopom, izdelava mokrega preparata, barvanje kvasovk s kongo rdeËim barvilom so tehnike. To so ustaljeni naËini oz. postopki opravljanja nekega dela, torej natanËno doloËeni postopki, recepture, ki zagotavljajo ponovljivost rezultatov. Podrobno so zapisani v navodilih za izvedbo vaj. Ne gre le za to, kako bomo nekaj raziskali (gojitev bakterij na gojiπËih, mikroskopiranje, opazovanje v naravnem okolju, ipd.), paË pa tehnika odgovori tudi na vpraπanja, koliko, kako dolgo, kolikokrat, kako in podobno. Kot nadgradnjo vaje naj uËenci pobrskajo po spominu in poiπËejo Ëim veË metod in tehnik, s katerimi so raziskovali pri naravoslovju. UËitelji jim bodite le v pomoË pri potrditvi opredelitve na tehniko ali metodo. PROBLEMSKE NALOGE IN DEJAVNOSTI 2. Pri raziskovanju æivih bitij uporabljajo biologi razliËne metode in tehnike dela. a) Zapiπi metode in tehnike, ki jih poznaπ iz preteklih let. b) Skozi vse leto dodajaj v tabelo nove primere. Metode: mikroskopiranje, gojenje bakterijskih kultur na gojiπËih, konzerviranje organiz mov, lov z mreæico, opazovanje v naravi … Tehnike: barvanje kvasovk s kongo rdeËim barvilom, razbarvanje klorofila v etanolu, barvanje bakterij z metilenskim modrilom, barvanje πkroba z jodovico, izdelava mokrega preparata, izdelava trajnega preparata, priprava razliËnih gojiπË, izdelava herbarija, izdelava algarija, lov s planktonsko mreæico, ocena πtevila dreves na neki gozdni povrπini, ugotavljanje starosti in viπine drevesa … V πolah ponavadi ni dovolj mikroskopov, da bi vsi uËenci lahko mikroskopirali. Tako vaje izvajate veËinoma skupinsko. V 8. razredu pa naj bi vsak uËenec osvojil osnovne veπËine mikroskopiranja, zato je prav, da jim to izkuπnjo omogoËite. Poskusite si zagotoviti (sposoditi) dovolj mikroskopov ali vaji nameniti nekoliko veË Ëasa. Morda vam bo priπel prav πe kakπen sodelavec, da bo delo lahko potekalo bolj kakovostno in hitro. Dobro je, Ëe imate vsaj en mikroskop z veËjo poveËavo. Predvideli sva kar nekaj vaj iz mikroskopiranja, verjetno pa mikroskop tudi sami pogosto uporabljate. Morda se boste odloËili za nakup novih mikroskopov. OdloËitev se navadno konËa pri naroËilnici, saj uËitelj teæko izbere vrsto mikroskopa. Verjetno ste æe malo pozabili na to, katere lastnosti so pomembne, omejujejo pa vas tudi finanËna sredstva. Spodaj lahko preberete kratek nasvet, kako se lotiti nakupa. 3. Mikroskop in mikroskopiranje a) Delo z mikroskopom, priprava preparata b) Opazovanje las po mikroskopom c) Opazovanje paramecija pod mikroskopom. a) Pri vaji opazovanja Ërk uËenci spoznajo, da mikroskop dvakrat obrne sliko opazovanega predmeta. Pazite, da ne bodo prinesli prevelikih Ërk, sicer pa verjetno ne bo veËjih teæav. b) Pri opazovanju las poskrbite, da bodo uËenci lase skrajπali in ne bodo segali ven iz preparata. Oglejte si tanke, debele, valovite in moËno skodrane lase. c) Navodila za pripravo gojiπËa s parameciji najdete v priroËniku na str. XY, navodila za vajo pa na str. 120 v delovnem zvezku. »rke in lasje na preparatih so mirovali, parameciji pa se bodo hitro premikali po njem.

Zato bo sledenje uËencem povzroËalo veliko teæav. Tu je πe posebej pomemben obrat slike. Preparat bodo morali premikati v nasprotni smeri od gibanja paramecijev, ki ga bodo videli pod mikroskopom. Delo jim lahko olajπate tako, da paramecije upoËasnite z nekaj vlakni vate, ki jih poloæite na kapljico infuzuma.

Metoda

mikroskopiranje

Tehnike

izdelava mokrega preparata, mikroskopiranje s svetlobnim mikroskopom, barvanje kvasovk s kongo rdeËim barvilom, priprava infuzuma.

Rezultat

Paramecij se prehranjuje skozi celiËna usta. (Morda bodo postavili hipotezo, da lahko hrano sprejemajo kjerkoli, da jo obdajo podobno kot ameba, ali kaj drugega).

JE BIOLOGIJA SAMA SEBI NAMEN UËni naËrt v tem podpoglavju poseæe na zelo zahtevno podroËje. UËenci naj bi spoznali biologijo kot vedo in znanost. Ostre meje med vedo in znanostjo pravzaprav ni, poleg tega je raba tudi v strokovnih krogih zelo nedosledna. Zato poudarka ni potrebno pripisovati tema pojmoma, paË pa predvsem umestitvi biologije med druge naravoslovne vede. Na podlagi svojih izkuπenj bodo uËenci lahko hitro ozavestili uporabnost znanj iz biologije v vsakdanjem æivljenju ter povezanost, ki vlada med æivo ter med æivo in neæivo naravo. S tem jim æelim predstaviti pomen biologije za kakovost njihovega æivljenja ter razvijati odgovoren in pozitiven odnos do narave. Poseben izraz dobi ta cilj v KotiËku za bionike. UËenci naj πe sami poskusijo poiskati podobne primere iz svojega æivljenja. PROBLEMSKE NALOGE IN DEJAVNOSTI 1. Kaj nam æeli sporoËiti πala na sliki v uËbeniku na strani 16? ©ala karikira temeljno znanost. Znanstveniki se med seboj obËasno zbadajo, Ëe menijo, da so raziskave koga drugega same sebi namen. Vse vedenje o æivih bitjih je koristno, uporabno, zato bi bilo napaËno, Ëe bi uËenci razumeli temeljno znanost kot neuporab no. Zato ne bo odveË, Ëe poudarite, da gre pri uporabni znanosti za pridobivanje znanja, ki ima neposredno uporabno vrednost v æivljenju ljudi (prehrana, zdravljenje, tehnika ipd.).

2. Kakπne koristi daje znanje biologije za vsakdanje æivljenje ljudi? Dopolni tabelo. PodroËje

Korist za Ëloveka

Veterina

Vedenje o æivalih v veterini uporabljajo za doloËanje minimalnih pogojev za zadræevanje æivali v ujetniπtvu, za programe reje domaËih æivali, naËrtovanje prehrane, pri zdravljenju æivali …

Medicina

Podatke o biologiji Ëloveka (anatomiji, fiziologiji, etologiji) uporabljamo pri zdravljenju, pri pripravi in odmerjanju zdravil …

Kmetijstvo

Znanja o domaËih æivalih, poljπËinah ter naravnem kroæenju omogoËajo intenzivno pridelavo hrane. Naravne zakone uporabljamo pri kriæanju domaËih æivali ter sortah sadja, zelenjave in poljπËin, pri gojitvi rastlin in æivali, naËinu gnojenja ter v boju s πkodljivci in zajedavci. Znanja o vrenju uporabljamo pri pripravi silaæe. Ekoloπko kmetovanje sloni izkljuËno na uporabi naravnih zakonov, sredstev, procesov in organizmov.

Gozdarstvo Znanja o zdruæbah, prirastu lesa, kroæenju snovi v gozdnem ekosistemu, vlogah gozda uporabljamo pri izkoriπËanju gozda. Tako gozdarji vedo, kje bo uspeval kakπen gozd, kako mladike obvarovati pred objedanjem, kako gospodariti z gozdom, kje saditi doloËene vrste in podobno. Druga podroËja

farmacija, æivilska in predelovalna industrija, tekstilna industrija …

ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PONAVLJANJE 1. Katere naravoslovne vede poznaπ? Biologija, kemija, fizika, geografija, geologija, astronomija. 2. Kaj je biologija? Ali se zaradi novih spoznanj odgovor razlikuje od tvojega prejπnjega mnenja? Nekateri uËenci menijo, da je biologija veda o naravi ali samo veda o æivalih. Narava zajema tako æivi kot neæivi del. Neæivi del prouËujejo predvsem preostale naravoslovne vede, medtem ko se biologija usmerja na æivi del narave. Znanja o neæivem delu narave so podlaga in dopolnitev k razumevanju æivega. 3. Kakπne zasluge ima v biologiji Aristotel? »eprav so ljudje zaradi potreb po preæivetju ves Ëas svojega obstoja prouËevali naravo, je Aristotel zaËetnik znanstvenega prouËevanja. Kot prvi je poskusil doloËiti in razvrstiti æiva bitja (æivali). 4. Izmed naπtetih podroËij poiπËi tista, ki spadajo v biologijo. Obkroæi Ërko pred pravilnim odgovorom. a) biotehnologija b) fizika

c) botanika d) mikrobiologija

e) geologija f) ekologija

g) bionika h) zoologija

5. Katere druge vede uporabljajo spoznanja biologije? Sociologija, medicina, veterina, kmetijstvo, gozdarstvo. 6. Kaj prouËuje bionika? Ali tudi ti poznaπ kakπen njen izum? Zapiπi ga. Bioniki prouËujejo naravo kot vir idej za umetne (tehniËne) izume. 7. Navedi osnovne korake pri opravljanju poskusa. Postavitev problema, pregled obstojeËe literature, postavitev hipoteze, naËrtovanje in izvedba poskusa, obdelava rezultatov, ovrednotenje rezultatov. 8. Katere vrste mikroskopov poznaπ? Dopolni preglednico. Vrsta mikroskopa Svetlobni presevni elektronski mikroskop vrstiËni elektronski mikroskop 9. Katera je poglavitna lastnost mikroskopa? Glavna lastnost je poveËava, (pa tudi veËja loËljivost). 10.Kako se razlikujeta temeljna in uporabna znanost? Obe znanosti v okviru biologije prouËujeta æivo. Pri fiziki in kemiji prouËujeta tudi neæivo. Temeljna znanost prouËuje pojave in æivo ne glede na to, ali bodo izsledki neposredno uporabni v vsakdanjem æivljenju ljudi, uporabna znanost pa iπËe reπitve in odgovore za vsakdanje probleme. Njeni izsledki imajo neposredno uporabno vrednost za Ëloveπtvo. ZA RAZVEDRILO Geslo kriæanke: Biologija

M I K K A R I T E H A N T R O P O M I K R O S K Z O O L O B

R E S M I L O G O

O M T E P O P I T

B I O L O G I J A

I J T J T I R A N

O A E N E J A

L O G I J A L A Z A A N J E

I K A

STROKOVNA LITERATURA P. Gates, Naravna tehnologija, TZS 1999 M. »uËek, M. Povæ, ©olski bioloπki laboratorij, DZS 1977 R. Ocepek in sodelavci, Bioloπko laboratorijsko in terensko delo, DZS 1986

ÆIVA BITJA SO POVEZANA S SVOJIM OKOLJEM IN MED SEBOJ Poglavje je zaradi preglednosti in obseænosti razdeljeno na veË manjπih podpoglavij. Nekatera so namenjena osvojitvi novih pojmov, druga le ponovitvi, tretja pa predvsem osebni rasti in negovanju zavedanja uËencev, zato so tudi cilji zelo razliËni. Prav zaradi zgoraj navedenih dejstev je nove snovi malo. Preostala poglavja skuπajo prispevati k ponovitvi ter zaokroæitvi znanj na skupni imenovalec EKOLOGIJA. UËenci so torej veËino obravnavane snovi æe spoznali, vendar Ëasovno in po obsegu ne tako celostno, prav tako niso vedeli, da je predmet prouËevanja ekologije. Novo snov vkljuËujejo predvsem podpoglavja Ekologija, Osnovni pojmi ekologije, del poglavja Povezanost znotraj ekosistemov (Fotosinteza, Dihanje, Naravni izbor). Ponovitvi sta namenjeni poglavji Raznovrstnost ekosistemov in Povezanost znotraj ekosistemov. Vzgojni cilji so vgrajeni v vsa podpoglavja.

EKOLOGIJA OPERATIVNI CILJI: • Spoznajo ekologijo kot vedo. • Razlikujejo osnovni bioloπki pomen pojma ekologija in pomen v vsakdanji rabi. DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA: Kot je bilo æe zapisano je izhodiπËe za obravnavo nove snovi predznanje uËencev, in ne znanje, ki naj bi ga v tem letniku πele dosegli. Zato na zaËetku poglavja izhajam iz vsakdanje rabe novega pojma ekologija, ki se sicer zelo razlikuje od strokovnega pomena pojma. Kdo bo sicer imel pomisleke, da lahko s tem otroke zmedemo. Osebno menim, da je treba napaËne predstave Ëim hitreje in temeljiteje odstraniti. Ker nas je biologov zelo malo, veËina ljudi zasledi besedo ekologija v medijih. Besede ekologija, ekoloπko, eko in bio vse pogosteje sliπimo v povezavi s skrbjo za kakovost naπega æivljenjskega okolja in prehrane. Tako sliπimo za ekoloπke Ëistilne akcije, ekoloπko kmetijstvo, ekoloπke vreËke in πe kaj. Tak pomen ima beseda predvsem v politiËnem in πirπem druæbenem okviru. Pri pouku biologije naj bi uËenci ekologijo spoznali predvsem kot vedo, ki prouËuje odnose med æivimi bitji in njihove povezave z neæivim okoljem, ter dojeli, da je v naravi vse povezano z vsem. Vsebine tega poglavja bodo uËenci brez teæav osvojili ob opazovanju narave ter v obliki vodenega pogovora. PROBLEMSKE NALOGE IN DEJAVNOSTI 1. Kaj razumeπ pod besedo ekologija? Odgovori v pravi smeri so velika redkost. Pod ekologijo uËenci razumejo to, kar lahko razberejo iz medijev. Zato je tu potreben poseben poudarek uËitelja, da bodo ekologijo razumeli tudi v osnovnem — bioloπkem pomenu. Pomagate si lahko tudi z izrezki iz Ëasopisja. Nekaj jih je na voljo tudi na str. 18 v delovnem zvezku. 2. Kje in kdo pogosto uporablja to besedo? Mediji, politiki, nestrokovna javnost. 50

OSNOVNI POJMI EKOLOGIJE OPERATIVNI CILJI: • Razumejo pojme osebek, æivo bitje, vrsta, populacija. • Razumejo pojme biom, ekosistem, bivaliπËe, æivljenjski prostor in æivljenjska zdruæba. Doseæejo sposobnost prepoznavanja teh enot v naravi. • Prepoznajo dejavnike okolja v doloËenem ekosistemu, razlikujejo med æivimi in neæivimi dejavniki ter se zavedo povezanosti, ki vlada med njimi. DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA: Pri osvojitvi novih pojmov imamo dve moænosti. Nov pojem lahko razloæimo na osnovi modela ali konkretnega primera. Tako doseæemo predvsem ozko in enoznaËno razumevanje pojma. Do opredelitve pojma kot abstrakcije pa lahko pridemo tudi prek posploπitev iz veliko primerov. Tako bo razumevanje pojma celovitejπe, uËenci ga bodo znali uporabljati v novih okoliπËinah, izgubil pa bo svoj enoznaËni pomen. »rno-bela obarvanost pri takih definicijah izgine, vedno se zavedamo sivine — izjem. Zavestno sem se odloËala predvsem za drugi naËin podajanja definicij, pri katerem uËenca vodimo prek veliko konkretnih primerov, ki jih pozna, do posploπitve, ki je abstraktna. Konkretno je tak naËin dela uporabljen pri osvojitvi pojma vrsta ter naravni in antropogeni ekosistem.

Kaj lahko razberemo iz takπnega prizora iz narave? VeËino pojmov poskuπajte razloæiti v naravnem okolju, lahko tudi na naravoslovnem dnevu. Tako boste z manj besedami bolj nazorni. Nazorne in stvarne predstave konkretne narave ne bo kvarila naπa interpretacija. Na ta naËin Izognemo se lahko izognete tudi nevarnosti, da pojavov ne bi obravnavali celostno. V Ëasu, ko to piπem, se pred mano razprostira rumenozeleno-rjav mozaik z regratom poraπËenih travnikov in pravkar posejanih njiv. Meje so z brazdami zarisale neutrudne roke ljudi in nezlomljiva volja narave, ki obraste vse, Ëesar nismo dovolj zavzeto obdelali. Tako so pognale mejice, ta naravni mozaik pa obraπËa gozd. Pokaæemo lahko, kako pognojenost ali vlaænost vpliva na vrstno sestavo rastlin na travniku, ta pa poslediËno na æivalstvo.

V naravnem okolju ali vsaj s pogledom skozi okno se lahko uËenci preizkusijo tudi v prepoznavanju in razmejevanju med ekosistemi. Takπno vajo najdete tudi na CD-ju, kjer se lahko uËenci ob pomoËi krajinskih fotografij preizkusijo v opredeljevanju razliËnih ekosistemov. Tudi tu bi ne bilo prav spodbujati Ërno-belih odgovorov. Ekosistemi so odprti sistemi predvsem za energijo, ne pa toliko za materijo, Ëeprav med seboj niso popolnoma loËeni. To zlahka pokaæemo na potoku, ki se mreæasto pretaka med melioracijskimi kanali. Vanj se spirajo tako gnojila s travnikov, πkropiva s polj kot tudi kisle padavine iz ozraËja. V potoku, jezeru ali gozdu regrata ne bomo naπli. Na negnojenih travnikih ne uspeva tako dobro kot na pognojenih. S takπnimi ali podobnimi opaæanji bodo uËenci zaznali tudi naravne pregrade, ki razmejujejo æiva bitja v naravi. Vsak od uËencev si lahko izbere poljubno rastlino in opazuje njene goste. Tako lahko osvojijo pojem bivaliπËa, mikroklime in ekoloπke niπe. Vse to in πe mnogo veË lahko uËenci opazujejo in spoznajo na preprostem sprehodu iz takπnega izreza narave, kot je prikazan na sliki. To je podlaga za nazorno in poglobljeno osvajanje ter razumevanje uËne snovi, ki omogoËa preplet teoretiËnih osnov s spoznanji iz laboratorijskega in terenskega dela. Ker bodo znanje pridobivali samostojno in dejavno, bo gotovo trajnejπe, znali ga bodo uporabljati v novih okoliπËinah. Daje tudi dobro osnovo za analizo, povezovanje in posploπevanje. Ker bodo pri takem delu vzpostavljali neposreden stik z æivimi bitji in naravo, jih bodo ob pravilnem vodenju spontano vzljubili in spoπtovali. Samo to, kar cenimo, smo pripravljeni varovati. Kot dodatek uvajam pojem BIOM. Po uËnem naËrtu naj bi uËenci spoznali najznaËilnejπe ekosisteme sveta. V resnici so miπljeni biomi, in ne ekosistemi sveta. RazliËnost æivih in neæivih dejavnikov naj uËenci povzamejo iz uËbenikov za geografijo ali druge geografske literature. Mnoge med njimi æe poznajo. UËenci naj bi iz navedenega predvsem razumeli, da so definicije konstrukt ljudi in pomoË pri razumevanju in operiranju s pojmi, ne pa modeli, v katere lahko v celoti strpamo æivi in neæivi svet. V ospredju niso vzgojni cilji, paË pa predvsem izoblikovanje Ëim nazornejπe predstave o pomenu osnovnih pojmov ekologije. UËenci naj bi jih znali pravilno uporabljati pri nadaljnji obravnavi snovi. »im bolj naj doæivijo in zaËutijo povezanost, ki vlada v naravi. Predlog posredovanja uËne teme Obravnave uËne teme se lahko lotite ob kompleksno urejenem akvariju, vrtnem ribniku, mlaki ali jezeru. »eprav akvarij ni Ëisto pravi ekosistem (ni samovzdræujoË sistem, navadno nima izpolnjenih vseh trofiËnih nivojev), je dovolj dober pribliæek. Ura bo bolje uspela, Ëe boste akvarij kot ekosistem πele skuπali urediti, in ne analizirali stanja v æe delujoËem akvariju. Na mizo lahko naloæite ves potreben material (peπËene podlage, razliËne vodne raztopine, Ërpalko za zrak, æarnico za primerno osvetlitev ter grelec) in organizme, ki jih potrebujete za ureditev akvarija. UËenci lahko ob vodenem pogovoru in z vaπo pomoËjo poskusijo urediti akvarij kot ekosistem. Pri tem naj razlikujejo æive in neæive dejavnike. Izmed vseh teh dejavnikov so za izbrane vrste æivih bitij primerni le nekateri. Opozorite jih na to dejstvo. Tako bodo spoznali specifiËne zahteve posamezne vrste. Opazili bodo, da vsa æiva bitja med seboj niso zdruæljiva. Opredelijo naj, kaj v akvariju predstavlja biotop, biocenozo, ekosistem ter habitat razliËnih vrst æivih bitij.

Na osnovi æivih organizmih lahko opredelite pojme osebek, populacija in vrsta. Za razlago vrste lahko uporabite ribe iste vrste, ki so raznolike, ter dve vrsti podobnih rib. Ob upoπtevanju podobnosti in razlik naj skuπajo izdelati definicijo vrste. UËenci naj ugotavljajo, zakaj so skupine organizmov v akvariju loËene populacije svojih vrst in kaj jih loËuje. Akvarij naj primerjajo z razmerami v naravi. Gojitev æivali v umetnih razmerah (akvarij, akvaterarij, terarij) jim bo spontano dala znanje o tem, kako delujejo ekosistemi, kaj pomenijo odprti in kaj zaprti ekosistemi. Z izborom rib in drugih organizmov lahko predstavite tudi razliËnost ekoloπkih niπ (polæi, mesojede ribe, ribe Ëistilci in podobno).

Za nazoren prikaz problematike pri opredelitvi bioloπke vrste pa lahko uporabite tudi gojiπËe malih in velikih hroπËev mokarjev. Od vsake vrste iz gojiπËa izberite po nekaj primerkov Ëim veË razliËnih faz liËink, olevkov, bub ter razliËno starih hroπËev. Pravkar izlevljeni hroπËi so beli, nato porjavijo in na koncu postanejo povsem Ërni. Podobno po levitvi nekoliko potemnijo tudi liËinke. Pravkar izlevljeni hroπËi so beli, nato porjavijo in na koncu postanejo povsem Ërni. Izbrane osebke stresite v novo skupno gojiπËe. Iz njega naj jih nato pri pouku uËenci sami izberejo s presejavanjem skozi sito in razvrstijo po posodicah. Kriterij za razvrstitev naj bo razliËnost. Poskusijo naj ugotoviti, koliko razliËnih (vrst) æivali je v posodi. Pri tem bodo dobili kontinuiteto v velikosti in barvnih odtenkih liËink, pri Ëemer bo teæko razmejiti mlade liËinke velikega mokarja od starih liËink malega mokarja. Opazili bodo tudi razliËno velike bube in razliËno velike ter razliËno obarvane hroπËe. S tem jim boste zastavili veliko problemov, kar jih bo spodbudilo k iskanju odgovorov. Mnenja bodo zelo razliËna. Nekateri menijo, da so liËinke, bube in hroπËi tri loËene vrste æivih bitij. Ker so v vsaki od razvojnih faz osebki razliËnih velikosti, so pogosto mnenja, da gre za mlade in stare æivali. Razlike v barvi naj bi predstavljale raznolikost znotraj vrste, spet drugi pa menijo, da razliËno obarvane æivali pripadajo razliËnim vrstam. Hkrati je ta vaja æe predpriprava za ponovitev znanja o æuæelkah, njihovi zgradbi in razvoju. Tisti uËenci, ki poznajo razvojni krog æuæelk, bodo hitro ugotovili, da ste v gojiπËe naselili dve podobni vrsti hroπËev. Za popestritev lahko skupaj poiπËete razlog, da odrasli hroπËi ne odletijo iz gnezda. PROBLEMSKE NALOGE IN DEJAVNOSTI 1. Oblikuj svojo definicijo pojma vrsta. Odgovori bodo zelo razliËni. UËenci bodo vedeli, da s tem mislimo, da je krava drugaËna od ovce, zaradi Ëesar sta to dve loËeni vrsti in se med seboj ne razmnoæujeta. Veliko veË teæav pa bodo imeli z oblikovanjem svojega mnenja v definicijo, πe zlasti, Ëe jih spomnimo na posebnosti (kriæanci (konj-osel, lev-tiger), nekateri predstavniki iste vrste so si manj 53

podobni kot nekateri nesorodni …). Vajo zelo priporoËam, saj se ob njej uËenci uËijo posploπevanja, krËenja na bistvo, izraæanja, misli pa premaknejo iz konkretnega v abstraktno. Zavedeli se bodo tudi teæavnosti pri oblikovanju pravil, definicij. UËitelji boste ob tem dobili pomembne informacije. Predvsem napaËni odgovori naj vas vodijo pri tem, kje narediti prave poudarke in katere zmotne predstave je treba odpraviti. 2. Kako naravne pregrade vplivajo na loËevanje æivali in kako na rastline? Zapiπi nekaj konkretnih primerov iz æivega sveta.

Vrsta pregrade Vpliv na rastline

Vpliv na æivali

Visoke gore

fiziËna pregrada vpliv na πiritev semen, sprememba podnebja prepreËi rast toploljubnim rastlinam in preæivetje toploljubnim æivalim.

Za nekatere æivali so gore fiziËne pregrade, druge omejuje zaostritev temeperatur, manj dostopne hrane ... Rastline omejuje tudi koliËina kakovosti prsti. Primer je lahko gozdna meja ali temeraturni obrati v udornicah.

PuπËava

Rastline iz oaz in obrobja puπËav ne uspevajo v puπËavi, Ëeprav njihova semena in plodove veter ali æivali zanesejo tja. Omejujejo jih pomanjkanje vode, moËno izsuπavanje, odnaπanje, nanaπanje peska, ekstremne temperature in nihanja temperatur.

Vse æivali niso prilagojene razmeram v puπËavi, zato tam ne preæivijo, iz istega razloga jih tudi ne morejo preËkati. Pri tem je pomembno poudariti, da vse puπËave niso vroËe. Mongolske so hladnejπe od afriπkih. Primerjajo naj kamele in dvogrbe velblode, Arabce in Mongole. Mnogim æivalim, ki sicer znajo leteti preËkanje prepreËijo velike razseænosti.

Ocean

Vpliv na rastline in æivali je podoben. Kopenska bitja ne morejo æiveti v morju, zaradi Ëesar bodisi potonejo (semena mnogih rastlin) ali se pred njimi ustavijo.

Temperatura

V vroËih vrelcih æivijo le bakterije, v polarnih krajih pa liπaji in druga na mraz prilagojena bitja.

Drugo

Svetloba (prilagoditve na æivljenje v podzemlju) ...

GRADNIKI EKOSISTEMOV 1. Zapiπi svoje mnenje o tem, zakaj borovnice ne uspevajo v vsakem gozdu. Namen vpraπanja je, da uËenci poveæejo uspevanje æivih dejavnikov s prisotnostjo neæivih. Na uspevanje borovnic vpliva predvsem zakisanost tal. Pokaæemo lahko tudi druge primere: umetno lahko gojimo le nemikorizne glive (ne pa jurËkov, lisiËk in podobno).

2. Oglej si sliko v uËbeniku na strani 22. Kaj lahko sklepaπ po obarvanosti slike? Kako se rastlinje razporeja po Zemlji? Rastlinstvo se po Zemlji razporeja v pasovih, in sicer pribliæno simetriËno od ekvatorja proti poloma. 3. Lahko æiviπ brez svojega okolja? Napiπi svoje razmiπljanje. Vpraπanje ima podoben namen kot 1. vpraπanje, le da naj se tu uËenec zave, da smo tudi ljudje tako kot druga æiva bitja odvisni tako od æivih kot neæivih dejavnikov. Poskusijo naj najti Ëim veË povezav. 4. Naπtej Ëim veË neæivih dejavnikov narave. Vpraπanje ima namen ponovitve abiotskih dejavnikov iz 7. in drugih razredov (svetloba, toplota, vlaga, vetrovi, podlaga, valovanje …). 5. Po Ëem se loËita skupina in zdruæba æivih bitij? Skupina æivih bitij je mnoæica nakljuËno ali nenaravno izbranih predstavnikov (npr. v æivalskih, botaniËnih vrtovih). Zdruæba pa so vsi organizmi nekega ekosistema, ki so funkcionalno povezani med seboj in prilagojeni na dani ekosistem. ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PONAVLJANJE 1. a) Na sliki oznaËi pojme: b) Napiπi, kaj je æivljenjski prostor ali habitat vodne rastline (oznaËene s kriæcem) in planktona. a) Vodna rastlina: tla, voda, zrak. b) Plankton: voda

1. EKOSISTEM

3. ÆIVLJENJSKA ZDRUÆBA 2. POPULACIJA

4. NEÆIVE SESTAVINE OKOLJA

2. Naredi kljukico pred pravilno trditvijo. Pravilni odgovori so: b, c, f 4. Kdaj je zdruæba uravnoteæena? Ali je naravno ravnovesje spremenljivo ali ne? Zapiπi svoje mnenje. Bistvo je, da uËenci naravnega ravnovesja ne dojamejo kot statiËen pojem, paË pa kot nenehno dinamiko in nihanja. Za zgled lahko vzametemo dobro znan prikaz nihanja populacije zajcev in risov. Ravnovesje je pravzaprav razmerje med osebki, h kateremu zdruæba nenehno teæi. 5. Razloæi, zakaj gore niso ekosistem. Gore so preveË kompleksne, da bi bile en sam ekosistem. To je razvidno æe iz vegeta cijskih pasov (vznoæje, gozdna meja, obmoËja nad gozdno mejo). V gorah najdemo visokogorske trate, meliπËa, visokogorske gozdove, potoke, jezera …, ki so samostojni ekosistemi. 6. Dopolni preglednico o biomih. BIOM

DEJAVNIKI, KI GA DOLO»AJO

Tundra Tajga Listopadni gozdovi zmernega pasu Makija Tropski deæevni gozd PuπËava ZA ZELO RADOVEDNE 1. Ali poznaπ kakπne kriæance, ki so Ëlovekovo delo? konj x oslica = MEZEG, kobila x osel = MULA, lev x tiger = LIGER, kriæanci domaËih æivali znotraj vrste, kriæanci potoËne postrvi in amerikanke, kriæanci sokolov … 2. Pojdi v gozd in opazuj naËIn æivljenja razliËnih æivali in rastlin. Zapiπi svoja opaæanja. Namen naloge je, da uËenci ugotovijo, da vsaka æivalska vrsta æivi nekoliko drugaËe od druge (razlike v ekoloπkih niπah), zaradi Ëesar lahko sobivajo. Tako se jedilnik vsake od æuækojedih ali zrnojedih ptic nekoliko razlikuje (v vrstni sestavi in deleæu), prav tako dnevno-noËni ritem ali gnezditveni prostor. Primerov je πe veliko. Na primeru srnjadi in jelenjadi naj poskusijo poiskati vsaj πe eno dvojico æivalskih vrst.

3. Izberi si poljubno rastlino na travniku in jo opazuj. Poskusi ugotoviti, koliko æivali jo obiπËe in kaj na njej poËnejo. UËenci bodo ob vaji ugotovili, da so rastline ne le vir hrane, paË pa tudi bivaliπËe (skrivaliπËe, prostor za odlaganje jajc …). RazliËne æivali bodo isto rastlino izkoristile drugaËe. Nekatere nabirajo le mediËino, druge obæirajo liste ali korenine, slinarice npr. le odloæijo jajca, cvetni pajki pa preæijo na plen. ZA RAZVEDRILO Geslo kriæanke: Ekoloπka niπa

P R O I Z V A

R P O P B I O P O T V R

O S E B I J A B I N I A Z U L C E K R R O S T

E K O L O © K A N I © A

B O T C M A R C O Æ N

E K S I S T E M O P I I O I Z A I

J J A N K

E V A L C I A E C I

RAZNOVRSTNOST EKOSISTEMOV OPERATIVNI CILJI: • Ponovijo znanja o ekosistemih iz 6. in 7. razreda. • Na osnovi prej pridobljenih znanj in izkuπenj iz vsakdanjega æivljenja znajo naπteti pomembnejπe posege Ëloveπtva v ekosisteme. • Doseæejo sposobnost povezovanja med posegi in njihovimi posledicami. • Znajo naπteti najznaËilnejπe naravne in antropogene ekosisteme pri nas in biome sveta, a razumejo, da meja med njimi ni ostra. • Razvijajo odgovoren odnos do narave in okolja. DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA: UËenci so v 6. razredu temeljito obravnavali antropogene ekosisteme (travnik, park, mejica, njiva, vrt, polje, sadovnjak, vinograd, rastlinjak in druge). V sedmem razredu so spoznavali naravne ekosisteme in zakonitosti, ki vladajo v njih. Tako so podrobno obdelali ekosistema gozd, morje in sladkovodne ekosisteme. Vse to predznanje uporabimo pri ponovitvi pojmov antropogeni in naravni ekosistem, lahko pa ju tudi nadgradimo. Preizkusite lahko, ali so uËenci na primer sposobni zaznati ekosistema gozd in travnik kot naravna in antropogena. Vsaj nekateri bodo gotovo loËili naravni in gojeni gozd ter travnike, ki so naravnega (visokogorske trate, moËvirni travniki) ali antropogenega izvora. Zaradi svoje zgoπËene oblike lahko uËni naËrt za to podpoglavje nekoliko zavaja. Tako predpisuje delitev ekosistemov na naravne in antropogene. V resnici noben ekosistem na svetu ni veË povsem naraven in take se jih trudim tudi prikazati. TisoËletja Ëloveπke civilizacije so na njih pustila neizbrisen peËat, sodobne posledice daljinskega onesnaæevanja (uËinek tople grede, πirjenje strupenih plinov v zraku, kisel deæ, ozonske luknje) pa so za tak prikaz zelo uporabne. UËenci jih gotovo poznajo, zato s tem ne bodo imeli teæav. Prav tako velja nasprotno. Tudi povsem antropogene ekosisteme teæko sreËamo. Podobno kot zgoraj tudi to zlahka opazujemo v naravi. Travnik, ki ga ne kosimo, se bo zarasel v gozd. Njive in polja moramo nenehno obdelovati, gozdovi sami od sebe s staranjem spreminjajo vrstno sestavo, dokler ne doseæejo klimaksa, smrekov lubadar pa desetka predvsem niæinske nasade smreke, naravnih rastiπË smreke pa ne. UËence lahko spet le povabite v usmerjen pogovor, primere iz narave pa bodo zlahka naπli sami. Med pogovorom se bo morda pojavila tudi dilema, ali naj se Ëlovek obravnava kot moteËi element na planetu ali kot njegov naravni sestavni del. Mnenja so lahko razliËna, osebno pa se pridruæujem tistim, ki na Ëloveπtvo gledajo kot na del narave, seveda z zavestjo, da bi lahko veliko bolj trajnostno in spoπtljivo izkoriπËali naravne dobrine. Predlog posredovanja uËne teme UËenci lahko ob pogledu skozi πolsko ali domaËe okno poskusijo opredeliti Ëim veË razliËnih ekosistemov, ki jih opazijo. Bolje bo, Ëe to lahko opazujete skupaj. Posamezno ali v skupinah jih lahko poskusijo opredeliti kot naravne ali antropogene oziroma poskusijo videti elemente obojega v vseh.

PROBLEMSKE NALOGE IN DEJAVNOSTI 1. Naπtej Ëim veË dobro ohranjenih ekosistemov, ki jih sreËamo v Sloveniji. Pragozd, grbinasti travniki, podzemne jame, visokogorski ekosistemi (visokogorske trate, visokogorski gozd). 2. K vsaki sliki zapiπi, zakaj misliπ, da je ekosistem antropogen ali naraven. Zraven napiπi πe, s katero dejavnostjo ga ljudje spreminjamo. Glej primer. SmetiπËe (antropogen): sanacija terena za ureditev izcednih voda, nanaπanje odpadkov. Grbinasti travniki: nastanek je naraven, vzdræevanje s koπnjo ali paπo pa antropogeno. Morje: nastanek je naraven, izraziti so moËni antropogeni vplivi (ribolov, onesnaæevanje, preseljevanje organizmov). Vrt: (antropogen): odnaπanje biomase, gnojenje, selekcija rastlin (ËiπËenje plevelov), uporaba πkropiv, obdelovanje (oranje, rahljanje, sajenje kultur). Pragozd: (naraven): antropogeni vplivi so onesnaæevanje zraka, uËinki tople grede, lov divjadi v okoliπkih gozdovih. 3. Naπtej nekaj primerov nepopravljivih posegov v naravo! Kamnolomi, cestni useki, zasutje moËvirij, melioracije, naseljevanje novih vrst organizmov, onesnaæevanje s kemiËnimi snovmi, poæig pragozda … ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PONAVLJANJE 1. V Ëem se antropogeni ekosistemi razlikujejo od naravnih? Razloæi, kdaj je gozd antro pogeni in kdaj naravni ekosistem. Danes je vpliv Ëloveka zaznaven tudi v najbolj odroËnih predelih Zemlje, zato povsem naravnih ekosistemov (brez vpliva Ëloveka) ni. Za naravne ekosisteme veljajo tisti, ki se vzdræujejo in obnavljajo samostojno in kjer je neposreden vpliv ljudi majhen. Umetni so tisti, ki jih ljudje toliko spremenimo, da bi se brez naπega poseganja bistveno spremenili (travniki, njive, polja bi se zarasli, gospodarski gozd bi se spremenil v klimaksno zdruæbo ipd.). ZA KNJIÆNE MOLJE Ob odlomku iz Ërtice F. S. Finægarja (lahko pa preberete celo) naj uËenci pripovedujejo o svojem doæivljanju narave, kaj jim ta pomeni. Naveæemo jo lahko na vrednost narave za Ëloveka, ki se navezuje na poglavje Zakaj naj varujem naravo. Ugotovite, ali pripisujejo naravi le ekonomski in znanstveni pomen, ali pa morda cenijo tudi estetski in duhovni pomen ter naravi pripisujejo lastno vrednost.

ZA RAZVEDRILO Geslo kriæanke: SmetiπËe.

M E S M J E Z E T N J I G R M I © M O » G O R E

T O R R V » V

O R J E O A V N I K A E I R J E

STROKOVNA LITERATURA K. Tarman, Osnove ekologije in ekologija æivali, DZS 1992 E. Elstner in sod., Narava v osrednji Evropi, DZS 1993 M. Scott, Ekologija, TZS 1991 G. Spurgeon, Ekologija, DZS 1991

POVEZANOST ZNOTRAJ EKOSISTEMOV OPERATIVNI CILJI: • Na osnovi prej pridobljenega znanja in izkuπenj ponovijo znanja o naravnem kroæenju snovi, pretoku energije ter prehranjevalnih spletih. • Razvijajo sposobnosti za opazovanje pojavov v naravi. • Spoznajo naËine vzdræevanja ravnovesja v naravi. • Seznanijo se s procesom fotosinteze in njenim pomenom za æivljenje na Zemlji. • Spoznajo proces celiËnega dihanja, ga razlikujejo od dihanja z dihali in spoznajo njegov pomen. • Spoznajo Darwinovo razvojno teorijo. • Pridobijo pregled nad prehranjevalnimi odnosi v naravi, spoznajo njihove zakonitosti in so sposobni poiskati nekaj primerov iz narave. • Razvijajo spoπtljiv odnos do vseh oblik æivega in do narave. • Nadgradijo zavedanje, da so odvisni od narave in so njen sestavni del. • Pridobijo sposobnosti, da samostojno prouËujejo æivljenjske pojave in pridejo do spoznanj. • So sposobni oblikovati lastno mnenje in kritiËno razmiπljati o snovi. • Razvijajo spretnosti za eksperimentalno delo in upoπtevajo varnostna doloËila.

DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA: To podpoglavje æeli uËencem predstaviti glavna podroËja in ravni, na katerih se æiva bitja povezujejo med seboj ter z neæivo naravo. Ker so prehranjevalne verige, splete in naravna kroæenja temeljito obravnavali v niæjih razredih pri pouku naravoslovja in tehnike ter naravoslovja, so te vsebine tu le povzete v osnovni in zgoπËeni obliki. Osvetliti jih skuπajo z novega zornega kota. UËenci vsebino pojmov in zakonitosti æe poznajo, iz njih pa lahko izvajate vzgojne cilje tako, da skuπate osvetliti pomen poznavanja teh zakonitosti. Razumevanje prehranjevalnih odnosov in naravnih kroæenj je teoretiËna podlaga za dojemanje povezanosti v naravi in odvisnosti Ëloveka od vseh æivih bitij, tudi ali pa predvsem tistih, katerih pomena se ne zavedamo (rastline kot proizvajalci, mikrobi kot razkrojevalci ipd.). Na tej osnovi lahko uËenci razumejo ukrepe za prepreËevanje lakote na svetu ali zakaj vse vrste æivih bitij πtevilËno niso enako zastopane. Vpraπanja v uËbeniku jih æelijo spodbuditi, da vidijo svoje mesto v prehranjevalnih verigah in spletih. O dihanju in fotosintezi so nekaj æe izvedeli v 4., 5. in 7. razredu. Glavni poudarek teh dveh tem je po uËnem naËrtu predviden za 8. razred devetletke. Ker uËenci πe nimajo ustreznega kemijskega znanja ter ne poznajo zgradbe celice, sta ti dve poglavji zanje gotovo med zahtevnejπimi. Potrebne je tudi kar nekaj sposobnosti predstav in posploπevanja ter abstrakcije. Menim, da uËenci teh dveh procesov ne morejo dojeti drugaËe kot na zaznavni ravni. Zato vse sklepe izvajam iz opazovanj procesov in pojavov v naravi ter iz eksperimentalnega dela. UËencem so v pomoË tudi fotografije, s katerimi æelim omogoËiti realno predstavo, ter sheme, na katerih je narisano tisto, Ëesar sami ne morejo zaznati. Zaradi vsega navedenega priporoËam, da tema temama namenite nekoliko veË Ëasa in dobro opravite eksperimente. Poleg osnov za razumevanje teh dveh procesov ponujajo tudi dobro priloænost, da se uËenci urijo v mikroskopiranju, laboratorijskem delu ter obnovijo znanja o poskusu. Spoznali bodo tudi nekaj novih tehnik (barvanje z jodovico, odstranjevanje klorofila iz listov ipd.). Pri nekaterih uËencih sem zasledila, da ne vedo, da pri celiËnem dihanju tudi rastline porabljajo kisik in glukozo prav tako kot vsa druga æiva bitja. To verjetno izhaja iz poudarjanja zelenih rastlin kot proizvajalcev. Ne bo odveË, Ëe poudarite, da oba procesa potekata hkrati, vendar navadno eden prevladuje nad drugim. Nastali produkti so torej le ostanek tistega, kar so rastline proizvedle, pa niso porabile same za svoj obstoj. Na to dejstvo lahko pokaæete z nekaj poskusi. Rastline, ki jih za dalj Ëasa prenesemo v temo (vsaj dva dni), v listih ne bodo veË vsebovale πkroba, kar pokaæe obarvanje z jodovico. Produkti fotosinteze se torej niso ohranili, paË pa porabili. Na razliËno intenzivnost procesov lahko sklepajo tudi iz opazovanja sproπËanja kisika pri vodnih rastlinah. Ob izpostavitvi vodnih rastlin moËni sonËni svetlobi bo kisik izhajal intenzivno, v temaËnem kotu uËilnice mehurËkov verjetno sploh ne bo mogoËe zaznati, rastline, osvetljene z namizno svetilko, pa bodo oddajale veliko manj kisika kot tiste, ki so obsevane z moËno sonËno svetlobo. VeËina uËencev na tej stopnji ne razlikuje med dihanjem in celiËnim dihanjem. Pravilno razumevanje lahko πe poslabπa nedosledna raba izraza dihanje, kadar mislimo na celiËno dihanje. Pri tem bi rada poudarila pomen osvojitve bioloπkih osnov fotosinteze pred kemijskimi. Tudi pri kemiji je predvidena obravnava fotosinteze, zato lahko kemikom mirno prepustite, da opravijo svoje delo. UËencev ni treba obremenjevati s pretiranim poznavanjem kemijskih formul. Tudi prikaz in navajanje nekaterih celiËnih organelov po uËnem naËrtu nista predvidena. Uporabila sem ju le za ustvarjanje nazornejπih in pravilnejπih predstav. Podrobneje bodo zgradbo rastlinskih in æivalskih celic ter nekaterih æivljenjskih procesov obravnavali v devetem razredu. Vse te vsebine so zato obravnavane v vijoliËnem polju.

UËenci so pri obravnavi posameznih æivih bitij v niæjih razredih æe spoznali osnovne medvrstne odnose, kot so plenilstvo, zajedavstvo in soæitje. V osmem razredu naj bi znanje sistematiËno uredili v pregled medvrstnih odnosov in osvojitev njihovih zakonitosti. Prav tako so spoznavali prilagoditve na razmere, v katerih æivali æivijo, πe zlasti na ekstremne ekosisteme (jame, morske globine ipd.). Zato je mogoËe podpoglavje Æiva bitja tekmujejo za dobrine dokaj hitro obdelati. UËenci bodo gotovo znali poiskati veliko primerov iz narave. Na CD-ju je v obliki interaktivne igre razπirjeno in poglobljeno podpoglavje Æiva bitja so plenjena. Ob nekaj primerih æivali iz narave lahko uËenci osvojijo naËine prikrivanja in obrambe pred plenilci v naravi. Na primeru izbranih æivalskih dvojic se lahko urijo v prepoznavanju odnosov med æivimi bitji in poimenovanju partnerjev v tem odnosu. Za vsakega morajo tudi ugotoviti, ali ima v odnosu korist, πkodo ali pa partner ne vpliva na kvaliteto njegovega æivljenja. Poseben poudarek je treba nameniti le obravnavi Charlesa Darwina in njegovi razvojni teoriji. Pri tem moramo razlikovati med naravno selekcijo in kompeticijo. Naravna selekcija deluje na æiva bitja tako z neæivimi kot æivimi dejavniki. Tako na preæivetje nekega osebka vplivajo razmere v okolju (temperatura, vlaga, svetloba …) kot tudi vpliv drugih organizmov (plenilci, patogeni, tekmeci za hrano, samice in podobno). Kompeticija pa oznaËuje tekmovanje med osebki iste ali razliËnih vrst, torej vkljuËuje le æive dejavnike. V tem poglavju naj bi uËenci spoznali pomen razliËnega naËina æivljenja æivih bitij, kar naj bi jih spodbujalo k spoπtovanju vseh oblik æivega. Predlog posredovanja uËne teme Uro lahko priËnete z igrico, pri kateri si vsak uËenec izbere svoje æivo bitje. Po vrsti naj povedo æival, njihov sosed pa naj jo opredeli kot proizvajalca, potroπnika ali razkrojevalca ter ji dodeli mesto v prehranjevalni verigi tako, da dopolni manjkajoËe Ëlene. Primer za izbrano æival kanja: Kanjo opredelijo kot potroπnika. Prehranjevalna veriga: pπenica — miπ — kanja — orel. Pozneje lahko izbrano prehranjevalno verigo dopolnijo v splet in æiva bitja razvrstijo v prehranjevalno piramido. Uro lahko priËnete tudi s pomoËjo interaktivne igre na CD-ju Medvrstni odnosi. Kroæenje snovi, plinov in pretakanje energije znotraj ekosistemov lahko obnovite ob opazovanju travniπkega, poljskega ali gozdnega ekosistema. Temi sta le obnovitev æe osvojenega znanja in praktiËno nimata novih elementov. Poglavji Fotosinteza in Dihanje lahko obravnavate ob obravnavi niza predlaganih poskusov ter tolmaËenju rezultatov. Snovi namenite veË Ëasa in poudarka. Poglavje Æiva bitja tekmujejo za dobrine lahko predstavite na primeru zapuπËenih, obnemoglih ali poπkodovanih æivali, ki jih sreËujemo v naravi. Nam se bolna ali ranjena æival smili, zato jo vzamemo domov in skuπamo oskrbeti. OdloËamo se predvsem s Ëustvi, pri tem pa pozabimo na naravne zakone, ki bi to æival izloËili. UËenci naj ob razliËnih primerih razmiπljajo, kaj je prav. Razmiπljajo naj tudi, kam pripelje neupoπtevanje naravnih zakonov (primer smo ljudje). Zaradi vse boljπih zdravstvenih, higienskih in prehranskih razmer smo ljudje vse manj odvisni od naravnih zakonov. Tako preæivijo tudi ljudje z napakami, ki bi jih v naravi stale æivljenje. Zato se danes veËa deleæ bolnih ljudi (bolezni prebavil, srca in oæilja, alergije, teæave pri porodih in neplodnost, slabπanje kakovosti zob, slabovidnost, nagluπnost …). Odnose med æivalskimi vrstami in znotraj vrste lahko pokaæemo ob razliËnih rastlinskih in æivalskih predstavnikih. Izberite svarilno in prikrivalno obarvane, uporabite lahko tudi fotografije in diapozitive, video posnetke ali predstavnike na zgoπËenki. V tej snovi so medvrstni odnosi (plenilstvo, zajedavstvo, soæitje, priskledniπtvo) v πalah preneseni na ljudi.

UËence opozorite, da so πale namenjene le boljπemu razumevanju, tovrstni odnosi pa niso znaËilni za osebke iste vrste, paË pa za osebke razliËnih vrst. Poglavje Æiva bitja se prilagajajo lahko odliËno obdelate v æivalskem vrtu, kjer si lahko uËenci predstavnike temeljito ogledajo. Ogledate si lahko tudi slike razliËnih ras ljudi ter opazujete in primerjate vpliv okolja na prilagoditve ljudi in æivali. POPRAVEK V prvi in drugi izdaji uËbenika na shemi celice na str. 35 mitohondriji niso posebej oznaËeni. UËence opozorite, da jih oznaËijo. PROBLEMSKE NALOGE IN DEJAVNOSTI 1. a) Kaj vse si delimo z drugimi æivimi bitji? PoiπËi Ëim veË dobrin. Napiπi svoje razmiπljanje. b) Kako se povezujeπ z æivalmi na sliki? Zapiπi ustrezne prehranjevalne verige tako, da se konËajo s Ëlovekom. Namen naloge je, da uËenci odkrijejo, da so povezani tudi s takπnimi æivimi bitji, na katera prvi trenutek sploh ne bi pomislili. Prehranjevalne verige: »EBELA — »LOVEK MRAVLJA — KOKO© — »LOVEK Dodamo lahko πe druge: FEKALNE ODPLAKE — ALGE — RIBE — »LOVEK HLEVSKI GNOJ — ©AMPINJONI — »LOVEK

ÆIVA BITJA SE POVEZUJEJO S PREHRANJEVANJEM 1. Napiπi nekaj primerov prehranjevalnih verig, ki so se vËeraj konËale pri tebi. KORUZA — KOKO© — JAZ KORUZA — PRA©I» — JAZ P©ENICA(kruh) — JAZ TRAVA — KRAVA — JAZ SOLATA — JAZ 2. Premisli, ali æivi kakπen organizem nepovezan z drugimi æivimi bitji. Zakaj tako misliπ? Ne. 3. Premisli, zakaj so diagrami, ki upoπtevajo koliËino zauæite hrane, piramidasti. Na viπji trofiËni nivo se prenese le pribliæno desetina energije.

FOTOSINTEZA VeËina dejavnosti je zasnovanih tako, da jih uËenci lahko izvedejo samostojno po navodilih v delovnem zvezku. Povsod pa bodo potrebovali uËiteljevo koordinacijo pri interpretaciji rezultatov. Razbarvanje listov v vrelem etanolu naj opravi uËitelj. Pri tem lahko liste iz razliËnih poskusov obarva hkrati. Tako boste prihranili dragocen Ëas. Delo lahko razdelite tudi po skupinah. Vsaka lahko opravi le posamezno vajo, nato pa o njej poroËa razredu, Ëeprav je bolje, da vsaka skupina sodeluje pri vseh poskusih. 1. Opazuj fotosintezo. a) Dokazovanje vsebnosti πkroba Priprava jodovice 7,5 g joda (J2) ter 7,5 g kalijevega jodida (KJ) raztopimo v 150 ml vode. Raztopino nato prefiltriramo in dopolnimo z vodo do 250 ml. To vajo uËitelji æe uporabljate pri obravnavi vsebin o fotosintezi. Bolj ali manj ne povzroËa teæav. Toda nekateri uËitelji v naglici pokaæejo le obarvanost πkrobnatih æivil, kontrolnega preizkusa (z jajËnim beljakom, oljem ali katerim drugim neπkrobnatim æivilom) pa ne opravijo. Ker so se uËenci prav v tem letniku seznanili s temelji eksperimentalnega dela, je prav, da poskus tudi korektno izvedete. Pri delu v razredu se nam je z jodovico obarvala tudi papirnata brisaËa. Kako naj razloæimo ta pojav? Se mar z jodovico barva tudi celuloza? Nikakor ne. ©krob je dodan nekaterim vrstam papirja. To dejstvo niti ni tako pomembno. Z njim sem hotela opozoriti, da posebno pozornost namenimo neuspeπnim poskusom. Analizirajmo jih in poskusimo pojasniti rezultate. Kakπne teæave lahko priËakujete? »e boste dokazovali πkrob na prepolovljenih zrnih fiæola ali koruze, se vnam poskus morda ne bo posreËil. Nekaj rezervnih tkiv morate v ta namen izpraskati z iglo ali skalpelom. Dokazovanje πkroba prav tako ne uspe na kaleËih semenih ali krompirju. ©krob se je namreË pretvoril v sladkor. OBARVANOST

»isti πkrob v prahu

JajËni beljak

Olje

Krompir

Moka

Ovseni kosmiËi

2. Kako nastaja πkrob v listih? Liste za vajo lahko pripravijo uËenci sami, prav tako dokaz πkroba v listih. Ne smejo pa samostojno opraviti razbarvanja klorofila v listih v vrelem etanolu. Etanol je strupen in moËno vnetljiv. Pri delu bi ga lahko bodisi okuπali, razlili po grelcu ali se z njim opekli pri namakanju listov.

Pri izbiri rastlin pazimo, da listi niso pretanki, saj pri kuhanju razpadejo, ali pa predebeli, ker se sicer ne razbarvajo dovolj. Primerni so listi sobne koprive, pelargonije ali hibiskusa. Od rastlin s klorozo so uporabni listi sobnega brπljana. Pazite, da Ëaπe z etanolom ne postavite neposredno nad vir toplote, paË pa iz varnostnih razlogov v vodno kopel. Kakπne teæave lahko priËakujete? Listi vam pri razbarvanju lahko razpadejo. Zato liste sobne koprive ali podobnih rastlin vrite le okrog 30 sekund, liste hibiskusa pa vsaj 2 minuti. Pri tem ne bo priπlo do popolnega razbarvanja. Ko boste listom dodali jodovico, rezultat morda ne bo viden takoj. VËasih je treba poËakati 5 ali veË minut in debelejπi list pogledati proti svetlobi. Poskus vam lahko ne uspe, Ëe rastlina prej ni porabila starih zalog πkroba. Listi naj bodo oviti v folijo vsaj dva dni pred opravljanjem poskusa, da boste lahko dobili vsaj rahlo obarvanost. Intenzivnejπa ko bo svetloba, boljπi bo rezultat. Rezultat: Osvetljeni del lista (vzorec) se bo temno obarval. UËenci lahko sklepajo lahko, da je svetloba nujno potrebna za potek fotosinteze. Pri fotosintezi v listih nastaja πkrob. Pri listih s klorozo se z jodovico obarva le zeleni del lista. UËenci lahko sklepajo, da je klorofil potreben za potekanje fotosinteze. 3. Ali je prehajanje zraka v list pomembno za fotosintezo? S tem poskusom ne moremo neposredno pokazati potrebe po ogljikovem dioksidu, paË pa le potrebo po izmenjavi zraËnih plinov. Kakπne teæave lahko priËakujete? List lahko po spodnji strani premaæete z lakom za nohte ali vazelinom. »e boste uporabili lak za nohte, se ta lahko zaradi oddajanja vodnih hlapov odlepi. Morda si bodo uËenci æeleli bolj neposrednega dokaza za potrebo po ogljikovem dioksidu. Pri tem lahko rastline namestite v zaprt prostor skupaj z reagentom, ki selektivno veæe ogljikov dioksid. Rezultat: Pri fotosintezi se izmenjujejo zraËni plini. »e boste uporabili reagent, ki selektivno veæe ogljikov dioksid, potem lahko uËenci po opravljenem poskusu sklepajo, da se pri fotosintezi ta plin porablja. 4. Dokazovanje sproπËanja kisika Za izvedbo te vaje potrebujete predvsem primerno vodno rastlino, ki jo lahko kupite ali naberete v bliænjem vodnem viru. Izberite tako, ki bo imela Ëim veË razvejitev ter Ëim veËjo listno povrπino (veliko majhnih listiËev). Zelo primerni rastlini sta rogolist ali javanski mah. Kakπne teæave lahko priËakujete? NajveË teæav uËiteljem povzroËa pravilna namestitev steklovine. »e imate lij brez ventila, ga poveznite prek vodnih rastlin in prilijte toliko vode, da bo segala dva prsta nad iztok lija. Nanj poveznite epruveto tako, da jo do vrha napolnite z vodo, zatesnite s palcem in obrnete z ustjem navzdol. Ko je ustje pod vodo, lahko prst umaknete in epruveto poveznete prek iztoka lija. Ko se nabere dovolj kisika, morate epruveto pravilno odstraniti. Postopek ponovite v obratnem vrstnem redu. Epruveto dvignete tik nad iztok lija, jo zatesnite s palcem in prenesete ven iz vode. Nato jo obrnete, da voda steËe na dno, in vanjo poloæite tleËo trsko.

»e epruvete ne zatesnite s palcem pod vodno gladino, bo zaradi iztoka vode vanjo vdrl zrak iz okolice in kisika ne bo mogoËe dokazati. Vsem tem teæavam se lahko izognete z uporabo lija z ventilom. Tu se kisik nabira pod ventilom. Gladina vode naj sega pod iztok lija. Ko tleËo trsko namestite nad iztok, pod vodo odprete ventil. Kisik lahko dokaæete tudi z uporabo reagenta rdeËi indigo, ki ga dodate vodi. V reducirani raztopini je bledo rumene barve, s kisikom pa se obarva temno modro. KoliËina sproπËenega kisika narekuje intenziteto obarvanja. Kaj narediti, ko menite, da ste poskus nastavili pravilno, tleËa trska pa ni zagorela? To se vam lahko zgodi, Ëe pri osvetljevanju rastlin segrevate vodo. Zaradi viπje temperature iz nje zaËnejo izhajati plini, torej ne le kisik. V tem primeru poskus ne bo uspel. Zato je treba paziti, da svetlobni vir ne pregreva vode. Z uporabo razliËnih æarnic lahko ponovite znanje o svetlobi iz sedmega razreda devetletke. Zelena obarvanost rastlin kaæe, da klorofil vpija predvsem rdeËi in modri del svetlobnega spektra, zelenega pa ne. Zato pri osvetljevanju z modro in rdeËo æarnico lahko doseæete nastajanje kisika, pri zeleni pa ne. DIHANJE 1. Opazuj uËinke dihanja. Ni posebnosti. 2. Gorenje Pri tej vaji morate paziti, da opravite tudi kontrolni preizkus. Vajo opravite z dvema priæganima sveËkama, od katerih eno pokrijete, druge pa ne. Vajo prikaæite predvsem v smislu, da je celiËno dihanje po svoje podobno gorenju. Pri gorenju se sproπËata svetlobna in toplotna energija, ne zanemarite pa dejstva, da je bila za væig potrebna energija væigalice. Rezultat: Pri dihanju se sproπËata ogljikov dioksid in voda ter porablja kisik. Organska snov se spreminja v energijo (svetlobna, toplotna).

ÆIVA BITJA TEKMUJEJO ZA DOBRINE 1. Naπtej nekaj dobrin, za katere tekmujejo æivali. Hrana, bivaliπËa, spolni partnerji. 3. Razloæi naravni izbor na primeru brezovega pedica v Angliji. Poglej poglavje Zakaj naj varujem naravo na strani 59 v uËbeniku. Skladno s spremembami v okolju so se za uspeπnejπe izkazale razliËno obarvane oblike brezovega pedica. Na onesnaæenih obmoËjih, kjer je okolica posivela zaradi smoga, je bila uspeπnejπa temna oblika, ker so jo plenilci redkeje opazili kot svetlo. Na neonesnaæenih obmoËjih so se uspeπneje prikrivale svetle oblike, temne pa so pogosteje odkrili plenilci. Manj uspeπnim oblikam pedicev je uspelo skupno zagotoviti manj potomcev.

ÆIVA BITJA SE MED SEBOJ IZKORI©»AJO 1. Pri organizmih na sliki poiπËi prilagoditve na tropsko podnebje. Zapiπi nekaj prilagoditev, ki jih opaziπ ali poznaπ. Zraven zapiπi, zakaj naj bi po tvojem mnenju nastale. Prilagoditve na tropsko podnebje: »lovek: Bantujci, ki æivijo v osrËju Konga, so najviπji ljudje na svetu. Slovijo po tem, da so izredno veliki, vitki in suhi (velika telesna povrπina omogoËa boljπo izmenjavo snovi), so temno pigmentirani in imajo temne skodrane lase (moËnejπa izpostavljenost soncu). Nosovi so nizki, potlaËeni, skoraj brez nosnega hrbta in imajo zelo πiroke nosnice (to omogoËa dobro izmenjavo plinov). Nizek nosni hrbet pomeni majhno povrπino nosnih πkoljk, ki je pomembna za vlaæenje zraka. OblaËijo se v tanka, lahka in zraËna oblaËila. ©impanz: Tudi πimpanz je temno pigmentiran in ima nizek nos ter πiroke nosnice. Fikus: Listi te rastline so izredno veliki, kar kaæe na moËno izmenjavo plinov in vodnih hlapov skozi listno povrπino. V puπËavi takπne rastline ne bi preæivele. Iz stebla izraπËajo zraËne korenine. 2. Pri organizmih na slikah poiπËi prilagoditve na mraz. Obleka ali oprema niso prilagoditve, jih pa uspeπno nadomeπËajo. Zapiπi nekaj prilagoditev, ki jih opaziπ ali poznaπ. Zraven zapiπi, zakaj naj bi po tvojem mnenju nastale. Prilagoditve na mraz: Ljudje: Eskimi, mongolidi, so nizke, Ëokate postave, kratkih okonËin in prstov (zmanjπana povrπina za oddajanje toplote), imajo rumenkasto polt (zaradi debelejπe plasti podkoæne maπËobe krvne æilice ne presevajo toliko kot pri belcih). Lasje so ravni in πtrleËi (da se hitro suπijo). Da ohranijo telesno toploto, se izdatno oblaËijo v tople koæuhe æivali. Krplje nadomeπËajo poveËano povrπino parkljev ali drugih tipov stopal in prepreËujejo udiranje v sneg. Sneæna sova: Bela obarvanost je skupna veËini polarnih æivali, kar je po svoje presenetljivo, saj Ërna barva sonËne æarke vpija veliko bolje. Ker bi bile Ërne na beli podlagi preveË vpadljive, toploto ohranjajo na razliËne druge naËine. Sneæna sova zadræuje toploto s pomoËjo puha, operjene pa ima tudi noge. Bela barva jo prikriva v okolju. Dlaka severnih medvedov je votla in toploto sonca prevaja podobno kot optiËna vlakna. Ob hudem mrazu se pustijo zasneæiti ali si v snegu izkopljejo brloge, saj je sneg dober izolator. Liπaji: V hudem mrazu prihaja do moËnih izsuπitev, zato je hladnoljubnih rastlin malo. Mnoge so dlakave. Liπaji dobro prenaπajo izsuπitve. 3. Pri organizmih na sliki poiπËi prilagoditve na vodno okolje pri rastlinah in æivalih ter naËine, kako si pomagamo pod vodo ljudje. Zapiπi nekaj prilagoditev, ki jih opaziπ ali poznaπ. Zraven zapiπi, zakaj naj bi po tvojem mnenju nastale. Pri potapljaËu oznaËi ustrezno opremo. Prilagoditve na vodno okolje Ljudje: Plavuti nadomeπËajo plavalno koæico, maska æmurko, jeklenke z zrakom πkrge in druge podvodne dihalne organe, reπilni jopiË deluje podobno kot vzduπni mehur. Riba: hidrodinamiËna oblika telesa, πkrge, ki bi se na zraku izsuπile, plavuti … Alga: Ni dobro razvitih opornih tkiv, saj ji oporo zagotavlja voda. Prav tako ni razvitih voskastih ali drugih zaπËitnih prevlek, ki bi jo varovali pred prevelikim oddajanjem vode.

ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PONAVLJANJE 2. Opiπi kemijsko dogajanje v listu pri fotosintezi. V listu nenehno potekata procesa fotosinteze in dihanja. Pri fotosintezi v list po æilah prihaja voda, skozi listne reæe pa vstopa ogljikov dioksid. Iz teh dveh snovi ob prisotnosti svetlobe nastaneta sladkor glukoza ter kisik, ki se sproπËa skozi listne reæe. 3. Kakπen pomen ima fotosinteza? V procesu fotosinteze nastaneta na Zemlji skoraj vsa hrana in kisik, ki omogoËata æivljenje preostalim æivim bitjem. Samostojno se z drugaËnimi kemiËnimi procesi lahko preæive le nekatere bakterije. 4. Opiπi kemijsko dogajanje pri dihanju v celici. V procesu celiËnega dihanja se glukoza ob porabi kisika pretvarja v ogljikov dioksid in vodo, pri Ëemer se sproπËa energija. 5. Na primeru pojasni povezanost fotosinteze in dihanja. Zakaj v spalnicah navadno nimamo nameπËenih sobnih rastlin? Rastline niso le proizvajalci, paË pa tudi potroπniki, podobno kot druga æiva bitja. V rastlinah dihanje in fotosinteza potekata hkrati. Kateri proces prevladuje, je odvisno od koliËine razpoloæljive svetlobe. Ob intenzivni svetlobi rastline proizvedejo mnogo veË sladkorja in kisika, kot ju porabijo z dihanjem. Ob πibki svetlobi prevladuje dihanje, zato je poraba veËja od proizvodnje. V mraËnih prostorih so rastline predvsem porabniki kisika, zato jih v spalnicah ne gojimo. 6. Naπtej Ëim veË primerov kroæenja snovi in energije, ki poteka v naravi in jih poznaπ iz niæjih razredov. UËenci naj spoznajo, da plini in snovi kroæijo, energija pa se le pretaka. Kroæenje snovi lahko opazujejo na vrtu (odnaπanje pridelkov, vraËanje snovi z gnojenjem), v gozdu (razkroj listnega opada, rast dreves), v morju (onesnaæevanje, cvetenje alg) … Pretakanje energije najlaæe opazujejo pri svoji prehrani. Hrano zauæijejo v obliki snovi in po prebavi prejmejo energijo za delo ter æivljenjske procese. Ob prebavi hrane se kemiËno vezana energija sprosti, del se je pretvori tudi v toplotno energijo. Rastline uskladiπËijo sonËno energijo v kemiËne vezi hranilnih snovi, iz katerih pozneje pridobijo energijo za rast in æivljenjske procese. Pri gorenju se energija, vezana v kemiËne vezi snovi, ki gori, pretvori v svetlobno in toplotno energijo. 7. Skuπaj Ëim bolj preprosto povedati, kaj je boj za obstanek. Kdo je to zakonitost v naravi prvi odkril in pojasnil? Zakonitost v naravi je prvi pojasnil Charles Darwin. Besedna zveza ”boj za obstanek“ oznaËuje dejstvo, da na preæivetje organizmov vplivajo neæivi (temperatura, toplota, svetloba, vlaga, prostor …) in æivi dejavniki (plenilci, zajedavci, Ëlani iste vrste v boju za samico, prevlado v skupini, tekmi za prostor in hrano), pri Ëemer preæivijo tisti, ki so na dane razmere

bolje prilagojeni. UËence opozorimo na dejstvo, da neka prilagoditev ni trajno boljπa, paË pa se njena ustreznost spreminja s spremembami v okolju (primer je lahko brezov pedic). 8. Naπtej Ëim veË dobrin, za katere tekmujejo æiva bitja: a) razliËnih vrst b) iste vrste a) Æiva bitja razliËnih vrst: za hrano, prostor, svetlobo, vodo, mineralne snovi … b) Æiva bitja iste vrste: za samice, prevlado v skupini, za enako vrste hrane, prostor za bivanje … 9. Premisli, pri katerih osebkih je boj za obstanek izrazitejπi: med istovrstnimi ali raznovrstnimi osebki? Utemelji! Boj za obstanek je ostrejπi med pripadniki iste vrste, saj tekmujejo z drugimi osebki za povsem enake ali podobne dobrine. Prav zato je tako pomembno razumevanje ekoloπke niπe. Dve vrsti ne moreta sobivati, Ëe imata povsem enake potrebe. Zato se vsaka vrsta v izkoriπËanju naravnih dobrin nekoliko razlikuje od druge. 10.Kaj veπ o Charlesu Darwinu? Zapiπi predvsem tista dejstva iz njegovega æivljenja, ki so pomembna za razvoj biologije. Postavil je teorijo evolucije æivih bitij, ki velja πe danes. Odkril je, da v naravi poteka naravni izbor æivih bitij, in dognal njegove zakonitosti. 11. Naπtej nekaj naËinov, s katerimi se plen ubrani telesno moËnejπih plenilcev. Prikrivalne, svarilne barve ter vzorci, strupeni izloËki, oponaπanje oblik strupenih æivali, oponaπanje oblik ter pojavov neæive narave, pobeg. 12.Obkroæi Ërko pred pravilnim odgovorom: a) Tiger ima koæuh s prikrivalnim vzorcem. b) Tiger ima koæuh z opozorilnim vzorcem. 13.Prilagoditve kot odgovor na fiziËno moËnejπe plenilce. Kako se skrivam? a) Nekatere æivali imajo barvo ali obliko, podobno predmetom neæive narave. b) Nekatere æivali imajo lise, pege, ki prekinejo ali zabriπejo obliko telesa. c) Æive barve v kombinaciji s Ërno v naravi opozarjajo na strupenost ali neuæitnost. d) Nekatere æivali so po obliki, barvi ali vzorcu podobne drugim strupenim æivalim. Reπitve so zapisane od leve proti desni in od zgoraj navzdol: a), b) a) a) a) — Odgovor velja za spodnjo stran kril, na zgornji strani pa ima narisana dva para oËi, s Ëimer daje vtis velike glave. »e se mu pribliæamo, krila intenzivno razpira in nam kaæe oËi. a), b) a), b) a), c) a), b) 69

14.Poznamo rastline in æivali, ki potrebno hrano delno ali v celoti odvzamejo drugim in se jim za to ne oddolæijo. a) Kaj poËnejo na ljudeh klopi ali uπi? b) Kako pravimo zgoraj navedenemu odnosu med organizmi? c) So ti starπi ali prijatelji kdaj v πali rekli, da si parazit? Kaj so ti hoteli sporoËiti? d) Naπtej nekaj zunanjih in nekaj notranjih zajedavcev. Vpiπi jih v preglednico. a) Klopi in uπi se na ljudeh zadræujejo zato, ker se hranijo z naπo krvjo. b) Zajedavstvo. c) Kadar komu reËemo parazit, mu sporoËamo, da se z nami okoriπËa, premalokrat pa nam usluge vrne. d) zunanji: uπi, klopi, pijavke, bolhe, prπice, sneti, rje … notranji: gliste, metljaji, trakulje … ZA ZELO RADOVEDNE 1. Na prosojnico fotokopiraj negativ Ërno-belega portreta Franceta Preπerna ali koga drugega. Izreæi ga in nalepi na list rastline, nato ravnaj po navodilih iz vaje 2 pri fotosintezi na strani 27. Kaj lahko ugotoviπ iz poskusa? Od tega, kako moËno je list zatemnjen, je odvisna intenziteta fotosinteze. »rno-beli portret je narejen s kombinacijo Ërne in bele barve, pri Ëemer nastanejo tudi razliËni odtenki sivine. Ti doloËajo jakost fotosinteze ter koliËino nastalega πkroba, zaradi Ëesar na listu πkrob nastaja v obliki portreta. Po obarvanju z jodovico postane viden. Iz poskusa naj bi uËenci ugotovili, da jakost svetlobe vpliva na intenzivnost fotosinteze. Nekateri uËenci namreË mislijo, da fotosinteza poteka ali pa ne. Ne razmiπljajo, da lahko poteka πibko ali intenzivno. Poskus navadno uspe vsaj toliko, da je viden obris portreta. Pri izvedbi je potrebno paziti, da je portret dobro nameπËen (tesen stik z listom), zato izberite predvsem velike, tanke in ravne liste (pelargonija, sobni javor). 2. Opazovanje πkrobnih zrn UËenci ob vaji spoznajo, kako se skladiπËi sladkor, ki nastaja pri fotosintezi. Ker so πkrobna zrna pestrih in zanimivih oblik, uËenci ob vaji uæivajo. Opazili bodo lahko koncentriËno rast zrn (podobno kot letnice pri prerezu drevesa). V pπeniËni moki so πkrobna zrna veËinoma nepoπkodovana, v pπeniËnem kruhu pa zaradi peke razpadejo. Opazovanje naj poveæejo z znanjem iz gospodinjstva ter razloæijo, zakaj kuhano ali peËeno hrano laæje prebavimo. 3. Opazovanje listnih reæ Fotosinteza je za uËence zelo abstrakten pojav. Dogajanja v listu ne morejo opazovati s prostim oËesom, zato jim je tuje. Dokler ne vidijo listnih reæ, si teæko razlagajo prehajanje plinov ter vodnih hlapov v listu. Spodbudite jih lahko k razmiπljanju, ali so reæe tudi na zgornji strani lista. Tako bodo teoretiËno znanje uporabili v praksi. Pri tej vaji naj poveæejo strukturo lista ter reæ in funkcijo. Ker bo povrhnjica v vodi, bo zaradi osmoze veËina celic zapiralk napolnjenih z vodo, reæe pa poslediËno zaprte.

4. Prek svetovnega spleta in po literaturi poiπËi Ëim veË zanimivosti o Charlesu Darwinu. S Ëim vse se je ukvarjal? Osebno se nagibam k temu, da ob nekem delu vedno predstavim tudi avtorja in okoliπËine, v katerih je deloval. Med letom bodo uËenci spoznali kar nekaj avtorjev, med njimi pa je gotovo najpomembnejπi prav Charles Darwin. Zato ne bo odveË, Ëe bodo samostojno poiskali πe kakπno zanimivost iz njegovega æivljenja, in si ga tako laæje zapomnili. ZA RAZVEDRILO 1. kriæanka

S D M Z M T

I A I A I R

M R M J K A

B W I E O K

I I K D R U

O N R A I L

Z A

I V Z J

J A S T V O A A 7

Reπitev: Boj za obstanek. 2. kriæanka

K L O R O V L I S D I K I J O D O V D I H A S V E R A S T L I N G L U K O Z E L E N

Geslo kriæanke: Fotosinteza.

F O T O S I N T E Z A

I L D A K I C J L A

S I D K A E O B A

STROKOVNA LITERATURA K. Tarman, Osnove ekologije in ekologija æivali, DZS 1992 B. Vilhar, M. Dermastia, Botanika delovni zvezek, Biotehniπka fakulteta 2001 M. Bricelj in sodelavci, Leksikoni Cankarjeve zaloæbe: Biologija, Cankarjeva zaloæba 1982 M. Likar in sodelavci, Praktikum fiziologije rastlin, ©tudentska zaloæba 2003

VSI RAZLI»NI, VSI NEPONOVLJIVI Vsebina poglavja uËencem zagotovo ni tuja, saj smo Slovenci med naravovarstveno bolje ozaveπËenimi narodi v Evropi. Tema zadeva njihov vsakdanjik, o njej govorijo mediji, naravno dediπËino pa si ogledujejo na druæinskih izletih. Zato bodo cilje, ki jih predpisuje uËni naËrt, hitro osvojili. Snov sem skuπala organizirati tako, da lahko iz nje hitro izluπËite bistvo, po drugi strani pa omogoËa veËplastnost. V tem poglavju najizraziteje spodbujam uËence k razmiπljanju, oblikovanju in izraæanju lastnega mnenja ter skuπam vplivati na oblikovanje njihove osebnosti v zrele in odgovorne otroke, ki se zavedajo æivljenja okrog sebe, ga cenijo, spoπtujejo in so zaradi tega pripravljeni tudi na nekoliko odrekanja. Predvsem od vas uËiteljev je odvisno, ali boste izkoristili tudi to plat obravnavane snovi. Predlog posredovanja uËne teme Pojem æivljenjske pestrosti bodo uËenci lahko hitro osvojili s pogledom v naravo. Primerjajo naj πtevilo razliËnih rastlinskih vrst na travniku in na polju. Temo o neenakomerni porazdelitvi biodiverzitete lahko obdelate tako, da uËence najprej spomnite na opaæanja pri obravnavi razliËnosti ekosistemov (glej str. 9). Nato si lahko ogledate video o æivljenju v polarnih in tropskih krajih, v vodnih in jamskih ekosistemih. Iz ogledov poskuπajte povzeti, da razliËnost naravnih razmer vpliva na raznovrstnost ter neenakomerno porazdelitev æivih bitij. Vsa niso enako uspeπna v vseh okoljih. Za tem lahko uËenci ob ogledu razliËnih kart Slovenije (poudarek na pestri obarvanosti) povzamejo znanja, ki so jih pridobili pri geografiji, in osveæijo znanja o pestrosti abiotskih dejavnikov na majhni povrπini Slovenije. Ob tem lahko analizirate pH-vrednosti vzorcev prsti iz 4. vaje na str. 48 v delovnem zvezku. UËencem predstavite tudi nekaj podatkov o biodiverziteti v Sloveniji (πtevilo endemitov, znamenitejπe slovenske endemite, dejstva o veliki biodiverziteti pri nas, nato pa lahko preidete na svetovno biodiverziteto). Vzroke za propadanje biodiverzitete uËenci veËinoma æe poznajo. Pomagate si lahko tudi z izrezki iz Ëasopisa, ki naj jih uËenci izreæejo za domaËo nalogo. Poudarite lahko tiste, ki so znaËilni za πolski okoliπ, ter uËence vodite tako, da bodo videli svoj deleæ pri tem. Vsekakor v okviru te teme lahko obiπËete katero od pomembnejπih naravnih vrednot Slovenije (Triglavski narodni park, Postojnsko jamo s speleobioloπko postajo Notranjskega muzeja, SeËoveljske soline in podobno). Pri tem bi uËenci lahko spoznali nekaj pomembnejπih endemitov, zavarovanih æivih bitij in obmoËij ter spoznali njihov pomen. Tam bi tudi razmiπljali o kakovosti bivanja v takπnih ohranjenih obmoËjih ter pomenu njihove ohranitve. Seznanili bi se z naËini varstva narave. Predstavite jim lahko tudi primerke rdeËih seznamov ter zakonodaje iz uradnih listov. Za domaËo nalogo lahko uËenci po skupinah obdelajo posamezne zakone (ZON — Zakon o ohranjanju narave, ZVO — Zakon o varstvu okolja, razliËne uredbe ter izvleËek iz kazenskega zakonika). V πoli lahko vsaka skupina predstavi zanimive izsledke. Prav tako predlagam obisk naravnih vrednot v domaËi okolici. Vsak uËenec bi moral poznati vrednost narave v svojem okoliπu ter nekaj zavarovanih æivih bitij.

ÆIVLJENJSKA PESTROST SE ZRCALI NA RAZLI»NIH RAVNEH OPERATIVNI CILJI • Spoznajo, kaj je æivljenjska pestrost. DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA V tem podpoglavju naj bi uËenci predvsem osvojili pojem æivljenjske pestrosti. V stroki je uveljavljen predvsem tuj izraz biodiverziteta, domaËi izrazi pa so æivljenjska ali biotska pestrost (raznolikost, raznovrstnost). Pri tem naj spomnim, da prevod izraza v bioloπko pestrost ni pravilen, saj pomeni pestrost biologije kot znanosti, in ne pestrosti æivljenjskih oblik. UËenci naj bi jo osvojili predvsem kot vrstno pestrost, izraæa pa se seveda tudi na genetski in ekosistemski ravni. POPRAVEK V uËbeniku sem sprva æelela predstaviti vse tri ravni, vendar je pozneje prevladalo mnenje, da je vsaj raven genetske pestrosti prezahtevna za osnovnoπolce. Pri popravkih smo bili æal nedosledni. Tako je v besedilu uËbenika na str. 47 ostala slika razliËnih ras ljudi, ki je brez komentarja in ki æeli ponazoriti genetsko pestrost. Zadnji stavek poglavja govori o tem, da so vse tri ravni æivljenjske raznovrstnosti med seboj neloËljivo povezane, z besedilom pa sta predstavljeni le dve. Kakorkoli æe, s pogledom po soπolcih bodo lahko hitro opazili pestrost oz. neponovljivost znotraj osebkov iste vrste, s pogledom skozi okno pa tudi pestrost razliËnih vrst in krajine — ekosistemov.

ALI SO ÆIVA BITJA PO ZEMELJSKEM POVR©JU RAZPOREJENA ENAKOMERNO OPERATIVNI CILJI • Spoznajo, zakaj in kako prihaja do velike æivljenjske pestrosti. • Seznanijo se z izredno æivljenjsko pestrostjo Slovenije. DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA UËenci naj v tem podpoglavju na temelju opazovanj narave spoznajo predvsem neenakomerno porazdeljevanje æivih bitij. To naj jih spodbudi k iskanju odgovora, zakaj je tako. VeË o tem izvedo v podpoglavju Nekateri dejavniki æivljenjsko pestrost poveËujejo, ki sledi. To jim bo omogoËalo tudi razumeti, zakaj razliËna obmoËja uæivajo razliËen varstveni status. UËence seznanitemo z veliko æivljenjsko pestrostjo Slovenije. Prav je, da se zavedajo velike naravne danosti in odgovornosti, ki nam je s tem naloæena.

PROBLEMSKE NALOGE IN DEJAVNOSTI 1. Ocena biodiverzitete Premisli, kje je æivljenjska pestrost veËja: na gnojenem ali na naravnem travniku? VeËinoma bodo uËenci lahko ugotovili, da pestrost vrst ni enakomerno porazdeljena. Praviloma bo πtevilo vrst na povrπinah z intenzivno rabo manjπe kot na naravnih ali ekstezivnih. Boljπi rezultat bi dobili, Ëe bi uporabili veËjo povrπino, poleg πtevila vrst pa upoπtevali tudi πtevilËnost predstavnikov. Ponekod so tudi izjeme. Breæine, ki so se pravkar zaËele zaraπËati z gozdom, so vrstno pestrejπe od konËne (klimaksne) stopnje gozda. Na vrtu uspevajo vrste, ki jih naravno tu nikoli ne bi bilo (poljπËine z raznih koncev sveta, na primer krompir). Najprej naj primerjajo πtevilo rastlinskih vrst, nato pa πe skupno πtevilo vrst. Opazili bodo, da je pestrost æivalskih vrst odvisna od pestrosti rastlinskih. 2. Æivljenjska pestrost Slovenije Premisli, kakπna je æivljenjska pestrost pri nas: velika ali majhna? Zapiπi svoja razmiπljanja in jih utemelji. Z vpraπanjem lahko preverite, kakπno mnenje imajo o pestrosti æivega pri nas in koliko se zavedajo pomena naπe naravne dediπËine. Povpraπate jih lahko, kakπne prednosti/koristi nam prinaπa velika æivljenjska pestrost. VeËini se zdi dobro, da je velika, ne vidijo pa, kaj naj bi s tem poËeli. ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PONAVLJANJE 1. Kaj je vrstna raznolikost? Na katerih ravneh se izraæa? Vrstna pestrost je pestrost vseh vrst æivih bitij na neki povrπini (obmoËje, dræava, Zemlja). VeË ko je vrst, veËja je vrstna pestrost. Vrstna pestrost se zrcali na ekosistemski ravni. 2. Kaj so vroËe toËke biodiverzitete? Kje se pojavljajo? Ali je tudi Slovenija ena od vrstno najbogatejπih deæel sveta? Utemelji. VroËe toËke so predeli z veliko koncentracijo vrst æivih bitij, ki so mnogokrat tudi endemiËna. Lahko nastanejo na stiËiπËu razliËnih biogeografskih enot. Tak primer je Slovenija, ki ma v evropskem, ne pa tudi v svetovnem merilu eno najveËjih stopenj biodiverzitete. VeËina vroËih toËk sveta pa leæi v tropskem pasu, kjer so ugodne razmere za razvoj æivega sveta (stabilne, predvidljive razmere). 3. RazliËne kraje po svetu in celo v naπi majhni deæeli naseljujejo povsem razliËni organizmi. Kako si razlagaπ ta pojav? Ali so razporejeni enakomerno? Spomni se na gozdni rob, kjer se rastlinska odeja zamenja naenkrat. Ali znaπ pojasniti, zakaj tudi na travniku ne rastejo muπnice ali v gozdu regrat? Na razπirjenost æivih organizmov vplivajo tako neæivi kot tudi æivi dejavniki. Pestrost in razliËnost neæivih dejavnikov pogojuje osnovno razπirjenost æivih organizmov, predvsem rastlin. Tako v gozdu prst za uspevanje regrata ni primerna, premalo pa je tudi svetlobe. Muπnice kaæejo na vpliv æivega sveta na razπirjenost organizmov. Ker æivijo v soæitju s koreninami doloËenih vrst dreves, je njihovo uspevanje odvisno od uspevanja teh drevesnih vrst.

ZA ZELO RADOVEDNE 1. Razπirjenost kranjskega jegliËa Preberi prispevek dr. Toneta Wrabra. Premisli, katero poimenovanje je bolj smiselno: po dræavnih mejah ali po naravnih zemljepisnih enotah? Bolj smiselno je poimenovanje po naravnih zemljepisnih enotah. 2. Vsaka dræava ima do svojih endemitov prav posebno odgovornost. Premisli, zakaj! Nekaj endemitov poiπËi v literaturi. Dræavni endemiti æivijo samo na obmoËju te dræave, pa πe to veËinoma le na ozko omejenih obmoËjih. UniËenje endemita pomeni izumrtje vrste. Ker dræava, kjer endemit uspeva, upravlja prostor in posege na tem obmoËju, nosi za njegovo ohranitev tudi polno odgornost. ZA RAZVEDRILO Reπitev: Biodiverziteta, pestrost, raznovrstnost, raznolikost

NEKATERI DEJAVNIKI ÆIVLJENJSKO PESTROST POVE»UJEJO OPERATIVNI CILJI • • • •

Spoznajo dejavnike, ki æivljenjsko pestrost poveËujejo. Zavedo se povezanosti in soodvisnosti dejavnikov v naravi. Uporabljajo znanja iz geografije. Nove vsebine povezujejo s svojimi izkuπnjami in jih preverjajo z opazovanji v naravi.

DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA Poglavje vsebuje precej geografskih vsebin, ki so jih uËenci spoznavali pri pouku geografije ali ob prebiranju raznih leksikonov. Omenjam jih zato, da bi jih uËenci povezali z æivljenjsko pestrostjo in razumeli, kako nanjo vplivajo. Iz poglavja naj bi doumeli predvsem to, da pestrost dejavnikov in njihovih kombinacij ustvarja zelo raznolike razmere za æiva bitja in s tem omogoËa preæivetje veË razliËnim vrstam. Na pestrost abiotskih dejavnikov naj sklepajo predvsem iz pestre obarvanosti razliËnih dejavnikov na primeru Slovenije. Pripovedujejo naj svoje izkuπnje, saj so to pestrost v naravi gotovo opazili. Tako lahko povedo svoje izkuπnje iz izletov v gore, kjer so opazovali vpliv nadmorske viπine, ali pa iz izletov po Sloveniji, ko so obiskovali sorodnike in obËutili razliËne vplive podnebja na rastje in æivalstvo. Zelo nazorno lahko na pestrost dejavnikov pokaæete tudi z vajo prouËevanja mikroklime v rubriki Za zelo radovedne. UËenci naj poiπËejo Ëim veË primerov v domaËi okolici. Bolj bistveno, kot da bi se uËili podrobnosti o posameznih dejavnikih, se mi zdi to, da opazijo primere tovrstnih vplivov na æivljenjsko pestrost v naravi. Ob predstavitvi dejavnikov naj bi uËenci tudi razumeli, zakaj je Slovenija dræava z veliko æivljenjsko pestrostjo.

PROBLEMSKE NALOGE IN DEJAVNOSTI 1. V geografskem atlasu poiπËi karto, ki prikazuje tipe kamnin v Sloveniji. Iz karte poskusi ugotoviti, kolikπen del slovenskega ozemlja zavzemajo karbonatne kamnine. Deleæ izrazi v petinah naπega ozemlja. Kar dobri dve petini Slovenije zavzemajo karbonatne kamnine. Za ponazoritev pomena kamninske sestave lahko opravimo poskus, pri katerem kanemo kapljico klorovodikove kisline (HCl) na apnenec in granitno kocko. Klorovodikova kislina apnenec raztaplja, zato ob reakciji zaπumi, granita pa ne, zato na njem ni sprememb. Pri tem moramo uËence opozoriti, da v naravi apnenec raztaplja vodo, ki ni nevtralna, paË pa rahlo kisla. Tako v apnencu nastajajo kraπke oblike, na granitu pa ne. Mnogo bolj izrazit vpliv na raztapljanje apnenca ima kisel deæ, ki lahko doseæe pH-vrednosti 2 ali manj. Poskus lahko pozneje poveæete z vsebinami o onesnaæevanju ozraËja in s kislim deæjem. Tako bodo uËenci lahko razumeli, zakaj ima na karbonatnih tleh manj πkodljiv uËinek kot na tleh magmatskega izvora. 2. Povrπina Slovenije znaπa 20.273 km2. Ta povrπina je enaka tlorisu Slovenije, ne pa dejanski povrπini. Skuπaj oceniti, kolikokrat veËja je njena dejanska povrπina. Upoπtevati moraπ tudi povrπino, poveËano zaradi gubanja gorovij in jam. Dejanske povrπine Slovenije se seveda ne da izmeriti. Tudi ocene povrπine bodo zelo razliËne, pri Ëemer ne bo pravih ali napaËnih odgovorov. Gre predvsem za to, da uËenci postanejo pozorni na dejstvo, da je povrπina ozemlja dræav merjena kot povrπina lika in ne upoπteva nagubanosti povrπja zaradi gorovij, podzemlja in podobno, kar pa bistveno vpliva na æivljenjsko pestrost, ki je vedno preraËunana na povrπino. Premislijo lahko, kako bi se spremenila æivljenjska pestrost nekega obmoËja, Ëe bi na njem uspeval gozd, travnik ali Ëe bi bil goliËava. Pomembno je, da se zavedo, da tudi biotski — æivi dejavniki, predvsem pa kombinacija vseh vplivajo na æivljenjsko pestrost. 3. Relief in biodiverziteta a) Oglej si zemljevid Slovenije. Kakπna je razgibanost reliefa? b) Primerjaj relief Slovenije z reliefi sosednjih dræav. Katera naπa sosednja dræava ima veliko bolj in katera veliko manj razgiban relief? Zapiπi. Karta Evrope ter karta biodiverzitete Æe ob primerjanju reliefa evropskih dræav lahko vidimo, kako razgibanost reliefa vpliva na æivljenjsko pestrost. UËenci lahko primerjajo Slovenijo z Romunijo ali Nizozemsko. 4. V kakπen gozd po borovnice? Borovnice so rastline, ki uspevajo na kislih tleh. UËenci naj vzorce prsti prinesejo z razliËnih obmoËij, kjer borovnice uspevajo in kjer ne ter jih med seboj primerjajo. Z merjenjem kislosti prsti bodo nazorno videli, da so mnogi dejavniki, ki vplivajo na æiv ljenjsko pestrost, oËem skriti, a zelo pomembni. Tako se vzorci prsti iz iglastega, listnatega gozda, travnika in vrta med seboj po kislosti zelo razlikujejo, medtem ko je pH-vrednost razliËnih vzorcev izpod borovnic podobna. Pri tem ne smemo zanemariti, da na uspevanje borovnic (rastlin) hkrati vplivajo tudi drugi dejavniki, kot sta vlaænost in zasenËenost.

UËence lahko opozorimo tudi na razπirjanje regratovih semen. Po koliËini regratovih luËk na majskih travnikih je vsakomur jasno, da veter semena raznese povsod. In vendar ni razπirjen enakomerno; ponekod prevladuje, drugod uspeva mnogo slabπe, ponekod pa sploh ne uspeva. K nam obËasno vetrovi zanesejo tudi puπËavski pesek in skupaj z njim semena puπËavskih rastlin. Le zakaj pri nas ne uspevajo? UËence poskusite spodbuditi k razmiπljanju in povezovanju vsebin s Ëim veË primeri iz narave. ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PONAVLJANJE 1. Kateri dejavniki poveËujejo pestrost æivega sveta? Pestrost tektonskih, kamninskih razmer, reliefa, pedoloπkih razmer, podnebja, ohranjenost naravnih ekosistemov, medsebojni vpliv organizmov, pestrost povezav med æivimi in neæivimi dejavniki, Ëas. 2. Pomisli, zakaj so tropski pragozdovi eden od najbolj pestrih ekosistemov na Zemlji. Svoje ugotovitve zapiπi. Pestrost in velika slojevitost rastlinskega pokrova zagotavljata zelo raznolike razmere za uspevanje drugih vrst æivih bitij. ZA ZELO RADOVEDNE 1. Razmikanje kontinentov Razmikanje kontinentov je za uËence zelo abstrakten pojem. Pribliæamo jim ga lahko s preprostim poskusom, kjer s Ërnilom pomeπano olje ponazarja tekoËo maso Zemlje, na kateri so strjene kontinentalne ploπËe. TekoËa masa Zemlje zaradi vmesnega poloæaja med vroËo sredico in ohlajajoËo se povrπino kroæi, kot kaæe slika. To povzroËi razmikanje ali primikanje kontinentov. Vaja ima namen izboljπati nazornost tega, o Ëemer govorimo. Seveda ni nujno, da jo vkljuËite v pouk. Podajam jo le kot eno od moænosti za ponazoritev te vsebine in kot popestritev uËencem, ki jih bo to veselilo. 2. Temperatura je eden od dejavnikov mikroklime. Vaja je zelo preprosta, z nekoliko nadgradnje pa da veliko zanimivih ugotovitev. Otroci so navadno preseneËeni nad velikimi razlikami v temperaturi. V osnovni izvedbi vaje je meritve treba opravljati v toplem in sonËnem vremenu, ko so razlike najoËitnejπe. Vajo lahko nadgradite tako, da meritve opravimo ob razliËnem vremenu, delu dneva ali pa dodamo meritve temperature na asfaltnih ali neporaslih tleh na enaki oddaljenosti kot v navedenih primerih. »e imate na πoli higrometre, lahko merite tudi vlaænost. Tako lahko uËenci vidijo moËne razlike v abiotskih dejavnikih na oddaljenosti nekaj metrov, Ëeprav gre za enak tip tal, podnebja, kamnin in podobno. Povabite jih lahko, da uËinke mikroklime poiπËejo tudi v naravi in predvsem v bliænji okolici. OËitne razlike lahko opazujetemo v taljenju sneæne odeje, pomladanski ozelenitvi gozdov na razliËnih legah, vrstni sestavi zarasti na osonËenih ostenjih in podobno. Znamenit primer je ozelenitev ©marne gore. Med severnim in juænim poboËjem nastane znaËilna zakasnitev, 78

odsev razlik pa je tudi vrstna sestava zarasti. Podobnih primerov ne bo teæko poiskati v domaËi okolici. ZA RAZVEDRILO Podnebje Relief Tektonika Kamnina

ZAKAJ DANES ÆIVLJENJSKA PESTROST MO»NO UPADA OPERATIVNI CILJI • Spoznajo dejavnike, ki æivljenjsko raznovrstnost zmanjπujejo. • Zaznavajo in razumejo ekoloπke probleme, predvsem sodobne in tiste, ki se dogajajo v njihovi okolici. • Razlikujejo med popravljivimi in nepopravljivimi spremembami, ki so nastale zaradi posegov Ëloveπtva v naravo. DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA Ogroæanje planeta je poleg mikroorganizmov in genetskega inæeniringa ena od bioloπkih tem, ki je dobro zastopana tudi v dnevnem Ëasopisju. Pomislite, o katerih naravovarstvenih problemih so govorili v vaπih Ëasih, kaj so napovedovali in kako so se napovedi uresniËile. Pripovedujte o tem svojim uËencem. Tudi oni lahko pripovedujejo, kako se je spremenila okolica v bliæini njihovega doma, pri starih starπih ali podobno. V πolo lahko prinesejo stare fotografije okolice in podobno. V pomoË smo v rubriki Za knjiæne molje navedli nekaj trenutnih naravovarstvenih problemov, ki kaæejo na resnost posledic in teæave, s katerimi se sreËujemo pri naravovarstvu. UËenci gotovo poznajo vse kljuËne sodobne naËine ogroæanja narave in snovi, s katerimi onesnaæujemo, bistveno pa je, da jih poveæejo s svojim æivljenjem. Poskusite jih spodbuditi, da poiπËejo Ëim veË primerov iz svojega æivljenja, kjer bi lahko sami ali v okviru svoje druæine prispevali k varovanju narave. Ob izrezkih iz dnevnega Ëasopisja naj poskusijo opredeliti trenutne naravovarstvene teme in napovedi za prihodnost. Premislijo naj, ali se poËutijo odgovorne za zanamce. Ob pogovoru lahko razmiπljajo tudi, koliko so se pripravljeni omejevati. Napiπejo lahko domiπljijski spis kot pogled v prihodnost. Vse to naj bi jim pomagalo povezati dejanja s posledicami, od katerih smo pogosto odrezani. Razmiπljajo lahko tudi v smeri predlogov za trajnostno ali trajnejπo izrabo naravnih virov. Skupaj lahko poiπËete Ëim veË snovi, ki jih je mogoËe reciklirati. ObiπËete lahko tudi trgovino in se preizkusite v naravovarstvenem nakupu. Pri tem se uËenci uËijo izbirati naravi prijaznejπe izdelke (varËne æarnice in druge). Tako naj na primer vreËko (Ëe se le da, naj bo iz recikliranega papirja ali blaga) prinesejo s seboj, izogibajo naj se nakupu nepotrebnih dobrin, izbirajo izdelke, ki niso zaviti v potratno embalaæo (izberejo eno veËjo Ëokolado, in ne vreËke manjπih Ëokoladic). NauËimo jih lahko prepoznavati oznake, ki kaæejo, kateri izdelki so okolju prijazni (ozonu prijazni izdelki (deodoranti ipd.), znak za reciklaæo, æivila, pridelana na ekoloπkih kmetijah, odsotnost sestavin iz genetsko spremenjenih organizmov in podobno).

Posebno pozornost velja nameniti tudi naseljevanju novih vrst in hiπnim ljubljenËkom, ki pripadajo ogroæenim vrstam æivih bitij. Predvsem otroci so tisti, ki si za hiπnega ljubljenËka neredko zaæelijo opico, redko vrsto papagaja ali drugih æivali. Ob pogovoru jim lahko predstavimo probleme, ki jih prinaπa mednarodna Ërna trgovina z æivimi bitji, in jih seznanimo s predpisi, ki veljajo pri nas. Tukaj boste uËitelji odigrali nenadomestljivo vlogo, saj boste le z lastnim zgledom in prepriËanjem lahko uËence pripravili za odrekanje. Osebno se moËno zavzemam za Ëim tesnejπi stik z æivimi bitji. Gojitve so nam pri tem v veliko pomoË. Prav pa je, da se pri tem ne zatekamo k nelegalnim prisvojitvam æivih bitij, πe zlasti, Ëe pripadajo ogroæenim vrstam. Mnogih hiπnih ljubljencev se otroci oz. starπi hitro naveliËajo. Pri tem se æelijo izkazati kot veliki ljubitelji æivali in se namesto usmrtitve odloËijo za izpust v naravo. Tak primer je umetna naselitev æelv rdeËevratk pri nas, ki moËno ogroæa naπo edino avtohtono æelvo moËvirsko sklednico in nekatere zavarovane rastline, npr. rumeni blatnik. Ob tem primeru in ob prispevku o naselitvi tropske alge kavlerpe, ki ga najdete v rubriki Za knjiæne molje, lahko uËenci razmiπljajo, kdaj so pravi ljubitelji æivih bitij in kdaj prevladujejo predvsem njihove koristi. V tem poglavju imate odliËno priloænost za uresniËitev vzgojnih ciljev, prek katerih naj bi uËenci pridobili sposobnosti za strpen dialog, izraæanje in utemeljevanje lastnega mnenja, kritiËnost ter odgovornost do soljudi, narave ter posledic svojih dejanj. UËenci naj tudi razlikujejo med popravljivimi in nepopravljivimi posegi Ëloveπtva v naravo. PROBLEMSKE NALOGE IN DEJAVNOSTI 1. Prispevki o uniËevanju okolja Namen naloge je, da se uËenec zave sodobnih naravovarstvenih problemov in vzrokov zanje ter da vidi povezavo s svojim æivljenjem. Sama se πe spomnim podobnih nalog iz svojih osnovnoπolskih let. Ker sem si vsebine in teme zapomnila, danes laæje primerjam sodobno in preteklo stanje. 2. “Vodno telo”, kaj je to? Ali veπ, kaj pomeni besedna zveza “vodno telo”? Premisli, pobrskaj po literaturi ali povpraπaj uËitelja. Napiπi odgovor. Naπi predniki so za oblike kopenskih voda uporabljali kar se da slikovite izraze: struga, potok, reka, izvir, studenec, tolmun, jezero in podobno. Zaradi sodobnih potreb smo mnoge od teh spremenili ali pa naredili na novo. Ker njihov videz ne ustreza veË lepim izrazom, se zanje uporablja kar izraz vodno telo (regulirane reke, umetna akumulacijska jezera, zajezitve in drugo). Podobno smo tudi regulirane reke in potoke preimenovali v reËna korita in vodotoke. Sprememba v izrazoslovju zrcali tudi spremembe v naπem doæivljanju. 4. Netrajnostno izrabljanje naravnih virov Premisli, kako v Sloveniji netrajnostno izrabljamo naravne vire, πe zlasti vodo. a) Ugotovi, ali doma za splakovanje straniπËa uporabljate pitno vodo. Kaj pa za pranje avtomobila? OdËitaj stanje na vodnem πtevcu pred uporabo in po njej. Koliko vode porabite za kopanje ali pranje avtomobila? b) Ali uporabljate varËne æarnice? Ali perete, kadar je energija cenejπa? c) Katere obnovljive in katere neobnovljive vire energije poznaπ? d) Napiπi, kako bi lahko pri vas doma postali bolj ekoloπki. Naπtej nekaj konkretnih ukrepov (loËeno zbiranje odpadkov, uporaba naravi prijaznejπih goriv …).

a), b), d) Namen naloge je, da uËenci uvidijo, kako lahko sami prispevajo k ohranitvi okolja in narave. Zavedeli naj bi se, da narave ne moremo varovati z nekaj velikimi akcijami, paË pa predvsem z veliko majhnimi spremembami (potratna mala gospodinjstva so danes najveËja groænja naravi). Preberete si lahko Ëlanek "Tretjina vode v πkoljko" na str. 58 v delovnem zvezku. UËenci naj spoznajo, da se naravovarstvo zaËne pred lastnim pragom. Pri tem mora biti uËitelj seveda vzgled. Skupaj lahko poiπËete tudi predloge za naravovarstvene ukrepe v πoli. c) Obnovljivi viri: veter, voda, sonËna energija, les (le do doloËene mere). Neobnovljivi: fosilna goriva (nafta, zemeljski plin, premog). 5. Naπtej Ëim veË sprememb v svoji okolici, ki so posledica netrajnostne rabe naravnih virov. Iztrebljanje vrst æivih bitij, izsuπevanje mokriπË, zasipanje vrtaË, uniËenje vodotokov, onesnaæevanje podtalnice … 6. Turizem in rekreacija Naπtej πporte, ki po tvojem mnenju ogroæajo naravo. Premisli, ali jo s svojo πportno dejavnostjo ogroæaπ tudi ti. Gorniπtvo, turna smuka, gorsko kolesarjenje, ob ostenjih, kjer gnezdijo zavarovane vrste ujed, tudi prosto plezanje, jadralno padalstvo … . Seveda te dejavnosti same po sebi nimajo tako πkodljivega uËinka. Odvisno od tega kako, kdaj in kje jih izvajamo.

7. Ljudje æagamo vejo, na kateri sedimo. Ali ta trditev res dræi? Premisli in jo pojasni. Za danaπnje generacije ljudi resniËno dræi, da æagajo vejo, na kateri sedijo. Ob takπnem nadaljevanju uniËevanja okolja se bodo æe naslednje generacije znaπle v veliki ekoloπki in ekonomski krizi. Po nekaterih ocenah tako lagodno kot mi πe ni æivela in naj tudi v prihodnje ne bi nobena generacija ljudi. Vsak od naπtetih naravovarstvenih problemov pomeni resno groænjo obstoju Ëloveka (tanjπanje ozonske plasti, uËinki tople grede, vnos kemiËnih snovi, izsekavanje pragozdov, preseljevanje in iztrebljanje æivih bitij, onesnaæevanje morja …), skupaj pa uËinkujejo pomnoæeno. ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PONAVLJANJE 1. Spreminjanje æivljenjske pestrosti Ali se æivljenjska pestrost na Zemlji spreminja ali je ves Ëas enaka? Pri iskanju odgovora si pomagaj s podatki o preteklih in danaπnjih razmerah v Sloveniji. Zapiπi svoje mnenje in ugotovitve. Stanje æivljenjske pestrosti se nenehno spreminja. Na to vplivajo stalne spremembe æivih in neæivih dejavnikov v okolju. 3. Zakaj je vnaπanje tujerodnih vrst v naravno okolje izjemno πkodljivo? Pomisli, ali se da takπne naselitve pozneje izkoreniniti. Tujerodne vrste v novem okolju navadno nimajo naravnih omejevalcev populacij (plenilcev,

zajedavcev), ki omejujejo uspevanje domorodnih vrst. »e so æivljenjske razmere ustrezne, so bolj konkurenËne od domaËih vrst in jih lahko izrinejo. Ko se zavemo πkodljivih uËinkov, teh æivali navadno ne moremo veË odloviti iz narave. Lep zgled so æelve rdeËevratke, ki izri vajo domorodno vrsto moËvirsko sklednico in se hranijo z zavarovanim vodnim rastlinjem (rumeni blatnik). Æe bolj oËiten primer je vnaπanje tujerodnih vrst rib, ki jih je po vnosu nemogoËe odloviti. Preberete lahko prispevek "Smrdljiva morilska alga v Jadranu". ZA ZELO RADOVEDNE 1. Varovanje æivljenjske pestrosti Pod tem naslovom se v delovnem zvezku skriva le nekaj fotografij z namigi, kako lahko prispevamo k aktivnemu varovanju narave. Pri tem se moramo seveda zavedati, da so izbrani predvsem naËini, preko katerih lahko sodelujejo otroci. Aktivno varstvo narave mora sicer potekati na mnogo osnovnejπi ravni, kot je ohranjanje naravnih ekosistemov, Ëistega zraka, voda, varËevanje z energijo in podobno. To je le nekaj skromnih izkuπenj iz bogate druæinske zakladnice. »eprav sem zapisala, da gre za naËine aktivnega varstva narave, velja prevsem, da gre za osebno izpolnitev tistega, ki jih uporablja. Z besedami se ne da zapisati vsega bogastva, ki ga v druæini izkuπamo ob opazovanju ptic, ki jih v kroπnjo drevesa pred kuhinjskim oknom privabimo s krmljenjem in gnezdilnicami. Okno je prava televizija v malem in otroci so se z opazovanjem veliko nauËili. Starejπa otroka (3 in 5 let) sama skrbita, da je hrane vedno dovolj. Vesta, kdaj je treba zaËeti krmiti in kdaj prenehati. NauËila sta se opazovati tako, da ptic ne splaπita. Po videzu in delno po oglaπanju prepoznata vse ptice, ki obiskujejo drevo. Skupaj jim pripravimo ptiËje pogaËe v obliki novoletnih okraskov in z njimi za novo leto okrasimo naπa "krmilna drevesa". Vesta tudi, da vse ptice ne jedo semen, zato detlu nastavimo poleg leπnikov in orehov tudi kos govejega loja. Ob tem spremljata letni cikel jablane in slive ter opazujeta brstenje, cvetenje, opraπevanje, zorenje plodov in vse porabnike, ki jih mikajo sladki plodovi. Spomladi nestrpno priËakujeta, ali se bodo vrnili πkorci in sinice. Opazujeta dejavnosti ob obnavljanju gnezda in nestrpno posluπata pod gnezdilnico, ali se æe oglaπajo mladiËki. Opazujeta hranjenje mladiËev. Vesta tudi, da starπa bolne mladiËe izvræeta. Prepustimo jih naravni usodi. Naπ travnik je naraven in ga kosimo le enkrat letno. Zanimivo je izdelovati herbarij domaËega travnika in seznam vseh æivih bitij, ki smo jih naπli na njem. Za to imamo vedno pri roki lupe, lovilne mreæe (keËerje), opazovalne lonËke in terarije ter akvarij. Vanje zaËasno shranimo æivali, da jih laæe opazujemo, nato pa jih izpustimo. Namesto pravljice pogosto preberemo kaj zanimivega iz æivljenja teh æivali ali rastlin. ©e in πe bi lahko naπtevala. S podajanjem lastne izkuπnje sem hotela le ponazoriti pomen izkuπenjskega uËenja. Na nas je, da uËencem pokaæemo vse bogastvo, ki je pred njimi in jim ga omogoËimo doæiveti. VeËina otrok je danes popolnoma odtujenih od dogajanj v naravi. Tudi πolsko dvoriπËe lahko zasejemo s cinijami in divjimi nageljni ter z njimi privabimo æivopisne metulje. Ste kdaj razmiπljali, da bi ga namesto okrasnih rastlin zasadili z veËnamenskimi (medonosnimi, plodonosnimi rastlinami, sadnim drevjem in podobnim), ki bodo hkrati odliËno mesto za namestitev gnezdilnic in krmilnic? Krmilnice in gnezdilnice lahko uËenci izdelajo pri pouku tehnike, pogaËe lahko izdelajo pri gospodinjstvu, namestite in opazujete pa jih pri biologiji in naravoslovju. Del vzorno koπene zelenice lahko spremenite v vrt, ki ga lahko obdelujete skupaj z uËenci, ali æivopisen travnik z mlako. Ta seznam zamisli je seveda omejen le z vaπo domiπljijo. UËence lahko razdelite v skupine. Vsaka od njih naj poiπËe Ëim veË medonosnih, plodonosnih rastlin, tipov gnezdilnic ali Ëesa drugega, s Ëimer bo mogoËe

popestriti domaËo in πolsko okolico. Pripravite lahko tudi pravo πolsko razstavo. Poskrbite, da si jo bodo ogledali tudi starπi, πe bolje pa bo, Ëe jo boste izdelali skupaj z njimi. Morda vam bo uspelo organizirati celo delovno akcijo, s katero si lahko popestrite πolsko okolico. UËence poskusite usmeriti na Ëim veË druπtev, kjer bodo lahko samostojno nadgraje vali vsebine iz πole ter koristno preæivljali prosti Ëas. V uËbeniku lahko najdete kar nekaj naslovov. Tam bodo naπli tudi veliko zamisli za raziskovalne naloge in mentorje, ki jih bodo pri tem spremljali. Predvsem naravoslovna druπtva so odliËna priloænost za aktivno naravovarstveno delovanje. 2. Topla greda v πoli — merjenje temperature O topli gredi veliko sliπimo v medijih. Izraz se je uveljavil zato, ker toplogredni plini absorbirajo toploto, ki nato seva nazaj proti njenemu povrπju tako kot v topli gredi. UËinke tople grede uËenci æe poznajo, ne znajo pa si predstavljati velikosti razlik v temperaturi, ki pri tem nastanejo. UËenci lahko najprej zapiπejo priËakovane, nato pa zraven πe izmerjene vrednosti. Vajo lahko izvedete ob razliËnih delih dneva in ob razliËnem vremenu ter primerjate rezultate. ZA RAZVEDRILO Reπitev: Ëist zrak.

ZAKAJ NAJ VARUJEM NARAVO OPERATIVNI CILJI • Spoznajo pomen velike æivljenjske pestrosti. • Razvijajo naravovarstveno zavest, spoznajo naËine varËnega ravnanja z naravnimi viri in trajnostnega gospodarjenja. • Zavedo se odgovornosti naπega ravnanja do sedanjih in predvsem prihodnjih generacij. • Razvijajo sposobnost strpnega dialoga, razumejo, da so mnenja razliËna, razvijajo sposobnosti samostojnega ter kritiËnega razmiπljanja o snovi in naravovarstveni problematiki ter se usposobijo za oblikovanje in izraæanje lastnega mnenja. DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA Za zaËetek lahko uËencem preberete odlomek iz dela Gosenica Cirila KosmaËa, ki jo najdete v rubriki Za knjiæne molje. Spomnite jih tudi na nekatere pravljice, kot so RdeËa kapica, Volk in sedem kozliËkov, Trije praπiËki in druge. V njih lepo odseva miselnost obdobja, v katerem so nastale. Medtem ko danes nastajajo povsem drugaËne pravljice, bi imel odlomek iz Cirila KosmaËa komaj kaj drugaËno vsebino. Æiva bitja smo πe do nedavna v osnovnih πolah delili na rastline in æivali, izmed katerih dajemo poseben poudarek Ëloveku. Ribe resda priπtevamo med æivali, delitev KosmaËa kot kmeta na preostale kategorije æivali (koristne, πkodljive, nadleæne, strupene …) pa se je med ljudmi pravzaprav ohranila do danes. Pri pedagoπkem delu spoznavam, kako je ne le pri starπih, paË pa tudi pri uËiteljih biologije zakoreninjenih πe polno predsodkov pred strupenimi æivalmi in mnogimi æuæelkami, ki jih prenaπamo na otroke — uËence mimogrede. 83

Vzgojni cilji v tem poglavju imajo predvsem dva namena. Prvi je ta, da uËenci ozavestijo dejstvo, da nam narava preprosto koristi; torej da naravovarstveni problemi zadevajo njih same in kakovost njihovega æivljenja. UËenci naj bi se zavedeli dejstva, da je preæivetje ljudi odvisno od stopnje ohranjenosti narave, da iz narave pridobivamo surovine, Ërpamo zamisli, ob njej uæivamo in podobno. Spodbujamo jih, da naπtejejo Ëim veË koristi, ki jih ima Ëloveπtvo ali oni sami (uæitki v lepi naravi) v naravi. Po drugi strani pa naj bi uËenci æivim bitjem priznali njihovo lastno vrednost, torej vrednost, ki jo imajo same po sebi, Ëetudi ne vidijo koristi za Ëloveπtvo. Pri tem se trudite izkoreniniti delitev æivih bitij na koristne in πkodljive (poljski πkodljivci). Ne uporabljajte izrazov, kot so naravni sovraænik in podobni. PROBLEMSKE NALOGE IN DEJAVNOSTI 1. Pomen æivljenjske pestrosti Mnogo uËencev vidi v æivljenjski pestrosti predvsem priloænost, ki jo je treba izkoristiti. To je seveda posledica miπljenja starπev in sploπnega mnenja. Lagodnost ponavadi prevlada nad naravovarstvom, duhovnimi vrednotami in dolgoroËnimi koristmi. Naravi navadno ne pripisujejo lastne vrednosti. UËitelji boste s svojim odnosom in vodstvom nepogreπljivi pri ozaveπËanju uËencev in starπev. UËence lahko pozovete k razmiπljanju, zakaj za letovanja, smuko, gradnjo hiπ in poËitniπkih hiπic izbiramo predvsem obmoËja neokrnjene narave. PoiπËite vloge gozda, πe zlasti blizu mest (rekreacija, gozd zadræuje in Ëisti vodo, hladi in Ëisti ozraËje, ima estetski in gospodarski pomen, zagotavlja bivaliπËe in hrano πtevilnim æivim bitjem, prepreËuje erozijo …). Tako v gozdu ne bodo videli le "kubikov" in tako imenovane "opelfrate" (goloseËnje za nakup avtomobila). 2. Ali v naravi obstajajo koristna in πkodljiva æiva bitja? Svoj odgovor utemelji. Odgovor lahko oblikujejo na podlagi branja odlomka iz dela Gosenica na str. 61 v delovnem zvezku. V naravi ni πkodljivcev, paË pa so vsa bitja koristna. To jim lahko pokaæemo na primeru plenilcev. Za osebek, ki ga uplenijo, je res storjena πkoda. Gledano celostno, pa plenilci skrbijo za odstranitev bolnih ali manj sposobnih osebkov in s tem prepreËijo prenaπanje slabih lastnosti na naslednje generacije. UËinek zdravstva se moËno kaæe na Ëloveπki vrsti. V naravi je za smrt dovolj æe, Ëe bi bili brez zob, zaradi Ëesar se ne bi mogli zadostno hraniti in ne bi preæiveli zime. UËence lahko opozorite, da veliko naπih navideznih naravovarstvenih prizadevanj ni pravih. Povpraπajte jih, kaj bi storili s ptiËjim mladiËem, ki bi ga naπli zunaj gnezda! Ali so pomislili, da so ga morda starπi izvrgli iz gnezda, ker so opazili, da je bolan? So pomislili, da so z reπitvijo odrekli kosilo lisici, ki bo zato laËna ali pa bo pojedla nekoga drugega, morda bolj zdravega? V varstvu narave ima preæivetje vrste prednost pred preæivetjem osebkov. OzaveπËenost in pouËenost ima tu velik pomen. »lovek s svojo dejavnostjo velikokrat ogroæa æivali. Tako mnogo æivali postane ærtev koπnje, prometa ali drugih dejavnosti. V takπnih primerih je prav, da za ranjene ali osirotele æivali poskrbimo. Marsikdaj pa so æivali izloËene po naravni poti ali pa jih prehitro doloËimo za sirote. Takπne æivali je bolje prepustiti naravni usodi (mladiË srne, ki Ëaka na mamo, jeæi iz drugega legla, ki ne bodo preæiveli zime, ptiËji mladiËi, ki so jih starπi zaradi bolezni ali drugih nepravilnosti izvrgli iz gnezda).

3. Pojasni pomen izrazov naravna dediπËina, naravna vrednota. K Ëemu nas zavezujeta? Ob izrazu dediπËina naj bi uËenci razmiπljali o tem, da je to nekaj, kar so podedovali od predhodnikov in kar so dolæni ohraniti zanamcem. Ob izrazu vrednota naj razmiπljajo, kakπna vrednota je to, Ëemu je namenjena. 4. Premisli, kaj Ëlovek ogroæa bolj: preæivetje narave ali obstoj svoje vrste? Narava se je v svoji zgodovini æe vsaj petkrat sooËila s hudimi naravnimi katastrofami, ko je preæivelo le nekaj odstotkov vseh vrst æivih bitij. Iz njih so se razvila vsa danaπnja æiva bitja. Danaπnji posegi Ëloveπtva v naravo πkodijo predvsem nam samim in nam podobnim bitjem. Kljub vsemu pa je kar nekaj æivih bitij (mnogo bakterij), ki lahko æivijo celo brez kisika. ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PONAVLJANJE 1. Naπtej nekaj vrednosti æivljenjske pestrosti za Ëloveka. Æivljenjska pestrost ima temeljni pomen za obstoj æivega na Zemlji, za ljudi pa tudi ekonomski, znanstveni, estetski in lasten pomen. ZA RAZVEDRILO Reπitev: Naravna dediπËina.

KAKO NAJ VARUJEM NARAVO OPERATIVNI CILJI • Spoznajo pojme varstvo narave, zavarovano obmoËje, ogroæena vrsta, rdeËi seznam ogroæenih vrst. • Spoznajo cilje naravovarstva. • Znajo navesti nekaj pomembnejπih zavarovanih obmoËij in ogroæenih vrst v svoji neposredni okolici ter v Sloveniji. DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA Ob predalËkanju naravovarstva na razne naËine in kategorije obstaja nevarnost, da ga bodo uËenci razumeli kot varovanje narave v obliki nekakπnih otokov (strogo omejenih obmoËij, rezervatov, parkov, botaniËnih in æivalskih vrtov ali genetskih bank). Pomembno je, da se zavedo, da takπno naravovarstvo ne zadoπËa in ni trajnostno. Lep primer je premik podnebnih pasov zaradi segrevanja ozraËja. Medtem ko rezervatne meje mirujejo, se bodo varovane vrste zaradi spremembe naravnih razmer lahko premaknile drugam ali na obmoËju rezervata celo izumrle. UËenci naj dojamejo naravovarstvo predvsem kot prizadevanje za ohranitev naravnih procesov in zagotavljanje nadaljnje evolucije. Na naravoslovnem dnevu lahko obiπËete zavarovano obmoËje v okolici ali obmoËje, ki uæiva veËji dræavni pomen. UËenci lahko samostojno raziπËejo naravne vrednote πolskega okoliπa in spoznajo razlog nji-

hovega zavarovanja. Ob tem naj spoznajo nekaj zavarovanih rastlin in æivali. Lokalno prebivalstvo naj bi bilo najboljπi varuh svojih vrednot in obenem dober promotor. UËitelji informacije uËencev dopolnite. Seznanite jih z najbolj ogroæenimi vrstami æivih bitij pri nas. PROBLEMSKE NALOGE IN DEJAVNOSTI 1. Kako razumeπ naravovarstveno geslo: "Misli globalno, deluj lokalno!" Namen vpraπanja je, da otroci dojamejo, da naravovarstvo ni omejeno z dræavnimi mejami ali koristmi nekega naroda. Kot primer lahko navedemo onesnaæevanje zraka in z njim povezane uËinke, ki jih Ëutimo v razseænosti planeta: tanjπanje ozonske plasti, kisle padavine, ki se zaradi vetrov odloæijo tudi v povsem neposeljenem svetu, uËinki tople grede. Podobno je z odplakami v morju, ki jih morski tokovi odnaπajo daleË od izvora. Varovanje reke Save ne pomeni, da mora ostati Ëista le do dræavne meje s Hrvaπko. Pri naravovarstvu moramo torej razmiπljati globalno. Po drugi strani naj uËenci spoznajo, da narave s predpisi in zavarovanimi obmoËji ne varuje dræava, paË pa dræavljani — torej mi sami. Pri tem jim lahko predstavimo razliËne aktualne primere, ki kaæejo, kako teæko je pomesti pred lastnim pragom. Eden odmevnejπih trenutnih problemov je v slovenskem prostoru gotovo gradnja novih objektov za pridobivanje elektriËne energije (vetrnih elektrarn, novih hidrocentral, malih hidroelektrarn). Pri tem bi vsi radi ohranili neokrnjeno naravo, po drugi strani pa se nismo pripravljeni omejevati pri porabi elektriËne energije. Podobno je s porabo fosilnih goriv, lesa in drugih naravnih virov. 2. Naπtej nekaj zavarovanih vrst æivih bitij, Ëe jih poznaπ. PoiπËeπ jih lahko tudi v literaturi. Ob vseh endemitih in preostali æivljenjski pestrosti, s katero je obdarjena Slovenija, je prav, da uËenci poznajo najdragocenejπo domaËo naravno dediπËino. Zavarovane vrste lahko poiπËejo v literaturi, uËitelji pa jih pri tem usmerjajte tako, da jim pomagate izluπËiti najpomembnejπe na lokalni in dræavni ravni. Pri tem naj uËenci uporabijo tudi znanja iz geografije. 3. Kaj je treba narediti pred ponovno naselitvijo æivalske vrste? PriËakujemo lahko zelo razliËne odgovore. UËencem lahko pomagate tako, da bodo odgovori vsebovali tudi naslednje: • Treba je prouËiti vzroke za izumrtje te vrste in jih Ëim bolj odstraniti, sicer se bo zgodba ponovila. • Naselitev je treba dobro naËrtovati. • V veËini primerov je treba za uspeπno ponovno naselitev pridobiti tudi naklonjenost lokalnega prebivalstva. ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PONAVLJANJE 1. RdeËi seznami ogroæenih vrst a) Kaj so rdeËi seznami? b) Ogroæenih rastlin in æivali je vse veË. Ali poznaπ kakπno? Napiπi jih nekaj. c) Oglej si rdeËi seznam ogroæenih vrst v Sloveniji. Ugotovi, katere æivalske skupine so danes najresneje ogroæene. Naπtej jih. d) Ali veπ, zakaj so prav te najbolj ogroæene? Zapiπi svoja predvidevanja.

a) RdeËi seznami so uradni dokumenti — seznami organizmov, ki so kakorkoli ogroæeni. RazvrπËeni so v posebne, sploπno sprejete kategorije ogroæenosti. c) Dvoæivke, plazilci, ptice, netopirji … d) VeËino ogroæa izguba naravnih habitatov (dvoæivke, plazilci, ptice, netopirji) in hrane (plazilci, nekatere ptice, netopirji). 2. Varstvo posameznih vrst a) Ljubljanski æivalski vrt je v zadnjih letih precej spremenil svojo podobo. Prijetno se je sprehajati po obronkih Roænika in spoznavati πtevilne zanimive æivali. Ali veπ, kakπno vlogo so imeli æivalski vrtovi vËasih in kakπna je njihova vloga danes? b) Kakπen namen pa imajo botaniËni vrtovi? Premisli in napiπi svoje mnenje. a) æivalski vrtovi so bili sprva le nekakπne galerije æivih æivali. Danes imajo izobraæevalno, naravovarstveno in rekreacijsko vlogo. b) BotaniËni vrtovi prikazujejo rastline, izobraæujejo obiskovalce, ponujajo prostor za oddih, rastlinska gradiva pa so vkljuËena tudi v genetske banke. 3. K Ëemu si prizadeva Konvencija o bioloπki raznovrstnosti? Prek Konvencije o bioloπki (napaËno uradno poimenovanje!) raznovrstnosti si prizadevamo ohranjati æivljenjsko raznovrstnost ter trajnostno izrabljati naravne vire na ravni svetovne skupnosti. STROKOVNA LITERATURA B. Hlad in sod. Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti, Ministrstvo za okolje in prostor republike Slovenije, Agencija RS za okolje 2001 N. MrπiË, Biotska raznovrstnost v Sloveniji: Slovenija — "VroËa toËka" Evrope, Ministrstvo za okolje in prostor republike Slovenije, Uprava RS za varstvo narave 1997 B. Kryπtufek, Osnove varstvene biologije, TZS 1999 M. AljanËiË in sod. Varstvo narave na Slovenskem, Prirodoslovni muzej Slovenije 1995 T. Wraber, Sto znamenitih rastlin na Slovenskem, Preπernova druæba 1990 S. Polak in sod., Mednarodno pomembna obmoËja za ptice v Sloveniji 1, Druπtvo za opazovanje in prouËevanje ptic Slovenije DOPPS — BirdLife Slovenia 2001 L. BoæiË in sod., Mednarodno pomembna obmoËja za ptice v Sloveniji 1, Druπtvo za opazovanje in prouËevanje ptic Slovenije DOPPS — BirdLife Slovenia 2003 M. Chinery, 1000 idej za naravoslovce, DZS 1989 J. B. de Panafieu, ©olska enciklopedija EVOLUCIJA: nenavadna druæina, TZS 1997

OD KOD PRIHAJAMO, KAM GREMO Predlog posredovanja uËne teme Ob πolski zbirki fosilov ter vejici dvokrpega ginka lahko uËencem predstavite fosile. Prinesete lahko tudi nakit iz jantarja, kos premoga, si fosile sposodite, obiπËete muzej ali si ogledate video. Tako lahko zaËnete poglavje o evoluciji z materialom, ki je bil na voljo Charlesu Darwinu. Nato uËence povpraπajte o tem, kako si sami predstavljajo evolucijo in njene mehanizme oblikovanja æivljenja na planetu. Sledi lahko vaja opazovanja amebe pri hranjenju ter opazovanja razliËno organiziranih zelenih alg (Gonium, Chlamydomonas ter Volvox). Za tem uËencem frontalno povzamite glavne prelomne dogodke v evoluciji, kot so navedeni v uËbeniku.

RAZVOJ ÆIVLJENJA OPERATIVNI CILJI • Spoznajo proces evolucije. • Poznajo pomen Darwina za razumevanje procesa evolucije. • Seznanijo se s pojmoma fosil in æivi fosil ter znajo naπteti nekaj predstavnikov. DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA UËenci naj bi v tem poglavju spoznali predvsem nov pojem evolucija. Pri tem je pomembno, da ga razumejo kot naravni proces, in ne kot vedo v okviru biologije. Bistveno je, da spoznajo tudi fosile — ostanke, ob pomoËi katerih sklepamo na dogajanja v preteklosti, ter Charlesa Darwina, ki je s πe danes veljavnim razvojnim naukom prvi pojasnil mehanizem evolucije. Pri tem ne bo odveË poudariti, da Darwin ni trdil, da smo se ljudje razvili iz opic, paË pa, da imamo verjetno skupne prednike. PROBLEMSKE NALOGE IN DEJAVNOSTI 1. Fosilni ostanki nam pomagajo ustvariti podobo æivih bitij iz preteklosti. a) Premisli, ostanki katerih danaπnjih æivali bi se lahko ohranili zanamcem. Kaj bo ostalo od sipe? Ali bi lahko iz sipine kosti in ostanka kljuna sklepali na njeno podobo, Ëe o tej æivali ne bi ohranili nobenih drugih gradiv? b) Kaj lahko razberemo iz fosilov in Ëesa ne? Naloga se navezuje tudi na rubriko Za razvedrilo. Namen naloge je, da uËenci dojamejo, kako teæko si je iz skromnih fosilnih ostankov ustvariti podobo o videzu in naËinu æivljenja nekega æivega bitja. Iz ostankov lahko navadno sklepamo predvsem na podobo æivali, na naËin æivljenja veliko redkeje, zelo malo pa nam fosili povedo o oglaπanju æivali, o telesni temperaturi, skrbi za zarod, o Ëasu, ki je bil potreben za razvoj zaroda, selitvah in πe Ëem.

ISKANJE PRAPRAPRAPRAPRAPRAPRA… BABICE OPERATIVNI CILJI • Pridobijo osnovna znanja in Ëasovno predstavo o nastanku ter razvoju æivljenja na Zemlji. • Doseæejo razumevanje, da evolucija kot proces πe vedno traja, ni pa ponovljiv (izgubljene vrste so izgubljene za vselej). DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA Ker uËni naËrt predvideva le osnovna znanja in Ëasovno predstavo o nastanku in razvoju æivljenja na Zemlji, je v tem podpoglavju predviden le strnjen pregled najpomembnejπih dogodkov za razvoj æivega v evoluciji. Pomembno je, da uËenci osvojijo pojem evolucije kot proces, ki je vseskozi enak in ki traja πe danes. Ob prebiranju leksikonov in pridobivanju znanj iz evolucije v drobcih si uËenci ponavadi predstavljajo evolucijo predvsem kot proces, ki vpliva na razvoj telesa æivih bitij. Prav je, da tudi evolucijo predstavite celostno, kot nenehno interakcijo med æivimi bitji ter med æivimi bitji in njihovim okoljem. PROBLEMSKE NALOGE IN DEJAVNOSTI 1. Opazuj amebo. Vaja je namenjena predvsem boljπi predstavljivosti obravnavane snovi. Zgradbo celice naj bi uËenci spoznali πele v 9. razredu. Kljub vsemu je pojav evkariontskih celic pomembna prelomnica v evoluciji æivih bitij. Danaπnje vedenje o nastanku evkariontske celice je strnjeno v endosimbiontski teoriji, po kateri naj bi bili celiËni organeli, kot so jedro, kloroplasti in mitohondriji, samostojni organizmi, ki so se v gostiteljskih celicah ohranili kot endosimbiontski organizmi in pridobili funkcijo celiËnih organelov. Seveda vsi ti podatki moËno presegajo zahtevano stopnjo. Ob vaji naj bi uËenci zato spoznali le, da so amebe sodobni organizmi, ki kaæejo moænost, kako naj bi se iz preprostih bakterijskih prokariontskih celic razvile bolj dovrπene evkariontske celice. Tako jedro, mitohondriji kot kloroplasti so od preostale celiËne vsebine loËeni z membranami. Ameba ob poæiranju delce hrane obda s svojo celiËno mrenico in sprejme v notranjost telesa. Ta pojav bodo uËenci lahko dobro opazovali pod mikroskopom. Takπno nazorno predstavo bodo s pridom uporabili tudi prihodnje leto pri obravnavi zgradbe celice. Navodila za nabiranje ameb in pripravo gojiπË Amebe najdemo na rastlinskem materialu v jezerih in ribnikih, kjer je dovolj organskih snovi, voda pa ni preveË alkalna. Zadræujejo se na spodnji strani listov vodnih rastlin in na povrπini vode, pokrite z listjem in drugimi organskimi ostanki. Naberemo lahko rastlinski material in ga prenesemo v laboratorij, kjer ga pregledamo tako, da z njega postrgamo sluzasto prevleko in se prepriËamo, ali je v njem kaj ameb. Amebe najdemo tudi po kamenju. Velikokrat so na spodnji strani plavajoËih vodnih rastlin, na primer lokvanja ali blatnika. S prstom povleËemo po spodnji strani lista. »e je pokrita s sluzasto prevleko, bodo na listu gotovo amebe. Take liste naberemo, v laboratoriju pa s skalpelom ali kako drugaËe postrgamo sluzasto snov s spodnje povrπine listov v gojilno raztopino. Æe prej se prepriËamo, ali so v sluzi amebe.

V nekaj tednih jih bomo imeli dovolj za prouËevanje in opazovanje. Amebe najdemo tudi na povrπini stojeËih voda, kjer je dovolj organskih ostankov, npr. plavajoËega in gnijoËega listja in drugega. To >>smetano« posnamemo z organskim materialom vred in prenesemo v laboratorij. Prineseni material zlijemo v visoko, ozko stekleno posodo. Teæji organski material se bo potopil na dno, na povrπini te plasti pa se bodo nabrale amebe, ki jih poberemo s pipeto v petrijevko in pregledamo pod mikroskopom. Kultura amebe v infuzumu brezovih vejic V pollitrsko posodo vlijemo 300 ml sterilizirane (segrete do 45ºC) in ohlajene vode iz vira, kjer smo nabrali æivali. Vanjo damo 2—3 g prav tako steriliziranih brezovih vejic (10 minut v kopeli z vrelo vodo). Vse skupaj naj stoji v toplem prostoru 10—15 dni. V tem Ëasu se razvijejo bakterije, ki so hrana za amebe. Preverimo pH infuzuma; Ëe je kisel, dodamo 1—2 kapljici 1-odstotne raztopine NaHCO3, Ëe pa je baziËen, pa 1—2 kapljici 1-odstotne HCl; pH infuzuma mora biti nevtralen. Nato odlijemo v Ëisto posodo 100 ml te tekoËine in dodamo 200 ml sterilizirane vode iz ribnika. Okuæimo jo z amebami. Po dveh tednih najdemo mnoæico ameb po steklu posode in v tekoËini. »e æelimo kulturo obdræati dalj Ëasa, ji dolivamo 1—2 veliki ælici pripravljenega infuzuma, in sicer vsake 2—3 dni. Kultura z riæem ali pπeniËnimi zrni V veËjo petrijevko vlijemo 50 ml sterilizirane vode, vanjo pa damo 5—6 steriliziranih zrn riæa ali pπenice. Posodo pokrijemo. Po dveh dneh je voda okoli zrn motna. Ko je okoli njih sluz, je hranilna podlaga pripravljena in lahko ji dodamo amebe. Gojimo jih pri temperaturi 20—24ºC. Po 3—4 tednih je v gojiπËu veliko ameb. 2. Premisli, ali bi v evoluciji lahko dvakrat nastala povsem enaka æiva bitja. »e bodo uËenci doumeli evolucijo kot proces, pri katerem prihaja do nenehne interakcije med organizmi ter med organizmi in njihovim okoljem, bodo lahko sklepali, da æivljenjske razmere v celoti niso ponovljive, zaradi Ëesar se bodo prek naravnega izbora za uspeπne pokazale drugaËne pridobitve. Evolucija je torej proces, ki ima vseskozi enak mehanizem, posledice (æiva bitja) pa so enkratne in neponovljive. ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PONAVLJANJE 1. Kaj so fosili? Fosil je vsakrπni ostanek nekdaj æiveËih organizmov. 2. Katere vrste fosilov poznaπ? Okamneli ostanki æivih bitij, rastlinski fosili, v smolo starodavnih iglavcev ujete æuæelke, izsuπeni ali zaledeneli organizmi, æivi fosili. 3. Kaj je paleontologija? Paleontologija je veda, ki prouËuje æiva bitja iz prejπnjih geoloπkih obdobij ter njihove okamnine.

4. Kaj je po tvojem mnenju pomembnega odkril najveËji naravoslovec vseh Ëasov — Darwin? Darwin je odkril in pojasnil, kako se z naravnim izborom razvijajo æiva bitja. 5. Zakaj nekatere danes æiveËe æivali imenujemo æivi fosili? Æive fosile imenujemo æive zato, ker æivijo πe danes, fosili pa zato, ker so po zgradbi skoraj enaki svojim starodavnim prednikom. 6. Kaj je evolucija? Evolucija je proces spreminjanja æivih bitij v geoloπkih obdobjih. ZA ZELO RADOVEDNE 1. Zapiπi, zakaj jeæa Binka nismo mogli spustiti v naravo. Po uËnem naËrtu se do 8. razreda pri naravoslovju ne obravnavajo vsebine iz genetike, zaradi Ëesar bodo uËenci teæje razumeli mehanizem, prek katerega delujeta evolucija in naravni izbor. Da bi jim te vsebine nekoliko pribliæali, smo vkljuËili poglavje o mutacijah. Bistvo poglavja je, da so napake, do katerih pride v prepisovanju dednine, razlog za nove lastnosti organizma, njihovo ustreznost pa izbere okolje (naravna selekcija) ali Ëlovek (umetna selekcija). Normalni beloprsi jeæi so prikrivalno rjavo obarvani. Belo barvo bi plenilci zlahka opazili, zaradi Ëesar bi Binko hitro postal njihov plen. Ker smo se na jeæka navezali, ga nismo zmogli prepustiti naravnim zakonom. Zaradi posebnega videza je imel moËan pedagoπki uËinek. 3. Prilagoditve rastlin in æivali so posledice æivih in neæivih dejavnikov okolja. V uËbeniku imaπ naπtete Binkove prilagoditve na okolje. PRILAGODITVE

ÆIVI

Zobje

Dolg smrËek

Bodice

NoËni naËin æivljenja

Kremplji

Zvijanje v kroglo

NEÆIVI

Zimsko spanje

Podkoæna tolπËa

ZA RAZVEDRILO 1. Rekonstrukcija kokoπi a) Oglej si kokoπ in petelina na sliki. Bi si bilo mogoËe iz okostja kokoπi ustvariti pravo podobo o videzu te vrste? a) Iz okostja ne bi izvedeli niË o perju, oglaπanju, nekaterih razlikovalnih znakih med spoloma, vedenju … 2. OSMEROSMERKA “MALO ME©ANO” Reπitev: Paleontologija. ! Moænosti za besedo Lea je veË. Besede je treba preËrtati v pravilnem vrstnem redu! Pravilen rezultat dobite samo, Ëe preËrtate Ërke v 6. in 7. vrstici, ne pa v 1. in 2. (Ërka E je æe vkljuËena v besedo kremen). STROKOVNA LITERATURA J. B. de Panafieu, ©olska enciklopedija EVOLUCIJA: nenavadna druæina, TZS 1997

VELIKE MNOÆICE PODATKOV JE ZARADI PREGLEDNOSTI TREBA UREDITI V tem poglavju se bodo uËenci sreËali s sistematiko, bioloπko disciplino, ki se ukvarja z razvrπËanjem æivih bitij v pregledne in obvladljive sisteme. Pri razumevanju snovi jim bodo veπËine sistematiËnosti iz vsakdanjega æivljenja priπle zelo prav. Osmi razred je starostna stopnja, pri kateri uËenci veËinoma πe ne razvijejo zadovoljivo sistematiËnosti, zato jih je potrebno k temu Ëim bolj spodbujati. NaËinov je veliko. Miselni vzorci so gotovo najbolj razπirjena oblika, ustrezajo pa tudi zapisi v obliki osnovnih kategorij z alinejami ali mnoæice s podmnoæicami. UËencem bo v veliko pomoË, Ëe bodo znali iz snovi izluπËiti bistvo, besedilo strniti in organizirati v manjπe podenote ter doloËiti nadrejene in podrejene kategorije. Ker je takπno delo sprva veliko dolgotrajnejπe od narekovanja, se mu pogosto izognemo. Takπne πolske ali domaËe naloge niso pogodu niti starπem, ki bi si po napornem delavniku æeleli le hitrega preverjanja æe napisanih odgovorov. Izdelavo miselnega vzorca lahko uporabitemo kot odliËno domaËo nalogo, ki sledi obπirni in poglobljeni diskusiji v πoli. Doma ali ob koncu uËne ure lahko uËenci ob uËbeniku vsebine obnovijo in si ustvarijo pregled nad povedanim ter poskuπajo izluπËiti bistvo. Tudi pri izdelavi plakatov je treba znati skrËiti vsebine in bistvo predstaviti pregledno. Urejanje snovi v pregledne in sistematiËne celote je tudi ena glavnih nalog pri pouku biologije v 8. razredu. UËenci so veËino predpisanih vsebin æe spoznali, vendar ne strnjeno, paË pa v razliËnih razredih in celo pri razliËnih predmetih (geografija). V tem letu naj bi vse te vsebine povezali in strnili v pregledne celote, kar je neke vrste ponovitev snovi, ki so jo doslej obravnavali. Tako v 9. razredu sledi le πe zaokroæitev snovi o Ëloveπkem telesu in celici. UËitelji naj bi pri obravnavi te uËne teme predvsem vodili uËence tako, da bodo uporabili Ëim veË znanja iz 7. in drugih razredov, kjer so se æe podrobno spoznali z mnogimi skupinami æivih bitij. Tu naj znanje uËenci predvsem poveæejo sistematsko, na novo pa osvojijo le osnovne pojme iz sistematike. Le tako bo zelo obseæen pregled kraljestev æivih bitij mogoËe obravnavati v predvidenem obsegu ur. PROBLEMSKE NALOGE IN DEJAVNOSTI 1. Na svetu je veliko æivih bitij. Kako bi po tvojem mnenju morali deliti æiva bitja v pregledne sisteme? Zapiπi svojo zamisel. Vpraπanje ima namen uËence pripraviti na temo. Zamisel bodo napisali brez izkuπenj. V naslednji nalogi se bodo sreËali s konkretnimi teæavami, in se tako zavedeli zahtevnosti in pomena razvrπËanja.

KAKO RAZVR©»AMO ÆIVA BITJA V BIOLOGIJI OPERATIVNI CILJI • • • • •

Spoznajo sistematiko kot bioloπko panogo. Spoznajo Linnéja ter pomen dvojnega poimenovanja æivih bitij. Seznanijo se z naËini razvrπËanja organizmov v sisteme v preteklosti in danes. Zavedo se teæav pri razvrπËanju æivih bitij. Seznanijo se s sistemom πtirih kraljestev, a vedo, da takπna delitev ni edina. Spoznajo osnove za razvrπËanje æivih bitij v razliËna kraljestva. • Osvojijo osnovne sistematske kategorije. • Vedo, kaj so doloËevalni kljuËi. DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA V sistematiËnem naËinu dela se lahko uËenci urijo skozi vse leto, tu pa naj bi poleg zgoraj omenjenih vsebin spoznali tudi sistematiko kot bioloπko disciplino in njen pomen. Obravnavo novega poglavja lahko zaËnete s preprosto dejavnostjo, pri kateri na kup stresete Ëim veË predmetov, ki jih lahko razvrstite v razliËne kategorije. Tako je moæno leseno kuhalnico razvrstiti med kuhinjske pripomoËke, neæive snovi, predmete rjave barve, lesene predmete, predmete nepravilnih oblik in πe kaj. Vsak od uËencev naj poskusi poiskati Ëim veË naËinov, po katerih lahko predmete razvrsti. Delo lahko organizirate tudi skupinsko. Pri tem bodo uËenci spoznali, da vseh predmetov ni mogoËe vedno nedvoumno razvrstiti in da so pomembni kriteriji, ki smo jih za razvrstitev izbrali. Nepregleden seznam predmetov s kupa bodo tako preoblikovali v pregledno tabelo ter doumeli smisel razvrπËanja — boljπo obvladljivost podatkov in preglednost. Pri delu se bodo sreËali s podobnimi teæavami in dilemami kot pionirji sistematike. Ob primerjavi morskih organizmov (rib in delfinov) lahko tako ozavestijo, da so pri razvrπËanju pomembne tako podobnosti kot razlike in da podobnost ne pomeni vedno tudi sorodnosti. Tako je skuπa riba, delfin pa sesalec. Pri tem naj uËenci uporabijo Ëim veË pred tem pridobljenega znanja, predvsem iz 6. in 7. razreda. Poleg zgoraj navedenih operativnih ciljev naj uËenci ozavestijo tudi dejstvo, da so sistemi in kategorije konstrukt Ëloveka ter stvar dogovorjenih pravil (kaj je æivo, je le naπ dogovor o tem, kaj pojmujemo za æivo). V naravi se pojavi in oblike prekrivajo, prelivajo in nasploh niso tako dosledno popredalËkani. Zato vedno naletimo na izjeme. Za veËjo nazornost navajam nekaj primerov (virusi, evglene, liπaji). NekoË je bila delitev æivih bitij na dve kraljestvi nekoliko bolj enotna kot danes, ko najdemo zagovornike delitve na 4, 5 in celo 6 kraljestev. Za potrebe devetletke je predpisan sistem πtirih kraljestev, ne bo pa odveË, Ëe poudarimo, da tudi ta delitev ni dokonËna in enotna. Delitev æivih bitij na πtiri kraljestva temelji na razlikah v zgradbi in organiziranosti celic. Kratek pregled razlik in znaËilnosti v zgradbi celic med pripadniki razliËnih kraljestev presega zahteve uËnega naËrta, zato priporoËam, da poznavanja teh vsebin ne upoπte-vate pri ocenjevanju. VkljuËen je predvsem zato, da bi uËenci laæje razumeli osnove delit-ve na razliËna kraljestva in ker so se te vsebine zdele pomembne tudi pri nekaterih drugih poglavjih (fotosinteza, evolucija, sistematika).

UËni naËrt predvideva tudi uporabo preprostih doloËevalnih kljuËev. Za celoten pregled kraljestev velja, da te teme ni treba obravnavati loËeno, paË pa spontano ob tem, ko boste s preprostimi slikovnimi kljuËi poskusili doloËiti nekatere enostavnejπe predstavnike gliv, rastlin in æivali. Pri tem vam je na voljo kar nekaj kvalitetnih in preprostih slikovnih kljuËev, ki jih je izdala naπa zaloæba: KljuË za doloËanje dreves, Spoznaj gozdne zelnate rastline, Spoznaj pogoste vodne rastline ter Spoznaj æivali v gozdnih tleh.

DREVO ÆIVLJENJA OPERATIVNI CILJI • Dobijo pregled nad razvrstitvijo æivih bitij med posameznimi kraljestvi in znotraj njih. DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA VeË ko vemo, veË problemov se nam na novo odpre. To πe zlasti velja v sistematiki æivih bitij. Sodobna spoznanja so tako prevetrila nekdanje vedenje, da se danes prikaz delitve æivih bitij na kraljestva in pripadajoËe niæje kategorije opuπËa. Ker se nam je zdelo, da je zaradi preglednosti vendarle bolje izdelati preprost poenostavljen prikaz, kot pa ga izpustiti, smo izdelali razvojno drevo na enotni osnovi. Vanj smo vkljuËili le tiste sistematske kategorije, ki jih podrobneje obravnavamo v predstavitvi posameznih kraljestev, to je tiste, katerih osnove za delitev uËenci lahko razumejo. Zaradi nepoznavanja zgradbe celice in genetike, na katerih delitev temelji, je moËno poenostavljena delitev znotraj kraljestva bakterij in gliv. SimpatiËen pregled osnovnih sistematskih kategorij znotraj vseh πtirih kraljestev je predstavljen tudi v obliki interaktivne naloge na zgoπËenki. Pri tem morajo uËenci pravilno dopolniti manjkajoËe kategorije ali uvrstiti predstavnike na izbranih fotografijah. V nadaljevanju sledi obravnava posameznih kraljestev. »eprav je snovi veliko, uËenci vedo æe veËino podatkov, Ëetudi morda ne aktivno. Zato naj velja sploπno priporoËilo, da poudarek namenite evolucijskemu napredku skupine ter povzemanju znaËilnosti na osnovi posploπitve iz veliko razliËnih primerov. Letos naj bi uËiteljem uspelo uËencem snov predstaviti z drugega zornega kota kot v preteklih letih. Pomembne niso veË podrobnosti in predstavniki, paË pa sploπne znaËilnosti in napredek v razvoju, organizaciji telesa, osamosvajanju iz vodnega okolja. Tako bodo uËenci pridobili sposobnost primerjave med skupinami. UËenci naj se predvsem preskuπajo v vajah, kot je primerjava razliËnih sistematskih skupin in primerjava znaËilnosti netipiËnega predstavnika z osnovnim vzorcem. IπËejo naj podobnosti in razlike. Tako lahko primerjajo znaËilnosti gliv in æivali, ptiËev in plazilcev ter poiπËejo, v Ëem se zgradba paliËnjaka ali πËurka razlikuje od sploπne formule æuæelk.

©Ëurek

HroπËi mokarji 95

PaliËnjak

glava

oprsje

zadek krila

tipalnice

trije pari Ëlenjenih nog

Æuæelke imajo vse tri pare nog na oprsju. Pri velikem mokarju je videti drugaËe. Razprite pokrovke in ugotovite, kje se konËa oprsje. Ima πËurek res tri Ëlene oprsja? Res! Prvi Ëlen prekriva glavo, kar nas lahko zavede. Nekateri πËurki so nekrilati.

Kdo je bolj kosmat? Koliko nog ima pajek na sliki? Ali res nima dlak? Ob teh æivalih se velikokrat zavemo, da govorimo drugaËe, kot je videti na æivali. Prav je, da uËencem stvari pojasnimo. Pajke raje predstavimo z veË primeri. Predlog posredovanja uËne teme Obravnavo uËne teme lahko zaËnete s 1. vajo na str. 76 v delovnem zvezku. V ta namen uËence razporedite v krog, na sredino pa stresite mnoæico razliËnih predmetov. Poskusite jih izbrati tako, da jih bo mogoËe razvrstiti glede na Ëim veËje πtevilo znakov. Po konËani vaji lahko uËencem predstavite ptiËjega pajka (lahko tudi katero od na videz dlakavih æuæelk) ter predstavnika sesalcev. »eprav so si na videz podobni po dlakavosti, so pomembnejπe od te podobnosti razlike, ki vladajo med njima. Pomagate si lahko tudi s sliko ribe in delfina. Tako se uËenci nauËijo, da vse, kar je podobno, ni tudi sorodno. Od tod lahko izvedete pojem naravnih sistemov. Nato jim predstavite sodobno delitev na πtiri kraljestva ter kriterije zanjo, ob diapozitivih pa kot zanimivost πe izjeme, ki jih ne znamo nedvoumno razvrstiti. Ob grafiËni predstaviti πtirih kraljestev na straneh 86 in 87 lahko osvetlite le evolucijo v glavne razvojne linije, to je iz prokariontov v evkarionte (modro-rumena obarvanost na osnovi prikaza), od tod pa v avtotrofe (rastline) in heterotrofe (glive, æivali). Ob sliki v uËbeniku na str. 83 uËence lahko pozovete, da za vsako kategorijo poiπËejo razlike in skupne znaËilnosti. Tako bi spoznali kategorije in dejstvo, da se podrobnost razlik veËa od kategorije kraljestva navzdol. S preprostimi slikovnimi kljuËi lahko poskusijo doloËiti iglavca, πkoljËno lupinico ali katero drugo æivo bitje. PriporoËam uporabo doloËevalnih kljuËev zaloæbe Rokus, ki so izπle skupaj z uËbeniki za naravoslovje in tehniko ter naravoslovje (KljuË za

doloËanje dreves, Spoznaj gozdne zelnate rastline, Spoznaj pogoste vodne rastline ter Spoznaj æivali v gozdnih tleh). PROBLEMSKE NALOGE IN DEJAVNOSTI 1. Pred seboj imaπ slike predstavnikov æive in neæive narave. Dobro si jih oglej, nato pa jih poskuπaj razvrstiti v smiselne skupine. Na koliko naËinov jih lahko razvrstiπ? Vpiπi kljuË za razlikovanje oziroma razlikovalne znake. Vsak uËenec se lahko sam preizkusi v razvrπËanju. Na tablo pa lahko povzamete razliËne naËine vseh uËencev. Po tej vaji bodo laæje razumeli naËin dela v sistematiki. Kriterijev oz. kategorij je lahko skoraj poljubno πtevilo. Omenim naj le nekatere. Predmete na sliki je mogoËe razvrπËati po obliki, barvi, po tem, ali so æivi ali ne, leseni ali ne, med kozmetiËne, kuhinjske pripomoËke, æivila, igraËe, æivali in πe in πe bi lahko naπtevala. 2. Zapiπi razlike, ki jih opaziπ v razvrstitvi rastlin v novem in starem uËbeniku. Primerjaj prikaza na straneh 80 in 86. Rodoslovno deblo rastlinstva v starem uËbeniku vkljuËuje tudi bakterije in glive, ki jih danes priπtevamo v samostojni kraljestvi. Na straneh 86 in 87 sta ti dve kraljestvi æe prikazani loËeno. ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PONAVLJANJE 1. Kakπen je namen razvrπËanja stvari, pojmov, æivih bitij? RazvrπËanje omogoËa veËjo obvladljivost in preglednost podatkov. Pri tem med stvarmi, pojmi ali bitji, ki jih razvrπËamo, iπËemo povezave, podobnosti in razlike ter ustvarimo hierarhiËne odnose. 2. V katera kraljestva delimo æiva bitja? Æiva bitja delimo na kraljestva bakterij, gliv, rastlin in æivali. 3. Katere sistematske skupine πe poznaπ? Vrsta, rod, druæina, red, razred, poddeblo, deblo, kraljestvo. 5. Kakπne doloËevalne kljuËe poznaπ? Opisni, slikovni. ZA ZELO RADOVEDNE 1. Podobnost zarodkov vretenËarskih skupin V zgodnejπi razvojni fazi so si zarodki na sliki zelo podobni, pozneje pa so razlike vse bolj oËitne. Na Ëloveπkem zarodku lahko v najzgodnejπi razvojni fazi opazimo zametke πkrænih reæ, ki pozneje niso veË vidne. Razvoj zarodkov pokaæe tudi, da se filogenija v bistvenih fazah ponovi v ontogeniji.

ZA RAZVEDRILO Geslo kriæanke: Biodiverziteta

S B T R I M P A E A

F K I G E O L K L

A V T

H A L O T L E O N L A N D » E E O O S O H K O H P L

B I O D I V E R Z I T E T A

I N S N K S M I O S O N O N

T N I I A K I L I T N O N I

A T É N T E Z A C A I T I K E A Z A K

M V R S T A O I K V R S T A A

STROKOVNA LITERATURA M. »ervenka s sodelavci, Rastlinski svet Evrope, MK 1988 Zbirka πestih doloËevalnih kljuËev: Cvetnice, Necvetnice, PtiËi, Æuæelke, Sladkovodne æivali, Æivali na morski obali, TZS A. MartinËiË s sodelavci, Mala flora Slovenije, TZS 1999 Zbirka πtirih doloËevalnih kljuËev: KljuË za doloËanje dreves, Spoznaj gozdne zelnate rastline, Spoznaj pogoste vodne rastline ter Spoznaj æivali v gozdnih tleh, Rokus

KRALJESTVO BAKTERIJE OPERATIVNI CILJI • Spoznajo lastnosti in posebnosti bakterij. • Spoznajo pomen bakterij v naravi in za Ëloveka. • Doseæejo razumevanje, da je le manjπi deleæ bakterij nevaren zdravju ljudi in æivali, veËina pa je nepogreπljiva tako za zdravje kot naravne procese. • Zavedo se nekaterih aktualnih problemov, ki jih povzroËajo bakterije. • UËijo se kritiËnega razmiπljanja in izraæanja lastnega mnenja. DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA Tema o bakterijah je odliËna priloænost, da uËencem pokaæete, kako tesno smo, Ëeprav najveËkrat povsem nezavedno, povezani s preostalimi æivimi bitji. Bakterije so majhne, s Ëutili jih ne zaznamo, obËutimo in opazimo lahko le njihove uËinke na naπe telo ali okolje. Pri tem pogosto zaznamo le πkodljive. Koristne uËinke, kot so naravna kroæenja in razgradnja snovi, pomoË pri prebavi hrane, izdelovanje zdravilnih in drugih uËinkovin, ki so nujno potrebne za naπe zdravje, pa pogosto jemljemo kot samoumevne in se ne ukvarjamo z mislijo, kdo vse to omogoËa. Mediji pogosto poseæejo po bakterijah, saj lahko zgodbe o epidemijah ali nevarnih boleznih dobro træijo. Spomnimo se le afer z antraksom, bakterijo hruπevega oæiga in podobno. Prav zato so tudi v uËbenik vkljuËeni nekateri aktualni prispevki iz dnevnega Ëasopisja. NajveË pa k negativnemu predznaku ob besedi bakterija gotovo prispevajo farmacevtska, kemiËna in æivilska industrija, ki skuπajo porabnike prepriËati o nujnosti pretirane uporabe svojih izdelkov (zdravil, Ëistil, razkuæil). Prav zato je zelo verjetno, da imajo tudi za uËence bakterije negativen prizvok: so æiva bitja, ki so povezana s kvarjenjem hrane in boleznimi. Zato menim, da je vaπa prva naloga, da uËencem predstavite tudi drugo — koristno plat bakterij, ki je ne poznajo. Tako je zasnovano tudi besedilo v uËbeniku, nenadomestljivo vlogo pri tem, da zapisano spravite v æivljenje, pa imate predvsem uËitelji. Sicer je poglavje zelo poenostavljeno. UËenci nimajo znanja o zgradbi prokariontskih celic, zato tudi nimajo osnov, da bi razumeli delitev na oæje sistematske skupine. Poudarek je predvsem na tem, da predstavnike bakterij razlikujejo od predstavnikov drugih sistematskih skupin, na pomenu bakterij za naravo in Ëloveka uËenci spoznajo tudi nekaj predstavnikov tega kraljestva. Manjπi sklop skuπa odpraviti zmedo, ki vlada v razumevanju besed bakterija, bacil in mikroorganizem. Med letom naj bi uËenci spoznali nekaj najbolj znanih biologov z razliËnih podroËij. UËni naËrt jih sicer le predlaga, konËna odloËitev o tem, katere jim boste predstavili, pa je v vaπih rokah. Na vijoliËni strani (ki oznaËuje neobvezne vsebine) je v ta namen pripravljen kratek in zgoπËen zgodovinski pregled razvoja vede, ki prouËuje bakterije, in nekaj pomembnih mikrobiologov. Poskuπala sem izbrati najzanimivejπe. V uËbenikih biologije vlada prava zmeda v poimenovanju in klasifikaciji bakterij. Nekateri, tudi πe uËni naËrt, uporabljajo starejπe poimenovanje, zato govorijo o kraljestvu cepljivk, modrozelenih cepljivkah in tako dalje. V uËbeniku so upoπtevana sodobna spoznanja stroke, ki cepljivke imenuje bakterije. Tudi pri delitvi na oæje sistematske skupine je priπlo do sprememb, pri Ëemer bakterije po novem delimo le na arhe in eubakterije (prave bakterije). Tako so tudi modrozelene bakterije postale le ena od skupin eubakterij.

Predlog posredovanja uËne teme UËenci o bakterijah æe veliko vedo iz vsakdanjega æivljenja. Po drugi strani so jih v preteklih letih pri pouku naravoslovja obravnavali z manjπim poudarkom kot viπje razvite organizme. Zato obstaja velika verjetnost, da imajo zakoreninjenih kar nekaj zmot in predsodkov, ki jih je treba odpraviti na zaËetku. Zaradi zgoraj navedenih dejstev je najbolje uvodno uro zaËeti tako, da preverite znanje uËencev, iz katerega nato izhajajte. UËenci bodo ob tem gotovo podali zanimive ali pa nasprotujoËe si informacije in podatke, kar bo poveËalo zanimanje. Zato kot uvodno dejavnost predlagam, da uËenci: • za domaËo nalogo v πolo prinesejo svoje cepilne knjiæice in Ëlanke o bakterijah iz dnevnega Ëasopisja, • zberejo dotedanje znanje o bakterijah, • zberejo vpraπanja o bakterijah, na katera dotlej niso poznali odgovora, • zberejo vpraπanja o tem, kar jih zanima o bakterijah. Uvod bi potekal kot naπtevanje vsega, kar vam pride na misel na temo bakterije. Iz povedanega poskusite: • • • •

najprej razËistiti nerazumevanje pojmov bacil, bakterija, mikroorganizem; popraviti predsodek (Ëe se kaæe), da so bakterije πkodljivci in sovraæniki; na osnovi primerov izpeljati pomen bakterij v vsakdanjem æivljenju; uËenci naj predvsem dobijo obËutek, da je biologija predmet, ki se moËno povezuje z njihovim æivljenjem, in da bodo veËino svojih informacij pri tej snovi s pridom uporabili kot osnovo za nadgradnjo. UËitelj naj bi bili le koordinatorji te ure.

V drugem delu ure lahko opravite vajo Gojenje bakterijskih kultur. RazliËne predmete ali brise povrπin naj uËenci nanesejo na hranilna gojiπËa in jih gojijo po navodilih. UËenci lahko za domaËo nalogo napovedo rezultate. Prihodnjo uro lahko pregledate, kaj je zraslo v petrijevkah. Skupaj z uËenci preverite pravilnost napovedi. PROBLEMSKE NALOGE IN DEJAVNOSTI UËni naËrt predvideva opazovanje bakterij pod svetlobnim mikroskopom. V veËini πol verjetno nimate dovolj kakovostnih mikroskopov, da bi bakterije lahko zadovoljivo opazovali. Pomagate si lahko z razliËnimi slikami ali pa opazovanje bakterij nadomestite z opazovanjem bakterijskih kultur na gojiπËih. Pri delu z bakterijami je treba ravnati previdno. Petrijevk z vzgojenimi bakterijami ne odpirajte, da ne pride do okuæb, poskrbeti pa je treba, da jih bodo uËenci varno opazovali. Zato je najbolje, da opazujete kar bakterije iz razliËnih mleËnih izdelkov (jogurt, kefir, kislo mleko, kisla smetana in podobno). UËenci naj poskusijo ugotoviti, kaj spremeni mleko v tako pestro paleto izdelkov.

KRALJESTVO BAKTERIJE 1. Zapiπi nekaj misli, ki se ti utrnejo ob besedi bakterija. Odgovori bodo glede na razliËne izkuπnje uËencev razliËni. Ob preverjanju tega, kar so zapisali, pa poskrbite, da bodo odgovore dopolnili. Vsebovali naj bi vsaj naslednja dejstva: • Bakterije so vkljuËene v razgradnjo organskih snovi in na ta naËin sodelujejo pri prebavi hrane (prebava celuloze).

100

• • • • •

Sposobne so vezave duπika iz zraka. Uporabljamo jih pri proizvodnji hrane in zdravil. So nujne za naπe zdravje (Ërevesne, koæne bakterije). VkljuËene so v bioloπko ËiπËenje voda. Nekatere povzroËajo bolezni.

Sodelujejo pri prebavi hrane (prebava celuloze). 2. Kako na tvoj naËin æivljenja vplivajo bakterije? Analiziraj vËerajπnji dan. a) Napiπi to, kar veπ brez uËenja. a) Umivamo si zobe, umivamo si roke, razkuæujemo prostore in posodo, hrano shranjujemo na najrazliËnejπe naËine, kadar kaπljamo, nastavimo roko, kadar smo bolni, se izogibamo fiziËnega stika z drugimi, hrano organskega izvora stresamo na kompost, kadar æelimo, da si njiva "spoËije", zasejemo metuljnice …

KAKO ÆIVIJO BAKTERIJE 1. Gojenje bakterijskih kultur Namen vaje a) je, da uËenci spoznajo, da so bakterije povsod okrog nas. Pri vaji c) spoznajo, da so bakterije enega kupËka — kolonije potomke ene bakterije. Rezultati vaje d) pokaæejo, da 70-odstotni etanol ter visoka temperatura zavreta uspevanje bakterij. Pri vaji e) spoznajo pogoje za uspevanje bakterij (hranilna podlaga, temperatura 38ºC). 2. Opazovanje bakterij pod mikroskopom Preparat pripravimo po receptu. V kefirju so bakterije, v kocki kvasa pa glive kvasovke. Kvasovke so mnogo veËje od bakterij. Obarvajo se s kongo rdeËim barvilom, medtem ko bakterije obarva metilensko modrilo. Kefir lahko nadomestimo tudi z drugimi mleËnimi izdelki, ki so nastali kot produkt mleËnokislinskega vrenja (jogurt, kisla smetana, kislo mleko).

BAKTERIJE — KORISTNE ALI NEVARNE 1. Kakπen pomen imajo po tvojem mnenju bakterije za ljudi? Namen vpraπanja je predvsem v tem, da se vsak uËenec poleg nevarnosti zave tudi neposredne koristi bakterij za svoje æivljenje, ne le sploπnega pomena v naravi. Koristne uËinke naj bi ozavestili. 2. RaziπËi, katere snovi v industrijsko pripravljeni hrani zavirajo rast bakterij in drugih mikroorganizmov. Naloga a) ima predvsem namen opozoriti uËence na zelo razπirjeno uporabo umetnih konzervansov v industrijsko pripravljeni hrani. Ker so v velikih koliËinah zdravju πkodljivi, se lahko tako nauËijo izbirati bolj zdrava æivila in pijaËe. Nalogo b) lahko poveæejo z znanji iz gospodinjstva. Spoznali naj bi predvsem domaËe naravne naËine konzerviranja hrane s snovmi, ki so za zdravje ustreznejπe. Reπitve:

101

ÆIVILO

NA»IN KONZERVIRANJA

Kompot

z dodatkom sladkorja, hermetiËno zaprtje, izpostavitev visokim temperaturam (prevretje).

Prπut

dodatek soli ter suπenje (odvzemanje vode).

©ampinjoni

dodatek soli, hermetiËno zaprtje, izpostavitev visokim temperaturam (prevretje).

Suhe marelice

odvzem vode.

Meso v skrinji

izpostavitev izredno nizkim temperaturam.

Juha v hladilniku

izpostavitev nizkim temperaturam.

Trajno mleko

izpostavitev visokim temperaturam (pasterizacija).

Dodate lahko Kumarice v kisu

konzerviranje s kisom.

Bezgov sirup

konzerviranje s kislino.

3. Ob pomoËi literature in dnevnega Ëasopisja poiπËi nekaj bolezni, ki jih povzroËajo bakterije. Prispevke izreæi in izdelaj plakat. Imena bolezni zapiπi: Bolezni, ki jih povzroËajo bakterije: botulizem (zastrupitev s strupom, ki ga izloËa bakterija Clostridium botulinum), driske (zastrupitev z bakterijo Salmonela sp.), hruπev oæig (povzroËa ga Erwinia amylovora), tetanus, angina, pljuËnica … 4. Pozanimaj se, katera æivila in farmacevtske pripravke proizvajamo s pomoËjo bakterij. Nekaj jih naπtej. Aspirin, antibiotiki, mleËni izdelki, ki so produkt mleËnokislinskega vrenja (jogurt, kefir, kisla smetana, kislo mleko, siri, skuta in podobno), sojina omaka, produkti ocetnokislinskega vrenja (kisla repa, zelje, silaæa) … ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PONAVLJANJE 1. Naπtej znaËilnosti bakterij. Prokariontska celica (dednina brez ovoja), celiËna stena iz mureina, so najmanjπi æivi organizmi, razmnoæujejo se s preprosto cepitvijo, v neugodnih æivljenjskih razmerah se preoblikujejo v mirujoËe oblike — trose. 2. Katere bakterije opravljajo fotosintezo? Modrozelene bakterije.

102

3. Naπtej nekaj koristi, ki jih imamo ljudje od bakterij. Kakπen je njihov pomen? • • • • • •

Bakterije so vkljuËene v razgradnjo organskih snovi. Sposobne so vezave duπika iz zraka. Uporabljamo jih pri proizvodnji hrane in zdravil. So nujne za naπe zdravje (Ërevesne, koæne bakterije). VkljuËene so v bioloπko ËiπËenje voda. Sodelujejo pri prebavi hrane (prebava celuloze).

ZA ZELO RADOVEDNE 1. RaziπËi, katerim prehrambnim izdelkom v danaπnjem Ëasu s pasterizacijo podaljπujemo uporabnost. Trajno mleko, sadni sokovi … ZA RAZVEDRILO Geslo kriæanke: Bakterija.

M I K R O B I P A S K O A N T I K O N Z E R B O R E B A C I L M E T U L J N A V T O K L A V

O T K B V L

L O G I J A E U R I O T I K O I J A

I C E

STROKOVNA LITERATURA S. RanËelj, Siri nekdaj in zdaj, »ZD KmeËki glas 1995 M. »ervenka, Rastlinski svet Evrope, MK 1988 P. Stuπek, Celica, DZS 1999

103

KRALJESTVO GLIVE OPERATIVNI CILJI • • • • •

Spoznajo znaËilnosti in nekatere predstavnike gliv. Vedo, da glive spadajo v samostojno kraljestvo. Seznanijo se s pomenom gliv v naravi in za Ëloveka. Spoznajo liπaje in razlikujejo glavne morfoloπke tipe. Vedo, da liπaje uvrπËamo med glive, a se zavedajo problematiËnosti uvrstitve zaradi dejstva, da so simbiontski organizmi. • Se pouËijo o tem, kaj so bioindikatorji, in poznajo bioindikatorski pomen liπajev. DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA UËenci o glivah in liπajih iz niæjih razredov praktiËno vedo æe vse, kar zahteva uËni naËrt za 8. razred. Tudi podrobnejπe sistematike si pri tej temi ni mogoËe privoπËiti, saj uËenci ne poznajo zgradbe celice ter osnov genetike, da bi razumeli razmnoæevanje gliv ter poslediËno delitev na oæje sistematske skupine (zaprtotrosnice, prostotrosnice …). Teæko najbræ tudi razumejo, kaj naj bi bil tros. Æe pridobljeno znanje lahko nadgradite predvsem v smer spoznavanja raznolikosti znotraj kraljestva. VeËina uËencev verjetno ne ve, da so tudi sluzaste prevleke na deblih ali razliËne pege in Ëudni izrastki na rastlinah telesa predstavnikov gliv. Na osnovi predznanja uËencev lahko poskusite poiskati tudi Ëim veË medvrstnih odnosov, v katere vstopajo glive, ter osvetliti njihov pomen v naravi. Posebej preverite, ali uËenci pravilno razumejo pojma gliva in goba. Podrobnejπe sistematske delitve zaradi zgoraj omenjenih razlogov ni. RazliËni predstavniki gliv naj bi predvsem pokazali na pestrost predstavnikov znotraj kraljestva. »e naj uËenci loËijo predstavnike gliv od predstavnikov drugih kraljestev, se je nujno dotakniti vsaj osnovnih znaËilnosti glivne celice, pri Ëemer naj ta predstavitev rabi predvsem jasni in realni predstavi, ne priporoËam pa vkljuËitve vsebine v ocenjevanje. Menim, da bo vse, kar bodo uËenci zares novega izvedeli pri obravnavi te teme, teæavnost njihove sistematske uvrstitve. V starih osnovnoπolskih uËbenikih so bile glive uvrπËene med rastline. Zaradi hitinske celiËne stene ter odsotnosti zelenega barvila klorofila ter hitinske celiËne stene in nekaterih drugih posebnosti v zgradbi celice jih danes uvrπËamo v samostojno kraljestvo. Nekdanja uvrstitev med rastline je slonela predvsem na dejstvu, da se ne premikajo (kot to velja za æivali). Glive sluzavke so ostale izjema tudi v novi razvrstitvi, saj so sposobne premikanja. Ker so nekoË vse rastline, ki niso imele razvitih korenin, stebla in listov, uvrπËali med steljËnice, se je tudi za opis organizacije telesa gliv uporabljalo ime steljka. Danes, ko jih uvrπËamo v samostojno kraljestvo, uporaba izraza steljËnica za glive ni veË smiselna, Ëeprav jo uËni naËrt predvideva. Kljub vsemu pa se je ohranil pri liπajih, saj preprosto ne vemo, kako bi drugaËe rekli, ali bolje reËeno, nismo doloËili drugaËnega imena za tako tesno povezavo organizmov iz razliËnih kraljestev (alga in gliva ter modrozelena alga (bakterija) in gliva). Prav tako ne vemo, kam bi sicer liπaje uvrstili, zato jih uvrπËamo med glive. Predlog posredovanja uËne teme Pri svojem lastnem delu najveËkrat uporabim takπno organizacijo pouka, da uËenci pridejo pripravljeni na obravnavo snovi. Tako jih tokrat velja napotiti v naravo ter domaËo kuhinjo in shrambo, kjer naj na podlagi prej pridobljenega znanja ali dodatne literature naberejo Ëim bolj

104

raznolike predstavnike gliv. UËence opozorite, naj ne nabirajo strupenih in zavarovanih vrst gob, paË pa predvsem pogoste primerke. Sama navadno prinesem tiste primerke, za katere sklepam, da jih uËenci ne bodo naπli ali povezali s snovjo. Tako jim uËitelji lahko prinesete fotografije ali slike raznih gliviËnih obolenj, predstavnike sneti in rij, kvasovke, razliËne plesni ter mikorizirane korenine drevesa. Obenem naj uËenci v domaËi okolici ugotavljajo prisotnost razliËnih tipov liπajskih steljk, ki jih æe poznajo, in o tem poroËajo v πoli. Uro lahko torej zaËnete s pregledom materiala, ki so ga od doma prinesli otroci. Na osnovi opazovanja in pogovora uËencem pomagajte povzeti bistvene skupine gliv. Na primeru plesni ter prereza viπje glive (gobe) lahko uËencem predstavite zgradbo gliv. Pod lupo ali mikroskopom lahko opazujejo preplet hif in razliËne razmnoæevalne strukture ter trose. Iz vzdolænega prereza z njihovim sodelovanjem povzemite znaËilno zgradbo viπjih gliv ter uËence opozorite na to, kaj je strokovno goba in kaj gliva. Glede na to, kje so predstavnike naπli, naj uËenci poskusijo Ëim bolj samostojno poiskati Ëim veË razliËnih medvrstnih odnosov, v katere vstopajo glive, navesti nekaj primerov ter iz tega sklepati na pomen gliv za Ëloveka in naravo. V drugem delu ure lahko ob pogovoru ter ogledu predstavnikov ponovite znanje o liπajih ter njihovem bioindikatorskem pomenu. Na tej osnovi skuπajte pojasniti pojem bioindikator ter navesti nekatere druge bioindikatorje (organizmi, s pomoËjo katerih doloËamo kakovost voda …). Glede na tipe liπajskih steljk, ki so jih uËenci naπli v okolici πole, naj sklepajo na kakovost zraka. PROBLEMSKE NALOGE IN DEJAVNOSTI 2. Raziskuj pestrost gliv. UËenci kot glive poveËini ne bodo prepoznali sneti in rij. 3. PoiπËi nekaj izdelkov, ki jih proizvajamo z uporabo kvasovk. Kruh in kvaπeno pecivo, alkoholne pijaËe … 4. S pomoËjo kvasovk napihni balonËek. Namen vaje je, da uËenci dojamejo kvasovke kot netipiËnega predstavnika gliv. Opazovali bodo lahko sproπËanje ogljikovega dioksida, kar izrabljamo pri rahljanju kvaπenega peciva. Plin bo napihnil balonËek. Tako bodo spoznali tudi neposredno vrednost gliv v prehrani ljudi. Spomnite jih tudi na sposobnost alkoholnega vrenja, ki so ga podrobneje obravnavali v 6. razredu. IzloËanje plina lahko poveæete tudi z dihanjem kvasovk.

105

5. S pomoËjo preglednice ponovi znaËilnosti gliv ter ugotovi stopnjo, ki so jo dosegle v razvoju. Ustrezne kvadratke pobarvaj. RAZVOJNE STOPNJE

Prisotnost jedra Predstavniki kraljestva so le enoceliËni.

Tkiva so razvita.

Organi so razviti.

Po katerih lastnostih so podobne rastlinam?

Imajo celiËno steno, jedro, vakuolo.

Po katerih lastnostih so podobne æivalim?

Hrane ne izdelujejo same. Nekatere so brez celiËne stene, se lahko premikajo ali poæirajo dele hrane.

Katere samosvoje lastnosti imajo?

CeliËno steno iz hitina.

ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PONAVLJANJE 1. Kaj lahko v mikologiji (panogi, ki se ukvarja z glivami) pomeni beseda goba? Goba je strokovno drugo ime za plodiπËe, laiËno pa zamenjuje pojem glive. 2. V kakπne medvrstne odnose vstopajo glive? Ponazori s primerom. Zajedavstvo (drevesne gobe, sneti, rje), soæitje (mikorizne glive), plenilstvo (glive, ki lovijo gliste). 3. OznaËi zgradbo glive na sliki. klobuk trosovnik

goba ali plodiπËe

tros bet

gliva

hife podgobje

4. Razloæi, kako so za Ëloveka lahko koristne tudi neuæitne glive. PoiπËi Ëim veË koristi. Nekatere strupene gobe so mikorizne (omogoËajo rast drevesom), so razkrojevalke …

106

5. Poveæi pojem s sliko. GrmiËasti liπaj

Skorjasti liπaj

Lisasti liπaj

6. V katero kraljestvo uvrπËamo liπaje in zakaj? Liπaje uvrπËamo med glive. V liπaju se glive zdruæujejo bodisi z modrozelenimi bakterijami bodisi z algami. Ker so glive stalni partner in ker liπaji ne sodijo v nobeno drugo kraljestvo, jih (liπaje) uvrπËamo med glive. 7. Kako delimo liπaje glede na razvitost steljke? Liπaje glede na razvitost steljke delimo na skorjaste, listaste in grmiËaste. 8. Kaj so bioindikatorji? Bioindikatorji so tiste vrste organizmov, ki kaæejo na razmere v okolju. 9. Zakaj so liπaji bioindikatorji? Prisotnost oz. odsotnost doloËenih liπajev kaæe na kakovost zraka na obmoËju njihovega rastiπËa. ZA RAZVEDRILO Geslo kriæanke: Mikoriza.

G R H B I O I N D I P L M I K O H S L U K V

M I K O R I Z A

I F A D I T A S 107

» E T I Z I V O

A S T A O © A N K V

R J I » E

E K E

STROKOVNA LITERATURA Z. Stropnik, Naπe gobje bogastvo, MK 1988 A. Piltaver, Zavarovane glive v Sloveniji, Ministrstvo za okolje in prostor republike Slovenije 1997 D. VrπËaj, Glive od Triglava do Jadrana, »ZP KmeËki glas 1990 N. Gunde Cimerman, Mikroglive: neznane znanke, Proteus, 5/63 2001 M. »ervenka, Rastlinski svet Evrope, MK 1988 P. Jordan in sodelavci: Gobe: Vodnik po svetu gob, Slovenska knjiga 2001 Liπajska karta Slovenije

KRALJESTVO RASTLINE OPERATIVNI CILJI • Na podlagi æe osvojenega znanja in izkuπenj poznajo pomen rastlin za naravo in Ëloveπtvo. • Seznanijo se z osnovnimi znaËilnostmi rastlin. • Znanje in izkuπnje iz niæjih razredov znajo povezati v pregledno celoto. • Znajo povzeti znaËilnosti razliËnih rastlinskih skupin in skupine med seboj razlikovati. DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA Tudi v tem veËjem podpoglavju sistematike ostaja osnovni cilj povezava æe osvojenega znanja o rastlinah v pregledno celoto. Enako kot pri bakterijah in glivah podrobneje ne obravnavamo razmnoæevanja rastlin, saj ni podlag za njegovo razumevanje. Delitev na osnovne sistematske kategorije je prikazana, vendar omejena predvsem na tiste kategorije, s katerimi se uËenci v vsakodnevnem æivljenju vsaj obËasno sreËajo. Tako so na primer pri obravnavi praprotnic izpuπËene dreæice. V uvodu poskuπam predstaviti pomen rastlin v naravi in za Ëloveka, ki ga lahko uËenci dopolnijo s svojimi primeri. Ob predstavitvi nekaterih izjem iz rastlinskega kraljestva poskuπam opozoriti na bistvene znaËilnosti rastlin. UËitelji ste seveda svobodni pri Ëasovni organizaciji snovi, priporoËamo pa, da rastline obravnavate spomladi, ko bo v naravi na voljo veliko predstavnikov za opazovanje. To bo moËno izboljπalo nazornost pouka in skrajπalo Ëas, potreben za osvojitev znanja. Toplo priporoËamo gojitev rastlin v razredu, zlasti tistih, ki imajo moËan pedagoπki uËinek ter omogoËajo vsestransko uporabo pri pouku (mesojedke, lepo cvetoËe, moËno diπeËe rastline in podobno). Preprosta in pregledna sistematska delitev znotraj kraljestva je prikazana na straneh 86 in 87 ter na zgoπËenki v nalogi Kraljestva. Najbolje bi bilo, Ëe bi veËino pouka izvedli v naravi. Morda lahko priredite naravoslovni dan, ki ga izkoristite tudi za to, da opazujete (naberete) Ëim veË razliËnih rastlin (in æivali). V uËilnici si uredite zaËasne terarije, kjer lahko posadite in gojite predstavnike tistih rastlin in æivali, ki jih boste potrebovali pri obravnavi posamezne sistematske skupine. Naravoslovni dan lahko organizirate tudi na koncu in v naravi izvedete pregled kraljestev gliv, rastlin in æivali. UËenci naj nabrani material razvrstijo v ustrezne sistematske kategorije in si ogledajo raznolikost predstavnikov. Æivali in rastline po konËani obravnavi (kjer je mogoËe) vrnite v naravo. Ob tem

108

boste lahko ponovili tudi poglavja iz ekologije ter osvajali nove metode in tehnike. UËence lahko opozorite, da moramo organizme vedno vrniti tja, od koder smo jih odvzeli. PriporoËilo naj poveæejo z znanjem o ekosistemih in populacijah ter preseljevanju vrst. PROBLEMSKE NALOGE IN DEJAVNOSTI 1. Dopolni rubrike o pomenu rastlin za ljudi. UËence lahko razdelite v 4 skupine. Doma naj prelistajo knjige o uporabnih rastlinah, zdravilnih zeliπËih, obiπËejo lahko tudi trgovine z blagom in lekarne. Pri odgovoru naj poskusijo biti Ëim bolj ustvarjalni in izvedeti predvsem kaj novega in zanimivega.

ALGE OPERATIVNI CILJI • Obnovijo æe osvojeno znanje o algah in izluπËijo znaËilnosti, pomembne za sistematiko. • Seznanijo se z razvojno stopnjo, ki so jo dosegle alge. • Znajo navesti nekaj sistematskih skupin in njihovih predstavnikov. • Vedo, da so predniki danaπnjih zelenih alg izvorna skupina za vse viπje rastline. • Spoznajo pojma steljka in steljËnica. DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA Alge so uËenci podrobno spoznavali v 7. razredu pri obravnavi morja ter sladkih voda. Kljub vsemu bodo znaËilnosti alg najlaæe obnovili ob æivih primerkih. Pomagate si lahko tako, da uporabite primerke iz algarija, suhe zbirke, æive pa naberete v sladkih vodah, kupite v trgovinah z akvarijsko opremo ali naberete na morju. Vsaj kakπen uËenec v letniku verjetno veËkrat zahaja na morje. Prosite ga lahko, da prinese nekaj alg, tako da bo pouk bolj nazoren. Omislite si lahko tudi gojitev vodnih rastlin v akvariju. Tako bodo pri roki vse leto. Meπanico soli za pripravo morske vode dobite v akvarijskih trgovinah. Pestrost alg bodo uËenci najbolje spoznali, Ëe jim boste predstavili Ëim bolj raznovrstne predstavnike. Raznovrstne pomeni tako glede na razmere, kjer uspevajo (kopno, sladke vode, morje), po velikosti in obliki (orjaπka haloga, planktonske alge) kot tudi po barvi (v akvariju lahko gojite predstavnike razliËnih skupin alg: zelene, rdeËe, rjave …). Osnove sistematike alg so zajte tudi v nalogi Kraljestva na zgoπËenki. Napotite jih raziskovat drevesno lubje. Zeleni poprh so alge Chlorelle. Verjetno ne bodo pomislili, da bodo alge lahko nabrali tudi na kopnem. Opazujejo naj, na kateri strani dreves uspevajo. »e bodo uËenci alge sami nabirali, bodo obenem spoznali æivljenjske razmere, v katerih æivijo, in pouk bo tako najbolj nazoren. Poleg tega se bodo morda tja vraËali tudi v prostem Ëasu. UËenci naj alge primerjajo z bakterijami in glivami. Opredelijo naj napredek v razvojni stopnji. Algam pripadajo najmanjπi in tudi najveËji predstavniki rastlin. Morda je kdo æe obiskal skandinavske obale in domov prinesel kos orjaπke haloge. Oglejte si ga pri pouku. Pod mikroskopom si lahko ogledate tudi enoceliËne alge. Ob pogledu na kremenaste alge bodo uËenci gotovo uæivali. Predlog posredovanja uËne teme Glede na to, da ni bistveno veË novih vsebin kot v 7. razredu oz. gre le za povzemanje in obnovitev, bi lahko uËno uro zaËnete z razstavo, ki jo pripravite skupaj z uËenci. Ob nabranem

109

materialu lahko povzamete raznolikost okolij, kjer uspevajo alge, znaËilnosti alg ter jih razdelite v sistematske skupine. UËence spomnite πe na pomen alg, saj so najpomembnejπi proizvajalci hrane v morju in kisika na Zemlji. Po konËanem pogovoru lahko uËenci obnovijo snov ob izpolnjevanju nalog v delovnem zvezku, ogledate pa si lahko tudi video o algah ali podobno. PROBLEMSKE NALOGE IN DEJAVNOSTI 1. Primerjaj algo, mah in poljubno cvetoËo rastlino. Napiπi, katere rastlinske organe imajo razvite. Katere razlike lahko opaziπ? Alga: Mah:

nima razvitih rastlinskih organov. Pravih rastlinskih organov πe ni, so le prava tkiva. LoËimo pa: neprave korenine, nepravo steblo in neprave liste. CvetoËa rastlina: prave korenine, steblo, listi in cvet. Morda se bodo spomnili tudi lastnosti praprotnic. Rastlinske organe so obravnavali v 6. razredu pri naravoslovju. ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PONAVLJANJE 2. Kakπen pomen imajo alge za æivljenje na Zemlji? Alge so glavni proizvajalec kisika in hrane na Zemlji. 3. Po Ëem lahko ugotoviπ, da je rastlina alga? Ima celice, ki vsebujejo jedro, kloroplaste s klorofilom, vakuolo ter celiËno steno iz celuloze. Nimajo razvitih pravih rastlinskih organov in tkiv. RAZVOJNE STOPNJE

Prisotnost jedra

MnogoceliËar

SteljËnica

Nepravi rastlinski organ

Ima korenino

Ima steblo

Ima list

Ima seme

Ima cvet in plod

110

5. Kaj je steljka? Steljka je poimenovanje oblike telesa rastlin, ki nimajo razvitih pravih rastlinskih organov in tkiv. 6. Dopolni preglednico! EVGLENOFITI

DIATOMEJKE

ALGE EVGLENA RJAVE ALGE

RDE»E ALGE

JADRANSKI BRA»I» ORJA©KA HALOGA

VRANGELIJA

ZELENE ALGE

VOLVOKS SPIROGIRA MORSKI DEÆNI»EK COSMARIUM PEDIASTRUM

ZA RAZVEDRILO Reπitev: alga, steljka

MAHOVI OPERATIVNI CILJI • Obnovijo æe osvojeno znanje o mahovih in izluπËijo znaËilnosti, pomembne za sistematiko. • Vedo, da imajo razvita tkiva, rastlinski organi pa πe niso pravi. • Vedo, da jih delimo na jetrenjake in listnate mahove. DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA Tudi mahovi so tema, ki jo uËenci skorajda v celoti poznajo. Nova je le delitev na listnate mahove in jetrenjake. Zgradbo mahov ter ekoloπki pomen so obravnavali æe v 7. razredu. Zato se letos lahko usmerite predvsem na evolucijski pogled in ves Ëas primerjate napredek v razvoju, ki ga je dosegla neka sistematska skupina in seveda na sistematsko delitev. Osnovno delitev lahko vadijo tudi ob pomoËi interaktivne igre Kraljestva na zgoπËenki. UËenci lahko poskusijo nabrati Ëim bolj raznolik material. Opozorimo jih, da so mnogi mahovi redki in ogroæeni, zato naj jih naberejo le toliko, kot je potrebno za pouk. Suh mah skrbno spravite in ga uporabite prihodnje leto. Mahovne blazinice so si navzven zelo podobne. Iz njih naj poskusijo oddeliti posamezen organizem in si ogledajo zgradbo. Poskusite jih doloËiti s preprostimi slikovnimi kljuËi. RaziπËite njihov status ogroæenosti. Ob koncu jih lahko fotografirate in izdelate plakat. V drugem delu poskusite poiskati njihove evolucijske pridobitve. Ogledate si jih lahko pod mikroskopom. ObiπËete lahko tudi πotiπËe ali visoka barja.

111

Predlog posredovanja uËne teme UËna tema je kratka, zato jo lahko pridruæimo kakπni drugi oz. obdelamo samostojno v uri, ko preverjamo znanje ali podobno. Vsekakor velja mahove obravnavati ob ogledu predstavnikov. Za razumevanje evolucijskega napredka je nujno, da imajo uËenci ves Ëas pred oËmi tudi rastiπËne razmere, kjer rastline uspevajo, in njihov naËin æivljenja. Pomembno je, da razumejo, zakaj mahove najdemo le v vlaænem okolju in kako sprejemajo vodo, kako se razmnoæujejo (ob pomoËi vode). Najbolje je, Ëe jih lahko opazujete v naravnem okolju, sicer pa vsaj ob nabranih raznolikih predstavnikih. Pomagajte jim pri doloËitvi vrst. Nato iz blazinic izloËite posamezne organizme ter prouËite zgradbo in se pogovorite o evolucijskem napredku. Mahovi niso niti brstnice niti steljËnice. Niso niti vmesna skupina, paË pa stranska. Ker uËenci πe niso osvojili pojma brstnica, to primerjavo izvedite πele ob obravnavi praprotnic. Primerjajte jih le z algami. Na koncu naj uËenci reπijo naloge iz delovnega zvezka. PROBLEMSKE NALOGE IN DEJAVNOSTI 1. Opazuj raznolikost mahov. UËenci naj poskusijo priti do znanja z lastnim raziskovanjem in Ëim bolj samostojno. Tako bodo bolj samozavestni in zadovoljni, ohranili bodo veË podatkov. ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PONAVLJANJE 1. S pomoËjo preglednice ponovi lastnosti mahov. Ustrezne kvadratke pobarvaj. Primerjaj jo s preglednico na str. 97. Kakπen napredek v razvoju glede na alge kaæejo mahovi?

RAZVOJNE STOPNJE

Prisotnost jedra

MnogoceliËar

SteljËnica Nepravi rastlinski organ

Ima korenino

Ima steblo

Ima list

Oploditev odvisna od vode

Ima seme

Ima cvet in plod

112

Mahovi so naprednejπi od alg v tem, da imajo razvita æe prava rastlinska tkiva in neprave rastlinske organe. Sposobni so uspevanja na kopnem. 2. Kakπen je pomen mahov v ekosistemu? Mahovi so izredno pomembni za zadræevanje vode v gozdu, kot prebivaliπËe æivali, na golem skalovju pa ustvarjajo ugodne razmere za rast drugih rastlin. 3. Kako mahovi sprejemajo vodo? Vodo sprejemajo z vso telesno povrπino. 4. Dopolni preglednico! MAHOVI

LISTNATI MAHOVI

JETRENJAKI

studenËni jetrenjak

SREBRNI MAH LASASTI KAPI»AR ©OTNI MAH

ZA ZELO RADOVEDNE 1. Opazuj mahovne blazinice na golem skalovju. Majhno zaplato lahko odstraniπ. a) Z lupo raziπËi, koliko æivih bitij je v mahu naπlo dom. b) Ali je bilo pod mahom kaj prsti? Kako se je znaπla tam? S to vajo lahko uËenci sami pridobijo odgovor na 2. vpraπanje za ponavljanje. ZA RAZVEDRILO Reπitev: mahovi (izpeljemo iz strahovi)

PRAPROTNICE OPERATIVNI CILJI • Obnovijo æe osvojeno znanje o praprotnicah in izluπËijo znaËilnosti, pomembne za sistematiko. • Seznanijo se s pojmom brstnica. • Vedo, da imajo praprotnice razvita tkiva in prave rastlinske organe, cveta pa πe ne. • Seznanijo se z osnovnimi sistematskimi kategorijami praprotnic in poznajo nekaj predstavnikov. DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA Praprotnice so veliko bolj dostopni organizmi kot na primer alge. UËenci jih poznajo, zato lahko naberete tudi veliko raznolikega materiala. Znanje o zgradbi ob predstavnikih le 113

obnovite na temelju znanj iz 7. razreda. Poskrbite, da bodo na voljo praprotnice z razliËno oblikovanimi listnimi ploskvami. UËenci naj na vsakem predstavniku posebej poskusijo ugotoviti, kaj so korenine, podzemno steblo in kaj list. Zelo verjetno je, da bodo zamenjali podzemno steblo s korenino, ker je v zemlji, pri listu orlove praproti pa bodo kot list dojeli le njegov del. UËencem ob praprotnicah predstavite tudi predstavnike niæjih sistematskih kategorij (alge in mahovi). Primerjajo naj zgradbo in ugotavljajo napredek. Ob tem lahko razloæite pojem brstnica ter pravi rastlinski organ. Opozorite jih na odsotnost cveta. Pod lupo lahko opazujete rjav poganjek preslice in storæasto strukturo s trosi. Ugotovijo naj, ali je podoben cvetu. Oglejte si razliËno namestitev trosovnikov. Skupina je sistematsko dokaj raznolika, zato lahko veË truda vloæite v pridobitev Ëim bolj pestrega materiala. Lahko izdelate tudi herbarij, tako da boste imeli znaËilne predstavnike vedno pri roki. Pri izdelavi herbarija in nabiranju rastlinskega materiala ne pretiravajte. S svojo dejavnostjo ne povzroËajte πkode. Spet opazujte rastiπËne razmere praprotnic in se pogovorite o njihovem evolucijskem razvoju. Prinesete lahko tudi kos premoga. Ob koncu ure lahko spoznanja o sistematski delitvi praprotnic preverite s pomoËjo interaktivne igre Kraljestva na zgoπËenki. Predlog posredovanja uËne teme Uro lahko pripravite podobno kot pri mahovih. Ob ugotavljanju zgradbe razloæite pojem pravi rastlinski organ. Ob primerjavi predstavnikov alg, mahov ter praprotnic razloæite pojem brstnica. PROBLEMSKE NALOGE IN DEJAVNOSTI 1. Izkoplji eno od praproti in si jo oglej. Njeno zgradbo primerjaj z zgradbo mahov. Nariπi jo in na njej oznaËi lastnosti brstnic z eno in lastnosti praprotnic z drugo barvo. S pomoËjo preglednice ponovi lastnosti praprotnic. Ustrezne kvadratke pobarvaj. RAZVOJNE STOPNJE

Prisotnost jedra

MnogoceliËar

SteljËnica

Nepravi rastlinski organ

Ima korenino

Ima steblo

Ima list

Oploditev odvisna od vode

Ima seme

Ima cvet in plod

114

Praprotnice imajo veliko bolj trde liste od mahov, ker imajo prave liste zavarovane s povrhnjico in voskastimi premazi. ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PONAVLJANJE 1. Kaj so brstnice? Brstnice so tiste rastline, ki imajo razvite prave korenine, steblo in liste. 3. Razloæi razliko med praprotmi in praprotnicami. Z besedo praprotnice imenujemo celotno sistematsko skupino, ki vkljuËuje lisiËjake, preslice in praproti. Praproti so le oæja skupina praprotnic. 4. Dopolni preglednico. PRAPROTNICE

PRESLICE

LISI»JAKI

NJIVSKA PRESLICA MO»VIRSKA PRESLICA

KIJASTI LISI»JAK BRINOLISTNI LISI»JAKI

PRAPROTI

STARINSKE PRAPROTI

PRAVE PRAPROTI

VODNE PRAPROTI

kaËji jezik

jelenov jezik navadna glistovnica rjavi srπaj zeleni srπaj rebrenjaËa orlova praprot navadna sladka korenina

plavËek

ZA RAZVEDRILO Geslo kriæanke: Praprot.

P O P E K B R S T D I N O Z A V R P R E O R L O P R O T O C V E T

N I M V V

115

I C E O G A P R A P R O T C I

SEMENKE OPERATIVNI CILJI • • • •

PouËijo se o bistvenih znaËilnostih semenk (seme). NauËijo se razlikovati med predstavniki golo- in kritosemenk. S preprostimi slikovnimi doloËevalnimi kljuËi se nauËijo doloËati druæine in rodove. Poznajo osnovne sistematske kategorije golosemenk in nekaj predstavnikov, poudarek je na poznavanju domaËih iglavcev. • Obnovijo osnovna znanja o zgradbi cveta in o plodu. • Obnovijo osnovna znanja ter razlikujejo med predstavniki eno in dvokaliËnic. • Poznajo nekaj druæin eno in dvokaliËnic ter njihovih predstavnikov. POPRAVEK Na str. 121 pri prikazu znaËilnosti eno in dvokaliËnic manjka prikaz koreninskega sistema, πopast koreninski sistem pri enokaliËnicah ter koreninski sistem z glavno in stranskimi koreninami pri dvokaliËnicah. UËence opozorite, naj si to znaËilnost ogledajo na str. 120, na kateri je ilustracija kalitve eno in dvokaliËnice. DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA S semenkami se uËenci sreËujejo vsakodnevno. Pridelujejo jih na vrtu, z njimi se prehranjujejo, spremljajo jih na poti v πolo. Tudi pri pouku naravoslovja so æe spoznali mnogo predstavnikov tako krito kot golosemenk. V 6. razredu so podrobno obravnavali zgradbo viπjih rastlin: korenino, steblo, list, cvet, plod in seme. Najzahtevnejπa naloga te teme bo spraviti vso to veliko koliËino podatkov in æe nekoliko pozabljenega znanja na plan ter ga povezati v pregledno celoto. Za zaËetek ne kaæe obravnavati posameznih sistematskih skupin, paË pa nadaljevati rdeËo nit iz prejπnjih poglavij. UËencem pomagajte ustvariti dobro predstavo o napredku v razvoju semenk. K temu jih usmerja æe prvo problemsko vpraπanje. Ob rezultatih, ki jih bodo uËenci pridobili z vajo izsuπevanja rastlin, lahko pripravite pregled evolucijskega napredka v okviru kraljestva rastlin. Pri tem vam bodo v veliko pomoË pester rastlinski material pa tudi predlagane gojitve. UËenci naj prinesejo Ëim veË razliËnih plodov ter semen, posadite pa lahko tudi semena koruze in fiæola. Ker fiæol in koruza v lonËku ne bosta ustrezno hitro razvila cvetov, plodov in semen, lahko posadite tudi narcise in zvonËke. Ti bodo (z umetno oploditvijo!) v kratkem Ëasu razvili semena, ki si jih boste lahko ogledali in spremljali njihov razvoj. Lahko pa nekaj semen fiæola posadite mnogo prej. UËitelji uËencem pogosto premalo natanËno pokaæejo, kje toËno je kaj v semenu, plodu, plodnici in podobno. Zato poskuπajte biti pri pouku Ëim bolj nazorni. Prereæite storæ, seme, plod, stebla eno in dvokaliËnic, natanËno poimenujte dele rastlin. Pri tem naj uËenci pridejo do posploπitve v zgradbi (storæa, plodu ali podobnega) na osnovi veliko razliËnih in konkretnih primerov. Spoznajo naj, da znaËilnega in tipiËnega v naravi ni. TipiËno nastaja le v naπih glavah in nam pomaga pri posploπitvah in obvladovanju ter predalËkanju pojmov. V uËbeniku je z ilustracijami ter natanËnim poimenovanjem pripravljena pregledna primerjava golo in kritosemenk (str. 114—115) ter eno- in dvokaliËnic (str. 120—121). Morda ste bili vajeni uporabljati izraz plodna luska, ki ga v uËbeniku zamenjuje sodobnejπe poimenovanje semen-

116

ska luska. V 8. razredu bi s ponovno obravnavo znaËilnosti v zgradbi eno in dvokaliËnic ter golo in kritosemenk izgubljali predragocen Ëas. Ob dobro pripravljenem materialu lahko snov kakovostno in hitro obnovimo in povzamemo na temelju znanj iz 5. in 6. razreda. Medtem ko imajo uËenci dokaj dobro osnovno znanje o semenkah, veliko manj poznajo posamiËne sistematske kategorije, kot so podrazredi in druæine. Menim, da je za to starostno stopnjo prezahtevno, da bi za vsako skupino poznali natanËno sistematsko kategorijo, zato so pri navedbah izpuπËene. V uËbeniku je navedenih nekaj druæin kritosemenk, seveda pa ste pri izbiri svobodni. Kljub vsemu naj bi jih nekaj le znali prepoznati ter povzeti nekaj znaËilnosti. Vsak uËenec naj bi po imenu v naravi prepoznal vsaj nekaj najbolj pogostih rastlin. Spodbudite jih lahko tudi k izdelavi herbarija. Rastline lahko poskusijo doloËiti s preprostimi slikovnimi kljuËi. UËence je potrebno opozoriti, da so nekatere rastline ogroæene in redke. Teh naj ne nabirajo. Lahko jih opazujejo, nariπejo ali fotografirajo. Poskrbite, da boste prineπene rastline ali materiale zares dobro izrabili in da ne bo priπlo do nepotrebnega in pretiranega nabiranja. S svojim odnosom in ravnanjem boste namreË uËencem vzgled. Navadno je veËja pozornost namenjena obravnavi æivali, ki same po sebi otroke najbolj pritegnejo. Prav zato sem se trudila rastline in æivali uravnoteæiti, in kjer se je le dalo, navajam primere iz obeh oziroma vseh kraljestev (obravnava medvrstnih odnosov …). Tu je vaπa vloga zelo pomembna. Tudi v æivljenju rastlin je mnogo zanimivosti, ki pa jih uËenci veliko manj poznajo. UËence spodbujajte, da bodo rastline tudi vonjali, tipali in okuπali (vendar le tiste, ki jih dobro poznajo). Spoznavajo lahko njihova barvila in jih gojijo. Skupaj lahko pripravite zeliπËne Ëaje in solate, opazujete pestrost v obarvanosti, naËinih opraπevanja cvetov ter razπirjanja semen. PrepriËana sem, da bodo ob pravi motivaciji delo nadaljevali tudi v prostem Ëasu in rastline vzljubili. Predlog posredovanja uËne teme UËno snov o semenkah bi morda veljalo razdeliti na 2 πolski uri. Pri obravnavi praprotnic lahko pripravite material za vajo izsuπevanja rastlin. UËenci naj natanËno stehtajo πampinjone, alge, mahove, praprotnice, semenke in seme ter jih dajo v suπilec. Rastline posuπimo Ëez noË. V razliËnih razredih lahko uËenci izsuπujejo razliËne rastline. Vse praprotnice in vse semenke nimajo enake koliËine vode v tkivih. Primerjate lahko tudi te rezultate. Ob zaËetku obravnave uËne teme bi lahko organizirali tehtanje rastlinskega materiala po skupinah in ob obravnavi rezultatov vodili pogovor o evolucijskem osamosvajanju od vode. Nato bi si ogledali reprezentativne predstavnike golo in kritosemenk. Material pripravite po shemi na str. 114—115. Delo lahko organizirate v dveh skupinah. UËenci naj na eni mizi opazujejo pelod, moπke in æenske storæe ter zrele razprte in prerezane storæe s semeni. Na drugi mizi lahko pripravite preËni prerez razliËno zrelih cvetov (npr. zvonËka, narcise, Ëeπnje ali jablane), plodu in semena. Na osnovi predznanja naj uËenci poskusijo poimenovati dele rastlin. Na tabli lahko organizirate primerjavo v razvoju rastlinskih organov pri eni in drugi skupini ter iz tega izpeljete napredek v razvoju obeh skupin v primerjavi z drugimi, ki so jih æe obravnavali. Ob koncu lahko obravnavate πe pregled golosemenk, s poudarkom na iglavcih. V veliko pomoË bo nabran material. UËence povabite, naj k naslednji uri prinesejo cvetoËe rastline iz narave, skupaj s koreninami. Prinesejo naj predvsem pogostejπe predstavnike. Drugo uro lahko zaËnete tako, da za zaËetek organizirate ogled znaËilnosti eno in dvokaliËnic. Delo bi spet potekalo na dveh mizah v dveh skupinah. Na pladnjih razprostrete prerezana kaleËa semena, koreninske sisteme, liste, pod mikroskopom pa preparate s preËno prerezanim steblom eno in dvokaliËnic.

117

Po ogledu naj uËenci ob vaπem vodstvu skupaj povzamejo znaËilnosti enih in drugih. Nabran rastlinski material razprostrite po omizju. UËenci naj ga najprej razdelijo na eno in dvokaliËnice, v okviru teh skupin pa naj poskusijo loËiti manjπe skupine po videzu rastlin. Tako jih bodo verjetno vsaj delno razdelili po druæinah. Pomagajo si lahko tudi z razliËnimi slikovnimi doloËevalnimi kljuËi. Ob koncu nekaj druæin izberite in jih podrobneje predstavite. Predstavitve lahko v obliki kratkih seminarskih nalog pripravijo tudi uËenci. Poudaritemo lahko tudi nekaj zavarovanih primerkov in πirπe gospodarsko pomembnih druæin ali rastlin. PROBLEMSKE NALOGE IN DEJAVNOSTI 1. Opazuj raznolikost in zapiπi, kaj je po tvojem mnenju razlog za tako uspeπno razπirjenost. PriËakujete lahko razliËne odgovore, ob preverjanju pa naj uËenci po potrebi odgovore dopolnijo tako, da bodo vsebovali naslednje razloge: • Razvile so organe in tkiva, zaradi katerih so manj odvisne od vode: korenine, ki dobro Ërpajo vodo, steblo, ki vodo prevaja v vse dele rastlin, listi vsebujejo zaπËitne voskaste prevleke. Te lastnosti imajo podobno razvite tudi praprotnice. Bistveno: • Razmnoæevanje ni veË odvisno od vode, opraπevanje poteka s pomoËjo vetra, æivali. • Seme je dobro zavarovano, razvile so pestre naËine razπirjanja. 2. Izsuπevanje gliv, alg, mahov, praprotnic, semenk in semena NajveËjo vsebnost vode kaæejo alge, manj mahovi in glive, pri praprotnicah in semenkah lahko priËakujete podoben rezultat, odvisno od predstavnika. Najmanjπo vsebnost vode ima seme. Rezultat kaæe postopno osamosvajanje rastlinskih skupin od vode, kar kaæejo tudi rastiπËne razmere predstavnikov. Alge uspevajo v vodnem okolju, mahovi v zelo vlaænem, praprotnice in semenke tudi v bolj suπnih razmerah. 4. Opazuj razvoj cvetnega popka v plod. Doma imamo pred hiπo posajeno Ëeπnjo. Na njej lahko opazujemo æivljenjski krog. Opazovanje lahko zaËnemo zelo zgodaj ter spremljamo razvoj brstov v liste in cvetove. Pri mladih cvetovih lahko opazujemo zgradbo cveta ter semenske zasnove. S staranjem cveta nekateri cvetni elementi propadejo, drugi se razvijajo dalje. Opazujemo lahko razvoj semenskih zasnov v seme in plodnice v plod. Pri takπnem opazovanju bodo lahko tudi uËenci opazili, da vsi cvetovi niso bili oplojeni, drugi so odpadli. Na cvetove prihajajo ne le domaËe Ëebele, paË pa tudi mnoge divje vrste Ëebel in drugih opraπevalcev. 5. Zapiπi nekaj gospodarsko pomembnih kritosemenk. Gospodarsko pomembne kritosemenke: bukev, kavovec, predstavniki druæine roænic (jablane, hruπke, slive, zaËimbnice, rastline, iz katerih pripravljamo Ëaje, diπave in podobno).

118

6. Obkroæi tisto rastlino, ki sodi med ustnatice. Med ustnatice sodi rastlina na ilustraciji — mrtva kopriva. 8. Kaj posebnega opaziπ pri cvetovih? Oglej si jih z lupo. Listi so sedeËi, brez cvetnega peclja, stebla votla, kolenËasta, cvetovi znaËilno vetrocvetni, niso privlaËnih barv in so nediπeËi, organizirani v socvetja. ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PONAVLJANJE 1. S pomoËjo preglednice ponovi lastnosti semenk. Ustrezne kvadratke pobarvaj. Primerjaj preglednice razliËnih rastlinskih skupin. Kakπen napredek v stopnji razvoja opaziπ?

SEMENKE GOLOSEMENKE NE

KRITOSEMENKE

RAZVOJNE STOPNJE

Prisotnost jedra

MnogoceliËar

SteljËnica

Razvitost pravih tkiv

Ima korenino

Ima steblo

Ima list

Oploditev odvisna od vode Ima seme

Ima cvet in plod

2. Kako loËimo trave od ostriËevk? Trave nimajo loËenih moπkih in æenskih socvetij, prerez stebla trav je okrogel, prerez stebla πaπev pa trikoten oz. robat.

119

3. Zakaj imajo vetrocvetke neizrazit in nediπeË cvet z veliko cvetnega prahu? Barve, oblike, diπavne snovi in nektar privabljajo opraπevalce (æuæelke, ptice), zato imajo vetrocvetke neprivlaËne in nediπeËe cvetove z veliko cvetnega prahu. Prenos cvetnega prahu z vetrom ni tako natanËen kot z æuæelkami, zato ga morajo proizvesti zelo veliko. ZA RAZVEDRILO Golosemenke: I, K Kritosemenke: A, B, C, », D, E, F, G, H, J Roænice: C Metuljnice: B Koπarnice: A, J Lilijevke: », D, F Trave: G OstriËevke: E Orhideje: H STROKOVNA LITERATURA M. »ervenka, Rastlinski svet Evrope, MK 1988 M. Raffaelli, Botanika, MK 1990 D. Attenborough, Zasebno æivljenje rastlin, Cankarjeva zaloæba 1996 B. Hlad in sodelavci, Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti, Ministrstvo za okolje in prostor republike Slovenije, Agencija RS za varstvo narave 2001 T. Wraber, Travniπke rastline na Slovenskem, Preπernova druæba 1986 M. Bricelj in sodelavci, Biologija, leksikon, Cakarjeva zaloæba 1983 M. Krese, 100 travniπkih rastlin Slovenije, TZS 2003 P. Bohinc, Slovenske zdravilne rastline, MK 1985 M. Jazbec, V sadnem vrtu, »ZP KmeËki glas 1985 M. Likar in sodelavci, Praktikum fiziologije rastlin, ©tudentska zaloæba 2003

120

DVOKRPI GINKO

MACESEN

121

DETELJE

VRTNICA

GRAHORJI

JABLANA HRU©KA

ZELJE

BRNISTRA

ROÆNICE

FIÆOL

KRIÆNICE

DVOKALI»NICE

VELBI»EVKA

GNETOVCI

MRTVA KOPRIVA TRAVNI©KA KADULJA DOBRA MISEL META

USTNATICE

CIKAS

SAGOVCI

REGRAT

CIKORIJA

IVANJ©»ICA

KO©ARNICE

TULIPAN HIJACINTA MO»VIRSKA LOGARICA »EBULA

LILIJEVKE

MA»JI REP

©A©I

NAVADNA REZIKA

MUNEC

OSTRI»EVKE

ENOKALI»NICE

DI©E»A BOLJKA

P©ENICA

TRAVE

KRITOSEMENKE

LEPI »EVELJC

MA»JE UHO

KUKAVI»KE

3. Dopolni preglednico.

METULJNICE

CIPRESA

BRIN

TISA

»RNI BOR

RDE»I BOR

GINKIJEVCI

IGLAVCI

GOLOSEMENKE

SEMENKE

ZA ZELO RADOVEDNE

KRALJESTVO ÆIVALI PRAÆIVALI (Protozoa) OPERATIVNI CILJI:

Zvedo, kdo so predniki danaπnjih praæivali. Spoznajo temeljne znaËilnosti skupine. Seznanijo se s posameznimi skupinami praæivali in njihovimi predstavniki. Pod mikroskopom si ogledajo predstavnika korenonoæcev in predstavnike migetalkarjev. Primerjajo predstavnike razliËnih skupin. Spoznajo, kakπna je njihova vloga v ekosistemu. Sklepajo o pomenu praæivali.

DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA: Nekatere praæivali so uËenci spoznali æe v 7. razredu pri naravoslovju. Predstavimo jim temeljne znaËilnosti predstavnikov te skupine s poudarkom na enoceliËni zgradbi. UËence spodbujamo, da z uporabo predznanja in novih spoznanj ugotovijo skupne znaËilnosti praæivali. »im veË predstavnikov naj si ogledajo na fotografijah, πe bolje pa skozi mikroskop, da dobijo predstavo o velikosti in celiËni zgradbi. Med seboj naj jih primerjajo in ugotavljajo podobnosti in razlike. UËenci naj poskusijo ugotoviti, zakaj obravnavane æivali uvrπËamo med praæivali. Bodite pozorni na moæne napaËne predstave, da uËenci praæivali ne bi povezali z æe izumrlimi æivalmi. Ogledajo naj si predstavnike razliËnih skupin ter poskusijo ugotoviti razlike in podobnosti med njimi. Opozorimo jih, naj bodo pozorni predvsem na obliko telesa in organele za premikanje. Tako jih bodo z lahkoto razvrstili v πtiri skupine. Ob CD-ju lahko spoznavajo predstavnike in utrjujejo pridobljeno znanje. PROBLEMSKE NALOGE IN DEJAVNOSTI 5. Spoznaj amebo »e je le mogoËe, naj si uËenci skozi mikroskop ogledajo æive amebe. Opozorite jih, naj pozorno opazujejo spremembo oblike in naËin premikanja. Tako bodo najbolje osvojili pojem panoæice. Na temelju natanËnega opazovanja nariπejo eno amebo. Ugotovili bodo, da je to teæko, ker se njena oblika ves Ëas spreminja. Svojo risbo naj primerjajo z risbami soπolcev in s tistimi iz literature. Ugotovitve naj zapiπejo v delovni zvezek. Postopkov za gojitev je veliko. Kadar zaËenjamo gojiti amebe ali katerekoli druge orgamizme, navadno preizkusimo veË razliËnih postopkov. Nabiranje Amebe najdemo na rastlinskem materialu v jezerih in ribnikih, kjer je dovolj organskih snovi, voda pa ni preveË alkalna. Zadræujejo se na spodnji strani listov vodnih rastlin in na povrπini vode, pokrite z listjem in drugimi organskimi ostanki. Naberemo lahko rastlinski material

122

in ga prenesemo v laboratorij, kjer ga pregledamo tako, da z njega postrgamo sluzasto prevleko in se prepriËamo, ali je v njem kaj ameb. Amebe najdemo tudi po kamenju. Velikokrat so na spodnji strani plavajoËih vodnih rastlin, na primer lokvanja ali blatnika. S prstom povleËemo po spodnji strani lista. »e je pokrita s sluzasto prevleko, bodo na listu gotovo amebe. Take liste naberemo, v laboratoriju pa s skalpelom ali kako drugaËe postrgamo sluzasto snov s spodnje povrπine listov v gojilno raztopino. ©e prej se prepriËamo, ali so v sluzi amebe. V nekaj tednih jih bomo imeli dovolj za prouËevanje in opazovanje. Amebe najdemo tudi na povrπini stojeËih voda, kjer je dovolj organskih ostankov, npr. plavajoËega in gnijoËega listja in drugega. To ››smetano« posnamemo z organskim materialom vred in prenesemo v laboratorij. Prineseni material zlijemo v visoko, ozko stekleno posodo. Teæji organski material se bo potopil na dno, na povrπini te plasti pa se bodo nabrale amebe, ki jih poberemo s pipeto v petrijevko in pregledamo pod mikroskopom. Kultura amebe v infuzumu brezovih vejic V pollitrsko posodo vlijemo 300 ml sterilizirane (segrete do 45ºC) in ohlajene vode iz vira, kjer smo nabrali æivali. Vanjo damo 2—3 g prav tako steriliziranih brezovih vejic (10 minut v kopeli z vrelo vodo). Vse skupaj naj stoji v toplem prostoru 10—15 dni. V tem Ëasu se razvijejo bakterije, ki so hrana za amebe. Preverimo pH infuzuma; Ëe je kisel, dodamo 1—2 kapljici 1-odstotne raztopine NaHCO3, Ëe pa je baziËen, pa 1—2 kapljici 1-odstotne HCl; pH infuzuma mora biti nevtralen. Nato odlijemo v Ëisto posodo 100 ml te tekoËine in dodamo 200 ml sterilizirane vode iz ribnika. Okuæimo jo z amebami. Po dveh tednih najdemo mnoæico ameb po steklu posode in v tekoËini. »e æelimo kulturo obdræati dalj Ëasa, ji dolivamo 1—2 veliki ælici pripravljenega infuzuma, in sicer vsake 2—3 dni. Kultura z riæem ali pπeniËnimi zrni V veËjo petrijevko vlijemo 50 ml sterilizirane vode, vanjo pa damo 5—6 steriliziranih zrn riæa ali pπenice. Posodo pokrijemo. Po dveh dneh je voda okoli zrn motna. Ko je okoli njih sluz, je hranilna podlaga pripravljena in lahko ji dodamo amebe. Gojimo jih pri temperaturi 20—24ºC. Po 3—4 tednih je v gojiπËu veliko ameb. 7. Opazovanje migetalkarjev UËenci naj sami pripravijo gojiπËe migetalkarjev. Malo sena ali majhen kos posuπenega bananinega olupka naj v litrskem kozarcu prelijejo z vodo iz naravnega vira. (»e je preveË sena ali prevelik kos bananinega olupka, æe v nekaj dneh zmanjka kisika in migetalkarji poginejo.) Æe po nekaj dneh v tako pripravljenem infuzumu plava mnoæica razliËnih praæivali. Najπtevilnejπi so migetalkarji. Skozi mikroskop naj si jih ogledajo ter ob tem poskusijo spoznati njihovo zgradbo, obliko telesa naËin premikanja in prehranjevanja. Sami naj ugotovijo, da se veËina opazovanih æivali premika z migetalkami, in jih zato uvrπËamo med migetalkarje. Pomagajmo jim doloËiti razliËne predstavnike. Spodbujajmo jih k razmiπljanju in z dodatnimi vpraπanji poskusimo doseËi, da bodo ugotovili, da so se praæivali v gojiπËu razvile iz cist, ki so v senu Ëakale na ugodne æivljenjske razmere. Opozorimo jih na natanËno in pozorno pregledovanje vzorca. Pogosto lahko pri natanËnem pregledovanju preparata naletimo na æival, ki se deli. Ob tem lahko razloæimo razmnoæevanje praæivali. UËenci naj nariπejo dva razliËna osebka. Poskusijo naj ugotoviti razlike in podobnosti. Svojo skico naj primerjajo s tistimi v uËbeniku.

123

ZA ZELO RADOVEDNE Oglej si prehranjevanje paramecija. Kot dodatno nalogo lahko skozi mikroskop opazujejo prehranjevanje paramecijev. Vlakna vate ustavijo paramecije, da jih uËenci laæje opazujejo pri poæiranju obarvanih kvasovk. Ob tem si lahko ogledajo tudi, kaj se s kvasovkami dogaja v paramecijevem telesu. Zaradi reakcije s prebavnimi encimi je za obarvanje kvasovk najbolje uporabiti kongo rdeËe barvilo. Da se bodo kvasovke obarvale, jih moramo prej prevreti. GojiπËe paramecijev lahko pripravimo sami. Potrebujemo posodo (1/2 do 2 litra prostornine — ne preveË visoko, da bo povrπina vodne gladine Ëim veËja), gazo, elastiko in vodo iz naravnega vira (brez plenilcev). Posodo napolnimo pribliæno do 3/4 z vodo iz naravnega vira in dodamo kulturo paramecijev (dobimo jih v stojeËi plitvi mirni vodi, kjer se nabira mulj in trohnijo odmrli deli rastlin, ali v mirnem kotu akvarija, kjer se nabira mulj). Dodamo hrano (posuπen bananin olupek, posuπeno kolerabo, seno, suho listje, prekuhana zrna æita, kvas, mleko v prahu …), pokrijemo z gazo in postavimo v topel (okoli 20ºC) zasenËen prostor. Po potrebi dodajamo malo hrane. V dveh tednih se razvije bogato gojiπËe paramecijev. Taka kultura nam bo ostala nekaj mesecev. »e se v njej pojavijo manjπe oblike paramecijev, bodo v tekmi za hrano izgubile bitko in ostale bodo vedno le veËje oblike teh organizmov. Gojenje s pπeniËnimi zrni ali v senenem infuzumu V prekuhano vodo iz ribnika ali iz potoka damo 4—6 zrn prekuhane pπenice. Uporabljamo lahko tudi destilirano vodo. ©est gramov senenega drobirja (najbolje suhega travniπkega maËjega repa) damo v liter destilirane vode. Kuhamo kakih 20 minut, dokler ne postane voda rjava. Pustimo, da se ohladi, in Ëez 24 ur damo v gojiπËe paramecije. Tako kulturo lahko gojimo veË mesecev, Ëe ji vsak mesec dodajamo nekaj sena. GojiπËe iz repe Repo zreæemo na pribliæno 1 cm3 velike kocke, jih posuπimo in shranimo na suhem. V 1—2litrsko posodo nalijemo vodo iz akvarija, iz ribnika ali vsaj en teden postano vodovodno vodo. Nato vræemo vanjo dva koπËka suhe ali sveæe repe, pustimo stati dva dni, da se razvijejo bakterije, in dodamo paramecije. V dveh tednih bo v gojiπËu veliko πtevilo paramecijev. Po 4—5 tednih je treba kulture paramecijev obnoviti. GojiπËe iz kvasa Postopek je enak kot pri gojenju z repo, le da damo namesto repe v kulturo paramecijev vsak tretji dan za noæevo konico suhega kvasa ali pribliæno enako koliËino sveæega. Parameciji se hranijo s kvasovkami.

124

ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PONAVLJANJE 1. K æivalim v levem stolpcu napiπi, s Ëim se premikajo in v katero skupino jih uvrπËamo.

ÆIVAL

PREMIKANJE

SKUPINA

Ameba

s panoæicami

korenonoæci

Vrteljc

z biËkom

biËkarji

LuknjiËarke

s panoæicami

korenonoæci

Paramecij

z migetalkami

migetalkarji

BiËkar ovratniËar

z biËkom

biËkarji

ZvonËica

z migetalkami

migetalkarji

Mreæevci

s panoæicami

korenonoæci

©koljËica

z migetalkami

migetalkarji

2. Kdo povzroËa malarijo? a) komar mrzliËar b) paramecij

c) plazmodij d) metljaj

3. Med naπtetimi æivalmi obkroæi praæivali. a) spuæva b) vrteljc c) polæ mlakar d) paramecij

e) pokrovaËa f) ameba g) πkoljËica h) metljaj i) zvonËica

4. Katera od naπtetih æivali ni praæival? a) iskrnica b) spuæva

c) zvonËica d) ameba

5. Na Ërto za trditvijo napiπi DA, Ëe je pravilna, ali NE, Ëe je nepravilna. a) Paramecija uvrπËamo med biËkarje.

b) Praæivali so mnogoceliËni organizmi.

c) Korenonoæci se premikajo s panoæicami.

d) Praæivali se razmnoæujejo z delitvijo.

125

6. K naπtetim skupinam praæivali pripiπi po enega predstavnika. BiËkarji

biËkar ovratniËar, vrteljc, evglena

Korenonoæci

ameba, luknjiËarke, mreæevci

Trosovci

plazmodij, gregarina

Migetalkarji

paramecij, zvonËica, πkoljËica, trobljica

7. Dopolni preglednico. PRAÆIVALI MIGETALKARJI

BI»KARJI

biËkar ovratniËar

vrteljc

paramecij

zvonËica

KORENONOÆCI

ameba

πkoljËica

trobljica

TROSOVCI

luknjiËarke

mreæevci

gregarina

plazmodij

ZA RAZVEDRILO 1. Reπitev anagrama: PRAÆIVALI 2. Reπitev rebusa:

MREÆEVCI

STROKOVNA LITERATURA C. A. Welch in sodelavci, Razvoj æivljenja od molekule do Ëloveka, DZS 1974 J. Hadæi, Razvojna pota æivalstva, MK 1970 J. MatjaπiË, Iz æivljenja najmanjπih, MK 1956 M. »uËek, M. Povæ, ©olski bioloπki laboratorij, DZS 1977 R. Ocepek, P. Schauer, M. Sterle, T. VerËkovnik, D. VrπËaj, Bioloπko laboratorijsko in terensko delo, DZS 1986

126

SPUÆVE (Porifera = Spongiaria) OPERATIVNI CILJI

Zvedo, da so se spuæve verjetno razvile iz kolonijskih biËkarjev in da so stranska veja v razvoju æivali. Spuæve spoznajo kot æivali, pritrjene na podlago, ki so odvisne od vodnih tokov. Seznanijo se s temeljnimi znaËilnostmi v telesni zgradbi. Ugotovijo, da so zelo preprosto zgrajene in da πe nimajo pravih tkiv in organov. Znajo razloæiti pojem dotekalke in odtekalke ter pomen in vlogo celic ovratniËark. Spoznajo, kako se spuæve razmnoæujejo.

DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA Spuæve so na podlago pritrjene morske ali sladkovodne æivali. So ploπËate, kroglaste ali grmiËaste oblike. Nimajo izoblikovanih organov niti pravih tkiv. Telo jim prepreda sistem kanalËkov in votlinic, skozi katere se pretaka voda, ki jo poganjajo celice ovratniËarke. Te so s svojim ovratnikom in biËkom zelo podobne enoceliËnim biËkarjem. Glede na zapletenost sistema kanalËkov in votlinic razlikujemo tri osnovne tipe spuæev: askon, sikon in levkon. Ogrodje spuæev je sestavljeno iz apnenËastih ali kremenËastih iglic (spikul) ali pa iz proænega omreæja, ki ga gradi beljakovina, imenovana spongin. Spuæve so veËinoma morske æivali, samo nekaj predstavnikov æivi v sladkih vodah. Pri nas æivita dve skupini spuæev: apnenËaste spuæve (Calcispongiae) in kremenoroænice (Demospongiae). UËence spodbujajmo, da ob fotografijah spuæev razmiπljajo, ali so to æivali ali rastline. Svoja razmiπljanja naj utemeljijo. »e imamo moænost, jim pokaæimo ogrodja razliËnih spuæev. Tako si bodo laæje predstavljali zgradbo in osvojili pojem kolonijskega organizma. Sami naj poskusijo ugotoviti, da so spuæve kot pritrjene æivali odvisne od vodnih tokov, ki jim prinaπajo hrano. Iz te ugotovitve lahko izpeljemo prehranjevanje. Ko æe spoznajo notranjo zgradbo, naj poskusijo ugotoviti, kdo so njihovi predniki. Pomagajmo jim z dodatnimi informacijami. Spomnimo jih na podobnost celic ovratniËark z biËkarji ovratniËarji. Svoja predvidevanja in teorije naj napiπejo v delovni zvezek, potem pa naj jih primerjajo s teorijami soπolcev. Vsak naj poskusi zagovarjati svojo teorijo. Ob tem se pogosto razvije zanimiv pogovor. ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PONAVLJANJE 1. V vsakem paru trditev obkroæi tisto, ki velja za spuæve. So rastline.

—

So æivali.

Æivijo v vodi.

—

Æivijo na kopnem.

Imajo preprosto telesno zgradbo.

—

Imajo æe prava tkiva in organe.

Odrasle æivali plavajo.

—

Odrasle æivali so pritrjene na podlago.

Razmnoæujejo se spolno in z brstenjem.

—

Razmnoæujejo se z delitvijo.

127

2. Na skici poimenuj dotekalke in odtekalko, s puπËicami pa oznaËi smer pretoka vode. ODTEKALKA DOTEKALKE

3. Odgovori na vpraπanja. a) Kako se imenujejo za spuæve znaËilne celice? To so celice ovratniËarke. b) Po Ëem so dobile ime? Ime so dobile po ovratniku, ki obdaja biËek. c) Kakπna je njihova vloga? Celice ovratniËarke poganjajo vodo skozi sistem kanalov in kamric, prebavljajo hrano in iz vode sprejemajo kisik. 4. Kako imenujemo nespolno razmnoæevanje spuæve? a) regeneracija

b) brstenje

c) izmenjava rodov

d) drstenje

5. Za spuæve je znaËilna regeneracija. Kaj je to? a) eden od naËinov razmnoæevanja b) izloËanje nerabnih snovi c) proizvajanje spolnih celic d) obnavljanje telesa STROKOVNA LITERATURA B. Sket, M. Gogala, V. Kuπtor in sodelavci, Æivalstvo Slovenije, TZS 2003 C. A. Welch in sodelavci, Razvoj æivljenja od molekule do Ëloveka, DZS 1974

128

NE»LENARJI (Ameria) OPERATIVNI CILJI

Spoznajo eno od teorij nastanka mnogoceliËarjev. Primerjajo neËlenarja in mnogoËlenarja ter ugotavljajo razlike med njima. Po primerjavi zunanjosti utemeljijo, zakaj je ena æival neËlenar in druga mnogoËlenar. Spoznajo temeljne znaËilnosti neËlenarjev. Seznanijo se z osnovnimi skupinami neËlenarjev.

DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA Kot neËlenarje oznaËujemo æivali, katerih telo je πe prvotno neËlenjeno ali je Ëlenjeno drugaËe kot pri mnogoËlenarjih. NeËlenarji so brez okonËin in praviloma brez drugotne telesne votline. Telo ni nikoli razdeljeno na kolobarje z lastnimi celomskimi vreËkami in okonËinami. Lahko pa je razËlenjeno, tako kot na primer pri trakulji. Ker nimajo okonËin, se premikajo z zvijanjem trupa ali kako drugaËe s pomoËjo miπic. ©tevilni so pritrjeni in se sploh ne premikajo. NeËlenarji so verjetno predhodniki mnogoËlenarjev. Mednje uvrπËamo ploskavce (Plathelminthes), oæigalkarje (Cnidaria), rebraËe (Ctenophora), valjevce (Nemathelminthes = Achelminthes), Ëaπkarje (Kamptozoa), mehkuæce (Mollusca) in nitkarje (Nemertina). V uËbeniku govorimo o ploskavcih, oæigalkarjih in mehkuæcih. UËenci naj poskusijo poiskati odgovore na vpraπanja v delovnem zvezku. Svoje teorije in hipoteze naj utemeljijo in primerjajo z mnenji soπolcev. Skupaj ugotovimo, katera od postavljenih hipotez je najverjetnejπa. Za doloËevanje nekaterih neËlenarjev lahko uËenci uporabijo KljuË za doloËevanje nevretenËarjev v listnem opadu. PROBLEMSKE NALOGE IN DEJAVNOSTI 2. Kako nastane mnogoceliËar? 2. nalogo v delovnem zvezku naj reπijo tako, da bodo mnogojedrnemu migetalkarju narisali celiËne membrane, in tako dobili mnogoceliËno stanje — iz mnogih celic, od katerih bo vsaka imela le po eno jedro. 3. Primerjava polæa in stonoge UËenci naj poiπËejo vrtnega polæa, v listnem opadu pa predstavnico stonog (strigo ali kaËico). NatanËno naj si ju ogledajo s poveËevalnim steklom. Ugotovijo naj, katera æival je neËlenar in katera mnogoËlenar. Svoje ugotovitve naj ob pomoËi reπene preglednice v delovnem zvezku tudi utemeljijo. Lahko pa namesto vrtnega polæa in stonoge primerjajo kateregakoli drugega neËlenarja (polæa, πkoljko, glavonoæca ali kakπnega oæigalkarja) s predstavnikom kolobarnikov (z deæevnikom ali s pijavko) ali Ëlenonoæcev.

129

PLOSKAVCI (Plathelminthes) OPERATIVNI CILJI

Seznanijo se s predstavniki ploskavcev, ki so veËinoma zajedavci. Znajo povezati prilagoditve zajedavcev z njihovim naËinom æivljenja. Znajo utemeljiti, zakaj imajo zajedavci nekatere organe zelo dobro razvite, druge pa slabo ali jih celo nimajo. Zvedo, da so se iz prednikov vrtinËarjev verjetno razvile preostale skupine neËlenarjev.

DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA Ploskavci ali ploski Ërvi so zelo preprosti in verjetno tudi prvobitni mnogoceliËarji. So dvospolniki, brez zadnjiËne odprtine, lahko pa celo brez prebavil. Ker to æivalsko skupino ljudje le redko sreËamo, jo tudi uËenci slabπe poznajo. Ker so sesaËi in trakulje zajedavci, naj si ogledajo Ëim veË fotografij ali video posnetkov. Posebej jih opozorimo na vrtinËarje in teorijo razvoja neËlenarjev iz vrtinËarskih prednikov. VrtinËarje, ki so prostoæiveËi ploskavci lahko poiπËemo v sladkih vodah. Navadna planarija (Planaria torva) æivi v poËasi tekoËih in stojeËih vodah. V izvirskih vodah pogosto naletimo na mnoæice navadno Ërnih rogatih mnogooËk (Polycelis cornuta). MleËnega vrtinËarja (Dendrocoelum lacteum) lahko poiπËemo tako v tekoËih kot v stojeËih vodah, na kamenju in med rastlinami. Po rekah in jarkih v Sloveniji pa je razπirjena tudi pegasta planarija (Dugesia tigrina). Ko æe spoznajo zgradbo ter razvoj sesaËev in trakulje, naj poskusijo ugotoviti, zakaj imajo te æivali dobro razvite le nekatere organe, druge pa slabo razvite ali pa jih sploh nimajo. Pri pogovoru jih vodimo in spodbujamo tako, da opiπejo prehranjevalne odnose s poudarkom na zajedavstvu. Opozorimo jih na dobro razvite prilagoditve, ki jih imajo zaradi zajedavskega naËina æivljenja:

veËjo sposobnost razmnoæevanja; æivali proizvajajo ogromno jajËec, s Ëimer poveËajo moænost, da bo jajËece priπlo v novega gostitelja, poenostavljeno telesno zgradbo; nekaterih organov nimajo, npr. Ëutil, prebavil, izloËal, dobro razvite organe, ki jih πËitijo pred obrambo gostitelja, npr. kaveljËke, priseske, kutikulo, razπirjanje prek vmesnega gostitelja.

Ker nismo dobili fotografije velikega jetrnega metljaja, smo v uËbenik vkljuËili fotografijo malega metljaja. Pogost zajedavec pa je tudi vampni metljaj. Odrasli osebki zajedajo na sluznici vampa, nezreli osebki teh sesaËev pa naseljujejo sluznico tankega Ërevesa. »eprav v vampu pri govedu lahko najdemo veË tisoË osebkov, pa povzroËajo nezreli osebki v tankem Ërevesu veliko veËjo πkodo. Ti povzroËajo krvavitve v sluznici, æivali pa imajo hude prebavne motnje. PROBLEMSKE NALOGE IN DEJAVNOSTI 1. Kako bi lahko prepreËili razvoj in razmnoæevanje velikega jetrnega metljaja? Ko bodo uËenci æe poznali razvojni krog velikega jetrnega metljaja, naj premislijo, kako bi bilo mogoËe prepreËiti njegovo razmnoæevanje. Sami bodo ugotovili, da je ena od moænosti izsuπevanje moËvirnih travnikov, ki pa so pogosto zaπËiteni oziroma ogroæeni habitati. »e

130

jim ne bo πlo, jih spomnimo, da razvoj poteka le v vodi. Povemo jim tudi, da liËinke, obdane s trdim ovojem, preæivijo na suhem le 6 mesecev, po tem Ëasu pa poginejo. Tako bodo lahko uËenci sklepali, da s senom, suπenim πest mesecev ali veË, lahko hranimo æivino, pa ne bo nevarnosti, da bi se okuæila z metljajem. 2. Zakaj trakulja potrebuje kaveljËke in priseske? Ker bodo o prebavilih in delovanju prebavil govorili πele v 9. razredu, jim pomagajte z dodatno informacijo o peristaltiki Ërevesa. Potem bodo lahko ugotovili, da se trakulja s kaveljËki in priseski zasidra v Ërevesu glavnega gostitelja (Ëloveka), da je peristaltika ne odplavi iz telesa. ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PONAVLJANJE 1. Katere organe ima veliki jetrni metljaj dobro razvite? Kaj misliπ, zakaj prav te? Dobro ima razvita prebavila, spolne organe in priseske. Vse æivljenje se prehranjuje in razmnoæuje, s priseski pa se prisesa v gostitelja. 2. Katerih organov veliki jetrni metljaj nima razvitih? Utemelji svojo trditev. Nima razvitih okonËin, æivËevja in Ëutil, ker jih ne potrebuje, saj mu ni treba iskati hrane, ker æivi v njej. 3. Kako so zajedavci prilagojeni na zajedavski naËin æivljenja? Imajo veËjo sposobnost razmnoæevanja; æivali proizvajajo ogromno jajËec, saj je zelo malo moænosti, da bo jajËece priπlo v novega gostitelja, imajo poenostavljeno telesno zgradbo, dobro razvite organe, ki jih πËitijo pred obrambo gostitelja, razπirjajo pa se s pomoËjo vmesnega gostitelja. 4. Zakaj veliki jetrni metljaj izleæe veliko πtevilo jajËec? a) Ker je obojespolnik. b) Ker med razvojem veliko jajËec propade. c) Ker poteka razvoj v gostitelju in v vodi. d) Ker ima slabo razvita Ëutila. 5. Kam uvrπËamo velikega jetrnega metljaja? a) med migetalkarje in neËlenarje

b) med kolobarnike in neËlenarje

c) med neËlenarje in sesaËe

d) med maloËlenarje in sesaËe

131

6. Razvrsti stopnje v razvoju velikega metljaja v pravilnem zaporedju od 1 do 5. 5

metljaj

liËinka z ››repkom«

oplojeno jajËece

liËinka, obdana s trdnim ovojËkom

migetalkasta liËinka

ZA RAZVEDRILO 1. Reπitev rebusa: VELIKI METLJAJ 2. Reπitev kriæanke:

M E S M E » L

D E T O

O Æ I P R A Æ P A R A M P

U S L V O G I E R

Z A J E D A V C I

A » A K T L A I S

Geslo kriæanke: ZAJEDAVCI

132

I V O S T E K L J E

K A L K A E I S E K

OÆIGALKARJI (Cnidaria) OPERATIVNI CILJI

Spoznajo temeljne znaËilnosti oæigalkarjev. Seznanijo se z osnovnimi skupinami oæigalkarjev in njihovimi predstavniki. Vedo, da med oæigalkarje uvrπËamo koralnjake, klobuËnjake in trdoæivnjake. Primerjajo znaËilnosti pritrjenih in prosto plavajoËih oæigalkarjev. Znajo razlikovati med polipom in meduzo in vedo, katera oblika je znaËilna za posamezne skupine oæigalkarjev. Spoznajo razvojni krog razmnoæevanja uhatih klobuËnjakov.

DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA Oæigalkarji so neËlenarji s preprosto telesno zgradbo. Zanje sta znaËilni dve telesni obliki — polip in meduza ter drobne oæigalke, ki vsebujejo strupene snovi in so po navadi na lovkah. Znanih je pribliæno 9000 vrst oæigalkarjev, kakih 200 vrst æivi v Jadranskem morju. Pogovor z uËenci vodimo tako, da bodo uporabili znanje, ki so ga pridobili pri naravoslovju v 7. razredu. Iz imena oæigalkarji bodo znali sklepati, po Ëem so te æivali dobile ime. Oæigalkarje uËenci veËinoma kar dobro poznajo. Spomnimo jih na morebitna sreËanja in izkuπnje z meduzami in rdeËimi morskimi vetrnicami, ki jih ob oseki pogosto vidimo v priobalnem pasu kot rdeËe, s sluzjo obdane kroglaste tvorbe. VeËina otrok se je z njimi in z voπËenimi vetrnicami æe sreËala. Iz osebnih izkuπenj bodo z lahkoto poiskali nekaj skupnih lastnosti oæigalkarjev. UËence poskusimo voditi do spoznanja, da oæigalke vsebujejo strupene snovi, ki jih te æivali uporabljajo za lov in lastno obrambo. V uËbeniku ali drugi literaturi naj si ogledajo fotografije, pokaæimo jim æivali na video posnetkih in jih ob tem spodbujajmo k lastnim ugotovitvam. Ogrodja koral so navadno v vsaki πolski zbirki. UËenci naj si jih ogledajo in pri tem ugotavljajo, ali je bila to ena æival ali kolonija. Kot zanimivost jim lahko pokaæemo video posnetke koralnih otokov in koralnih grebenov, uËenci pa naj poskusijo sami ugotoviti, kako nastajajo. Ko æe predstavijo svoje teorije, jim lahko svetujemo, naj informacije o nastajanju koralnih otokov poiπËejo πe v uËbeniku, v rubriki Za zelo radovedne. Ob CD-ju lahko utrjujejo pridobljeno znanje. PROBLEMSKE NALOGE IN DEJAVNOSTI 2. Podobnosti in razlike med morsko vetrnico in meduzo Æivali si uËenci ogledajo na fotografijah ali na video posnetku. Podobnosti in razlike naj vpiπejo v preglednico v delovnem zvezku. Razlike bodo brez teæav kaj hitro ugotovili: oblika telesa, naËin æivljenja (vetrnica je pritrjena, meduza pa prosto plavajoËa), iz lastnih izkuπenj pa veËina ve, da veËji del meduzinega telesa sestavlja voda. Pri podobnostih jih z dodatnimi vpraπanji in namigi vodimo do ugotovitve, da imata obe æivali lovke z oæigalkami. VeË podobnosti in razlik bodo spoznali med osvajanjem uËnih vsebin. 3. Od kod so dobili trdoæivnjaki tako ime? Pri iskanju odgovora na to vpraπanje jih spomnimo na regeneracijo pri spuævah oziroma jim svetujmo, naj preberejo rubriko Zanimivosti ob koncu poglavja o oæigalkarjih.

133

ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PONAVLJANJE 1. Napisane imaπ znaËilnosti posameznih oæigalkarjev. Na Ërte pred znaËilnosti v levem stolpcu vpiπi ustrezno Ërko iz desnega stolpca. A B Dobro razvito æivËevje in miπiËevje. C Spolna oblika vsebuje 95 % vode. C ZnaËilna je izmena rodov. C Spolna oblika lebdi v morju. A Imajo apnenËasto ogrodje.

A korale B vetrnice C klobuËnjaki

2. Na skici rdeËe morske vetrnice oznaËi njene dele. A — lovke z oæigalkami

B — podplat Odgovori na vpraπanja. a) Kako imenujemo njeno obliko telesa? POLIP b) Kaj se zgodi ob dotiku delov, oznaËenih s Ërko A? Sproæijo se oæigalke na lovkah. 3. Napisane so razvojne stopnje uhatega klobuËnjaka. Na Ërte pred razvojnimi stopnjami napiπi pravilen vrstni red razvoja od 1 do 6. 6 meduza 2 liËinka 5 kroænikaste liËinke 1 oplojeno jajËece 4 preËna delitev polipa 3 polip

134

4. Dopolni preglednico. OÆIGALKARJI

KORALNJAKI

veternice

KLOBU»NJAKI

korale

uhati klobuËnjaki

TRDOÆIVNJAKI

ZA RAZVEDRILO PoiπËi manjkajoËe besede in Ërko v besedi, ki je oznaËena s πtevilko, vnesi na ustrezno mesto v misli. Obliko telesa morske vetrnice imenujemo

P O L I P . 8

Morska vetrnica uporablja za to, da plen omami, O Æ I G A L K E . 12 10 11 Morsko vetrnico uvrπËamo med

K O R A L N J A K E . 16 15

Morska vetrnica se razmnoæuje z

J A J » E C I . 1 7

Otoke v tropskem morju, ki nastanejo iz apnenËastega ogrodja koral, imenujemo K O R A L N I 2 3

O T O K

f) Za klobuËnjake je znaËilna

ali

A TO L I . 5

I Z M E N A 6

R O D O V . 4

g) PlavajoËo obliko v razvoju klobuËnjaka imenujemo

h) Obe obliki æivali, polip in meduza, lovita plen z in oæigalkami. i) Morska vetrnica ima telo

V A L J A S T E 17

135

M E D U Z A . 14 9

L O V K A M I . 13 oblike.

MISEL: Z N A » A J 6 3 10 1 10 15

» L O V E K A 1 8 4 13 11 2 10

O D N O S U 4 14 3 4 17 9

D O 14 4

S E 17 11

K A Æ E 2 10 12 11

T U D I 5 9 14 7

V 13

N A R A V E . 3 10 16 10 13 11

MEHKUÆCI (Mollusca) OPERATIVNI CILJI

Spoznajo temeljne skupine mehkuæcev in jih primerjajo med seboj. Po telesni zgradbi razlikujejo polæe, πkoljke in glavonoæce. Seznanijo se z osnovnimi znaËilnostmi mehkuæcev. Z uporabo kljuËev doloËajo polæe in πkoljke. Presojajo o pomenu posameznih neËlenarjev v njihovem æivljenjskem prostoru.

DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA Mehkuæci so neËlenjene æivali, katerih telo je deljeno na miπiËasto nogo in drobovnjak, ki ga najveËkrat pokriva apnenËasta lupina. Telo imajo v zasnovi dvoboËno somerno in mehko. Noga ima sprednji konec navadno izoblikovan v glavo (πkoljke glave nimajo). Koæa na drobovnjaku oblikuje gubo, imenovano plaπË. PlaπËeva guba prekriva plaπËevo votlino, v katerem so navadno dihala. Pri veËini izloËa plaπË lupino oziroma hiπico. Razpon velikosti je pri mehkuæcih zelo velik in doseæe razmerje 1 : 10.000. Najmanjπi so dolgi le nekaj desetink milimetra, najveËji pa doseæejo pribliæno 20 metrov. VeËina vrst je prosto æiveËih. Pritrjene so le nekatere πkoljke. Mehkuæci so se razvili v morju, kjer jih veËina æivi πe danes. Naselili so tudi sladke vode in preπli na kopno. Iz povrπinskih sladkih voda in s kopnega so se nekateri preselili v kraπko podzemlje. Z mehkuæci so se uËenci sreËali æe pri naravoslovju v 7. razredu. Dobro æe poznajo polæe, πkoljke in glavonoæce. Verjetno pa πe ne vedo veliko o oklopnikih. Iz lastnih izkuπenj vem, da so se na morju æe sreËali s predstavniki te skupine mehkuæcev, vendar so veËinoma predvidevali, da gre za polæe ali πkoljke. Zato jih posebej opozorimo na to skupino. Ogledajo naj si fotografije, video posnetke, in Ëe je mogoËe, zunanje ogrodje teh æivali, ki so v priobalnem pasu kar pogoste, a veËina ljudi o njih ne ve prav veliko. Pri obravnavi zgradbe in naËina æivljenja bo najbolje, Ëe polæe ali mogoËe πkoljke gojimo v πolskem vivariju. Zelo primerni za gojenje in opazovanje so polæi ahatniki. So zelo veliki, tako da se dobro vidi dihalna odprtina in valovanje miπic v nogi. UËenci lahko tako opazujejo premikanje, prehranjevanje in razmnoæevanje. Za pripravo gojiπËa je treba na dno posode nasuti rahlo prst. Zelo rahla je, Ëe jo pomeπamo s πotnim mahom. »e nimamo moænosti za gojenje ahatnikov, lahko gojimo kake druge kopenske ali sladkovodne polæe. V uËilnici pa lahko pripravimo tudi bivaliπËe za sladkovodno πkoljko. V akvarijsko posodo dajmo dovolj mulja, da se z nogo lahko zarije v podlago. VeËkrat prinesimo iz potoka sveæo vodo, v kateri je dovolj organskih drobcev, drobnih rastlin in æivali, s katerimi se prehranjuje. UËenci jo bodo lahko nekaj Ëasa opazovali. Ko je ne potrebujemo veË, naj jo odnesejo nazaj v njeno prvotno bivaliπËe. Pri obravnavi glavonoæcev predlagam ogled video posnetkov (Naravoslovje 7), in Ëe je mogoËe, obisk akvarija v Piranu. UËenci naj na konkretnem materialu spoznavajo razlike med

136

razliËnimi predstavniki glavonoæcev. Sipe, lignje in hobotnice si lahko skupaj ogledamo v ribarnici ali pa predstavnike posameznih skupin prinesemo v πolo. Pokaæimo jim tudi notranje ogrodje sipe in lignja ter zunanje ogrodje brodnika. Morda lahko v okviru naravoslovnega dne obiπËemo Prirodoslovni muzej v Ljubljani, kjer si uËenci ogledajo najrazliËnejπe primerke ogrodij polæev, πkoljk in brodnikov. Ta obisk lahko izkoristimo tudi za ogled zbirke vretenËarjev, æuæelk in ogled paleontoloπke zbirke. Po muzeju nas bodo popeljali prijazni kustosi (Ëe se bomo tako dogovorili), ki imajo za uËence pripravljene tudi delovne liste. Ob CD-ju lahko utrjujejo pridobljeno znanje. PROBLEMSKE NALOGE IN DEJAVNOSTI 1. Spoznaj mehkuæce. V uËbeniku naj si ogledajo fotografije polæa, πkoljke in glavonoæca. ©e bolje bo, Ëe jih vidijo v æivo ali na videu. Ker predstavnike teh treh skupin πe kar dobro poznajo, jim ne bo teæko ugotoviti, da jih uvrπËamo med mehkuæce zaradi mehkega telesa, ki ga pri nekaterih πËiti lupina ali hiπica. 2. Primerjaj polæa lazarja in velikega vrtnega polæa. UËenci naj oba polæa poiπËejo in si ju natanËno ogledajo. Predvidevam, da bodo ugotovili, da imata oba dobro razvito glavo in miπiËasto nogo, razlikujeta pa se po ogrodju. Vrtni polæ ima dobro razvito hiπico, za lazarja pa jim povemo, da ima ostanke hiπice v obliki anenËastih zrnc, skritih pod plaπËem v sprednjem delu telesa. 4. Premikanje polæa Kateregakoli polæa naj poloæijo na stekleno ploπËo in si ogledajo spodnji del miπiËaste noge. Najlepπe se vidi valovito gibanje miπic pri kakem veËjem polæu, posebno pri ahatniku. 5. Spoznaj morske polæe in morske πkoljke. Pri doloËevanju lahko uporabljamo kljuË avtorice Barbare Bajd. V πolski zbirki izbere mo hiπice in lupine tistih polæev in πkoljk, ki so zastopane v kljuËu. UËencem dajmo natanËna navodila za delo z njim. Preden se lotijo samostojnega doloËevanja, jih se znanimo z nekaterimi morfoloπkimi pojmi, ki so uporabljeni v kljuËu (npr. trebuπavost, viπina, πirina hiπice). Za zgled uporabe kljuËa pa enega polæa ali πkoljko doloËimo skupaj, frontalno. Potem naj uËenci samostojno delajo v dvojicah. Ob koncu rezultate preverimo. Polæe in πkoljke, ki jih ni v omenjenem kljuËu naj poiπËejo v razliËni literaturi. Nekaj sem jo navedla v uËbeniku, nekaj pa v tem priroËniku.

137

9. Kako se sipa premika in kako se skrije ali pobegne plenilcem KAKO SE PREMIKA

KAKO SE SKRIJE OZIROMA POBEGNE PLENILCEM

S kratkimi lovkami se premika po podlagi.

»rnilna æleza proizvaja Ërnilo, ki ga v nevarnosti iztisne skozi lijak. S pomoËjo lijaka se lahko hitro odrine v nasprotno smer in tako ubeæi plenilcu. Izredno hitro lahko prilagodi barvni vzorec, prilagodi barvo okolici in se tako skrije plenilcem.

Lijak ji omogoËa hiter umik in plavanje. Plavut jo z valovanjem poganja naprej.

ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PONAVLJANJE 1. Dopolni preglednico. MEHKUÆCI

GLAVONOÆCI

POLÆI

latvica

petrovo uho

ahatnik

sipa

hobotnica

©KOLJKE

velika pokrovaËa

morski datelj

srËanka

2. Katere organizme uvrπËamo med mehkuæce? klobuËnjake koralnjake glavonoæce trakulje 3. Kateri organ dokazuje, da je bil polæ mlakar vËasih kopenski polæ? pljuËa 4. Kateri od naπtetih organov je znaËilen za polæa mlakarja? sestavljene oËi

strgaËa

poboËnica

priseski 138

ligenj

5. Primerjaj vrtnega polæa in πkoljko ter razlike zapiπi v preglednico. VRTNI POLÆ

©KOLJKA

plaπË

enodelni

dvodelni

ogrodje

hiπica

dvoloputasta lupina

dihanje

s pljuËi

s πkrgami

razmnoæevanje

Iz jajËec se razvijejo majhni polæi, ki so podobni odraslim.

Imajo vmesno stopnjo

prehranjevanje

rastlinojedec

filtrator

glava

ima

nima

6. Na Ërte pred organi v levem stolpcu vpiπi ustrezne Ërke iz desnega stolpca. A B, C B, C B A C A

priseski miπiËasta noga drobovnjak strgaËa kaveljËki miπici zapiralki pripona

A trakulja B polæ mlakar C potoËni πkræek

7. Napisane imaπ razliËne trditve. Ustrezne Ërke iz desnega stolpca vpiπi na Ërto v levem stolpcu. C Ima Ërnilno ælezo. B Ima izmeno rodov. A, B Razmnoæuje se spolno in nespolno. C Plava s plavutno mreno. B Ima lovke z oæigalkami.

A spuæva B uhati klobuËnjak C sipa

8. Na Ërte pred organizmi vpiπi Ërko, ki oznaËuje ustrezno skupino iz desnega stolpca. B A C A B B A

bodiËasti volek uhati klobuËnjak zvonËica morske korale pokrovaËa hobotnica morska vetrnica

A oæigalkar B mehkuæec C migetalkar

9. Katerega organa potoËni πkræek nima? a) plaπËa

b) glave

c) drobovnjaka 139

d) πkrg

10.Oglej si skice æivali in jih poimenuj.

SIPA

LIGENJ

HOBOTNICA

Odgovori na vpraπanja. a) Kaj imajo te æivali skupnega v telesni zgradbi? Vse imajo plaπË, drobovnjak, Ërnilno ælezo, lijak, na glavi pa lovke. b) S Ëim dihajo? Vse dihajo s πkrgami. 11. Oglej si skico sipe. Poimenuj oznaËene dele telesa.

A — lovke

B — plavutna mrena

Odgovori na vpraπanja. a) »emu so namenjeni organi, oznaËeni s Ërko A? Z daljπima lovkama ujame plen, s krajπimi pa si ga potisne v usta. Z lovkami lahko tudi hodi. b) Plavanje ji omogoËa del, oznaËen s Ërko B . c) Kaj daje njenemu telesu oporo? Oporo ji daje apnenËasta sipina kost. . Ë) Imenuj dve æivali, ki imata podobno zgradbo. hobotnice, lignji, velelignji, brodniki

140

12.V stolpcu naπtetih æivih bitij poiπËi organizem, ki je najmanj soroden drugim, in ga napiπi na Ërto. rdeËa morska vetrnica zeleni trdoæiv hobotnica portugalska ladjica rdeËe korale

HOBOTNICA

13.Kateri naπteti organi so znaËilni za polæa mlakarja, kateri za uæitno klapavico in kateri za oba organizma? Na Ërte vpiπi ustrezno Ërko iz desnega stolpca. A B B C A C A B A B

strgaËa πkrge odtekalka plaπË preprosta pljuËa drobovnjak hiπica dvodelna lupina glava dotekalka

A polæ mlakar B uæitna klapavica C oba organizma

14.Dopolni preglednico.

NE»LENARJI OÆIGALKARJI

koralnjaki

klobuËnjaki

MEHKUÆCI

trdoæivnjaki

polæi

PLOSKAVCI

vrtinËarji

sesaËi

141

trakulje

πkoljke

glavonoæci

ZA RAZVEDRILO 1. Reπitev kriæanke

D R O B P K O S I S S T R G M E H H I © I C P A

P O L Æ M L A K A R

L V A A B U » U

J U » A N J A K © » I O Z A Z A Æ C I

A M E C I J

Geslo kriæanke: POLÆ MLAKAR 2. Reπitve rebusov a) POKROVA»A b) GLAVONOÆEC c) POLÆ STROKOVNA LITERATURA B. Sket, M. Gogala, V. Kuπtor in sodelavci, Æivalstvo Slovenije, TZS 2003 C. A. Welch in sodelavci, Razvoj æivljenja od molekule do Ëloveka, DZS 1974 J. Bole: Mehkuæci, KljuË za doloËevanje æivali, Druπtvo biologov Slovenije 1969 J. Hadæi, Razvojna pota æivalstva, MK 1970 M. »uËek, M. Povæ, ©olski bioloπki laboratorij, DZS 1977 R. Ocepek, P. Schauer, M. Sterle, T. VerËkovnik, D. VrπËaj, Bioloπko laboratorijsko in terensko delo, DZS 1986 R. Buchsbaum, L. J. Milne, Nije æivali, MK 1971 Jezero, ki izginja, Druπtvo ekologov Slovenije 2002 Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji, Ministrstvo za okolje in prostor — Agencija RS za okolje 2002

142

MNOGO»LENARJI (Polymeria) OPERATIVNI CILJI

Prepoznajo bistvene znaËilnosti mnogoËlenarjev in mnogoËlenarskih skupin. Spoznajo bistvene znaËilnosti veËjih skupin kolobarnikov in Ëlenonoæcev, njihovo zgradbo, razmnoæevanje in njihove znaËilne predstavnike. Opazujejo in prepoznavajo predstavnike razliËnih skupin mnogoËlenarjev.

DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA Kot mnogoËlenarje oznaËujemo æivali, katerih telo je razdeljeno na veËje πtevilo kolobarjev ali telesnih Ëlenov. Mednje uvrπËamo kolobarnike (Annelida), noæiËnike (Pararthropoda) in Ëlenonoæce (Arthropoda). Ob fotografijah pahljaËastega cevkarja, morske bogomolke, ptiËjega pajka in navadne strige naj uËenci poskusijo ugotoviti, zakaj vse te æivali uvrπËamo med mnogoËlenarje. Z morsko bogomolko, ptiËjim pajkom in strigo verjetno ne bodo imeli teæav, pri pahljaËastem cevkarju pa jih usmerimo mi in jim bolj natanËno razloæimo njegovo zgradbo. Nepoznavalci Ërve perjaniËarje pogosto uvrπËajo med maloËlenarje (npr. med morske lilije). Za doloËevanje nekaterih mnogoËlenarjev lahko uËenci uporabijo KljuË za doloËevanje nevretenËarjev v listnem opadu. Ob CD-ju spoznavajo predstavnike mnogoËlenarjev in utrjujejo pridobljeno znanje.

KOLOBARNIKI (Annelida) OPERATIVNI CILJI

Spoznajo telesno zgradbo kolobarnikov. Znajo opisati znaËilnosti kolobarnikov in najpogostejπih predstavnikov. Opazujejo in ugotavljajo, kako in s Ëim se premikajo. Zvedo, s Ëim se prehranjujejo in kako se razmnoæujejo. Primerjajo zunanji videz deæevnika in pijavke. Znajo primerjalno opisati deæevnika in pijavko na podlagi telesne zgradbe in prehranjevanja. Spoznajo pomen deæevnikov pri nastajanju in rahljanju prsti. Ugotavljajo odnos in povezanost med vlago in aktivnostjo deæevnikov. Sklepajo o pomenu medicinske pijavke v medicini.

DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA Kolobarniki so navadno Ërvasti mnogoËlenarji, ki imajo neËlenjene, πtrcljaste okonËine s πËetinami, ali pa so jim tudi te zakrnele. Pokriva jih tanka beljakovinska pokoænica, hitinjaËe pa nimajo. Mednje uvrπËamo mnogoπËetince (Polychaeta), maloπËetince (Oligochaeta), pijavke (Hirudinea) in zvezdaπe (Echiurida). Med zvezdaπi najbolj znana in najbolj nenavadna je zelena bonelija (Bonellia viridis). Ker je to manj znana skupina, v uËbeniku zvezdaπev nisem omenila. UËenci nekatere kolobarnike (npr. mnogoπËetince) slabπe poznajo. Zato jih opozorimo na te skupine, posebno na Ërve perjaniËarje, ki so pogosto okras morskega dna, redki pa vedo, da jih uvrπËamo med mnogoËlenarje, in sicer med kolobarnike. Pri obravnavi maloπËetincev jih opozorimo na velik pomen deæevnikov pri prezraËevanju, rahl-

143

janju in gnojenju tal. Ko govorimo o tubifeksih, jih poskusimo spomniti na onesnaæevanje celinskih voda in vlogo tubifeksov kot bioindikatorjev. Za natanËnejπe spoznavanje zgradbe kolobarnikov priporoËam deæevnika in konjsko pijavko. PROBLEMSKE NALOGE IN DEJAVNOSTI 2. Spoznaj deæevnika. Za spoznavanje deæevnikov je nujno, da jih imamo v πoli. Pri njih lahko opazujemo zgradbo in delovanje nekaterih organskih sistemov. UËenci si jih bodo lahko ogledali ter opazovali njihov naËin æivljenja in premikanje. NatanËno si jih lahko ogledajo s poveËevalnim steklom. Dobro se vidijo kolobarji in πËetine. Deæevnika lahko poloæijo na list papirja in pozorno prisluhnejo. Sliπali bodo, kako s πËetinami praska, ko leze po papirju. ©Ëetine pa lahko tudi otipajo, Ëe s prstom narahlo potegnejo po trebuπni strani — od zadnjega dela proti glavi. UËenci vedo, da deæ preæene deæevnike na plano. Ker jih najpogosteje vidimo prav po moËnejπem deæju, so po tem verjetno dobili ime. V rovih, ki jih ob veËjih nalivih zalije voda, bi se zaduπili, saj za dihanje sprejemajo kisik iz zraka. Ko bodo uËenci prepriËani, da imajo deæevniki πËetine, jih lahko poskusimo pripeljati do tega, da sami poiπËejo odgovor na vpraπanje, kako to, da lahko deæevnika pretrgamo, Ëe ga hoËemo potegniti iz rova. 3. Spoznaj pijavko. V naπih vodah je zelo pogosta konjska pijavka. Najdemo jo lahko v stojeËih in poËasi tekoËih vodah, v ribnikih, mlakah in moËvirjih. »e bomo uËencem naroËili, naj jo poiπËejo in prinesejo v πolo, jim bo to prav gotovo v veselje. Seveda pa jim moramo dati natanËna navodila za nabiranje in ravnanje z æivaljo. Pri opazovanju pijavke bodo z lahkoto ugotovili, da sta si pijavka in deæevnik podobna po obliki telesa in zgradbi iz kolobarjev, spoznali pa bodo razliko v naËinu premikanja. Deæevnik ima πËetine, pijavka jih nima, pijavka ima priseske, ki jih nima deæevnik. Nekaj dni imamo lahko pijavko v πoli, da si jo uËenci natanËno ogledajo, potem naj jo vrnejo v njeno naravno okolje. ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PONAVLJANJE 1. Zakaj pravimo, da je pijavka obojespolnik? a) ker ima dobro razvite spolne organe b) ker ima samo moπke ali samo æenske spolne organe c) ker v njenem telesu nastajajo æenske in moπke spolne celice 2. S Ëim diha konjska pijavka? a) b) c) Ë)

z dihalno votlino z vzduπnicami s πkrgami z vso telesno povrπino

144

3. V kateri skupini æivali uvrπËamo deæevnika? a) b) c) Ë)

med neËlenarje in kolobarnike med mnogoËlenarje in kolobarnike med neËlenarje in sesaËe med maloËlenarje in sesaËe

4. Med naπtetimi æivimi bitji poiπËi tisto, ki je najmanj sorodno z drugimi, in ga napiπi na Ërto. a) b) c) Ë)

pelikanovo stopalce medicinska pijavka pokrovaËa veliki metljaj

MEDICINSKA PIJAVKA

Utemeljitev odgovora: Medicinska pijavka ima Ëlenjeno telo, sestavljeno iz kolobarjev — uvrπËamo jo med kolobarnike, mnogoËlenarje; vse preostale æivali imajo neËlenjeno telo — uvrπËamo jih med neËlenarje. 5. Kaj je znaËilno za kolobarnike? Telo kolobarnikov je Ëlenjeno v πtevilne podobne telesne Ëlene — kolobarje. Na kolobar jih imajo prinoæice, πope πËetin, pijavke pa so brez obojega. 6. Kako se deæevnik vkljuËuje v prehranjevalni splet? Deæevnik se v prehranjevalni splet vkljuËuje kot razkrojevalec. 7. Dopolni preglednico.

KOLOBARNIKI MNOGO©»ETINCI

morska striga

MALO©»ETINCI

Ërvi perjaniËarji

tubifeks

PIJAVKE

medicinska pijavka

konjska pijavka

145

deæevnik

ZA ZELO RADOVEDNE Gojenje deæevnikov V naravi je deæevnike pozno jeseni in pozimi teæko dobiti, zato jih naberimo pred tem in jih brez teæav gojimo skozi vso zimo. Sredi zime jih lahko dobimo v veËjih kompostnih kupih. Deæevnike lahko naberemo na povrπini zemlje, kadar deæuje in je bolj toplo vreme (takrat mnoæiËno prilezejo na povrπje) ali kadar prekopavamo zemljo. Nabiramo jih v manjπe vedro, v katero smo dali nekoliko sveæe narezane trave. Deæevnikom, ki jih prinesemo v πolo, pripravimo primerno bivaliπËe. V stekleno posodo nasujemo prsti, nabrane tam, kjer smo nabrali deæevnike, in dodamo staro, razpadajoËe listje. Od Ëasa do Ëasa lahko dodajamo zelenjavo. V naravi se hranijo z odpadki in razpadajoËim listjem. Vse mora biti vlaæno, nikakor pa ne preveË mokro. Nato posodo pokrijemo s temno krpo. Prst mora biti ves Ëas dovolj vlaæna, da se deæevniki ne izsuπijo. V hrani mora biti tudi droben pesek, ki je za njihovo prebavo nujno potreben. Na 1 dm3 podlage gojimo najveË 3—4 deæevnike, raje manj kot veË. ZA RAZVEDRILO 1. Reπitev rebusa: PIJAVKA 2. Reπitev kriæanke

H I R U D I M N O G O » L E N D E Æ E S E D P I J A V K K O L O B A R N I G L I S K O K O

Geslo kriæanke: DEÆEVNIK

146

N A V L A K T N

R J I J E O I I N E

»LENONOÆCI (Arthropoda) OPERATIVNI CILJI

Znajo naπteti osnovne znaËilnosti Ëlenonoæcev v primerjavi s kolobarniki. Spoznajo, da je za vse Ëlenonoæce znaËilno zdruæevanje kolobarjev v telesne oddelke, da imajo vsi parne Ëlenjene okonËine in telo pokrito s pokoænico hitinjaËo. Znajo naπteti temeljne skupine Ëlenonoæcev in nekaj njihovih predstavnikov. Poznajo pomen levitve in njen pomen za æivali. Znajo razlikovati pajkovce, rake, stonoge in æuæelke.

DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA »lenonoæci obsegajo (predvsem na raËun æuæelk) dobre 3/4 vseh æivalskih vrst. Uspeπno so prodrli iz morja v sladke vode in na kopno. So mnogoËlenarji s hitinizirano kutikulo. Kolobarji (telesni Ëleni) so diferencirani glede na dele telesa in nosijo parne Ëlenjene okonËine. Mednje uvrπËamo pajkovce (Arachnida), rake (Crustacea), stonoge (Myriapoda) in æuæelke (Insecta). Osnovne znaËilnosti Ëlenonoæcev lahko uËenci spoznajo na primeru razliËnih æivali. Ogledajo si lahko katerokoli æuæelko, z lahkoto bodo naπli kakega pajka ali katerega drugega Ëlenonoæca. Ugotovili bodo, da imajo vsi telo razdeljeno v telesne oddelke in da imajo parne Ëlenjene okonËine. Da so pokriti s hitinjaËo in da se levijo, jim lahko pokaæemo na primeru paliËnjakov, ki so zelo primerni za gojenje. Pri spoznavanju razliËnih skupin Ëlenonoæcev vodimo uËence tako, da bodo skupine med seboj primerjali ter ugotavljali podobnosti in razlike. UËenci naj se nauËijo razlikovati posamezne skupine, da bodo znali loËiti æuæelke od pajkovcev, saj predvsem prπice in paπËipalce pogosto kar vse povprek uvrπËajo med æuæelke. Pomembno je, da æiva bitja, ki jih opazujejo, poiπËejo sami. Tako se sreËajo z njimi v njihovem naravnem okolju. PROBLEMSKE NALOGE IN DEJAVNOSTI Zakaj mravlje uvrπËamo med Ëlenonoæce? Opazovanje mravelj je zelo zanimivo v lepem, toplem vremenu. UËence opozorimo na previdnost, da se preveË ne pribliæajo mravljiπËu, ker jih lahko mravlje opikajo. Opazujejo naj njihove poti, kako se sporazumevajo, kaj in kam nosijo. Ogledajo naj si tudi njihovo telesno zgradbo in poskusijo ugotoviti, zakaj jih uvrπËamo med Ëlenonoæce. Zanimiva so tudi njiho va bivaliπËa v mravljiπËih. Pazimo, da jih ne poπkodujemo.

PAJKOVCI (Arachnida) OPERATIVNI CILJI

Spoznajo, da telo pajkovcev sestavljata glavoprsje in zadek. Zvedo, da imajo na glavoprsju par pipalk, par tipal in πtiri pare nog. Predstavnike pajkovcev primerjajo med sabo na podlagi zunanje telesne zgradbe. Spoznajo predstavnike razliËnih skupin.

147

DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA Pajkovci so po obliki in velikosti dokaj razliËni Ëlenonoæci pipalkarji, od sorazmerno velikih πËipalcev do drobnih prπic. Vsem je skupno, da se posamezni telesni Ëleni zdruæujejo v dva veËja dela: glavoprsje in zadek. Na glavoprsju ob ustih sta Ëlenjeni pipalki (heliceri). To so navadno kleπËaste ali πkarjaste okonËine, ki jim sledi pet parov drugaËnih okonËin. Prvi sta Ëlenjeni tipali (pedipalpa) in 4 pari Ëlenjenih hodilnih nog. Pajkovci so veliki od 0,1 mm (nekatere prπice) pa do 18 cm (veliki πËipalci). Telo imajo sestavljeno iz 18 telesnih Ëlenov (somitov). Prvih 6 sestavlja glavoprsje (prosomo), preostalih 12 pa zadek (opistosomo). So preteæno kopenske æivali. Pri nas æivijo predstavniki πËipalcev (Scorpiones), palpigradov (Palpigrada), pajkov (Aranea), suhih juæin (Opiliones), prπic (Acarina) in paπËipalcev (Pseudoscorpiones). Doslej je opisanih veË kot 50.000 vrst pajkovcev. V Sloveniji naj bi æivelo okrog 1042 vrst in podvrst, vendar jih je verjetno vsaj 5-krat veË. Pri obravnavi pajkovcev je treba uËence opozoriti na suhe juæine, ki jih marsikdo zamenjuje s pajki. V Sloveniji jih æivi okoli 55 vrst. V nasprotju s pajki imajo zadek πiroko zrasel z glavoprsjem in nimajo predilnih in strupnih ælez. Pri obravnavi pajkov opozorimo uËence na pajke baldahinarje, ki so pogosti v gozdu in æivih mejah. Njihove mreæe, ki jih spredajo v obliki baldahinov, si lahko kakega zgodnjega jesenskega jutra ogledamo prekrite z rosnimi kapljicami. Ko govorimo o prπicah, opozorimo uËence na gozdnega klopa, ki je v Sloveniji najpogostejπi prenaπalec lymske borelioze in klopnega meningoencefalitisa. Poznamo pribliæno 800 vrst klopov, v Sloveniji æivi 13 vrst. Najpogostejπi je gozdni klop. Iz jajËec se izleæejo do 0,5 mm velike liËinke, ki imajo tri pare nog. LiËinke obiËajno sesajo na malih sesalcih in pticah. Ko se nasesajo krvi, so dolge 1,3 mm. Sesajo teden dni, odpadejo z gostitelja in se preobrazijo v nimfe. Nimfe imajo æe πtiri pare nog, velike pa so do 1,5 mm. Naslednje leto, konec poletja, se preobrazijo v odrasle klope. Kri sesajo le samice, ki odloæijo do 2000 jajËec. Razvojni krog gozdnega klopa traja eno do dve leti, vËasih tudi tri leta. PovzroËitelj lymske borelioze je bakterija borelija (Borellia burgdorferi), klopnega meningoencefalitisa pa virus. Z borelijami se klopi okuæijo med sesanjem krvi na malih sesalcih. Od dva dni do nekaj tednov po klopovem vbodu se na predelu vboda lahko pojavi rdeËa lisa, ki se nato razπiri v rdeË kolobar. »ez nekaj Ëasa kolobar izgine. Po veË tednih se lahko pojavijo boleËine v miπicah in paraliza obraza. Veliko pozneje (mesece ali leta) pride do kroniËne utrujenosti, koænih sprememb ali do ohromitve in prizadetosti sklepov. V prvi fazi je zdravljenje preprosto, z antibiotiki, v naslednjih fazah pa dolgotrajno in bolezen lahko pusti hude posledice. Klopni meningoencefalitis povzroËa veË virusov. Prvo obdobje bolezni traja od enega do osem dni. V tem Ëasu so znaki razliËni: slabo poËutje, boleËine v miπicah, glavobol, vroËina, slabost, bruhanje in driska. Po enem do 20 dneh se zaËne drugo obdobje bolezni. Prizadeto je osrednje æivËevje. Bolniki popolnoma ozdravijo, posledice bolezni pa lahko ostanejo veË let. Po ocenah je v Sloveniji z borelijami okuæenih 30 % nimf in do 50 % odraslih klopov, z virusnim meningoencefalitisom pa veliko manj. UËence opozorimo na resniËno nevarnost, ki jo pomenijo klopi. V gozdu se zavarujmo s primerno obutvijo in obleko. PriporoËljivi so dolgi rokavi in dolge hlaËe, tkanina pa naj bo drseËa, da se klop ne more oprijeti, in svetlih barv, da ga hitreje opazimo. Doma se je treba pregledati in Ëim prej odstraniti pritrjene klope. Ko govorimo o prπicah, lahko uËencem pokaæemo videokaseto Skriti svetovi hiπne prπice. PROBLEMSKE NALOGE IN DEJAVNOSTI 1. Podobnosti med πËipalcem, baldahinarjem, navadnim matijo in vodno prπico

148

Te æivali lahko uËenci poiπËejo v naravi ali si jih ogledajo na fotografijah. Sami naj poskusijo ugotoviti podobnosti v zgradbi telesa, okonËin in πtevilu nog. 2. Spoznaj pajka UËenci naj poiπËejo pajka (najbolje kriæevca, ker je dovolj velik za opazovanje) in mu pripravijo primerno bivaliπËe. Pri tem jih opozorimo, naj pazijo, da ga ne poπkodujejo. V stekleno posodo ali veËji kozarec naj na dno natresejo nekaj prsti, v kozarec pa postavijo nekaj vejic, da bo pajek lahko delal mreæo. »e mu bodo nalovili æuæelk (npr. æivih muh), ga bodo lahko opazovali pri prehranjevanju. Ko ga ne potrebujemo veË, ga spustimo v naravo. ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PONAVLJANJE 1. Kako je zgrajeno telo pajkovcev? Telo pajkovcev je zgrajeno iz glavoprsja in zadka. 2. Kakπne so noge pajkovcev? Koliko jih je? Imajo πtiri pare Ëlenjenih nog. 3. S Ëim pajkovci dihajo? Pajkovci dihajo s cevastimi in predalastimi vzduπnicami. 3. Med naπtetimi æivalmi obkroæi tiste, ki jih uvrπËamo med pajkovce. a) b) c) Ë) d)

morski pajek kriæevec navadni πËipalec indijski brodnik prπice

e) f) g) h) i)

navadni klop kaËjerep rak samotarec pozidni matija pozidni gekon

4. Na Ërto za trditvijo napiπi DA, Ëe je pravilna, ali NE, Ëe je nepravilna. a) b) c) Ë)

Telo pajkovcev sestavljata glavoprsje in zadek. DA Vsi pajki pletejo mreæe. NE Na glavoprsju imajo pajki tri pare Ëlenjenih nog. NE Pozidni matije imajo dolge in tanke noge. DA

navadni πËipalec

Pajki

kriæevec, ptiËji pajek, osasti pajek, cvetni pajek, baldahinar, Ërna vdova

Suhe juæine

pozidni matija, navadni matija

Prπice

vodna prπica, talna prπica, navadni klop

149

6. Dopolni preglednico.

PAJKI

kriæevec

navadni πËipalec

SUHE JUÆNE

PR©ICE

pozodni matija

talna prπica

ZA RAZVEDRILO 1. Reπitev rebusa: KRIÆEVEC 2. Reπitev kriæanke

P A J K O V C I

L » K U P N E P

Geslo kriæanke: PAJKOVCI

150

baldahinar

RAKI (Crustacea) OPERATIVNI CILJI

Spoznajo, da telo rakov sestavljata glavoprsje in zadek. Med seboj primerjajo predstavnike rakov in ugotavljajo njihovo raznolikost. Spoznajo predstavnike razliËnih skupin.

DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA Raki so Ëlenonoæci, ki imajo na glavi dva para tipalk in tri pare obustnih okonËin. Njihovo telo sestavljajo razliËno razviti kolobarji (telesni Ëleni, somiti). Na glavi imajo lahko temensko ali navplijevo oko ali pa par sestavljenih oËi, ki so lahko sedeËe oziroma na pecljih. Nekateri (npr. vodna bolha) imajo lahko oboje (navplijske in sestavljene oËi). Raki so izredno raznolika skupina æivali. Nekateri so veliki le nekaj milimetrov, drugi pa lahko preseæejo dolæino pol metra. ©e bolj pa so raznoliki po obliki telesa; od potoËnega raka, postranice, vodne bolhe, dvoklopnikov do vitiËnjakov. NajveË vrst je vezanih na dno voda (morja in sladkih voda), veliko jih æivi planktonsko, sorazmerno majhnemu πtevilu pa je uspelo prodreti na kopno. Pri nas æivijo na kopnem le enakonoæci ali mokrice, imenovani tudi koËiËi, praπiËki ali πe kako. Pri spoznavanju telesne zgradbe rakov je najbolje, da si jih ogledajo. »e imamo moænost, lahko obiπËemo akvarij — terarij v Mariboru ali akvarij v Piranu, Ëe pa te moænosti nimamo, lahko kakega raka prinesemo iz ribarnice, saj so vse leto na voljo. Ob πkampih, ki jih ne bo teæko dobiti, bodo lahko spoznali znaËilno zgradbo deseteronoæcev. V vsaki πolski zbirki se najdejo tudi hitinjaËe razliËnih rakov, ob katerih se bodo spomnili pomena hitinjaËe in vzrokov za levitev. Pokaæemo jim lahko tudi videokaseto Naravoslovje 7. Pri spoznavanju predstavnikov razliËnih skupin jih opozorimo na pestrost in raznolikost. V to skupino spadajo razliËni raki, od majhnih planktonskih do velikih morskih pajkov. UËenci najbolj poznajo predstavnike deseteronoæcev, za vitiËnjake pa veËina ne ve, da jih tudi uvrπËamo med rake. Zato jim jih pokaæimo, saj se pogosto naselijo na lupine πkoljk in jih imamo skoraj gotovo nekaj v πolski zbirki. PROBLEMSKE NALOGE IN DEJAVNOSTI 1. Spoznaj postranico. Postranice so navadno boËno stisnjeni rakci brez koπa. DaleË najveË jih je v morju, vendar v velikem πtevilu naseljujejo tudi sladke vode, zlasti podzemeljske. Eden najpogostejπih rakov v Sloveniji je potoËna postranica. Njena sorodnica jezerska postranica pa æivi v Sloveniji le v Blejskem jezeru. UËenci naj potoËne postranice poiπËejo v bliænjem potoku, jarku ali studencu. V dokaj Ëisti vodi jih ne bo teæko najti. Na primeru postranic lahko spoznajo, da je telo rakov zgrajeno iz dveh telesnih delov — iz glavoprsja in zadka. Ugotovili bodo, da imajo postranice telo boËno stisnjeno in da plavajo obrnjene na bok. 2. Spoznaj vodno bolho. V ribnikih in mlakah vËasih kar mrgoli vodnih bolh. To so drobni rakci iz redu Cladocera. Glava je prosta, trup pa obdaja velik, presojnemu plaπËku podoben dvoloputast koπ. Imajo velike razraπËene druge tipalke, s katerimi plavajo. Imajo oËesce, ki je nastalo z zdruæitvijo obeh sestavljenih oËi. Ena najpogostejπih vrst v Evropi in tudi pri nas je steklasta vodna

151

bolha. »eprav so vodne bolhe milimetrskih velikosti, so zelo pomemben Ëlen prehranjevalnega spleta v vodnem okolju, v katerem æivijo. Hranijo se z bakterijami, enoceliËnimi algami in drugimi drobnimi organizmi. Vodne bolhe so hrana trdoæivnjakom, liËinkam æuæelk, majhnim ribicam in drugim vodnim æivalim. Zaradi prozornega telesa so zelo primerne za prouËevanje zgradbe telesa, za opazo vanje vedenja æivali, vpliva okolja nanje itd. Pri njih lahko opazujemo partenogenetsko razmnoæevanje in vpliv okolja na pojavljanje potomcev razliËnega spola. Nabiranje æivali Æivali, s katerimi bomo zaËeli kulturo, nalovimo v manjπih mlakah, jezerih in ribnikih ob vsakem letnem Ëasu. Lovimo jih s planktonsko mreæico ali s staro najlonsko nogavico, kadar pa jih je zelo veliko, jih lahko zajamemo kar s kozarcem. Gojenje Gojimo jih pri temperaturi okoli 20ºC. Hranimo jih lahko z mlekom v prahu, s kvasom ali z ribjo hrano. Za 50-litrski akvarij potrebujemo za en obrok 10 g mleka v prahu. Pazimo, da ne dodajamo preveË hrane. V 100 ml mlaËne prekuhane vode zmeπamo instant mleko v prahu in ga zlijemo v akvarij z vodnimi bolhami. Hranimo jih enkrat tedensko. »e imamo med akvariji kakega, v katerem so se zelo namnoæile drobne enoceliËne alge, je to zelo ugodno gojiπËe za vodne bolhe. Iz akvarija moramo odstraniti vse ribe in vanj zanesti vodne bolhe. Kmalu se bodo namnoæile in ››oËistile« akvarij, obenem pa bomo dobili moËno kulturo vodnih bolh. Skozi mikroskop (uporabimo najmanjπo poveËavo) ali s stereo lupo naj si jih uËenci natanËno ogledajo. Ker so zelo æivahne in beæijo iz vidnega polja, jim lahko zmanjπajo gibanje s tem, da jih dajo na objektno steklo z vdolbino. ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PONAVLJANJE 1. Kako je zgrajeno telo rakov deseteronoæcev? a) b) c) Ë)

iz glave, oprsja in zadka iz oprsja in zadka iz glave in oprsja iz glavoprsja in zadka

2. Napiπi, v Ëem se rarog bistveno razlikuje od rakovice in raka samotarca. Rarog na prvem paru nog nima πkarij, ampak ostre kavlje, njegove tipalnice pa so veliko daljπe kot pri jastogu in rakovici. 3. Rakovica izleæe veË deset milijonov jajËec, in dokler se iz njih ne izleæejo liËinke, jih nosi na spodnji strani zadka. Premisli, kakπne bi bile posledice, Ëe bi se iz vseh liËink razvile odrasle æivali. ©tevilo rakovic bi se tako namnoæilo, da bi se lahko poruπilo bioloπko ravnovesje v ekosistemu. 4. Zakaj rak samotarec po doloËenem Ëasu zamenja hiπico? Ko rak raste, mu postane hiπica premajhna, zato jo zamenja.

152

5. V desnem stolpcu so napisani organi oziroma organËki za premikanje. Za vsako æival iz levega stolpca poiπËi ustrezen organ oziroma organËek. D

evglena

A migetalke

polæ mlakar

B miπiËasta noga

rakovica

C Ëlenjene noge

ameba

D biËek

paramecij

E panoæice

mokrica

ZA RAZVEDRILO 1. Reπitev kriæanke

R D E » A N M E S H I T I N J A E V G L E J A R M G L A V O P S T R G L I » I N Geslo kriæanke: POTO»NI RAK 2. Reπitev anagrama: POTO»NI RAK 3. Reπitev rebusa: RAKOVICA

153

P O T O » N I R A K

E G L Æ A A C R » A

G A A J A J I T J E

A S J E A

STONOGE (Myriapoda) OPERATIVNI CILJI

Spoznajo telesno zgradbo stonog. Opazujejo strige in dvojnonoge. Znajo razlikovati strige od dvojnonog. Spoznajo nekaj predstavnikov posameznih skupin. Ugotavljajo medsebojno povezavo med prehranjevanjem in hitrostjo gibanja pri strigah in dvojnonogah.

DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA Stonoge so zelo raznolika skupina kopenskih Ëlenonoæcev. Skupno jim je predvsem veliko πtevilo enakih kolobarjev trupa s hodilnimi nogami. Na glavi imajo samo en par tipalk. Zrastejo 0,5—280 mm v dolæino in imajo od 11 do 200 parov nog. Skupino stonog sestavljajo strige (Chilopoda), dvojnonoge (Diplopoda), drobnonoæke (Symphyla) in malonoge (Pauropoda). V uËbeniku sem omenila le prvi dve skupini. Strige in dvojnonoge æivijo v listnem opadu. Pomembno je, da uËenci v gozdu sami brskajo po njem. Pri tem se bodo veliko nauËili o æivih bitjih, ki tam æivijo. »e nimamo moænosti, da bi stonoge opazovali v njihovem naravnem okolju, prinesimo listni opad v πolo. Prav gotovo bomo v njem naπli nekaj predstavnikov strig in dvojnonog. UËenci veËkrat zamenjujejo strige in strigalice. Opozorimo jih na razlike. PROBLEMSKE NALOGE IN DEJAVNOSTI Spoznaj stonoge. Ko bodo uËenci brskali po listnem opadu, naj si pri spoznavanju æivali pomagajo s KljuËem za doloËevanje talnih æivali. Æivali lahko ujamejo v talne pasti, ki so bolj natanËno opisane v delovnem zvezku v poglavju o æuæelkah. Prav gotovo bodo naπli strige in dvojnonoge. Ko jih opazujejo, naj poskusijo ugotoviti, katere so hitrejπe in katere poËasnejπe. Ko bodo ugotovili, da so strige hitrejπe, bodo lahko sklepali, da zato, ker so plenilci in morajo uloviti svoj plen, zato je hitrost zelo pomembna. Rastlinojede dvojnonoge pa bodo tudi s svojim poËasnim premikanjem brez teæav priπle do rastlinske hrane. ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PONAVLJANJE 1. Katere æivali uvrπËamo med stonoge? Med stonoge uvrπËamo strige in dvojnonoge.

154

2. RazliËne trditve poveæi z ustreznimi æivalmi iz desnega stolpca. A

So hitre æivali.

Strige

Na telesnih Ëlenih imajo po dva para nog.

Dvojnonoge

So poËasne æivali.

So plenilci.

So rastlinojedci.

Na telesnih Ëlenih imajo po en par nog.

ZA RAZVEDRILO 1. Reπitev anagrama: SOBNA STRIGA 2. Reπitev rebusa: STRIGE

ÆUÆELKE (Insecta) OPERATIVNI CILJI

Spoznajo glavne znaËilnosti æuæelËje telesne zgradbe. Znajo razlikovati æuæelke od drugih Ëlenonoæcev. Vedo, da je za æuæelke znaËilna preobrazba. Vedo, kakπna je razlika med popolno in nepopolno preobrazbo, znajo naπteti nekaj predstavnikov s popolno in nekaj z nepopolno preobrazbo. Znajo razloæiti in utemeljiti, zakaj je popolna preobrazba prednost za πtevilne vrste æuæelk. Znajo oceniti pomen æuæelk v naravi.

DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA Najπtevilnejπa skupina æivali so æuæelke. S πtevilnimi se sreËujemo na vsakem koraku; na travniku, na vrtu, v gozdu pa tudi v svojih bivaliπËih. UvrπËamo jih med Ëlenonoæce in s tem med mnogoËlenarje. Njihovo telo pokriva pokoænica — hitinjaËa, ki vsebuje hitin in ima vlogo zunanjega ogrodja. Telo je sestavljeno iz telesnih obroËkov — somitov, ki so zdruæeni v tri telesne dele: glavo, oprsje in zadek. Na glavi imajo par tipalnic ter sestavljene in pikËaste oËi. Obustni aparat je oblikovan glede na naËin prehranjevanja. Oprsje je iz treh somitov, na vsakem je en par nog. Na 2. in 3. somitu imajo lahko po en par kril, nekatere vrste pa so nekrilate. HitinjaËa ne raste z æuæelko, zato se v obdobju rasti vse æuæelke veËkrat levijo. Ob strani telesa imajo drobne odprtine — dihalnice ali stigme. Skoznje prihaja zrak v sistem vzduπnic ali trahej. Æuæelke, njihovo zgradbo, navade in razmnoæevanje bodo uËenci najhitreje in najbolje spoznali, Ëe jih bodo sami gojili. Najprimernejπi za gojenje so paliËnjaki, mokarji ali πËurki. Gojenje teh in πe nekaterih drugih æuæelk je natanËneje opisano v rubrikah Dejavnosti in Za zelo radovedne.

155

VeËina uËencev meni, da æivijo termiti le v tropskih in subtropskih predelih, zato jim povejmo, da dve vrsti æivita tudi pri nas. Do danes je opisanih pribliæno 2000 vrst termitov, pri nas v obalnem pasu pa æivita termit vlaænega lesa ali zemeljski termit in rumenovrati termit ali termit suhega lesa. Termiti æivijo socialno æivljenje. Zaradi æivljenja v velikih skupinah je priπlo do delitve dela — do socialnega polimorfizma, znaËilnega za socialne æuæelke. V kolonijah se pojavljajo razliËne oblike osebkov, prilagojenih za doloËeno opravilo. Poleg samca in samice (kralja in kraljice) so v termitnjakih πe delavci in vojaki pa tudi liËinke v razliËnih stopnjah razvoja. Termiti se razvijajo z nepopolno preobrazbo (hemimetabolno) — liËinke so podobne odraslim. »e kraljica pogine, se lahko nimfa razvije v spolno zrelo samico in nadomesti kraljico. Socialni polimorfizem se pojavlja tudi pri drugih æuæelkah. UËence spodbujajmo k razmiπljanju, da bodo naπteli πe nekaj socialnih æuæelk, saj prav vsi poznajo delitev dela pri mravljah in Ëebelah. Pokaæemo jim lahko videokaseto Mravlje. PROBLEMSKE NALOGE IN DEJAVNOSTI 2. Æuæelke, dejavne podnevi in ponoËi VeËina æuæelk je dejavnih podnevi, nekaj pa je takih, ki prilezejo ali priletijo iz svojih skrivaliπË πele ponoËi. Æuæelk, ki so dejavne podnevi, ne bo teæko poiskati. UËence opozorimo, naj jih previdno pobirajo, da jih ne poπkodujejo. »e poleti zveËer v svojih bivaliπËih priægemo luË, jih veliko prileti skozi odprto okno. Celo vrsto organizmov, ki iπËejo hrano, lahko opazimo tudi, Ëe ponoËi osvetlimo vrt ali kak drug prostor v naravi. Ujamemo jih lahko v talne pasti, ki so natanËneje opisane v delovnem zvezku. Na dno kozarcev lahko poloæimo koπËek mesa, nekaj listov in malo mahu. Æivali privabi vonj po mesu in padejo v past. Oglejmo si æivali v pasti in jih nato izpustimo nazaj v naravo. UËenci naj primerjajo æivali med seboj in opazujejo njihove telesne znaËilnosti, obliko telesa, πtevilo nog, πtevilo telesnih delov. Pomagajo si lahko z lupo, s KljuËem za doloËevanje talnih æivali in dodatno literaturo. Imena najdenih æivali naj vpiπejo v preglednico. Verjetno bodo naπli veËinoma Ëlenonoæce, lahko pa tudi kakπnega polæa. 3. Spoznaj paliËnjake. PaliËnjaki so æuæelke, katerih veËina vrst æivi v tropskih krajih, nekaj pa tudi v juæni Evropi. V Sloveniji najdemo v naravi le eno vrsto. To je v Primorju razπirjen Rossijev paliËnjak. VeËina vrst je rjavo obarvana, v nekaterih stadijih pa so zeleni. PaliËnjaki so veËinoma nekrilati, Ëe pa boste uËencem pokazali krilate primerke, bo preseneËenje toliko veËje. PaliËnjake si lahko uËenci gledajo tudi na CD-ju in reπijo naloge v zvezi z njimi. Gojenje tropskih vrst paliËnjakov je zelo preprosto, pri gojenju Rossijevega paliËnjaka pa moramo poskrbeti za primerno prezimovanje. »e imamo æivali ves Ëas v insektariju v uËilnici, lahko uËencem pokaæemo nepopolno preobrazbo ter prilagajanje æivali z barvo, obliko telesa in odzivanje na draæljaje. Æivalim pripravimo bivaliπËe v veËjem akvariju ali steklenem kozarcu. Kozarec pokrijemo z gazo, ki jo na obod posode pritrdimo z gumico, akvarij pa z mreæo, pritrjeno na lesen okvir, ki se tesno prilega zunanjemu robu akvarija. Na dno tako pripravljenega gojiπËa nasujemo nekaj centimetrov debelo plast prsti, ki naj bo ves Ëas vlaæna, zato jo obËasno vlaæimo, ne sme pa biti preveË mokra. PaliËnjaki se izogibajo neposredni sonËni svetlobi, zato moramo gojiπËe postaviti na ne

156

preveË svetlo in sonËno mesto. Glede hrane niso zahtevni. Zelo radi imajo liste robide, maline in tradeskancije. VeËina paliËnjakov je samic. Samci so zelo redki. Samice se razmnoæujejo parteno genetsko, torej z neoplojenimi jajËeci. JajËeca so velika pribliæno 3—4 mm, ovalna in imajo na enem koncu Ëepek, dokler se iz njih ne izleæe æival. Po 40—60 dneh se izleæe jo mlade æivali, ki so podobne odraslim. Izleæena jajËeca imajo tam, kjer je bil Ëepek, odprtinico. 4. Spoznaj koloradskega hroπËa in njegov razvoj. Najbolj znan med lepenci v Sloveniji je koloradski hroπË. Je ameriπki priseljenec, ki mu gredo v slast poleg krompirja tudi drugi razhudniki, kot so grenkoslad, paradiænik itd. Kot pri drugih hroπËih poteka tudi pri koloradskem hroπËu razvoj s popolno preobrazbo (holometabolno). To opazovalno nalogo lahko vkljuËimo v enega od naravoslovnih dni ali pa svetujemo uËencem, da se sami ali skupaj s starπi odpravijo do kake njive s posajenim krompirjem. Opozorimo jih, naj ne hodijo po njivi in ne delajo πkode, da ne bodo imeli teæav z lastnikom njive. Lahko pa se s kmetom dogovorijo in ga poprosijo za dovoljenje. »e so se na krompirjevih njivah namnoæili koloradski hroπËi, lahko odrasle in vse stopnje v razvoju poiπËejo tudi na rastlinah ob robu njive. 5. Spoznaj metulje. Metulji so ena najπtevilnejπih skupin æuæelk. Najlaæje jih prepoznamo po dveh parih velikih kril, prekritih z barvitimi luskicami in dlaËicami, ki tvorijo za vrste znaËilne vzorce. Njihov razvoj poteka s popolno preobrazbo. Za metulje znaËilne luskice so zgrajene iz hitinastih ploπËic, ki so na krilih zloæene kot streπniki in se delno prekrivajo. UËenci naj opazujejo metulje v naravi. Z nekaj vpraπanji (npr.: V kakπnem okolju opaziπ najveË metuljev?, Katere cvetove je obiskalo najveË metuljev?) jih spodbudimo k razmiπljanju, opazovanju in ugotovitvam. »e najdejo mrtvega metulja, naj si ››prah«, ki jim je ostal na prstih, ko so ga prijeli, ogledajo tudi pod mikroskopom. 6. Primerjaj dnevne in noËne metulje. UËenci naj si ogledajo razliËne metulje. Opozorimo jih, naj pogledajo, kako zloæijo krila, ko poËivajo. »e krila zloæi pokonci natanËno drugo ob drugo, je to dnevni metulj. VeËino dnevnih metuljev vidimo letati le podnevi. »e krila zloæi ob telo v obliki strehe, je to verjetno noËni metulj. NoËne metulje najlaæje opazujemo zveËer, ker priletijo v bliæino luËi ali na osvetljeno okno, podnevi pa mirujejo. Dnevni metulji imajo betiËaste tipalnice, pri noËnih metuljih pa so najpogostejπe nitaste in peresaste tipalnice. Te imajo izredno veliko vohalno povrπino in samci nekaterih noËnih pavlinËkov lahko zaznajo feromone samic na razdalji veË kilometrov. ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PONAVLJANJE 1. Kako je zgrajeno telo æuæelk? Napiπi vse dele telesa. Telo æuæelk je sestavljeno iz telesnih obroËkov, ki so zdruæeni v tri telesne dele: glavo, oprsje in zadek.

157

2. Kakπna je razlika med popolno in nepopolno preobrazbo pri æuæelkah? Pri nepopolni preobrazbi se iz jajËec razvijejo liËinke, ki so navadno podobne odraslim æivalim. Za popolno preobrazbo pa je znaËilno, da liËinke veËinoma niso podobne odraslim, po doloËenem Ëasu se zabubijo, iz bub pa zlezejo odrasle æivali. Napiπi nekaj æuæelk, ki imajo popolno preobrazbo. Æuæelke s popolno preobrazbo: bolhe, hroπËi, koæekrilci, dvokrilci, metulji … Napiπi nekaj æuæelk, ki imajo nepopolno preobrazbo. Æuæelke z nepopolno preobrazbo: kaËji pastirji, kobilice, murni, paliËnjaki, æivi listi … 3. Kateri od naπtetih organov ni znaËilen za æuæelke? a) sestavljene oËi

c) trije pari nog

b) pljuËa

Ë) tipalnice

4. Katere razvojne stopnje so znaËilne za preobrazbo metuljev? a) jajËece, liËinka, metulj

c) jajËece, liËinka, buba, metulj

b) liËinka, buba, metulj

Ë) jajËece, buba, metulj

5. Ugotovi, za katere æivalske skupine veljajo trditve v levem stolpcu. C

S prostim oËesom niso vidne.

æuæelke

Telo imajo sestavljeno iz glavoprsja in zadka.

mehkuæci

Imajo drobovnjak.

korenonoæci

Na oprsju imajo tri pare Ëlenjenih nog.

raki

158

6. Dopolni preglednico.

»LENOKOÆCI PAJKOVCI

πËipalci

paπËipalci

RAKI

pajki

suhe juæine

koæekrilci

dvokrilci

jastog

STONOGE

ÆUÆELKE hroπËi

vitiËnjaki

vodna bolha

metulji

strige

dvojenoge

ZA ZELO RADOVEDNE 1. Gojenje kobilic Eden najboljπih naËinov za spoznavanje kobilic je opazovanje v naravi. Poleti in zgodaj jeseni jih lahko najdemo predvsem v visoki travi. VeËina kobilic ima krila, vendar le redko letajo, ponavadi skaËejo. Z nogami se nekatere kobilice tudi oglaπajo, tako da zadnje noge drgnejo ob rob prednjih kril. Za gojenje jih je treba nekaj naloviti. Lahko jih lovimo z rokami, vendar je treba paziti, da jih pri tem ne poπkodujemo. Bolje je, da uporabljamo lovilno mreæo. GojiπËe pripravimo v veËji stekleni posodi, v kateri bodo kobilice lahko skakale. Na dno nasujemo nekaj centimetrov debelo plast vlaæne mivke ali zemlje, v katero bodo samice odlagale jajËeca. Dodamo zmeËkan papir, embalaæo od jajc ali kamne. Gojilnico pokrijemo, da nam kobilice ne pobegnejo. Kobilica lahko skoËi desetkrat tako visoko, kot je dolga, in dvajsetkrat tako daleË. V gojilnico postavimo majhno posodo z vlaæno vato. Za hrano vsak dan naberemo sveæo travo. Vse odrasle kobilice jeseni poginejo. Samo jajËeca preæivijo zimo. Iz njih se spomladi razvijejo mladiËi, ki so podobni odraslim. 2. Gojenje mokarjev Za spoznavanje zgradbe æuæelk in njihove preobrazbe so primerni tudi hroπËi mokarji. Navadni mokarji (Tenebrio molitor) so Ërni hroπËi, veliki pribliæno 1,5 cm, njihove liËinke pa so svetlo rjave barve, pokrite s trdim hitinom. Telo liËink je valjasto in gladko in precej daljπe od odraslih æivali. Samica æivi pribliæno 10 tednov. V tem Ëasu odloæi do 600 jajËec. V enem tednu se izleæejo liËinke, ki so zelo majhne, da jih sprva teæko opazimo. Mokarje gojimo v otrobih, dodajamo pa krhlje jabolk in star suh kruh, ki ne sme biti plesniv. Posodo z mokarji postavimo na suho in toplo mesto. Najugodnejπa temperatura za gojenje je 25 do 30ºC. Vse skupaj pokrijemo z nekaj plastmi rahlo navlaæenega papirja (papirnatih brisaË). GojiπËe pokrijemo z mreæo, vpeto v lesen okvir. S tem prepreËimo, da bi nam hroπËi zlezli iz posode. UËenci lahko opazujejo popolno preobrazbo. Od maja do oktobra leæejo jajËeca, in tako se nam bodo Ëez zimo razvile liËinke, ki jih bomo lahko uporabljali tudi za hrano drugih æivali. Kadar æelimo poiskati hroπËe, liËinke in bube, vsebino gojiπËa presejemo skozi redko sito in æivali nam bodo ostale v njem.

159

3. Gojenje metuljev Gojenje gosenic metuljev je laæje spomladi, saj jih jeseni v naravi ne najdemo. Pri gojenju lahko opazujemo rast, levitev in popolno preobrazbo pri æuæelkah. Gosenica se izleæe iz jajËeca in ima moËne Ëeljusti, s katerimi ves Ëas grize. Ko nekoliko zraste, se zabubi. V bubi se telo preobrazi. Ko je preobrazba konËana, koæa na hrbtu poËi in ven zleze odrasel metulj. Ko se mu krila osuπijo in otrdijo, lahko poleti. Ta razvoj lahko uËenci opazujejo, Ëe pripravijo gojilnico in vanjo prinesejo gosenice. Gojilnica mora biti zraËna. Izdelamo jo tako, da veËji kartonasti πkatli izreæemo sprednji del in ga zapremo z gazo ali mreæo proti komarjem. Na rastlinah poiπËemo jajËeca ali gosenice. Odkrijemo jih lahko tudi tako, da iπËemo sledove hranjenja na rastlinah. Gosenice hranimo z rastlinami, na katerih smo jih naπli. Rastline damo v posodo z vodo, da ostanejo Ëim dlje Ëasa sveæe. Ko se izleæe metulj, ga izpustimo nazaj v naravo v bliæini kraja, kjer smo naπli gosenico. Gojitev gosenic metuljev je pomembna. UËenci naj sami skrbijo zanje, uËitelji jih pri tem vodimo in usmerjamo. Tako bodo uËenci spoznali resniËne potrebe æivali glede hrane in razmer za æivljenje ter se s tem veliko nauËili o æivalih, ki jih bodo gojili. Æe pred veË tisoË leti so ljudje gojili gosenice sviloprejke in iz njihovih bub pridobivali svilo. STROKOVNA LITERATURA A. B. Klots: Æuæelke, MK 1970 A. Polenc: Iz æivljenja pajkov, MK 1950 A. Polenc: Iz æivljenja æuæelk, MK 1951 B. Sket, K. Tarman, S. Brelih, R. Rakovec: MnogoËlenarji, KljuË za doloËevanje æivali, Inπtitut za biologijo Univerze v Ljubljani 1968 B. Taylor: Pajki, MK 2002 G. Scherer: HroπËi, Zbirka sprehodi v naravo, CZ 1989 J. Vidic: O jelπevcih in koπËakih, Proteus, 47 (8): 291—295 1985 Jezero, ki izginja, Druπtvo ekologov Slovenije 2002 M. »uËek, M. Povæ, ©olski bioloπki laboratorij, DZS 1977 R. Ocepek, P. Schauer, M. Sterle, T. VerËkovnik, D. VrπËaj, Bioloπko laboratorijsko in terensko delo, DZS 1986 Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji, Ministrstvo za okolje in prostor— Agencija RS za okolje 2002

160

MALO»LENARJI (Oligomeria) Telo maloËlenarjev sestavljajo najveË trije Ëleni. Mednje uvrπËamo iglokoæce (Echinodermata), sipunkulide (Sipunculida), foronide (Phoronidea), ramenonoæce (Brachiopoda), πËetinoËeljustnice (Chaetognatha), Ërevoπkrgarje (Enteropneusta) in mahovnjake (Bryozoa). Najbolj znani maloËlenarji so iglokoæci, zato smo to skupino podrobneje predstavili.

IGLOKOÆCI (Echinodermata) OPERATIVNI CILJI

Prepoznajo bistvene znaËilnosti iglokoæcev. Spoznajo njihovo telesno zgradbo. Znajo naπteti temeljne skupine iglokoæcev in jih primerjati med seboj. Opazujejo in prepoznavajo predstavnike temeljnih skupin iglokoæcev.

DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA Iglokoæci so zvezdasto somerne, veËinoma peterosomerne æivali brez jasno oblikovane glave. Imajo apnenËasto notranje ogrodje, sestavljeno iz razliËno oblikovanih ploπËic, in vodovodni sistem cevi, ki se odpira navzven. Cevi vodovodnega sistema se konËujejo predvsem v vodovodnih noæicah, ki so veËinoma namenjene premikanju. Iz slovenskega morja je znanih 41 vrst iglokoæcev: 1 morska lilija, 10 brizgaËev, 7 morskih zvezd, 12 kaËjerepov in 11 morskih jeækov. UËenci veËino predstavnikov iglokoæcev kar dobro poznajo. Prav gotovo so se æe veËkrat sreËali s predstavniki morskih jeækov, morskih zvezd in brizgaËev, redkeje s kaËjerepi, najmanj pa poznajo morske lilije. Zato jih opozorimo predvsem na tiste æivali, ki jih manj poznajo. Spomnimo jih na sposobnost obnavljanja, ki je zlasti izrazita pri morskih zvezdah. PROBLEMSKE NALOGE IN DEJAVNOSTI Primerjava ogrodij iglokoæcev V vsaki πolski zbirki se najde kar znatno πtevilo razliËnih ogrodij iglokoæcev, veliko materiala pa imajo uËenci tudi doma. Poprosimo jih, naj ga prinesejo v πolo. Pri opazovanju in primerjanju ogrodij morskih zvezd, morskih jeækov in kaËjerepov jim pomagamo z dodatnimi informacijami in problemskimi vpraπanji. Opozorimo jih na obliko ogrodij, na to, kako so povezane ploπËice, na somernost telesa, na trdnost oziroma krhkost ogrodij ter na πtevilo in nameπËenost telesnih odprtin. Po tem bodo z lahkoto izpolnili preglednico v delovnem zvezku. Da bi dokazali prisotnost apnenca v ogrodju, lahko naredimo poskus s HCl.

161

ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PONAVLJANJE 1. Napisane imaπ razliËne znaËilnosti æivali iz desnega stolpca. Ustrezne Ërke vpiπi na Ërte v levem stolpcu. C

Oblika telesa je meduza.

morska zvezda

Plava ob pomoËi lijaka.

hobotnica

Ima lovke z oæigalkami.

uhati klobuËnjak

Ima veliko sposobnost regeneracije.

Ima osem lovk s priseski.

Pri razmnoæevanju ima izmeno rodov.

Cevi vodovodnega sistema omogoËajo premikanje.

Æelodec lahko izviha in hrano prebavi zunaj telesa.

2. V okvirËke pravilno razporedi organizme prehranjevalne verige. Morski jeæek, bakterije, alge, morska zvezda

alge

morski jeæek

proizvajalec

morska zvezda

potroπnika

razkrojevalec

3. Poimenuj æivali na skicah in dopolni stavke. A

bakterije

morska zvezda

morski jeæek

a) Premikanje jima omogoËajo vodovodne noæice. b) Sposobnost obnavljanja ima æival, oznaËena s Ërko A c) Njeni bliænji sorodniki so morski jeæki in brizgaËi.

162

4. Napisane imaπ razliËne trditve za æivali v desnem stolpcu. Poveæi jih tako, da ustrezno Ërko iz desnega stolpca vpiπeπ na Ërte v levem stolpcu. C

Ima dvoloputasto lupino.

Rak samotarec

Æivi v soæitju z morsko vetrnico.

Morska zvezda

Ima veliko sposobnost obnavljanja.

Klapavica

Razvit ima vodovodni sistem.

Koæna guba, plaπË, izloËa zunanje ogrodje.

Naseli se v prazno polæjo hiπico.

5. Dopolni preglednico.

IGLOKOÆCI MORSKE LILIJE

MORSKE ZVEZDE

pomaranËasta zvezda

MORSKI JEÆKI

KA»JEREPI

belobodiËasti morski jeæek

veliki kaËjerep

BRIZGA»I cevasti brizgaË

163

ZA RAZVEDRILO Reπitev osmerosmerke Pojmi so napisani v vseh osmih smereh. OznaËene so Ërke, ki ostanejo nepreËrtane.

Z P I J A V K A

L A V I Æ A R P

I A A C E E T R

P E R E J » A K

A A A M V K A A

N K N A O » D A

S V Z R A N J D

O O K A A O O A

Geslo kriæanke: ZVEZDA. STROKOVNA LITERATURA B. Sket, M. Gogala, V. Kuπtor in sodelavci, Æivalstvo Slovenije, TZS 2003 C. A. Welch in sodelavci, Razvoj æivljenja od molekule do Ëloveka, DZS 1974 J. Hadæi, Razvojna pota æivalstva, MK 1970 Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji, Ministrstvo za okolje in prostor — Agencija RS za okolje 2002 R. Buchsbaum, L. J. Milne, Nije æivali, MK 1971

164

STRUNARJI (Chordata = Chordonia) OPERATIVNI CILJI

Prepoznajo bistvene znaËilnosti strunarjev. Vedo, zakaj nekatere æivali uvrπËamo med strunarje. Znajo naπteti njihove skupne znaËilnosti. Zvedo, da med strunarje uvrπËamo brezglavce, plaπËarje in vretenËarje.

DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA Najviπjo stopnjo v razvoju in neodvisnosti od okolja so dosegli strunarji. To so æivali s hrbtno struno, cevasto hrbtenjaËo in πkrænim Ërevesom. Pri vseh se vse tri tvorbe pojavijo vsaj pri liËinki ali zarodku, Ëe jih æe odrasle æivali nimajo. Hrbtna struna je Ëvrsta tvorba, ki nastane pri zarodku iz Ërevesa vzdolæ njegovega hrbtnega dela in se nato loËi. Med strunarje uvrπËamo tri zelo razliËne skupine: brezglavce (Acrania), plaπËarje (Tunicata) in vretenËarje (Vertebrata). Hrbtna struna in hrbtenjaËa sta tipiËno razviti pri brezglavcih, pri veËini plaπËarjev pa sta razviti le na stopnji liËink. Pri veËini vretenËarjev struno izpodrine in nadomesti Ëlenjena hrbtenica. UËenci naj spoznajo bistvene znaËilnosti strunarjev s poudarkom na vretenËarjih. Opozorimo jih na brezglavce in plaπËarje, ki jih manj poznajo. Brezglavci so morski strunarji podolgovate listaste oblike. Vzdolæ hrbta imajo hrbtno struno in hrbtenjaËo, ki leæi nad njo. Sprednji del telesa ni izoblikovan v izrazito glavo. Znanih je 13 vrst brezglavcev, v Jadranu æivi le ena vrsta, navadna πkrgoustka. PlaπËarji so morski strunarji, katerih liËinka je podobna paglavcu in ima v repu hrbtno struno. Rep s struno pri odraslih (razen pri kopelatih) zakrni. PlaπËarje delimo na kozolnjake (Ascidiacea), salpovce (Thaliacea) in kopelate (Appendicularia), ki se med seboj zelo razlikujejo. Kozolnjaki so pritrjene bentoπke æivali, salpovci in kopelati pa æivijo v planktonu. V Jadranu æivi 60 vrst kozolnjakov, 10 vrst salpovcev in 12 vrst kopelatov. UËenci lahko ob CD-ju spoznavajo predstavnike strunarjev ali utrjujejo pridobljeno znanje.

VRETEN»ARJI (Vertebrata) OPERATIVNI CILJI

Vedo, da spadajo vretenËarji med strunarje. Spoznajo bistvene vretenËarske skupine. Znajo jih naπteti in primerjati med seboj. Znajo opisati temeljne znaËilnosti vretenËarjev. Ugotovijo, zakaj vretenËarje tako imenujemo.

DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA VretenËarji so skupina strunarjev, imenovanih po vretencih, ki sestavljajo hrbtenico. VeËina ima tudi dva para okonËin. Navzven so zaπËiteni s koπËenimi ali roæevinastimi luskami, perjem, dlako pa tudi z ælezami strupnicami. Prilagojeni so na zelo razliËna okolja. Pri nas najdemo predstavnike osmih razredov. To so glenavice (Myxini), piπkurji (Cephalaspidomorphi), morski psi in skati (Elasmobranchii), æarkoplavutarice (Actinopterygii), ki jih predstavljamo pod skupnim imenom ribe (Pisces), ter dvoæivke (Amphibia), plazilci (Reptilia), ptiËi (Aves) in sesalci (Mammalia). VretenËarji so zelo raznolike æivali. Najmanjπi so lahko veliki le kakih 10 mm, najveËji pa zrastejo do 20 metrov in tehtajo do 150 ton.

165

Pri spoznavanju vretenËarjev vodimo pogovor tako, da lahko uËenci uporabijo predznanje, ki so ga pridobili v prejπnjih letih, ko so spoznavali æiva bitja v razliËnih ekosistemih.

RIBE (Pisces) OPERATIVNI CILJI

Spoznajo temeljne znaËilnosti rib. Vedo, kako so ribe prilagojene na æivljenje v vodi. Spoznajo njihovo telesno zgradbo. Razlikujejo med ribami kostnicami in hrustanËnicami. Spoznajo temeljne razlike med njimi.

DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA O ribah uËenci æe veliko vedo. Zato poskusimo voditi pogovor tako, da bodo na temelju svojega predznanja priπli do novih spoznanj. Ribe naj si ogledajo v akvariju ali jih prinesemo iz ribarnice. Pokaæemo jim lahko videokaseto Naravoslovje 7 in videokaseto Morski psi. V uËbeniku sem predstavila le ribe v oæjem pomenu besede, ki jih delimo na hrustanËnice in kostnice. Poleg teh pa poznamo πe brezËeljustne vretenËarje (npr. piπkurje in glenavice). Oboji skupaj so ribe v πirπem pomenu besede. PROBLEMSKE NALOGE IN DEJAVNOSTI 1. Prilagoditve rib na vodno okolje UËence spodbujajmo, da bodo povedali Ëim veË prilagoditev rib na vodno okolje (hidrodinamiËna oblika telesa, plavuti, luske, sluz, dihajo s πkrgami, imajo posebno Ëutilo poboËnico, plavalni mehur, zelo veliko πtevilo jajËec). Opozorimo jih, da te prilagoditve veljajo za veËino rib, ne pa za vse. Npr. hrustanËnice nimajo plavalnega mehurja, nimajo sluzaste koæe, vse ne odlagajo velikega πtevila jajËec, ker je nekaj skupin ovoviviparnih in imajo notranjo oploditev. Zarodek se razvija in izleæe v jajcu, ki je v materinem telesu. Tudi hidrodinamiËna oblika telesa ni znaËilna za vse ribe (npr. za skate, morsko spako, morske konjiËke in πe πtevilne druge). 2. Razlike med kostnicami in hrustanËnicami. O teh razlikah so se uËili æe v 7. razredu pri naravoslovju, zato se jim zdaj ne bo teæko spomniti veËine razlik. Najlaæje pa bodo reπili to nalogo, Ëe bodo kostnice in hrustanËnice primerjali med seboj ob konkretnem materialu.

166

KOSTNICE

HRUSTAN»NICE

Ogrodje

iz kosti

iz hrustanca

Luske

ploπËate luske, mehke, brez sklenine, prekrivajo se kot opeka na strehi

trde luske, pokrite s sklenino

Lega ust

v osi telesa

pomaknjena na trebuπno stran

Imajo πkræni poklopec

Imajo πkræne reæe

Imajo le eno πkræno odprtino.

Imajo 4—7 πkrænih reæ.

Oblika repne plavuti

Pri veËini je simetriËna.

Je nesimetriËna.

Plavalni mehur

imajo

nimajo

ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PONAVLJANJE 1. Zakaj ribe uvrπËamo med vretenËarje? Ribe uvrπËamo med vretenËarje zato, ker imajo vse hrbtenico sestavljeno iz vretenc. 2. »emu je namenjen plavalni mehur? Ob pomoËi plavalnega mehurja se ribe v vodi dvigajo in spuπËajo oziroma se obdræijo v doloËeni globini vode tudi takrat, ko ne plavajo. 3. Kakπen pomen ima za ribe poboËnica? S poboËnico ribe zaznavajo tudi najπibkejπe vodne tresljaje, z njo se orientirajo v prostoru. 4. Kaj je znaËilno za ribe hrustanËnice? a) πkræni poklopec

c) πkræne reæe

b) usta spredaj

Ë) plavalni mehur

5. Poveæi æivali in skupine, kamor jih uvrπËamo. »rke iz desnega stolpca vpiπi k ustrezni æivali. B uhati klobuËnjaki

A mehkuæci

D manta

oæigalkarji

167

A ligenj

raki

B korale

D ribe

C vitiËnjaki

iglokoæci

E kaËjerep A hobotnica D krap E brizgaË A morski datelj C rarog 6. Kako imenujemo odlaganje spolnih celic pri ribah? Odlaganje spolnih celic pri ribah imenujemo drstenje. 7. Med naπtetimi æivimi bitji poiπËi tisto æival, ki je najmanj sorodna drugim, in jo napiπi na Ërto. a) krap b) klen c)

PUPEK

pupek

Ë) sulec

DVOÆIVKE (Amphibia) OPERATIVNI CILJI

Spoznajo temeljne znaËilnosti dvoæivk. Seznanijo se s predstavniki repatih in brezrepih dvoæivk. Znajo opisati razvojni krog dvoæivk. Ugotovijo, da imajo dvoæivke pomembno vlogo pri uravnavanju bioloπkega ravnovesja. Spoznajo vzroke, zaradi katerih so dvoæivke pri nas ogroæene.

DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA Predstavniki dvoæivk so razvojno prvi kopenski vretenËarji, ki se nikoli niso prav loËili od vode. Del æivljenja preæivijo v vodi in del na kopnem. LiËinke æivijo v vodi in dihajo s πkrgami, odrasle pa dihajo s pljuËi in sprejemajo kisik iz zraka. Njihovo ime izhaja iz grπke besede amphibium — dvojno æivljenje. Pri nas æiveËe dvoæivke so predstavnice dveh redov, repatih krkonov (Urodela) in brezrepih dvoæivk (Anura). MogoËe bi bilo za uËence zanimivo, Ëe bi jim povedali,

168

da se dvoæivke pribliæno enkrat na teden levijo. Prozorno roæevinasto plast povrhnjice si potegnejo Ëez glavo in jo pojedo. VËasih uËenci po pomoti vodne æelve uvrstijo med dvoæivke, zato bodimo na to pozorni, in Ëe res pride do tega, jih opozorimo na razlike, po katerih se vodne æelve (npr. rdeËevratka) razlikujejo od dvoæivk. Ker so vse naπe dvoæivke ogroæene in zato z zakonom zavarovane (vse razen navadnega moËerada), moramo uËence opozoriti, da je jemanje mresta iz narave prepovedano. »e se odloËimo za gojenje dvoæivk v πoli, vzemimo iz narave le nekaj jajËec, pa πe za to potrebujemo ustrezno dovoljenje. Ko se dvoæivke preobrazijo, jih moramo vrniti v njihovo naravno okolje tam, kjer smo naπli jajËeca. PROBLEMSKE NALOGE IN DEJAVNOSTI 1. Podobnosti med paglavci in ribami Do ugotovitve, da so paglavci bolj podobni ribam kot odraslim dvoæivkam, bodo priπli uËenci brez teæav. Pustimo jim, da sami poskusijo razloæiti to podobnost. Ob tem se bo verjetno razvil zanimiv pogovor. »e so mnenja razliËna, naj jih poskusijo zagovarjati in utemeljevati. 2. Kaj je neotenija? O neoteniji smo govorili æe pri naravoslovju v 7. razredu. »e so uËenci mogoËe pozabili, jim pomagajmo z dodatno razlago. 3. Primerjaj repate dvoæivke. Ko si bodo ogledali fotografije repatih dvoæivk in jih primerjali med seboj, jih opozorimo na moËerila, ki v nasprotju z drugimi vse æivljenje æivi v vodi in ima vse æivljenje zunanje πkrge. Pri iskanju odgovorov na vpraπanja v 4. in 5. nalogi pomagajmo uËencem z dodatnimi vpraπanji oziroma dodatnimi informacijami. Svetujmo jim, da pobrskajo po spominu, lahko jim pa prinesemo dodatno literaturo, kjer naj poiπËejo odgovore. Ne pozabimo na uËbenik Naravoslovje 7. ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PONAVLJANJE 1. Zakaj so dobile dvoæivke tako ime? Pojasni. Dvoæivke so dobile tako ime zato, ker del æivljenja æivijo v vodi, del pa na kopnem — dvojno æivljenje. 2. Kako delimo dvoæivke? Dvoæivke delimo na repate in brezrepe.

169

3. S Ërtami poveæi æivali z ustreznimi skupinami. urh

sesaËi

rdeËevratka

migetalkarji

zvonËica

dvoæivke

veliki jetrni metljaj

æuæelke

lastoviËar

plazilci

4. Napisane imaπ znaËilnosti æivali. Ustrezno Ërko æivali iz desnega stolpca vpiπi na Ërte v levem stolpcu. E

Diha s pljuËi in s koæo.

veliki jetrni metljaj

Odrasla æival ima zunanje πkrge.

morska striga

Vse æivljenje ostane na stopnji liËinke.

moËeril

A Je zajedavec. Njegov vmesni gostitelj je mali mlakar.

spuæva

B Telo ima razdeljeno na kolobarje.

zelena æaba

Nima pravih tkiv in organov.

5. Kako dvoæivke skrbijo za uravnavanje bioloπkega ravnovesja v nekem ekosistemu? Dvoæivke se prehranjujejo v glavnem z æuæelkami in tako vzdræujejo njihovo bioloπko ravnovesje, v nasprotnem bi se æuæelke preveË namnoæile, same pa so hrana drugim æivalim in skrbijo, da le-te ne izumrejo.

6.Napisane so razvojne stopnje dvoæivk. Na Ërte napiπi pravilni vrstni red razvoja od 1 do 4. 4

mlada preobraæena dvoæivka

paglavec brez nog z zunanjimi πkrgami

mrest

paglavec z zadnjimi nogami in z notranjimi πkrgami

170

PLAZILCI (Reptilia) OPERATIVNI CILJI

Spoznajo temeljne znaËilnosti plazilcev. Seznanijo se s predstavniki razliËnih skupin. Znajo opisati znaËilnosti telesne zgradbe. Sklepajo o pomenu plazilcev.

DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA Plazilci so prvi kopenski vretenËarji, ki pri razmnoæevanju niso veË vezani na vodo, tudi jajca odlagajo na kopno. ©Ëiti jih suha poroæenela koæa, ki je pokrita z luskami in ploπËami. Slovensko ime so dobili po plazenju. Pri premikanju drsijo s trebuπno stranjo po podlagi, noge pa jim rabijo le za odrivanje. Po zgradbi in velikosti so zelo raznoliki. Prilagojeni so na zelo razliËne naËine æivljenja. Najmanjπi (nekateri gekoni) zrastejo le do 18 mm, najveËji (nekateri krokodili in anakonde) pa celo 10 m in veË. Najteæji plazilci so æelve usnjaËe, ki lahko tehtajo celo 600 kg. Med naπimi plazilci je najdaljπi progasti goæ, ki lahko zraste do 260 cm, najmanjπe pa so nekatere kuπËarice s pribliæno dolæino (brez repa) 15 cm. V koæi plazilci nimajo ælez. Njena poroæenela plast se nenehno obnavlja, odmrla vrhnja plast se pri levitvi odluπËi in odpade. KaËe imajo hrbtenico sestavljeno iz velikega πtevila vretenc, lahko veË kot 400, na katerih so rebra. Plazilci imajo prvotno dva para okonËin, ki so ob straneh vezane na trup. Pri kaËah in nekaterih kuπËarjih so popolnoma zakrnele, pri nekaterih morskih æelvah pa so se preoblikovale v nekakπne plavuti. Plazilci so prilagojeni razliËnim æivljenjskim okoljem in razmeram. Æivijo v vodi, na tleh, v tleh in celo na drevju. Jajca imajo apnenËasto ali pergamentasto lupino. Samice jih odlagajo v prst, pesek, gnoj, gnijoËe listje ipd. Ko se mladiËi izleæejo, so popolnoma podobni odraslim. ©tevilo plazilcev v Sloveniji zadnjih 50 let upada, zato so vsi z zakonom zavarovani. Trenutno je znanih veË kot 6600 vrst, v Evropi jih æivi pribliæno 123 vrst, v Sloveniji pa je avtohtonih 22 vrst. Med plazilce uvrπËamo prakuπËarje (Rhynchocephalia), krokodile (Crocodylia), æelve (Testudines) in luskarje (Squamata). Kar 95 % vseh plazilcev so luskarji, kamor priπtevamo kuπËarje (Sauria) in kaËe (Serpentes). Plazilce uËenci æe kar dobro poznajo. Vse veË ljudi ima kot domaËe ljubljenËke tudi predstavnike plazilcev. Pred leti je veliko druæin gojilo æelve rdeËevratke, v zadnjem Ëasu pa so vse bolj priljubljene razliËne vrste nestrupenih kaË. Ko bomo govorili o plazilcih, jih bodo uËenci, ki jih imajo doma, z veseljem prinesli v πolo. »e imajo otroci z æivalmi neposreden stik, jih bolje spoznajo, in Ëe imajo mogoËe predsodke, se jih navadno tudi znebijo. Iz lastnih izkuπenj vem, da kaËa ali pa le slepec v razredu pomenita veliko veËjo motivacijo kot vsakrπen trud uËitelja, da bi æivali opisal kolikor je mogoËe zanimivo. Velikokrat ljudje ne poznajo razlik med kaËami in breznogimi kuπËarji in jih ne razlikujejo med seboj. Opozorimo uËence na te razlike.

KA»E

KU©»ARJI

Imajo zrasle prozorne veke.

Imajo gibljive veke.

Imajo kratek rep.

Imajo veliko daljπi rep kot kaËe.

Jezik izproæijo skozi odprtino zaprtih ust.

Ko izproæijo jezik, odprejo usta.

171

PROBLEMSKE NALOGE IN DEJAVNOSTI 2. Zakaj æivi veËina plazilcev v tropskih predelih? Zaradi nestalne telesne temperature, in ker tudi jajca potrebujejo toploto za razvoj, æivi najveË plazilcev v tropih, njihovo πtevilo pa z naraπËajoËo geografsko πirino upada. 3. Zakaj lahko æivorodna kuπËarica in gad æivita tudi v hladnejπih predelih? Æivorodna kuπËarica in gad leæeta æive mladiËe. Zarodki v jajcih se v telesu samice hitreje razvijejo, saj samica iπËe sonËna mesta. MladiËi se izvalijo iz jajc, tik preden jih samica izleæe. Temu pojavu pravimo ovoviviparija. ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PONAVLJANJE 1. Kaj je znaËilno za plazilce? Po Ëem jih loËimo od drugih vretenËarjev? Plazilci pri premikanju drsijo s trebuπno stranjo po podlagi, imajo suho, poroæenelo koæo, pokrito z luskami in ploπËicami, se levijo, imajo nestalno telesno temperaturo, jajca, ki imajo apnenËasto ali pergamentasto lupino, pa vedno odlagajo na kopnem. Ti znaki jih loËujejo od veËine ostalih vretenËarjev, ne pa od vseh. 2. Kako imenujemo æelvin oklep? Iz Ëesa je zgrajen? Æelvin oklep imenujemo Ërepinja. Je iz koπËenih ploπË in roæevine. 3. Za kaj rabi kaËam razcepljen jezik? KaËe in kuπËarji vohajo in tipajo. Okolico ovohavajo prek Jacobsonovega organa, ki leæi na ustnem nebu. Vanj z razcepljenim jezikom vnaπajo molekule snovi, ki so v zraku. 4. Kaj se zgodi s plazilci, ko se okolje ohladi? Pojasni. Ker imajo plazilci nestalno telesno temperaturo, v hladnem okolju otrpnejo. 5. Med naπtetimi æivalmi obkroæi tiste, ki jih uvrπËamo med plazilce. a) slepec

e) rdeËa morska vetrnica

b) polæ lazar

f) deæevnik

c) moËvirska sklednica

g) sobna striga

Ë) morska zvezda

h) pozidni gekon

d) glavata kareta

i) kameleon

6. Na Ërto za trditvijo napiπi DA, Ëe je pravilna, in NE, Ëe je nepravilna. a) RdeËevratke æe od nekdaj æivijo v Sloveniji.

172

b) Plazilci dihajo s pljuËi.

c) Aligatorje uvrπËamo med kuπËarje.

Ë) KaËe imajo izredno gibljive Ëeljusti.

d) Oklep æelve je hitinjaËa.

e) Vsi plazilci imajo nestalno telesno temperaturo. f) Plazilci odlagajo jajca na kopnem.

PTI»I (Aves) OPERATIVNI CILJI

Seznanijo se s temeljnimi znaËilnostmi ptiËev. Njihov zunanji videz primerjajo z drugimi predstavniki vretenËarjev. Sklepajo o pomenu perja za æivali. Ugotavljajo, zakaj se pred zimo selijo predvsem æuækojede vrste ptiËev. Vedo, da se pri velikem πtevilu vrst samci po videzu razlikujejo od samic. Sklepajo o pomenu spolne dvoliËnosti. Spoznajo nekaj znaËilnih predstavnikov ptiËev.

DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA PtiËi so vretenËarji, ki so kljub svoji pestrosti oblik izjemno lahko razpoznavni. Od drugih vretenËarjev se razlikujejo predvsem po perju, ki je roæevinasta koæna tvorba. Posebnosti ptiËev sta tudi kljun in hoja po zadnjih dveh okonËinah. PtiËi so zelo razliËnih velikosti in barv. Najmanjπi (kolibriji) lahko tehtajo le 2,4 g, najveËji, ki πe lahko letijo (labodi, kondorji, pelikani, velika droplja idr.), pa lahko doseæejo celo 15 kg. Najteæji so neleteËi ptiËi, saj lahko noj doseæe teæo 115 kg. Kljun, luske na nogah, kremplji in perje so roæevinaste tvorbe. Luske na nogah so podobne plazilskim in verjetno se je tudi perje razvilo iz podobnih lusk. Celo ptiËje telo je prilagojeno letenju. Okostje je lahko in trdno, veËje kosti so votle, ptiËi pa imajo tudi moËne letalne miπice. Prsti na nogah so navadno πtirje. Trije prsti so obrnjeni naprej, palec pa je veËinoma obrnjen nazaj. Noge so prilagojene æivljenjskim potrebam ptiËa. Lahko so veslaste ali plavalne s plavalno koæico, lahko so grabilne z moËnimi kremplji, plezalne z dvema prstoma, obrnjenima naprej, in dvema nazaj itd. Posebnost ptiËev je tudi kljun. To sta podaljπani brezzobi Ëeljusti, prevleËeni z roæevino. Kljun je namenjen prehranjevanju, obrambi, gradnji gnezda, ËiπËenju in urejanju perja itd. Oblika kljuna kaæe na prilagojenost naËinu prehranjevanja. Na Zemlji æivi veË kot 9300 vrst ptiËev, ki jih razvrπËamo v 27 redov. V Sloveniji se pojavljajo predstavniki 21 redov. Predstavlja jih pribliæno 380 vrst, od tega jih dobrih 200 tu redno ali obËasno tudi gnezdi. Osnovne znaËilnosti ptiËev in naloge perja uËenci kar dobro poznajo. Manj pa vedo o spolnem dimorfizmu, zato jih opozorimo na nekaj primerov. Pri obravnavi ptiËev jim lahko pokaæemo videokaseto V svetu divjega petelina.

173

PROBLEMSKE NALOGE IN DEJAVNOSTI 2. Glavne naloge perja Perje zadræuje notranjo toploto telesa, pa z dolgimi moËnimi peresi na krilih in repu omogoËa aktivno letenje, daje telesu obliko in ga varuje pred nevπeËnostmi iz okolja (deæ, sneg, prah …). 3. Zakaj sta samec in samica pava tako razliËna? Raznolikost med pticami poveËujejo πe razlike med samci in samicami. Lahko so razliËno veliki in zelo razliËnih barv. Ta pojav imenujemo spolna dvoliËnost (spolni dimorfizem). Pri nekaterih vrstah je stalna (npr. pri fazanih, kosih, pavih), pri drugih pa sezonska in je izraæena samo v Ëasu razmnoæevanja. Samci so pogosto izredno lepo obarvani. V boju za samice se merijo z drugimi samci. To poËnejo z razkazovanjem, πopirjenjem ter oznaËevanjem ozemlja z oglaπanjem. Samica, ki mora veË tednov skrita sedeti na gnezdu, ima perje varovalne barve. Obstojajo pa tudi izjeme, pri katerih je ravno obratno (npr. liskonoæci). 4. Zakaj se jeseni selijo predvsem æuækojede vrste? Pred zimo se predvsem æuækojede ptice umaknejo v oddaljene juæne kraje, zlasti v Afriko. Njihova glavna hrana — æuæelke na jesen poginejo, zato zanje ni hrane. 5. PtiËje in plazilske znaËilnosti praptiËa PTI»JE ZNA»ILNOSTI

PLAZILSKE ZNA»ILNOSTI

perje

kremplji na perutih

kljun

dolg koπËen rep z repnimi vretenci

stalna telesna temperatura

zobje v kljunu

votle kosti ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PONAVLJANJE 1. Po Ëem se ptiËi razlikujejo od drugih vretenËarjev? PtiËi se od drugih vretenËarjev razlikujejo predvsem po perju, kljunu, ptiËji nogi in hoji po zadnjih dveh okonËinah. 2. Kako je telo ptiËev prilagojeno za letenje? Imajo lahko in trdno okostje, votle kosti in moËne letalne miπice.

174

3. Za nekatere ptiËe je znaËilna spolna dvoliËnost. Opiπi, kaj je to. Spolna dvoliËnost se kaæe v razliËni obarvanosti samcev in samic. Pri nekaterih vrstah je stalna, pri drugih pa sezonska in je izraæena samo v Ëasu razmnoæevanja. Samci so pogosto izredno lepo obarvani. Samica, ki mora skrita sedeti na gnezdu, pa ima perje varovalne barve. Pogosto so razlike tudi v velikosti.

SESALCI (Mammalia) OPERATIVNI CILJI

Spoznajo temeljne znaËilnosti sesalcev, po katerih se ti razlikujejo od drugih skupin vretenËarjev. Prepoznavajo in razlikujejo razliËne skupine sesalcev. Znajo jih primerjalno opisati. Znajo pojasniti, zakaj Ëloveka uvrπËamo med sesalce.

DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA Sesalci tvorijo razred predvsem kopenskih vretenËarjev, ki jih zlahka prepoznamo po dlaki (razen nekaj izjem). Njihove samice kotijo æive mladiËe in jih hranijo z izloËki mleËnih ælez. VeËina sesalcev je majhnih in æivijo na kopnem, so pa tudi taki, ki jadrajo, letajo ali kopljejo. Telo sesalcev sestoji iz glave, trupa s πtirimi okonËinami in repa. Po velikosti so zelo razliËni. Najmanjπi so dolgi le kakih 40 mm, najveËji pa lahko zrastejo Ëez 20 m. Najteæji sesalec, sinji kit, lahko tehta celo 150 ton, kar je 75—milijonkrat veË od najmanjπih rovk, ki lahko tehtajo le 2 g. Dlaka sesalcev je koæna tvorba, ki navadno gosto preraπËa koæo. Njena prvotna naloga je zadræevanje telesne toplote. Nekateri sesalci so deloma (Ëlovek) ali povsem goli (kiti). VeËina sesalcev ima rep, ki sodeluje pri gibanju. V repu imajo lahko nekateri do 50 vretenc. Pri nekaterih vrstah je zakrnel, ostanki vretenc pa so zraπËeni v trtico. Noge sesalcev so doæivele πtevilne spremembe. Pri nekaterih so se razvile v oprijemalne okonËine, pri netopirjih je iz njih nastala letalna prhut, pri kitih in plavutonoæcih plavut, pri kopitarjih tekalna noga, pri krtu noga, prilagojena za kopanje, itd. Sesalci so dejavni v glavnem ponoËi. Zato se manj zanaπajo na vid, bolj na sluh, voh in tip. V neugodnih razmerah (npr. pozimi) preidejo nekatere vrste (npr. netopirji, jeæi, polhi, svizec) v zimsko spanje (hibernacijo). Takrat se jim presnova ter s tem temperatura in srËni utrip moËno zniæajo. Nekaterim se med hibernacijo temperatura bistveno ne zniæa (npr. medvedu). Danes poznamo veË kot 4600 vrst sesalcev, vendar zoologi πe zmeraj odkrivajo nove vrste. Pri nas æivi pribliæno 85 vrst. V Sloveniji æivijo predstavniki sedmih redov. ZnaËilnosti in posebnosti sesalcev, po katerih se razlikujejo od drugih vretenËarjev, uËenci kar dobro poznajo. Opozorimo jih na pomen dlake. Spomnimo pa jih tudi na sesalce, ki so goli. Kako so ti zaπËiteni pred mrazom? Zakaj prihaja pri nekaterih do sezonskega spreminjanja obarvanosti dlake? Najbolje jim lahko to razloæimo na primeru planinskega zajca. Fotografiji zajcev v uËbeniku sta le zgled dveh barvnih razliËic, Ëeprav to ni planinski zajec. UËencem lahko pokaæemo videokaseto Selitve v morju, kjer si lahko ogledajo kite grbavce in medvede ter videokaseti Zimski spanec in Portreti æivali.

175

PROBLEMSKE NALOGE IN DEJAVNOSTI 2. Primerjava morskega psa in delfina

MORSKI PES

DELFIN

Oblika repne plavuti

asimetriËna, pokonËna

asimetriËna, vodoravna

Premikanje repa med plavanjem

levo-desno

gor-dol

Dihanje

s πkrgami

s pljuËi

Telesna temperatura

nestalna

stalna

Prehranjevanje mladiËev

z manjπimi æivalmi

sesajo mleko pri materi

3. Plazilske in sesalske znaËilnosti stokovcev. PLAZILSKE ZNA»ILNOSTI STOKOVCEV

SESALSKE ZNA»ILNOSTI STOKOVCEV

Leæejo jajca.

Telo je pokrito z dlako.

Imajo stok.

Imajo stalno telesno temperaturo.

Jajca imajo pergamentasto lupino.

MladiËi pijejo mleko pri materi.

ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PONAVLJANJE 1. Kaj je skupno vsem æivalim, ki jih uvrπËamo med sesalce? Vse æivali, ki jih uvrπËamo med sesalce, dihajo s pljuËi, imajo stalno telesno temperaturo, veËina je pokrita z dlako, vse samice (razen stokovcev) kotijo æive mladiËe in jih hranijo z izloËki mleËnih ælez. 2. V Ëem se stokovci razlikujejo od drugih sesalcev? Stokovci odlagajo jajca s pergamentasto lupino in imajo stok ali kloako. 3. Kako imajo kiti oblikovane sprednje in zadnje ude? Kaj lahko sklepaπ iz tega? Predniki kitov so bili kopenske æivali. Ko so se drugotno preselili v morje, so se jim udi prilagodili na nove razmere. Sprednji udi kitov so preoblikovani v plavut, zadnji pa so zakrneli, ker jih niso veË potrebovali.

176

4. Katera od navedenih trditev ne velja za sesalce? a) Telo je pokrito z dlako. b) Imajo nestalno telesno temperaturo. c) Kotijo æive mladiËe. Ë) MladiËi sesajo mleko pri materi. 5. V okvirËke pravilno razporedi organizme prehranjevalne verige: delfin, rastlinski plankton, sardele, æivalski plankton, bakterije, skuπe.

rastlinski

plankton

æivalski

sardele

skuπe

delfin

bakterije

plankton

proizvajalci

potroπniki

razkrojevalci

6. Napisane imaπ trditve, ki veljajo za æivali v desnem stolpcu. Ustrezne Ërke iz desnega stolpca vpiπi na Ërte v levem stolpcu. C

πibke noge

ribe

perje

dvoæivke

poboËnica

plazilci

dlaka

ptiËi

votle kosti

sesalci

A, B πkrge D, E stalna telesna temperatura B

jajca odlagajo v vodo, odrasle pa æivijo na kopnem.

177

7. Za vsako æival v preglednici napiπi, kakπna je njena telesna temperatura, s Ëim diha, s Ëim je pokrito njeno telo in kako se razmnoæuje.

DIHANJE

RAZMNOÆEVANJE

TELO POKRIVA

TELESNA TEMPERATURA

Zelena rega

s koæo in pljuËi

Jajca odlaga v vodo.

vlaæna koæa

nestalna

Glavata kareta

s pljuËi

Jajca odlaga na kopno. oklep—Ërepinja

nestalna

ReËni galeb

s pljuËi

Jajca odlaga na kopno. perje

stalna

Delfin

s pljuËi

Koti æive mladiËe.

stalna

Kljunaπ

s pljuËi

Jajca odlaga na kopno. dlaka

stalna

Lastovka

s pljuËi

Jajca odlaga na kopno. perje

stalna

Morska lsatovka

s pljuËi

Jajca odlaga v vodo.

luske

nestalna

Vidra

s pljuËi

Koti æive mladiËe.

dlaka

stalna

MoËerad

s koæo in pljuËi

Jajca odlaga v vodo.

vlaæna koæa

nestalna

Krokodil

s pljuËi

Jajca odlaga na kopno. ploπËe

nestalna

MoËvirska sklednica

s pljuËi

Jajca odlaga na kopno. oklep—Ërepinja

nestalna

MoËeril

s koæo in zunanjimi πkrgami

Jajca odlaga v vodo.

neæna koæa

nestalna

Mroæ

s pljuËi

Koti æive mladiËe.

dlaka

stalna

178

koæa

8. K naπtetim skupinam vretenËarjev pripiπi po dva predstavnika. RIBE KOSTNICE

morski konjiËek,

sulec

RIBE HRUSTAN»NICE

morska maËka,

elektriËni skat

REPATE DVOÆIVKE

moËeril,

navadni moËerad

BREZREPE DVOÆIVKE

zelena æaba,

navadna krastaËa

PLAZILCI

zelenec,

gekon

PTI»I

kazuar,

reËni galeb

STOKOVCI

kljunaπ,

kljunati jeæek

VRE»ARJI

kenguru,

koala

VI©JI SESALCI

alpski svizec,

okapi

9. Dopolni preglednico.

VRETEN»ARJI

RIBE

PTI»I

PLAZILCI

hrustanËnice

kostnice

morski pes

orada

æelve

krokodili

mlakarica

kuπËarji

kaËe

DVOÆIVKE

sinica pingvin

fazan

vreËarji

SESALCI

repate

brezrepe

pupek

krastaËa

viπji sesalci

stokovci kljunaπ

kenguru

koala

kljunati jeæek

netopirji

179

orka

konj

ris

ZA RAZVEDRILO 1. Reπitev kriæanke

R K T U T I O L K

V R E T E N » A R

E N I N K N D G

I C A J E A I C A I C E E

STROKOVNA LITERATURA B. Sket, M. Gogala, V. Kuπtor in sodelavci, Æivalstvo Slovenije, TZS 2003 C. A. Welch in sodelavci, Razvoj æivljenja od molekule do Ëloveka, DZS 1974 J. Hadæi, Razvojna pota æivalstva, MK 1970 M. »uËek, M. Povæ, ©olski bioloπki laboratorij, DZS 1977 Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji, Ministrstvo za okolje in prostor — Agencija RS za okolje 2002 R. Ocepek, P. Schauer, M. Sterle, T. VerËkovnik, D. VrπËaj, Bioloπko laboratorijsko in terensko delo, DZS 1986

180

RAZVOJ »LOVEKA OPERATIVNI CILJI

Spoznajo in razumejo evolucijski razvoj Ëloveka. Seznanijo se s poenostavljenim rodovnikom Ëloveka. Zvedo, da so za razvoj Ëloveka pomembne tri stopnje: razvoj pokonËne dræe, razvoj velikih moæganov in pojav Ëloveπke inteligence.

DIDAKTI»NO-METODI»NA PRIPORO»ILA O razvoju Ëloveka uËenci æe kar nekaj vedo, vendar moramo biti pozorni na pogosto zmotno mnenje, da so danaπnje opice naπi predniki. Posebej jih opozorimo, da ne morejo biti naπi predniki, saj æivijo v danaπnjem Ëasu. Paleontologi so na podlagi fosilov dokazali, da imamo ljudje in danaπnje opice skupne prednike. V razliËnih virih so predstavljeni razliËni ËloveËnjaki kot vmesne razvojne stopnje med prokonzulom in modernim Ëlovekom. V uËbeniku smo predstavili zelo poenostavljen rodovnik Ëloveka. Pri rodovniku je najpomembnejπe razumevanje treh prelomnih stopenj v razvoju modernega Ëloveka: razvoj pokonËne dræe, razvoj velikih moæganov in pojav Ëloveπke inteligence. V uËbeniku je na strani 205 v odstavku o neandertalcih priπlo do neljube tiskovne napake. Tretji stavek se glasi: Znali so ukresati ogenj, izdelovali so kamnito in koπËeno orodje (in ne ogrodje). ODGOVORI NA VPRA©ANJA ZA PONAVLJANJE 1. Kdo so bili naπi predniki? Dopolni preglednico.

Kje so æiveli

Opis

NaËin æivljenja

Prokonzul

v Afriki

podoben danaπnjim πimpanzom

Æivel je v krdelih.

Avstralopitek

V Afriki

velik kot πimpanz

Æivel je v krdelih. Ni πe poznal ognja in orodja.

Spretni Ëlovek

v Afriki

vzravnan

Bil je nabiralec semen in plodov. Izdeloval je primitivno orodje.

Pitekantrop

v Afriki

pokonËna hoja

Æivel je v krdelih. Uporabljal je æe ogenj. Izdeloval je preprosto orodje iz kamna.

Neandertalec

v Evropi

visok do 160 cm

Znal je ukresati ogenj. Izeloval je kamnito in in koπËeno orodje.

181

2. Po Ëem se je avstralopitek razlikoval od danaπnjega Ëloveka? Avstralopitek je æivel v Afriki. Imenujemo ga tudi afriπka juæna opica. Bil je podoben πimpanzu. Æivel je v krdelih. Ni πe poznal ognja in orodja.

STROKOVNA LITERATURA C. A. Welch in sodelavci, Razvoj æivljenja od molekule do Ëloveka, DZS 1974

182

183

VeË o devetletni osnovni πoli najdete na naslovu: www.devetletka.net

Barbara MiheliË, Danica Pintar

Biologija 8 PriroËnik za uËitelje za 8. razred devetletke Urednica: Jelka PogaËnik Likovno-grafiËna urednica: Olga Babnik Prelom: Danilo Frleæ Izdala in zaloæila: Zaloæba Rokus, d. o. o. Za zaloæbo: Rok Kvaternik Glavni urednik: Vasja Koæuh tisk: Eurotrade Print, d. o. o. 1. izdaja: Ljubljana, april 2004 naklada: 8000 izvodov

184