prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:36
Page 1
Urπka Lunder
Biologija9 priroËnik za uËitelje
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:36
Page 2
BIOLOGIJA 9 PriroËnik za uËitelje Avtorica: Urπka Lunder, dr. medicine Recenzenti: dr. Tatjana Ravnik Tomazo, mag. Rudi Ocepek, Irena Mehle JegliË, prof. biol. Strokovni pregled: dr. Kazimir Draπlar (fiziologija) Letna priprava: Danica Pintar, prof. biol. Ilustratorji: Marija Nabernik, Bojan Jurc, Marija Prelog Fotografije: Petra Korenjak, Primoæ Zrnec, Igor Modic, Aleπ Kladnik, Iztok BonËina, Matjaæ Krivic, Mojca Povh, Jan PogaËnik, fotoarhiv Medicinske fakultete v Ljubljani, fotoarhiv Laboratorija za oploditev z biomedicinsko pomoËjo Ginekoloπke klinike v Ljubljani, Inπtitut za varovanje zdravja — oddelek za medicinsko genetiko, fotoarhiv zaloæbe Mladinska knjiga, fotoarhiv SCAN, d. o. o., fotoarhiv zaloæbe Rokus Fotografija na naslovnici: FOTOSPRING Oblikovanje naslovnice: Æare Kerin in Beti Jazbec Oblikovanje notranjih strani: Beti Jazbec Lektorica: Tea Mejak
Vse knjige in dodatna gradiva Zaloæbe Rokus dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com ∂ 2005 Zaloæba Rokus d.o.o. Vse pravice pridræane. Brez pisnega dovoljenja zaloænika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobËitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakrπnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. Ëlena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, krπitev avtorske pravice.
CIP - Kataloæni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjiænica, Ljubljana 371.3:611/612(035)
Zaloæba Rokus d.o.o. Stegne 9b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Telefaks: 01/513 46 99 E-poπta: rokus@rokus.com www.rokus.com
LUNDER, Urπka Biologija 9. PriroËnik za uËitelje / Urπka Lunder ; [ilustratorji Marija Nabernik, Bojan Jurc, Marija Prelog ; fotografije Petra Korenjak ... et al. ]. - Ljubljana : Rokus, 2005 ISBN 961-209-464-0 220839680
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:36
Page 3
Kazalo 5 POTOVANJE SKOZI SEBE
45
D
F 23
MEJA S SVETOM Koæa
RAZLIKUJEM SE, PRIVLA»IM Spolni organi, razmnoæevanje
49 27
ZAZNAVAM, ODGOVORIM ÆivËni sistem
SEM IZ CELIC Celica, tkiva, organi
59 NATAN»NO URAVNAVAM Hormonske æleze
31 DIHAM, IZMENJAVAM ZRAK Z OKOLICO Dihala
63 HRANIM SE Prebavila
37 GIBAM SE Gibala
69 V MENI SE PRETAKA Krvna obtoËila
41 »UTIM »utila
73 IZLO»AM SeËila
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:36
Page 4
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:36
Page 5
“UËitelj uËencem ne ponudi znanja, temveË jih vodi na poti uËenja in z njimi deli vpoglede skozi skupno æivljenje.”
5
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:36
Page 6
“Otroci bodo doæivljali dobre stvari le, Ëe se bo dobro godilo tudi njihovim vzgojiteljem in uËiteljem.”
UVOD
Maureen Moreland
Kako devetoπolec doæivlja svoje telo? Kako razume nenavadne obËutke ob hitri rasti, Ëustvenih reakcijah, hormonskih spremembah in zunanjih znakih spolne zrelosti ter spremenjeno doæivljanje sveta skozi svoje zoreËe telo? Ne vemo, saj nismo v njegovi koæi. Morda se spomnimo svojih doæivljanj, opazujemo svoje otroke in uËence v πoli, a pravega obËutka pri vsakem posamezniku v razredu nikoli ne moremo podoæiveti. Lahko pa vsakemu med njimi omogoËimo, da raziskuje o sebi in drugih ob varnem vodstvu in podpori. Lahko jim ponudimo moænost sprostitve ob spoznanju, da je bivanje v naπem telesu prava radost in veselje! Danaπnji uËenci se bodo vse æivljenje uËili, saj poklicev, ki jih bodo opravljali, morda sploh πe ne poznamo. Spremembe se dogajajo hitreje kot kadarkoli. Vse πtevilnejπe zahteve, priËakovanja okolice in negotovost ob nenehnih spremembah zapletajo proces izobraæevanja. Kako naj torej pripravimo uËence, da ne bodo zapadli v obup in apatiËnost ter nizko samospoπtovanje? Kako naj bodo pripravljeni na velike teæave sodobne druæbe, kjer ni veË preprostih odgovorov? V sodobnem Ëasu lahko predmet biologije poleg opisa in razlage delovanja Ëloveπkega telesa prinaπa uporabna znanja in orodja za obvladovanje vse veËjih æivljenjskih zahtev do mladega posameznika. Kot teËaj umetnosti æivljenja, ki ponuja praktiËno znanje, kako razumeti delovanje telesa, kako ga podpreti in po potrebi zdraviti, kako æiveti mirno v stresa polnem svetu. Prinaπa lahko tudi globoke duhovne izkuπnje, potrebne, da to znanje zaæivi v vsakdanjiku. Da lahko vse to uËimo, se seveda zgodba najprej zaËne pri nas. Prepustimo se skupaj priloænosti, da se ob svojem delu tudi sami razvijamo in πe bolj spoznavamo svoje telo. Dovolimo si reËi, da svojega telesa pravzaprav nikoli povsem ne spoznamo in smo vse æivljenje na razburljivi poti spoznanj o Ëudeæu narave. Naj bo zato biologija v zapletenem sistemu izobraæevanja priloænost, da uËencem vzbudi radovednost, ustvarjalnost, polno doæivljanje, svobodnejπe raziskovanje Ëloveπkega telesa/æivljenja in izraæanje individualnosti s hkratnim zavedanjem o radostnem druæenju v skupnosti. Najbolj si gotovo æelimo, da bi naπim mladim znali pomagati ugotoviti, kdo so, kaj Ëutijo, kaj æelijo in kako naj to dobijo, ne da bi bili nespoπtljivi do sebe in drugih. Spodbujati æelimo odgovornost, sodelovanje, dobro samopodobo, spoπtovanje do sebe in drugih ter smisel za humor — æivljenje si tudi mi vse preveËkrat naredimo hudo resno … Tudi sama sem sprejela povabilo za pisanje uËbeniπkega kompleta ne le zaradi veselja, da lahko znanje in izkuπnje predajam na izviren naËin, temveË tudi zaradi izvrstne priloænosti, da se naprej uËim in æe dognano o Ëloveku preizkuπam tudi sama. Hvaleæna sem za to moænost, ki je ob nastajanju uËbenika tudi pri meni pospeπila marsikateri razvoj in spoznavanje.
6
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:36
Page 7
“Prevlada intelektualnega oæi veljavnost izkustva v naπi druæbi.” UVOD Hannah Rachel Bell V knjigi: Moπke stvari, æenske stvari
UËenËevo doæivetje je temelj za uËinkovito uËenje. Zato je uËbenik zasnovan po naËelu zastavljenega problema iz obiËajnega pojavnega sveta, vodenja k delu za pridobivanje izkuπnje z vajo ali praktiËnim preizkusom ob delovnem zvezku do ugotovitev, ki so preverljive v uËbeniku. V uËbeniku je snov predstavljena osebno in izkustveno, kjer je bilo le mogoËe. Aktivno uËenje pri uËencih spodbudimo s pribliæevanjem njihovemu razmiπljanju: • od znanega k neznanemu, • od velikega k manjπemu, • od posameznega k sploπnemu, • od praktiËnega k abstraktnemu, • od zgodbe (problema, motivacijske situacije) do preizkusa, • od preizkusa do spoznanja, • od spoznanja do spreminjanja naËina æivljenja.
Razmiπljanja o poslanstvu pouËevanja predmeta biologije Najvztrajnejπa tema sodobne druæbe je iskanje smisla, globoko osebno raziskovanje med trpljenjem, dvomi in strahovi v iskanju svoje vrednosti in vloge. Dejavnosti sodobnega Ëasa odsevajo to iskanje v cvetoËi novodobni visoki tehnologiji, divji glasbi mladih, modernem plesu, gledaliπËu, glasbi, razcveteli literaturi za samopomoË, kar vse zrcali nezadovoljstvo s stanjem v svetu, izgubo identitete in iskanje æivljenjskega smisla. Nezadovoljna s ponujenimi vrednotami kapitala kot ekonomsko racionalnega sodobna druæba iπËe svoje srce in duπo v znanjih starih ljudstev, mitih, legendah in sporoËilih modrecev.
“Izpolnjevanje Ëloveπkega potenciala ima πtiri vidike. PrviË, prepoznajte ‘znake’, kajti Zemlja govori po njih; drugiË, sprejmite ‘nakljuËje’ kot sporoËilo, kajti po njem govori æivljenje; tretjiË, pozorno prisluhnite ‘notranjemu glasu’, kajti po njem govori modrost; ËetrtiË, sledite svojemu navduπenju.” Joseph Campbell
7
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:36
Page 8
Kako slavim vsakega svojega uËenca, motiviram in spodbujam dobro, razkrivam njegovo enkratno?
UVOD
Preprosta moænost, ki zahteva doslednost ter precej predanosti in ljubezni do prav vsakega uËenca, je sledenje rojstnih dni vseh otrok. Potrebujemo le nekaj minut ob zaËetku ure, da se posvetimo tistemu uËencu, ki praznuje rojstni dan (oziroma v Ëasu med dvema urama biologije). Predlog kratke pozornosti za slavje dogodka: Povabimo tri, πtiri soπolce, prostovoljce, da z eno besedo, z enim stavkom oznaËijo, kaj jim pomeni soπolec ali soπolka, ki praznuje. Damo jim minuto v tiπini: væivimo se v odnos z Markom — kaj nam prinaπa v naπo skupnost, v kaj se razvija, odkar ga poznamo? “Meni predstavlja zanesljivost.” “Meni se zdi, da Marko prinaπa eno samo æivost …” Na ta naËin uËenci urijo pozitivno opazovanje okrog sebe. Tisti, ki praznuje in prejema voπËila — priznanja, pa se uri v samospoπtovanju. MogoËi so πe drugi naËini — pomembno je, da uËenci spoznajo, da so pred vsem uËnim naËrtom ONI. Veselimo se vsakega, najdemo lahko dobro prav v vsakem in naπa naloga je prav to: odkrivati, podpirati in razrasti dobro v svojih uËencih. Da laæje doæivijo globino sveta. Spodbuditi hoËemo ustvarjalnost, prebuditi Ëute ter pospremiti devetoπolca na poti v zavedajoËega se in odgovornega posameznika, tvorca miru in soæitja.
Vsebine v PriroËniku za uËitelje Operativni cilji Povzeti so cilji iz uËnega naËrta ter dodane moænosti za to, da pri nekaterih poglavjih poleg znanj, ki jih zahteva uËni naËrt, uËenci dobijo priloænost za raziskovanje nekaterih drugih ciljev, na primer odnosa do svojega telesa, spoznavanja zdravega æivljenjskega sloga in preventivnih ukrepov pred obolenji ter odnosa do drugaËnosti, pridobivanja nekaterih spretnosti, ozaveπËanja o umestitvi Ëloveka v naravo in njegovi odgovornosti za ohranjanje ravnovesja med æivo in neæivo naravo.
Moænosti uËiteljevega poglabljanja znanja Dodana so poglobljena znanja pri temah, ki uËence pogosto zanimajo, ter zanimivosti, ki so v pomoË pri pogosto postavljenih vpraπanjih in za popestritev uËne vsebine. UËbenik sam nikoli ne more povsem nadomestiti uËitelja, ki s svojimi osebnimi pristopi in iz osebnega æivljenja povzetimi izkuπnjami uËni tematiki doda æivost, entuziazem, staliπËa, Ëudenje, voljo ter motiviranost in predvsem svoj odnos do sebe in drugih. Zato so v priroËniku navedeni nekatere ideje in znanja za izraæanje prav teh osebnih vidikov uËenja o sebi, o drugih in o druæbi kot celoti.
!
Zanimivi podatki Pri nekaterih poglavjih so dodani zanimivi podatki. UËence lahko z njimi motiviramo, saj je Ëudenje eden najbolj uspeπnih naËinov, ki prek radovednosti zbuja pripravljenost za uËenje.
8
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:36
Page 9
MetodiËno-didaktiËna priporoËila UVOD
Kjer je to potrebno, so navedena dodatna navodila in razlage za izvedbo vaj iz delovnega zvezka ali priporoËila za izvedbo uËnega procesa v razredu. Z vajami v delovnem zvezku uËencem ponudimo moænost praktiËnega spoznavanja lastnega telesa in njegovega delovanja ter spodbudimo aktivno opazovanje, preizkuπanje in obËutenje z doæivetjem ob vodenju skozi vaje po organskih sistemih. Nekatere vaje vkljuËujejo opazovanje telesa in njegovega delovanja pri soπolcih. Kadar zaËenjamo vaje z raziskovanjem, kjer uËenci prisluhnejo npr. dihanju, tako da se z uπesom dotikajo soπolcev, potrkavajo na povrπini prsnega koπa na soπolËevem hrbtu ali mu otipajo kosti, preverijo gibljivost sklepov ali pa opazujejo druge dele telesa, je potrebno uvajanje vaje z obËutkom. To je vsekakor naËin uËenja socialnega vedenja, ki lahko najbolje nadomesti v sodobnem Ëasu vse veËji tabu dotikanja v razredu. Pri vpeljevanju vaj, ki vkljuËujejo sodelovanje v raziskovanju med soπolci, je potrebna postopnost. Najprej vajo prikaæemo s prostovoljcem, nato razloæimo potreben odnos med soπolcema v paru. Kadar se kdo od uËencev ne upa vkljuËiti v delo, tudi to dopustimo. Ponavadi se kasneje sam vkljuËi, Ëe mu pustimo svobodno izbiro.
Povezave med organskimi sistemi Dejstvo, da skoraj vse funkcije in usklajevalni mehanizmi v organizmu vkljuËujejo veË organskih sistemov, narekuje tudi razumevanje povezav med njimi. Pri pouku predstavljamo vsak organski sistem posebej samo zaradi praktiËnosti. V priroËniku je zato za spodbudo pogovora o povezavah pri vsakem organskem sistemu prikazana odvisnost organskih sistemov grafiËno z ikonami. ©ele razumevanje povezanosti regulatornih mehanizmov med organskimi sistemi lahko uËencem omogoËi razumevanje delovanja organizma kot celote. S spoznavanjem povezav med sistemi dobijo priloænost za razbiranje bistvenega med uËno snovjo. Hkrati je to mnogokrat tudi moænost za hitro ponavljanje.
Strokovna literatura Izbrana dela s podroËja stroke vam bodo morda v pomoË pri pripravi na delo v razredu. Zavedam se, da je za suvereno in ustvarjalno pedagoπko delo pomembno nenehno izobraæevanje tako na strokovnem (dodatna strokovna literatura je navedena tik pred koncem posameznega poglavja), metodiËnem in didaktiËnem podroËju kot na psiholoπkem in socialnem. Tukaj navajam priporoËila za spoznavanje dobe odraπËanja in adolescence ter spoznavanje sodobnih pogledov na pouËevanje: • UËitelj — sam svoj mojster. Zaloæba Rokus, 2005 • Helen McGrath, Shona Francey: Prijazni uËenci — prijazni razredi. UËenje socialnih veπËin in samozaupanja v razredu, Dræavna zaloæba Slovenije, 1996 • David Fontana: Rasti z otrokom, Ganeπ, 1995 • Jane Nelsen, Lynn Lott: Pozitivna disciplina: reπevanje sporov z najstniki, UËila, 1994
Iz znanj starih ljudstev Pod tem naslovom ob koncu vsakega poglavja predlagam kakπno knjigo, ki ponudi pogled v preteklost predvsem v dojemanju razvoja Ëloveka in navadah pri starih kulturah, ki imajo πe danes pomembno sporoËilnost za danaπnjo generacijo mladih. Povezanost s preteklostjo in predniki je del procesa oblikovanja identitete v razvoju Ëloveka in v sodobnem Ëasu je to dejstvo ob bivanju v majhnih, od starejπih generacij babic in dedkov loËenih gospodinjstvih mogoËe delno nadomestiti tudi z zgodbami in nauki, zapisanimi v knjigah.
9
10
Spolovila
1., 2.
Razlikujem se, privlaËim str. 7
Razlikujem se, privlaËim str. 5
• opiπejo menstrualni cikel kot posledico neoplojenega jajËeca; • pojasnijo pot semenËic in jajËeca v spolnih organih od spolne zdruæitve do oploditve; • poznajo razvoj osebka od spojka do poroda; • navedejo najpogostejπe spolne bolezni, njihove vzroke, simptome in varovanje pred okuæbami; • poznajo moænosti prepreËevanja zanositve in razumejo delovanje kontracepcijskih sredstev.
UËenci: • opiπejo naËine razmnoæevanja, zlasti spolno razmnoæevanje Ëloveka; • naπtejejo primarne in sekundarne znake pri moπkem in æenski; • opiπejo zgradbo moπkih in æenskih spolnih organov;
U»NA TEMA: SPOLOVILA IN RAZMNOÆEVANJE
NASLOV IN STRAN V NASLOV IN STRAN V OPERATIVNI CILJI DELOVNEM ZVEZKU U»BENIKU
frontalna individualna dvojice skupinska pogovor pojasnjevanje razlaga opazovanje primerjanje
OBLIKE IN METODE DELA
menstrualni koledarËek (moæno dobiti v lekarnah)
MATERIAL
09:36
3., 4., 5., Razmnoæevanje Skrivnostno spoËetje Ëloveka str. 13 6.
VSEBINE
13.06.2005
URE
Avtorica Danica Pintar
Letna priprava
prirocnik BIO9-1 Page 10
UTRJEVANJE
• spoznajo tipe delitve celice: celiËno delitev (mitozo) in redukcijsko delitev (mejozo)
Delitev celice
12., 13.
CeliËna delitev str. 22
Delitev celic str. 11
UËenci: • spoznajo mikroskopsko zgradbo celice; • znajo povezati zgradbo celice z njeno funkcijo; • znajo skicirati celico;
frontalna individualna dvojice skupinska pogovor pojasnjevanje razlaga opazovanje primerjanje mikroskopiranje
preparati tkiv iz πolske zbirke
pribor za mikroskopiranje
MATERIAL
09:36
14.
• razlikujejo rastlinsko celico od æivalske;
Razlike med rastlinsko in æivalsko celico
10., 11.
Iz celic sem str. 9
OBLIKE IN METODE DELA
13.06.2005
Sem iz celic str. 19
Zgradba celice
U»NA TEMA: CELICE — TKIVA — ORGANI
7., 8., 9.
NASLOV IN STRAN V NASLOV IN STRAN V OPERATIVNI CILJI U»BENIKU DELOVNEM ZVEZKU
VSEBINE
URE
prirocnik BIO9-1 Page 11
11
12 Kajenje str. 16
Kajenje str. 31
Zaduπitve str. 32
Skrb za zdravje
Zaduπitve
19., 20.
Bolezni in poπkodbe dihal str. 16
Bolezni in poπkodbe dihal str. 30
Bolezni in poπkodbe dihal
18.
UTRJEVANJE, PREVERJANJE IN OCENJEVANJE
• so seznanjeni z nevarnostmi zaduπitve in prvo pomoËjo; • naπtejejo naËine, kako lahko skrbimo za zdrava dihala, ter spoznajo negativne uËinke nikotina in drugih strupenih plinov.
• opiπejo razliko med sestavo vdihanega in izdihanega zraka;
UËenci: • opiπejo osnovno zgradbo dihal; • opiπejo zgradbo in osnovno funkcijo glasilk; • poveæejo zgradbo in osnovno funkcijo pljuË;
frontalna individualna dvojice skupinska pogovor pojasnjevanje razlaga opazovanje primerjanje
OBLIKE IN METODE DELA
meter
MATERIAL
09:36
Izmenjava kisika in ogljikovega dioksida str. 28
Sestava vdihanega in izdihanega zraka
Diham, izmenjavam zrak z okolico str. 13
17.
Diham, izmenjavam zrak z okolico str. 25
U»NA TEMA: DIHALA
NASLOV IN STRAN V NASLOV IN STRAN V OPERATIVNI CILJI DELOVNEM ZVEZKU U»BENIKU
Zgradba dihal
VSEBINE
13.06.2005
15., 16.
URE
prirocnik BIO9-1 Page 12
Poπkodbe str. 43
Miπice str. 44
Prva pomoË str. 47
Poπkodbe in bolezni kosti
Miπice
Poπkodbe in bolezni miπic
25.
26.
27.
UTRJEVANJE
Sklepi in πivi str. 40
Povezave med kostmi
24.
Miπice str. 31
Iz Ëesa so kosti str. 30
• opiπejo varovanje miπic in prepreËevanje najpogostejπih miπiËnih obolenj.
• opiπejo vrste miπiËnih vlaken;
• pojasnijo osnovne motnje v rasti kosti (rahitis), poπkodbe in okvare (ploske noge, zlom, zvin, izpah);
• imenujejo vrste povezav med kostmi (sklep, πiv, povezava s hrustancem);
• znajo opisati notranjo zgradbo dolge kosti; • spoznajo, iz Ëesa so kosti;
UËenci: • opiπejo kosti Ëloveka v primerjavi s kostmi drugih vretenËarjev; • imenujejo osnovne kosti obraznega in lobanjskega dela glave, kosti okonËin (zgornjih in spodnjih) in kosti trupa;
frontalna individualna dvojice skupinska pogovor pojasnjevanje razlaga opazovanje primerjanje
2 dl 10 % HCl piπËanËja kost kozarec pinceta
kokoπja hrbtenica, pinceta
model okostja zobovje maËke
MATERIAL
09:36
28.
Zgradba kosti str. 41
Zgradba kosti
Okostje str. 20
Okostje str. 36
23.
Gibam se str. 20
OBLIKE IN METODE DELA
13.06.2005
Gibam se str. 35
Kosti
21., 22.,
U»NA TEMA: GIBALA
NASLOV IN STRAN V NASLOV IN STRAN V OPERATIVNI CILJI DELOVNEM ZVEZKU U»BENIKU
VSEBINE
URE
prirocnik BIO9-1 Page 13
13
14
37.
35., 36.
UTRJEVANJE
Nos: voh Jezik: okus
Uho: sluh
Voham in okuπam str. 59
Sliπim, ohranjam ravnoteæje str. 55
Vidim str. 50
Oko: vid
30., 31., 32.
Voham in okuπam str. 44
• opiπejo nos kot organ, ki sprejema razliËne vonjave; • pojasnijo Ëutilno vlogo jezika.
• opiπejo uho kot organ za sprejemanje zvoËnih signalov; • opiπejo delovanje organa za ravnoteæje; • opiπejo obolenja uπesa in morebitne poπkodbe, ki nastanejo kot posledica nepremiπljenega ravnanja posameznika;
• opiπejo Ëutilo za vid kot organ, ki sprejema svetlobne draæljaje; • na modelu prepoznajo posamezne dele oËesa; • znajo pojasniti napake oËesa in opozoriti na morebitne poπkodbe oËesa;
Vidim str. 36
Sliπim str. 41 Ravnoteæje str. 43
UËenci: • opiπejo posamezna Ëutila, ki sprejemajo razliËne draæljaje, in zaznavanje teh draæljajev s pomoËjo moæganov;
»utim str. 35
frontalna individualna dvojice skupinska pogovor pojasnjevanje razlaga opazovanje primerjanje
OBLIKE IN METODE DELA
kos lepenke svetilka steklena okrogla posoda poveËevalno steklo bel papir lepilni trak koπËek plastelina
MATERIAL
09:36
33., 34.
»utim str. 49
U»NA TEMA: »UTILA
NASLOV IN STRAN V NASLOV IN STRAN V OPERATIVNI CILJI DELOVNEM ZVEZKU U»BENIKU
Vrste, vloge in zgradba Ëutil
VSEBINE
13.06.2005
29.
URE
prirocnik BIO9-1 Page 14
Poπkodbe, prva pomoË str. 66
• razloæijo preventivo pred poπkodbami Ëutil.
UËenci: • opiπejo koæo kot Ëutilo za tip, mraz, toploto, boleËino in pritisk; • opredelijo koæo kot organ izloËanja znoja in loja; • vedo, da koæa sodeluje pri termoregulaciji; frontalna individualna dvojice skupinska pogovor pojasnjevanje razlaga opazovanje primerjanje
blazinica za æige bucike lepenka
MATERIAL
09:36
Poπkodbe Ëutil
Meja s svetom str. 47
OBLIKE IN METODE DELA
13.06.2005
39.
Koæa: tip, mraz, Koæa — meja s svetom toplota str. 61
38.
U»NA TEMA: KOÆA
NASLOV IN STRAN V NASLOV IN STRAN V OPERATIVNI CILJI DELOVNEM ZVEZKU U»BENIKU
VSEBINE
URE
prirocnik BIO9-1 Page 15
15
16
Bolezni in poπkodbe æivËevja
UTRJEVANJE, PREVERJANJE IN OCENJEVANJE
44.
45., 46.
Bolezni in poπkodbe æivËevja str. 73
Obkrajno ali periferno æivËevje str. 70
Osrednje in periferno æivËevje Osrednje ali centralno æivËevje str. 52
Zaznavam — odgovorim str. 51
41., 42., 43.,
Osrednje ali centralno æivËevje str. 69
Zaznavam — odgovorim str. 67
• naπtejejo in opiπejo stanja in strupe, ki vplivajo na æivËne celice (alkohol, cigarete, mamila, πtevilni stresi).
• loËijo osrednje æivËevje od perifernega; • pojasnijo vlogo velikih in malih moæganov v primerjavi s podaljπano hrbtenjaËo;
UËenci: • opiπejo zgradbo æivËne celice; • pojasnijo povezanost lastnosti æivËnih celic;
U»NA TEMA: ÆIV»NI SISTEMI
NASLOV IN STRAN V NASLOV IN STRAN V OPERATIVNI CILJI U»BENIKU DELOVNEM ZVEZKU
frontalna individualna dvojice skupinska pogovor pojasnjevanje razlaga opazovanje primerjanje
OBLIKE IN METODE DELA MATERIAL
09:36
Vloge æivËevja
Zgradba in delovanje æivËevja
VSEBINE
13.06.2005
40.,
URE
prirocnik BIO9-1 Page 16
Hormoni
47., 48.
Motnje v delovanju ælez str. 81
NatanËno uravnavam str. 61
• ugotavljajo posledice nepravilnega delovanja ælez; • spoznajo osnovna hormonska obolenja.
UËenci: • se seznanijo s pomenom hormonov; • spoznajo hormonske æleze z notranjim izloËanjem, njihovo lego in osnovne naloge;
frontalna individualna dvojice skupinska pogovor pojasnjevanje razlaga opazovanje primerjanje
OBLIKE IN METODE DELA
za igro: kocke, gumbe ali kamenËke, jabolka
balon
MATERIAL
09:36
Hormonska obolenja
NatanËno uravnavam str. 77
U»NA TEMA: HORMONALNE ÆLEZE
NASLOV IN STRAN V NASLOV IN STRAN V OPERATIVNI CILJI DELOVNEM ZVEZKU U»BENIKU
13.06.2005
Æleze z notranjim izloËanjem
VSEBINE
URE
prirocnik BIO9-1 Page 17
17
18
Hrana je vir snovi in energije
Prebavna cev
Ustna votlina in prebava hrane
Prebavna cev in prebava
Prebavne æleze Vloga jeter
Obolenja prebavil
50.
51.
52., 53.
54.
55.
VSEBINE
Obolenja prebavil str. 92
Prebavila str. 89
Hranim se str. 63
pojasnijo zgradbo æelodca in prebavo hrane v njem; opiπejo razgradnjo hrane in vsrkanje snovi v kri; definirajo procese, ki potekajo v debelem Ërevesu; naπtejejo prebavne æleze; pojasnijo vlogo jeter v organizmu;
• opiπejo najpogostejπa obolenja prebavil.
• • • • •
• opiπejo zgradbo ustne votline (podrobneje se seznanijo z zobovjem — vrste, zgradba, nega zob);
• opiπejo prebavno cev in pot hrane po njej (od zaËetka do konca);
UËenci: • naπtejejo osnovne sestavine hrane in njihov pomen za rast in razvoj organizma;
frontalna individualna dvojice skupinska pogovor pojasnjevanje razlaga opazovanje primerjanje
OBLIKE IN METODE DELA
dve steklenici z zamaπkom, olje
MATERIAL
09:36
Hrana str. 84
Hranim se str. 83
U»NA TEMA: PREBAVILA
NASLOV IN STRAN V NASLOV IN STRAN V OPERATIVNI CILJI U»BENIKU DELOVNEM ZVEZKU
13.06.2005
49.
URE
prirocnik BIO9-1 Page 18
Bolezni krvi, srca in æilja
Limfa
59.
60.
Limfni sistem str. 102
Bolezni krvi, srca in æilja str. 100
Srce str. 98
Limfni sistem str. 74
Srce str. 73
UTRJEVANJE, PREVERJANJE IN OCENJEVANJE
Krvni obtok
Srce
58.
61., 62.
V meni se pretaka str. 69
Æile Æile Krvne æile str. 70 str. 96 UTRJEVANJE, PREVERJANJE IN OCENJEVANJE
V meni se pretaka str. 93 Kaj je kri str. 94
• vedo, da je limfni sistem zaπËitni sistem organizma.
• naπtejejo in opiπejo najpogostejπa obolenja krvnih obtoËil in preventivne ukrepe;
• znajo opisati pot krvi v velikem in malem krvnem obtoku; • spoznajo pomen izmenjave snovi za organizem in vlogo krvnega obtoka pri tem
• opiπejo zgradbo srca in funkcije njegovih posameznih delov;
UËenci: • pojasnijo osnovno vlogo obtoËil in njihovo zgradbo; • opiπejo sestavo krvi in vlogo posameznih sestavin; • naπtejejo vrste æil in njihove naloge;
frontalna individualna dvojice skupinska pogovor pojasnjevanje razlaga opazovanje primerjanje mikroskopiranje
OBLIKE IN METODE DELA
pribor za mikroskopiranje preparat krvi
MATERIAL
09:36
57.
ObtoËila
56.
U»NA TEMA: KRVNA OBTO»ILA
NASLOV IN STRAN V NASLOV IN STRAN V OPERATIVNI CILJI U»BENIKU DELOVNEM ZVEZKU
13.06.2005
Kri
VSEBINE
URE
prirocnik BIO9-1 Page 19
19
20
Delovanje izloËal
64.
SeËila str. 106
SeËila str. 106
Kako delujejo ledvice str. 107
IzloËam str. 77
IzloËam str. 105
• naπtejejo in opiπejo najpogostejπa obolenja izloËal; • pojasnijo naËine, kako lahko na razliËne naËine varujemo zdravje izloËal.
• opiπejo notranjo zgradbo ledvice in njeno vlogo;
UËenci: • opiπejo pomen in pot izloËanja snovi iz organizma; • naπtejejo osnovne organe izloËanja;
U»NA TEMA: IZLO»ALA
NASLOV IN STRAN V NASLOV IN STRAN V OPERATIVNI CILJI DELOVNEM ZVEZKU U»BENIKU
frontalna individualna dvojice skupinska pogovor pojasnjevanje razlaga opazovanje primerjanje
OBLIKE IN METODE DELA
MATERIAL
09:36
Bolezni izloËal
Zgradba izloËal
VSEBINE
13.06.2005
63.
URE
prirocnik BIO9-1 Page 20
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:36
Page 21
21
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:36
Page 22
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:37
Page 23
Zbegana mlada ljubezen moËi si nabira z izkuπnjo; Ëe jo pridno gojiπ, sËasoma trdnost dobi. Ovidij, Umetnost ljubezni, 1 leto pr. n. π.
Razlikujem se, privlaËim
23
prirocnik BIO9-1
D
F
13.06.2005
09:37
Page 24
Operativni cilji SPOLNI ORGANI, RAZMNOÆEVANJE
• • • • •
opiπejo naËine razmnoæevanja, zlasti spolno razmnoæevanje Ëloveka; naπtejejo primarne in sekundarne spolne znake pri moπkem in æenski; opiπejo zgradbo moπkih in æenskih spolnih organov; opiπejo menstrualni cikel kot posledico neoplojenega jajËeca; pojasnijo pot semenËic in jajËeca v spolnih organih od spolne zdruæitve do oploditve; • poznajo razvoj osebka od spojka do poroda; • navedejo najpogostejπe spolne bolezni, njihove vzroke, simptome in varovanje pred okuæbami; • poznajo moænosti prepreËevanja zanositve in razumejo delovanje kontracepcijskih sredstev.
MetodiËno-didaktiËna priporoËila Poglavje o spolnih organih in razmnoæevanju je namenoma umeπËeno kot prvo, da lahko namenimo najveË pozornosti temam, ki uËence v tem obdobju najbolj zanimajo in privlaËijo. Po poËitnicah so se vsi uËenci iz prejπnjega osmega razreda spremenili in razvili. Njihovo glavno razmiπljanje ob vrnitvi med soπolce je gotovo primerjanje in tudi preverjanje svoje umeπËenosti in sprejetosti med soπolci, starih in novih povezav med njimi in podobno. Mnoge uËence lahko tudi begajo vpraπanja spolnega dozorevanja in prav je, da pokaæemo pripravljenost za odgovarjanje na vsa njihova vpraπanja. Kadar se tudi osebno podamo v raziskovanje skupaj z uËenci, lahko ustvarimo zelo sproπËeno, zaupno in globoko razmerje, ki omogoËa boljπo motivacijo za raziskovanje in uËenje pa tudi veË zadovoljstva za uËitelje. UËenci se lahko na ta naËin tudi prepriËajo o sploπni pojavnosti enakih znaËilnosti in teæav med vsemi ljudmi. ©e zlasti Ëe zaËnemo poglavje o spolnih organih in razmnoæevanju na odprt naËin, v razredu vzpostavimo odnos, ki povezuje in spodbuja uËence k sodelovanju skozi vsako naslednje sreËevanje pri urah biologije.
Opazovanje nesimetriËnosti telesa Stopimo lahko pred razred in naprosimo uËence, da opazujejo simetriËnost naπega obraza in telesa. Vsi smo nesimetriËni, nekateri bolj izrazito, drugi manj. S sproπËenim opazovanjem in pogovarjanjem o tem lahko vplivamo na pretirano kritiËnost, ki jo imajo uËenci v dobi pubertete nenehno pred svojim ogledalom: mi je kaj zraslo preveË, kje premalo, nisem v redu? Z opazovanjem razlik æe pri eni osebi se lahko uËenci prepriËajo o naravnosti fenomena raznolikosti. Nato lahko pred tablo pokliËemo prostovoljca (ali veË prostovoljcev, Ëe ne æelimo, da se pred soπolci izpostavi sam) in ponovimo opazovanje simetriËnosti.
Razlike med spoloma Od tod je le korak do opazovanja razlik med spoloma: povabimo dve dekleti prostovoljki in dva fanta prostovoljca in uËence nagovorimo, da opazujejo razlike med spoloma, ki so vidne na prvi pogled. Pri naπtevanju drugotnih spolnih znakov, ki jih opazijo in poznajo uËenci, lahko mi samo πe dodamo in sklenemo s preglednico v uËbeniku.
Skrivnostno spoËetje
24
KAKO NASTANE DOJEN»EK Ogled videokasete je lahko uvod v poglavje v uËbeniku. Predstavi vsa tista vsakokratna dogajanja od oploditve do rojstva, ki so skrita naπim zaznavam. Posnetki so bioloπko re-
13.06.2005
09:37
Page 25
alni, kar uËence spodbuja k razmiπljanju o æivljenju kot o bioloπkem fenomenu, hkrati pa nam omogoËa izhodiπËe za pogovor o æivljenju s psiholoπkega in socialnega vidika.
SPOLNI ORGANI, RAZMNOÆEVANJE
Tako lahko prepreËiπ zanositev Lahko si ogledate videokaseto zaloæbe Zavoda za πolstvo, ki predstavlja najrazliËnejπe metode in tehnike kontracepcije. V zdravstvenih domovih obstaja svetovalna sluæba na tem podroËju. Morda povabite strokovnjaka s podroËja svetovanja mladim. Veliko je dobrih povratnih informacij iz πol, ki so vkljuËene v projekt TO SEM JAZ. Spletna stran: WWW.TOSEMJAZ.NET
Za zelo radovedne Vaje lahko popestrimo z osnovami dedovanja, kar je na kratko orisano v uËbeniku. Dedovanje v uËnem naËrtu ni predvideno, vendar se zdi, da je za uËence, ki ne bodo nadaljevali πolanja na naravoslovnih smereh, pomembno poznati vsaj najbolj skope osnove. Dedovanje barve oËi je lahko primer praktiËnega nesporazuma v druæini, Ëe druæina ne pozna pravil dedovanja. V delovnem zvezku je navedena vaja o principu dedovanja barve oËi.
Vaje za krepitev medeniËnega dna Vaje za krepitev medeniËnega dna so poleg opisanih prednosti vadbe, kot je navedeno v delovnem zvezku, tudi priloænost za ponovitev predstavljivosti umestitve organov na dnu medenice.
Povezave in vplivi na druge organske sisteme v telesu
Strokovna literatura
•
Tim Hubsch: Skrivnosti odraπËanja za dekleta, Zaloæba Mladinska knjiga, 2000 • Tim Hubsch: Skrivnosti odraπËanja za fante, Zaloæba Mladinska knjiga, 2000
Videokaseta: Kako nastane dojenËek, Zaloæba Rokus, 2004
Iz znanj starih ljudstev • Hannah Rachel Bell: Moπke stvari, æenske stvari, Duhovna vloga spola v najstarejπi svetovni kulturi. Zaloæba Eno, Nova Gorica 2000 Predlagani odlomki za branje v razredu: Preobrazba, Adolescenca, str. 71—88. str. 32 drugi odstavek do str. 37 drugi odstavek.
25
D
prirocnik BIO9-1
F
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:37
Page 26
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:37
Page 27
Sem iz celic
27
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:37
Page 28
Operativni cilji CELICA, TKIVA, ORGANI
• • • • • •
spoznajo zgradbo celice; razlikujejo med æivalsko in rastlinsko celico; poznajo delitev celice; spoznajo znaËilnosti in vrste tkiv; spoznajo vrste organov; spoznajo organske sisteme in razumejo njihovo povezanost v organizem.
Moænosti poglabljanja uËiteljevega znanja Nekega dne v jeseni 1838 sta skupaj veËerjala nemπka znanstvenika Theodor Schwann in Matthias Jakob Schleiden. Schleiden je kolegu razlagal svojo najnovejπo teorijo: rastline naj bi bile sestavljene iz posamiËnih enot, iz “celic”. Rastlina naj bi rasla tako, da se nove celice prikljuËijo ob æe obstojeËe. Schleidnov opis celic se je Schwannu zdel zelo znan, kajti podobne enote je sam opazil pod mikroskopom v æivalskem æivËnem tkivu. Takoj po veËerji sta odhitela v Schwannov laboratorij, kjer sta si skupaj pod mikroskopom ogledala delËke rastlin in æivalskega tkiva. Z veseljem sta ugotovila podobnost in postavila “celiËno teorijo æivljenja”. Æe 200 let pred tem, 1665., je angleπki znanstvenik Robert Hooke pod mikroskopom v koπËku plute opazil satasto oblikovane strukture, ki jih je imenoval “cellulae” (latinsko ime celice), vendar πe ni prepoznal njihovega pomena. Tako je konËno leta 1855 berlinski zdravnik Rudolf Virchow predstavil kontinuiteto æivljenja s stavkom “omnis cellula e cellula” — “vsaka celica izhaja iz celice”. V tem Ëasu so æe vedeli, da se Ëloveπki organizem razvije iz ene same oplojene jajËne celice in raste v zapleteno mnoæico zelo razliËnih celic. Po nekaterih ocenah je v Ëloveπkem organizmu okrog 100 bilijonov celic. Od tega je v njem veË kot 200 razliËnih vrst celic. Samo zaradi te mnogotere razliËnosti se je lahko razvilo Ëloveπko telo v vsej svoji zapletenosti. »e so v πolski zbirki na voljo tudi preparati celiËne delitve (mitoze), naj uËenci opazujejo poleg preparatov razliËnih celic tudi te. S skupnim pogovorom raziskujemo æe obstojeËe poznavanje uËencev o celicah, tkivih organih in organskih sistemih. Nato dopolnimo znanje, Ëe je potrebno, z izpolnjevanjem tabele v delovnem zvezku. Celice so v tkiva povezane med seboj z medceliËnino: razliËno trdnimi povezavami med membranami celic. Tkiva so zaradi medceliËnine lahko tekoËa, trdna ali elastiËna. MedceliËnina je pomembna tudi pri izmenjavi snovi med celicami. VeË razliËnih tkiv tvori organ. Tako je srce zgrajeno iz debelega sloja miπiËnega tkiva, ki je na notranji strani obdano s krovnim tkivom in s tankim slojem vezivnega tkiva. Zunanja stran srca je obdana z ovojnicama iz krovnega tkiva (srËna vreËa).
!
Zanimivi podatki • Celice se vse æivljenje obnavljajo. Okoli 50 milijonov telesnih celic odmre vsako sekundo, vendar se jih s celiËno delitvijo prav toliko tudi nadomesti. »e bi to izmenjavo celic stehtali, jih je za pribliæno 200 g na dan. • V mezincu roke je veË celic, kot je prebivalcev na Zemlji. • Nekatere celice zelo hitro odmrejo: tako preæivijo celice sluznice v tankem Ërevesu le tri do pet dni, koæne celice povpreËno 19 dni in jetrne pribliæno 7 mesecev. Bele krvne celice preæivijo tudi veË let, celice v kosteh celo 25 do 30 let. Verjetno je, da nas nekatere æivËne celice spremljajo vse æivljenje.
28
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:37
Page 29
MetodiËno-didaktiËna priporoËila
CELICA, TKIVA, ORGANI
»LOVE©KO TELO Lahko si ogledate videokaseto, in sicer uvodni del. Nato nadaljujete po tematskih sklopih—organskih sistemih ali pa se odloËite in videokaseto predstavite na koncu obravnavanega tematskega sklopa ter tako poveæete in dopolnite predstavljivost Ëloveπkega telesa.
Povezave in vplivi na druge telesne organske sisteme Z uËenci lahko pripravite plakat v obliki miselnega vzorca, ki ga vse leto dopolnjujete. Tako spoznavajo Ëloveπko telo kot nedeljivo celoto.
D
F
Strokovna literatura • David Burnie: Leksikon Ëloveπkega telesa, Zaloæba Mladinska knjiga, 1999 • Marieb Elaine: Human Anatomy and Physiology, Sixth Edition, Pearson Education, 2004
Videokaseta: Mitoza — delitev celiËnega jedra, Biologija, Videofon, 1993
29
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:37
Page 30
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:37
Page 31
Diham, izmenjavam zrak z okolico
31
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:37
Page 32
Operativni cilji DIHALA
• • • • • •
opiπejo osnovno zgradbo dihal; opiπejo zgradbo in osnovno funkcijo glasilk; poveæejo zgradbo in osnovno funkcijo pljuË; opiπejo razliko med sestavo vdihanega in izdihanega zraka; so seznanjeni z nevarnostmi zaduπitve in prvo pomoËjo; naπtejejo naËine, kako lahko skrbimo za zdrava dihala, ter spoznajo negativne uËinke nikotina in strupenih plinov.
MetodiËno-didaktiËna priporoËila “Z dihom do zdravja in notranjega miru” Vsakdo si v æivljenju æeli veË sreËe, ljubezni in notranjega miru, vendar nam doseganje tega prepreËuje zlasti stres, ki izhaja iz velike nevednosti in strahu, da bi se ravnali po svojem ritmu in po svojih potrebah. Pogosto ne opazimo, kako stres zakrije naπe naravno navduπenje, nam odvzame energijo, vpliva na naπe medsebojne odnose, odloËitve, dejanja in na naπe zdravje. Zato se poglavje o spoznavanju biologije dihanja zaËenja z umiritvijo in z zavestnim doæivljanjem dihanja. Pri tem v razredu ustvarimo tiho in mirno ozraËje priËakovanja in opazovanja. Za to lahko uporabimo zaËetno zgodbo (iz knjige Clarisse Pinkola Estes: Æenske, ki teËejo z volkovi): Priπel je moæ h krojaËu, da pomeri naroËeno novo obleko. Ko je stal pred ogledalom, je opazil, da sta rokava neenako dolga. “Oh,” reËe krojaË, “ne skrbite zaradi neenakih rokavov. Malo bolj iztegnite roko z daljπim rokavom in nihËe ne bo niËesar opazil.” Moæ se potrudi, kot mu svetuje krojaË, in pri tem opazi, da ovratni zavihek na eni strani πtrli, namesto da bi leæal gladko ob vratu. “Ah, to?” reËe krojaË. “To ni niË. Malo obrnite glavo in dræite brado malo niæje.” Moæ ga uboga, in ko to poËne, zagleda hlaËnico na levi malo krajπo, poleg tega pa obËuti tudi sedlo hlaË preveË visoko in moteËe. “Oh, ne skrbite zaradi tega,” reËe krojaË. “Vi samo potegnite hlaËnico z roko malo navzdol in vse bo v redu.” Moæ je to tudi storil in kupil obleko. Naslednjega dne je oblekel svojo novo obleko z vsemi spremembami rok, vratu in brade. Ko je tako koraËil skozi park z brado potisnjeno navzdol in v levo, z eno roko iztegujoË v daljπi rokav, z drugo roko pa je vlekel sedlo hlaË in hlaËnico navzdol, sta se dva starejπa moæa ustavila in ga zaËudeno opazovala. “O, moj bog!” reËe prvi. “Poglej tega ubogega kriplja!” Drugi moæ se zamisli in zamrmra: “Ja, res je ubog, ampak spraπujem se … kje je dobil tako lepo obleko.” Kako nas nauk iz zgodbe popelje k dihanju? Ali znamo dihati tako, kot je najbolj optimalno za dihanje samo, ali pa raje skrbimo za izboËene lepe prsi in vedno uleknjen trebuh?
V mislih potuj od nosnic do konca poti v pljuËih UËenci za en korak odmaknejo stole od mize, sedijo pokonci, kot bi viseli na nevidni nitki, ki izhaja iz vrha glave. Noge so sproπËeno poloæene s celimi stopali na tla. Vrat je vzravnan, rame sproπËene, roke padajo prosto ob telesu in se mehko konËajo v naroËju. Prve tri vdihe vodimo skupaj, nato prepustimo nekaj trenutkov vsakemu svoj lastni ritem in tiho doæivljanje.
32
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:37
Page 33
Z uËenci raziskujemo zaznavanje zraka v dihalni poti med mirnim dihanjem in vse spremljajoËe obËutke. Pri vdihu: val sveæine, razpiranja v prsih, pritisk na trebuπne organe, izboËenje trebuπne stene. Opozorimo jih, naj se skuπajo zavedati, kje v telesu zaznavajo tok zraka in kje ga ne zaznavajo veË. Dih obËutimo v dihalni poti do grla, nato ga ne Ëutimo veË. Pri izdihu: sprostitev miπic med rebri in trebuπne prepone, samodejna skrËitev telesa v prvotno obliko, popustitev pritiska v trebuπni votlini, izdih kot olajπanje, poËitek. Optimalno dihanje v miru je tisto, ko pri vdihu za razprtje prsnega koπa uporabljamo tako medrebrne miπice kot trebuπno prepono. Pri izdihu pa se prsni koπ veËinoma samodejno, le z minimalno udeleæbo nasproti delujoËih medrebrnih miπic povrne v prvotno stanje. Kadar so potrebe po zraku veËje, ob naporih oziroma ob ovirah na dihalni poti, ko v pljuËa ne pride dovolj zraka, uporabimo πe pomoæne dihalne miπice, to so predvsem vratne miπice. Skupna vaja mirnega ozaveπËenega dihanja, ki ga lahko spremlja glasba (npr: Eva’s Song. Meredith Monk and Vocal Ensemble, Book of days). Namen: raziskovati Ëutenje in doæivljanje mirnega dihanja, opazovanje gibanja organov v telesu. Kaj lahko povemo o dihalni poti, dinamiki dihanja, obËutkih ob opazovanju svojega dihanja? VeËinoma nam uËenci sami lahko opiπejo dihalno pot. Skupaj raziπËemo dinamiko dihanja. Spodbujamo izraæanje, idealno je, Ëe vsak lahko nekaj pove.
DIHALA
UËenci lahko v πoli ali doma poglobijo razumevanje razliËnih naËinov dihanja s pomoËjo animacije na zgoπËenki, priloæeni delovnemu zvezku. Prav tako si lahko ogledajo animacijo, ki predstavi princip izmenjave plinov v pljuËih in princip izmenjave plinov med krvjo in tkivi.
Prisluhni dihanju drugega tako, da prisloniπ svoje uho soπolcu na hrbet Kako naj torej verjamemo, da je v prsnem koπu zrak, Ëe ga pa niæje od grla ne zaznavamo veË? S preprostim naËinom: njegov tok lahko sliπimo. Ko prisluhnemo zvokom v prsnem koπu, se skozi obiËajna oblaËila dovolj dobro sliπijo, paziti je treba le, da se ne premikamo in ne πumimo z drgnjenjem uhlja ob oblaËilo druge osebe. Da prisluhnemo vdihu in izdihu v pljuËih, je dovolj, Ëe prislonimo uho nad predelom pljuË na hrbtu soπolca. V srednji Ërti, kjer je hrbtenica, ne bomo dobro sliπali. PljuËa so levo in desno od hrbtenice in segajo pribliæno tri prste pod spodnji rob lopatic (odvisno od vdiha oziroma izdiha). Soπolec naj diha skozi usta (tako se izognemo moteËim πumom v nosnicah) poudarjeno poËasi in globoko. Vdih sliπimo zelo dobro v celoti, izdih le v prvi tretjini. Pri vdihu podtlak, ustvarjen z razpiranjem prostornine prsnega koπa, vsrka zrak z veliko hitrostjo in strukture v dihalni poti zanihajo, tako da na svoji poti do pljuËnih mehurËkov ustvarijo zvok. Pri izdihu, ki je manj aktiven (miπice prsni koπ na zaËetku poudarjenega izdiha aktivno stisnejo, nato ta samodejno zavzame svojo prvotno prostornino) in daljπi, sliπimo manj nihanja struktur na dihalni poti, dokler ob koncu izdiha sploh ne sliπimo niËesar.
Prisluhni zvoku trkanja po hrbtu soπolca S potrkavanjem z desnim sredincem po drugem Ëlenku levega sredinca, ki leæi na povrπini telesa soπolca, zaznamo razliËne zvoke. ZnaËilen je zvok na obodu telesa, ko je v njem zrak (plinasto agregatno stanje), drugaËen je zvok, ko potrkavamo po trebuhu (v Ërevesju je tekoËina — zdrobljena hrana, pomeπana s prebavnimi sokovi), in popolnoma drugaËen, ko potrkavamo po kosteh (trdno agregatno stanje: na primer nad kriænico ali nad pogaËico na kolenu …). Pri potrkavanju po sredincu svoje leve roke naj bo desna roka sproπËena in prosto gibljiva v zapestju, kot da niha. Udarci naj bodo kar moËni, kot bi potrkavali s kladivom.
33
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:37
Page 34
Kadar potrkavamo nad pljuËi, sliπimo znaËilen zvok, ki nastaja v prostoru, napolnjenem z zrakom. Pri sebi lahko tak zvok opazujemo spredaj na prsnem koπu visoko na izbrani strani — s pomikanjem levega sredinca med kljuËnico in prsmi. Da obËutimo razliko z zvokom nad prostorom s tekoËino, lahko potrkavanje preizkusimo nad trebuhom, ko stojimo. Sliπimo znaËilen zvok, ki nastane ob potrkavanju nad prostorom, napolnjenim s tekoËino. »e æelimo, ga lahko primerjamo πe z zvokom potrkavanja nad kostjo: levi sredinec poloæimo na medeniËno izboklino in opazujemo razliko med znaËilnostmi prejπnjih zvokov. Pri vaji naj uËenci posluπajo zvok potrkavanja na hrbtu soπolca. ZaËnejo na povrπini prsnega koπa v predelu med hrbtenico in lopatico oziroma tik pod lopatico. Soπolec naj poËasi in globoko diha skozi usta. Ko se uËenci nauËijo izvabljati znaËilne zvoke potrkavanja nad pljuËi, lahko z drsenjem levega sredinca prek spodnje meje pljuË zaznajo gibanje razπirjenih pljuË ob vdihu in spet zmanjπanih pljuË ob izdihu. Med celotno vajo morajo uËenci v razredu ustvariti tiπino, med seboj naj se pogovarjajo le s πepetom, Ëe je nujno.
DIHALA
IzraËunaj prostornino uËilnice Ta vaja in raËunanje sta namenjena v premislek o naπi nehoteni povezavi, ki se je slabo zavedamo: nenehno smo povezani z dihanjem istega zraka v prostoru.
Izmenjava plinov v pljuËih V uËbeniku na strani 28 spodaj je podana tabela volumskih odstotkov vsebnosti plinov v vdihanem (v zraku v okolju) in izdihanem zraku. Pri tem je seveda pomembno uËencem razloæiti, da spremembe volumskih odstotkov nastopijo zaradi spremembe razmerja nekaterih plinov tudi pri tistem plinu, katerega absolutna koliËina se niti ne poveËa niti ne zmanjπa. Tako se volumski odstotek duπika spremeni, Ëeprav je njegova absolutna vrednost nespremenjena. Razlika se zgodi zaradi: • izmenjave plinov v pljuËih: kisik iz vdihanega zraka prehaja v krvni obtok, iz njega pa v pljuËne meπiËke prehaja ogljikov dioksid; • vlaæenja zraka v procesu dihanja na dihalni poti — med uËence razdelimo nekaj æepnih zrcalc in jih spodbudimo, da izdihujejo v zrcalce, pridræano pred usti. Pojav vlage na zrcalcu lahko sami razloæijo; • meπanja zraka v dihalih pri vsakem vdihu in izdihu: zrak v izdihanem zraku je pravzaprav meπanica pravkar vdihanega zraka in zraka, ki je ostal v dihalnih poteh pred tem. Ker je dogajanje pri izmenjavi plinov teæko predstavljivo, naj si uËenci ogledajo animacijo izmenjave plinov v pljuËnih meπiËkih in tkivih tudi na zgoπËenki.
Govor VeË vaj se posveËa raziskovanju tvorbe glasov in opazovanju grla s tipanjem prek koæe na svojem vratu. UËenci v tej starosti odkrivajo svojo povezavo s svetom, prek novega uËenja samostojnega izraæanja in prek govorjene besede preverjajo, raziskujejo ter sporoËajo svoje zaznavanje sveta in sebe. Istovetijo se z uspehom sporazumevanja med vrstniki in odraslimi. Odkrivajo moænosti svojega uveljavljanja in vplivanja na okolico. Kako se uspeπno pogovarjati, kako preseËi sram in negotovost, je njihovo osrednje raziskovanje in prizadevanje v tej dobi. Katere glasove ustvarimo v grlu? ZaËnemo z opazovanjem dogajanja pri tvorbi glasov in pri petju.
34
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:38
Page 35
Na vratu spredaj lahko otipamo hrustanËasto sapnico. S palcem na eni in drugimi prsti na drugi strani jo lahko previdno pregibamo vstran sem in tja. Æe previdno in neæno tipanje lahko povzroËa obËutljiv odziv s kaπljem in obËutkom duπenja. UËence lahko povpraπamo o pomenu te moËne obËutljivosti. Katere glasove Ërk lahko ustvarimo brez sodelovanja glasilk? c, Ë, f, h, k, p, s, π, t Mojster Jaka je pesem, ki jo vsi poznamo in ponuja veË vidikov uporabnosti v razredu: zapeta dvoglasno in v naËinu kanon — v skupinah, ki pojejo v Ëasovnih razmikih, utrjuje obËutek uveljavljanja lastnega glasu — lastnega izraza, sporoËila. Tudi besedilo je veËpomensko: vsak uËenec nosi v sebi MOJSTRA, ki naj ga prepoznamo. In v dobi pubertete se MOJSTER v uËencih razvija, gradi in nastopi Ëas, da se prebudi. UËencem lahko razloæimo veËplastnost pesmi, da jo zapojejo πe z veËjim zanosom, ali pa tudi ne in dopustimo, da to sami nekje globlje prepoznajo.
DIHALA
Bolezni in poπkodbe dihal Najpogostejπe obolenje dihal je prehlad, ki ga uËenci iz svojih izkuπenj æe dobro poznajo. Med njimi so tudi takπni, ki dobro obvladajo postopke, ki v tem stanju pomagajo. Najbolj uËinkoviti ukrepi pri prehladu zajemajo: • poËitek, • uæivanje tekoËin (Ëaj, limonada, voda), • lahko hrano, ki vsebuje manj maπËob, in kadar je bolnik brez apetita, lahko tudi post, • ko ima bolnik poviπano telesno temperaturo, je πe zlasti pomembno mirovanje tudi nekaj Ëasa po tem.
Kajenje Ob vseh zlorabah drog in alkohola se mladim pogosto dozdeva, da kajenje pravzaprav ne ogroæa zdravja. Pomembno je, da ne moraliziramo, ko se z mladimi pogovarjamo o kajenju, temveË da jih skuπamo navduπiti za oblike razvedrila in ustvarjalnosti, ki krepijo telo in omogoËajo veliko duπevnega zadovoljstva. V obdobju, ko je druæenje mladostnikova nuja, so to zagotovo druæabni πporti, ustvarjalne delavnice, tabori, raziskovalne dejavnosti v naravi, prostovoljno delo in druæenje z drugimi generacijami. Namesto predavanja ali pogovora o negativnih posledicah kajenja jih spodbudimo k raziskovalnim nalogam, pri katerih naj sami na Ëim bolj inovativne naËine raziπËejo, kdaj se mladi najbolje telesno in duπevno poËutijo.
Vaje za krepitev dihal UËence spodbudimo, naj v stresni situaciji (trema, jeza, pomanjkanje koncentracije, zaspanost) poskusijo narediti vajo, opisano v uvodu k poglavju o dihanju.
Povezave med organskimi sistemi: Dihala zagotavljajo kisik in izplavljajo ogljikov dioksid za vse celice v telesu. Z uËenci se pogovorite o medsebojnem vplivu delovanja organskih sistemov.
35
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:38
! DIHALA
Page 36
Zanimivi podatki • Vsak dan predihamo skoraj 20.000 l zraka. PljuËni meπiËki se napolnijo z zrakom veË kot 15.000-krat na dan. • Poznavanje razliËnih ritmov v dihanju in njihovega vpliva na zdravje je bilo del starodavnega znanja o umetnosti æivljenja. RazliËne oblike joge vkljuËujejo predvsem poznavanje tehnik dihanja, in ne le gibanje in raztegovanje. • Dih je pomemben vezni Ëlen, ki povezuje um, telo in Ëustva.
Strokovna literatura, koristne spletne strani • David Burnie: Leksikon Ëloveπkega telesa, Zaloæba Mladinska knjiga, 1999 • V Sloveniji se teËaji umetnosti æivljenja izvajajo v okviru Zavoda za razvoj Ëlovekovih vrednot — Ljubljana, ki deluje pod okriljem mednarodne organizacije The Art of Living Foundation, organizacije s posebnim svetovalnim statusom pri Zdruæenih narodih in Svetovni zdravstveni organizaciji.
36
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:38
Page 37
KljuË vseh æivljenjskih izkuπenj je gibanje. Ida Rolf
Gibam se
37
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:38
Page 38
Operativni cilji GIBAM SE
• opiπejo kosti Ëloveka v primerjavi s kostmi drugih vretenËarjev; • imenujejo osnovne kosti obraznega in lobanjskega dela glave, kosti okonËin (zgornjih in spodnjih) ter kosti trupa; • imenujejo vrste povezav med kostmi (sklep, πiv, povezava s hrustancem); • pojasnijo osnovne motnje v rasti kosti (rahitis), poπkodbe in okvare (ploske noge, zlom, zvin, izpah); • opiπejo vrste miπiËnih vlaken; • opiπejo varovanje pred najpogostejπimi miπiËnimi obolenji in njihovo prepreËevanje.
Moænosti poglabljanja uËiteljevega znanja Najdbe praËloveπkega okostja v Keniji dokazujejo, da se zgradba Ëloveπkega okostja ni prav bistveno spreminjala æe vseh zadnjih 1,5 milijona let. Lobanja se med spoloma razlikuje. Æenska lobanja je manjπa za pribliæno 10 odstotkov. Je laæja, ima manjπe Ëeljusti in zobe. Nadobrvna loka sta pri æenskah manj izrazita. Obrazna lobanja se razvija najhitreje v prvem letu starosti in raste ter se oblikuje vse do konca pubertete v Ëasu zakljuËevanja druge denticije. Za Ëloveka znaËilna ukrivljenost hrbtenice v obliki dvojne Ërke S ni odvisna od dednosti, temveË se ukrivljenost razvije zaradi obremenitve pri hoji na dveh nogah. Tako ne dojenËki ne hromi, ki nikoli niso hodili, nimajo znaËilno ukrivljene hrbtenice. Po drugi strani so na Japonskem pri opicah, ki so jih nauËili stati pokonci tudi po veË ur na dan, opazili znaËilno ukrivljenost hrbtenice predvsem v spodnjem predelu nad medenico. Trtica je ostanek pri Ëloveku zakrnelega repa. Nastane iz zraπËenih πtirih do petih trtiËnih vretenc. Pri odraslih moπkih tvorijo miπice 40 odstotkov, pri æenskah pa okrog 30 odstotkov telesne mase. Pri ljudeh, ki namensko urijo svoje miπice, lahko njihov deleæ naraste do 50 odstotkov telesne mase (bodybuilder). Od skupno okrog 640 miπic v telesu je pribliæno 400 preËnoprogastih. PreËnoprogaste miπice skeletnega miπiËja se obiËajno pripenjajo s kosti na kost, izjema so na primer obrazne miπice, ki se lahko pripenjajo tudi na notranjo stran koæe obraza. Gladke miπice obdajajo votle organe, kot so æelodec, æolËnik, mehur, maternica ter æilje.
MetodiËno-didaktiËna priporoËila Tipljivost okostja Pri pouku biologije je zelo pomembno, da uËence spodbujamo, da zaznajo organske sisteme kot resniËni del sebe. Tipanje kosti prek oblaËil na svojem telesu, kjer je mogoËe, oziroma pri soπolcu je eden od preprostejπih naËinov. Kosti glave Od kosti glave lahko tipamo Ëelnico, temenico, senËnico, zatilnico, nato πe parne obrazne kosti: zgornjo Ëeljustnico, nosnico, liËnico in neparno spodnjo Ëeljustnico. Hrbtenica UËenci lahko v parih eden drugemu na hrbtu otipajo trnaste izrastke vretenc od tretjega vratnega vretenca navzdol. Trnasti izrastek sedmega vratnega vretenca je med vratnimi vretenci najbolj izboËen in najbolj izrazito tipljiv. Hrbtenico oblikuje 24 medsebojno premakljivih (7 vratnih, 12 prsnih ter 5 ledvenih) in 5 v kriænico ter 4—5 v trtico zraslih vretenc. UËenci naj si ogledajo zgoπËenko in z animacijami ugotavljajo spremembe v statiki telesa pri uporabi Ëevljev z visokimi petami.
38
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:38
Page 39
Prsni koπ Rebra lahko otipajo uËenci na sebi: od drugega rebra naprej — prvo rebro ni tipljivo, ker je skrito pod kljuËnico. Zlahka otipamo vso sprednjo povrπino prsnice in pogosto tudi æliËko, Ëe ni uleknjena v trebuπno votlino. Lopatica in kljuËnica Vsak lahko na sebi otipa vso zgornjo ploskev kljuËnice. Tipanje lopatice je opisano v vaji v delovnem zvezku; ta ponuja tudi priloænost za masaæo hrbtnih miπic, ki povezujejo lopatico s hrbtenico in rebri na hrbtu. Vaja omogoËa vpogled v proænost struktur koæe, skeleta, miπic in veziva. Najlaæje jo izvedemo tako, da uËenci tipajo lopatico soπolca v sedeËem poloæaju, tako da stol “zajahajo” in naslonjalo ni v napoto. Pri nekaterih je mogoËe z roko loËiti lopatico od hrbtne povrπine, tako da se za lopatico skrijejo konice prstov do prvega sklepa. Kadar izvajamo ritmiËne gibe “æaganja” pod lopatico, je to po dolgotrajnem sedenju prava sprostitev in olajπanje. Kosti zgornjih okonËin Pri nadlahtnici lahko razloËno tipamo le spodnji grËasti del v komolcu. Podlahtnico tipamo na mezinËevi strani roke v vsej njeni dolæini, koæeljnico pa le v njenem spodnjem delu. Kosti v zapestju je osem in so razporejene v dveh vrstah. Tipamo le izboklini na levi in desni strani zapestja. DlanËnice lahko po vsej dolæini razloËno tipamo na hrbtiπËu roke. Prstnice so razloËno tipljive od vseh strani. Medenica Pri medenici si tipamo zgornje robove kolËnice in sramne kosti. Kosti spodnjih okonËin Stegnenico tipamo le v zgornji izboklini tik pred kolËnim sklepom in v spodnjih izboklinah v kolenu. PogaËico lahko razloËno tipamo. Izrazito lahko tipamo sprednji rob golenice v vsej njeni dolæini do notranjega gleænja. Pri meËnici tipamo le glavico na zunanji strani pod kolenom in v predelu stranskega gleænja. Sedem nartnic ne moremo razloËiti s tipanjem, tipamo le notranji in stranski rob. Pet stopalnic dobro tipamo po vsej njihovi dolæini. ©tirinajst prstnic na nogi prav tako lahko razloËno tipamo.
Vaja sprostitve hrbtnih miπic in vezi lahko poteka tako, da uËenci stojijo v parih ali pa jih zberemo v dva kroga: notranjega in zunanjega. Tisti v notranjem krogu se sklonijo sproπËeno v predklon. Za vsakim stoji uËenec zunanjega kroga, ki najprej za nekaj trenutkov poloæi svoje dlani na soπolËev hrbet. Pri tem se s pozornostjo popolnoma usmeri k soπolcu in zaznavanju pod rokami. Nato z dlanmi plosko udarja po hrbtu soπolca predvsem v predelu med rameni in med lopaticama, navzdol po hrbtenici ter v predelu kriæa. Predela ledvic naj se ogiba. Pri tem se lahko giblje okrog soπolca, da laæje doseæe ves predel hrbta. Fantje bodo æeleli malo moËnejπi poklep dlani soπolca, dekleta pa gotovo neænejπi poklep po svojem hrbtu. Vaja lahko v nekaj minutah moËno sprosti in navdihne uËence za novo zbrano delo. Pri pouku jo je dobro uporabiti πe veËkrat, ko bi æeleli ustaviti nemir ali nered, spodbuditi motiviranost in vnesti sveæino ali prepreËiti zaspanost.
39
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:38
Page 40
Povezave med organskimi sistemi: GIBAM SE
Okostje in miπiËje imata pomembne povezave z drugimi organskimi sistemi. Z uËenci lahko pripravite plakat o tej temi.
D
F
Strokovna literatura • Eduard Arnau: »loveπko telo — Vodnik po Ëloveπkem telesu, Tehniπka zaloæba Slovenije, 1994 • Wynn Kapit, Robert Macey, Esmail Meisami: The Phisiology Coloring Book, Harper Collins Publishers, 1987 • Marieb Elaine: Human Anatomy and Physiology, Sixth Edition, Pearson Education, 2004 • Peter Stuπek, Nada Gogala: Biologija 2 in 3 — Funkcionalna anatomija s fiziologijo, Dræavna zaloæba Slovenije, 1997
40
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:42
Page 41
Âťutim
41
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:42
Page 42
Operativni cilji »UTILA
• opiπejo posamezna Ëutila, ki sprejemajo razliËne draæljaje, in zaznavanje teh draæljajev s pomoËjo moæganov; • opiπejo Ëutilo za vid kot organ, ki sprejema svetlobne draæljaje; • na modelu prepoznajo posamezne dele oËesa; • znajo pojasniti napake oËesa in opozoriti na morebitne poπkodbe oËesa; • opiπejo uho kot organ za sprejemanje zvoËnih signalov; • opiπejo delovanje organa za ravnoteæje; • opiπejo obolenja uπesa in morebitne poπkodbe, ki nastanejo kot posledica nepremiπljenega ravnanja posameznika; • opiπejo nos kot organ, ki sprejema razliËne vonjave; • pojasnijo Ëutilno vlogo jezika; • razloæijo preventivo pred poπkodbami Ëutil.
MetodiËno-didaktiËna priporoËila »utila so hvaleæna tema za doæivljajski naËin aktivnega uËenja. »e za uvod uporabimo slike v uËbeniku na prvi strani poglavja, lahko uËenci v svoji zelo ljubi temi — pri spoznavanju z drugim spolom in simpatiji, oriπejo pet Ëutil: • fant zagleda dekle, ki mu je vπeË, • fant zasliπi njen glas, ko jo pokliËe in naprosi, ali jo lahko obiπËe, • fant dekletu prinese cvet, ki diπi, • ko se sprehajata, se dræita — dotikata, • v slaπËiËarni okuπata sladkost torte. Tudi pri kuhanju se zanaπam predvsem na svoja Ëutila: v sosednjo sobo zavoham, kadar sem na jed na πtedilniku pozabila, nato pridem v kuhinjo in vidim dim ter vse Ërno v loncu, v njem tudi prasketa, ker je povrela vsa tekoËina, in torej sliπim. Ko skuπam zaægano jed oËistiti iz lonca, se je dotikam vse trde ali lepljive, Ëe poliæem prst, je grenko …
Katera Ëutila uporabiπ, ko ne vidiπ? Uporabimo lahko ruto in jo prostovoljcema zaveæemo prek oËi. Z zaznavami vseh Ëutil razen vida lahko najdeta pot od svoje klopi do table in nariπeta vsak na svojo polovico table svojo hiπo. Zaradi varnosti naj ju spremljata dva uËenca.
Zunanji deli oËesa Obrvi πËitijo organ za vid pred drobnimi delci, ki bi lahko padli v oko. Trepalnice πËitijo oko v neposredni bliæini pred drobnimi delci in prahom. Veke prekrivajo oko in z obËasnim zapiranjem premaæejo povrπino oËesa s solzno tekoËino. Z zapiranjem vek se nezaæeleni drobni delci in prah lahko tudi mehansko zbirajo na spodnjem delu oËesne odprtine.
Zazri se v predmet v daljavi in zadræi meæikanje Æe po nekaj minutah zadræevanja zapiranja vek lahko zaznamo potrebo, da bi vendar z meæikanjem premazali oËesno povrπino s sveæo plastjo solzne tekoËine. »e vztrajamo brez meæikanja zelo dolgo, obËutimo πËegetanje ali Ëemenje zaradi izsuπitve.
42
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:42
Page 43
Naredi si svoj risani film »UTILA
Vidna zaznava gibanja sestoji iz neπtetih posameznih slik. To najlepπe ponazorimo z izdelavo “risanega filma”, za kar uËenci potrebujejo snopiË listiËev, ki so po moænosti na eni strani zlepljeni skupaj. Kako deluje zaznava gibanja iz posamiËnih statiËnih slik, se uËenci lahko prepriËajo, Ëe med kazalcem in palcem leve roke prelistajo delovni zvezek od 47. do 5. strani in opazujejo desno spodaj pripravljen animirani dogodek. NaËin animacije lahko uËencem rabi tudi kot model hitrega risanja Ëloveπke podobe.
Sliπim Uho Pri vaji, ko prostovoljec ugiba, iz katere smeri prihaja zvok, pazimo, da prihajajoËi zvoki sledijo drug drugemu v tempu, ki ga prostovoljec lahko sledi, in ne vsevprek.
Ravnoteæje Vaja zaupanja Pri vaji zaupanja je zelo pomembno, da posredujemo natanËna navodila, ki naj se jih uËenci natanËno dræijo: pet do πest uËencev v krogu naj varuje uËenca v sredini, ki popolnoma zaupa, da ga bodo soπolci varno “predajali” proti sredini kroga. UËenec v sredini stoji trdno na mestu in se z nogami ne premakne iz svojega srediπËa. Roke prekriæa na prsih. Telo prepusti rahlemu podpiranju z razliËnih strani, dokler njegovi soπolci ne ustvarijo nihanja telesa v vseh smereh. Soπolci, ki ga obkroæajo, morajo delovati nadvse odgovorno in ves Ëas z vso pozornostjo — v tej vaji ni prostora za pogledovanje naokrog ali za sproπËen klepet. Ko se uËenec iz sredine nagiba v doloËeno stran, ga morata s svojimi dlanmi ujeti vedno vsaj dva. Eden sam bo teæko zmogel teæo soπolca. Zato uËenci v krogu stojijo v pripravljenosti v stabilni dræi z eno nogo naprej in z drugo zadaj ter z dlanmi pred seboj. Krog za uËenca v sredini postane izziv za prepuπËanje in za soπolce v krogu izziv za odgovorno pozornost. S to vajo se soπolci med seboj πe bolj spoznajo in poveæejo. Doæivljanje ravnoteæja postane lahko zanimiva izkuπnja in se jim vtisne v spomin. Vaja vrtenja Bodimo pozorni, da je sediπËe vrtljivega stola dovolj visoko, in predvsem, da pet do πest soπolcev, ki vrtijo uËenca, ves Ëas pozorno tudi varuje uËenca pred padcem. Velja dogovor, da uËenec izbere hitrost vrtenja in tudi znak, ko naj ga ustavijo, Ëe tako æeli. Vrtenje naj sicer poteka kakπno minuto. Ponazoritev dogajanja v ravnoteænem organu ob vrtenju v πiroki posodi lahko izvedemo na mizi, kjer vrtimo posodo z vodo in barvnimi drobnimi listiËi na povrπini, ali pa uporabimo vrtljiv stol. Previdni moramo biti pri ustavljanju, da se ne polijemo.
Voham in okuπam Kako vohamo K uri biologije, kjer bomo uËencem predstavili Ëutilo za voh, lahko prinesemo razliËne majhne zavitke iz bombaæne tkanine, v katerih so nageljnove æbice (klinËki), cimet, sivka ali roæmarin. UËencem jih ponudimo v raziskovanje, tako da soπolci v parih pridræijo zavitek pred nos soπolcu, ki ima z ruto prevezane oËi. Pri tem lahko raziskujemo, zakaj se slabπe vohajo snovi, Ëe zavitek samo dræimo za rob, in bolje, Ëe zavitek manemo med prsti.
43
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:42
Page 44
Sveæe nariban hren lahko nadomestimo tudi s konzerviranim v lonËku. UËenci poleg obËutka, kje pribliæno v nosu imajo Ëutnice za voh, lahko razpravljajo, zakaj se jim pri zelo moËnih draæljajih voha celo solzijo oËi.
»UTILA
Kako okuπamo UËencem lahko ponudimo koπËke treh razliËnih sadeæev — tudi zato, da si popravijo vtis po hrenu … Pripravimo jih v okuπanje uËencem, ki so si Ëez oËi zavezali ruto. Razlikujejo naj na primer med koπËki pomaranËe, limone in grenivke. Moæna izbira so tudi razliËni sadni sokovi: jabolËni, hruπkov in ananasov ali pa mareliËni, breskov in jagodni.
Ali voh in okus sodelujeta Sodelovanje okusa in voha lahko ponazorimo s preizkusom, ko prostovoljcem, ki imajo prevezane oËi, pod nosom podræimo prerezano Ëebulo in v usta damo koπËek hruπke ali jabolka. Ponavadi okusa ne znamo razloËevati, voh je moËnejπi.
!
Zanimivi podatki Okus ni niË trajnega, saj se z leti in v razliËnih okoliπËinah spreminja, prav tako pa ga spreminjajo naπe razvade. Kajenje in uæivanje veËjih koliËin alkohola zmanjπujeta sposobnost polnega okuπanja, prav tako preslana in moËno zaËinjena hrana. Dokazano je, da lakota poveËuje obËutljivost aa sol in sladkor. Za doloËen Ëas se okus in vonj spremenita pri prehladu in vnetju obnosnih sinusov. Okus je namreË tesno povezan z zaznavanjem vonja.
?
Tvoje najbolj presenetljivo spoznanje Pri vpraπanju o najbolj presenetljivem spoznanju v delovnem zvezku na koncu poglavja o Ëutilih uËence spodbudimo k razmiπljanju o doæivetjih, da se v pogovoru spodbuja Ëudenje in navduπenje, saj oboje napaja voljo in entuziazem.
Strokovna literatura • David Burnie: Leksikon Ëloveπkega telesa, Zaloæba Mladinska knjiga, 1999 • Eduard Arnau: »loveπko telo — Vodnik po Ëloveπkem telesu, Tehniπka zaloæba Slovenije, 1994 • Wynn Kapit, Robert Macey, Esmail Meisami: The Phisiology Coloring Book, Harper Collins Publishers, 1987 • Marieb Elaine: Human Anatomy and Physiology, Sixth Edition, Pearson Education, 2004 • Peter Stuπek, Nada Gogala: Biologija 2 in 3 — Funkcionalna anatomija s fiziologijo, Dræavna zaloæba Slovenije, 1997
44
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:42
Page 45
Koæa — meja s svetom
45
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:42
Page 46
Operativni cilji KOÆA
• opiπejo koæo kot Ëutilo za tip, mraz, toploto in boleËino; • opredelijo koæo kot organ izloËanja znoja in loja; • vedo, da koæa sodeluje pri termoregulaciji;
MetodiËno-didaktiËna priporoËila VreËa preseneËenja VreËa preseneËenja za ugibanje predmetov s tipom naj vsebuje predmete iz narave. Lahko vsebuje: • manjπi kamen, • πkoljko, • polæevo hiπico, • oreh, • zglajen koπËek lesa, • storæ, • suh cvet, • veËji fiæol, • suho figo, • marelico, • jabolËni krhelj, • æelod, • ptiËje pero, • bukov æir itd. UËenci z eno roko seæejo v vreËo in imenujejo predmet, ko ga πe dræijo v vreËi, nato si ga ogledajo in ga obdræijo, Ëe so prav uganili.
Masaæa rok Namenjena ni le masaæi sami, temveË tudi moænosti raziskovanja in ponavljanja iz prejπnjih poglavij. Obnovimo lahko znanje o kosteh rok in vrstah sklepov na roki. Doæivimo lahko obËutek moËnih vezi in gibljivosti, kadar je roka sproπËena in ohlapna. Navodila za vajo so naslednja: Po parih se uËenci usedejo drug proti drugemu. Prejemnik naj se udobno zravnano nasloni in roko sprosti, kot bi bila prazna vreËa. “Maser” se Ëim bolj pribliæa, tako da jo bo laæje dosegel. Najprej otipa nadlahet in preizkusi medsebojno gibljivost podlahtnice in koæeljnice, kot bi z obema rokama pregibal sem in tja na vsaki kosti podlahti soπolca. Nato zapestje dræi v dlaneh, tako da sta samo palca zgoraj, drugi prsti so skriti pod zapestjem. V tem poloæaju lahko mehko zanihamo roko, tako da s palcema podrgnemo po zapestnih kosteh. Roka sproπËeno zaniha, “pomaha”, kar uËence πe posebej zabava — zapestje pa uËinkovito sprosti (prvi dve fotografiji v delovnem zvezku na strani 47). Masaæo lahko nadaljujemo, tako da obrnemo roko in je dlan obrnjena navzgor. Pri tem z obema rokama seæemo v dlan tako, da jo raztegnemo (prikazano na naslednjih dveh fotografijah v delovnem zvezku): Ëe uËenec soπolcu masira desno roko, z mezincem leve roke seæe v predel med palcem in kazalcem, z mezincem desne roke pa med mezinec in prstanec soπolca. Na dlani ostaneta samo palca, preostali prsti so spodaj. Zdaj s palci podrgnemo dlan soπolca tako, da jih vodimo po Ërtah od sredine proti robovom in od zgoraj navzdol. Masaæa dlani lahko sproπËa in poæivlja. UËenci lahko poroËajo o razliki, ki jo zaznavajo med roko, ki je æe bila masirana, in tisto, ki πe ni bila. Po masaæi obeh rok uËenci zamenjajo vloge. Vajo lahko πe ponovimo pri urah biologije, ko je potrebna umiritev.
46
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:42
Page 47
Pri vpraπanju o prijetnih in neprijetnih obËutkih vseh petih Ëutil navajamo uËence k zavedanju obremenitev v okolju, k boljπim izbiram in obËutljivosti. Najprej jih spodbudimo k naπtevanju manj prijetnih draæljajev in nato k poæivljajoËim, navdihujoËim draæljajem iz naπega okolja. Zapiπejo lahko svoje razmiπljanje ali pa pet najznaËilnejπih draæljajev svojega okolja za vsako Ëutilo za neprijetno in prijetno doæivetje. Vaja pomeni hkrati kratek povzetek poglavij o Ëutilni vlogi koæe v Ëloveπkem organizmu in prejπnjega o Ëutilih. Zaokroæi temo, ki ima v danaπnjem svetu izrazito vlogo pri odloËitvah in normah, ko se mnogokrat zanaπamo le na zaznave Ëutil in iskanje uæitka.
KOÆA
Povezave med organskimi sistemi Koæa je v svojem bistvu pregrada med notranjostjo telesa in okoljem. Obravnavana je kot organ, saj ima specifiËne naloge in pomembne povezave z drugimi organskimi sistemi. Z uËenci se lahko o povezavi med organskimi sistemi pogovorite in tako utrdijo znanje, lahko pa samostojno po svojih zamislih opravijo raziskovalno nalogo o povezavi dveh organskih sistemov (koæa in sistem, ki si ga izberejo).
Strokovna literatura David Burnie: Leksikon Ëloveπkega telesa, Zaloæba Mladinska knjiga, 1999
47
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:42
Page 48
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:42
Page 49
Zaznavam, odgovorim
49
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:42
Page 50
Operativni cilji ÆIV»NI SISTEM
• • • • •
opiπejo zgradbo æivËne celice; pojasnijo povezanost lastnosti æivËnih celic; naπtejejo in opiπejo strupe, ki vplivajo na æivËne celice; razlikujejo osrednje æivËevje od perifernega; pojasnijo vlogo velikih in malih moæganov v primerjavi s podaljπano hrbtenjaËo.
Moænosti poglabljanja znanja Za najzahtevnejπe dejavnosti zadolæena moæganska podroËja se razvijejo πele v zgodnji odrasli dobi. Morda prav to dejstvo opraviËuje neodgovornost otrok vse do pubertete. »elni reæenj, ki dozori zadnji, je odgovoren za bolj zapletene dejavnosti. Z njegovo pomoËjo se oblikuje odnos do prihodnosti. Tu je tudi srediπËe za miπljenje in razsodnost.
Spanje Spanje je ena od fizioloπkih funkcij organizma. V razliËnih raziskavah so ugotovili, da je spanje zapleten proces, ki poteka v razliËnih fazah. V posameznih fazah so deli æivËevja razliËno aktivni, v nekaterih celo bolj kot med budnostjo. Spanje je poleg poËitka med drugim pomembno za delitev celic, rast organizma in oblikovanje spomina. Tudi organski procesi, kot so na primer dihanje, bitje srca, izloËanje hormonov, se ponoËi ne ustavijo, temveË je njihov potek odvisen od razliËnih faz spanja. Potrebe po spanju se s starostjo spreminjajo: novorojenËek prespi v 24 urah 16 ur, dveletnik poleg noËi prespi nekaj ur popoldan, mladostnik je zaspan skoraj ves Ëas, starostnik pa spanca nikakor ne najde: skupni Ëas spanja se s starostjo krajπa, noËno spanje se pomakne v zgodnejπe veËerne ure, prebujanje je zgodnejπe. PriporoËila za dober spanec: • spat hodimo ob isti uri in tudi vstajamo ob isti uri, • tik pred spanjem se izogibamo telesnim naporom in vroËi kopeli, • spalnica naj bo temna, z zmerno stalno temperaturo in vlaænostjo, • izogibamo se pozni veËerji, • zveËer ne pijemo alkoholnih in poæivljajoËih pijaË, • doloËen Ëas dneva preæivimo na sonËni svetlobi, in ne le na umetni svetlobi, • veËer preæivljamo v tihem, sproπËenem in ne presvetlem okolju.
UËenje UËence lahko seznanimo z “naËini” uËenja s predstavitvijo tabele, ki jo nariπemo na tablo ali razmnoæimo na listih. UËenci v razredu odgovarjajo na vpraπanja, da bolje spoznajo sebe in “pripomoËke” za boljπe naËine uËenja zaradi svojih specifiËnih osebnih znaËilnosti.
50
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:42
Page 51
ÆIV»NI SISTEM
Kadar …
Vizualni naËin
Sluπni naËin
KinestetiËni in taktilni naËin
»rkovanje
Ali poskuπaπ videti novo besedo?
Ali izgovoriπ novo besedo?
Ali zapiπeπ novo besedo, da jo lahko obËutiπ kot pravilno?
Govor
Teæko posluπaπ dalj Ëasa?
Uæivaπ pri posluπanju? Uporabljaπ besede: “Posluπaj me, zamisli si …”?
Uporabljaπ poudarjene geste med govorom?
Koncentracija
Te pri koncentraciji zmotijo neËistoËa, neurejenost, gibanje v okolici?
Te zmotijo razliËni zvoki in hrup?
Te hitro zmotijo aktivnosti okrog tebe?
Ponovno sreËanje z nekom
Pozabljaπ imena, a si zapomniπ obraze in kraje, kjer jih sreËujeπ?
Pozabljaπ obraze, a si zapomniπ imena, πe zlasti Ëe z njimi pogosto govoriπ?
Si najbolj zapomniπ, kar opraviπ skupaj v skupini?
Branje
So ti pri srcu opisi prizorov in domiπljijski spisi?
Uæivaπ v dialogih in vsem, kjer lahko prisluhneπ?
Uæivaπ v dogodivπËinah, ne maraπ branja?
Novo opravilo
Uæivaπ, ko vidiπ tabele, diagrame, plakate?
Imaπ raje ustna navodila nekoga drugega, razlago?
Se raje kar lotiπ dela in takoj preizkusiπ brez branja navodil?
Sestavljanje
Prebereπ navodila in pregledaπ slike pri novem aparatu?
Potrebna pomoË pri delu z raËunalnikom
IπËeπ slike, ikone in diagrame?
PoiπËeπ pomoË po telefonu pri prijatelju?
Ali vztrajaπ pri problemu in poskuπaπ?
Odnosi z drugimi
Imaπ najraje neposredna osebna sreËanja?
Se raje pogovoriπ po telefonu?
Se raje pogovoriπ, medtem ko hodiπ, ali pri nekem opravilu?
Se ne zmeniπ za navodila in se kar lotiπ sestavljanja novega?
51
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:43
Page 52
Spomin ÆIV»NI SISTEM
Sedem kljuËnih naËel pomnjenja: • Bolje si zapomnimo prvo in zadnjo stvar na spisku. • Ustvarjanje vzorcev in povezav pomaga pri pomnjenju. • Bolje si zapomnimo stvari, ki so nenavadne in Ëudne. • Redno ponavljanje tistega, kar si æelimo zapomniti, je osnova za pomnjenje. • »ustva oblikujejo moËen spomin na doæivetje ali spoznanje. • Spanje je osnova za dobro pomnjenje. • Napake nam pomagajo pri dobrem pomnjenju.
Stres Raziskave so pokazale, da ni niË narobe, Ëe smo vËasih pod stresom. ©e veË — obËasen stres je zdrav. Dr. Suzanne Segerstrom in dr. Gregory Miller sta ugotovila, da ima posameznik, ki je vsake toliko Ëasa krajπe obdobje izpostavljen stresu, moËnejπi imunski sistem, medtem ko so ljudje, ki so pod stresom veËino svojega æivljenja, kot so na primer invalidi, bolj nagnjeni k obolenjem. Ko je posameznik za kratek Ëas izpostavljen stresnim situacijam, se nanje odzove po principu “bojuj se ali pobegni”, ki je bila potrebna v zgodnjem razvoju Ëloveka, saj so ga takrat ogroæale zveri in divje æivali. Reakcija je praËloveka v nevarnosti obranila pred poπkodbami in infekcijami. Dolgotrajen strah pa je ustvaril nasproten uËinek. Situacije, ki povzroËajo stalen stres in so æivljenje Ëloveka postavile na glavo, so πkodljive zdravju. Dokazano je, da stresne situacije, kot so na primer nega duπevno prizadetih ljudi, izguba ljubezenskega partnerja ali zloraba, izËrpajo Ëlovekov imunski sistem, zato je posameznik bolj nagnjen k obolenjem. Pomemben dejavnik za okrepitev imunskega sistema je zavedanje, da se bo stresno obdobje kmalu konËalo. Res pa je, da na nekatere ljudi stres bolj vpliva kot na druge. Starejπi in bolni so bolj nagnjeni k obolenjem in poπkodbam imunskega sistema zaradi stresa. Stres vpliva na spomin — ameriπka raziskava, ki so jo opravili na podganah in opicah, je pokazala, da stres, zaradi katerega se v moæganih sproæa encim PKC, negativno vpliva na spomin in druge funkcije moæganske skorje. Encim PKC, ki deluje na moægansko skorjo, lahko izzove odsotnost pozornosti, impulzivnost in nezmoænost pravilne presoje, kar so simptomi omenjenih duπevnih motenj. Stresno æivljenje profesorjev — zaradi stresa ali depresije je bila leta 2003 tretjina angleπkih profesorjev na bolniπkem dopustu. Ti so na bolniπkem dopustu preæiveli skupno kar 630.077 dni, kar je povpreËno 11,5 dneva na profesorja.
RaËunalniπki sindrom »ezmerno delo za raËunalnikom je lahko vzrok za motnje delovanja in obolenja organizma: poleg stresa lahko povzroËi glavobol, utrujenost, izËrpanost, razdraæljivost, motnje sprostitve, poËitka in spanja, padec potence, slabπo koncentracijo, slabπi spomin in vpliva πe na druge moæganske funkcije. Najbolj pa so po predolgem delu z raËunalnikom prizadeta gibala: hrbtenica, ramenski obroË (kroniËno vnetje v ramenskem sklepu ali v komolcu pripisujejo tudi okvari zaradi dolgotrajnega upravljanja miπke), spodnje okonËine. Pri tem so pogosto prizadete tudi oËi. Strokovnjaki opozarjajo, da naπtete motnje najveËkrat niso le prehodne narave, temveË povzroËajo dolgotrajne spremembe in okvare. PriporoËljivo je pogosto razgibavanje ter sproπËanje. UËinkovita je vaja posnemanja dræe koËijaæa. Tehnika je hitra in enostavna: zravnano sedemo na rob stola, nagnemo se naprej, roke spustimo in jih sprostimo proti tlom ter v tej legi z zgornjim delom telesa nihamo naprej in nazaj. Pri tem naj bodo vse miπice sproπËene.
52
prirocnik BIO9-1
!
13.06.2005
09:43
Page 53
Zanimivi podatki ÆIV»NI SISTEM
Vsa æivËna vlakna odraslega Ëloveka merijo skupaj pribliæno 780.000 km. Znanstveniki ocenjujejo, da Ëloveπki æivËni sistem gradi okrog 100 milijard æivËnih celic. Te so povezane s 1 bilijardo povezavami — sinapsami.
MetodiËno-didaktiËna priporoËila Doæivetja s poËitnic na morju imamo verjetno vsi æivo v spominu. Opis tega doæivljanja lahko poveæemo v smiselno razlago povezave med Ëutili in æivËnim sistemom.
Draæljaji iz okolja, sporoËila iz telesa Poglavje o æivËevju lahko nadaljujemo s pogovorom, v katerem uËence spodbudimo k razmiπljanju o prijetnih in neprijetnih Ëutnih zaznavah iz okolja. Zdaj smiselno poglobimo izkuπnjo in uËence navedemo, da premislijo o vseh sporoËilih iz okolja, ki jih v zaznave in slike prevede æivËni sistem, in o sporoËilih, ki jih sprejemajo iz svojega telesa. Gotovo bo veË zadreg pri zbiranju enako dolgega seznama sporoËil iz telesa. Vaja prinaπa preusmeritev pozornosti iz zunanjega sveta v dogajanje v telesu z zavedanjem, da mnogo sporoËil izhaja tudi iz nas samih. Za to so potrebni pozornost, Ëas in umiritve Ëez dan. Z vpraπanjem, kako bi odgovorili na zgornja sporoËila na eni in drugi strani, uËence napeljujemo k razumevanju delovanja æivËnega sistema: od draæljaja prek Ëutil do sporoËila v æivËni sistem, ki izdela zaznavo in nato tudi odgovor. UËenci si lahko na zgoπËenki ogledajo in z animacijo razumejo delovanje æivËne celice.
Osrednje ali centralno æivËevje ZaπËita pred poπkodbo Pri razliËnih moænostih zaπËite snovi pred poπkodbo se v razmiπljanju uËencev lahko oblikuje potrebno znanje za razumevanje glavnih anatomskih znaËilnosti v lobanji pri varovanju moæganov. Koristno je predstaviti problem zaπËite velikega kozarca npr. vloæenega sadja ali marmelade, ko imamo na klopi pred uËenci na voljo razliËne materiale: blago, papir, folijo, kos polivinila, lepilni trak itd. Razlike med Ëeladami Pri ogledu Ëelad (gotovo imate kakπnega znanca, ki ima kolesarsko oziroma motoristiËno) je cilj opazovanja spet veËplasten: seznanjanje s principom zaπËite snovi pa tudi podajanje potrebnega znanja za vse tiste, ki se æe vozijo s kolesi ali celo z motorji nezaπËiteni. Pri ogledu Ëelad smo pozorni na opazovanje oblike, notranjih plasti iz razliËnih snovi in pomen takojπnje zamenjave ob poπkodbi snovi. ©e posebno pomembno je, da opozorimo na pomen nepoπkodovane notranje plasti pri motoristiËnih Ëeladah. Poudarimo, kako se pri prenosu sile skozi razliËne materiale spreminjajo njihove lastnosti. Kadar je notranja plast Ëelade poπkodovana, ne more veË ublaæiti sile in nas veË ne πËiti dovolj uËinkovito pred sunkovitimi moËnimi udarci. Strokovnjaki svetujejo, da je Ëelado, tudi Ëe ni vidnih poπkodb, po moËnejπem udarcu obvezno treba zamenjati. V prometu so poleg peπcev najbolj ranljivi motoristi in kolesarji. Za zaπËito v prometu je seveda prvi korak trezna glava, drugi je kakovostna Ëelada. Rehabilitacija po poπkodbi moæganov je dolgotrajna, posledice lahko ostanejo vse æivljenje. Pomen nagubanosti moæganov Nagubanost povrπine moæganov je univerzalen naËin shranjevanja snovi velike povrπine v majhni prostornini. Tovrstno racionalnost najdemo v veË tkivih v telesu: nosne πkoljke, povrπina jezika, æelodËna sluznica, tanko in debelo Ërevo …
53
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:43
Page 54
HrbtenjaËa ÆIV»NI SISTEM
HrbtenjaËo in hrbteniËne æivce si lahko ogledamo na preparatih iz piπËanca. Po potrebi lahko tkivo pred tem na kratko skuhamo, da se izognemo odporu pred krvjo v razredu, tkiva pa bodo manj rahla, na kar opozorimo.
“Zdrav duh v zdravem telesu” Z vajami pod tem naslovom v delovnem zvezku æelimo posredovati znanja o potrebnem ravnovesju v avtonomnem æivËnem sistemu med parasimpatiËnim in simpatiËnim delom æivËevja. V uËbeniku je dvojna stran (70—71) namenjena prav spoznavanju umeπËenosti avtonomnega æivËnega sistema. Tema je zelo pomembna, da se uËenci lahko seznanijo z osnovami dinamike razpoloæenj in obËutkov, ki jih tako pogosto pestijo: stres, utrujenost, nemir, nespeËnost, æivËnost ter prijetno poËutje, uæitek in umirjenost na drugi strani. Dejavnosti za boljπo kakovost æivljenja UËence najprej po navodilih v delovnem zvezku spodbudimo k odkrivanju dejavnosti, ki jih podpirajo pri boljπi kakovosti æivljenja, ter k odloËitvam, ki jim omogoËajo to v æivljenju izpeljati. Npr.: skupen projekt za boljπe bivanje v skupnosti v razredu: • kaj vse bi si uËenci glede na boljπe vzdræevanje stanja parasimpatiËnega æivËevja æeleli spremeniti v navadah in ustroju æivljenja v razredu; • kaj bi za boljπe ravnovesje med simpatiËnim in parasimpatiËnim æivËevjem spremenili v svojem osebnem æivljenju. Strah in sproπËenost Po opisovanju dogajanja v nevarnosti ali strahu in na drugi strani ob poËitku uËenci v pogovoru æe sami opiπejo mnogo znaËilnosti obeh delov æivËnega sistema. Od tod lahko le πe povzamemo razlago po uËbeniku. Vaja “speËa kaËa” Na prvi pogled se zdi vaja nepotrebna in odveË. A ponuja globoko doæivetje, Ëe uËencem omogoËimo, da ustvarijo prijetno zavzeto ozraËje, se sprostijo ter nimajo teæav s samim seboj. »e lahko prisluhnejo samo dihanju, ki ga zaznajo z dotikanjem na trebuhu soπolca, in temu dihanju sledijo tudi sami, potem lahko doæivetje vsem prinese izkuπnjo miru in povezanosti. Pri vaji lahko zavrtimo izbrano umirjajoËo glasbo, da pomagamo ustvarjati ozraËje umiritve. V nekem trenutku vsej skupini lahko uspe dihati v enakem ritmu. Po vaji je pomembno naËeti pogovor o doæivetju, ker se πele z izmenjavo izkuπenj utrdi osebno doæivetje v vsakem uËencu. UËenci se v razredu na tak naËin moËno poveæejo in vsak v sebi lahko najde veË miru in varnosti ter zaupanja. Z naπtevanjem dejavnosti, ki bi tudi v osebnem æivljenju prispevale k veËjemu ravnovesju med parasimpatiËnim in simpatiËnim æivËevjem, uËenci sliπijo o novih moænostih in dobijo podporo pri odloËitvah za svoje osebno æivljenje (redna kratka umiritev zjutraj in zveËer, vsakodnevni sprehod v naravo, posluπanje mirne glasbe, urejena soba kot umirjajoË draæljaj, redno vpeljevanje vaj na koncu nekaterih poglavij v delovnem zvezku tudi v osebno æivljenje …)
Refleksni odziv Pri opisanih vajah vzpostavimo v razredu primerno razpoloæenje. Ne izbirajmo moËnih draæljajev, ki bi lahko poπkodovali Ëutnice. »e presodimo, da refleksnega dogajanja v razredu ne moremo povsem varno izvesti, se raje odloËimo za abstraktno opazovanje zamiπljenih situacij.
54
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:43
Page 55
Vstopiπ v svetlejπi prostor, zenici se zoæita Draæljaj moËnejπe svetlobe povzroËi neposreden refleks skrËitve majhnih miπic v πarenici, πe preden to svetlobo zaznamo v osrednjem æivËevju: svetlobni æarek, mreænica, Ëutilne celice se zdraæijo in prenos se preklopi na avtonomni del æivËevja za odgovor, preden sporoËilo doseæe osrednje æivËevje — v tem primeru se spodbudi simpatiËni del æivËevja za uravnavanje zeniËne odprtine: zenica se zmanjπa.
ÆIV»NI SISTEM
Umaknitveni refleks Po doloËenem draæljaju na povrπini telesa, npr. Ëe se zbodemo v prst, prst samodejno zelo hitro umaknemo, πe preden se zavemo, kaj se dogaja: draæljaj so sprejele Ëutilne celice na povrπini koæe, sporoËilo je potekalo po Ëutilnih æivËnih poteh samo do hrbtenjaËe, kjer se æe poveæejo z gibalnimi æivËnimi potmi — brez posredovanja moæganov. Ukaz v gibalnih poteh doseæe skupino miπic, ki se vzdraæene skrËijo in povzroËijo umik. Pomeæik ob zamahu pred oËmi Draæljaj sunkovite spremembe neposredno pred oËmi povzroËi potovanje sporoËila o hitrem gibanju pred oËmi po Ëutilnih poteh proti hrbtenjaËi, kjer se æe poveæejo z gibalnimi potmi, ki povzroËijo vzdraæenje miπic za zapiranje vek. Z zakasnitvijo se zavemo zaznave in analiziramo dogodek v moæganih. Najeæitev koæe po ægeËkanju Neæen draæljaj ægeËkanja vzburi Ëutilne celice koæe in impulzi steËejo po Ëutilnih poteh æivËnega sistema. V hrbtenjaËi se æe poveæejo gibalne poti in v miπicah najeæevalkah v koæi ob dlakah povzroËijo najeæenje koæe. ©ele z zamikom se tudi zavemo, kaj se dogaja. Mrzlo je, drgetaπ Hlad kot draæljaj vzdraæi Ëutilne celice za mraz v koæi, sporoËilo steËe po Ëutilnih poteh proti osrednjemu æivËevju, v hrbtenjaËi pa se æe poveæe z gibalnimi æivci, ki sporoËajo skeletnim miπicam nenehno krËenje in sproπËanje, kar je videti kot drgetanje. V moæganih pa vse to zaznavamo z zakasnitvijo kot “opazovalci”. Poper in kihanje Draæljaj moËnega vonja v vohalnih Ëutnicah povzroËi vzburjenje, ki steËe po Ëutilnih æivËnih vlaknih do hrbtenjaËe in od tod se sporoËilo prenese na gibalna æivËna vlakna. Ta vzdraæijo miπice, ki pri krËenju povzroËijo kihanje—hiter in moËen iztis zraka ter z njim tujkov.
Moæganski zemljevid Vaja je povezana æe z ilustracijami v uËbeniku na strani 72, kjer v spodnjem levem kotu fant najprej s trudom iπËe podatek iz svojega spomina in pri tem zamiæi, da se poglobi vase in se gladi po zatilju. Ta kretnja nam lahko pomaga k pomnjenju o srediπËu za spomin. Druga ilustracija ponazarja fanta, ki med razmiπljanjem, kako reπiti problem, razpre oËi, Ëelo vzdigne proti nebu in se po Ëelu πe podrgne. Ta kretnja lahko prispeva k simboliziranju aktiviranja srediπËa za razmiπljanje. UËencem je lahko v pomoË pri pravilnem oznaËevanju srediπË na povrπini moæganov v delovnem zvezku tudi plakat v razredu ali pomoæna literatura. Izpolnjevanje praznih rubrik v shemi æivËnega sistema v delovnem zvezku je namenjeno usvojitvi temeljnega principa delovanja æivËnega sistema.
Moæganska gimnastika Biologija predstavi biotske znaËilnosti Ëloveπkega organizma, vsekakor pa tudi celostne znaËilnosti æivega, zato so v delovni zvezek vkljuËene tudi vaje logiËnega sklepanja, pojmovne spretnosti, trenutnega in odloæenega spomina, vaje za dojemanje ter tudi
55
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:43
Page 56
razmislek o vzpostavljanju in ohranjanju Ëustveno-duπevnega ravnovesja. Z doæivljanjem skozi vaje se uËenci seznanijo z nekaterimi lastnostmi in znaËilnostmi delovanja æivËnega sistema na aktiven doæivljajski naËin, kjer je razlaga odveË.
ÆIV»NI SISTEM
Reπitve nalog LogiËno sklepanje ManjkajoËi kazalci na urah: • druga ura: 4.50 • πesta ura: 9.10 • deveta ura: 11.40 • enajsta ura: 12.30 Pojmovna spretnost DRAÆLJAJ ÆIVEC MOÆGANI HRBTENJA»A vsiljivka: KONSILEK AKSON REFLEKS
Vaja za trenutni spomin To vajo uËenci opravijo v parih. Vaja za odloæeni spomin Vpraπanja se nanaπajo na najprej obravnavano snov pri urah biologije v devetem razredu. ResniËno odloæeni spomin je seveda starejπi — a za predstavitev v razredu je razlika med prejπnjo vajo o spominu in priËujoËo tudi oËitna. Odgovori: • Vsaka telesna celica ima 23 parov kromosomov (46 kromosomov). • Spolne celice nastajajo z mejozo. • Prva menstruacija se imenuje menarha. Vaja za dojemanje Vaja je uËinkovita kot vaja dojemanja, Ëe uËenci ne uporabijo svinËnika in papirja, ampak jo reπujejo popolnoma abstraktno s predstavo. Reπitev: SOMATSKO ÆIV»EVJE
Vaja za ohranjanje in vzdræevanje Ëustveno-duπevnega ravnovesja S to vajo smiselno zaokroæimo poglavje o æivËevju, ki je zagotovo najviπje razviti sistem v naravi. »e Ëas namenimo razmiπljanju in izmenjavi idej na naËin, kot narekuje navodilo v delovnem zvezku, krepimo vrednote v vsakem posamezniku, ki prispevajo k uËinkovitemu razvoju dobre samopodobe in vkljuËenosti v druæbena razmerja na najlepπi naËin. Vaja naj poteka sproπËeno, da ni preresno zasnovana ter ima prvine radosti in humorja poleg odgovornosti in poglobitve v vsakega posameznika.
PrepreËevanje uæivanja drog med mladimi S spodbudo, da govorimo predvsem o razlogih za zapadanje v odvisnost od drog in o moænostih, ki bi to prepreËile, kar med uËenci in jih spodbudimo k snovanju boljπih
56
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:43
Page 57
preventivnih ukrepov, najbolj ozaveπËamo o problematiki drog med mladimi. Ustrahovanje s prikazi moænih posledic in raziskovanje drog v podrobnosti nimata preventivnega uËinka, temveË prej nasprotno: vzbujata radovednost in mik prepovedanega. UËenje o prvi pomoËi ob sumu predoziranja z drogami je nujno potrebno in πe zelo novo. Ukrepi prve pomoËi morajo biti znani πe zlasti vsem mladim, ki zahajajo na plesiπËa.
ÆIV»NI SISTEM
Povezave med organskimi sistemi ÆivËevje s svojo hitro regulacijsko vlogo posega v vse organske sisteme. Poleg tega so πe posebne povezave z organskimi sistemi v telesu predvsem z avtonomnim æivËevjem. UËenci naj po izbrani literaturi raziπËejo, kako avtonomno æivËevje uravnava kak vsakdanji odziv telesa.
D
F
Strokovna literatura • Eduard Arnau: »loveπko telo — Vodnik po Ëloveπkem telesu, Tehniπka zaloæba Slovenije, 1994 • Wynn Kapit, Robert Macey, Esmail Meisami: The Phisiology Coloring Book, Harper Collins Publishers, New York, 1987 • Marieb Elaine: Human Anatomy and Physiology, Sixth Edition, Pearson Education, New York, 2004
Iz znanj starih kultur • Ram Dass, Paul Gorman: How can I help? Emotional support and spiritual inspiration for those who care for others, Rider, London, 1981 • Thich Nhat Hanh: Jeza. Modrost za hlajenje plamenov, Riverhead Books, New York, 2001
57
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:43
Page 58
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:43
Page 59
NatanËno uravnavam
59
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:43
Page 60
Operativni cilji HORMONSKE ÆLEZE
• • • •
seznanijo se s pomenom hormonov; spoznajo hormonske æleze z notranjim izloËanjem, njihovo lego in osnovne naloge; ugotavljajo posledice nepravilnega delovanja ælez; spoznajo osnovna hormonska obolenja.
MetodiËno-didaktiËni nasveti Z zgodbo o sladkorju in sladkarijah, po katerih posegamo ob vsakem najmanjπem obËutku lakote, lahko smiselno uvedemo poglavje o hormonih ælez z notranjim izloËanjem. Povezava z æivËnim sistemom iz prejπnjega poglavja naj bo ves Ëas prisotna v vajah, ki naj sledijo uvodni zgodbi.
Doæivljanje delovanja hormona To je preseneËenje za uËence. V razredu imamo skrit napihnjen balon. UËence vodimo v umiritev, ko je pozornost na poËasnem dihanju in vzravnanem sedenju. UËence z najbolj umirjenim glasom (lahko tudi predvajamo umiritveno glasbo v ozadju) prosimo, da na zapestju izmerijo svoj srËni utrip, tako da jim odmerimo minuto za πtetje (lahko pol minute, πtevilo srËnih udarcev pomnoæimo z dva). Nato poËimo balon. Vznemirjeni uËenci si znova izmerijo srËni utrip. Razpravljajo o æe znanem o simpatiËnem æivËevju in poveæejo z znanjem o znaËilnostih hormonov in adrenalinu. Gre za prikaz in doæivljanje delovanja adrenalina v povezavi s simpatiËnim æivËevjem. Takojπnja reakcija je rezultat uËinkovanja simpatiËnega æivËevja, nato deluje v krvni obtok izplavljeni adrenalin z enakim uËinkom kot simpatiËno æivËevje. UËenci zato æe imajo znanje, da lahko razloæijo delovanje adrenalina. Hormon je poËasnejπi in dlje Ëasa uËinkuje na telo kot æivËevje.
Primerjava telesnih sprememb Lahko se pripravi vnaprej: pri zadnji uri biologije naprosimo uËence, da na naslednjo uro prinesejo fotografije prejπnjih razredov in najnovejπo, lahko tudi svoje osebne fotografije iz razliËnih obdobij. Slike so v pomoË raziskovanju o delovanju rastnega hormona in spolnih hormonov.
Hormopoli Z igro je utrjevanje predstavljene snovi zabavno in uËinkovito. UËenje pri poglavju o hormonih je izzvano v bolj ali manj abstraktno predstavljivost. Zato je priporoËljivo uvajanje igre, ki ima veË didaktiËnih ciljev: poleg ponavljanja in utrjevanja snovi v druæabnem in sproπËenem ozraËju πe vpogled v povezanosti organskih sistemov ter soodvisnosti razliËnih specifiËnih dogajanj v organizmu. UËenci pri vaji gojijo obËutek ustvarjalnosti in raziskovalnega duha. Igra je priloæena v zavihku zadnje platnice delovnega zvezka. Prvotna ideja Nine Orehek je razπirjena in dopolnjena. Navodila za igro so na strani 62. Igro izvedemo po obravnavi in razlagi delovanja ælez z notranjim izloËanjem in njihovih hormonov kot zakljuËek in utrditev. UËence razdelimo v skupine po πtiri do πest. Pripravimo igralne kocke za vse skupine in majhne predmete za vsakogar, ki bodo predstavljali “igralce” po narisanih poljih. Za to lahko v razred prinesemo na primer fiæole razliËnih barv, razliËne kamenËke ali razliËne gumbe. Za zmagovalce v vsaki skupini lahko predvidimo nagrado: Evino jabolko.
60
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:43
Page 61
Ko se uËenci druæijo v igri in pri tem ponovijo precej abstraktno in manj privlaËno snov o ælezah z notranjim izloËanjem, sta njihovo pomnjenje in motivacija lahko boljπa. HORMONSKE ÆLEZE
Za popestritev pouka
Za povezavo s prejπnjim poglavjem o æivËevju lahko izberemo πe dodatno vajo, ki vkljuËuje znanja o naËinih uËenja. Ta vaja je lahko spodbuda za vkljuËevanje spoznanj posameznih uËencev o njihovih znaËilnih naËinih uËenja. UËenci naj snov iz uËbenika na straneh 78 in 79 predstavijo v razliËnih oblikah: • besedilo pretvorijo v miselni vzorec; • besedilo pretvorijo v diagram poteka ali dogajalno premico; • besedilo pretvorijo v zgodbo s sliËicami; • besedilo pretvorijo v shemo, sestavljeno iz kljuËnih besed kot miselni vzorec; • besedilo pretvorijo v prekrivajoËe se kroge; • besedilo pretvorijo v diagram; • besedilo razËlenijo in povzamejo v posameznih toËkah; • gradivo lahko uËenci pretvorijo v maketo, risbo, model, po mizi razporedijo predmete, ki so poimenovani, tako da predstavijo kljuËne pojme in odnose med njimi; • odigrajo doloËene procese. UËenci lahko pretvarjajo gradivo v druge oblike le, Ëe ga razumejo. S to vajo zagotovimo globlje razumevanje in uËinkovitejπe uËenje. UËence navaja na samostojnost in utrjevanje. RazliËne oblike pa ustrezajo razliËnim tipom in slogom uËenja, ki prevladujejo med uËenci. Ta tehnika jim lahko pokaæe, da se lahko nauËijo tudi snovi, ki je teæje dojemljiva in bolj abstraktna, Ëe le uporabijo primeren naËin. (Vir: UËitelj — sam svoj mojster, Zaloæba Rokus, 2005)
Povezave z drugimi organskimi sistemi Kot veËina organskih sistemov tudi æleze z notranjim izloËanjem hormonov (endokrini sistem) vplivajo na mnoge funkcije v celotnem organizmu. Z uËenci lahko na velik list papirja oblikujete miselni vzorec, ki ga dopolnjujete med πolskim letom.
D
F
Strokovna literatura • Eduard Arnau: »loveπko telo — Vodnik po Ëloveπkem telesu, Tehniπka zaloæba Slovenije, 1994 • Wynn Kapit, Robert Macey, Esmail Meisami: The Phisiology Coloring Book, Harper Collins Publishers, 1987 • Marieb Elaine: Human Anatomy and Physiology, Sixth Edition, Pearson Education, 2004
61
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:43
Page 62
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:43
Page 63
Hranim se
63
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:43
Page 64
Operativni cilji PREBAVILA
• • • • • • • • •
naπtejejo osnovne sestavine hrane in njihov pomen za rast in razvoj organizma; opiπejo prebavno cev in pot hrane po njej (od zaËetka do konca); naπtejejo prebavne æleze; opiπejo zgradbo ustne votline (podrobneje se seznanijo z zobovjem — vrste, zgradba, nega zob); pojasnijo zgradbo æelodca in prebavo hrane v njem; opiπejo razgradnjo hrane in vsrkanje snovi v kri; opredelijo procese, ki potekajo v debelem Ërevesu; pojasnijo vlogo jeter v organizmu; opiπejo najpogostejπa obolenja prebavil.
Moænosti poglabljanja uËiteljevega znanja Jesti dobro pomeni uæiti hrano, ki ojaËa, osveæi in pusti glavo jasno; hrano, ki ne vznemirja, æge ali teæi v æelodcu; pomeni uæiti sadeæe narave, v kateri æiviπ, in v Ëasu, ko jih ponuja; pomeni dovoliti Ëim manj potovanja in Ëasa med zemljo in naπimi usti; pomeni pripraviti jo s Ëim manj umetnega; pomeni jo uæiti surovo, kadar se le da, ali skuhano z obËutkom; pomeni obnavljati zdravje in moË vse od rjavega kruha zemlje, sive soli morja in olivnega olja ter medu sonca.” Lanzo del Vasto
Na vodovarstvenih pasovih se bodo morali kmetje v Sloveniji preusmeriti v ekoloπko pridelavo ali pa prekiniti delo tja do leta 2012. Integrirana pridelava hrane je tista, kjer za varstvo rastlin uporabijo bioloπke ukrepe: naravne sovraænike πkodljivcev ter mehanske pripomoËke: pasti, mreæe. KemiËno zatiranje je dovoljeno le, Ëe se bolezen preveË razπiri. Gnojenje z organskimi gnojili se lahko dopolnjuje z mineralnimi, a le s predpisanimi pripravki. Æivila so oznaËena s pikapolonico. Ekoloπko kmetovanje: prepovedani so kemiËna sintetiËna sredstva za varstvo rastlin, lahko topna mineralna gnojila, sintetiËni dodatki in surovine æivalskega izvora v krmilih ter preventivno zdravljenje æivali s kemoterapevtiki. Integrirani in ekoloπki kmetje ne smejo uporabljati gensko spremenjenih organizmov. Ekoloπki kmetje svoje izdelke prodajajo pod oznako Biodar. BiodinamiËno kmetovanje: je posebna veja ekoloπkega kmetovanja. Prepovedani so vsa sintetiËna gnojila, kemiËna sredstva za zaπËito rastlin in kemiËni dodatki pri pridelavi pridelkov. Namesto tega lahko kmetje uporabijo pripravke iz zeliπË, mineralov in kravjeka. Biodinamiki pri delu poleg materialne substance in fiziËnih naravnih sil upoπtevajo tudi sile vesolja. Zakonodaja biodinamiËnega kmetijstva ne pozna, tako da so ti kmetje formalno uvrπËeni med ekoloπke, izdelke pa prodajajo pod blagovno znamko Demeter.
Navade πolarjev v Sloveniji Raziskava Obnaπanje v zvezi z zdravjem v πolskem obdobju v starosti od 11 do 15 let (izvedena v letu 2004) je med drugim pokazala, da kar 30 odstotkov fantov in 38 odstotkov deklet zjutraj ne zajtrkuje. Pri otrocih, ki niso zauæili zajtrka, se lahko delovna storilnost zmanjπa tudi za 20 odstotkov. PriporoËljiv je zajtrk s preteæno ogljikovimi hidrati, z dodanimi beljakovinami in vlakninami. Za pitje strokovnjaki priporoËajo predvsem vodo, sokovi naj bodo razredËeni z vodo.
64
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:43
Page 65
Dodatki æivilom PREBAVILA
Dodatki ali aditivi so snovi ali meπanice snovi, ki jih dodajajo æivilom med tehnoloπkim postopkom, pakiranjem in/ali shranjevanjem. Poznamo πtiri skupine dodatkov æivilom: 1. Za izboljπanje hranilne vrednosti: sladkor, sol, vitamini, mineralne snovi, aminokisline in polnila. Najpogosteje jih dodajo v marmelade, juπne kocke, instant juhe, margarine in v hrano za dojenËke. 2. Za izboljπanje okusa, barve, vonja in arome: sladkorni nadomestki in umetna sladila, naravna in umetna barvila, naravne in umetne arome, naravne in umetne snovi za izboljπevanje vonja. 3. Za stabilizacijo (za ohranjanje doloËenih lastnosti æivil med postopkom predelave in skladiπËenja): antioksidanti, kemijski konzervansi, nitriti in nitrati ter polifosfati. Najpogosteje jih dodajajo mesnim izdelkom (salamam, klobasam) in osveæilnim brezalkoholnim pijaËam. 4. Kot sestavni del proizvodnje æivila: sredstva za bistrenje, nosilni plini, emulgatorji, zgoπËevalci in mikroorganizmi. Najpogosteje jih dodajo v bistre sadne sokove, alkoholne pijaËe, smetano, Ëokolado, majonezo, kruh, pivo, vino, vinski kis, sir, klobase in salame. Dodatki za izboljπanje videza, barve, vonja, okusa, arome in za podaljπanje obstojnosti so oznaËeni s Ërko E in zaporedno πtevilko: • Barvila (E100—175) • Konzervansi (E200—283) • Antioksidanti (E300—352) • Emulgatorji, stabilizatorji, æelirna sredstva (E322—633) • Sladila (E420, 421, 950—967) Pri pouku spodbujamo uËence, da so pozorni na to, kaj kupujejo.
!
Zanimivi podatki • Po pribliæno desetih urah od zauæitega obroka so hranilne snovi æe v obtoku in na voljo celicam. • Na jeziku je odvisno od starosti od 4000 do 9000 okuπalnih brbonËic. • PovpreËno ima vsak Ëlovek 1,5 l prostornine æelodca. Kadar se med hranjenjem poveËa za pribliæno 20 %, Ëlovek zazna obËutek sitosti. • Tanko Ërevo je dolgo pribliæno 3 do 4 metre in v preseku πiroko pribliæno 2,5 cm. Zaradi resic ima povrπino pribliæno 100 kvadratnih metrov. • V debelem Ërevesu æivi veË kot 100 vrst bakterij, ki v svoji presnovi izdelajo razliËne snovi: npr. vitamin K, maπËobne kisline s kratko verigo in kot produkt gnitja nastaja tudi plin metan. • Dnevno se iz debelega Ërevesa v telo vrne 1 liter vode. Kadar uæivamo meπano hrano, na dan iztrebimo 60 do 80 g blata.
MetodiËno-didaktiËna priporoËila Prehrana S pogovorom o naπih prehranjevalnih navadah med uËenci lahko zastavimo raziskovanje v poglavje o prebavilih. Prehrambno piramido æe poznajo iz predmeta gospodinjstva, dobro jo je spet raziskati prek vaje v delovnem zvezku, ko uËenci sami opiπejo znaËilnosti v posamezni vrsti æivil. S pogovorom v razredu, kaj so uËenci danes æe pouæili, lahko sestavimo potrebna manjkajoËa hranila, ki jih bo dobro Ëez dan πe zauæiti. Za rast in obnavljanje potrebujemo predvsem beljakovine in ogljikove hidrate, za
65
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:44
Page 66
energijo porabimo ogljikove hidrate in maπËobe, zaπËito v zdravju omogoËajo vitamini, minerali in vlaknine. Æitom lahko vrnemo njihovo mesto v slavljenju darov narave. Vse velike kulture v zgodovini so bile podprte tudi z æitom, ki je najbolje uspevalo na izbranem obmoËju. Ta vpogled uËencem pomaga graditi vrednostni sistem za pravilen odnos do hrane, narave in naËinov hranjenja. S predlaganimi kroæniki po letnih Ëasih v uËbeniku na strani 86 lahko uËence motiviramo k premisleku o naslednjem: • vkljuËevanje znanja o potrebnih hranilih v praktiËne predloge za izbiro jedilnika; • pestrost barv hrane na kroæniku pogosto pomeni tudi pestrost in zasedenost vseh potrebnih hranil za organizem; • v vsakem letnem Ëasu nam narava ponudi potrebna hranila — tudi pozimi, saj so s pravilnim hranjenjem kmetje v preteklosti lahko uæivali le æivila iz lastne pridelave: Ëebulo, jabolka, korenaste zelenjave (korenje, peterπilj, zeleno, kolerabo, rdeËo peso …) in gomolje (krompir) so hranili v kleteh, zelje in repo so posoljeno in obteæeno kisali v sodih, vkuhavali so sadje in nekatere vrste zelenjave — spodbujajmo staro pravilo, da uæivajmo hrano, ki je zrasla v naπem okolju, ker nas ta podpira za razmere v naπem podnebnem pasu; • razmerja razliËnih vrst hrane na naπem kroæniku so za razliËne dejavnosti in v razliËnih obdobjih rasti lahko razliËna — poudarimo tudi individualne potrebe vsakogar!
PREBAVILA
Prebavila UËenci naj si ogledajo zgoπËenko in s pomoËjo animacij poglobijo znanje o razgradnji hrane v posameznih delih prebavne cevi.
Zobje Opazovanje ugriza Za vajo spoznavanja zobovja v razredu prinesemo jabolka za vsakega uËenca. »e opazujejo svoj ugriz, lahko najbolj neposredno doæivljajo in spoznavajo znaËilnosti zobovja v svoji dobi. Zalivke Zalivke so na zobeh najpogostejπe na koËnikih. Zanimivo je razpravljanje med uËenci, zakaj je tako in kakπne metode bi to lahko prepreËile. Kako si pravilno umivam zobe UËence spodbudimo, da shematsko nariπejo pouËen strip o naËinih ËiπËenja zob. Lahko si ogledajo preventivne zdravstvene plakate in zloæenke. Ugotavljanje lege prebavnih organov na svojem telesu Pri raziskovanju prebavil in njihovega delovanja lahko sklenemo z zadnjima vajama v delovnem zvezku, ko uËenci na sebi otipajo, kje si lahko predstavljajo posamezne organe prebavil v trebuπni votlini. V pomoË so lahko stenske risbe in modeli iz πolske zbirke. Ta izkuπnja prispeva, da se bolje seznanijo z obËutki ob doæivljaju napetosti in boleËin v teh predelih telesa, da te niso le popolna neznanka, ki zastraπuje.
66
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:44
Page 67
Povezave med organskimi sistemi: PREBAVILA
»eprav so prebavila eden najbolj neodvisnih organskih sistemov v telesu, so soodvisnosti prisotne tudi tu. Prebavila telo oskrbijo s hranili za rast, energijo in obnovo.
Strokovna literatura • David Burnie: Leksikon Ëloveπkega telesa, Zaloæba Mladinska knjiga, 1999 • Eduard Arnau: »loveπko telo — Vodnik po Ëloveπkem telesu, Tehniπka zaloæba Slovenije, 1994 • Wynn Kapit, Robert Macey, Esmail Meisami: The Phisiology Coloring Book, Harper Collins Publishers, 1987 • Marieb Elaine: Human Anatomy and Physiology, Sixth Edition, Pearson Education, 2004
67
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:44
Page 68
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:44
Page 69
V meni se pretaka
69
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:44
Page 70
Operativni cilji KRVNA OBTO»ILA
• • • • • •
pojasnijo osnovno vlogo obtoËil in njihovo zgradbo; opiπejo sestavo krvi in vlogo posameznih sestavin; opiπejo zgradbo srca in funkcije njegovih posameznih delov; naπtejejo vrste æil in njihove naloge; naπtejejo in opiπejo najpogostejπa obolenja krvnih obtoËil in preventivne ukrepe; vedo, da je limfni sistem zaπËitni sistem organizma.
MetodiËno-didaktiËni nasveti Opazovanje pretakanja »e prostovoljce v razredu naprosimo, da naredijo stojo pred tablo, lahko izvedemo uvodni preizkus v poglavje, ki omogoËa doæivetje prilagojenosti krvnega obtoka na pokonËno dræo Ëloveka. Prostovoljcem (npr. trem ali πtirim, da ni izpostavljen le eden) na zapestju izmerimo srËni utrip, lahko preπtejemo tudi πtevilo vdihov v minuti. Nato lahko prostovoljci naredijo stojo in jo zadræijo za par minut. Ko se spet postavijo na noge, takoj opazujemo barvo koæe na glavi, izmerimo srËni utrip in frekvenco dihanja. Rezultati meritev pokaæejo, da so se prostovoljci v dræi stoje kljub mirovanju bolj utrudili, kot bi se v stoji na nogah. UËenci lahko razmiπljajo in razpravljajo o dogajanju v telesu. »e uËencev v razredu nikakor ne moremo nagovoriti k stoji, jo lahko izvedemo sami ali pa vajo prikaæemo tako, da se uËenci samo sklonijo za pet minut v globok predklon. Tudi v tem primeru bomo zaznali spremembe v meritvah srËnega utripa, frekvence dihanja in v barvi koæe na obrazu.
Opazovanje preparata krvi Za ogled krvnih celic pod mikroskopom uporabimo trajne preparate iz πolske zbirke.
Krvne æile Vene lahko opazujemo prek koæe πe bolj nazorno, Ëe opazujemo koæo udov v legi pod srcem, tako da so vene dobro napolnjene. Kadar kot uËitelji stojimo, se nam vene tudi v rokah, ki visijo, dobro napolnijo. UËenci ponavadi sedijo z rokami v viπini srca, in tako so vene manj napolnjene — se prek koæe slabπe vidijo. Vene Pri opazovanju ven prek koæe lahko zaznamo nekaj pravil: Leva in desna roka (npr. od komolca navzdol in na hrbtiπËu rok) imata razliËno razporeditev ven. Tudi med soπolci se “zemljevid” ali razporejenost ven razlikuje. Zaznamo lahko zaklopke. »e sledimo navodilom v delovnem zvezku, lahko opazimo nad njimi majhne izbokline. Bolj prepriËljivo se prikaæejo pri uËencih, ki nimajo veliko podkoænega maπËevja in imajo precej tanko koæo. Arterije Arterije lahko na znaËilnih toËkah zaslutimo pod tipno pulzirajoËim mestom na povrπini koæe. Arterije imajo simetriËno razporeditev in precej stalno razporejenost pri vseh ljudeh. Na sliki v nadaljevanju so prikazana znaËilna mesta za zaznavanje pulza na povrπini koæe. Krvne æilice Pri ogledu æilic na povrπini beloËnic poudarimo, da so vidne majhne æilice: tako vene kot
70
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:44
Page 71
arterije. Nekaj netoËnosti je zaslediti v nekaterih uËbenikih, kjer navajajo, da so vidne lasnice ali kapilare. To so najmanjπe æilice z le enim slojem celic v membrani in niso vidne s prostim oËesom. Premer lasnic je reda velikosti 0,01 mm, loËljivost Ëloveπkega oËesa pa je pribliæno 0,1 mm.
KRVNA OBTO»ILA
Srce in krvni obtok UËenci si lahko na zgoπËenki ogledajo delovanje srca, ki je samo z razlago teæko predstavljivo. Z animacijami lahko posamezne faze delovanja bolje razumejo, predvsem pa je pomembno, da lahko doloËene sekvence animacij ponavljajo, dokler jih ne usvojijo. Kaj sliπimo med posluπanjem srËnega utripa? Sliπimo zapiranje zaklopk: prvi ton v srËnem ciklu je glasnejπi in je posledica trka krvi ob zapiranju zaklopk med preddvoroma in prekatoma. Drugi ton je nekoliko πibkejπi in je posledica zaprtja zaklopk med srcem in velikimi æilami. UËence spodbudimo, da sami zasnujejo in opiπejo poskus, ki bo prikazal odvisnost srËnega utripa od aktivnosti. Nato poskus izvedejo in rezultate komentirajo. Vaja je primerna za vkljuËitev uËencev v skupine, ki imajo vsaka svojo nalogo za razliËne korake v procesu od zaËetka do konca vaje.
Limfni sistem Za podatke o cepljenjih povabimo uËence æe prejπnjo uro biologije, da od doma prinesejo knjiæice, kamor so v preteklosti v zdravstvenih domovih zapisovali te podatke.
Povezave med organskimi sistemi Po krvnem obtoku se prenaπajo kisik in hranila v tkiva v telesu. OmogoËa odvajanje ogljikovega dioksida in nerabnih snovi.
D
F
!
MESTA MERJENJA ARTERIJSKEGA UTRIPA
Zanimivi podatki Srce pri mirujoËem odraslem Ëloveku normalno utripa 75-krat na minuto. Pri tem v vsakem utripu iztisne pribliæno 70 ml krvi. Tako lahko izraËunamo, da srce v minuti po vsem telesu poæene 5,25 l krvi.
Strokovna literatura • David Burnie: Leksikon Ëloveπkega telesa, Zaloæba Mladinska knjiga, 1999 • Eduard Arnau: »loveπko telo — Vodnik po Ëloveπkem telesu, Tehniπka zaloæba Slovenije, 1994 • Wynn Kapit, Robert Macey, Esmail Meisami: The Phisiology Coloring Book, Harper Collins Publishers, 1987 • Marieb Elaine: Human Anatomy and Physiology, Sixth Edition, Pearson Education, 2004
Iz znanj starih kultur Milena Plut PodvrπiË: Pot do srca, samozaloæba, Ljubljana, 1997
71
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:44
Page 72
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:44
Page 73
KRVNA OBTO»ILA
IzloËam
73
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:44
Page 74
Operativni cilji SE»ILA
• • • • •
opiπejo pomen in pot izloËanja snovi iz organizma; naπtejejo osnovne organe izloËanja; opiπejo notranjo zgradbo ledvice in njeno vlogo; naπtejejo in opiπejo najpogostejπa obolenja izloËal; pojasnijo naËine, kako lahko na razliËne naËine varujemo zdravje izloËal.
Moænosti poglabljanja uËiteljevega znanja Pomanjkanje vode v telesu je lahko vzrok za slabπe delovanje organov, slabπe delovanje moæganov, πtevilne bolezni, utrujenost in celo smrt, kadar je na primer poraba vode v telesu izjemno velika, vnosa vode v telo pa ni (ekstremne aktivnosti v vroËih krajih). Telo potrebuje tekoËino tudi za vzdræevanje telesne temperature, za prenos snovi, za izloËanje nerabnih snovi in za vzdræevanje delovanja razliËnih tkiv. Miπice na primer ne morejo delovati, Ëe je v njih premalo tekoËine. Zato ob dehidraciji lahko poleg æeje in utrujenosti obËutimo tudi miπiËno slabost, ki se lahko stopnjuje celo v odpoved delovanja miπic.
MetodiËno-didaktiËna priporoËila Zgodba o kapljici vode Uro biologije o izloËalih lahko zaËnemo s povabilom, da vsi popijemo kozarec vode in Ëez nekaj Ëasa πe enega. Do konca ure bomo seveda æe vsi morali na straniπËe, a prav to doæivljanje med uËenjem o izloËalih lahko πe bolj pribliæa snov uËencem. S tem bo verjetno πe laæje zaËeti z vajo v delovnem zvezku, ki uËence vodi v pripovedovanje zgodb o kapljicah v naπem telesu, ki se izloËajo na razliËne naËine, vse pa vstopajo v telo s pitjem. Raziskovanje nastanka vode pri presnovi razliËnih kemijskih spojin v telesu je lahko tema za ponovitev znanj iz organske kemije.
SeËila Pomembno je uËencem v raziskovanju vseh organskih sistemov omogoËiti predstavljivost anatomskih struktur na lastnem telesu. Za ta namen so veËkrat predvidene vaje v delovnem zvezku, ki uËence vodijo v opazovanje in predstavljanje organov na svojem telesu. Polaganje rok na telo na mesta, kjer so ledvice, in tipanje mehurja uËencem omogoËa veËjo predstavljivost pri spoznavanju seËil. OPOZORILO: V delovni zvezek se nam je prikradla tiskarska napaka; na strani 78 je pravilna beseda NEFRON, in ne nevron.
Dejavniki, ki vplivajo na koliËino izloËenega seËa UËence navodilo v delovnem zvezku na strani 79 vodi k samostojni zasnovi preizkusa odvisnosti koliËine seËa od katerega od dejavnikov: popite tekoËine, vode v æivilih, temperature okolja in telesne temperature. Kadar ledvice ne zmorejo svojega dela, se v krvi zaËnejo kopiËiti snovi in nastopi ne le zastrupitev z ureo, temveË tudi elektrolitsko neravnovesje in zastoj tekoËin.
74
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:44
Page 75
Za zelo radovedne SE»ILA
Za boljπe zavedanje o pomenu pitja zadostnih koliËin vode ali drugih tekoËin je za bolj radovedne tudi primerna tema raziskovanje, kaj se zgodi, ko v telo ne vnesemo dovolj tekoËin.
Povezave med organskimi sistemi Ledvice izloËajo nerabne duπikove spojine, ki nastajajo praktiËno v vseh tkivih. Vzdræujejo primerno raven tekoËin in elektrolitov za vsa tkiva ter tudi kislo-baziËno ravnoteæje v krvi. Prav stabilno razmerje Na+, K+ in Ca+ zagotavlja normalno delovanje miπiËnih in æivËnih celic.
D
F
Strokovna literatura • David Burnie: Leksikon Ëloveπkega telesa, Zaloæba Mladinska knjiga, 1999 • Eduard Arnau: »loveπko telo — Vodnik po Ëloveπkem telesu, Tehniπka zaloæba Slovenije, 1994 • Wynn Kapit, Robert Macey, Esmail Meisami: The Phisiology Coloring Book, Harper Collins Publishers, 1987 • Marieb Elaine: Human Anatomy and Physiology, Sixth Edition, Pearson Education, 2004
75
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:44
Page 76
Page 77
priËakujem ,d a
in alo
se o k
poznaπ, æelim te s p o me s zna t i . Ra d ov
oËutim, kako delu p s e jem zar
es zagledam. Vi r a z dim se
, da lim Æe
in ka
ko nË a.
zaprav skrito. e prav j Vm , m eni a j l v .V i æ o te d
ev. Ogledalo j ods p o svo nu le d
Ka
o ak
niko li n e
. bi
j
Spoznavan je se
Po
akπna besed pomeni k a… i t j a k Kad , π a j ar l π i se m m z a r
i, te s o kd , na d ve
s srcem. m a gled
ajhen delËek resn om i c e. zel
ra do
09:44
i le
13.06.2005
dam se v ogle d gle
prirocnik BIO9-1
glas, kaj znaπ n je tvoj a r e d πen iti z kak r o m, ka se m i, k na ed
prirocnik BIO9-1
13.06.2005
09:44
Page 78
VeË o devetletni osnovni πoli najdete na naslovu www.devetletka.net
Urπka Lunder
Biologija 9 PriroËnik za uËitelje Urednica: Jelka PogaËnik Likovno-grafiËna urednica: Beti Jazbec Prelom: Beti Jazbec Izdala in zaloæila: Zaloæba Rokus, d.o.o. Za zaloæbo: Rok Kvaternik Glavni urednik: Vasja Koæuh Tisk: Schwarz d.o.o. 1. izdaja: 1. natis Naklada: 500 Ljubljana, junij 2005 Zaloæba se je trudila, da bi poiskala vse lastnike avtorskih pravic. Morebitne napake bomo z veseljem popravili ob prvi priloænosti.