http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_glasba/2.%20razred/Prirocniki_priprave/cudovit by Renata Odlazek

ZaloĂŚba Rokus, december 2001

ALEKSANDRA NAUMOVSKI

»UDOVITI SVET ZVOKOV 2 PRIRO»NIK ZA U»ITELJE ZA GLASBO V DRUGEM RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ©OLE Recenzenti: Marina Horak, mag. Larisa Vrhunc, Snjeæana Pleπe, Tatjana Krpan, Jurka Zoroja, Ljudmila GoriËar, Ivanka Ropas Oblikovanje: Beti Jazbec / Studio Rokus Prelom: Danilo Frleæ / Studio Rokus Ilustratorja: Rajko Blaπko, Milanka FabjanËiË Fotografije: Drago Mohor, Robert Brus, fotodokumentacija Dela (Igor Modic, Joæe Æerdin, Igor Zaplatil, Mavricij Pivk), arhiv SNG Opera in balet Ljubljana Urednica: Barbara Lemeæ Lektoriranje: Barbara Lemeæ Glasba in besedilo pesmi in izbor na CD: Aleksandra Naumovski Koreografije: Jana KovaË Valdes Tisk: Matis grafika 1. natis: Ljubljana, december 2001 Naklada: 600 izvodov  Zaloæba Rokus, d. o. o. Vse pravice pridræane. Za zaloæbo: Rok Kvaternik Brez pisnega dovoljenja zaloænika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobËitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakrπnem koli obsegu ali postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. Ëlena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, krπitev avtorske pravice.

Zaloæba Rokus, d. o. o. Pot na Fuæine 2 1000 Ljubljana Telefon: (01) 520 17 70 Telefaks: (01) 520 17 85 BrezplaËni telefon: 080 1990 E-poπta: rokus@rokus.com http://www.rokus.com http://www.knjigarna.com

CIP - Kataloæni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjiænica, Ljubljana 372.8:78(035) 371.3:78:373.3 NAUMOVSKI, Aleksandra »udoviti svet zvokov [2]. PriroËnik za uËitelje za glasbo v drugem razredu devetletne osnovne πole / Aleksandra Naumovski ; [ilustratorja Rajko Blaπko, Milanka FabjanËiË ; fotografije Drago Mohor ... et. al.]. - 1. natis. - Ljubljana : Rokus, 2001 ISBN 961-209-262-1 115128832

VSEBINA JESEN

GREMO V ©OLO PAL»EK TARA TAKA DEKLICA AN»KA KI KI RI GLASBA GOVORI PO KORO©KEM, PO KRANJSKEM ZVO»ILA SPOZNAJMO IN©TRUMENTE IN©TRUMENTI IGRAJO GLASNO, TIHO, NARA©»AJO»E, POJEMAJO»E OBARVAJMO TONE MLADI MUZIKANTI NA KONCERTU GLASBA OPISUJE Z ZVOKI GLASBA GOVORI

8 10 12 14 16 18 19 21 23 24 25 26 28 30 31

ZIMA

ZIMSKA PRAVLJICA SNEÆENI MOÆ ZIMSKE IZMI©LJARIJE ZIMSKA GLASBA GOVORI GLASBA ZA RAZLI»NA RAZPOLOÆENJA GIBANJE OB GLASBI NARI©IMO GIBANJE TONOV PUSTNA

34 36 38 40 41 42 43 44 45

POMLAD

LEPA ANKA GLASBA GOVORI GLASBENE UGANKE ZALJUBLJENA MA»KA ZELENI JURIJ LJUDSKA GLASBILA IZIDOR OV»ICE PASEL NA TRAVNIKU PESMICA O ZLATI ROÆI

50 52 53 55 57 60 62 64 65

POLETJE

NAOKROG, NAOKROG – V SEVERNO AMERIKO SKRITI ZAKLAD POLETNA KO©NJA OB BISTREM POTOKU JE MLIN NAOKROG, NAOKROG – V INDIJO JUHUHU PO»ITNICE NA MORJU GLASBA GOVORI NAOKROG, NAOKROG – V SLOVENIJO

68 69 70 72 74 75 77 78 79

Uvod Glasba se spontano porodi iz Ëlovekovega duha, kajti spremlja nas od samega zaËetka naπega æivljenja in je v najπirπem smislu besede æe pred rojstvom integralni del naπega doæivljanja. Æe v prenatalni dobi, ko je zarodek neposredno vezan na mater, spoznava vrsto “glasbenih prvin”, na primer devet mesecev posluπa bitje materinega srca, ob tem se seznanja z ritmom. Od πestega meseca dalje sliπi tudi druge zvoke v materinem telesu, tako se odziva na vse zvoke in materina duπevna stanja, tudi tista, ki se v njej zbudijo ob posluπanju glasbe. Zatorej je otrok ob rojstvu seznanjen z osnovnimi elementi glasbe, ki bodo z razvojem æivljenjskega procesa del njegovega ozaveπËanja. Glasba je Ëarobna, magiËna uganka, ki je prisotna æe od samega nastanka oziroma zaËetka in je spremljevalka æe tisoËletja. ZaËetki samega razvoja glasbe pa pravzaprav izhajajo iz narave. Ko Ëlovek πe ni poznal inπtrumentov, ki jih poznamo danes, na primer flavto, klavir, violino … je Ëlovek zadovoljeval svojo potrebo po sluπnih draæljajih z zvoki, ki mu jih je ponujala narava (ptiËje petje, grmenje, deæ, πumenje morja …). Vsi ti zvoki, ki nas tudi danes obdajajo in brez katerih ne bi mogli æiveti (predstavljajmo si æivljenje v tiπini), so del glasbe, oziroma so glasba. Ker ima Ëlovek naravno potrebo in æeljo po zvoku (odkrivanju novih zvoËnih spektrov) in gibanju, nas skozi tisoËletja procesov popelje prek melodij primitivnega Ëloveka, plesov ob magiËnih obredih in nastanku prvih “inπtrumentov”, na primer piπËali iz votlih kosti, pa vse do razvoja opere, baleta in danaπnjih inπtrumentov ter odkrivanja πe neznanih zvoËnih razseænosti.

OTROCI IN GLASBA Otroci so vedoæeljna bitja, igra pa je æe od nekdaj sestavni del otrokovega æivljanja. Otroci so za glasbo dovzetni in jo najraje sprejemajo prek igre, oziroma je glasba del otrokove igre. Otroci igro jemljejo resno in jo intenzivno doæivljajo, zatorej je njihovo doæivljanje glasbe moËno emocionalno obarvano. Glasba otroke zdruæuje in povezuje, Ëustveno bogati in plemeniti, jim ponuja nova doæivetje, spoznanja, jim daje moænosti lastnega izraæanja in ustvarjanja, skratka muziciranja. Spoznavanje in “okuπanje” glasbe ima zato za otroka izjemen pomen, pa ne zato, da bi iz njega nekoË postal viruoz, temveË zato da bo sposoben doæivljati glasbo, muzicirati ali pa mu bo glasba nudila sprostitev in mir, ki jo potrebuje vsaka duπa. »e postane glasba sestavni del otrokove aktivnosti, se prek nje lahko razcvetajo tudi otrokove intelektualne in Ëustvene sposobnosti, se v njej odraæajo njegovi motivi, vrednotenja in osebne lastnosti. Otrokovo dozorevanje, uËenje in s tem povezane aktivnosti niso loËeni dejavniki razvoja, temveË se medsebojno prepletajo in vplivajo drug na drugega.

Glasbena vzgoja Glasbena vzgoja je organizirano, naËrtno in sistematiËno izobraæevanje. Otrok naj s pomoËjo uËitelja odkriva glasbene vrednote, obËutek za glasbo pa naj razvija z razliËnimi dejavnostni, ki naj bodo vse zastopane enakovredno: PETJE, IGRANJE NA GLASBILA, POSLU©ANJE GLASBE, GIBANJE OB GLASBI. Te so pomembne za razvoj naravnih glasbenih dispozicij in obenem zadovoljujejo otrokov apetit po glasbi. IZVAJANJE Petje – vzgoja melodiËnega posluha (pojejo krajπe ljudske in umetne pesmi, katerih vsebina spodbuja otroπko doæivljanje, domiπljijo, rajanje, igro). RitmiËna izreka besedil – vzgoja ritmiËnega posluha (ritmiËno izrekajo kratka otroπka besedila, izπtevanke, uganke, preproste ritmiËne vzorce). Igranje na glasbila – prenaπanje notranjih melodiËnih in ritmiËnih inventivnih vzgibov na zunanje “orodje” (spremljajo petje in izreko z otroπkimi glasbili in zvoËili). USTVARJANJE Izraæanje – poustvarjanje glasbenih doæivetij in predstav (v snov za oblikovanje, gibalno-rajalno, likovno, verbalno). Izmiπljanje – ustvarjanje lastnih domiπljijskih in doæivetih vsebin (predstave iz notranjosti ali iz okolja, dogodki in izkuπnje izraæene s petjem, ritmiËna izreka, gibanje, ter zvoËno barvane z otroπkimi glasbili in zvoËili). POSLU©ANJE Posluπanje glasbe – doæivljajsko posluπanje ljudskih in umetnih pesmi, skladb za posamezne inπtrumente in orkesterskih skladb, ki spodbujajo k aktivni zaznavi; prepoznavanje in spoznavanje nekaterih inπtrumentov ter osnovnih glasbenih elementov ob tem pa soËasno πirjenje glasbenega besednjaka; posluπanje zvokov iz narave; posluπanje in raziskovanje zvokov glasbil in zvoËil. DidaktiËno gradivo za drugi razred devetletne osnovne πole sestavljajo: - delovni zvezek s kaseto, - priroËnik za uËitelje z zgoπËenko. Delovni zvezek zajema predpisane uËne smotre, dejavnosti, oblike in elemente glasbene vzgoje, ki so predpisani v drugem razredu devetletne osnovne πole. Delovni zvezek je razdeljen na πtiri poglavja (JESEN, ZIMA, POMLAD, POLETJE) in je vezan na kaseto oziroma zgoπËenko, na kateri so glasbenoumetniπke vsebine.

PriroËnik za uËitelja je pripomoËek pri naËrtovanju in realizaciji posameznih enot in vsebuje uËne smotre, napotke, opombe, predloge, informacije, zaporedne oznake, ki so v skladu z zgoπËenko. Zaporedne enote v delovnem zvezku so predlagani vrstni red, vendar pa lahko uËitelj zdruæuje elemente iz veË uËnih enot v eno uËno lekcijo. Posamezne enote, ki zahtevajo veË pozornosti in aktivnega sodelovanja, naj uËitelj obravnava veË ur … Realizacija pa je odvisna tudi od Ëasovne organiziranosti in sposobnosti otrok. ZgoπËenka vsebuje posnetke pesmic (vokalno-inπtrumentalno izvedbo in samo inπtrumentalno spremljavo), inπtrumentalne skladbe, kratke odlomke posameznih skladb, zvoke narave, æivalske glasove … Izbrane vsebine so v skladu s priroËnikom.

Iskrena hvala vsem, ki so pripomogli k realizaciji didaktiËnega gradiva. Iskrena zahvala recenzentom: Marini Horak, Ivici Ropas, Tatjani Krpan, Snjeæani Pleπe, Jurki Zoroja, Larisi Vrhunc, Ljudmili GoriËar. Zahvaljujem se Jani KovaË Valdes (Srednja glasbena in baletna πola v Ljubljani) za prispevek Naokrog, naokrog v Severno Ameriko, Indijo in Slovenijo, da nam je s koreografijami pribliæala plese. UËbenik namenjam vsem otrokom, z dobro mislijo, da bi s pomoËjo glasbe odkrili ËimveË neraziskanih poti, ki naj jih popeljejo do novih glasbenih odkritij in Ëarobnih trenutkov, ki jih ponuja Ëudoviti svet zvokov, v æelji, da bo nekoË iz malega postalo veliko. A. N.

GREMO V ©OLO NauËimo se novo pesmico: A. NAUMOVSKI – TIK TAK CILJI:

Spoznavanje in izvajanje nove pesmice; dinamiËne razlike (forte – glasno, piano – tiho).

NAPOTKI:

Novo πolsko leto je potrkalo na vrata. V uvodnem pogovoru lahko uËitelj vpraπa uËence, Ëe so se veselili prvega πolskega dne in ponovnega snidenja s soπolci. UËitelj zapoje pesmico ali pa jo posluπajo z zgoπËenke. UËitelj nauËi uËence pesmico zapeti s kombinirano metodo posnemanja besednih in pevskih fraz. Ko pesmico znajo, jim uËitelj pove, katere dele bodo peli tiho in katere glasno. Ko uËitelj ponovno zapoje pesmico, usmeri pozornost uËencev na posluπanje dinamiËnih razlik, nato jih povabi, naj tudi oni zapojejo tako.

ZVO»NI ZAPIS (CD 1): 1. A. Naumovski – Tik tak (vokalno-inπtrumentalna izvedba) 2. A. Naumovski – Tik tak (inπtrumentalna spremljava)

U»ITELJU:

»e se glede na sposobnosti uËencev uËitelju zdi primerno, lahko enoglasno petje popestri z dodajanjem drugega glasu, saj bo tako pesmica zazvenela “malo drugaËe”. Poudarjam, da je odloËitev odvisna od presoje uËitelja, kajti le uËitelj ve, kako sposobno in zahtevno skupino uËencev ima pred seboj. Seveda pa je potrebno uËenece v to “malo drugaËno”, novo izvajanje, vpeljati postopoma.

1. VAJA:

2. VAJA: 3. VAJA:

UËenci pojejo pesem, uËitelj pa poje drugi, spremljevalni glas sam. Za zaËetek zapoje najprej prvo frazo in se nato pogovori z uËenci o novem naËinu petja. Nato zapojejo celo kitico. Po veËkratnem petju uËencem ne bo veË tuje, da uËitelj poje drugaËe. Za spodbudo izbere tri ali πtiri uËence in skupaj z njimi poje drugi glas, medtem ko drugi pojejo glavno melodijo, za zaËetek samo po nekaj taktov … UËence razdelimo v dve skupini. Ena poje prvi (vodilni) glas, ena pa drugi (spremljevalni) glas: tik tak, tika tak … Nato skupini zamenjamo. Tisti, ki so peli prvi, pojejo drugi glas, in obratno.

A. Naumovski: TIK TAK

1. Tik tak, tika tak, tik tak, tika tak. Moja ura pozvoni, danes v πolo se mudi. Prvi πolski dan je tu, gremo v πolo brez strahu.

2. Tik tak, tika tak, tik tak, tika tak. Ura glasno mu tiktaka, fantiË vstane, niË ne Ëaka. Hitro umije, obleËe se, da v πolo Ëeden gre.

3. Tik tak, tika tak, tik tak, tika tak. V kotu πolska torba Ëaka, novi zvezki za junaka. Hitro, hitro mali moæ, pojdi v πolo, pozen boπ.

PAL»EK CILJI:

Enakomerno ritmiËno izrekanje besedila; pulzacija; ponovitev pesmic, ki so jih uËenci prepevali lansko leto.

NAPOTKI:

UËenci se razvrstijo v krog, uËitelj pa doloËi enega, ki bo enakomerno izrekal izπtevanko. UËenec, ki izπteva, se na vsako poudarjeno dobo dotakne soπolca in se pomika v krogu po vrsti, dokler ne zakljuËi izπtevanke z EN, DVA, TRI. Tisti uËenec, pri katerem se izπtevanka konËa na besedo TRI, se postavi v sredino kroga in zapoje skupini svojo najljubπo pesem ali pa eno od pesmi, ki so jih prepevali v prejπnjem πolskem letu. Ko uËenec pesmico odpoje, zaËne z izπtevanjem in tako doloËi novega pevca, ki zapoje drugo pesmico. Ta uËna enota je primerna za zaËetek ali konec uËne ure in jo lahko uporabljamo veËkrat, tako da pri vsaki uËni uri pride na vrsto po nekaj uËencev.

A. Naumovski: PAL»EK PalËek SkakalËek na gobi sedi, pesmice poje, lep dan nam æeli. Ko palËek SkakalËek preπteje do tri, zapojeπ nam pesmico ti. En, dva, tri!

izπtevanka

OPOMBA:

Poudarjene dobe so oznaËene s Ërtico.

TARA TAKA CILJI:

NAPOTKI: 1. VAJA:

2. VAJA:

Spontano gibanje ob glasbi; urjenje razloËevanja med tiπino in zvokom; gibanje ob glasbi z vnaprej doloËenimi gibi; razvijanje obËutka za ritem.

UËitelj predvaja uËencem posnetek z zvoËnega zapisa, uËenci pa se zaËnejo svobodno gibati po prostoru in ustvarjati gibe, kot jih spontano navdihuje glasba. Ko uËitelj glasbo prekine, vsak uËenec obstane v takem poloæaju, v kakrπnem se je znaπel ob prekinitvi (uËitelj naj presledke skrajπuje ali podaljπuje po obËutku, in sicer naj bodo prekinitve dolge od 5 do 15 sekund). Ko se glasba spet zasliπi, se uËenci znova zaËnejo gibati. Pri tej vaji spoznamo, da se lahko prepustimo toku glasbe in se gibamo spontano, kakor obËutimo. Pri drugi vaji spoznamo, da se ob glasbi lahko gibamo z vnaprej doloËenimi gibi. UËitelj uËence postopoma nauËi plesnih gibov. Najprej s ponavljanjem utrjujejo gibe, ponazorjene na slikah od 1–4, nato 5–8, itd. Ko uËenci vse gibe obvladajo, zapleπejo ob glasbi na zvoËnem zapisu. Zelo pomembno je, da je skladba posneta v treh razliËnih tempih (poËasi, zmerno, hitro). Posnetek v poËasnem tempu je namenjen nadaljnjemu utrjevanju gibov, srednji in hitri tempo pa uporabimo, ko je predpisano gibanje æe uteËeno.

1. slika: Z desno roko πtirikrat potolËemo po desni nogi. 2. slika: Z levo roko πtirikrat potolËemo po levi nogi. 3. slika: Naredimo πtiri korake naprej. 4. slika: Naredimo πtiri korake nazaj. 5. slika: Na prvo dobo rahlo pokrËimo kolena in v naslednjih treh dobah z nadaljnjimi pokrËitvami postopoma naredimo popoln poËep. 6. slika: Postopno se dvignemo iz poËepa (5. slika v obratni smeri). 7. slika: Naredimo πtiri korake naprej. 8. slika: Naredimo πtiri korake nazaj. 9. slika: ©tirikrat zaploskamo pred seboj. 10. slika: ©tirikrat zaploskamo za seboj. 11. slika: Naredimo πtiri korake naprej. 12. slika: Naredimo πtiri korake nazaj. 13. slika: ©tirikrat zakorakamo na mestu. 14. slika: Zadnje πtiri udarce (dobe) obstojimo na mestu.

U»ITELJU:

Edini dostop do resniËnega ritmiËnega doæivljanja je skozi telo. Ritem je fiziËna energija. Razvijanje obËutka za ritem prek intelekta ni mogoËe, zato je gibanje, ki vkljuËuje Ëim veË delov telesa, najbolj naraven pripomoËek za razvijanje obËutka za ritem.

ZVO»NI ZAPIS (CD 1): 3. A. Naumovski – Tarataka (poËasi) 4. A. Naumovski – Tarataka (srednje) 5. A. Naumovski – Tarataka (hitro)

DEKLICA AN»KA CILJI:

Sluπno prepoznavanje posameznih in raznolikih zvokov ob posluπanju kratke zgodbice; dinamiËne razlike (piano – tiho, forte – glasno).

NAPOTKI:

Ob posluπanju zgodbice Deklica AnËka se uËenci seznanijo z razliËnimi zvoki, ki so integralni neverbalni del zgodbice na posnetku.

OPOMBE:

NajveËj pozornosti posvetimo zvonjenju ur. UËence povabimo, naj bodo pozorni na jakost zvonjenja ur. Prva ura zvoni tiho (piano),tudi druga ura zvoni tiho (piano), tretja ura pa zvoni glasno (forte). UËenci napiπejo na dopolnilne Ërte v tekstu, s kakπno jakostjo so ure zvonile (tiho – tiho – glasno).

ZVO»NI ZAPIS (CD 1): 6. A. Naumovski: Deklica AnËka(zvoki: kopanje, suπenje las s suπilcem, Ëesanje, krtaËenje zob, zvonjenje prve ure, zvonenje druge ure, smrËanje, zvonjenje tretje ure, mamin glas).

NAPOTKI:

Za isto uËno enoto je na zgoπËenki na razpolago πe nekaj novih zvokov. Na strani 14 v delovnem zvezku pa so pripadajoËe slike. UËenci naj obkroæijo tiste sliËice, ki ponazarjajo zvoke primerne za bujenje. Tistega, ki jim je najbolj vπeË, naj obkroæijo dvakrat. Za bujenje neprimerne zvoke pa naj prekriæajo.

ZVO»NI ZAPIS (CD 1): 7. elektronska ura, 8. glasbena skrinjica, 9. ura na uteæi, 10. budilka, 11. glas mame, 12. ura s kukavico, 13. kravji zvonec, 14. mukanje, 15. zvonik, 16. petelin. Ali veπ, kdo na vasi zjutraj prvi vstane in prebudi zaspane? (UËenci naj na dopolnilno Ërto napiπejo besedo PETELIN.)

KI KI RI NauËimo se novo pesmico: A. NAUMOVSKI – KI KI RI CILJI:

Posluπanje in spoznavanje nove pesmice; igranje na male inπtrumente po ritmiËnem zapisu; razliËni naËini interpretacij.

NAPOTKI:

UËitelj se pogovori z uËenci o tem, da vsako pesmico lahko izvedemo na veË naËinov. S tem, da spremenimo zasedbo ali pa pojemo v razliËnih razpoloæenjih, se spremeni tudi vzduπje v skladbici ali pesmici … (temu pravimo razliËne interpretacije). S skupnimi moËmi ugotovijo, da lahko: - pojemo, - pojemo in igramo na inπtrumente, - igramo na inπtrumente, - pojemo in pleπemo, - ritmiËno enakomerno izrekamo besedilo. Po pogovoru uËitelj nauËi uËence pesem zapeti, nato uËenci pesem izvajajo na tri naËine: 1. pojejo, 2. pojejo in igrajo na male inπtrumente, 3. ritmiËno enakomerno izrekajo besedilo, in sicer v razliËnih razpoloæenjskih izrazih, na primer: skrivnostno, pogumno, veselo …

ZVO»NI ZAPIS (CD): 17. A. Naumovski – Ki ki ri (vokalno-inπtrumentalna izvedba) 18. A. Naumovski – Ki ki ri (inπtrumentalna spremljava) A. Naumovski: KI KI RI Ko ko ko ko ko ko dak, naπ petelin je junak. Putke Ëuva noË in dan, za lisico ni nam mar. Vsak dan zjutraj vse zbudi, ki ki ri ki ki ki ki.

GLASBA GOVORI Posluπajmo: E. GRIEG – JUTRO CILJI:

Doæivljajsko posluπanje glasbe; razumevanje povezave med barvami in zvoki

NAPOTKI:

UËenci zaprejo oËi, nekaj Ëasa posluπajo skladbo, ko pa si glede na glasbo izberejo primerno barvo (lahko tudi veË barv), s katero bodo “barvali skladbo”, zaËnejo barvati na prazno stran 18 v delovnem zvezku. Ta uËna enota bi bila, seveda po presoji uËitelja, primerna tudi za ustvarjanje s tempera barvicami na risalnem listu, kar bi omogoËilo razstavo slik pod naslovom “Barvni zvoki jutra” ali pa “Jutro v barvah”. V vsakem primeru naj uËenci ne riπejo vsebine, temveË naj z barvo izrazijo svoj osebni stik z glasbo ali celo s posameznimi toni. Vse prepustimo njihovi domiπljiji in obËutenju.

ZVO»NI ZAPIS (CD 1): 19. E. Grieg – Jutro

OPOMBA: Povezava med zvoki in barvami ni samo domiπljijska igra, ampak ima svojo osnovo v vibracijah in energiji, kot to dojemajo modreci vzhodnjaπkih πol (tako na primer tibetanski budisti povezujejo doloËen zvok in doloËeno barvo pri vajah s Ëakrami – energetskimi centri), pa tudi nekateri sodobni skladatelji, na primer Aleksander Skrjabin in Olivier Messiaen, ki sta z doloËenimi tonovskimi naËini povezovala doloËene barve. Spet drugi spajajo zvene inπtrumentov z barvnimi odtenki. Tako je na primer Franz Liszt zahteval od glasbenikov pri orkestrski vaji, naj igrajo bolj viπnjevo. Thomas Mann pa je govoril o rjavem tonu violonËela … Takπno posluπanje je glasbeni teoretik in skladatelj J. L. Hoffman æe leta 1786 poimenoval “barvni posluh”. Te povezave so del intuitivne preciznosti, ki jo imenujemo muzikalnost.

PO KORO©KEM PO KRANJSKEM NauËimo se novo pesmico: LJUDSKA – PO KORO©KEM PO KRANJSKEM CILJI:

Spoznavanje in izvajanje nove pesmi; ustvarjanje pozitivnega odnosa do slovenskega ljudskega izroËila.

OPOMBE:

Prve uËne enote so se vsebinsko naslanjale na πolo, sedaj pa se bomo preselili na deæelo, da spoznamo pesmi naπih babic in dedkov. To so pesmi, ki so povezane z naravo in æivljenjem na kmetih, ki so nastale ob kmeËkih opravilih, pri druæenju in ob razliËnih priloænostih. Takrat ko uËenci ravno zakorakajo v novo πolsko leto, je narava najbolj bogata in ponuja dozorele sadeæe. September je Ëas kmeËkih opravil, kot so obiranje sadja, æetev ajde in mlatev pπenice … Æitarica, ki jo poznamo pod imenom ajda, je poletni posevek, ki πele jeseni pobeli πirna polja s svojim roænato – belim cvetjem. Ajdo so v starih Ëasih æele s srpom æene in dekleta, ki se jim je reklo æanjice. Ob teh delovnih prilikah je nastalo mnogo pesmi in nekaj se jih bomo nauËili.

NAPOTKI:

Po uvodnem pogovoru (glej opombe) uËenci posluπajo pesem z zgoπËenke. Pesem lahko izvaja tudi uËitelj. Temu sledi skupno petje. UËenci naj pesem zapojejo tudi ob inπtrumentalni spremljavi, ki je na zgoπËenki.

ZVO»NI ZAPIS (CD 1): 20. Ljudska – Po Koroπkem po Kranjskem (vokalno-inπtrumentalna izvedba) 21. Ljudska – Po Koroπkem po Kranjskem (inπtrumentalna spremljava)

Ljudska: PO KORO©KEM PO KRANJSKEM

1. Po Koroπkem po Kranjskem æe ajda zori, æe ajda zori, æe ajda zori. Eno dekle jo æanje, jo glav'ca boli, jo glav'ca boli prav zares.

2. Tri dni jo æe æanje, tri snopke ima, tri snopke ima, tri snopke ima. Pa poglejte na rok'ce kol'k æuljev ima, kol'k æuljev ima prav zares.

3. Tri dni jo æe mlati, tri litre ima, tri litre ima, tri litre ima. Pa poglejte na oËke, vse solzne ima, vse solzne ima prav zares.

ZVO»ILA Ponuja nam jih narava. Naredimo jih iz uporabnih ali odpadnih materialov. NAPOTKI:

UËitelj uËencem z uvodnimi besedami pove, da nam narava nudi mnoge, za Ëloveka nujno potrebne, koristne in zanimive dobrine. Æe v prejπnjem πolskem letu so uËenci iz naravnih materialov izdelali nekaj zvoËil. Letos bodo æe znani paleti zvoËil dodali πe nekaj novih. UËitelj se pogovori z uËenci, kakπne materiale naj prinesejo k naslednji uËni uri. Ko imajo potrebne materiale, uËenci pod vodstvom uËitelja izdelajo zvoËila. Zaæeljeno je, da s skupnimi moËmi, z bistrimi glavami, z domiπljijo in kreativnostjo ustvarijo nove razliËice æe ustaljenih oblik zvoËil. Pa poglejmo, kaj nam ponuja narava.

A. Orehovo drevo nam daje plod oreh. Iz dveh orehovih lupin naredimo zvoËilo tako, da z njima udarjamo ali pa ju drgnemo drugo ob drugo. Tako dobimo dva razliËna zvoka. B. Divji kostanj ima plod, ki se uporablja za krmo æivali. Kostanj lahko oblikujemo tudi v krasno — iz dveh kostanjev naredimo zvoËilo tako, da z enim udarjamo ob drugega. V kostanj zabodemo tanjπo, na enem koncu priostreno palico (npr. od nabodala), ki sluæi za dræalo. Tako dobimo zvoËilo, s katerim tolËemo po razliËnih povrπinah. Kostanje stresemo v srednje veliko plastiËno posodo, ki jo zapremo s plastiËnim pokrovom. Posodo stresamo v vse smeri in dobimo zvok, ki spominja na grmenje. C. Iz koruznih storæev naredimo pokalice. ». Dva razliËna kamna, od katerih naj bo eden malo veËji in ploπËat. Z manjπim kamnom tolËemo po veËjem. Za lepπi videz lahko kamna pobarvamo s tempera barvami. D. Tudi buËe, ki rastejo na polju, so lahko izvrstno zvoËilo. Najprimernejπe so æe posuπene buËe, ob stresanju njihova semena v notranjosti ropotajo. Prazno buËo pa lahko napolnimo s koruznim zrni ali z brinovimi jagodami. E. Na sprehodu po parku lahko naberemo 15 do 25 cm dolge rjave stroke glediËevke (podobni so roæiËem), ki ob stresanju ropotajo.

Pa si oglejmo in naredimo πe nekaj zvoËil iz uporabnih ali odpadnih materialov. F. Dve leseni ælici tolËemo eno ob drugo. G. Dva lesena ploha, oziroma dve malo debelejπi ploπËici, da ju lahko dræimo po robu, tolËemo drugo ob drugo. H. ZveneËa hobotnica — zamaπke od sadnih sokov ali mineralne vode preluknjamo in jih priveæemo na tanke vrvice razliËnih dolæin. Nato konce vrvic poveæemo v vozel in tako narejeno zvoËilo stresamo ali po njem udarjamo z roko. Za lepπi videz lahko iz lepenke naredimo glavo hobotnice, ki jo prilepimo na vozel zvoËila. I. Vkozarec nalijemo vodo, v njej namoËimo prst in kroæno drgnemo po robu, dokler vibracija ne preide v zven. J. V rob plastiËnega lonËka toËno na premeru naredimo dve zarezi, Ëez njiju in prek dna napeljemo gumico tako, da je Ëimbolj napeta. Po njej brenkamo. K. VeË kozarcev ali steklenic uglasimo v razliËne tonske viπine tako, da vanje nalijemo razliËne koliËine vode, nato pa po njih udarjamo s primernim udaralom. L. V plastiËen lonËek stresemo riæ ali kakπno drugo zrnje. LonËek pokrijemo s plastiËno vreËko (Ëe je prevelika jo malo poreæemo) in jo pritrdimo z elastiko. S stresanjem izvabljamo razliËne zvoke.

SPOZNAJMO IN©TRUMENTE CILJI:

Spoznavanje inπtrumentov; sluπno prepoznavanje zvokov inπtrumentov; vizualno prepoznavanje oblike inπtrumentov.

NAPOTKI U»ENCEM: Drevesa nam ne dajejo samo plodov, ampak tudi les. Oglejmo si inπtrumente, nato pa s skupnimi moËmi ugotovimo, kateri inπtrumenti so narejeni iz lesa in kateri ne. UËenci naj obkroæijo inπtrumente, ki niso narejeni iz lesa. Nekatere inπtrumente so spoznali æe prejπnje leto, nekaj novih inπtrumentov pa bodo spoznali letos. NAPOTKI:

UËenci si skupaj z uËiteljem ogledajo inπtrumente v uËbeniku. V prejπnjem πolskem letu so spoznali: blok flavto, violino, kitaro, kontrabas, harfo, trobento, flavto, klavir, harmoniko, palËke, boben, ropotulji, Ëinele in triangel. Letos pa bodo spoznali, kako izgledajo in kako zvenijo ksilofon, zvonËki, fagot in pavke. Za vsak inπtrument jim uËitelj predvaja zvok, ki je na zgoπËenki, slike pa so v delovnem zvezku. Pri prepoznavanju æe znanih in pri spoznavanju novih inπtrumentov se uËitelj z uËenci pogovori o posameznem inπtrumentu: kako inπtrument izgleda (slike so v delovnem zvezku), kako se na inπtrumente igra, kako inπtrument zveni (posluπanje z zgoπËenke). Nato naj uËitelj predvaja posnetke πe enkrat, vendar v drugaËnem zaporedju, uËenci pa naj ugibajo, kateri zvok pripada kateremu inπtrumentu.

ZVO»NI ZAPIS (CD 1): 22. blok flavta, 23. violina, 24. kontrabas, 25. klavir, 26. ksilofon, 27. harfa, 28. kitara, 29. fagot, 30. pavke, 31. palËke, 32. flavta, 33. trobenta, 34. zvonËki, 35. ropotulji, 36. triangel, 37. boben, 38. Ëinele.

OPOMBE: PriËujoËa vsebina je glede na zahtevnost (pozornost, aktivno sodelovanje …) dokaj kompleksna, zato predlagam, da se obravnava veË ur.

IN©TRUMENTI IGRAJO GLASNO, TIHO, NARA©»AJO»E, POJEMAJO»E CILJI:

Prepoznavanje posameznih inπtrumentov; dinamiËne razlike (glasno, tiho, naraπËajoËe, pojemajoËe).

NAPOTKI:

UËenci si z uËiteljem ogledajo slike inπtrumentov v delovnem zvezku in vsak inπtrument poimenujejo. Nato posluπajo posnetke posameznih inπtrumentov z zgoπËenke. UËitelj jim pove, da se lahko na inπtrumente igra razliËno: glasno, tiho, naraπËajoËe, pojemajoËe, zato naj pozorno posluπajo, s kakπno jakostjo (tiho, glasno, naraπËajoËe, pojemajoËe) igrajo posamezni inπtrumenti na zgoπËenki. Po posluπanju svoje ugotovitve o dinamiki posameznih inπtrumentov napiπejo v delovni zvezek.

ZVO»NI ZAPIS (CD 1): 39. trobenta; 40. violina; 41. pavke; 42. klavir; 43. boben; 44. kontrabas; 45. flavta; 46. Ëinele; 47. triangel;

OBARVAJMO TONE CILJI:

Sluπno prepoznavanje zvokov inπtrumentov; razumevanje povezave med barvami in zvoki – barvni toni

NAPOTKI:

Ob veËkratnem posluπanju znaËilnih tonov vsakega inπtrumenta naj uËenci (vsak zase) po lastnem obËutku in presoji izberejo barvo za vsak inπtrument in pobarvajo v delovnem zvezku kvadrat, ki je poleg slike.

ZVO»NI ZAPIS (CD 1): 48. violina; 49. flavta; 50. trobenta; 51. fagot; 52. ksilofon; 53. kontrabas

MLADI MUZIKANTI NauËimo se novo pesmico: LJUDSKA – MLADI MUZIKANTI CILJI:

Posluπanje, spoznavanje in izvajanje nove pesmice; gibanje ob izvajanju pesmice (posnemanje igranja na inπtrumente).

NAPOTKI:

UËitelj najprej predvaja pesem z zvoËnega zapisa. Po posluπanju uËitelj nauËi uËence pesem zapeti z metodo posnemanja besednih in pevskih fraz. Ko jo znajo, naj ob petju posnemajo gibe, ki ponazarjajo igranje na inπtrument, ki ga doloËena kitica opeva: — v drugi kitici posnemajo igranje na gosli (violino), — v tretji kitici posnemajo igranje na piπËal, — v Ëetrti kitici posnemajo igranje na boben, — v peti kitici posnemajo igranje na trobento , — v πesti kitici posnemajo igranje na kontrabas.

ZVO»NI ZAPIS (CD 1): 54. Ljudska – Mladi muzikanti (vokalno-inπtrumentalna izvedba) 55. Ljudska – Mladi muzikanti (inπtrumentalna spremljava)

Ljudska: MLADI MUZIKANTI

1. Mi muzikanti smo, veselo pojemo: tralalala, tralalala, tralalala, tralala, tralalala, tralalala, tralalalala.

2. Mi muzikanti smo, na gosli godemo: cigu, migu, cigu, migu, cigu, migu, cigu, mig, cigu, migu, cigu, migu, cigu, migu, cig.

3. Mi muzikanti smo, na piπËalko piskamo: fiju, fiju, fiju, fiju, fiju, fiju, fiju, fi, fiju, fiju, fiju, fiju, fiju, fiju, fi.

4. Mi muzikanti smo, na boben tolËemo: rom pom pom pom, rom pom pom pom, rom pom pom pom, rom pom pom, rom pom pom pom, rom pom pom pom, rom pom pom pom pom.

5. Mi muzikanti smo, s trobento trobimo: trararara, trararara, trararara, trarara, trararara, trararara, trarararara.

6. Mi muzikanti smo, na bas zdaj æagamo: æiga, æaga, æiga, æaga, æiga, æaga, æiga, æag, æiga, æaga, æiga, æaga, æiga, æaga, æig.

NA KONCERTU 1. del CILJI:

©irjenje glasbenega besednjaka (spoznavanje in pomen); sluπno prepoznavanje inπtrumentov.

NAPOTKI:

UËitelj povpraπa uËence, Ëe je kdo æe bil na kakπni glasbeni prireditvi. Po uvodnem pogovoru si ogledajo sliko v delovnem zvezku (slika koncerta). V sproπËenem razgovoru uËitelj razloæi uËencem nove glasbene besede: POSLU©ALCI so ljudje, ki gredo na koncert in posluπajo glasbo. KONCERT je prireditev, kjer se obËinstvo zbere v dvorani, enako kot v kinu ali gledaliπËu, na odru pa glasbeniki pojejo in igrajo na glasbila. ORKESTER je velika skupina glasbenikov, ki vsi naenkrat igrajo na inπtrumente. DIRIGENT je vodja orekstra, ki glasbenikom s kretnjami rok v zraku kaæe, kako hitro, glasno in na kakπen naËin naj igrajo. Ponavadi dræi v desni roki dirigentsko palico. SKLADATELJ je glasbenik, ki glasbo zapiπe v poseben, notni zvezek. Namesto Ërk uporablja znake, ki jih imenujemo note.

2. del NAPOTKI:

UËenci si skupaj z uËiteljem ogledajo v delovnem zvezku slike izvajalcev, nato jim uËitelj predvaja pripadajoËe posnetke z zvoËnega zapisa. Pod sliko vsakega glasbenika je besedilo, ki ga dopolnijo. Na primer: Glasbenik, ki igra klavir, je P I A N I S T. Ko uËenci posluπajo posnetek zbora, naj jih uËitelj vpraπa, kako se imenuje tisti, ki zbor vodi. ZBOROVODJA, kot æe beseda pove, je glasbenik, ki vodi zbor.

ZVO»NI ZAPIS (CD 1): 56. flavtist; 57. zbor; 58. pevka; 59. violinist; 60. pianist

3. del NAPOTKI:

Na straneh 31 in 33 je spodnji del lista moæno upogniti (najprej uËenci slike izvajalcev obreæejo), tako da se pred orkestrom pojavijo posamezni glasbeniki, ki so jih uËenci sluπno prepoznali na odlomkih (2. del). Isti izvajalci se predstavijo πe enkrat, tokrat pred zvoËno kuliso orkestra. Ob posluπanju posameznega zvoËnega primera, naj uËitelj povabi uËence, da povedo, kdo je igral na posnetku? »e posluπajo na primer koncert za klavir in orkester, bodo verjetno razloËili klavir in orkester. Lahko pa bomo dobili tudi pestrejπe odgovore, kot so: nekdo je igral klavir, pa violine smo sliπali, tudi flavta je bila vmes … (vse to so seveda pravilni odgovori).

ZVO»NI ZAPIS (CD 1): 61. E. Grieg – Koncert za klavir in orkester 62. W. A. Mozart – Koncert za flavto in orkester v G — duru, K. 313 63. F. Mendelssohn – Koncert za violino in orkester op.64 v e – molu, allegro molto appassionato 64. W. A. Mozart – Kantata: Radost prostozidarjev, K. 471 OPOMBA:

PriËujoËa vsebina je glede na zahtevnost (pozornost, aktivno sodelovanje …) dokaj kompleksna, zato predlagam, da se obravnava veË ur.

GLASBA OPISUJE Z ZVOKI CILJI:

Sposobnost væivljanja v glasbene vsebine.

NAPOTKI:

Ob posluπanju glasbenih primerov naj uËenci ugotovijo, katero sliko narave ponazarja posamezna skladba. Na razpolago so tri nalepke, ki upodabljajo grmenje, deæ in morje. Po posluπanju posamezne skladbe uËitelj doloËi nekaj Ëasa za sproπËen skupen pogovor, v katerem uËenci primerjajo svoje ugotovitve. Ko primere posluπajo znova, se posvetujejo, s katerimi zvoËili in na kakπen naËin bi se najbolj avtentiËno pribliæali predvajanemu zvoku. Poleg prostora za nalepke je na razpolago tudi prostor, v katerega uËenci nariπejo ali napiπejo imena zvoËil, ki bi jih uporabili.

ZVO»NI ZAPIS (CD 1): 65. M. Horak / A. Naumovski — Grmenje (improvizacija za klavir) 66. A. Naumovski — Deæ 67. A. Naumovski — Morje

GLASBA GOVORI Posluπajmo: C. DEBUSSY — SIRINKS CILJI:

Doæivljajsko posluπanje glasbe; prenos glasbenih vtisov v snov za oblikovanje.

NAPOTKI:

UËenci najprej zgnetejo glino, da postane proæna. Nato nekaj Ëasa posluπajo glasbo in zaËnejo gnesti glino s prsti in z dlanmi … UËitelj naj najprej usmeri pozornost uËencev na posluπanje in jih spodbuja, naj gnetejo, dokler ne najdejo v glasbi tistega momenta, ki ga bodo zaËutili kot primernega za odtis v glino. Tedaj je “izdelek” dokonËan. Tistim, ki se pri tej novi nalogi ne znajdejo, naj uËitelj (vsakemu posebej) pomaga tako, da ga prime za roke, potem z zaËetnimi vzgibi skupaj oblikujeta glino ob glasbi, dokler uËitelj ne zaËuti, da je uËenec zaËel oblikovati samostojno. Nekateri uËenci se bodo posvetili zgolj ritmu, drugi pa melodiji. V kolikor je za uËenca tak pristop preveË “abstrakten”, naj ga uËitelj opogumi, da si ob posluπanju glasbe zamisli lik, na primer æivalico ali rastlino, in jo upodobi.

ZVO»NI ZAPIS (CD 1): 68. C. Debussy — Sirinks

ZIMSKA PRAVLJICA Posluπajmo skladbo za orkester: A. NAUMOVSKI – ZIMSKA PRAVLJICA

CILJI:

Sposobnost væivljanja v glasbene vsebine; likovno ustvarjanje; skupinsko delo.

NAPOTKI:

UËitelj pove uËencem, da bodo posluπali glasbeno pravljico, vendar bo ta pravljica opisana le z zvoki. Za vsak lik, ki nastopa v pravljici, uËitelj predvaja kratek glasbeni odlomek – moment (pribliæno 0.25 s), ki predstavlja posamezen lik. Ko uËitelj predstavlja nastopajoËe like v pravljici, pred vsakim posluπanjem prebere uvodne besede: 1. predstavitev — Uvod fanfar, ki povedo, da se pravljica dogaja na gradu. 2. predstavitev — Princesa (je izjemno lepa in tenkoËutna. Njene prijateljice so ptice, z njimi se pogovarja na grajskem vrtu.). 3. predstavitev — Kralj (je njen oËe, praviËen moæ, ki modro vlada kraljevini). 4. predstavitev — »arovnica (je zlobna in ne prenese, da bi bil kdo sreËen in zaljubljen. Da bi laæje nagajala dobrim ljudem, se spremeni v dvorno damo in se prikupi kralju.). 5. predstavitev — Hrabri vitez (je postaven in pogumen mladeniË, ki ga vedno in povsod spremlja zvesti sokol) . 6. predstavitev — PtiËice. 7. predstavitev — Konj.

Ko uËitelj uËencem predstavi nastopajoËe – besedno in zvoËno, sledi posluπanje pravljice, ki je sestavljena iz sedmih glasbenih momentov. Prva slika je æe narisana v delovnem zvezku, naloga cele skupine pa je, da si ob posluπanju ustvari skupno zamisel o poteku pravljice in jo nato v πe πestih slikah v delovnem zvezku tudi nariπe. Pri risanju lahko posamezniki dodajo tudi svoje individualne elemente. U»ITELJU:

UËencem naj bo uËitelj v pomoË. Na primer po posluπanju posameznega momenta naj sledi skupni pogovor, v katerem uËitelj vpraπa uËence katera od predstavljenih oseb je bila opisana z glasbo; kaj menijo, da je ta oseba naredila; je bila vesela ali æalostna; se je s kom pogovarjala. »e smo pozorni, lahko v skladbi prepoznamo vse like. Potek zgodbe je zapisan le informativno, za oporo. Ker gre za doæivljajsko posluπanje glasbe, naj bo potek pravljice v prvi vrsti odvisen od posameznika in od skupine. 1. glasbeni moment – Princesa se sprehaja po grajskem vrtu, priletijo ptiËice, ki princesi zapojejo pesmico. 2. glasbeni moment — Na sprehod se odpravi πe kralj in se pridruæi svoji hËeri – princesi, s katero se pogovarja. 3. glasbeni moment — Mimo pride Ëarovnica, prepodi ptice in prestraπi princeso. 4. glasbeni moment — Kralj pokliËe viteza in ga prosi, naj prepodi Ëarovnico. 5. glasbeni moment — Princesa in vitez se sreËata in si postaneta vπeË, vendar Ëarovnica ne poËiva s svojimi Ëarovnijami … 6. glasbeni moment — Vitez in Ëarovnica se sreËata. 7. glasbeni moment — Princesa in hrabri vitez se poroËita, odjezdita na konju, spremlja ju njegov zvesti sokol in seveda æivita sreËno do konca svojih dni.

OPOMBA:

PriËujoËa vsebina je glede na zahtevnost (pozornost, aktivno sodelovanje …) dokaj kompleksna, zato predlagam, da se obravnava veË ur.

ZVO»NI ZAPIS (CD 1): 69. uvod; 70. princeska; 71. kralj; 72. Ëarovnica; 73. hrabri vitez; 74. ptiËice; 75. konj; ZVO»NI ZAPIS (CD 1): 76. 1. glasbeni moment; 77. 2. glasbeni moment; 78. 3. glasbeni moment; 79. 4. glasbeni moment; 80. 5. glasbeni moment; 81. 6. glasbeni moment; 82. 7. glasbeni moment;

SNEÆENI MOÆ NauËimo se novo pesmico: M. VOGLAR – SNEÆENI MOÆ CILJI:

Posluπanje, spoznavanje in izvajanje nove pesmice; izmiπljevanje gibov; oblikovanje spremljave za inπtrumente; skupinsko delo; likovno ustvarjanje.

NAPOTKI:

UËitelj se z uËenci pogovarja o zimskem Ëasu in o zimskih zabavah, kot so smuËanje, kepanje, izdelovanje sneæaka. Po uvodnem pogovoru uËitelj nauËi uËence pesem zapeti z metodo posnemanja besednih in pevskih fraz. Nato pesmico utrjujejo. Sledi izbiranje inπtrumentov in kreativna naloga: uËenci naj sami ali s pomoËjo uËitelja ustvarijo spremljavo za inπtrumente. Tisti, ki ne igrajo na inπtrumente, pa si k pesmici izmislijo plesne gibe. Pojeta naj obe skupini uËencev, tista, ki pleπe, in tista, ki igra. Nato skupini vlogi zamenjata. Po konËani glasbeno plesni dejavnosti uËenci v delovni zvezek doriπejo sneæenega moæa.

OPOMBE:

S to vajo razvijamo in urimo sposobnost dvojne dejavnosti.

ZVO»NI ZAPIS (CD 1): 83. M. Voglar – Sneæeni moæ (vokalno—inπtrumentalna izvedba) 84. M. Voglar – Sneæeni moæ (inπtrumentalna spremljava)

M. Voglar: SNEÆENI MOÆ

1. Tam na bregu moæ stoji, v roki metlo on dræi. RdeË korenËek mu je nos, v noge pa je Ëisto bos. 2. Tam na bregu moæ stoji, ker ni sonca se smeji. Lonec star ima na glavi, to sneæeni moæ je pravi.

ZIMSKE IZMI©LJARIJE Uglasbimo pesmico: A. NAUMOVSKI – ZIMSKI »AS

CILJI:

Ustvarjanje melodije in spremljave; vokalno-inπtrumentalno izvajanje pesmi.

NAPOTKI:

UËitelj nauËi uËence besedilo, nato skupaj ustvarijo melodijo. Ko je melodija narejena, si uËenci sami ali s pomoËjo uËitelja izberejo inπtrumente in ustvarijo spremljavo. UËence razporedimo v dve skupini. Sledijo inπtrumentalne in vokalne vaje, nato pa vokalno-inπtrumentalna izvedba. Skupini naj se menjavata. Tisti uËenci, ki pojejo, bodo ob drugi izvedbi igrali in obratno.

A .Naumovski: ZIMSKI »AS Hej veseli zimski Ëas, radost, sreËa je pri nas. Mraz ne seæe do kosti, zdaj veseli smo prav vsi.

Kmalu pride zdaj med nas, stari, dobri Dedek mraz. In pripeljal bo s sanmi kup daril za zimske dni.

GLASBA GOVORI Posluπajmo: C. DEBUSSY – SNEÆINKE PLE©EJO CILJI:

Doæivljajsko posluπanje glasbe; likovno ustvarjanje.

NAPOTKI:

UËenci se najprej sprostijo, umirijo, lahko tudi zaprejo oËi in za trenutek “posluπajo tiπino” … UËitelj naj jim pove, da bodo posluπali glasbo in da lahko ob posluπanju skladbe vstopijo v glasbo kot v pravljico. Po posluπanju bodo narisali v delovni zvezek (ali po æelji uËencev in presoji uËitelja na veËji list papirja), kaj so ob glasbi videli oziroma doæiveli. Medtem ko likovno ustvarjajo, naj posnetek posluπajo πe enkrat. UËitelj naj na zaËetku ne izda naslova skladbice, vendar naj ponudi nekaj znamenj in napotkov, o Ëem glasba govori. Ko so risbe narisane, uËitelj pove naslov skladbe, uËenci pa o svojih doæivetjih pripovedujejo – se pravi, da svojo sliko razloæijo.

ZVO»NI ZAPIS (CD):

85. C. Debussy – Sneæinke pleπejo

GLASBA ZA RAZLI»NA RAZPOLOÆENJA U»NI SMOTER:

Doæivljajsko posluπanje glasbe; væivljanje v glasbene vsebine.

NAPOTKI:

UËitelj predlaga uËencem, naj mu povedo, kakπna je po njihovem mnenju lahko glasba in kakπno razpoloæenje nam lahko priËara (veselo, æalostno, tiho, neæno, hitro, zaspano, jezno, glasno …). Nato si uËenci ob posluπanju odlomkov skupaj z uËiteljem ogledajo narisane obraze (nalepke) in se odloËijo, kateri najbolj odgovarja razpoloæenju glasbenih primerov. Ob ponovnem posluπanju odlomkov, v drugaËnem vrstnem redu, pa si uËenci po svojem obËutku izberejo obraze in jih nalepijo v razpredelnico.

OPOMBE:

Vsa glasba je veËplastna. Razpoloæenje, ki je predlagano, se nanaπa izkljuËno na odlomek in ne na celo skladbo. »e uËenec zaËuti eno od plasti, je smisel tega smotra izpolnjen. »e pa se uËenec izrazi z opisom podobe (“to je pa tako kot da se dva viteza borita”), … je to lahko sinonim za jezo. Kadar je uËenËeva izbira drugaËna, kot je uËitelj priËakoval, naj ga ne popravlja. Gre predvsem za to, da se uËenec væivi v glasbo in izbere po svojem obËutku in presoji. PriËujoËa vsebina je glede na zahtevnost (pozornost, aktivno sodelovanje …) dokaj kompleksna, zato predlagam, da se obravnava veË ur.

ZVO»NI ZAPIS (CD 1): veselo (praznovanje) 86. G. Bizet – Carmen suita πt. 1 (Les Toreadors) veselo (zmaga) 87. G. F. Händel – Water music suite πt. 2 v D – duru, HWV 349, æalostno (predano) 88. W. A. Mozart – REQUIEM v d – molu, KV 626 Lacrimosa dies illa) æalostno (obupano) 89. F. Chopin – Mazurka v f – molu neæno (tolaæeËe) 90. F. Chopin – Koncert za klavir in orkester neæno (æalostno) 91. P. Tchaikowsky – Labodji ples hitro (napeto) 92. Zith — Eternnity hitro (razburjeno) 93. Keith Jarrett – Koncert v æivo (Köhln) prestraπeno (strah) 94. Musogrsky – NoË na golem hribu ZVO»NI ZAPIS (CD 2): tiho (mirnost) 1. Gavin Bryans razmiπljajoËe (mirno) 2. Shih / Hui Chen – 66 times razmiπljujoËe (razburjeno) 3. J. MatiËiË – Sonata za klavir uspavano (tiho) 4. F. Liszt – Pastirji ob jaslicah glasno (navduπeno) 5. L. von Beethoven – Simfonija πt. 9 op. 125 v d — molu glasno 6. C. Orff – Carmina burana

GIBANJE OB GLASBI CILJI:

Spontano gibanje ob glasbi; razvijanje obËutka za ritem; ritmiËno sproπËanje energije.

NAPOTKI:

UËitelj predvaja posnetek z zvoËnega zapisa, uËenci pa se zaËnejo svobodno gibati po prostoru. UËitelj naj jih spodbudi, da se Ëimbolj predajo ritmu in zapleπejo s polno energijo.

ZVO»NI ZAPIS (CD 2): 7. Satori 8. Armand Frydman — D. Hekimian — N’Toun 9. Dead Can Dance — Mother Tongue

NARI©IMO GIBANJE TONOV CILJI:

Urjenje obËutka za prenos sluπnih impulzov v grafiËne oblike; prepoznavanje ritma in tonske viπine.

NAPOTKI:

Na zgoπËenki je 6 primerov signalnih tonov. UËenci naj vsak signal posluπajo po veËkrat, nato pa po svoji zamisli nariπejo gibanje tega zvoka v delovni zvezek. Ker ta uËna enota predstavlja novost, naj uËitelj nariπe na tablo elemente, ki so za oblikovanje signalih tonov najbolj prikladni: veËje in manjπe pike, krajπe in daljπe ter tanjπe in debelejπe Ërte, neenakomerne packe, vijuge, πpirale, cik-cak Ërte, trikotnike, krogce, kvadratke … Le Ëe se uËenec ne znajde, naj mu uËitelj pomaga pri izbiri, sestavi in prostorski ureditvi elementov za posamezen signalni ton.

ZVO»NI ZAPIS (CD 2): 10. prvi signal; 11. drugi signal; 12. tretji signal; 13. Ëetrti signal; 14. peti signal; 15. πesti signal

PUSTNA NauËimo se novo pesmico: A. KRALJ / A. NAUMOVSKI – PUSTNA U»NI SMOTER:

Posluπanje, spoznavanje in izvajanje nove pesmice v povezav z naravo in ljudskimi obiËaji; igranje na inπtrumente (Orffove, lastne, improvizirane).

NAPOTKI:

UËitelj se z uËenci pogovarja o zimskem Ëasu, o tem, kaj se dogaja pozimi v naravi. V zimski Ëas sodi tudi praznovanje pusta. »eprav se danes naπemimo le za zabavo, je v starih Ëasih pustovanje imelo zelo pomembno vlogo. Maπkare po imenu kurenti naj bi prepodile zle zimske duhove in priklicale pomlad. Kurenti se naπemijo v koæuhe, imajo æivalsko masko z dolgim rilËastim nosom in jezikom, okrog pasu pa imajo obeπene kravje zvonce. Po pogovoru uËenci posluπajo pesem z zvoËnega zapisa. Nato jih uËitelj nauËi pesem zapeti z metodo posnemanja besednih in pevskih fraz. Ko jo znajo zapeti, sledi oblikovanje spremljave za inπtrumente. Izbira inπtrumentov naj bo Ëimbolj pestra, iz vseh do sedaj predstavljenih skupin zvoËil in inπtrumentov. Od doma pa naj prinesejo πe lonce, pokrovke in podobne predmete. »e bi po presoji uËitelja skupinsko delo z oblikovanjem spremljave vzelo preveË Ëasa, se lahko posluæi v priroËniku æe pripravljenega zapisa. Zapis za en inπtrument lahko igrata dva uËenca na dva razliËna inπtrumenta hkrati, na primer ropotulji in lonec, pokrovki in boben … UËitelj naj razdeli uËence v skupine: 1. skupina poje, 2. skupina pleπe, 3. skupina igra na inπtrumente.

ZVO»NI ZAPIS (CD 2): 16. A. Kralj / A. Naumovski – Pustna (vokalno-inπtrumentalna izvedba) 17. A. Kralj / A. Naumovski – Pustna (inπtrumentalna spremljava).

DANES JE NOR-»AVI DAN, NAJ NIH»E NE BO ZASPAN, VSAK NAJ PUSTNO

MASKO VZAME, DA VESELJE NAS PREVZAME, VSAKA ©EMA PA DOBI VELIK SLASTEN KROF ZA TRI.

A. Kralj – A. Naumovski: PUSTNA

1. Danes je norËavi dan, naj nihËe ne bo zaspan, vsak naj pustno masko vzame, da veselje nas prevzame, vsaka πema pa dobi velik slasten krof za tri. 2. Tam je pravi korenjak, hrabri miπek in gosak, je princeska zaplesala, princu roko je podala, pa zarajajmo zdaj vsi, saj domov se ne mudi!

LEPA ANKA CILJI:

Posluπanje, spoznavanje in izvajanje nove pesmice; gibanje ob glasbi; spoznavanje besede solist v praktiËnem delu.

NAPOTKI:

V uvodnem pogovoru se uËitelj z uËenci pogovori o pomenu pomladi (vse raste, se prebuja v novo æivljenje …). Spomladanski prazniki pri mnogih narodih slavijo rodovitnost in izvir æivljenja. Predvsem pa v tem Ëasu na deæeli v pozdrav pomladi pleπejo plese in kola. Najlepπe obredne pesmi in plese poznamo iz Bele krajine. Med njimi je tudi kolo Lepa Anka. UËenci posluπajo pesem z zgoπËenke, nato pa jih uËitelj nauËi pesem zapeti. Ko jo znajo, jim uËitelj pove, da je ta pesem namenjena plesu, ki se pleπe v krogu. Takπen ples imenujemo kolo. Preden zaËno s plesom, uËitelj izbere deklico ki bo predstavljala lepo Anko, nato pa se uËenci v krogu primejo za roke. Pri petju prve kitice se gibajo v smeri urnega kazalca — pri petju druge kitice se gibajo v nasprotno smer — tretjo kitico poje Lepa Anka, ki stoji na sredini kroga, roke ima naslonjene na bok in se ziblje v ritmu. Ostali uËenci se gibljejo v smeri urnega kazalca — prve πtiri takte Ëetrte kitice zapoje Lepa Anka, nato kitico odpojejo do konca ostali uËenci, gibajo pa se v nasprotni smeri urnega kazalca — v peti kitici uËenci stojijo v krogu, roke poloæijo na bok in se zibajo v ritmu. Lepa Anka zapoje: “Tri bi grade preskoËila, tri bi grade preskoËila”, in se vrti v krogu, nato se petju pridruæijo πe ostali uËenci

OPOMBE:

Originalna koreografija tega kola je preteæka, zato predlagam poenostavljeno razliËico, ki naj sluæi uËitelju le za oporo, po æelji pa lahko predlagano gibanje spremeni ali pa si izmisli kaj novega. Za plesno predlogo lahko sluæijo tudi vijuge in cik-caki, v katerih je zapisan tekst v delovnem zvezku.

ZVO»NI ZAPIS (CD 2): 18. Ljudska – Lepa Anka (vokalno-inπtrumentalna izvedba) 19. Ljudska – Lepa Anka (inπtrumentalna spremljava)

Ljudska: LEPA ANKA

1. Lepa Anka kolo vodi, lepa Anka kolo vodi, lepa Anka kolo vodi, lepa Anka kolo vodi.

2. Kolo vodi i govori, kolo vodi i govori, kolo vodi i govori, Kolo vodi i govori:

3. Mili boæe 'al sam lepa, mili boæe 'al sam lepa, mili boæe 'al sam lepa, mili boæe 'al sam lepa.

4. Daj mi brate konja svojga, daj mi brate konja sbojga, daj mi brate konja svojga, daj mi brate konja svojga.

5. Tri bi grade preskoËila, tri bi grade preskoËila, tri bi grade preskoËila, tri bi grade preskoËila.

GLASBA GOVORI Posluπajmo: I. STRAVINSKI – PREBUDITEV POMLADI CILJI:

Doæivljajsko posluπanje glasbe; likovno ustvarjanje.

NAPOTKI:

UËenci zaprejo oËi, se sprostijo, umirijo in “posluπajo tiπino”. UËitelj jim pove, da bodo posluπali skladbo in da lahko ob posluπanju vstopijo v glasbo kot v pravljico. Po posluπanju naj v delovni zvezek ali na veËji list papirja nariπejo, kaj so ob posluπanju glasbe doæiveli, obËutili … Vse prepustimo njihovi domiπljiji in obËutenju. UËitelj naj ne daje znamenj in napotkov o naslovu skladbe. Ko konËajo z risanjem, naj uËitelj nameni nekaj Ëasa za pogovor, izmenjavo mnenj o tem, kaj je posameznik obËutil in doæivel ob posluπanju skladbe.

ZVO»NI ZAPIS (CD 2): 20. I. Stravinski – Posvetitev pomladi (Ples zemlje)

GLASBENE UGANKE CILJI:

Ponavljanje ritmiËnih vzorcev; urjenje ritmiËnih sposobnosti.

NAPOTKI:

UËenci naj s seboj prinesejo razliËne predmete, ki jim bodo sluæili za tolkala: dve leseni ælici, dve krajπi palici, dva svinËnika. UËitelj pove uËencem, naj pozorno posluπajo ritmiËni vzorec, ker ga bodo ponovili. Ker izraz “ritmiËni vzorec” uËencem πe ni znan, uËence vpraπamo po domaËe: “Posluπajte, kako bom zaploskala (udarjala s palicama …), in ponovite, kar ste sliπali”. RitmiËni vzorci so sicer posneti na zgoπËenki, a je zaæeljeno, da jih izvaja uËitelj “v æivo” tudi po veËkrat, preden jih za njim ponovijo uËenci v skupini ali posamezno. Za zahtevnejπo skupino uËencev lahko izvedemo πe glasbene uganke. UËitelj zaploska ali potolËe ritem pesmice, ki so se jo uËenci dobro nauËili prejπnje ali letoπnje πolsko leto (morda pa poznajo pesem πe iz vrtca). Nato uËenci poskuπajo uganiti, katera pesem je to.

ZVO»NI ZAPIS (CD 2): 21. 1. primer; 22. 2. primer; 23. 3. primer; 24. 4. primer; 25. 5. primer; 26. 6. primer; 27. 7. primer; 28. 8. primer; 29. 9. primer; 30. 10. primer; 31. 11. primer

ZALJUBLJENA MA»KA NauËimo se novo pesmico: A. NAUMOVSKI – ZALJUBLJENA MA»KA CILJI:

Posluπanje, spoznavanje in izvajanje nove pesmice; igranje na male inπtrumente in zvoËila; ustvarjanje spremljave.

NAPOTKI:

UËenci posluπajo pesem z zgoπËenke, nato jih uËitelj pesem nauËi. Ko jo znajo, sledi vokalna izvedba, pri kateri se spremljajo z inπtrumenti po zapisu, ki je v priroËniku in naj ga uËitelj fotokopira. Lahko pa se spremljajo z lastnimi zvoËili in s skupnimi moËmi ustvarijo spremljavo. UËenci naj æe pri prvi izvedbi poskusijo sami razbrati zapis.

ZVO»NI ZAPIS (CD 2): 32. A. Naumovski – Zaljubljena maËka (vokalno–inπtrumentalna izvedba) 33. A .Naumovski – Zaljubljena maËka (inπtrumentalna spremljava).

1. MIJAU, MIJAU, MIJAU, MIJAU, MIJAU, MIJAU, MIJAU, MIJAU, MIJAU, MIJAU, MIJAU, MIJAU, MIJAU, MIJAU, MIJAU. 2. NA©A MA»KA, MA»KA TA»KA, SE JE ZALJUBILA V SOSEDOVEGA MA»KA. MIJAU, MIJAU, MIJAU, MIJAU, MIJAU, MIJAU, MIJAU. 3. ZDAJ JE POLNO MI©I V HI©I, KER ZALJUBLJEN PAR NE LOVI VE» V NA©I HI©I. MIJAU, MIJAU, MIJAU, MIJAU, MIJAU, MIJAU, MIJAU. 4. CELE DNEVE SLI©IM MIJAU, MIJAU, KMALU MLADE MUCE ZDAJ K NAM DOMOV PRINESE. MIJAU, MIJAU, MIJAU, MIJAU, MIJAU, MIJAU, MIJAU.

Naumovski: ZALJUBLJENA MA»KA

1. Mijau, mijau, mijau, mijau, mijau, mijau, mijau, mijau, mijau, mijau, mijau, mijau, mijau, mijau, mijau. 2. Naπa maËka, maËka TaËka, se je zaljubila v sosedovega maËka. Mijau, mijau, mijau, mijau, mijau, mijau, mijau. 3. Zdaj je polno miπi v hiπi, ker zaljubljen par ne lovi veË v naπi hiπi. Mijau, mijau, mijau, mijau, mijau, mijau, mijau. 4. Cele dneve sliπim mijau, mijau, kmalu mlade muce zdaj k nam domov prinese. Mijau, mijau, mijau, mijau, mijau, mijau, mijau.

ZELENI JURIJ CILJI:

Posluπanje in izvajanje nove pesmice; primerjava razliËnih interpretacij; urjenje sluπno-prepoznavnega spomina.

NAPOTKI:

UËitelj predstavi uËencem pesmico, tako da posluπajo posnetek z zvoËnega zapisa. Morda ob prvem posluπanju uËenci ne bodo razumeli vseh besed. Zato naj uËitelj zapoje pesem po delËkih in sproti razlaga vsebino ter prevede nareËne besede v knjiæno slovenπËino. Pomembno je uËencem razloæiti, da so nekatere besede drugaËne, ker so v nareËnem jeziku. Tako kot v Ljubljani govorimo ljubljansko, tako na Gorenjskem govorijo gorenjsko, na ©tajerskem πtajersko … pa se vendarle vsi med seboj razumemo. UËitelj razloæi uËencem, ob kakπni priloænosti je ta pesem nastala, kakπen praznik spremlja in kako se ta praznik praznuje (glej opombe). Ker so uËenci sedaj æe seznanjeni z besedo interpretacija (izvedba), bo tokrat njihova naloga, da izrazijo svoje mnenje o tem, katera od πtirih izvedb jim je najbolj vπeË in zakaj. Povedo naj tudi, kaj je pritegnilo njihovo pozornost (naËin petja, spremljava, zasedba inπtrumentov …). Pomembno je, da uËitelj spodbudi uËence k izraæanju pozitivnega mnenja, hoËem reËi, da v vsaki pesmi najprej poiπËejo, kaj jim je bilo vπeË. Seveda naj povedo tudi, kaj jim ni bilo vπeË, vendar pa negativna kritiËna naravnanost ne sme biti prvotno izhodiπËe pogovora.

UËitelj naj uËence vpraπa: Ali so peli moπki ali æenske v prvem posnetku? (æenske in moπki ob spremljavi) Kaj smo sliπali pri drugem posnetku? (samo æenske) Kaj pa tretji posnetek? (samo æenske, pele so “prepleteno”). OPOMBE:

Jurjevo se praznuje 24. aprila. V Beli krajini je bil to praznik pastirjev. Æivino, ki so ji okrasili rogove z zelenimi vejicami in pisanim cvetjem, so pastirji odgnali na paπo. Kmetje pa so jim za zaËetek pastirjevanja napolnili malhe z vsakovrstnimi dobrotami. Enega od pastirjev so ovili v zelenje in brπljan in πli z njim od hiπe do hiπe ter ob tem piskali na piπËali iz mladega lubja.

ZVO»NI ZAPIS (CD 2): 34. Ljudska – Zeleni Jurij (belokranjska) 35. Ljudska – Zeleni Jurij (vokalna izvedba) 36. Ljudska – Zeleni Jurij (vokalna izvedba v kanonu)

Ljudska: ZELENI JURIJ

1. Proπel je, proπel pisani vuzem, doπel je, doπel zeleni Jure. Na zelenem konji po zelenem polji. Dajte mu, dajte, jurja darovajte, dajte mu groπ, da vam dojde joπ! Haj! Hoj! Haj! Da vam dojde joπ! I-uh, I-juh,I-ju-hi!

LJUDSKA GLASBILA CILJI:

Spoznavanje inπtrumentov; sluπno prepoznavanje zvokov inπtrumentov; spoznavanje izdelave nekaterih inπtrumentov.

NAPOTKI:

UËenci si skupaj z uËiteljem ogledajo inπtrumente, ki so v delovnem zvezku, πe bolje pa bi bilo, Ëe bi si uËenci z uËiteljem omenjene inπtrumente ogledali v muzeju. Za vsak inπtrument uËitelj uËencem pove, iz Ëesa in kako je izdelan, nato pa jim ga predstavi πe s predvajanjem posnetka.

ZVO»NI ZAPIS (CD 2): 37. lonËeni bas; 38. trstenke; 39. lubnata piπËalka; 40. rog iz lubja; 41. harmonika

LON»ENI BAS – naredijo iz glinastega lonca, Ëez odprtino pa napnejo koæo, ki jo pred tem namoËijo. Na sredini koæe vstavijo tenko, gladko palico, po kateri se s stisnjeno dlanjo ali s prsti drsa gor in dol. TRSTENKE — to prastaro ljudsko glasbilo je narejeno iz veË razliËno dolgih cevk iz trstike, ki se jih poveæe s trakom. Na trstenke igramo tako, da jih prislonimo na spodnjo ustnico in pihamo na robove piπËali. Na trstenke so igrali tudi pastirji na paπi (v starodavni GrËiji so trstenke imenovali sirinks ali Panova piπËal). LUBNATA PI©»ALKA — piπËalka iz lubja je izrazito spomladansko glasbilo. Naredil si ga je prav vsak pastirËek, naj je Ëuval ovce, krave ali pa koze, Ëeprav izdelava ni ravno preprosta. PiπËalka je narejena iz vrbove vejice, ki jo je treba narezljati na poseben naËin in mojstrsko potolËi po skorji, da lubje odstopi in se ga da sneti z vejice. ROG IZ LUBJA — je glasbilo pastirjev, ki so si ga izdelovali med paπo. Z noæem πpiralasto zareæemo vejo po vsej dolæini, tako da dobimo πirok trak iz lubja. Nato trak iz lubja zvijemo v koniËasto cevko. HARMONIKA — je najbolj popularen ljudski inπtrument, ki ga gotovo vsakdo pozna. Nekateri igrajo na klavirsko harmoniko, ki ima na desni strani majhno klaviaturo (tipke), drugi pa na diatoniËno, ki ima na levi in na desni gumbe na pritisk.

IZIDOR OV»ICE PASEL NauËimo se novo pesmico: LJUDSKA – IZIDOR OV»ICE PASEL CILJI:

Posluπanje, spoznavanje in izvajanje nove pesmice; vokalno-inπtrumentalno izvajanje pesmi; uporaba lastnih zvoËil; likovno ustvarjanje.

NAPOTKI:

Æe lani so uËenci spoznali, da je telo lahko izvrsten inπtrument. Pa si oglejmo zvoËila, ki jih imamo sami. Lahko ploskamo, trkamo, topotamo z nogami, tleskamo s prsti, udarjamo s prsti po povrπini, z dlanjo po kolenih, tolËemo z nogo ob tla, pokamo z ustnicami, tleskamo z jezikom in pri tem oblikujemo samoglasnike (a, e, i, o, u), praskamo z nohti. Na temo pastirjevanja uËitelj nauËi uËence πe eno pesmico, ki govori o pastirju Izidorju. UËitelj nauËi uËence pesem zapeti. Ko jo znajo, se uËenci ob petju spremljajo z lastnimi zvoËili po zapisu v delovnem zvezku, uËitelj pa usmeri njihovo pozornost na uvod in medigre. Pesmico lahko zapojejo tudi ob spremljavi na male inπtrumente. UËitelj dodeli πtirim uËencem vsakemu po en inπtrument (ksilofon, ropotulji, palËki, triangel). UËitelj πe enkart usmeri pozornost uËencev na inπtrumentalni uvod in medigre, ki jih æe poznajo s posnetkov.

VAJE: 1. VAJA – Najprej se nauËi igrati svojo linijo po zapisu v delovnem zvezku uËenec, ki igra ksilofon. 2. VAJA – UËenec, ki igra ksilofon, zaigra uvodne πtiri takte, nato zaËnejo ostali uËenci peti pesem, uËenec s ksilofonom pa igra svojo linijo. Po prvi kitici sledi πtiritaktna medigra, ki jo spet zaigra uËenec s ksilofonom sam, potem vsi nadaljujejo s petjem druge kitice. UËenci z drugimi tremi inπtrumenti vadijo vsak posebej na zgoraj opisani naËin. Ko znajo svojo linijo, zaigrajo vsi skupaj in spremljajo skupinsko petje. Nato inπtrumentalno spremljavo prevzamejo πtirje novi uËenci. Po dokaj napornih vajah za vokalno-inπtrumentalno izvedbo sledi za sprostitev likovno ustvarjanje, v delovni zvezek nariπejo pastirja Izidorja in prilepijo slike ovac. ZVO»NI ZAPIS (CD 2): 42. Ljudska – Izidor ovËice pasel (vokalno –inπtrumentalna izvedba) 43. Ljudska – Izidor ovËice pasel (inπtrumentalna spremljava) Ljudska: IZIDOR OV»ICE PASEL

1. Izidor ovËice pasel, lepo æviægal, lepo pel. Tingel tink, tingel, tingel tonk, tingel tink, tingel, tingel tonk, tingel tink, tingel, tingel tonk, tingel tink, tonk.

2. Ko ovËice je zapustil, stopil je v vojaπki stan. Tingel tink, tingel, tingel tonk, tingel tink, tingel, tingel tonk, tingel tink, tingel, tingel tonk, tingel tink, tonk.

NA TRAVNIKU CILJI:

Sluπno prepoznavanje æivalskih glasov in drugih zvokov.

NAPOTKI:

Ob posluπanju zgoπËenke uËenci skupaj z uËiteljem ugotavljajo posamezne zvoke in oglaπanje æivali. Za oporo si pred posluπanjem in ob njem ogledajo nalepke v delovnem zvezku in jih po posluπanju prilepijo. UËitelj naj vsakiË, ko predvaja posnetke æivalskih glasov in drugih zvokov, izbere drugaËno zaporedje.

ZVO»NI ZAPIS (CD 2): 44. zelena æolna; 45. kosec; 46. stræek; 47. vodomec; 48. Ëebela; 49. komar; 50. muren; 51. æaba; 52. raca; 53. potok; 54. nekdo, ki hodi po travi; 55. pes laja

PESMICA O ZLATI ROÆI NauËimo se novo pesmico: G.B. PERGOLESI — PESMICA O ZLATI ROÆI CILJI:

Spoznavanje in izvajanje nove pesmice; urjenje obËutka za poudarjene in nepoudarjene dobe v tridobnem taktu; ustvarjanje gibov, ki jih spontano navdihne glasba.

NAPOTKI:

1. VAJA — Po posluπanju pesmice na zgoπËenki uËitelj nauËi uËence pesmico zapeti z metodo posnemanja besednih in pevskih fraz. Ko jo znajo, jim uËitelj pove, katere dele bodo peli tiho, glasno, naraπËajoËe … Nato uËitelj pesmico zapoje tako, da pri izvedbi zelo jasno upoπteva predpisano dinamiko in jih povabi, naj ga v tem posnemajo. 2.VAJA — UËenci naj najprej pri posluπanju, nato pa ob petju, zaploskajo na vsako poudarjeno (teæko), torej prvo dobo. V podporo jim bo, Ëe bo uËitelj ta ritem tolkel na boben. Ko ta del vaje usvojijo, naj dodajo πe dva lahna ploska na nepoudarjeno (lahko) drugo in tretjo dobo. Primer: 3.VAJA – Besedilo pesmice naj uËenci oblikujejo z gibi in telesnimi liki. Trije uËenci naj prevzamejo vlogo zlate roæe, vetra in ptice in pantomimiËno improvizirajo prizore, ki jih opisuje besedilo. Preostali uËenci so gledalci, ki pesem obenem pojejo. Besedilo bo torej zavedni navdih, nezavedno pa bosta na gibanje vplivala ritem in melodiËni potek pesmice.

PRIMER: – Tam nekje je zlata roæa, pa ne vem πe, kje cvete … (UËenec v vlogi zlate roæe sedi po turπko in si z rokami prekrije obraz, kot bi se igral “skrivalnice” …) – Sred poljan jo veter boæa, jaz pa πe ne znam do nje. (UËenec v vlogi zlate roæe zaËne poËasi in mirno gibati z rokami, valovati kot roæa, ki jo rahlo zaziba veter … uËenec v vlogi vetra zapleπe okoli roæe in jo poboæa.) – Pa bom ptiËico poprosil, naj me vodi po stezi. (UËenec v vlogi ptice pride “na oder”, s komolci naredi krila in ponazarja letenje …) – Pa bo ptiËko veter nosil, tja, kjer roæa se zlati. (UËenca v vlogi ptice in vetra zapleπeta skupaj, se primeta za roke in rajata … ptica leti, veter pa kroæi okoli nje …) … in tako dalje. Oblikovanje gibov je prepuπËeno uËenËevi domiπljiji, seveda pa naj uËitelj nudi pomoË, Ëe je potrebno. Zaæeljeno je, da uËitelj pri prvi izvedbi prevzame eno od vlog.

ZVO»NI ZAPIS (CD 1): 56. G. B. Pergolessi — Pesmica o zlati roæi (vokalno –inπtrumentalna izvedba) 57. G. B. Pergolessi — Pesmica o zlati roæi (inπtrumentalna spremljava)

G. B. Pergolessi: PESMICA O ZLATI ROÆI

1. Tam nekje je zlata roæa, pa ne vem πe kje cvete. Sred' poljan jo veter boæa, jaz pa πe ne znam do nje. Pa bom ptiËico poprosil, naj me vodi po stezi. Pa bo ptiËko veter nosil, tja, kjer roæa se zlati.

2. Veter je Ëez daljo sinjo v beli halji privrπel in je ptiËko rahlokrilo na nevidne roke vzel. In je veter vodil ptico, a za njo je tekel fant. Poiskali so cvetlico, lepi cvetek Ëisto zlat.

NAOKROG, NAOKROG – V SEVERNO AMERIKO J. K. VALDES CILJI:

Sluπno prepoznavanje zvokov prevoznega sredstva (letalo); prepoznavanje glasbe Indijancev; gibalna ustvarjalnost; spoznavanje preprostih elementov indijanskih plesov (kulture); seznanjanje z drugimi kulturami in ustvarjanje pozitivnega odnosa do pripadnikov drugih ras.

NAPOTKI:

Ob posluπanju zvoËnega primera uËenci ugotovijo zvok prevoznega sredstva, s katerim bodo “potovali”. Izberejo ustrezno nalepko in jo prilepijo na ustrezno mesto. UËitelj naj uËence spodbudi, naj posamezno ali v parih posnemajo obliko letala, lahko po slikovnih predlogah iz uËbenika. Ob zvoËnem primeru naj ponazorijo gibanje letala. Ob posluπanju glasbenega primera (ustrezna izvirna indijanska glasba) v pogovoru ugotovijo, v katero deæelo so pripotovali, in ustrezno nalepko nalepijo v uËbenik (totem). UËitelj se z uËenci pogovori o naËinu æivljenja Indijancev in njihovih navadah.

OPOMBA:

Pri Indijancih je ples sestavni del njihovega æivljenja – prazniki, proπnja za deæ, bojni plesi … Oponaπajo gibanje æivali, lov in preganjanje divjaËine, bitke in zmage nad sovraænikom, poljedelska dela, snubljenje …

PLES: 1. s pomoËjo slikovnih napotkov (fotografije) v delovnem zvezku uËenci skupaj z uËiteljem sestavijo ples okoli tabornega ognja. 2. Pipa miru – pantomima: UËenec vdihne “dim” iz namiπljene pipe in ga pihne na πtiri strani neba, nato pipo poda naprej. OPOMBA: »e uËenci niso vajeni plesnega ustvarjanja, jih lahko pri tem vodi uËitelj. UËitelj naj uËence spodbuja k improvizaciji ob indijanski glasbi. Zaradi obseænosti se lahko tematika razπiri na veË ur, z utrjevanjem pa lahko pripravite nastop. ZVO»NI ZAPIS (CD2): 58. letalo; 59. indijanska glasba; 60. indijanska glasba

SKRITI ZAKLAD NauËimo se novo pesmico: A. NAUMOVSKI – SKRITI ZAKLAD CILJI:

Posluπanje in izvajanje nove pesmice; spoznavanje ritmiËne izreke v “rap” slogu.

NAPOTKI:

UËenci pesem najprej posluπajo z zgoπËenke, nato jih uËitelj nauËi besedilo brez ritmiËne izreke. Ko ga dobro usvojijo, se z veËkratinim posluπanjem krajπih odlomkov in s ponavljanjem navajajo na novi slog ritmiËne izreke.

OPOMBA:

“Rap” je v popularni glasbi sodoben slog izvajanja, ki se je razvil iz Ërnske glasbe. Ves izrazni naboj je v ritmu, melodije ni, vendar ima ritmiËna izreka besedila inπtrumentalno podlago.

ZVO»NI ZAPIS (CD 2): 61. A. Naumovski — Skriti zaklad (vokalno –inπtrumentalna izvedba) 62. A. Naumovski — Skriti zaklad (inπtrumentalna spremljava)

A. Naumovski: SKRITI ZAKLAD (POTOVANJE V SANJAH) 1. Plujemo po πirnem morju, otok vidim na obzorju, z zlatim soncem obsijan, se spraπujem, je kdo tam. 2. Ko priplujemo do obale, z vej visijo le banane, prav nikogar ni nikjer, tu je Ëisto pravi mir. 3. Pala, pala, pala, bane, vsepovsod so le banane, jaz pa bom odkril zaklad, pravi morski sem pirat. 4. Vstopim v skrito temno jamo, tam zagledam svojo mamo, le odmaknem se od vrat, mama odkrila je zaklad. 5. Prav poËasi in previdno zdaj odpiram zlato skrinjo. To prav niË mi ne diπi, kup banan za dolge dni.

CILJI:

Posluπanje, spoznavanje in izvajanje nove pesmi; razumevanje povezave med delom in ljudskim glasbenim ustvarjanjem; izraæanje odzivov na razliËne interpretacije.

NAPOTKI:

Najprej naj uËitelj uËencem pove nekaj besed o koπnji in se z njimi pogovori o dani tematiki (glej opombe). Po prvem posluπanju vseh treh razliËic pesmi na zgoπËenki naj uËenci spontano izrazijo svoje odzive na razliËne izvedbe. UËitelj naj jih spodbudi, da toËno povedo, katera izvedba jim je bila najbolj vπeË in zakaj, kaj je v njih vzbudilo najveËjo pozornost (naËin petja, spremljava, zasedba) in kaj so si najbolj zapomnili. Po pogovoru uËitelj nauËi uËence pesem zapeti po ustaljenih metodah.

OPOMBE:

Koπnja je prvo poletno delo na deæeli. Na koπnjo so fantje in dekleta prihajali praænje obleËeni. Fantje so zaËeli kositi zelo zgodaj zjutraj, vsak od njih je imel za pasom vodir, to je kravji rog napolnjen z vodo, v njem pa brusilni kamen – oslo. Pozneje so priπla na travnik dekleta grabit in raztrosit pokoπeno travo, da se je posuπila. Seno so zloæili na kozolce, po opravljenem delu pa je kmet — gospodar priredil “likof”, kjer so ob pijaËi in jedaËi peli in plesali.

ZVO»NI ZAPIS (CD 2): 63. Ljudska – TravniËki so æe zeleni (vokalno–inπtrumentalna izvedba) 64. Ljudska – TravniËki so æe zeleni (vokalno–inπtrumentalna izvedba z lastnimi zvoËili) 65. Ljudska – TravniËki so æe zeleni (inπtrumentalna izvedba)

Ljudska: TRAVNI»KI SO ÆE ZELENI

TravniËki so æe zeleni, roæice so razcvetene, pojd'mo le kosit, pojd'mo le kosit, vse prijat'le gor budit.

OB BISTREM POTOKU JE MLIN NauËimo se novo pesmico: LJUDSKA – OB BISTREM POTOKU JE MLIN

CILJI:

Posluπanje, spoznavanje in izvajanje nove pesmice; spremljanje pesmice z lastnimi zvoËili; ustvarjanje spremljave za zvoËila.

NAPOTKI:

Najprej uËitelj predvaja pesem z zvoËnega zapisa, nato uËence nauËi pesem zapeti. V pogovoru obnovijo, katera lastna zvoËila poznajo in jih nato uporabijo za spremljavo pri vokalni izvedbi. (UËenci sami ali s pomoËjo uËitelja ustvarijo spremljavo z lastnimi zvoËili, ploskajo, trkajo, topotajo z nogami, tleskajo s prsti, udarjajo s prsti po povrπini, z dlanjo po kolenih, pokajo z ustnicami, tleskajo z jezikom, ... ).

OPOMBA:

ÆETEV IN MLATEV Ko πe ni bilo poljedelskih strojev, je bilo spravljanje poljskih pridelkov sicer teæko kmeËko delo, a obenem tudi priloænost za druæenje in praznovanje. Æenske (æanjice) so æito æele, moπki pa so za njimi vezali snope in jim brusili srpe. Najprej je bilo treba æito posuπiti v kozolcu in πele nato je priπla na vrsto mlatev. Iz hiπ je odmeval topot cepcev. Cepci so vrtljive dvodelne palice, s katerimi so moπki (mlatiËi) udarjali po æitu in tako loËevali zrnje od slame. Æito so odnesli v mlin, kjer so ga zmleli v moko.

NA PRIMER:

UËenci lahko oblikujejo pet skupin: Prva skupina ploska. Druga skupina udarja z dvema prstoma po robu mize. Tretja skupina proizvaja z usti zvoke na zloge klip ali klop. »etrta skupina z rokami tolËe po nogah. Peta skupina poje pesem.

Vsaka skupina naj pride na vrsto za vsako od petih nalog: petje in spremljanje na πtiri naËine. ZVO»NI ZAPIS (CD 2 ): 66. Ljudska – Ob bistrem potoku je mlin (vokalno–inπtrumentalna izvedba) 67. Ljudska – Ob bistrem potoku je mlin (inπtrumentalna spremljava)

Ljudska: OB BISTREM POTOKU JE MLIN

1. Ob bistrem potoku je mlin, a jaz sem pa mlinarjev sin. Ko mlinËek ropoËe in voda πumlja, srce mi veselo igra, igra. Ko mlinËek ropoËe in voda πumlja, srce mi veselo igra.

2. »e mlinËek pri miru bi stal, bi mlinar in kmet æaloval. In otrok bi jokal in toæil glasno, kako je brez kruha hudo, hudo. In otrok bi jokal in toæil glasno, kako je brez kruha hudo.

NAOKROG, NAOKROG – V INDIJO J. K. VALDES CILJI:

Sluπno prepoznavanje zvokov prevoznega sredstva; prepoznavanje tradicionalne indijske glasbe; gibalna ustvarjalnost; spoznavanje preprostih elementov indijske plesne kulture; seznanjanje z drugimi kulturami in ustvarjanjem pozitivnega odnosa do pripadnikov drugih ras.

NAPOTKI:

Ko uËenci ugotovijo, kateremu prevoznemu sredstvu pripada zvoËni primer, nalepijo ustrezno nalepko (ladja) v uËbenik. Na osnovi slikovne predloge v uËbeniku se uËenci posedejo in se postavijo v obliki velike ladje. “Ladja” se ne premika po prostoru, paË pa uËence spodbujamo, da se enotno nagibajo desno in levo. Ob posluπanju glasbenega primera (indijska glasba) skupaj ugotovijo, od kod je ta glasba. Nalepko, ki predstavlja Indijo (slika ©ive), nalepijo v uËbenik. UËitelj uËencem razloæi naËin plesa Indijk in jih s pomoËjo slikovnih predlog (fotografij) nauËi gibalnih simbolov.

OPOMBE:

Za indijsko plesno izraznost je gornji del telesa pomembnejπi od spodnjega. ZnaËilna je izredno bogata govorica zapestij, dlani in prstov ter obraza.

ZVO»NI ZAPIS (CD 2 ): 68. ladja; 69. G. Kumar — Shree Radhe Govinda 70. Pandit Shivhumar Sharma

PLES: 1. Ples boga ©ive UËitelj razdeli uËence v trojke, nato pa se uËenci postavijo v “kipce” (fotografija v delovnem zvezku). Ob glasbi zapleπejo s poudarkom na gibanju rok ob strani telesa. Trojke se ne premikajo po prostoru. Lahko pa jih uËitelj razporedi v prostoru. 2. Plesno pripovedovanje zgodbic z rokami UËenci naj se premikajo prosto po prostoru in ob tem z rokami pleπejo svojo zgodbico o ribah, roæicah, labodu, ptiËkih … Ko uËitelj nauËi uËence gibov rok in njihov pomen, jih spodbudi, naj si sami izmislijo nove gibe in jih vpletejo v zgodbice. Za konec naj uËenci zapleπejo – plesno pripovedujejo dramaturπko zakljuËeno zgodbico z zaËetkom, sredino in koncem, ki jo ponudi uËitelj (po lastni izbiri).

JUHUHU PO»ITNICE NauËimo se novo pesmico: A. NAUMOVSKI – JUHUHU PO»ITNICE CILJI:

Posluπanje, spoznavanje in izvajanje nove pesmice.

NAPOTKI:

UËenci posluπajo pesem z zgoπËenke, temu naj sledi skupinsko uËenje pesmi. Pesem je namenjena za veselo, sproπËeno petje, za zabavo … takπna naj bo tudi izvedba. Po æelji lahko uËenci dodajo spremljavo za male inπtrumente, za zvoËila, ki so jih sami izdelali, ali pa se spremljajo z lastnimi zvoËili. »e bi se æeleli tudi gibati ob pesmici, naj to storijo. Pri tej pesmici naj se uËenci sami odloËijo, katere dejavnosti bodo dodali k petju, s tem jim ponudimo prosto pot, da lahko realizirajo svoje zamisli, predloge …

ZVO»NI ZAPIS (CD 2): 71. A. Naumovski – Juhuhu, poËitnice (vokalno-inπtrumentalna izvedba) 72. A .Naumovski – Juhuhu, poËitnice (inπtrumentalna spremljava)

A. Naumovski: JUHUHU, PO»ITNICE

1. Juhuhu, poËitnice, heja, heja, juhuhu, danes konec πole je, heja, heja, juhuhu.

2. Marko na planincah bo, tam se krave pasejo, na piπËal pastir igra, sliπi se odmev z gora.

3. Cvetka gre v Indijo, s slonom potovala bo. Najbolj ga razveseli, ko se v vodi ohladi.

4. Mirko pojde v Egipt, se v piramide skrit. Jahal na kameli bo, v puπËavi je lepo.

5. Ana na Aljasko gre, tja, kjer sneg pokriva vse, beli medved tam æivi, vsak dan rib si nalovi.

6. Jaz pa pojdem k babici, v gozdni hiπici æivi, na drevesu hiπko imam, tam igral se bom vsak dan.

NA MORJU CILJI:

Sluπno prepoznavanje zvokov, ki so povezani z morjem.

NAPOTKI:

Pred posluπanjem naj si uËenci ogledajo v delovnem zvezku nalepke, na katerih so slikovno predstavljeni vsi zvoki te uËne enote. Ko zvoke sluπno prepoznajo, odlepijo nalepko in jo smiselno vstavijo v pripravljeno ilustracijo morja in plaæe.

ZVO»NI ZAPIS (CD 2): 73. delfin; 74. kit; 75. galeb; 76. valovanje morja; 77. ladja; 78. skok v morje; 79. igrajo odbojko; 80. glliser

GLASBA GOVORI Posluπajmo: C. DEBUSSY – MORJE NAPOTKI:

UËenci se najprej sprostijo, umirijo, zaprejo oËi in za trenutek “posluπajo tiπino”. UËitelj naj jim tokrat pove naslov skladbe æe pred posluπanjem. Med posluπanjem naj s tempera barvicami slikajo na risalni list sliko morja, kot jim jo posreduje glasba. Ko so risbe gotove, lahko uËenci svojo sliko razloæijo – se pravi, da povedo, kakπno se jim je v Debussyjevi skladbi morje zdelo: mirno, razburkano, temno modro, globoko … Za konec πolskega leta lahko vse slike zlepimo skupaj in s sestavljanko morske pokrajine okrasimo razred.

ZVO»NI ZAPIS (CD 2): 81. C. Debussy – Morje

NAOKROG, NAOKROG – V SLOVENIJO J. K. VALDES CILJI:

Sluπno prepoznavanje zvokov prevoznega sredstva (vlak); prepoznavanje slovenske ljudske glasbe in preprostih plesnih elementov; seznanjanje z domaËimi ljudskimi plesi in ustvarjanje pozitivnega odnosa do slovenskega ljudskega izroËila; upoπtevanje pravil gibanja v parih oziroma prilagajanje v skupini.

NAPOTKI:

Po reπitvi zvoËnega primera uËenci nalepijo nalepko s sliko prevoznega sredstva, ki so ga prepoznali (vlak). Nato izπtejejo tistega, ki bo lokomotiva, ostali bodo vagonËki. Koraki v “vlaku” morajo biti kratki, uËenci naj se poskuπajo gibati enotno. »e je uËencev v razredu preveË, naj oblikujejo veË vlakov. Ko obvladajo enotno hojo v koloni, popestrimo gibanje vlaka s pospeπevanjem in upoËasnjevanjem tempa. UËenci ob posluπanju glasbenega primera ugotovijo, po kateri deæeli so potovali z vlakom (Slovenija). Ustrezno nalepko prilepijo v delovni zvezek (slika slovenskih ljudskih glasbil). UËitelj uËencem na kratko razloæi znaËilnosti slovenskega ljudskega plesa (krog, pari, kolone …).

PLES:

UËitelj uËence razdeli v pare in jih nauËi pravil gibanja v parih s pomoËjo slikovnih predlog (fotografij) v delovnem zvezku – polka, πuπtarpolka, kovtre πivat).

KOVTRE ©IVAT UËenci so πe vedni v parih, le da se pari zdruæijo v most. Pari stojijo v koloni, dvignejo sklenjeni notranji roki, zadnji par se skloni in teËe pod mostom rok prednjih parov do Ëela kolone, kjer se zravna in spet dvigne notranji roki. METLI©KO KOLO UËenci hodijo ali teËejo v krogu v kaËastih oziroma polæastih zavojih. Vrsta gre skozi most, ki ga dræita dva uËenca (lahko zadnja v vrsti).

OPOMBA:

Gibanje je pri vseh plesih poenostavljeno, prilagojeno starostni stopnji otrok.