http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_slovenscina/3.%20razred/Prirocniki_priprave/de

Slovenščina – neumetnostna besedila

Razred: 3.

Teden:

Ura:

Datum:

Učitelj:

Učna enota: ZANIMIVOSTI IZ NARAVE – branje in razčlenjevanje neumetnostnega besedila DEŽELI VEČNEGA LEDU, GOZDNA ŽABA, CESARSKI PINGVIN

Cilji: • Berejo besedilo.

• Pripravljajo se na sodelovanje/vodenje na okrogli mizi.

• Povedo svoje mnenje o sodelovanju/vodenju okrogle mize. Čas za izvedbo: Učne metode: pogovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, razlaga, demonstracija, grafično delo, branje, pisanje, didaktična igra, sodelovalno učenje, delo z besedilom, opazovanje

Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah

Učni pripomočki/sredstva: Učbenik, stran 28 in 29; globus

IZVEDBA UČNE URE Dejavnosti pred branjem

Pozovemo učence, naj povedo, kako bi razložili besedno zvezo »dežela večnega ledu«.

Učenci predstavijo svoje predznanje.

Vzpodbujamo jih, naj razmislijo, kakšno je življenje v deželah večnega ledu, če vemo, da je vseokrog le led.

Predvidevajo naj:  Ali je možno živeti v deželi večnega ledu?  Ali tam najdemo rastline?  Ali v deželah večnega ledu živijo živali?  Kje dobijo hrano živali?  Ali vedo, kje sta deželi večnega ledu?  Kako ju imenujemo?

Učencem na globusu pokažemo Arktiko in Antarktiko. Učenci naj povedo, kje so pridobili znanja , ki so jih predstavili.

1

Najava besedila in načina dela Branje besedila

Učencem predstavimo način dela z besedili na straneh 28 in 29.

Povemo jim, da bodo v skupinah prebrali besedila in se pripravili na sodelovanje na okrogli mizi.

Razdelimo vloge za okroglo mizo, npr.: turistični vodič, turist, znanstvenik, okoljevarstvenik, vremenoslovec, voditelj …

Učenci se razdelijo v skupine (število članov je odvisno od števila vlog).

Učence spomnimo, da bo to javna oddaja in naj bodo pozorni na govor, sodelovanje med udeleženci, rabo ogovorov.

Skupine se pripravljajo. Opozorimo jih, naj bodo pozorni tudi na vprašanja na zelenih poljih in na podatke, ki so na modrem polju. Tudi ta naj služijo voditelju za pogovor.

Sodelujemo pri pripravi, jim svetujemo. Pozorno spremljamo sestavljanje vprašanj za vodenje oddaje (Oddajo lahko vodimo sami. V tem primeru si vprašanja sestavimo doma in jih nato prilagajamo glede na opažanja med pripravo.).

Opomba: V kolikor učenci ne poznajo te oblike dela, jim jo razložimo.

Dejavnosti po drugem branju

Pozovemo skupino učencev, naj izvede okroglo mizo. Ostali učenci so gledalci.

Opomba: Za gledalce lahko odpremo telefonsko linijo in ob tem spremljamo še telefoniranje.

Opomba: Okroglo mizo izvede toliko skupin, kolikor nam dopušča čas.

Ostali bodo izvajalci drugič.

Domača naloga

Po izvedbi se o predstavljenem pogovorimo. Učenci naj povedo  kako so se počutili.  koliko so se naučili.  ali jim je bila njihova vloga všeč.

V pogovoru po izvedbi se pogovorimo tudi  o načinu komuniciranja med sodelujočimi.  o govoru, ki je bil uporabljen.  o uporabi ogovorov.

OKROGLA MIZA • •

•

•

Učitelj sprašuje, učenci odgovarjajo.

Učitelj se poslužuje vprašanj iz višjih taksonomskih stopenj, da učenci lahko svoje odgovore argumentirajo, pojasnjujejo, predstavijo različne poglede na temo…(Razloži, zakaj…; Razloži, kako…; Kakšna je razlika med … in …).

Učenci lahko sami organizirajo razgovor na okrogli mizi. Pri tej obliki določijo voditelja in si razdelijo vloge (Primer: Tema: Kmetijstvo.

Udeleženci okrogle mize: kmet, pospeševalec, minister za kmetijstvo…, voditelj oddaje). Na okroglo mizo se skupina pripravi. Število članov skupine je odvisno od teme.

2

3