http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_druzba/4.%20razred/Ucenci/Resitve/DSM%204%20DZ

Družba smo mi 4 DELOVNI ZVEZEK

ZA DRUŽBO V ČETRTEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

Vesna Jurač, Jelka Razpotnik in Ana Vovk Korže

Družba smo mi 4 DELOVNI ZVEZEK ZA DRUŽBO V ČETRTEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

Strokovni pregled: Anita Mirjanić, Nataša Sedej Jezikovni pregled: Petra Merc Ilustracije: Barbara Frank, Nina Lovišček, Andreja Peklar Fotografije: iStockphoto, zasebni arhiv Založbe Rokus Klett, Filozofska fakulteta v Mariboru Zemljevidi: Geodetski inštitut, Geografski inštitut ZRC SAZU, Geodetski zavod

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

© Založba Rokus Klett, Ljubljana 2009. Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Založba se je trudila poiskati vse lastnike avtorskih pravic. V kolikor v kakšnem primeru lastnik ni naveden oziroma je naveden napačen lastnik, bomo to z veseljem uredili in popravili.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 908(075.2)(076.1)

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 Telefaks: (01) 513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

JURAČ, Vesna Družba smo mi 4. Delovni zvezek za družbo v četrtem razredu osnovne šole / Vesna Jurač, Jelka Razpotnik in Ana Vovk Korže ; [ilustracije Nina Lovišček, Andreja Peklar ; fotografije iStockphoto, zasebni arhiv založbe Rokus Klett ; zemljevidi Geodetski inštitut, Geografski inštitut ZRC SAZU, Geodetski zavod Slovenije]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2009 ISBN 978-961-209-947-3 1. Razpotnik, Jelka 245833216

1 2 3 4 5 6

DRUŽBA SMO MI Skupaj nam je lepše Ljudje smo različni Znanje je dragoceno Pravila upoštevamo vsak dan Z nasiljem ne rešujemo sporov Kdaj postanemo odvisni Ponovimo

4 7 10 13 16 19 22

1 2 3

1 2 3 4

KAKO SE ORIENTIRAMO Orientiramo se Povečajmo ali pomanjšajmo Kaj prikazuje zemljevid Kako varna je naša pot v šolo Ponovimo

24 27 30 33

36 39 42 45 48

1 2 3 4 5

1 2 3 4

NAŠE DRUŽINE Naše družine Prazniki so spet tukaj Šege in navade Ponovimo

PREDSTAVIM VAM DOMAČI KRAJ Kje leži moj domači kraj Dejavnosti v mojem domačem kraju Industrija v mojem domačem kraju Storitvene dejavnosti v mojem domačem kraju Skrbim za čistost in urejenost mojega kraja Ponovimo

PREDSTAVIM VAM DOMAČO POKRAJINO Naravne značilnosti pokrajine Živim na vasi Živim v mestu Pokrajina se spreminja Ponovimo

1 2 3 4

50 53 56 59 62 65

68 71 74 77 80

NEKOČ JE BILO …

Kaj se je dogajalo nekoč Kulturna dediščina Promet nekoč in danes Otroštvo in šola – nekoč in danes Ponovimo

82 85 88 91 94

1 Skupaj nam je lepše NEKAJ PA O TEM ŽE VEM! 1. Žan je narisal risbico.

A. Razmisli, kaj vse je treba postoriti na tej risbici. Zapiši v okvirček, kako naj vnuček pri delu pomaga babici. Risbico nato pobarvaj.

Pozdravljen, Tine!

Vesela bom, če boš

Živijo babica!

Kako ti lahko pomagam?

B. Ali tudi sam kdaj pomagaš babici? Zapiši, pri katerem delu.

NAUČIL SE BOM ŠE NEKAJ NOVEGA!

!

Babica in ti tvorita skupnost. Skupnost je

lastnosti

in povezujejo skupne

cilji

in

skupina ljudi

, ki jih družijo

potrebe

,

.

2. Ljudje živijo v različnih skupnostih.

A. Oglej si slike. Poimenuj skupnosti na slikah. V pomoč smo že zapisali nekaj črk.

P 4

R

I

J

A

T

E

L

J

I

S

O

Š

O

L

C

I

D

R

U

Ž

I

N

A

S

O

D

E

L

A

V

C

I

B. Izberi si eno od skupnosti na slikah in jo opiši.

3. Preberi zapise o različnih dogodkih.

A. V prazne kvadratke zapiši predloge, kako bi rešil situacijo.

Sošolec, ki je bil bolan, si je od tebe sposodil zvezek. Tvoj zvezek je pozabil doma, zato se ne moreš naučiti za jutrišnji test znanja.

Tvoja prijatelja se prepirata, ker oba želita igrati košarko v vaši skupini. Vendar za popolno moštvo potrebujete samo še enega igralca.

Z mlajšim bratom sta se rolala. Brat je po nesreči padel in si poškodoval nogo. Ima hude bolečine in vožnje z rolerji ne more nadaljevati.

B. Ali si zadovoljen s seboj, ko nekomu pomagaš?

!

Živeti z drugimi ljudmi in sodelovati se učimo vse skupno delo ljudi, ki poteka z

druženjem

življenje in

. Sodelovanje je

dogovarjanjem

.

5

4. Izpolni tabelo tako, da zapišeš, kdaj si ponosen nase in kako se takrat počutiš.

PONOSEN NASE SEM, KADAR …

!

TAKRAT SE POČUTIM …

v šoli dobim dobro oceno

sem zadovoljen

s sošolci skupaj dobimo pohvalo

sem zadovoljen

pomagam mami pospraviti stanovanje

sem zadovoljen

predstavo o sebi

Ko se družimo z drugimi ljudmi, si oblikujemo Ko smo zadovoljni sami s seboj, imamo

dobro

. samopodobo.

Veseli smo in ponosni nase.

5. Pomisli na svojo najljubšo knjigo. Najbrž se spomniš, da v njej nastopajo osebe, ki opravljajo različno delo in pripadajo različnim skupnostim. Dopolni.

Ime moje izbrane osebe: Moja izbrana oseba v knjigi opravlja naslednje delo:

Moja izbrana oseba je v knjigi vključena v naslednje skupnosti:

ZA PONOVITEV PA ENA PESMICA! S tem, kar si se danes naučil/a, je povezana tale pesmica. O čem pripoveduje, lahko ugotoviš s pomočjo nalepke na zadnji strani delovnega zvezka.

V nekem mestu, v neki hiši majhen medved je doma, tam sedi v medvedji šoli, razne igre se igra.

Z očkom se po mestu vozi, z mamo v trgovino gre,

sestri naloge popravlja, meni pravljico pove.

To je Piki, moj prijatelj, ki me spremlja noč in dan, ki pozna vse šale in je zmeraj nasmejan.

(Kajetan Kovič)

6

2 Ljudje smo različni NEKAJ PA O TEM ŽE VEM! 1. Poglej naokoli po razredu.

A. Svoje sošolce razvrsti v skupine po podobnostih in razlikah. Skupine zapiši v spodnja kvadratka.

SKUPINE PO RAZLIKAH

SKUPINE PO PODOBNOSTIH

barva las

barva las

spol

spol

višina

višina

B. Nekatere podobnosti in razlike med ljudmi so vidne, drugih ne opazimo.

• Obkroži z modro barvico med zgoraj zapisanimi tiste podobnosti med sošolci, ki jih lahko vidiš.

• Obkroži z rdečo barvico med zgoraj zapisanimi tiste razlike med sošolci, ki jih lahko vidiš.

NAUČIL SE BOM ŠE NEKAJ NOVEGA!

2. Oglej si sliki in odgovori na vprašanja.

A. V čem se razlikujejo otroci na slikah?

Barva kože, barva las, možnost hoje.

B. Ali so si v čem tudi podobni?

Enaka starost, so učenci.

!

Ljudje smo med seboj je pomembno, da se naučimo živeti

različni

. Ker smo družabna bitja,

skupaj

.

7

C. Razmisli, kako lahko pomagamo invalidom.

Pomagamo jim prinesti blago iz trgovine, prinesemo knjigo zanje iz knjižnice ...

3. V svetu se je razširilo geslo: VSI DRUGAČNI, VSI ENAKOPRAVNI. Poskušaj ga pojasniti.

Kljub temu, da smo ljudje različni, imamo enake pravice.

4. Na šoli, ki jo obiskuješ, je mnogo otrok, ki imajo različne težave zaradi svojega drugačnega izgleda.

A. Pomisli, katere težave imajo otroci na tvoji šoli zaradi drugačnega izgleda. Zapiši jih v tabelo.

B. Zapiši, kako se drugi sošolci obnašajo do njih.

TEŽAVE OTROK NA MOJI ŠOLI

!

vse ljudi

Zelo pomembno je, da spoštujemo

pravice bodo drugi razumeli

ODNOS SOŠOLCEV

in njihove

. Če boš ti strpen do drugih in jih boš skušal razumeti,

tebe

in tvojo

drugačnost

5. Kako bi pomagal tistim, ki potrebujejo pomoč? Ustrezne pare poveži tako, da jih pobarvaš z enako barvo.

Učenec ima učne težave.

Otrok je na igrišču nespreten pri igri z žogo.

Pogledam na vozni red in sporočim pravi čas prihoda avtobusa.

Se posmehujem.

Slep človek na avtobusnem postajališču me povpraša, kdaj pripelje avtobus.

Pomagam pri učenju.

Pokažem, kako ravnati z žogo.

Pomagam nesti košaro.

Starka iz trgovine nese težko košaro živil.

Kričim na otroka, naj zapusti igrišče.

8

.

!

Pravice, ki veljajo zate, veljajo tudi za druge. Spoštuj pravice

drugih

.

6. Oglej si slike.

A. Katere pravice otrok so na teh slikah kršene? Obkljukaj ✓ jih v tabeli. pravica do imena in državljanstva pravica do družine

✓

pravica do zdravja

✓

pravica do izobraževanja pravica do informacij pravica do igre in prijateljev

✓

pravica do nenasilnega ravnanja pravica do lastnega mnenja in izražanja

B. Poznaš še katero pravico otrok?

C. Poznaš katero dolžnost otrok?

Hoditi v šolo, spoštovati starše.

ZA PONOVITEV PA ENA PESMICA! S tem, kar si se danes naučil/a, je povezana tale pesmica. O čem pripoveduje, lahko ugotoviš s pomočjo nalepke na zadnji strani delovnega zvezka.

Mi se imamo radi, radi, radi, radi, mi se imamo radi, radi prav zares.

Zakaj se ne bi imeli radi, radi, radi, zakaj se ne bi imeli radi prav zares.

9

3 Znanje je dragoceno NEKAJ PA O TEM ŽE VEM! 1. V krogih je zapisano različno znanje.

A. Pobarvaj tiste kroge, ki opisujejo nekaj, kar že znaš narediti.

B. V prazne kroge zapiši, kaj še želiš znati.

si zavezati čevlje

skrbeti za domačo žival

umiti zobe

poiskati igrico na računalniku

napisati narek brez napak

C. Primerjaj, kar znaš in kaj želiš znati. Kaj ugotoviš?

NAUČIL SE BOM ŠE NEKAJ NOVEGA! 2. Pri izpolnjevanju naloge si pomagaj s shemo v rjavi barvi.

A. Najprej zapiši, kateri poklic si želiš opravljati.

Izračunaj, koliko let boš hodil v različne vrste šol, da boš lahko samostojno opravljal izbrani poklic.

B. Za pridobitev fakultetne izobrazbe bom potreboval Č. Koliko let šolanja je do poklica potrebovala tvoja mama?

18

let.

• Pridobim osnovno izobrazbo: 9 let • Pridobim poklicno izobrazbo: 3 leta

C. Kako se učimo tudi izven šole?

• Pridobim srednješolsko izobrazbo s poklicem: 4 leta • Pridobim gimnazijsko izobrazbo: 4 leta

S pomočjo knjig, računalnika, televizije, od drugih ljudi.

• Pridobim višješolsko izobrazbo: 2 leti • Pridobim visokošolsko izobrazbo: 3 leta • Pridobim fakultetno izobrazbo: 5 let

10

!

šolanja

Pravica do izobraževanja otrokom zagotavlja pravico do

.

3. S pomočjo slike dopolni besedilo.

V svojem življenju sem se najprej učil od

staršev

.

Učil sem se z in

opazovanjem preizkušanjem

.

4. Zakaj se učimo? Odgovore zapiši v miselni vzorec.

Vemo, kako delujejo stvari

Pridobimo znanje o drugih ljudeh in deželah

UČIMO SE, DA:

Se znamo sporazumeti.

Pridobimo znanje o želenem poklicu.

5. Kako danes znanje pridobivaš ti?

V šoli, od staršev, s pomočjo računalnika in televizije, na potovanjih.

!

Učimo se vse življenje, saj v življenju potrebujemo veliko se tudi zato, da pridobimo znanje o

znanj

. Učimo

želenem poklicu

.

11

!

Poklic je dejavnost, za katero potrebujemo neko

usposobljenost

. Poklici so

znanje različni

ali .

6. Na slikah so različni poklici.

A. Poimenuj jih.

B. Zapiši, katero znanje potrebujemo za določen poklic.

A.

gasilec

A.

zdravnik

A.

skrbnik živali

B.

o ognju,

B.

o človeškem telesu

B.

o živalih

nevarnih snoveh 7. Zakaj ljudje opravljajo različne poklice?

Ker imajo različno znanje; jih zanimajo različne stvari.

ZA PONOVITEV PA ENA PESMICA! S tem, kar si se danes naučil/a, je povezana tale pesmica. O čem pripoveduje, lahko ugotoviš s pomočjo nalepke na zadnji strani delovnega zvezka.

Pedenjped rad prelistava kupe vseh mogočih knjig. glasno bere, prikimava, vsem nazorom brez razlik.

Cele dneve se nadnje sklanja, vsak list zase preštudira, glava ga teži od znanja, da si jo z roko podpira.

(Niko Grafenauer)

12

4 Pravila upoštevamo vsak dan NEKAJ PA O TEM ŽE VEM! 1. Izpolni kviz o svojem obnašanju. Pri vsakem vprašanju označi odgovor s križcem.

A. Kaj narediš, ko srečaš na hodniku učiteljico?

Jo prijazno pozdravim.

Vanjo vržem svojo torbo.

Zakričim na ves glas.

B. Kam odvržeš zvečilni gumi, ko ga nehaš zvečiti?

Na tla.

V koš za smeti.

Prilepim ga pod klop.

C. Kaj narediš, če zamudiš k pouku?

Počakam na hodniku in se po svoje zabavam.

Vstopim in se opravičim za zamudo.

Brez pozdrava sedem na svoje mesto.o.

Č. Kako bi ocenil/a svoje obnašanje?

D. Kje si se naučil/a, kako se moraš obnašati v opisanih primerih?

Doma, v šoli.

NAUČIL SE BOM ŠE NEKAJ NOVEGA!

!

V različnih okoliščinah imajo ljudje različne različno

obnašanje

vloge

. Pravila določajo

, kar pomeni, da se

ravnanje ljudi

v različnih okoliščinah.

2. V nalogi posameznim vlogam dopiši pravila obnašanja.

A. Nadaljuj z nalogo, kot kaže spodnji primer:

Vloga: učenec

Pravila: • Ko želi v razredu kaj povedati, dvigne roko.

• Ne divja po šolskih hodnikih.

•

Pozdravi učiteljico.

•

Doma vedno naredi domačo nalogo.

13

Pravila:

Vloga: nogometaš

•

Soigralcev ne brca po nogah.

•

Žoge se ne dotika z rokami.

•

Ne zadržuje se v bližini gola.

•

Če dobi rdeč karton, zapusti igrišče.

3. Ljudje moramo vsak dan upoštevati pravila.

A. Katera pravila upoštevamo v šoli?

Smo pripravljeni na pouk, pomagamo sošolcem, ubogamo učiteljico.

B. Katera pravila upoštevamo doma?

Pomagamo staršem, pospravimo svojo sobo, sprehajamo psa ...

C. Kaj se zgodi, če pravil v šoli ali doma ne upoštevamo?

Smo kaznovani. Č. Ali vsi ljudje upoštevajo pravila? Kaj misliš, zakaj je temu tako?

Ne vedno; ker želijo drugim škodovati.

4. V tabeli obkljukaj ✓ tista šolska pravila, ki jih v vašem razredu največkrat kršite.

Dežurni učenec na začetku pouka javi učiteljici odsotne učence.

Učenci vljudno pozdravljajo vse delavce šole.

Kajenje, uživanje drog in alkohola je na šolskem prostoru prepovedano.

Učenci so 10 minut pred začetkom pouka v učilnici in se pripravijo na pouk.

Reditelji pobrišejo tablo, uredijo učilnico in odnesejo posodo v kuhinjo.

A. Katero pravilo bi ti še dodal med navedena šolska pravila?

B. Katero pravilo med zgoraj naštetimi bi izločil? Zakaj? Obkroži ga.

!

14

Šolska pravila določajo

pravice

in

dolžnosti

učencev v šoli.

5. Oglej si sliko.

A. Kdo se na sliki nepravilno obnaša?

Učenci v prvih klopeh.

B. Zakaj?

Ovirajo učenca pred tablo.

C. Ali se je kaj podobnega kdaj zgodilo tudi v vašem razredu? redu?

6. Pri pravilih lepega vedenja uporabljamo besede kot so prosim, hvala, oprostite, izvolite.

Napiši štiri stavke tako, da v vsakem uporabiš eno od navedenih besed:

!

PROSIM

Prosim, ali mi lahko posodite vaše pisalo?

HVALA

Hvala za vašo pomoč pri nakupu.

OPROSTITE

Oprostite, ker sem po pomoti vzel vaš dežnik.

IZVOLITE

Izvolite sesti v prvo vrsto.

bonton

Pravila lepega vedenja ali

prijazni

in

določajo, da smo do ljudi

gostoljubni

.

ZA PONOVITEV PA ENA PESMICA! S tem, kar si se danes naučil/a, je povezana tale pesmica. O čem pripoveduje, lahko ugotoviš s pomočjo nalepke na zadnji strani delovnega zvezka.

Ko telefon zazvoni, pozornost prebudi, kdo kliče, kaj želi, zanimajo se vsi.

»Najprej predstavi se, potem šele sprašuj!« Tu Urška javlja se, nikar se ne huduj.«

»Halo, ste zdravi vsi?« Sprašuje telefon, odgovora še ni, pozabil je bonton.

(Zlatka Levstek)

15

5 Z nasiljem ne rešujemo sporov NEKAJ PA O TEM ŽE VEM! 1. Oglej si sliko in opiši, kaj na njej vidiš.

A. Kaj se dogaja na sliki?

Dva dečka sta se sporekla.

B. Zakaj pride do takšnih dogodkov?

Zaradi nerazumevanja.

C. Kako se počuti otrok v oranžni majici?

Neprijetno, prizadeto.

NAUČIL SE BOM ŠE NEKAJ NOVEGA!

2. A. Pobarvaj besede, ki te spominjajo na spor ali označujejo tisto, kar sledi sporu.

ZMERJANJE

UMIRJENO DIHANJE

STRPNOST

ZASMEHOVANJE

HITRO DIHANJE JEZA

VESELJE

TRESENJE TELESA

KRIČANJE

HITREJŠE BITJE SRCA

GROŽNJA

BRCANJE

ZARIPEL OBRAZ

B. Zakaj pride med ljudmi do sporov?

Ker se ljudje različno odzivamo na dogodke.

!

Mnogi ljudje se pri reševanju spora zatečejo k ga zmerjajo, žalijo ali telesno poškodujejo, ga

16

uporabi sile

. Ko drugemu grozijo,

ustrahujejo

.

3. Pojasni besede.

!

ŽALITEV

O nekom grdo govoriti.

ZMERJANJE

Nekoga ogovarjati z neprimernimi besedami.

KRIČANJE

Govoriti z dvignjenim glasom.

Ravnanje, v katerem uporabimo silo, imenujemo

nasilje

.

Ko so ljudje nasilni, kršijo človekove pravice.

4. Kadar nekoga žalimo ali zmerjamo, pravimo, da nad njim izvajamo psihično nasilje.

A. Si že kdaj občutil psihično nasilje? Kako si se takrat počutil?

B. Si tudi ti kdaj koga ozmerjal ali užalil? Zakaj?

C. Si morda pomislil, kako se je ta oseba takrat počutila?

!

Nasilju se moramo upreti in ga

ustaviti

. Če hočemo reševati

spore nenasilno, se moramo naučiti razumeti drugega človeka.

5. Preberi zapis o šolskem dogodku.

Zelo sem se razveselila, ko sem izvedela, da bomo imeli medrazredno tekmovanje med dvema ognjema. Prvih nekaj minut sem se držala dobro. Ful dobro mi je šlo in sama nase sem bila ponosna. Zadela sem celo dva iz nasprotnega moštva.

Potem pa je prišla črna minuta. Dobila sem žogo in želela zadeti igralca nasprotne ekipe. A žoga mi je zdrsnila in padla na sosednje polje. Učenec iz nasprotne ekipe jo je pobral in z njo zadel sošolca Aleša. Aleš je bil besen name. Prišel je do mene in me s pestjo udaril po hrbtu. Ob tem je zakričal: 'Kura, še žoge ne znaš zabrisati čez polje!' Kar otrpnila sem od strahu.

17

A. Poskušaj ugotoviti, zakaj je do opisanega dogodka prišlo in kako bi ga lahko rešili:

Učenka je naredila napako, ki je razjezila sošolca.

PROBLEM

MOŽNE REŠITVE PROBLEMA

MOŽNE POSLEDICE DOGODKA

KATERA REŠITEV BI BILA NAJBOLJŠA

Oba se opravičita drug drugemu.

prizadetost,

opravičilo

6. Na črte napiši predloge, kako bomo ravnali, če se kdo v razredu nasilno vede.

Njegovo dejanje bomo obsodili.

Moral se bo opravičiti prizadetemu otroku Pogovorili se bomo z njimi

NASILJU

o vzrokih za nasilje.

ZA PONOVITEV PA ENA PESMICA! S tem, kar si se danes naučil/a, je povezana tale pesmica. O čem pripoveduje, lahko ugotoviš s pomočjo nalepke na zadnji strani delovnega zvezka.

Danes sinko za kosilo mami peče palačinko.

V ponev strese kos zavese, dva zamaška, malo praška.

Nekaj olja, da cvrči …

Kaj pa je? Se kdo jezi?

(Tatjana Pregl)

18

6 Kdaj postanemo odvisni NEKAJ PA O TEM ŽE VEM! 1. Mama se včasih huduje nad teboj, da imaš slabe navade. Zapiši jih.

A. Moje slabe navade so:

Predolgo sem pred računalnikom ali televizijo, po stanovanju hodim v čevljih ...

B. Brez katere izmed naštetih navad ne moreš živeti? Zakaj?

NAUČIL SE BOM ŠE NEKAJ NOVEGA

2. Mnogi ljudje postanejo zasvojeni ali odvisni od škodljivih navad ali snovi. Ali znaš pojasniti, kaj pomeni BITI ODVISEN ali ZASVOJEN?

Pomeni, da brez določene snovi ali navade ne moremo živeti.

3. Katere snovi so škodljive za naše zdravje?

A. Odgovore zapiši pod slike, ki jih prikazujejo.

kava

alkohol

poživila

čokolada, sladkarije

B. Obkroži snov, za katero meniš, da je najbolj škodljiva.

19

!

žalostni

Ko so ljudje ali

razočarani snovi

osamljeni

,

, se pogosto zatečejo k odvisnosti od škodljivih ali

navad

.

4. Da bi preprečili odvisnost, moramo živeti raznoliko in zdravo življenje.

A. S pomočjo slik pojasni, kako živimo zdravo. Pod slike zapiši svoje ugotovitve.

se zdravo prehranjujemo

telovadimo

se družimo s prijatelji

in se gibamo v naravi

5.

A. B. C.

20

Vsak od nas lahko nekaj naredi za raznoliko in zdravo življenje. Možnosti je veliko.

V levi krog zapiši, kako preživljaš čas, ko nisi v šoli.

V desni krog zapiši, kako bi želel preživeti prosti čas.

V obarvano sredino prepiši dejavnosti, ki si jih hkrati zapisal v levem in desnem krogu.

!

pogovarjamo

Pomembno je, da se

o drogah in da vemo, kako lahko

vplivajo na nas. Da ne postanemo odvisni, poskrbimo tako, da

zdravo živimo

.

6. Zapiši 3 predloge, kako lahko v vašem razredu poskrbite za zdravo življenje. Predloge zberite in jih izobesite v razredu.

ZA PONOVITEV PA ENA PESMICA! S tem, kar si se danes naučil/a, je povezana tale pesmica. O čem pripoveduje, lahko ugotoviš s pomočjo nalepke na zadnji strani delovnega zvezka.

V Pedenjcarstvu umno vlada visočanstvo Pedenjped.

Tam se toči limonada in ponuja sladoled.

Kakor boben se napoka, niti hip ni praznih ust.

Potlej se krivi in stoka, v posteljo gre na dopust.

Torta, puding, čokolada, vse leti v prepad brez dna.

V Pedenjcarstvu je navada, da se car ves dan sladka.

(Niko Grafenauer)

21

skupina ljudi

Skupnost je

,

skupne lastnosti

ki jih družijo in povezujejo

potrebe

,

cilji

in

. Najbolj pogosta oblika skupnosti je

družina

.

PONOVIMO Eva je e narisala risbico.

Ljudje se razlikujemo po

Ali sta dekleti na sliki v sporu?

spolu, starosti, narodni pripadnosti ...

Drugačnost drugih ljudi skušamo razumeti in

jo spoštovati .

Vsi ljudje imajo pravice. Vsi otroci imajo pravice, kot so

pravica do družine, zdravja,

izobraževanja, igre, prijateljev

.

Otroci imajo tudi pravico do obiskovanja kjer se učijo, da pridobijo znanje o

Ali dekleti na sliki živita zdravo?

šole

,

drugih ljudeh, deželah, živalih .

V šoli učenci dobijo tudi znanje za določen 22

poklic

.

šolska

V šoli morajo učenci spoštovati

pravila.

obnašanje

P Pravila so določila, ki urejajo

ljudi.

Pravila P lepega vedenja ali

bonton

določajo, d kako se do ljudi

primerno obnašati prijazni

in da smo do ljudi

.

Poimenuj skupnost na sliki.

Ali risba prikazuje delavnik ali prosti čas?

Spor je

dejanje zaradi nerazumevanja .

Nasilje je

ravnanje, v katerem uporabimo silo .

Nenasilno reševanje sporov poteka tako, da skušamo drugega človeka

razumeti pogovoriti

in se z njim Avtorica risbice: Sara Pia Marinček, OŠ Majde Vrhovnik, Ljubljana, NG Junior, februar 2007

.

slabo

Ljudje, ki imajo v odvisnost. Odvisnost ali zdravju

samopodobo, se zatekajo

zasvojenost

škodljiva

je bolezen, ki je

. Odvisni smo od

drog, gledanja televizije in igranja računalniških igric ... .

Pojav odvisnosti lahko preprečimo, če živimo

zdravo

.

23

1 Naše družine NEKAJ PA O TEM ŽE VEM! 1. Nariši svojo družino.

A. Opiši svojo risbo.

B. Primerjaj svojo risbo z risbami sošolcev.

C. Po čem se razlikujejo vaše risbe družin?

NAUČIL SE BOM ŠE NEKAJ NOVEGA!

2.

A. B. C.

Oglej si slike.

Zapiši, katere člane družine lahko opaziš na slikah.

Zapiši, kako poimenujemo družino na sliki.

Pobarvaj tisto družino, ki je najbolj podobna tvoji družini.

A.

starši

A.

otroci B. 24

ožja

starši, stari starši,

A.

otroci B.

razširjena

mama hčerka

B.

enostarševska

!

skupnosti

Družina je najbolj pogosta oblika spreminja po

velikosti

, ki se tekom let

(številu družinskih članov) in

starosti. Družine so različno velike, nekatere imajo le dva člana, druge pa veliko več.

3. Zapiši v kvadratke, kaj zate v družini pomenijo našteti pojmi.

VARNOST

LJUBEZEN

starši mi pomagajo

starši me imajo radi

Družina se navadno začne s poroko, ko se fant in dekle odločita za

OBČUTEK SPREJETOSTI

skupno življenje

starši me imajo radi .

takšnega kot sem

V življenju članov družine se vedno dogajajo spremembe.

4. Oglej si slike dogodkov iz življenja družine.

A. S številkami označi njihov vrstni red tako, da dogodku, ki se je v družini zgodil prvi, pripišeš številko ena, naslednjemu številko dve in zadnjemu številko tri.

B. Poimenuj dogodek na sliki in ga zapiši pod sliko.

3

1 smrt

!

Posameznike v družini povezujejo

2 poroka

rojstvo sorodstvene

vezi:

krvno sorodstvo, poroka ali posvojitev.

25

5. Zagotovo imaš doma album ali zgoščenko s fotografijami, kjer ste na slikah ti in tvoji sorodniki.

A. Ali poznaš svoje sorodnike? Pripoveduj o njih: kje živijo, kaj delajo …

B. Pojasni besedo.

Sorodnik je nekdo, s katerim sem sorodstveno povezan.

C. Dopolni družinske vezi.

Starša sta mama in oče.

Otroci so člani družine z rojstvom ali posvojitvijo.

Stari starši so starši od mame in očeta.

6. Sorodstvene vezi lahko ponazorimo s shemo, ki jo imenujemo rodovnik. Oglej si Evin rodovnik in z njegovo pomočjo izdelaj svoj rodovnik.

A. V kvadratke zapiši imena svojih sorodnikov. Kvadratke, ki jih ne potrebuješ, prečrtaj. Če je potrebno, dodaj nove kvadratke.

C. Pobarvaj kvadratke oseb, ki jih redno obiskuješ.

dedek

babica

očetova sestra

dedek

oče

mama

Evin brat

Eva

babica

mamin brat

mamin brat

jaz

ZA PONOVITEV PA ENA PESMICA! S tem, kar si se danes naučil/a, je povezana tale pesmica. O čem pripoveduje, lahko ugotoviš s pomočjo nalepke na zadnji strani delovnega zvezka.

Mama je od vseh ljudi najboljša na svetu, ker se mi rada smeji in ker je par očetu.

(Niko Grafenauer)

26

2 Prazniki so spet tukaj NEKAJ PA O TEM ŽE VEM! 1. Kako si včeraj preživel svoj dan?

A. Kratko ga opiši.

B. S kom si ga preživel/a?

C. Ali si dan preživel delavno ali si počival/a?

NAUČIL SE BOM ŠE NEKAJ NOVEGA!

2. Preživetje ljudi je bilo vedno povezano z delom.

A. Med spodaj navedenimi besedami z rdečo barvico pobarvaj tiste, ki jih lahko povežemo z delom.

POUK

IZLET ZABAVA

SLUŽBA

BUDILKA

SPREHOD TOČNOST

ŠPORT PLES

URNIK

BRANJE

B. Med navedenimi besedami z modro barvico pobarvaj tiste, ki jih lahko povežemo s prostim časom.

C. Delo v družini si družinski člani ponavadi razdelijo. Katera dela si v tvoji družini razdelite, tako da jih vsak opravi nekaj? Zapiši jih.

!

1. OČE

pokosi travo na vrtu, opere avto

2. MAMA

skuha kosilo, opravi nakupe v trgovini

3. BRAT ali SESTRA

mi pomagata pri domači nalogi

4. JAZ

pospravim sobo, pomagam mami pri nakupu v trgovini

Dan, ko se dela, imenujemo zaposleni, gredo v službo, otroci pa v

delavnik šolo

. Odrasli, ki so .

27

!

prosti

Čas, ki ga preživimo, kot si želimo, imenujemo

veseli

Delamo tisto, kar nas najbolj

čas.

.

3. S pomočjo besed v nalogi 2 kratko opiši, kako ti preživiš delavnik in prosti čas.

Kaj je največja razlika med njima?

4. Poleg delavnika in prostega časa, poznamo tudi praznike. Vsako leto praznujemo mnoge državne praznike.

A. S črto poveži državne praznike s časom, ko jih praznujemo, in z njihovim značilnim praznovanjem.

Krašenje grobov, prižiganje sveč in spominjanje mrtvih.

1. maj

ETO OVO L

N

8. febr

uar

Praznik, ko se spominjamo smrti največjega slovenskega pesnika.

PRAZNIK D

ELA

1. november PREŠ

ERNO V DAN

Začetek novega koledarskega leta.

15. avgu

st

Prirejanje proslav v spomin na dogodek, ko so delavci v preteklosti zahtevali 8-urni delavnik.

Praznujemo spomin na Primoža Trubarja, ki je napisal prvo knjigo v slovenskem jeziku.

28

IJE

ORMAC

F DAN RE

TVIH

DAN MR

31. oktober

ar

1. janu

!

dogodke

Ko praznujemo, obujamo spomine na pomembno vplivali na razvoj naše družbe. Poznamo in

državne

, ki so

družinske

praznike.

5. V družini pogosto praznujemo družinske praznike.

A. Poimenuj štiri družinske praznike in jih zapiši v preglednico.

B. Nato kratko opiši vsakega od njih.

A.

krst

rojstni dan

poroka

zaključek osnovne šole

B.

kristjani sprejemajo

se spomnimo dneva,

fant in dekle se

veselimo se uspešnega

novega vernika

ko smo se rodili

odločita za skupno

zaključka osnovne

življenje

šole

6. Kateri družinski praznik najraje praznuješ? Pojasni, zakaj.

ZA PONOVITEV PA ENA PESMICA! S tem, kar si se danes naučil/a, je povezana tale pesmica. O čem pripoveduje, lahko ugotoviš s pomočjo nalepke na zadnji strani delovnega zvezka.

Pridi, zima, pridi božič, čakamo te, beli sneg, da gremo na bele steze in s sanmi na beli breg.

Pridi, zima, z Dedkom Mrazom, čakamo te, beli sneg, mrzle roke, topla srca, radost nam žari v očeh.

(Janez Bitenc)

29

3 Šege in navade NEKAJ PA O TEM ŽE VEM! 1. Se spomniš svojega rojstnega dne? Kako si ga praznoval?

A. Pobarvaj pravilne rešitve z rdečo barvico.

S PRIJATELJI SMO PELI PESMICE.

OKRASIL SEM DREVO.

MAMA JE SPEKLA TORTO.

BILI SMO ŽALOSTNI IN SMO JOKALI.

PRIJATELJI SO MI PRINESLI DARILA.

B. Kaj praznujemo na rojstni dan?

Obletnico svojega rojstva.

NAUČIL SE BOM ŠE NEKAJ NOVEGA!

!

Praznike praznujemo na različne načine, ki jih predstavljajo različne šege in navade. Poznamo: •

življenjske

•

letne

• šege in navade

šege in navade ali koledarske šege in navade

ob delu

2. Največ šeg in navad je povezanih z letnimi časi. Praznovanje velike noči je velik praznik kristjanov ter začetka pomladi.

A. V kvadratke zapiši štiri navade in šege ob praznovanju velike noči.

1. Naredimo butarico.

2. Barvamo jajca.

3. Jemo potico in šunko s hrenom.

4. Na velikonočno jutro se udeležimo procesije.

30

B. Ena izmed navad ob veliki noči je, da se pobarva jajca. Pobarvaj ali okrasi jajca na sliki.

3. Navade in šege v poletnem času so bile nekoč povezane s kmečkimi opravili, na primer s košnjo in žetvijo.

A. Preberi zapis o košnji in žetvi nekoč.

B. Katero vrsto šeg ali navad opisuje? Obkroži pravilni odgovor.

Prva košnja se začne maja, žetev pa konec junija, ko dozori ječmen. Žetev pšenice se navadno prične 25. julija (ob svetem Jakobu). Nekoč so bile žanjice praznično oblečene. Žetev je bila opravilo cele vasi, saj so po zaključku dela pri enem kmetu odšli delat k drugemu.

ŽIVLJENJSKO ŠEGO ALI NAVADO

LETNO ALI KOLEDARSKO ŠEGO

ŠEGO ALI NAVADO PRI DELU

C. Zakaj meniš, da se opisane šege in navade niso ohranile do danes?

Ker se je spremenilo delo (strojno).

4. V spodaj zapisanem besedilu je opisana zelo razširjena šega in navada. Predstavi jo z risbo.

Med najstarejše in vsekakor za marsikaterega otroka najbolj doživete običaje spada miklavževanje. Mladi in neporočeni fantje iz vasi se na predvečer sv. Miklavža (5. decembra) napravijo v “parkeljne”, njihov vodja pa v sv.

Miklavža. Ko se zmrači, hodijo od hiše do hiše in obdarujejo otroke. Včasih so dobili otroci za darilo jabolko, orehe, suhe fige in šibe. Danes se med darili poleg nahajajo spadajo tudi različne igrače.

31

5. Primerjaj praznike med seboj.

A. Kdaj praznujemo? Pobarvaj datume.

B. Kako praznujemo? Obkroži pravilne rešitve.

1

BOŽIČNI PRAZNIKI

PRVOMAJSKI PRAZNIKI

December

Maj

2

3

4

5

6

7

8

3

4

5

6

7

1

2

8

9 10 11 12 13 14

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28

22 23 24 25 26 27 28

29 30 31

29 30 31

• OKRASIMO DREVO • POVABIMO SORODNIKE • SPEČEMO TORTO • PRIŽGEMO SVEČE • PODARIMO DARILA

15 16 17 18 19 20 21

• OKRASIMO DREVO • POVABIMO SORODNIKE • SPEČEMO TORTO • PRIŽGEMO SVEČE • PODARIMO DARILA

• OBIŠČEMO PRIJATELJE

• OBIŠČEMO PRIJATELJE

• NAZDRAVIMO

• NAZDRAVIMO

• ZAPOJEMO

• ZAPOJEMO

• SI VOŠČIMO

• SI VOŠČIMO

• GREMO NA PROSLAVO

• GREMO NA PROSLAVO

• RECITIRAMO PESMI

• RECITIRAMO PESMI

• POSTAVIMO MAJSKO DREVO

• POSTAVIMO MAJSKO DREVO

ZA PONOVITEV PA ENA PESMICA! S tem, kar si se danes naučil/a, je povezana tale pesmica. O čem pripoveduje, lahko ugotoviš s pomočjo nalepke na zadnji strani delovnega zvezka.

Sneži, sneži in Dedek Mraz čez polje v vas s sanmi hiti med nas.

Veselje, smeh razlega se in k dedku vse, po vseh poteh zdaj gre.

Pripeljal nam je sladkarij in drobnarij.

Vse to nam sam deli.

O, hvala ti, naš Dedek Mraz! Še pridi v vas, smo pridni ves čas.

(P.Mihelčič)

32

REŠI KRIŽANKO IN DOBIL BOŠ GESLO, KI JE ODGOVOR NA VPRAŠANJE: Kateri čas v letu imajo učenci najraje?

1. Kateri praznik praznujemo, ko se našemimo v maškare?

2. Prvega in drugega januarja praznujemo 3. Ko barvamo pirhe praznujemo

veliko

novo

leto

noč

4. Dan boja proti okupatorju praznujemo meseca

.

.

aprila

.

5. Kateri državni praznik praznujemo junija?

6. Rojstni dan je

družinski praznik.

7. V mesecu avgustu praznujemo

veliki

šmaren

decembra

8. Božiček in Dedek Mraz nas obiščeta meseca

prešernov

9. Slovenski kulturni dan praznujemo na

. .

dan.

geslo

3

5

D

A

N

V

D

E

R

L

I

1

P

U

S

T

L

E

T

A

2

N

O

V

O

K

O

N

O

Č

4

A

P

R

I

L

O

Ž

A

V

N

O

S

T

I

6

D

R

U

Ž

I

N

S

7

V

E

L

I

K

I

Š

M

A

R

E

D

E

C

E

M

B

R

A

E

Š

E

R

N

O

V

9

P

R

K

I N

33

PONOVIMO Največ dni v letu je takšnih, ko starši delajo v službi in Eva je narisala risbico. otroci obiskujejo šolo. Rečemo jim

delavniki

do?

Kdaj praznujemo predstavljeno šego ali nava

.

Dan, ko ne delamo, temveč praznujemo, pa imenujemo

praznik

.

izlet, obisk

Odidemo na

,

sorodniki, prijatelji

obiščejo nas

darila

, dobimo .

Kako ti praznuješ to šego? ?

Poznamo različne praznike: •

družinski

prazniki: krst, rojstni dan,

poroka •

god

,

državni

prazniki, ko se spomnimo pomembnih

oseb

dan državnosti (25. dan samostojnosti (26.

Ob državnih praznikih izobesimo 34

dogodkov

ali

februar

iz preteklosti: Prešernov dan (8. praznik dela (1.

…

maj

),

),

junij

),

december

)…

zastavo

.

skupnega

Družina je oblika

življenja.

sorodstvene vezi

Člane družine povezujejo

posvojitev

sorodstvo, poroka ali

prikazuje risbica? šego in navado p Katero šeg

velike

različno

. Družine so .

V družinah se vedno dogajajo spremembe:

razvezo

• starši se včasih odločijo za ali ločitev;

• včasih si mama ali oče poiščeta novega partnerja in se ponovno

poročita

;

odselijo

• ko otroci odrastejo, se od doma in si ustvarijo svoj dom; • ko ostarimo, se naše življenje konča s

smrtjo

.

Avtorica risbice: Sandra Murgelj, OŠ Otočec, NG Junior, maj 2006

dela

Delavnik je dan, ko se Odrasli gredo v

službo

pa v

šolo

. , otrocii .

prosti čas

Ko delo prekinemo, imamo

. To je čas, ko se

igramo

,

beremo knjige, se ukvarjamo s

športom

.

35

1 Orientiramo se NEKAJ PA O TEM ŽE VEM! 1. Predstavljaj si, da živiš v hiši, označeni s črko A. A. Tvoja sestra želi obiskati sošolko, ki živi v hiši, označeni s črko B. Zapiši, kako ji boš opisal/a pot, po kateri lahko pride do sošolkine hiše.

B. Sestrino pot vriši na sliko.

B Ko stopi iz hiše, se mora obrniti na

desno

. Pot vodi po

vijugasti

cesti, dokler ne pride

mosta

do

, ki vodi

čez reko. Nato pot nadaljuje do velike , pri kateri zavije na

levo

. Na križišču pri prvi

desno

ulici zavije na

A

!

cerkve

orientiramo

Ko določamo položaj točke, kjer se tisti hip nahajamo, se Pri tem si lahko pomagamo z: •

objekti

v okolici,

• naravnimi

znaki

,

• različnimi

pripomočki

.

NAUČIL SE BOM ŠE NEKAJ NOVEGA

2. V naravi se lahko orientiramo z različnimi znamenji.

A. Ob slikah zapiši, katero znamenje v naravi prepoznaš.

36

.

.

sonce

mah

letnice

zvezda severnica

B. Pomisli, ali so znamenja v naravi vedno zanesljiva za orientacijo. Pojasni svoj odgovor.

Ne, niso zanesljiva, ker lahko različni naravni dejavniki vplivajo nanje in jih spreminjajo.

3.

A. B. C.

Ko se orientiramo, položaj točke določamo glede na strani neba.

Z rdečo barvico zapiši glavne strani neba.

Z modro barvico zapiši stranske strani neba.

Strani neba označujemo tudi s kraticami v angleškem jeziku.

Dopiši glavnim stranem neba ustrezne angleške kratice (N, E, S, W).

S (N) SZ

SV V (E)

Z (W)

JV

JZ J (S)

37

!

glavne

Poznamo

in

stranske

strani neba.

4. Kompas je naprava, ki nam pomaga pri orientaciji.

A. S puščicami označi tiste dele, ki jih poznaš na kompasu, in jih poimenuj.

strani neba magnetna igla, ki kaže sever

severu

B. Rdeče obarvan del magnetne igle se vedno obrne proti

!

Najnatančneje se orientiramo s pomočjo

zemljevida

kompasa

.

in

.

5. Danes za orientacijo uporabljamo tudi različne navigacijske naprave.

A. Katero napravo lahko vidiš na sliki?

GPS = navigacijska naprava B. Opiši njeno delovanje.

S pomočjo satelita nas vodi do želenega kraja.

ZA PONOVITEV PA ENA UGANKA! S tem, kar si se danes naučil/a, je povezana tale uganka. O čem pripoveduje, lahko ugotoviš s pomočjo nalepke na zadnji strani delovnega zvezka.

Zjutraj brez budilke se zbudi, brez uspavanke zvečer zaspi.

A čez dan?

Hodi brez nog po nebu naokrog.

38

2 Povečajmo ali pomanjšajmo NEKAJ PA O TEM ŽE VEM! 1. Zamisli si, da letiš po zraku kot ptič. Hiše pod seboj vidiš drugače, kot če se mimo njih pelješ v avtomobilu. Nariši, kako vidiš hiše iz zraka.

– so majhne – videti so kot škatlice ...

!

letalske

Fotografije, narejene v zraku, imenujemo

fotografije.

NAUČIL SE BOM ŠE NEKAJ NOVEGA!

2. Oglej si prikaz pokrajine na sliki. Pojasni, kaj vidiš na sliki.

!

•

hišo (1)

•

vrtno hišo (2)

•

drevesa (3)

•

reko (4)

•

polje (5)

•

travnik (6)

(1) (2)

(6)

(3) (4)

(5)

S pogledom od zgoraj vidimo predmete ali stavbe v podobi, ki jo imenujmo

tloris

. Uporabljamo jo za risanje načrtov

krajev

in

stanovanj

.

39

3. S tlorisom lahko prikažemo razporeditev predmetov v prostoru s pogledom od zgoraj navzdol. Nariši razporeditev predmetov v sobi, ki jo prikazuje slika: omare, posteljo, mizo ...

4. Predmetov ne moremo vedno narisati v velikosti, kot jih vidimo.

A. Obkroži pravilni odgovor.

Predmet na sliki je: a) pomanjšan b) povečan

Predmet na sliki je: a) pomanjšan b) povečan

!

Predmete pomanjšamo, ker

so preveliki, da bi jih na listu prikazali v naravni velikosti .

Predmete povečamo, ker

so tako majhni, da jih s prostim očesom težko vidimo .

40

5. Pomanjšane predmete rišemo v merilu.

A. Nariši radirko v merilu 1 : 1.

B. Zdaj nariši radirko v merilu 1: 2.

C. Primerjaj obe risbi med seboj. Zakaj je potrebno uporabljati merilo?

Da vemo, za koliko smo predmet pomanjšali ali povečali.

!

naravi

Merilo na zemljevidu nam pove, kolikšni razdalji v ustreza določena razdalja na

zemljevidu

.

ZA PONOVITEV PA ENA PESMICA! S tem, kar si se danes naučil/a, je povezana tale pesmica. O čem pripoveduje, lahko ugotoviš s pomočjo nalepke na zadnji strani delovnega zvezka.

Hiša je zelo velika, hiše se nebo dotika, k hiši vodijo stopnice.

Hišo čuvajo cvetlice, v hiši naredimo pod, s hišo gremo na sprehod.

(Niko Grafenauer)

41

3 Kaj prikazuje zemljevid NEKAJ PA O TEM ŽE VEM! 1.

A. B. C.

Na sliki je prikazano ozemlje Republike Slovenije.

Na sliki označi strani neba in zapiši sosednje države.

V katerem delu države glede na strani neba ležijo: Maribor, Nova Gorica in Novo mesto?

Pomisli, katere so najbolj prepoznavne lastnosti naše države.

Vriši dve na karto.

SV

S

SZ

AVSTRIJA

ITALIJA

MADŽARSKA

SV MARIBOR

CELJE

Z

V

Z NOVA GORICA

LJUBLJANA

HRVAŠKA NOVO MESTO

JZ

JV JV

KOPER

J HRVAŠKA NAUČIL SE BOM ŠE NEKAJ NOVEGA!

2. Pri orientaciji danes največkrat uporabljamo zemljevide. Poznamo različne zemljevide.

Pod sliko zapiši: A. kakšne vrste zemljevid je na sliki, B. v katerem primeru bi potreboval zemljevid na sliki.

42

A.

planinski zemljevid

B.

ko gremo na izlet

!

A.

avtomobilski zemljevid

B.

ko se peljemo iz kraja v kraj

zemljino površje

Na zemljevidu je na ravni površini prikazano .

3. Žan je bil s starši na obisku v Slovenj Gradcu. Ko so si ogledovali mesto, so si pri orientaciji pomagali z načrtom mesta.

A. S pomočjo načrta mesta odgovori na vprašanja: • V katerem delu mesta je, glede na strani neba, Koroška ulica?

jugozahodnem

• V katerem delu mesta je, glede na strani neba, avtobusna postaja?

severovzhodnem

• Kako so na načrtu označene javne zgradbe? Naštej tri.

bolnišnica pošta zdravstveni dom • Kako so označena parkirišča? Koliko jih je v mestu?

S črko P; skupaj jih je 12.

• Koliko bolnišnic se nahaja v mestu?

2

B. Na načrtu označi pot, po kateri bi z avtomobilom prišel od pošte do zdravstvenega doma.

43

!

značilnosti

Načrt kraja nam pomaga spoznati

kraja.

4. Posamezni objekti so na zemljevidu prikazani z dogovorjenimi znaki, ki so razloženi v legendi. V učbeniku na strani 27 si oglej izsek zemljevida in njegovo legendo.

A. K vsakemu objektu nariši dogovorjeni znak, tako kot je prikazan na zemljevidu in v legendi (v učbeniku, stran 27).

Glavna cesta

Železnica

Mednarodno letališče

Pristanišče

Mednarodni mejni prehod Zemljevid v učbeniku na strani 27 je narisan v merilu 1:1000.000.

B. Koliko km v naravi je 1 cm na zemljevidu?

!

naslov

Vsak zemljevid ima

dogovorjene avtorja

,

merilo

,

znake, mrežo

in

legendo

,

datum

,

,

.

ZA PONOVITEV PA ENA PESMICA! S tem, kar si se danes naučil/a, je povezana tale pesmica. O čem pripoveduje, lahko ugotoviš s pomočjo nalepke na zadnji strani delovnega zvezka.

Kje stanuješ, mala miška?

Kje stanuješ, kje domuješ? kje je tvoja mala hiška?

Tam stanujem, kjer ni mačke.

Tam stanujem, tam domujem, kjer ne pridem v njene tačke.

44

4 Kako varna je naša pot v šolo NEKAJ PA O TEM ŽE VEM! 1. Nariši in opiši opremo, ki jo moraš imeti kot pešec za varno pot.

RUMENA RUTICA

KRESNIČKA

SVETLA JAKNA

da voznike opozori name

da ponoči zasveti

da voznike opozori name

NAUČIL SE BOM ŠE NEKAJ NOVEGA!

2. V prometu se moramo zavedati nevarnosti na cesti ter poskrbeti, da upoštevamo pravila.

S številkami od 1 do 5 po vrsti označi, kako pravilno prečkamo cesto.

4 3 2 1 5 !

Prečkam cesto.

Pogledam na levo in desno ter se prepričam, če so se vozila ustavila in če je cesta prosta.

Počakam na zeleno luč na semaforju.

Ustavim se na prehodu za pešce.

Med prečkanjem ceste ponovno preverim, če je cesta še vedno prosta.

Za varnost v prometu moramo primerno poskrbeti

vsi udeleženci v prometu

.

45

3. Zapiši nekaj sporočil za varno pot v šolo.

• • • S sošolci zberite in nalepite pomembna sporočila na dogovorjenih mestih, da jih bodo videli tudi drugi.

4. Oglej si sliko.

znak za ovinek na levo

B

znak za pešce

znak za odcep na desno A

A. Si pešec na cesti in moraš priti od točke A do točke B. Opiši svojo pot.

• najprej moram prečkati cesto • nadaljujem po glavni cesti, zavijem desno • ponovno prečkam cesto B. Katera pravila moraš na svoji poti upoštevati? Zapiši jih.

Pravila za prečkanje ceste.

C. Kateri prometni znak bi po tvojem mnenju moral stati na mestu kvadratka? Nariši ga v prazen kvadrat. Svojo odločitev pojasni.

46

!

prometna

Prometni znaki nas opozarjajo na

pravila.

5. Slika prikazuje stezo, za označitev katere se odloča vedno več mest v Sloveniji.

A. Čemu je namenjena označena steza?

kolesarjem

B. Kdo po tej stezi ne sme voziti?

avtomobili, motorji

C. Kdo po tej stezi ne sme hoditi?

pešci

6. Po radiu, televiziji ali na medmrežju poišči prometne informacije. Kaj vse povedo o razmerah na cesti?

Kje se je zgodila prometna nesreča, kje so zastoji na cesti.

ZA PONOVITEV PA ENA PESMICA! S tem, kar si se danes naučil/a, je povezana tale pesmica. O čem pripoveduje, lahko ugotoviš s pomočjo nalepke na zadnji strani delovnega zvezka.

Prometni znaki so mi pravi spaki.

A če bi jih ne bilo, bi promet ne potekal varno, hitro in lahko.

(Matej Krajnc)

47

PONOVIMO Eva je narisala risbico.

nahajamo

.

Ali so objekti na risbi pomanjšani ali povečani?

Orientacija pomeni določiti mesto, kjer se Pri tem si lahko pomagamo:

objekti

•z

v okolici,

• z znamenji v

naravi

,

• z različnimi

pripomočki

.

Najnatančneje se orientiramo s pomočjo

zemljevida

.

in navigacijskimi

napravami

.

Kompas je naprava, ki ima posebno

magnetno

Ali je risba narisana v tlorisu?

iglo, katere rdeče obarvan

severu

del vedno kaže proti

.

objektih

Ko se odpravimo od doma v šolo, se orientiramo po

prometna

Pri tem je pomembno, da upoštevamo Nanje nas opozarjajo tudi

.

prometni

pravila.

znaki.

Najpomembnejša prometna pravila so:

je cesta prosta

• pri prečkanju ceste se prepričamo, da

varnostni

• v avtomobilu uporabljamo

in

svetlečimi

telesi;

• kadar se vozimo s kolesom ali rolerji, se zaščitimo s in 48

ščitniki

pas;

svetlimi

• v slabem vremenu voznike opozorimo nase s

.

;

čelado

oblačili

Glavne strani neba so:

Katere objekte lahko prepoznaš na risbi?

•

sever

( angleško NORD),

•

jug

(angleško SOUTH),

•

zahod

(angleško WEST),

•

vzhod

(angleško EAST).

ja,

Avtor risbice: Boštjan Pintar, OŠ Ivana Grobar PŠ Bukovica, NG Junior, februar 2006

Ko gledamo iz zraka, vidimo pokrajino v drugačni podobi.

tloris

• Predmet ali stavbo vidimo v podobi, ki se imenuje

letalske

• Fotografije iz zraka imenujemo

;

fotografije.

Ker predmetov ne moremo na listu vedno narisati v njihovi resnični velikosti, jih: •

pomanjšamo

•

povečamo

: prikažemo jih veliko manjše, : prikažemo jih veliko večje.

zemljino površje

Zemljevid prikazuje

avtomobilske

zemljevide:

turistične

na ravni ploskvi. Poznamo različne ,

planinske mestne

ter

legendo

Vsak zemljevid ima naslov, datum, avtorja,

merilo

,

dogovorjene znake

.

mrežo

, načrte. , in

49

1 Kje leži moj domači kraj NEKAJ PA O TEM ŽE VEM! 1. Moj domači kraj se imenuje:

A. Nariši kraj v katerem živiš in objektom na sliki pripiši njihova imena.

B. Svojo risbo primerjaj z risbo sošolca ali sošolke, ki živita v istem kraju. Po čem se razlikujejo vaše risbe domačega kraja?

C. Po čem je znan tvoj domači kraj? Č. Opiši lego svojega domačega kraja tako, da pri pravilni trditvi vpišeš križec.

Moj domači kraj leži:

!

v dolini

na pobočju vzpetine

sredi ravnine

ob reki

ob morju

ob križišču prometnih poti

na vrhu hriba

pod visokimi gorami

ob železnici

zemljine površine

Kraj je večji ali manjši del .

50

2. O nastanku krajev krožijo med ljudmi različne zgodbe. Nekatere so pravljične, nekatere pa so takšne, da so resnično povezane z nastankom kraja.

Ali poznaš zgodbo o nastanku tvojega kraja? Zapiši jo.

NAUČIL SE BOM ŠE NEKAJ NOVEGA!

3. Na nastanek kraja navadno vpliva več vzrokov.

A. Zapiši tri vzroke.

•

oblika zemljinega površja

•

trgovina in promet

•

zadostne obdelovalne površine

B. Kateri vzrok za razvoj kraja lahko razbereš v zapisu na desni? Morda lahko ugotoviš, kateri kraj v Sloveniji je opisan?

Celje je nastalo, ker je prebivalcem nudilo

Prva naselbina se je pojavila pred okoli 3500 leti. Kraj je bil najprej znan pod imenom Keleja, kar pomeni zaklonišče ali zavetišče. Pred 2000 leti so kraj osvojili Rimljani, ki so ga preimenovali v Celeia. Takrat je bilo to bogato in gosto naseljeno mesto. Zavarovano je bilo z obzidjem in stolpi.

zavetje.

C. V nekaterih krajih na njihov nastanek kažejo posebni znaki (imenujemo jih grbi).

Razmisli, na katero značilnost kraja kaže znak na desni.

Da ima kraj grad in da je nekoč v Škofji Loki živel črnec, ki ga je tamkajšnji zemljiški gospod dobil v dar iz Ogleja.

!

Kraji v Sloveniji imajo različno od

zemljinega

lego

, ki je odvisna

površja, na katerem so kraji nastali.

51

4. Nalogo reši s pomočjo sheme v učbeniku na strani 31.

A. Ustrezno pobarvaj spodnji prikaz Zemljinega površja: A gorovje obarvaj sivo, B hribovje temno rjavo, C gričevje svetlo rjavo, Č kotlino temno zeleno in D nižino svetlo zeleno.

B. Na črte zapiši ime pobarvanega tipa površja.

C. Nato fotografije, ki prikazujejo značilne podobe Zemljinega površja, s črto poveži s površjem na shemi. Č. Z X na shemi označi, kje bi si najraje postavil hišo. Pojasni svojo odločitev.

G O R O V J E H R I B O V J E G R I Č E V J E K O T L I N A N I Ž I N A ZA PONOVITEV PA ENA PESMICA! S tem, kar si se danes naučil/a, je povezana tale pesmica. O čem pripoveduje, lahko ugotoviš s pomočjo nalepke na zadnji strani delovnega zvezka.

Na planin'cah luštno biti, tam dosti mleka piti.

Pastir pa prav': juhej juhej!

Na planincah luštno je.

52

2 Dejavnosti v mojem domačem kraju NEKAJ PA O TEM ŽE VEM! 1.

A. B. C.

Sosede in sorodnike, ki živijo v tvojem kraju, povprašaj, katere poklice opravljajo.

Njihova imena vpiši v spodnjo tabelo glede na to, v katero dejavnost sodi njihov poklic.

Z rdečo barvico obkroži tisto dejavnost, pri kateri si zapisal največ imen.

Z modro barvico obkroži tisto dejavnost, s katero bi se sam želel ukvarjati.

Obdelovanje zemlje Delo v tovarni Obrtnik Delo v trgovini Delo v šoli Delo v pisarni Drugo (dodaj dejavnost)

Č. Pojasni pojem:

Dejavnost je delo, s katerim se ljudje preživljajo.

!

Dejavnosti, s katerimi se ljudje preživljajo, imenujemo

gospodarske

dejavnosti.

NAUČIL SE BOM ŠE NEKAJ NOVEGA!

2. Poznamo številne gospodarske in negospodarske dejavnosti. Zapiši po tri primere enih in drugih.

GOSPODARSKE DEJAVNOSTI

NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI

•

kmetijstvo

•

izobraževanje

•

rudarstvo

•

znanost

•

industrija

•

zdravstvo 53

!

kmetijstvo

Ena najstarejših dejavnosti je naloga je pridelava

hrane

. Njegova glavna .

3. Kmetijska dejavnost se deli na različne panoge.

A. K vsaki sliki pripiši, s katero kmetijsko dejavnostjo je povezano živilo na sliki.

B. Pobarvaj tista živila na slikah, ki jih zelo rad/a ješ.

ribištvo

živinoreja

živinoreja

sadjarstvo

poljedelstvo

vinogradništvo

4. Zemljo danes največkrat obdelujejo s stroji.

A. Katere kmetijske stroje pri tem uporabljajo? Navedi jih.

Traktor, kosilnica, kombajn ...

B. Če imate doma vrt, opiši, kako obdelate zemljo na vrtu.

Ročno, s pomočjo manjših strojev.

C. Danes je zelo pomembna pridelava zdrave, ekološko pridelane hrane. Pojasni, kako pridelujemo zdravo hrano.

Ne uporabljamo škropiv in umetnih gnojil.

54

!

Rudarstvo je pridobivanje naravnih (zemeljskih) bogastev, na primer

železove rude

premoga

in

zemljo

, ki ležijo pod

ali nad njo (podzemni kop, dnevni kop).

5. Rudarstvo je zelo stara dejavnost.

A. Primerjaj kako je potekalo izkopavanje rude nekoč in kako poteka danes.

Nekoč: ročno izkopavanje, vagone so vlekli ljudje ali živali.

Danes: uporaba strojev, električni vagoni

B. Zapiši, katere vrste rud poznaš in katere izdelke iz njih izdelujejo.

Železova ruda – železno orodje, stroji, baker – cevi ...

C. Razmisli, zakaj danes rudarjenje ni več najbolj pomembna gospodarska dejavnost.

Ker železo kot surovino nadomeščajo nove surovine.

ZA PONOVITEV PA ENA PESMICA! S tem, kar si se danes naučil/a, je povezana tale pesmica. O čem pripoveduje, lahko ugotoviš s pomočjo nalepke na zadnji strani delovnega zvezka.

Orjemo, orjemo polje široko, režemo, režemo brazde globoko.

Sejemo, sejemo zlato pšeničko, žanjemo, žanjemo jo za potičko.

(Anica Černejeva)

55

3 Industrija v mojem domačem kraju NEKAJ PA O TEM ŽE VEM! 1. V tvojem domačem kraju ali njegovi bližini verjetno deluje kakšno industrijsko podjetje (tovarna ali delavnica). Zapiši, kar veš o tem podjetju, tako da izpolniš kvadratke ob sliki.

Kako se podjetje imenuje?

Koliko delavcev je zaposlenih?

Katere surovine uporabljajo za izdelavo izdelkov?

Navedi 3 izdelke, ki jih izdelujejo.

NAUČIL SE BOM ŠE NEKAJ NOVEGA!

!

Industrija je dejavnost, kjer iz različne

izdelke

surovin .

2. Delo v tovarni danes poteka s pomočjo strojev ali robotov.

A. Opiši, kako poteka delo v tovarni na sliki.

S pomočjo strojev in računalnika.

B. Delo v tovarni je lahko tudi nevarno.

Na katere nevarnosti opozarjajo znaki na sliki?

Da se ne smeš dotikati strojev; na hrup.

56

izdelujejo

3. Reši nalogo tako, da industrijski panogi dopišeš surovine, ki so potrebne zanjo, ter izdelke, ki jih izdelujejo. surovine:

!

vrsta industrijske panoge:

izdelki:

moka, meso

ŽIVILSKA INDUSTRIJA

testenine, pecivo, salame ...

volna, bombaž

TEKSTILNA INDUSTRIJA

obleke, perilo, brisače ...

les

LESNA INDUSTRIJA

pohištvo, okna, vrata

celulozna vlakna

PAPIRNA INDUSTRIJA

papir, karton, bankovci ...

jeklo (topljena železova ruda)

STROJNA INDUSTRIJA

stroji in njihovi deli

jeklo, aluminij, plastika

AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA

avtomobili in njihovi deli

V tovarnah delo poteka hitreje, zato izdelajo veliko

industrijskih

izdelkov.

4. Izdelke pa izdelujejo tudi obrtniki. Njihovo delo je drugačno kot v industriji.

A. Primerjaj delo v tovarni z delom obrtnika.

Izdelava izdelka Hitrost izdelave izdelka Vrste izdelkov

DELO V TOVARNI

DELO OBRTNIKA

veliko število

manj izdelkov

hitro

počasneje

veliko različnih

manj izbire 57

B. Razmisli, v čem je prednost obrtniškega dela.

Bolj natančno delo; izdelek je prilagojen željam kupca.

C. Če bi bil obrtnik, kaj bi izdeloval? Opiši, kako bi delal.

!

Obrtniki izdelujejo različne predmete in izdelke s spretnostjo

svojih rok

in z različnimi orodji ali stroji.

5. Najbolj razširjene obrti na Slovenskem so predstavljene s slikami.

A. Pod vsako sliko zapiši, katero obrt prikazuje.

lončarstvo

suhorobarstvo

pletarstvo

kljekarstvo

ZA PONOVITEV PA ENA PESMICA! S tem, kar si se danes naučil/a, je povezana tale pesmica. O čem pripoveduje, lahko ugotoviš s pomočjo nalepke na zadnji strani delovnega zvezka.

Nogo ima zelo visoko, na vrhu nje pa dolgo roko, da vedno na pravo mesto dostavi vse, kar potrebno je pri zidavi.

(Andrej Rozman Roza)

58

4 Storitvene dejavnosti v mojem domačem kraju NEKAJ PA O TEM ŽE VEM! 1. Skoraj v vsakem kraju lahko najdemo tudi dejavnosti, pri katerih delavci za stranke opravijo neko naročeno delo.

A. Na spodnji sliki dopiši pri posameznih znakih, katere tovrstne dejavnosti prikazujejo.

B. Če tovrstna dejavnost obstaja tudi v tvojem kraju, ob zapisu naredi kljukico ✓.

šola pekarstvo

vrtec mesarstvo trgovina šiviljstvo frizerstvo pošta gostilna čevljarstvo C. Pojasni pojem:

Storitev je dejavnost, ki jo ljudje opravijo za druge ljudi in pri tem uporabijo svoje znanje.

NAUČIL SE BOM ŠE NEKAJ NOVEGA!

!

Storitve so dejavnosti, ki so

plačamo življenje, zato jih ljudje opravljajo kot

naročene

in jih ljudje navadno

. Potrebujemo jih za

poklic

vsakdanje .

59

2. Storitvene dejavnosti so številne.

A. Pobarvaj tiste dejavnosti, ki jih štejemo med storitvene dejavnosti.

RAČUNALNIŠKI SERVIS

TOVARNA TEKSTILA

CIJA TURISTIČNA AGEN RUDARSTVO

MOBILOV POPRAVILO AVTO

FRIZERSTVO

POPRAVILO ČEVLJEV

SEKANJE LESA V ODVOZ ODPADKO BANKA

TRGOVINA

PIRJA PRIDELAVA KROM

B. Pojasni, kako zgoraj naštete storitvene dejavnosti prepoznaš v tvojem domačem kraju.

Po posebnih oznakah.

!

Nekatere storitve so sestavni del našega dela in bivanja, na primer navadno

trgovina, banke navadno

, druge storitve pa lahko naročimo, na primer

popravilo računalnika ali avtomobila

.

3. Storitvena dejavnost, ki jo gotovo dobro poznaš, je trgovina.

A. Kratko opiši delo trgovk in trgovcev.

Prodajajo različno blago.

B. Od kod prihajajo izdelki, ki jih prodajajo v trgovini?

Iz tovarn v okolici ali v oddaljenih krajih.

C. Navedi nekaj živil in izdelkov, ki jih lahko kupimo v supermarketu.

Kruh, meso, jogurt, mleko, sladkarije ...

Kuhinjski pribor, čistila, posodo ...

4. Pojasni pojem:

Trgovski center ali nakupovalno središče je kraj, kjer se nahaja veliko raznovrstnih trgovin.

60

!

nakupe

V trgovini opravimo vsakodnevne

.

Poznamo različne vrste trgovin. Turizem pa je storitvena dejavnost, ki ponuja usluge

turistom

.

5. Na sliki je ena od storitvenih dejavnosti.

A. Dopolni miselni vzorec.

Kje v Sloveniji je razvita ta dejavnost?

Zapiši ime dejavnosti.

v panonski nižini

zdraviliška dejavnost

Zapiši, katere usluge nudijo v tej dejavnosti svojim gostom.

kopanje v termalni vodi, zdravljenje ...

6. Spodaj navedenim ustanovam dopiši storitve, ki jih nudijo strankam.

ZDRAVSTVENI DOM

nudi zdravstveno pomoč bolnim

BANKA

shranjuje in posoja denar

ŠOLA

izobražuje

KNJIŽNICA

posoja knjige na dom

ZA PONOVITEV PA ENA PESMICA! S tem, kar si se danes naučil/a, je povezana tale pesmica. O čem pripoveduje, lahko ugotoviš s pomočjo nalepke na zadnji strani delovnega zvezka.

Pride krava v trgovino, založeno res obilo, bulji v porcelan, zlatnino, milo, ure, torbe, svilo, v dolgem repu z repom maha, dokler prodajalka plaha le ne vpraša čudno kravo: »Krava, prosim, kaj želijo? Kar želijo, to dobijo.« 61

5 Skrbim za čistost in urejenost mojega kraja NEKAJ PA O TEM ŽE VEM! 1. V domačem kraju si gotovo že opazil zabojnike za odpadke, ki so različnih barv.

A. Navedi pod vsako sliko nekaj vrst odpadkov, ki jih lahko odvržeš v zabojnik na sliki.

steklenica, kozarec

časopis, letak, karton

konzerva, plastenka, posoda od čistil

B. Opiši, kako pri vas doma zbirate odpadke.

NAUČIL SE BOM ŠE NEKAJ NOVEGA!

!

Ljudje v vsakdanjem življenju zavržemo veliko ki jih ne potrebujemo več. Takšni ostanki se imenujejo V odpadkih so lahko tudi strupene snovi, ki onesnažujejo

zrak

predmetov odpadki

.

vodo

,

in prst.

2. Okolje onesnažujemo na različne načine. Pri vsaki navedeni obliki dopiši: A. kdo povzroča onesnaženje in B. kako le-to vpliva na živi svet.

DIVJA ODLAGALIŠČA 62

A.

škodljive snovi

B.

uničuje rastline in živali

,

UPORABA ŠKROPIV IN GNOJIL

NEPREČIŠČENE ODPADNE VODE

A.

škodljive umetne snovi

B.

živalske in rastlinske vrste umirajo

A.

škodljive snovi

B.

zastrupitev ljudi, živali, odmiranje restlin

A.

strupene snovi

B.

zastrupitev ljudi, živali, odmiranje restlin

IZPUSTI V ZRAK

!

varstvo okolja

Vsi prebivalci kraja smo dolžni skrbeti za

.

3. Odpadke v naših krajih pobirajo komunalne službe.

A. Ali je v tvojem domačem kraju poskrbljeno za zbiranje in odvoz odpadkov? Opiši, kako.

B. Pojasni pojem:

Varstvo okolja je skrb in dejavnost, da ohranjamo okolje neuničeno.

!

prebivalci sami

Za urejeno in čisto okolje lahko naredimo največ

.

4. Opiši, kako lahko ponovno uporabimo odpadke.

ENERGIJA

– odpadke sežigamo SUROVINE

in dobimo energijo

papir, steklo – jih predelamo

OD

PA

DK

IZDELKI

I

tekstil, časopisi, steklenice o – jih reciklirajo 63

5. Ob slikah opiši, kako lahko poskrbimo za čistočo in urejenost domačega kraja.

Uporabljamo javni promet, kolesarimo in pešačimo; uporabljamo električni avtomobil.

Uporabljamo izdelke, narejene iz predelane snovi ali izdelka.

Spodbujamo rabo obnovljive energije: na sonce, veter.

Varčujemo z energijo: uporabljamo varčne žarnice; ugasnemo luč, ko jo ne potrebujemo; kupujemo varčne naprave.

6. Pojasni pojem:

Čistilna naprava je naprava, ki čisti odpadne vode ali onesnažen zrak.

ZA PONOVITEV PA ENA PESMICA! S tem, kar si se danes naučil/a, je povezana tale pesmica. O čem pripoveduje, lahko ugotoviš s pomočjo nalepke na zadnji strani delovnega zvezka.

Je res čista narava?

Je na mizi res bio zelenjava?

Besede visokoleteče!

Vsi skrbimo za čisto okolje!

A vedno znova ugotovimo, da se teh besed prav malo držimo!

Onesnažena narava, to ni nobena zabava!

Umazanija prava je le grda predstava!

(Tanja, 7.a, Besede, besede, http://www2.arnes.si/~osngso3s/lepe_misli/ekologija/pesmi.htm)

64

PREIZKUSI SVOJE ZNANJE TAKO, DA IZBEREŠ PRAVILNI ODGOVOR.

1

7

Kaj so odpadki? a) kamni v potoku b) predmeti, ki jih ne potrebujemo več c) šolski učbeniki in zvezki

2

Kaj so divja odlagališča? a) živalski vrtovi z divjimi živalmi b) prostori, kjer vrtijo divjo glasbo c) neurejena odlagališča odpadkov

Kaj so biološki odpadki? a) deli rastlin in ostanki hrane b) star papir c) izrabljeni CD-ji in DVD-ji

8

Kaj je svetlobno onesnaževanje? a) zavržene žarnice in svetilke b) pretirana osvetljenost krajev ponoči c) preveč prižganih luči zvečer v moji sobi Odgovor lahko poiščeš na spletnem naslovu: www.varujmookolje.si (v oknu Akcije klikni na naslov Ugasnite luči).

3

Kaj je varstvo okolja? a) skrb za okolje tako, da odpadke odpeljemo na urejena odlagališča b) da v okolje spuščamo različne neprečiščene odpadne vode c) da se veliko vozimo z avtomobili in izpuščamo v zrak škodljive snovi

9

Naredi seznam 10 največjih onesnaževalcev okolja v tvojem kraju.

Primer lahko najdeš na spletnem naslovu: www.varujmookolje.si (v oknu Akcije klikni na naslov Top 10 ekozločincev).

4

Kako pravilno ravnamo z odpadki? a) odpadke odvržemo kjerkoli v gozdu b) vse odpadke odvržemo v skupni zabojnik c) odpadke ločujemo ter vsako vrsto odpadkov odvržemo v poseben zabojnik

5

Kaj je čistilna naprava? a) naprava, ki čisti čevlje b) naprava, ki očisti onesnaženo vodo in onesnažen zrak c) naprava, ki opere avtomobil

6

V kateri zabojnik odvržemo baterije? a) v zabojnik za papir b) v zabojnik za biološke odpadke c) v poseben zbiralnik 65

zemljine površine

Kraj je večji ali manjši del

površja

Na nastanek krajev vplivajo: izoblikovanje

vodnih

bližina

,

prometnih

in

naravna

poti,

.

bogastva … Največji kraji ležijo ob

prometnih poteh

p pomembnih

.

PONOVIMO

Kaj naj bi pridelali?

Eva je narisala risbico.

Ali uporabljajo stroje?

Dejavnosti, j ti s k katerimi t i i se lj ljudje dj preživljajo, imenujemo

gospodarske

dejavnosti. Z njimi ustvarijo vse, kar potrebujejo za

preživetje

kmetijstvo

Ena najstarejših dejavnosti je pridelavo

hrane

poljedelstvo

66

.

, ki omogoča

in se deli na različne panoge: ,

živinoreja

,

sadjarstvo

…

rudarstvo

je dejavnost pridobivanja rud in premoga.

tovarnah

V industrijski dejavnosti v

industrijske

izdelujejo

izdelke. V industriji delajo

delavci

strojev

s pomočjo

ali robotov. Izdelke v tovarnaj izdelujejo iz različnih materialov, ki jih imenujemo

surovine

.

Katero dejavnost opravljajo ljudje na sliki?

Storitvene dejavnosti so dejavnosti, ki so

naročene

in navadno

plačane

. Med storitvene

čevljarstvo

dejavnosti štejemo:

,

frizerstvo, urarstvo

,

servis aparatov

.

Mednje štejemo tudi številne ustanove, ki služijo vsem: Avtor risbice: nepodpisano, Vipava (kmetovanje), NG Junior, oktober 2004

bolnice

,

šole, banke

,

knjižnice

…

Ljudje odvržemo veliko odpadkov. V odpadkih so pogosto strupene snovi, ki

onesnažujejo le v

okolje. Zato moramo odpadke odlagati

kontejnerje odlagališča

ali na posebna . Odpadke odlagamo ločeno, kar pomeni, da a

jih ločimo glede na surovine (papir ...)

.

67

1 Naravne značilnosti pokrajine NEKAJ PA O TEM ŽE VEM! 1. V pokrajini, v kateri živimo, poznamo kraje, reke in pomembne poti.

A. Oglej si zemljevid Republike Slovenije in pobarvaj obseg pokrajine, v kateri živiš.

B. Na zemljevid vpiši ime, ki se najpogosteje uporablja za pokrajino, v kateri živiš.

Maribor

Celje Nova Gorica

Ljubljana

C. Zapiši tudi: • 2 pomembna kraja v tvoji pokrajini:

Novo Mesto

,

Koper

• 2 večji reki v tvoji pokrajini:

• 2 znani turistični točki v pokrajini: ,

,

NAUČIL SE BOM ŠE NEKAJ NOVEGA!

!

Pokrajino v okolici doma, kjer živimo, imenujemo

domača

pokrajina.

2. Pokrajine so lahko različno velike, razlikujejo se tudi po obliki Zemljinega površja.

A. Kratko opiši naravne značilnosti pokrajine na sliki.

Je hribovita, gozdnata in travnata.

68

!

Naravne značilnosti so vse tiste lastnosti pokrajine, ki jih oblikuje

narava

.

3. Oglej si slike, ki prikazujejo naravne značilnosti vsake pokrajine.

A. K slikam pripiši naravne značilnosti, ki jih prikazujejo.

živalstvo

voda

rastlinstvo

prst

rudnine

kamnine

vreme

relief

B. Obkroži tisto naravno značilnost, ki se ti zdi najpomembnejša za življenje ljudi. Pojasni svojo odločitev.

Izbrana naravna značilnost se mi zdi najpomembnejša, ker

69

4. Opiši naravne značilnosti tvoje domače pokrajine tako, da obkrožiš trditve, značilne za tvojo pokrajino.

rodovitna

• PRST JE:

pogosto deževno

• VREME JE:

• ŽIVALSTVO JE:

raznoliko

• RASTLINSTVO JE:

• RELIEF JE:

!

primerna za kmetijstvo

a pozimi dovolj sneg

poleti zelo sušno

ga je zelo malo

raznoliko

hribovit

tvo neprimerna za kmetijs

veliko je divjih živali

veliko je travnikov

veliko je gozda

gričevnat

gorat

ravninski

veliko je polj

zelo raznolik

enoličen

okolja

Naravna dediščina so značilnosti našega naravnega ter izredni in posebni

pogosto nevihtno

pojavi

v naravi.

5. Pokrajine so razdeljene na občine. V občinah je lahko več naselij.

A. Pojasni oba pojma.

Naselje je bivališče skupin ljudi.

Občina je skupnost prebivalcev enega ali več krajev.

!

V Sloveniji prevladujejo majhna

strnjena

naselja.

ZA PONOVITEV PA ENA UGANKA! S tem, kar si se danes naučil/a, je povezana tale uganka. O čem pripoveduje, lahko ugotoviš s pomočjo nalepke na zadnji strani delovnega zvezka.

Poje, vriska, stoče, joče, kadar hoče se podi, okrog vogala priropoče, šipo zlomi in zbeži.

70

2 Živim na vasi NEKAJ PA O TEM ŽE VEM! 1. V Sloveniji veliko ljudi živi na podeželju, saj se jim zdi privlačno zaradi okolja.

A. Ali tudi ti živiš na podeželju?

B. Fotografija prikazuje podobo podeželske pokrajine. Katere značilnosti podeželja opaziš na sliki?

Zapiši jih ob sliki.

Veliko je gozd, travnikov in njiv.

Poleg hiš stojijo gospodarska poslopja.

NAUČIL SE BOM ŠE NEKAJ NOVEGA!

!

podeželska

Naselja v Sloveniji delimo na

in mestna. V

kmetijstvom

podeželskih naseljih se prebivalci pretežno ukvarjajo s

vas

Najbolj pogosta oblika naselja na podeželju je

. .

2. Če potujemo po Sloveniji, lahko vidimo veliko vasi.

A. Obkroži vasi na zgornji fotografiji.

B. Katere zgradbe lahko opazimo na vasi? Obkroži jih med spodaj naštetimi.

ZDRAVSTVENI DOM

BANKO

KMETIJE HLEVE

ŠOLO

TRGOVINO

KOZOLCE

DELAVNICE

C. Katera zgradba bi po tvojem mnenju nujno morala biti na vasi? Pojasni svoj odgovor.

71

!

majhne

Glede na velikost so vasi v Sloveniji večinoma

.

večje

Na ravninah in v kotlinah pa so vasi tudi

.

obliki

Vasi se med seboj razlikujejo tudi po

.

3. Na slikah sta dve najpogostejši obliki vasi v Sloveniji.

A. Zapiši njuno obliko.

B. Zapiši dve značilnosti posamezne oblike vasi.

A.

Gručasta vas

A.

Obcestna vas

B.

Hiše so blizu ena druge; vas ima

B.

Hiše so strnjene ob glavni cesti;

obliko gruče

!

za njimi so ozka in dolga polja

V Sloveniji je največ

gručastih

blizu samotnih

druga od drugi. V hribovitem svetu je veliko kmetij.

4. S pomočjo slike navedi tri značilnosti samotne kmetije.

• ob hiši so gospodarska poslopja • kmetija je obdana z gozdovi in travniki • preživljajo se z živinorejo

72

vasi, kjer hiše stojijo zelo

5. V preteklosti so bile hiše na vasi drugačne kot danes.

Tudi način življenja je bil precej drugačen.

Na sliki je prikazan del kmečke hiše v preteklosti.

A. Kateri del hiše je na sliki?

kuhinja B. Katere opreme na sliki danes ne najdemo v sodobnih hišah na vasi?

Kmečka peč, štedilnik na drva.

C. Danes imajo tudi hiše na podeželju telefon, internetni priključek, kabelske povezave ter urejene cestne povezave. Nariši tipično moderno hišo na podeželju. Opiši hišo, ki si jo narisal/a.

C. Doma povprašaj stare starše, kakšno je bilo življenje v preteklosti. Zapiši njihovo pripoved in jo predstavi v razredu.

ZA PONOVITEV PA ENA PESMICA! S tem, kar si se danes naučil/a, je povezana tale pesmica. O čem pripoveduje, lahko ugotoviš s pomočjo nalepke na zadnji strani delovnega zvezka.

Oj lepo je res na deželi, kjer hiš'ca na samem stoji.

Okol' so pa travn'ki zeleni, to mene najbolj veseli.

Vsak kmetič 'ma svoje veselje, če vedno pošteno živi. Čez dan si zažvižga, zapoje, zvečer pa prav sladko zaspi.

(Ljudska)

73

3 Živim v mestu NEKAJ PA O TEM ŽE VEM! 1. Zagotovo si že kdaj bil v večjem mestu ali pa si dobil razglednico iz kakšnega večjega mesta.

Morda pa živiš v večjem mestu.

A. Pobarvaj mesto na sliki.

B. Ali v mestu na sliki živi veliko prebivalcev? Pojasni svoj odgovor.

Da, saj ima mesto številna in visoka stanovanjska poslopja.

NAUČIL SE BOM ŠE NEKAJ NOVEGA! 2. Če potujemo po Sloveniji, lahko vidimo večja in manjša mesta.

A. Katere zgradbe, ki jih na podeželju ne najdemo, lahko opazimo v mestih? Obkroži jih med spodaj naštetimi.

TRGOVSKE CENTRE

KMETIJE

BANKE KNJIŽNICE

HLEVE

TOVARNE

KINEMATOGRAFE

B. V mestih se ljudje ukvarjajo z nekmetijskimi dejavnostmi. Naštej jih nekaj.

Industrija, storitvene dejavnosti (servisi, šole, gledališča) ...

!

Mesto je naselje, ki je pomembno gospodarsko,

izobraževalno 74

in upravno središče.

kulturno

,

3. Ljubljana je glavno mesto Slovenije.

A. Pojasni, kaj pomeni GLAVNO MESTO.

To je najpomembnejše mesto v državi.

Najpomembnejše

!

mesto v vsaki državi, se imenuje glavno mesto.

4. Vsa večja slovenska mesta so občinska središča.

A. Pojasni pojme, ki jih povezujemo z občinskimi središči.

Skupnost prebivalcev enega ali več krajev.

OBČINA

Zadeve, ki so pomembne za vso skupnost: šole, ceste, vodovod ...

OBČINSKE ZADEVE

ŽUPAN

!

Vodi občino.

Na sedežu občine

občinski

župan

in uradniki skrbijo za številne pomembne zadeve

v občini.

5. Predstavi domače mesto (ali mesto, ki je najbližje domačemu kraju). Pomagaj si z zemljevidom, leksikonom ali podatke poišči na medmrežju.

Izbrano mesto (ime): Lega: Število prebivalcev: Pomembne ustanove v mestu:

Občina, v kateri se nahaja:

75

6. Oglej si sliko, ki prikazuje manjše slovensko mesto.

A. Značilne mestne objekte na sliki označi s črkami ter jih pojasni v legendi.

LEGENDA: C A

A – stanovanjski bloki

B – tovarna B

C – stanovanjske hiše Č

B. Ali lahko na sliki vidiš sosesko? Če da, potem jo obkroži.

Č – trgovine

NE.

C. Katerih ustanov, ki so značilne za mesta, ni na sliki? Navedi tri.

Gledališča, bolnica, nakupovalno središče.

!

kulturne

V mestnem središču so

in

upravne

ustanove, banke ter trgovine. Mesto ima več stanovanjskih območij, ki jih imenujemo

soseske

.

ZA PONOVITEV PA ENA PESMICA! S tem, kar si se danes naučil/a, je povezana tale pesmica. O čem pripoveduje, lahko ugotoviš s pomočjo nalepke na zadnji strani delovnega zvezka.

Namesto ptic zbudi me motor, namesto jutra srečam meglo in ves ta hrup, škripanje zavor, kaj tišina je, tu sploh ne vedo.

Vsi ljudje hitijo, v panje kjer živijo z obrazi obrnjenimi v tla nihče nikogar ne pozna.

(Neca Falk)

76

4 Pokrajina se spreminja NEKAJ PA O TEM ŽE VEM! 1. Fotografija prikazuje današnjo podobo podeželja.

A. Razmisli, kaj se bo zgodilo, če se bo v ta kraj priselilo veliko ljudi? Pri tem pomisli na obseg gozda in obdelovalnih površin, število hiš in gospodarskih poslopij …

B. Predvidene spremembe nariši na fotografijo.

NAUČIL SE BOM ŠE NEKAJ NOVEGA!

2. Podeželska in mestna naselja se nenehno spreminjajo.

A. V mestih je veliko spalnih naselij. Pojasni pojem.

Spalno naselje je naselje hiš ali blokov, kjer ljudje večino dneva preživijo v službi.

B. V nekaterih delih Slovenije obstaja več vasi, ki imajo podobno ime, le pridevnik se spreminja, na primer Zgornja vas, Srednja vas ter Spodnja vas.

Razmisli, zakaj so vasi tako poimenovane.

Poimenovanje kaže na to, da so ob obstoječi vasi nastale nove vasi.

!

Naselja se z

razvojem

in

preseljevanjem

ljudi spreminjajo.

77

3. Spremembe v pokrajini se nenehno dogajajo zaradi delovanja narave ali človeka.

A. Oglej si slike in opiši spremembe, ki jih slike prikazujejo.

B. Ob slikah tudi zapiši, kdo je povzročil spremembo na sliki: narava ali človek.

A.

gradnja cest

A.

uničenje hiš

A.

izsekavanje gozda

B.

človek

B.

narava

B.

človek

!

uničuje

Človek je s svojimi posegi pokrajino

boljše pogoje

Pogosto je to storil v želji, da bi si ustvaril za življenje.

4. Elektriko danes potrebujemo skoraj povsod. Na sliki je hidroelektrarna, pri kateri voda s padcem preko turbin omogoča nastajanje energije.

A. Hidroelektrarne veljajo za naravi prijazno pridobivanje energije, vendar tudi povzročajo spremembe v naravi.

• Kaj nastaja za hidroelektrarno?

Umetno jezero.

• Kako hidroelektrarna vpliva na okolje?

Jezero vpliva na spremembo rastlinstva in živalstva.

B. Morda veš, na katerih rekah v Sloveniji se nahaja največ hidroelektrarn? Navedi jih.

Drava, Sava.

78

.

B. Razmisli, kako bi lahko zmanjšali obremenjevanje okolja pri pridobivanju elektrike. V pomoč sta ti sliki.

Uporaba obnovljivih virov energije: veter, sonce, voda.

!

S širjenjem naselij in urejanjem povezav ter pridobivanjem energije človek s svojimi posegi pogosto uničuje

živalstvo

in

okolje

ter

rastlinstvo

v njem.

5. Preberi opis narodnega parka.

A. Podčrtaj besede, ki označujejo narodni park.

B. Kratko zapiši, kaj je narodni park.

Posebno območje za katerega je značilna velika pestrost rastlinskega in živalskega sveta.

»Narodni park je obsežno zaokroženo naravno območje, ki ima z vidika varstva narave največjo vrednost. Narodni park tvorijo prvobitna območja z ekosistemi* in naravnimi znamenitostmi izjemnega pomena. Vloga narodnega parka je predvsem ohranjanje in proučevanje naravnih ekosistemov, predstavlja pa tudi prostor, kjer človek najde duhovno in telesno sprostitev. V narodnem parku je uveljavljen strožji varstveni režim za osrednja območja in nekaj blažji varstveni režim za obrobje«. * ekosistem: skupek odnosov med živimi bitji in neživo naravo

!

Ozemlje v pokrajini, ki ga država s posebnim odlokom zavaruje, imenujemo

narodni

park.

ZA PONOVITEV PA ENA PESMICA! S tem, kar si se danes naučil/a, je povezana tale pesmica. O čem pripoveduje, lahko ugotoviš s pomočjo nalepke na zadnji strani delovnega zvezka.

Le sekaj, sekaj smrečico, ti drajla la la la, da stesal si boš barčico, ti drajla la la la.

Je smrečica posekana, za barko je pripravljena.

(Ljudska)

79

PONOVIMO

podeželska

V Sloveniji prevladujejo

Eva je narisala risbico. naselja. Najbolj pogosta oblika naselja na podeželju so . Po velikosti prevladujejo

majhne

pokrajino?

vasi

Kje v Sloveniji bi lahko našli takšno

vasi.

Katera oblika naselja je upodobljena na risbi?

Pokrajino v okolici doma, kjer živimo, imenujemo

domača

pokrajina

.

Dobro jo poznamo, znamo jo opisati, našteti najpomembnejše kraje in poti. V njej so različno velika

naselja

ljudi.

naravne

Lastnosti pokrajine, ki jih oblikuje narava, imenujemo značilnosti. Mednje prištevamo:

prst

relief

živalstvo

vodo vreme

rastlinstvo kamnine 80

Naselje, ki je pomembno gospodarsko, kulturno

Kakšno pokrajino prikazuje risba?

in upravno središče, imenujemo

mesto

. Po velikosti je veliko

večje

od vasi. Ima tudi

prebivalcev

večje število je tudi več zgradb:

. V njem

tovarne

šole

,

,

trgovine

… Mesto ima več

stanovanjskih območij, ki jih imenujemo

soseske

.

Okrogarja, Avtorica risbice: Špela Ključevšek, OŠ Toneta podružnica Klisovec, NG Junior, februar 2004

Naselja se z razvojem in • nastajajo nova

preseljevanjem

naselja naselja

• mnoga

ljudi spreminjajo: , se povečujejo,

• iz mestnih središč se ljude selijo na

podeželje

• na obrobje mest se selijo tudi nekatere dejavnosti, na primer Človek je zaradi

spremenil Uničili so mnoge vrste ter onesnažili

razvoja

,

trgovina

.

nekatere pokrajine zelo

. Ljudje so z različnimi posegi pokrajino tudi uničevali.

rastlinske okolje

živalske

in .

81

1 Kaj se je dogajalo nekoč NEKAJ PA O TEM ŽE VEM! 1. Kljub temu da imaš šele 10 let, si v svojem življenju že marsikaj doživel/a!

A. Dogodke, navedene desno, uvrsti v trak svojega življenja. Pri tem upoštevaj tudi njihovo trajanje (začetek in konec).

ROJSTVO

JEM SAM

duda jem čokolino

JEM ČOKOLINO

poslušam pravljice DUDA

obiskujem vrtec

OBISKUJEM ŠOLO 5 LET

jem sam

POSLUŠAM PRAV LJICE

obiskujem vrtec igranje s plišastimi igračami

IMAM DOMAČO ŽIVAL

pravljice berem sam OBISKUJEM VRTEC 10 LET

IMAM HOBI

obiskujem šolo pravljice berem sam

IGRANJE S PLIŠASTIMI IGRAČAMI

imam domačo žival imam hobi

!

PRAVLJICE BEREM SAM

Zapis dogodkov enega za drugim, kakor so si sledili, imenujemo

časovni 82

trak

.

NAUČIL SE BOM ŠE NEKAJ NOVEGA!

!

preteklost

Vse, kar se je zgodilo v času, ki je minil, imenujemo

ponoviti

Teh dogodkov ne moremo več

.

.

2. Vsak dogodek, ki poteka danes, je povezan z nekim dogodkom, ki se je že zgodil v preteklosti.

A. Navedenim dogodkom v sedanjosti dopiši dogodke v preteklosti, s katerimi so po tvojem mnenju povezani.

A.

Izpadli so mi mlečni zobje.

ZRASLI SO MI NOVI STALNI ZOBJE

A.

S prijateljem sva

A.

se sprla.

Nisem se pripravil na test.

PRIJATELJ SE MI JE OPRAVIČIL ZA ŽALITEV

DOBIL SEM NEGATIVNO OCENO

3. Preteklost človeštva raziskujeta zgodovinar in arheolog.

A. Primerjaj njuno delo.

ZGODOVINAR Kakšne ostanke preteklosti preučuje?

Zapise in predmete iz zgodovine človeštva.

ARHEOLOG

Predmete iz časov, ko ljudje še niso znali pisati.

B. Med spodaj naštetimi dogodki in pojmi obkroži tiste, ki jih preučuje zgodovinar.

NASTANEK ZEMLJE

ŽIVLJENJE NA GRADU

NASTANEK ČLOVEKA

IZUMRTJE DINOZAVROV

BIVALIŠČA PRVIH LJUDI

VESOLJE

C. Nekateri ljudje arheologe imenujejo tudi »žličkarji«. Razmisli, zakaj.

Ker so pri svojem delu zelo natančni in uporabljajo drobno orodje.

83

!

človeka

Zgodovinar raziskuje preteklost

nastanka

od njegovega

do danes.

4. Iz preteklosti so se ohranili številni predmeti.

A. Dopolni miselni vzorec.

časopisi, knjige

posoda, kozarci

PREDMETI IZ PRETEKLOSTI SO:

pr

av

ice

pri

dræ

ane.

Zalo

Albinca Pesek

æba

Ro

ku

sK le

GLASBA danes in nekoË 8 e

tt

,d

:0 8

O

0

19 90 , fo

n:

01

/51

60 34

20

©

m co na. igar

P O

-klett.si, www.knj

O

w i, w

fon

Z I

» A

lefaks: 01/513 4699 0, te , ep

oπt

S a:

ro

ku

s@

ro Glasba 8 DVD ploscek.indd 1

le

E N

okus

B

ni te le

w.r

a; brezplaË

t.s

bljan 0 Lju

et

0 , 10

kl

b e9

s-

gn

ku

te

S K

B. Kje zbirajo in razstavljajo predmete iz preteklosti?

,S

1

O T O V G

N J E A A S L

P

.

o.

06

.

Vs

te

zgoščenke, VHS kasete

o.

nakit in orožje

6/7/07 11:05:17 AM

V muzejih.

C. Si že kdaj obiskal/a katero od teh ustanov? Opiši jo: kaj si videl/a, kako so bili predmeti razstavljeni …

ZA PONOVITEV PA ENA PESMICA! S tem, kar si se danes naučil/a, je povezana tale pesmica. O čem pripoveduje, lahko ugotoviš s pomočjo nalepke na zadnji strani delovnega zvezka.

Enkrat, enkrat, enkrat je bil en majhen škrat.

Enkrat, enkrat, enkrat je bil en škrat.

Imel je dolgo bradico, vsa siva je bila.

Na hrbtu je nosil krošnjico, je polna b'la zlata.

Ti praviš, da ga ni bilo, dokazov da še ni.

84

2 Kulturna dediščina NEKAJ PA O TEM ŽE VEM! 1. Ker imaš za seboj že 9/10 let, si zagotovo ustvaril/a že nekaj sledov preteklosti.

A. Pobrskaj po svoji sobi in poišči sledove, ki si jih ustvaril/a. Nariši jih pet.

B. Obkroži tista dva, ki sta ti posebej pomembna. Pojasni, zakaj si ju izbral/a.

NAUČIL SE BOM ŠE NEKAJ NOVEGA!

!

Ljudje, ki so nekoč živeli, so nam zapustili

sledove

v

različnih oblikah. Sledove o ljudeh, njihovih kulturah in življenju nekoč, ki imajo posebno vrednost za posamezen narod, imenujemo

kulturna

dediščina.

2. Navedene pojme uvrščamo med dediščino, nekatere med naravno, druge pa med kulturno.

A. Z rdečo barvico pobarvaj pojme, ki sodijo med naravno dediščino.

B. Z zeleno barvico pobarvaj pojme, ki sodijo med kulturno dediščino.

BOLNICA FRANJA

POSTOJNSKA JAMA

KRANJSKA ČEBELA

KOZOLEC LJUBLJANSKI GRAD

STARA FOTOGRAFIJA

ČLOVEŠKA RIBICA CERKEV V NAŠEM KRAJU ŠKOCJANSKE JAME 85

3. Dediščina je ohranjena na različne načine.

A. K vsaki sliki dopiši, katero obliko kulturne dediščine prikazuje.

literatura

plesi

priprava hrane

običaji

B. Razmisli, kaj je skupnega vsem navedenim oblikam.

Ohranjajo se iz roda v rod.

4. Med kulturne spomenike štejemo tudi številne stavbe.

A. Oglej si stavbo na sliki in jo poimenuj. Vodni mlin.

B. Ali danes še obstaja takšna stavba v tvojem domačem kraju ali njegovi bližini? Ali še deluje?

C. Zamisli si, da si zgodovinar/ka. V kvadratke ob sliki zapiši vprašanja, ki bi jih postavil/a ob preučevanju te stavbe. V pomoč smo ti zapisali odgovore.

(ob reki)

Kje stoji?

(na kolo z loputami)

Kam pada voda, da poganja mlin?

(za pogon mlinskih kamnov, žag, nakoval v kovaških delavnicah)

(okoli 1000 let)

Zakaj so uporabljali vodni

Pred koliko leti so se pojavili

mlin?

prvi vodni mlini?

86

5. K preučevanju preteklosti sodi tudi preučevanje vsakdanjega načina življenja ljudi v preteklosti.

A. S pomočjo slike navedi štiri primere, ki jih štejemo pod vsakdanji način življenja ljudi.

Med vsakdanji način življenja ljudi štejemo: •

prehranjevanje

•

zabave

•

način oblačenja

•

druženje ljudi

B. Zgornja slika prikazuje kmečko življenje pred 1000 leti. Kratko opiši življenje kmetov, kot ga prikazuje slika.

• Večino časa so delali na poljih.

• Njihovo delo je nadzoroval uradnik.

!

Strokovnjak, ki raziskuje vsakdanji način življenja človeka, se imenuje

etnolog

.

ZA PONOVITEV PA ENA PESMICA! S tem, kar si se danes naučil/a, je povezana tale pesmica. O čem pripoveduje, lahko ugotoviš s pomočjo nalepke na zadnji strani delovnega zvezka.

Kakšna zlikana kočija na dvorišče k nam zavija?

Je v njej kralj ali kraljica? Car z ministri? Cesarica?

Kje so paži in spletične, če sedijo v njej kraljične?

Je odjezdil princ na lov in zdaj pelje plen domov?

Ali pa se vrača s plesa kakšna pravljična princesa?

87

3 Promet – nekoč in danes NEKAJ PA O TEM ŽE VEM! 1. Pomisli na vaš zadnji družinski izlet. Opiši ga: kam in kako ste odpotovali, katere kraje ste videli, kakšno prtljago ste vzeli s seboj …

A. Pobarvaj najbolj pogosto prevozno sredstvo danes.

B. Na črte ob strani zapiši tri značilnosti tega prevoznega sredstva.

• Z njim potujemo zelo udobno.

• Vozimo lahko hitro.

• V avtomobilu se lahko pelje več ljudi.

NAUČIL SE BOM ŠE NEKAJ NOVEGA!

!

Potovanje, premikanje ali pošiljanje tovora ali ljudi imenujemo

promet (prevoz tovora) in

. Ločimo

potniški

tovorni

promet

promet (prevoz ljudi).

2. Ljudje so že v preteklosti potovali v bližnje in oddaljene kraje.

A. Razmisli, zakaj so ljudje potovali v preteklosti. V pomoč ti je zapis ob strani.

• TRGOVCI

da bi v tujih krajih prodali svoje blago.

• CESARJI IN KRALJI

• ROMARJI

da bi obiskali romarska/verska središča.

• ROKODELCI

88

da bi obiskali kralje drugih dežel.

da bi v tujih krajih prodali svoje izdelke.

»Promet je bil pred 1000 leti zelo živahen. Potovali so trgovci, diplomati, cesarji in kralji s svojim spremstvom, cerkveni predstavniki, plemiči, pridigarji, romarji, vojaki, potujoči rokodelci.«

3. Izpolni časovni trak razvoja prometa na kopnem v preteklosti tako, da napišeš: A ime prevoznega sredstva; B ali je služil prevozu tovora ali ljudi; C ali ga uporabljamo še danes.

A.

bojni voz

B.

ljudje

C.

ne

A.

kočija

B.

ljudi

C.

ne / da

A.

vlak

B.

tovora in ljudi

C.

da

A.

kolo

B.

ljudi

C.

da

A.

avtomobil

B.

ljudi in tovora

C.

da 89

4. Pojasni pojma:

Cestno omrežje je množica cest.

Železniško omrežje množica železniških prog.

Obkroži tisto omrežje, ki ga prikazuje slika.

5. Že od nekdaj so ljudje pluli po rekah in morjih.

Opiši razlike in podobnosti med ladjami v preteklosti in današnjimi tovornimi ladjami.

RAZLIKE

PODOBNOSTI

Nekoč pogon na veter, danes motorji;

Oblika; še vedno za prevoz tovora

danes so večje.

in ljudi.

ZA PONOVITEV PA ENA UGANKA! S tem, kar si se danes naučil/a, je povezana tale uganka. O čem pripoveduje, lahko ugotoviš s pomočjo nalepke na zadnji strani delovnega zvezka.

Kroži, jadra preko mest, ni mu treba gladkih cest, nad gorami, nad vodo lahka krila nas neso.

90

4 Otroštvo in šola – nekoč in danes NEKAJ PA O TEM ŽE VEM! 1. Preden si začel/a obiskovati šolo, si obiskoval/a vrtec.

A. Kaj ste se učili v vrtcu?

B. Kaj se učite v šoli?

Risati, barvati ...

Brati, pisati, računati ...

C. Ali v prostem času kdaj pomagaš staršem pri delu doma?

Č. Kdaj in s kom se najraje igraš?

NAUČIL SE BOM ŠE NEKAJ NOVEGA!

2. Oglej si sliko, preberi pisni vir ter odgovori na vprašanji.

A. Ugotovi, kako so nekoč revni otroci preživljali otroštvo.

Delali so na poljih in kasneje v tovarnah.

Jaz prevbogo re

vno srôte /.../

Osmi let še n isem melo, dali so me st ariši, da vreteno tu obračam, Ino predem ce le dni.

B. Od česa je bilo odvisno, kako so nekoč otroci preživljali otroštvo?

Od premoženja staršev.

!

Preživljanje otroštva je bilo nekoč odvisno od in

spola

(odlomek iz pe smi M. Slomška, ob Vbogi otrok b' fábrkah, A. javljena v Drob tinicah 1846)

bogastva

družine

otroka.

91

3. Oglej si sliko pouka pred 120 leti in odgovori na vprašanja.

A. Kakšne pripomočke imajo učenci na klopi?

zvezek, pisalo

B. Kaj drži učiteljica v rokah?

knjigo, palico

C. Kako so se morali obnašati učenci pri pouku?

Morali so ubogati učitelje.

!

Vrtci in šole, kot jih poznamo danes, v preteklosti

niso

obstajali. Že zelo zgodaj so otroci iz revnih družin morali

pomagati dečki

staršem pri delu. V šole so nekoč hodili le .

4. Danes je obiskovanje šole obvezno za vse otroke.

A. Razloži pojem OBVEZNO ŠOLANJE.

Vsi otroci, ki dopolnijo 6 let, morajo hoditi v šolo.

B. Pomisli, kakšen pomen je imela uvedba obveznega šolanja.

Povečalo se je število šol. Znanje je postalo pomembno.

92

5. Pred 90 leti so se učenci takole fotografirali v razredu.

Navedi podobnosti, ki jih lahko opaziš v razredu še danes.

Sedijo v klopeh. V razredu so dečki in deklice.

Na mizah imajo učbenike.

6. Učiteljico ali svoje starše povprašaj o preteklosti šole, ki jo obiskuješ.

A. Kdaj je bila šola ustanovljena?

B. Po kom nosi ime? Zakaj?

C. Kako je potekal pouk na šoli, ki so jo obiskovali tvoji starši?

Č. Koliko otrok šolo obiskuje danes?

D. Tu prilepi sliko tvoje šole.

ZA PONOVITEV PA ENA PESMICA! S tem, kar si se danes naučil/a, je povezana tale pesmica. O čem pripoveduje, lahko ugotoviš s pomočjo nalepke na zadnji strani delovnega zvezka.

Tam v mestu, tam v belem blizu Krke, učila je učiteljica črke, in riba, ribe, ribi, o ribi, z ribo, fantička Amorja, imel je glavo iz marmorja, le smejal se je z bradico dvogibo.

(Dragotin Kete)

93

PONOVIMO Eva je narisala risbico.

Kaj prikazuje risba?

sedanjost

Čas, v katerem živimo, imenujemo

. Čas, ki bo šele prišel,

imenujemo

prihodnost

. Vse, kar se je zgodilo v času, ki je minil,

imenujemo

preteklost

.

zgodovinar

Življenje človeka v preteklosti raziskuje

. Predmete iz

muzejih

preteklosti zbirajo in razstavljajo v

.

Ljudje so že od nekdaj potovali. Prevažanje ljudi iz kraja v kraj imenujemo

potniški

promet, prevažanje tovora pa imenujemo

tovorni

promet.

cestno

Z izgradnjo cest je nastalo

peš

najprej

kočijami

omrežje. Ljudje so potovali

vozovi

, nato z , ki so jih vlekli konji.

letali

Danes ljudje v oddaljene kraje potujejo z Že od nekdaj pa so ljudje potovali tudo po rekah in Najprej so izumili preprost

ladje 94

ali

čoln , ki so izkoriščale moč

.

morjih

.

, nato večje

vetra

.

Kakšna je bila oprema bojevnikov na risbi?

Avtor risbice: Mitja Kocjančič, Blejska Dobrava, NG Junior, februar 2005

ovih?

Pomisli, kakšno je bilo življenje v takšnih grad

Najrazličnejša pričevanja o ljudeh in njihovem življenju

kulturna

imenujemo

dediščina.

Med njene primere štejemo: •

hiše

,

•

cerkve

,

•

gradove

,

•

stare knjige

,

•

fotografije

,

•

slike

…

delu

Nekoč so otroci zelo zgodaj začeli pomagati staršem pri

polju

v delavnicah ali na

poljskih

pridelkov ali

V šole so najprej hodili le dečki iz

gospodinjskih

vsi

premožnih

blaga

.

družin. Dekleta so doma

opravil učile mame.

Pred 150 leti je bilo uvedeno šolo hoditi

. Igrali so se z igračami, izdelanimi iz

obvezno

otroci. Povečal se je pomen šol in

šolanje. Od tedaj morajo v

znanja

.

95

Seznam avtorjev slikovnega gradiva Arhiv Založbe Rokus Klett d.o.o.: 9(a,b,c), 20(c), 34(a,b), 35(b), 47(b), 52(a,b,c,č,d), 55(c), 58(a,b,c,č), 62(a,b,c), 66(a,b,c,č,d,e), 67(a), 73(a), 76(b), 80(a), 81(b), 84(a,b,c,č), 92, 93, 94, 95; Filozofska fakulteta v Mariboru: 4(a), 12(a), 41(b), 67(c), 68, 69(a,g), 71(Občina Poljčane), 72(a,b,c), 73(b), 75, 76a(Občina Poljčane), 77, 80(c), 81(c), 86(a,b,c,č,d), 88(b), 89(a,b,c,d); Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU: 44(a); Geodetski inštitut: 43(a,b); Geodetski zavod: 42, 49; ©iStockphoto.com: morganl/4(b), H-Gall/5(a), endopack/5(b), robh/6(a), morganl/7(a), LeggNet/7(b,c), 12(b,c), ManoAfrica/12(č), 13, 14, Andresr/15, 16, graffick/18, 19 (a,b,c,č,d), 20 (a.b), phfft/21, 22(a,b), 23(a,b,c), edstrom/25(a), TriggerPhoto/25(b), mschalke/25(c), aldomurillo/26, sylvanworks/29, 30(a,b), joto/31, bluestocking/32, 33, 35(a), RUSSELLTATEdot.COM/37, 38(a,b), akarelias/38(c), kemter/39(a), jfelton/39(b), 40, 41(a), ulamonge/44(b), mstay/46, junak/47(a), 48(a), AlesVeluscek/52(e), ijsendoorn/54(a,b,c,č,d,e), GeorgiosArt/55(a), HultonArchive/55(b), the Linke/56, sculpies/58(d), slobo/60, vasiliki/61, rtyree1/63, LoBoCo/64(a,b,c,č), 67(b), ooyoo/69(b), 69(c), claylib/69(č), IMPALASTOCK/69(d), lior2/69(f), urbancow/70, oblachko/74, Marcus Photo1/78(a), DJClaasen/78(b), luoman/78(c), 78, LoBoCo/79(a,b), podgorsek/79(c), 80(b), 81(a), philtheninja/84(d), 87(b), 88(a), 89(č), Bim/90(a), 90(c), bkindler/90(č), kate_sept2004/91(a), RichVintage/91(b); drugi viri: 87(a), 90(b), 91(c); Vodni park Bohinj 61.

Več o devetletni osnovni šoli najdete na naslovu www.devetletka.net

Vesna Jurač, Jelka Razpotnik in Ana Vovk Korže

Družba smo mi 4 DELOVNI ZVEZEK ZA DRUŽBO V ČETRTEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

Uredila: Jelka Razpotnik Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d.o.o.

Za založbo: Maruša Kmet Zasnova naslovnice: Aleš Pučnik Oblikovna zasnova in izvedba: Jasna Karnar Tisk: Schwarz, d.o.o.

1. izdaja Naklada: 3.000 izvodov Ljubljana 2009