http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_druzba/4.%20razred/Prirocniki_priprave/DSM_4PR by Renata Odlazek

Tjaša Volk

Družba smo mi 4 PRIROČNIK ZA UČITELJE

ZA DRUŽBO v četRtem RAZReDU OsnOvne šOle

Tjaša Volk

Družba smo mi 4 PRIROČNIK ZA UČITELJE ZA DRUŽBO v četRtem RAZReDU OsnOvne šOle Jezikovni pregled: matic Pavlič

vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

© Založba Rokus Klett, ljubljana 2010. vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice. Založba se je trudila poiskati vse lastnike avtorskih pravic. v kolikor v kakšnem primeru lastnik ni naveden oziroma je naveden napačen lastnik, bomo to z veseljem uredili in popravili.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji narodna in univerzitetna knjižnica, ljubljana 37.091.3:3(035.034.2) 37.091.3:908(035.034.2)

Založba Rokus Klett, d. o. o. stegne 9 b, 1000 ljubljana telefon: (01) 513 46 00 telefaks: (01) 513 46 99 e-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

vOlK, tjaša Družba smo mi 4. Priročnik za učitelje za družbo v četrtem razredu osnovne šole [elektronski vir] / tjaša volk. - 1. izd. el. knjiga. - ljubljana : Rokus Klett, 2010 način dostopa (URl): http://www.devetletka.net IsBn 978-961-271-056-9 249705216

1 2 3 4 5 6

DRUŽBA SMO MI skupaj nam je lepše ljudje smo različni Znanje je dragoceno Pravila upoštevamo vsak dan Z nasiljem ne rešujemo sporov Kdaj postanemo odvisni

6 8 10 12 14 16

1 2 3

1 2 3 4

KAKO SE ORIENTIRAMO Orientiramo se Povečajmo ali pomanjšajmo Kaj prikazuje zemljevid Kako varna je naša pot v šolo

18 20 22

28 30 32 34

1 2 3 4 5

1 2 3 4

NAŠE DRUŽINE naše družine Prazniki so spet tukaj šege in navade

PREDSTAVIM VAM DOMAČI KRAJ Kje leži moj domači kraj Dejavnosti v mojem domačem kraju Industrija v mojem domačem kraju storitvene dejavnosti v mojem domačem kraju skrbim za čistost in urejenost mojega kraja

PREDSTAVIM VAM DOMAČO POKRAJINO naravne značilnosti pokrajine Živim na vasi Živim v mestu Pokrajina se spreminja

1 2 3 4

36 38 40 42 44

46 48 50 52

NEKOČ JE BILO … Kaj se je dogajalo nekoč Kulturna dediščina Promet nekoč in danes Otroštvo in šola – nekoč in danes

56 58 60 62

Z DRUŽBO V DRUŽBI NA POT Ko odrasli razmišljamo o družbi, si želimo, da bi bili v družbi sprejeti in da bi se v njej dobro počutili. Kaj pa otroci, kaj oni pričakujejo od družbe, kakšne družbe si želijo, kaj zanje sploh predstavlja družba …? tako kot za odrasle, je tudi za otroka pomembno poznavanje njihove vloge v družbi. Zato je zgodnje spoznavanje razmerij med posameznikom, družbo in okoljem temeljni poudarek in namen tako predmeta Družba v 4. razredu kot učbeniškega kompleta Družba smo mi 4. Učbeniški komplet Družba smo mi 4 sestavljajo: 1. učbenik, 2. delovni zvezek, 3. priročnik za učitelje (dostopno na www.devetletka.net), 4. letna in dnevne priprave (dostopno na www.devetletka.net), 5. elektronske prosojnice (dostopno na www.devetletka.net).

1. UČBENIK Učbenik so avtorice razdelile na šest tematskih sklopov: Družba smo mi, naše družine, Kako se orientiramo, Predstavim vam domači kraj, Predstavim vam domačo pokrajino in nekoč je bilo. vsak sklop je razdeljen na poglavja, le-ta pa na podpoglavja. vsako poglavje v učbeniku obsega dve strani.

Uvodno besedilo v enem ali dveh stavkih napoveduje temo.

Fotografije dopolnjujejo in nadgrajujejo vsebino.

UČBENIK 3 Znanje je dragoceno

Ilustracija dopolnjuje uvodno besedilo in služi kot uvodna motivacija.

Ko smo v družbi, v šoli, doma, ob knjigah ali pred računalnikom, se vsak dan naučimo nekaj novega.

Učim se. Jutri pišemo test znanja pri družbi. Rada bi bila zdravnica. Že sedaj se želim naučiti čim več, da bom znala pomagati bolnim otrokom.

Danes nam pri učenju pomagajo računalniki.

Eva, ali si slišala, kako sem zaigral na kitaro? Ustanovil bom svojo glasbeno skupino, zato vsak dan veliko vadim. Kaj pa počneš ti?

Zakaj se učimo Danes bomo skupaj spoznali naslednje pojme: ` pravica do izobraževanja, ` znanje, ` poklic.

Novi pojmi so podrobneje pojasnjeni v vsebini.

Pravica do izobraževanja Pravica do izobraževanja otrokom zagotavlja pravico do obiskovanja šole. Otroci v šoli razvijajo svoje umske in telesne sposobnosti. Otroci imajo tudi pravico, da jih v šoli vzgajajo v duhu razumevanja, miru, strpnosti ter prijateljstva med vsemi narodi in skupinami. V Sloveniji je osnovno šolanje obvezno. Vendar danes ni dovolj, da znamo le pisati in računati. Ko smo odrasli, potrebujemo veliko več znanja. Zato otroci po končani osnovni šoli šolanje nadaljujejo na srednji šoli. Mnogi pa učenje nadaljujejo še na fakulteti ali visoki šoli.

! Otroci po vsem svetu imajo pravico do izobraževanja, čeprav so v mnogih revnih državah šole slabo opremljene.

Otroci imajo pravico, da v šoli razvijajo svoje umske in telesne sposobnosti.

Učimo se, da pridobimo znanje o drugih ljudeh, deželah, živalih in rastlinah. Učimo se, da vemo, kako delujejo stvari. Učimo se, da se znamo sporazumevati. Učimo se v šoli, doma, na potovanjih in v naravi. Znanje pridobivamo iz knjig, s pomočjo radia, televizije, računalnika in od drugih ljudi. Učenje je zelo pomembno, da pridemo do želenega poklica. Ker pa se znanje stalno spreminja, se morajo učiti tudi odrasli. Naučiti se morajo uporabe novih računalniških programov ali tujih jezikov.

RAZMISLI Kateri poklic želiš opravljati? Zakaj? Katera znanja potrebuješ, da bi lahko uspešno opravljal ta poklic? KAJ JE TO? Koncert – glasbena prireditev, kjer glasbeniki pojejo ali igrajo na instrumente, gledalci pa jih gledajo in poslušajo.

Ko bom velik, bom … Odrasli hodijo v službo, kjer opravljajo določen poklic. Poklic je dejavnost, za katero potrebujemo neko znanje ali usposobljenost. Učitelj pomaga učencem pri pridobivanju novih znanj. Avtomehanik popravlja avtomobile. Oskrbnik v živalskem vrtu skrbi za živali. Poštar raznaša pisma. Poklicev je zelo veliko. Odrasli poklic velikokrat zamenjajo. Velikokrat se morajo ob tem naučiti novih stvari.

Učimo se vse življenje, saj v življenju potrebujemo veliko različnih znanj. Učimo se tudi zato, da pridobimo znanje o želenem poklicu.

PONOVI 1. Kaj si se do sedaj naučil v šoli? 2. Kako nam koristi pridobljeno znanje? 3. Kako pridemo do poklica?

Poklic je dejavnost, za katero potrebujemo neko znanje ali usposobljenost. Poklicev je zelo veliko.

Zdravnik nas zdravi kadar zbolimo.

Vsebinski poudarki povzemajo bistvo vsebine.

Ponovi, Razmisli, Kaj je to? obsega ponovitvena vprašanja in vprašanja višjih taksonomskih stopenj ter razlago novih, nejasnih pojmov.

2. DELOVNI ZVEZEK Delovni zvezek sledi zaporedju poglavij v učbeniku. vsako poglavje obsega tri strani. Nekaj pa o tem že vem! se nanaša na že pridobljeno znanje, ki ga imajo učenci na izbrano vsebino.

Vsebinski poudarki v barvnih okvirjih povzemajo bistvo vsebine.

DELOVNI ZVEZEK 1 Orientiramo se

Poznamo

strani neba.

NEKAJ PA O TEM ŽE VEM! 4. Kompas je naprava, ki nam pomaga pri orientaciji. A. S puščicami označi tiste dele, ki jih poznaš na kompasu, in jih poimenuj.

1. Predstavljaj si, da živiš v hiši, označeni s črko A. A. Tvoja sestra želi obiskati sošolko, ki živi v hiši, označeni s črko B. Zapiši, kako ji boš opisal/a pot, po kateri lahko pride do sošolkine hiše. B. Sestrino pot vriši na sliko. B Ko stopi iz hiše, se mora obrniti na . Pot vodi po cesti, dokler ne pride , ki vodi

B. Rdeče obarvan del magnetne igle se vedno obrne proti

čez reko. Nato pot nadaljuje do velike

, pri kateri zavije na

Najnatančneje se orientiramo s pomočjo .

. Na križišču pri prvi A

B. Pomisli, ali so znamenja v naravi vedno zanesljiva za orientacijo. Pojasni svoj odgovor.

ulici zavije na

Ko določamo položaj točke, kjer se tisti hip nahajamo, se

5. Danes za orientacijo uporabljamo tudi različne navigacijske naprave. A. Katero napravo lahko vidiš na sliki?

3. A. B. C.

Pri tem si lahko pomagamo z: •

v okolici,

• naravnimi

• različnimi

Ko se orientiramo, položaj točke določamo glede na strani neba. Z rdečo barvico zapiši glavne strani neba. Z modro barvico zapiši stranske strani neba. Strani neba označujemo tudi s kraticami v angleškem jeziku. Dopiši glavnim stranem neba ustrezne angleške kratice (N, E, S, W).

B. Opiši njeno delovanje.

ZA PONOVITEV PA ENA UGANKA! NAUČIL SE BOM ŠE NEKAJ NOVEGA S tem, kar si se danes naučil/a, je povezana tale uganka. O čem pripoveduje, lahko ugotoviš s pomočjo nalepke na zadnji strani delovnega zvezka. 2. V naravi se lahko orientiramo z različnimi znamenji. A. Ob slikah zapiši, katero znamenje v naravi prepoznaš.

Zjutraj brez budilke se zbudi, brez uspavanke zvečer zaspi. A čez dan? Hodi brez nog po nebu naokrog.

Naučil se bom še nekaj novega! zajema različne tipe nalog, s katerimi učenci ponovijo snov iz učbenika.

Za ponovitev pa ena pesmica/uganka! se navezuje na obravnavano vsebino. Učenci poleg pesmice/uganke prilepijo pripadajočo nalepko.

na koncu vsakega tematskega sklopa sta dve strani namenjeni ponovitvi. DELOVNI ZVEZEK Risbica ponazarja vsebino tematskega sklopa.

Besedilo v okvirčkih se nanaša na vsebino izbranega poglavja v učbeniku.

PONOVIMO

Največ dni v letu je takšnih, ko starši delajo v službi in

Družina je oblika

Eva je narisala risbico.

otroci obiskujejo šolo. Rečemo jim

življenja.

Člane družine povezujejo .

sorodstvo, poroka ali

Kdaj praznujemo predstavljeno šego ali navado?

. Odidemo na

obiščejo nas

Katero šego in navado prikazuje risbica?

Dan, ko ne delamo, temveč praznujemo, pa imenujemo

, dobimo .

. Družine so

različno

V družinah se vedno dogajajo spremembe: • starši se včasih odločijo za ali ločitev; • včasih si mama ali oče poiščeta novega partnerja in se ponovno ; • ko otroci odrastejo, se od doma in si ustvarijo svoj dom; • ko ostarimo, se naše življenje konča s .

Kako ti praznuješ to šego? ? Avtorica risbice: Sandra Murgelj, OŠ Otočec, NG Junior, maj 2006

Poznamo različne praznike: •

prazniki: krst, rojstni dan, ,

•

…

praznik dela (1.

Odrasli gredo v

ali

pa v

dan samostojnosti (26.

. , otrocii .

Ko delo prekinemo, imamo

dan državnosti (25.

Ob državnih praznikih izobesimo

Delavnik je dan, ko se

prazniki, ko se spomnimo pomembnih

iz preteklosti: Prešernov dan (8.

. To je čas, ko se ),

, )… .

knjige, se ukvarjamo s

. 35

Vprašanja se nanašajo na risbico ter vsebino obravnavnega tematskega sklopa.

3. PRIROČNIK ZA UČITELJE Ravno tako kot delovni zvezek tudi priročnik za učitelje sledi zaporedju tematskih sklopov in poglavij iz učbenika. vsako poglavje je razdeljeno na tri rubrike, ki so hkrati predlogi za izpeljavo učne ure na dano temo. te rubrike so: IZ ŠOLSKE TORBE, podaja predlog, kako izpeljati šolsko uro s pomočjo uporabe učbenika in delovnega zvezka Družba smo mi 4.

BODIMO USTVARJALNI, podaja namige za izpeljavo šolske ure z uporabo raznovrstnih didaktičnih oblik in metod. Poleg tega želimo spodbuditi ustvarjalnost otrok, predvsem z izdelovanjem različnih izdelkov npr. plakatov, kompasa, časovnega traku, makete ipd.

MLADI RAZISKOVALEC, podaja predloge, kako izpeljati učno uro na terenu.

na koncu vsakega širšega tematskega sklopa je seznam literature, ki smo ga naslovili KNJIŽNA POLICA, in seznam spletnih strani z naslovom SP(L)ET NAOKROG.

Skupaj 1 Skupaj nam nam jeje lepše lepše UČBENIK

DELOVNI ZVEZEK

1 Skupaj nam je lepše

PONOVI 1. Zakaj živimo v skupnostih? 2. Kako pri pouku sodeluješ s sošolci? 3. Kakšna je razlika med potrebo in željo?

Ljudje so se že od nekdaj družili, se ob tem pogovarjali ali si pomagali pri delu. Tudi ti nisi sam v šoli, temveč se srečuješ z drugimi otroki. V razredu prisluhnemo sošolcem, ki nam predstavijo svoja dela.

Danes bomo skupaj spoznali naslednje pojme: ` družba in skupnost, ` sodelovanje, ` potrebe in želje, ` samopodoba.

Sva Žan in Eva in sva dobra prijatelja. Veselijo in povezujejo naju igre, šport in obiskovanje šole. Rada igrava človek ne jezi se, nogomet in skrbiva za psička Pikija.

Zakaj se družimo Žan in Eva obiskujeta 4. a razred. V šoli imata veliko sošolcev. Skupaj se učijo, igrajo in obiskujejo šolske krožke. Sošolcem, s katerimi se Žan in Eva najraje družita, pravita prijatelji. Vsi ljudje na tem svetu smo družba. Med seboj smo v nekih odnosih. Učenci v razredu sestavljajo skupino ljudi ali skupnost, ki jih družijo in povezujejo skupne lastnosti, potrebe in cilji. Vsi ljudje na svetu smo del neke skupnosti. Nihče ne more živeti povsem sam. Ljudje nas obkrožajo vse življenje, saj človek potrebuje ljudi okoli sebe. Ko gremo v šolo, na izlet, po nakupih – vedno srečujemo ljudi. Najbolj pogoste skupnosti so družina, prijatelji, sošolci, sodelavci in soseske.

Skupnost je skupina ljudi, ki jih družijo in povezujejo skupne lastnosti, potrebe in cilji.

Če se razumemo med seboj, se dobro počutimo S sošolci se igramo med odmori.

Živeti z drugimi ljudmi se učimo vse življenje. Vsi želimo biti v družbi zaželeni in se v njej dobro počutiti. Velikokrat v razredu delamo v skupini, kar pomeni, da sodelujemo. S sodelovanjem se učimo od drugih sošolcev

in s tem bogatimo svoje znanje. Če lahko pri delu v skupini povemo, kaj si želimo in kadar drugi upoštevajo naše predloge, se dobro počutimo. Vendar ni vedno tako. Sošolci imajo lahko drugačno mnenje od tvojega. Če vsakdo vztraja pri svojem mnenju, se skupina ne more sporazumeti. Sošolci postanejo jezni ali užaljeni, ker njihovega mnenja nismo upoštevali. Zato med člani skupine lahko pride do sporov. Vedno se moramo truditi, da spore čim prej rešimo.

1 Skupaj nam je lepše

B. Izberi si eno od skupnosti na slikah in jo opiši.

Ko se družimo z drugimi ljudmi, si oblikujemo Ko smo zadovoljni sami s seboj, imamo

NAUČIL SE BOM ŠE NEKAJ NOVEGA!

Babica in ti tvorita skupnost. Skupnost je

, ki jih družijo

Ime moje izbrane osebe: Moja izbrana oseba v knjigi opravlja naslednje delo:

Tvoja prijatelja se prepirata, ker oba želita igrati košarko v vaši skupini. Vendar za popolno moštvo potrebujete samo še enega igralca.

Moja izbrana oseba je v knjigi vključena v naslednje skupnosti:

Z mlajšim bratom sta se rolala. Brat je po nesreči padel in si poškodoval nogo. Ima hude bolečine in vožnje z rolerji ne more nadaljevati.

ZA PONOVITEV PA ENA PESMICA!

in povezujejo skupne .

2. Ljudje živijo v različnih skupnostih. A. Oglej si slike. Poimenuj skupnosti na slikah. V pomoč smo že zapisali nekaj črk.

S tem, kar si se danes naučil/a, je povezana tale pesmica. O čem pripoveduje, lahko ugotoviš s pomočjo nalepke na zadnji strani delovnega zvezka.

B. Ali si zadovoljen s seboj, ko nekomu pomagaš?

Prijatelji močno vplivajo na našo predstavo o sebi. Kaj pa ti lahko lepega poveš o prijateljih?

Ko sprejmemo sebe in smo zadovoljni sami s seboj, imamo dobro samopodobo. Veseli smo in ponosni sami nase. Ob tem se razvije naše samozaupanje.

. samopodobo.

Veseli smo in ponosni nase.

5. Pomisli na svojo najljubšo knjigo. Najbrž se spomniš, da v njej nastopajo osebe, ki opravljajo različno delo in pripadajo različnim skupnostim. Dopolni.

Sošolec, ki je bil bolan, si je od tebe sposodil zvezek. Tvoj zvezek je pozabil doma, zato se ne moreš naučiti za jutrišnji test znanja.

B. Ali tudi sam kdaj pomagaš babici? Zapiši, pri katerem delu.

TAKRAT SE POČUTIM …

3. Preberi zapise o različnih dogodkih. A. V prazne kvadratke zapiši predloge, kako bi rešil situacijo.

Sodelovanje je skupno delo ljudi, ki poteka z druženjem in dogovarjanjem.

PONOSEN NASE SEM, KADAR …

Pozdravljen, Tine! Vesela bom, če boš

Živijo babica! Kako ti lahko pomagam?

KAJ JE TO? Družba – skupnost ljudi skupaj z njihovimi odnosi Potreba – tisto, kar potrebujemo za življenje Spor – stanje, ko se kdo s kom spre

Moje potrebe in želje Vsi ljudje imamo potrebe. Gotovo veš, da za preživetje potrebujemo vodo, hrano in zrak. Imamo tudi potrebe po ljubezni, sprejetosti, druženju z ljudmi … Vsi ljudje pa imamo tudi želje. Nekdo od sošolcev si želi boljšo oceno, drugi novo kolo, tretji želi počitnice preživeti na morju. Mnoge želje se lahko uresničijo, če se zanje potrudimo. Vendar pa se vse želje ne uresničijo. Ko razmišljamo o svojih potrebah in željah, razmišljamo tudi o sebi. Ko se družimo z drugimi ljudmi, si oblikujemo predstavo o sebi. Predstavo o svojih spodobnostih, znanju in moči imenujemo samopodoba.

4. Izpolni tabelo tako, da zapišeš, kdaj si ponosen nase in kako se takrat počutiš.

NEKAJ PA O TEM ŽE VEM! 1. Žan je narisal risbico. A. Razmisli, kaj vse je treba postoriti na tej risbici. Zapiši v okvirček, kako naj vnuček pri delu pomaga babici. Risbico nato pobarvaj.

RAZMISLI Katere želje imaš? Kaj boš naredil za to, da se ti bodo uresničile?

Živeti z drugimi ljudmi in sodelovati se učimo vse skupno delo ljudi, ki poteka z

V nekem mestu, v neki hiši majhen medved je doma, tam sedi v medvedji šoli, razne igre se igra. Z očkom se po mestu vozi, z mamo v trgovino gre,

. Sodelovanje je in

. 5

sestri naloge popravlja, meni pravljico pove. To je Piki, moj prijatelj, ki me spremlja noč in dan, ki pozna vse šale in je zmeraj nasmejan. (Kajetan Kovič)

IZ ŠOLSKE TORBE • • • • •

• • •

• • • • • •

• • • •

Za uvodno motivacijo uporabimo ilustracijo iz delovnega zvezka (str. 4, rubrika nekaj pa o tem že vem!). Zakaj se družimo. Učenci preberejo besedilo v učbeniku (str. 4). Učitelj s pomočjo besedila vodi razgovor in razloži pojma: družba, skupnost. Kot primer skupnosti navedemo njihov razred in jih vprašamo: Kaj jih druži?; Kakšne so njihove skupne lastnosti, potrebe, cilji? Učenci naj s pomočjo ilustracije in fotografije v učbeniku (str. 4) ugotovijo: Kaj druži Evo in Žana?; Kakšne so njune skupne lastnosti, potrebe, cilji?; Kaj druži fante na fotografiji?; Kakšne so njihove skupne lastnosti, potrebe, cilji? Učenci rešijo 2. nalogo v delovnem zvezku (str. 4) in preverijo pravilne rešitve. Učitelj ob fotografijah vodi razgovor s pomočjo zgoraj navedenih vprašanj. Učitelj našteje najbolj pogoste skupnosti. Učenci opišejo fotografijo v učbeniku (str. 5, zgoraj). Pri tem jim učitelj pomaga z vprašanji: Katero skupnost prikazuje fotografija?; Kako bi opisal vzdušje v razredu?; Kdaj se dobro počutimo v razredu?; Kaj lahko povzroči slabo vzdušje v razredu?; Kako lahko izboljšamo vzdušje v razredu? Če se razumemo med seboj, se dobro počutimo Učenci s pomočjo besedila v učbeniku (str. 4,5) rešijo 3., 4. in 5. nalogo v delovnem zvezku (str. 5, 6). Učenci med seboj primerjajo svoje rešitve. Moje potrebe in želje Učenci preberejo besedilo v učbeniku (str. 5) ter izdelajo miselni vzorec, kamor vpišejo svoje potrebe in želje. Učitelj na tablo izdela miselni vzorec, ki ga dopolni z odgovori učencev. Učitelj na osnovi odgovorov iz miselnega vzorca in s pomočjo vprašanj vodi razgovor: Kaj vpliva na to kakšne so naše želje?; Ali imajo prijatelji, sošolci, družina enake želje?; Kaj bomo naredili, da uresničimo svoje želje? ipd. Učitelj razdeli učencem liste, na katere narišejo sebe in napišejo svoje 3 slabe in 3 dobre lastnosti. Učenci risbe primerjajo med seboj, pri tem jim učitelj razloži pojem: samopodoba. Učenci s pomočjo učbenika dopolnijo besedilo v rdečem okvirju v delovnem zvezku (rubrika naučil se boš še nekaj novega) (str. 4-6). Učenci preberejo pesmico v delovnem zvezku (str. 6) in prilepijo ustrezno nalepko. Učenci za ponovitev odgovorijo na vprašanja v učbeniku (str. 5, zgoraj).

BODIMO USTVARJALNI •

• •

•

• •

Učence razdelimo v štiri skupine, ki predstavljajo skupnosti: npr. pevski zbor, taborniki, družina, sodelavci v trgovini, člani društva za zaščito živali ipd. Učenci za ostale skupine ne smejo vedeti, katero skupnost predstavljajo. vsaka skupina mora v 5 minutnem prizoru predstaviti svojo skupnost. Ostale skupine ugibajo, za katero skupnost gre, ter poskušajo ugotoviti, kaj jih druži in kakšni so njihovi cilji. vsaka skupina mora izbrati določeno nalogo, v kateri bodo morali sodelovati vsi člani skupnosti (npr. pevski zbor se pripravlja na nastop na državnem tekmovanju). nalogo oz. sodelovanje med člani skupnosti tudi uprizorijo. Učitelj vodi razgovor o uprizoritvi. vsaka skupina uprizori spor v skupnosti ter rešitev zanj (npr. član pevskega zbora je doma pozabil zvezek z besedili pesmi drugega člana, ki se mora za tekmovanje naučiti še štiri besedila). skupine napišejo svoje potrebe in želje ter jih primerjajo z drugimi skupinami. vsaka skupina nariše sliko o sebi in poleg nje napiše 3 pozitivne in 3 negativne lastnosti svojih članov.

MLADI RAZISKOVALEC • •

Učenci obiščejo tabornike, kuharice v šolski kuhinji, ekipo na treningu ipd. Učitelj jim predhodno razdeli delovne liste z vprašanji: - Katero skupnost predstavljajo? - Katere skupne lastnosti jih povezujejo? - Kakšni so njihovi skupni cilji? - navedi primer sodelovanja v skupnosti. - Ali prihaja do sporov in kako jih rešujejo? navedi primer. - Kakšne želje imajo člani skupnosti? - Ali imajo vsi člani enake želje? Zakaj je temu tako? - Kako in s čim vplivajo člani skupnosti eden na drugega?

BELEŽKA

2 Ljudje smo različni UČBENIK

DELOVNI ZVEZEK

2 Ljudje smo različni

Danes bomo skupaj spoznali naslednje pojme: ` razlike med ljudmi, ` spoštovanje in strpnost, ` predsodek, ` pravice in dolžnosti otrok.

Slepi in slabovidni učenci berejo s prsti. Uporabljajo posebno pisavo.

Jaz imam od vseh predmetov v šoli najraje matematiko in športno vzgojo, angleščine pa ne maram preveč.

Nekateri mislijo, da so boljši od drugih, ker imajo več denarja, tečejo hitreje, se oblačijo bolj moderno … Mnogi ljudje si o drugih ustvarijo slabo mnenje še preden jih spoznajo. Temu pravimo predsodek. Mnogi tudi zavračajo enakopravnost drugim ljudem ali kar celi skupini.

Če boš ti strpen do drugih in jih boš skušal razumeti, bodo drugi razumeli tebe in tvojo drugačnost.

Vsi imamo pravice in dolžnosti

Vsak učenec v razredu je kot posameznik nekaj posebnega. Ljudje smo namreč različni, saj se razlikujemo po spolu, starosti, narodni in verski pripadnosti, živimo v različnih hišah, obiskujemo različne šole … Različni smo, ker živimo v različnih okoljih in različnih družinah. V razredu so tudi sošolci, ki so drugačni od večine otrok: ne vidijo dobro ali so slepi, imajo težave z gibanjem ali so invalidi, imajo učne težave … Zato imajo šolanje prilagojeno svoji drugačnosti. Nekateri učenci so se v Slovenijo s starši priselili iz drugih dežel. Mnogi imajo težave, ker ne razumejo dobro slovenskega jezika. Prav je, da jim pomagamo.

Vsi ljudje imajo kljub drugačnosti pravice, ki zadovoljujejo njihove osnovne potrebe. Odrasli morajo spoštovati tudi pravice otrok. Vsi otroci imajo enake pravice, ne glede na raso, barvo kože, spol, jezik, veroizpoved, politično ali drugo prepričanje, narodno ali družbeno poreklo, premoženje, invalidnost.

Različnost moramo spoštovati. Poskusi razumeti drugačnost drugih ljudi.

Na to, kako bomo živeli in se razumeli, vplivajo naše navade, vrednote in pravila. Najpomembnejše je, da različnost spoštujemo. Razumeti skušamo drugačnost drugih ljudi in jim dopustimo drugačno mnenje. Takšno ravnanje imenujemo strpnost. Kajti vsi ljudje smo enakopravni in za vse veljajo človekove pravice.

C. Razmisli, kako lahko pomagamo invalidom.

Pravice, ki veljajo zate, veljajo tudi za druge. Spoštuj pravice

NEKAJ PA O TEM ŽE VEM! 6. Oglej si slike. A. Katere pravice otrok so na teh slikah kršene? Obkljukaj ✓ jih v tabeli.

1. Poglej naokoli po razredu. A. Svoje sošolce razvrsti v skupine po podobnostih in razlikah. Skupine zapiši v spodnja kvadratka.

RAZMISLI Kaj bi se zgodilo, če bi ljudje živeli samo po svojih željah in ne bi upoštevali pravic drugih?

Ljudje se razlikujemo po …

Spoštujemo vse ljudi

Ljudje pogosto ne razumejo navad muslimanov.

Meni pa je angleščina najboljša, ne maram pa igre med dvema ognjema, saj me vedno takoj zadenejo z žogo.

Ljudje smo različni. Pomembno je, da se naučimo živeti drug z drugim. Še bolj pomembno je, da spoštujemo ljudi in njihove pravice.

2 Ljudje smo različni

PONOVI 1. Po čem se ljudje razlikujejo? 2. Zakaj moramo gojiti strpnost? 3. Navedi nekaj pravic in dolžnosti otrok.

SKUPINE PO RAZLIKAH

3. V svetu se je razširilo geslo: VSI DRUGAČNI, VSI ENAKOPRAVNI. Poskušaj ga pojasniti. pravica do imena in državljanstva

SKUPINE PO PODOBNOSTIH

pravica do družine pravica do zdravja

4. Na šoli, ki jo obiskuješ, je mnogo otrok, ki imajo različne težave zaradi svojega drugačnega izgleda. A. Pomisli, katere težave imajo otroci na tvoji šoli zaradi drugačnega izgleda. Zapiši jih v tabelo. B. Zapiši, kako se drugi sošolci obnašajo do njih.

KAJ JE TO? Dolžnost – obveza, nekaj, kar se mora narediti Državljanstvo – pripadnost določeni državi Invalid – kdor zaradi telesne napake ali poškodbe ne more opravljati dela Pravica – možnost nekaj biti, imeti ali marediti Rasa – skupnost ljudi z določenimi skupnimi značilnimi telesnimi posebnostmi

TEŽAVE OTROK NA MOJI ŠOLI

pravica do izobraževanja pravica do informacij

ODNOS SOŠOLCEV

pravica do igre in prijateljev pravica do nenasilnega ravnanja

B. Nekatere podobnosti in razlike med ljudmi so vidne, drugih ne opazimo. • Obkroži z modro barvico med zgoraj zapisanimi tiste podobnosti med sošolci, ki jih lahko vidiš. • Obkroži z rdečo barvico med zgoraj zapisanimi tiste razlike med sošolci, ki jih lahko vidiš.

pravica do lastnega mnenja in izražanja B. Poznaš še katero pravico otrok?

NAUČIL SE BOM ŠE NEKAJ NOVEGA!

2. Oglej si sliki in odgovori na vprašanja. A. V čem se razlikujejo otroci na slikah?

Zelo pomembno je, da spoštujemo

in njihove

C. Poznaš katero dolžnost otrok?

. Če boš ti strpen do drugih in jih boš skušal razumeti,

Pravice, ki veljajo zate, veljajo tudi za druge. Spoštuj pravice drugih.

• pravica do imena in državljanstva, • pravica do družine, • pravica do zdravja, • pravica do izobraževanja, • pravica do informacij, • pravica do igre in prijateljev, • pravica do lastnega mnenja in izražanja, • pravica do nenasilnega ravnanja, • pravica do posebne skrbi za otroke in invalide. Vsi otroci imajo poleg pravic tudi dolžnosti in odgovornosti. Otroci morajo hoditi v šolo in se učiti. Noben otrok ne sme s svojimi ravnanji kratiti pravic drugih otrok.

in tvojo

bodo drugi razumeli

. ZA PONOVITEV PA ENA PESMICA!

Pravice otrok so:

5. Kako bi pomagal tistim, ki potrebujejo pomoč? Ustrezne pare poveži tako, da jih pobarvaš z enako barvo.

S tem, kar si se danes naučil/a, je povezana tale pesmica. O čem pripoveduje, lahko ugotoviš s pomočjo nalepke na zadnji strani delovnega zvezka.

B. Ali so si v čem tudi podobni?

Učenec ima učne težave. Otrok je na igrišču nespreten pri igri z žogo.

V mnogih revnih državah pravic otrok ne spoštujejo. Otroci morajo delati in ne hodijo v šolo.

Se posmehujem.

Slep človek na avtobusnem postajališču me povpraša, kdaj pripelje avtobus. Ljudje smo med seboj je pomembno, da se naučimo živeti

Pogledam na vozni red in sporočim pravi čas prihoda avtobusa.

. Ker smo družabna bitja,

Zakaj se ne bi imeli radi, radi, radi, zakaj se ne bi imeli radi prav zares.

Pokažem, kako ravnati z žogo. Pomagam nesti košaro.

Starka iz trgovine nese težko košaro živil.

Mi se imamo radi, radi, radi, radi, mi se imamo radi, radi prav zares.

Pomagam pri učenju.

Kričim na otroka, naj zapusti igrišče.

IZ ŠOLSKE TORBE • • • • •

• •

• • • • • • • • • • • •

Za uvodno motivacijo uporabimo ilustracijo v učbeniku (str. 6). Učenci naj napišejo 5 razlik med Žanom in evo. Učitelj zapiše odgovore učencev na tablo in vodi razgovor. Učenci rešijo 1. nalogo v delovnem zvezku (str. 7) in rešitve primerjajo med seboj. Ljudje se razlikujemo po ... Učitelj s pomočjo fotografije v učbeniku (str. 6) vodi razgovor, po čem se še lahko ljudje razlikujemo med seboj: Po čem se oseba na fotografiji razlikuje od ostalih?; Kakšne pripomočke uporabljajo slepi, slabovidni?; Kako bi pomagal takšnemu človeku? ipd. Učenci rešijo 2. nalogo v delovnem zvezku (str. 7, 8). Učitelj s pomočjo razgovora primerja rešitve učencev. Učenci rešijo 3. nalogo v delovnem zvezku (str. 8). Učitelj vodi razgovor o sloganu »vsi drugačni, vsi enakopravni«. več lahko najdete na spletni strani (http://ejkartica.si/uploads/content/ document/file_20_zima06_gravitacija_13_vsi_drugacni.pdf). Spoštujemo vse ljudi Učitelj vodi razgovor o spoštovanju in strpnosti. Učenci rešijo 4. in 5. nalogo v delovnem zvezku (str. 8). Učitelj s pomočjo fotografije v učbeniku (str. 7, zgoraj) vodi razgovor: Po čem se oseba na fotografiji razlikuje od nas?; Kakšno je vaše mnenje o tej osebi? Učitelj razloži pojem predsodek. Učenci rešijo 5. nalogo v delovnem zvezku (str. 8) in učitelj z razgovorom preveri njihove rešitve. Vsi imamo pravice in dolžnosti, Pravice otrok so: Učenci preberejo besedilo v učbeniku (str. 7). narišejo miselni vzorec – Moje pravice – v katerega vpišejo, katere pravice jim pripadajo. Učenci rešijo 6. nalogo v delovnem zvezku (str. 9) in učitelj z razgovorom preveri njihove rešitve. Učenci za ponovitev odgovorijo na vprašanja v učbeniku (str. 7). Učenci s pomočjo učbenika (str. 6, 7) dopolnijo besedilo v rdečem okvirju v delovnem zvezku (rubrika naučil se boš še nekaj novega) (str. 7 - 9). Učenci preberejo pesmico v delovnem zvezku (str. 9) in prilepijo ustrezno nalepko.

BODIMO USTVARJALNI • Učenci si ogledajo promocijski video spot sveta evrope za kampanjo Vsi drugačni, vsi enakopravni : • http://www.coe.si/sl/dejavnosti/kampanje_sveta_evrope/vsi_drugacni_vsi_enakopravni/ ali http://www.youtube.com/watch?v=X159xg-vm-m&feature=related • video spot je iztočnica za razgovor o razlikah in podobnostih med ljudmi, medsebojnem spoštovanju, strpnosti in predsodkih. • Učitelj učencem razdeli pesem toneta Pavčka o otrokovih pravicah. Učenci morajo iz pesmi izpisati čim več otrokovih pravic. • Učitelj učence razdeli v tri skupine ter jim da navodila za delo: • Prva skupina pripravi scenarij za igro na temo raznolikost, drugačnost, enakopravnost, strpnost. Igro lahko tudi posnamejo ali pa jo posname učitelj (npr. z mobilnim telefonom, foto aparatom, kamero). • Druga skupina izdela propagandni letak za kampanjo vsi drugačni vsi enakopravni? na temo raznolikost, drugačnost, enakopravnost, strpnost. • Tretja skupina v sliki (npr. kot grafit, ilustracijo, strip ipd.) upodobi otrokove pravice. • Učenci predstavijo svoje izdelke in jih razstavijo v učilnici ali na šolskem hodniku ali na oddelkih pediatrije v zdravstvenih domovih, propagandne letake razdelijo med ostale učence in učitelje na šoli, video predstavijo na šolski prireditvi ali ob dnevu človekovih oz. otrokovih pravic.

MLADI RAZISKOVALEC • Učitelj in učenci se skupaj odpravijo po mestnih ulicah v bližini šole in opazujejo ljudi. Pri tem morajo biti pozorni na naslednje značilnosti: - Opiši po čem so se razlikovali ljudje na ulici. - Katere podobnosti si opazil med ljudmi? - Zakaj smo si ljudje med seboj različni? - Ali si opazil kakšnega človeka, ki je bil drugačen od večine? Po čem se je razlikoval? - Ali lahko na osnovi zunanjega izgleda opišeš značaj človeka? - Ali se ti je zgodilo, da si samo na podlagi vedenja in zunanjega videza pravilno oz. napačno označil značaj prijatelja? - Zakaj je pomembno, da ne sodimo človeka samo po videzu, ampak tudi po značaju? - naštej vsaj dve pravici in dve dolžnosti, ki si jih moral upoštevati na sprehodu po ulicah.

BELEŽKA

3 Znanje je dragoceno UČBENIK

DELOVNI ZVEZEK 3 Znanje je dragoceno

3 Znanje je dragoceno Ko smo v družbi, v šoli, doma, ob knjigah ali pred računalnikom, se vsak dan naučimo nekaj novega.

Eva, ali si slišala, kako sem zaigral na kitaro? Ustanovil bom svojo glasbeno skupino, zato vsak dan veliko vadim. Kaj pa počneš ti?

Otroci imajo pravico, da v šoli razvijajo svoje umske in telesne sposobnosti.

Poklic je dejavnost, za katero potrebujemo neko

ali

. Poklici so

6. Na slikah so različni poklici. A. Poimenuj jih. B. Zapiši, katero znanje potrebujemo za določen poklic.

. skrbeti za domačo žival

umiti zobe

Učil sem se z in

Učimo se vse življenje, saj v življenju potrebujemo veliko različnih znanj. Učimo se tudi zato, da pridobimo znanje o želenem poklicu.

poiskati igrico na računalniku

PONOVI 1. Kaj si se do sedaj naučil v šoli? 2. Kako nam koristi pridobljeno znanje? 3. Kako pridemo do poklica?

napisati narek brez napak

C. Primerjaj, kar znaš in kaj želiš znati. Kaj ugotoviš?

A. B.

Poklic je dejavnost, za katero potrebujemo neko znanje ali usposobljenost. Poklicev je zelo veliko.

7. Zakaj ljudje opravljajo različne poklice?

2. Pri izpolnjevanju naloge si pomagaj s shemo v rjavi barvi. A. Najprej zapiši, kateri poklic si želiš opravljati. ZA PONOVITEV PA ENA PESMICA!

let.

B. Za pridobitev fakultetne izobrazbe bom potreboval

Odrasli hodijo v službo, kjer opravljajo določen poklic. Poklic je dejavnost, za katero potrebujemo neko znanje ali usposobljenost. Učitelj pomaga učencem pri pridobivanju novih znanj. Avtomehanik popravlja avtomobile. Oskrbnik v živalskem vrtu skrbi za živali. Poštar raznaša pisma. Poklicev je zelo veliko. Odrasli poklic velikokrat zamenjajo. Velikokrat se morajo ob tem naučiti novih stvari.

UČIMO SE, DA:

NAUČIL SE BOM ŠE NEKAJ NOVEGA!

S tem, kar si se danes naučil/a, je povezana tale pesmica. O čem pripoveduje, lahko ugotoviš s pomočjo nalepke na zadnji strani delovnega zvezka.

Izračunaj, koliko let boš hodil v različne vrste šol, da boš lahko samostojno opravljal izbrani poklic.

Ko bom velik, bom …

V svojem življenju sem se najprej učil od

4. Zakaj se učimo? Odgovore zapiši v miselni vzorec.

Zakaj se učimo

Otroci po vsem svetu imajo pravico do izobraževanja, čeprav so v mnogih revnih državah šole slabo opremljene.

Pravica do izobraževanja otrokom zagotavlja pravico do

3. S pomočjo slike dopolni besedilo. 1. V krogih je zapisano različno znanje. A. Pobarvaj tiste kroge, ki opisujejo nekaj, kar že znaš narediti. B. V prazne kroge zapiši, kaj še želiš znati.

Danes nam pri učenju pomagajo računalniki.

si zavezati čevlje

Danes bomo skupaj spoznali naslednje pojme: ` pravica do izobraževanja, ` znanje, ` poklic.

NEKAJ PA O TEM ŽE VEM!

Učim se. Jutri pišemo test znanja pri družbi. Rada bi bila zdravnica. Že sedaj se želim naučiti čim več, da bom znala pomagati bolnim otrokom.

Č. Koliko let šolanja je do poklica potrebovala tvoja mama?

5. Kako danes znanje pridobivaš ti? Pedenjped rad prelistava kupe vseh mogočih knjig. glasno bere, prikimava, vsem nazorom brez razlik.

• Pridobim osnovno izobrazbo: 9 let • Pridobim poklicno izobrazbo: 3 leta

C. Kako se učimo tudi izven šole?

• Pridobim srednješolsko izobrazbo s poklicem: 4 leta • Pridobim gimnazijsko izobrazbo: 4 leta • Pridobim višješolsko izobrazbo: 2 leti

Zdravnik nas zdravi kadar zbolimo.

• Pridobim visokošolsko izobrazbo: 3 leta

• Pridobim fakultetno izobrazbo: 5 let

Učimo se vse življenje, saj v življenju potrebujemo veliko

Cele dneve se nadnje sklanja, vsak list zase preštudira, glava ga teži od znanja, da si jo z roko podpira.

. Učimo .

se tudi zato, da pridobimo znanje o 11

(Niko Grafenauer)

IZ ŠOLSKE TORBE • • • • •

• • • •

Učenci opišejo ilustracijo v učbeniku (str. 8). Učitelj jim pomaga s podvprašanji: Kaj počneta Eva in Žan?; Zakaj se učita?; Kaj bi bila rada po poklicu? Pravica do izobraževanja Učenci rešijo 1. in 2. nalogo v delovnem zvezku (str. 10). Učenci primerjajo svoje rešitve med seboj. Učitelj vodi razgovor: Zakaj hodimo v šolo?; Česa se naučimo v šoli?; Kaj so se učili včasih? Učenci opišejo fotografiji v učbeniku (str. 8, 9): Opiši učilnici na slikah – v čem sta si podobni in v čem različni?; Kaj počnejo učenci?; Katere učne pripomočke uporabljajo?; V katerem razredu bi bil raje in zakaj?; Kako bi pomagal otrokom, ki nimajo ustreznih pogojev za učenje? Zakaj se učimo Učenci rešijo 3., 4. in 5. nalogo v delovnem zvezku (str. 11). Učenci svoje odgovore primerjajo z besedilom v učbeniku (str. 9). Ko bom velik bom ... Učitelj ob slikovnem gradivu v delovnem zvezku (str. 12) vodi razgovor o vrstah poklicev in o znanjih, ki jih potrebujemo za opravljanje določenega poklica: Naštejte nakaj poklicev.; Kateri poklic opravljajo vaši starši?; Kaj potrebujemo za opravljanje določenega poklica?; Katero znanje potrebuje npr. gasilec, zdravnik, oskrbnik v živalskem vrtu, poštar, avtomehanik?; Kateri poklic bi ti najraje opravljal in zakaj?; Katera znanja si moraš pridobiti, če želiš opravljati izbran poklic. Učenci rešijo 6. in 7. nalogo v delovnem zvezku (str. 12). Učenci za ponovitev snovi odgovorijo na vprašanja v učbeniku (str. 9). Učenci s pomočjo učbenika (str. 8, 9) dopolnijo besedilo v rdečem okvirju v delovnem zvezku (rubrika naučil se boš še nekaj novega) (str. 10-12). Učenci preberejo pesmico v delovnem zvezku (str. 12) in prilepijo ustrezno nalepko.

BODIMO USTVARJALNI •

• • • •

Učitelj razdeli učence v tri skupine, ki bodo s pomočjo različnih virov informacij (internet, knjige, časopisni članki) poiskali čim več zanimivih podatkov, podrobnosti in uporabnih stvari. tema, ki jo podrobneje obdelujejo učenci, je lahko enaka za vse tri skupine ali pa za vsako skupino različna. Učitelj lahko izbira med različnimi temami: npr. ekologija, medkulturnost, šport, živali, glasba, prijatelji, družabne igre ipd. Učitelj mora predhodno naročiti učencem, naj teden dni prej zbirajo članke iz revij in časopisov na izbrano temo ter jih sproti prinašajo v šolo in odlagajo na posebno mesto (npr. v škatlo). Učitelj mora skupini, ki bo delala s knjižnim gradivom, naročiti naj v knjižnici poiščejo knjige ali pa jih učitelj sam priskrbi. vsaka skupina mora izdelati predstavitev svoje teme (npr. kot plakat, miselni vzorec ipd.). Ob koncu predstavitve se pogovorijo o načinih pridobivanja znanja: Naštejete prednosti in slabosti pridobivanja znanja s pomočjo interneta, knjig ali člankov?; Kaj novega ste se naučili?; Kakšna znanja potrebujemo, za pridobivanje informacij?; Kaj menite, kateri vir informacij bo v prihodnje najbolj prisoten pri pridobivanju znanja?; V katerem poklicu bi lahko uporabil nova znanja?; Ali menite, da so znanja ki ste jih pridobili, dovolj za celo življenje? Utemeljite svoje mnenje.

MLADI RAZISKOVALEC • •

Učenci obiščejo šolsko ali splošno knjižnico, kjer jim knjižničarka predstavi knjižnico in vrste gradiva. Učenci odgovorijo na vprašanja na delovnem listu: - s katerimi dejavnostmi se ukvarja knjižnica? - Kakšno vlogo imajo knjižnice pri izobraževanju? - Kakšno vlogo ima knjižnica pri razvoju družabnega življenja? - Katere vrste gradiv lahko najdeš v knjižnici? - na knjižnih policah si izberi dve najljubši knjigi, in sicer eno leposlovno in eno strokovno knjigo. - na kratko opiši vsebino knjig. - navedi razlog, zakaj bi knjigo priporočil sošolcem? - navedi primer oz. stvar, ki si se jo naučil s pomočjo izbranih knjig.

BELEŽKA

4 Pravila upoštevamo vsak dan UČBENIK

DELOVNI ZVEZEK

4 Pravila upoštevamo vsak dan Ljudje že od nekdaj živijo po določilih, ki urejajo odnose med njimi, življenje v šoli, ravnanje v prometu ...

PONOVI 1. Zakaj so pravila pomembna? 2. Katera šolska pravila bi morali vsi upoštevati? 3. Navedi nekaj pravil lepega vedenja.

Žan, tako se ne dela! Jabolčni ogrizek si vrgel na tla. Ali si pozabil, da odpadka ne odvrženo kamorkoli?

RAZMISLI Se ti zdi, da v okolju, kjer živiš, vsi upoštevajo pravila, kot je dogovorjeno? Pravila so zelo pomembna na športih tekmovanjih.

Res, je! Poglej, na tem zabojniku piše, da vanj odlagamo samo papir.

Zakaj moramo upoštevati pravila Danes bomo skupaj spoznali naslednje pojme: ` človekove vloge, ` pravila, ` šolska pravila, ` bonton ali olika.

Od ljudi v skupnosti se pričakuje, da se pravilno obnašajo v različnih okoliščinah. Ko hodimo po cesti, smo pešci. Ko smo v šoli, smo učenci. Ko zbolimo, smo bolniki. Pravimo, da imamo ljudje različne vloge. Da vemo, kako ravnati v različnih vlogah, moramo poznati določila obnašanja. Določila, ki urejajo obnašanje ljudi in odnose med njimi, imenujemo pravila. Pravila so ljudje uvedli, da lažje živijo skupaj, saj so med seboj ljudje zelo različni. Pravila določajo, kako se ravnamo kot pešci, učenci, kupci, bolniki … Pravila moramo tudi upoštevati. Predstavljaj si, da bi po cesti vozniki vozili vsak po svoje. Kakšna zmešnjava bi nastala! Pravila so lahko: • napisana: šolska pravila, prometna pravila … • nenapisana: kako se obnašamo do staršev in starejših

! Pravila določajo, da odpadkov ne odmetavamo kjer koli.

V različnih okoliščinah imajo ljudje različne vloge, kar pomeni, da se različno obnašajo. Pravila določajo ravnanje ljudi v različnih okoliščinah.

Šolska pravila

KAJ JE TO? Gostoljubnost – ko tujce sprejmemo prijazno (ko damo komu hrano in prenočišče iz prijaznosti)

Ko so otroci v šoli, morajo upoštevati šolska pravila. Šolska pravila določajo, katere pravice in dolžnosti imajo učenci v šoli. V šoli imajo vsi učenci pravico razvoja svojih sposobnosti. Imajo tudi pravico do varnosti in pomoči s strani učiteljev. Imajo pravico do svobodnega izražanja svojega mnenja. Učenci imajo tudi dolžnosti. Morajo redno in pravočasno obiskovati pouk ter upoštevati navodila učiteljev. Ne smejo ogrožati zdravja in varnosti drugih učencev. V šoli je prepovedano nasilno obnašanje, kajenje, uživanje drog in metanje petard.

4 Pravila upoštevamo vsak dan

•

Vloga: nogometaš

Jo prijazno pozdravim.

Vanjo vržem svojo torbo.

Zakričim na ves glas.

•

B. Kam odvržeš zvečilni gumi, ko ga nehaš zvečiti? redu? C. Ali se je kaj podobnega kdaj zgodilo tudi v vašem razredu? Na tla.

V koš za smeti.

3. Ljudje moramo vsak dan upoštevati pravila. A. Katera pravila upoštevamo v šoli?

Prilepim ga pod klop.

C. Kaj narediš, če zamudiš k pouku? Počakam na hodniku in se po svoje zabavam.

Vstopim in se opravičim za zamudo.

Brez pozdrava sedem na svoje mesto.o.

6. Pri pravilih lepega vedenja uporabljamo besede kot so prosim, hvala, oprostite, izvolite. Napiši štiri stavke tako, da v vsakem uporabiš eno od navedenih besed: B. Katera pravila upoštevamo doma? PROSIM HVALA

C. Kaj se zgodi, če pravil v šoli ali doma ne upoštevamo?

OPROSTITE IZVOLITE

Č. Ali vsi ljudje upoštevajo pravila? Kaj misliš, zakaj je temu tako? NAUČIL SE BOM ŠE NEKAJ NOVEGA!

4. V tabeli obkljukaj ✓ tista šolska pravila, ki jih v vašem razredu največkrat kršite.

V različnih okoliščinah imajo ljudje različne

, kar pomeni, da se

Pravila lepega vedenja ali

določajo, da smo do ljudi in

Dežurni učenec na začetku pouka javi učiteljici odsotne učence.

. Pravila določajo

Učenci vljudno pozdravljajo vse delavce šole.

Pravila lepega vedenja

v različnih okoliščinah.

Kajenje, uživanje drog in alkohola je na šolskem prostoru prepovedano.

Vloga: učenec

S tem, kar si se danes naučil/a, je povezana tale pesmica. O čem pripoveduje, lahko ugotoviš s pomočjo nalepke na zadnji strani delovnega zvezka.

Reditelji pobrišejo tablo, uredijo učilnico in odnesejo posodo v kuhinjo.

Pravila:

Ko telefon zazvoni, pozornost prebudi, kdo kliče, kaj želi, zanimajo se vsi.

A. Katero pravilo bi ti še dodal med navedena šolska pravila?

• Ko želi v razredu kaj povedati, dvigne roko. • Ne divja po šolskih hodnikih. Pravila pri jedi določajo, kako uporabljamo jedilni pribor.

ZA PONOVITEV PA ENA PESMICA!

Učenci so 10 minut pred začetkom pouka v učilnici in se pripravijo na pouk.

2. V nalogi posameznim vlogam dopiši pravila obnašanja. A. Nadaljuj z nalogo, kot kaže spodnji primer:

B. Katero pravilo med zgoraj naštetimi bi izločil? Zakaj? Obkroži ga.

•

! 13

Šolska pravila določajo

»Najprej predstavi se, potem šele sprašuj!« Tu Urška javlja se, nikar se ne huduj.«

»Halo, ste zdravi vsi?« Sprašuje telefon, odgovora še ni, pozabil je bonton.

•

Pravila lepega vedenja ali bonton določajo, da smo do ljudi prijazni in gostoljubni.

• B. Zakaj?

različno

•

Č. Kako bi ocenil/a svoje obnašanje? D. Kje si se naučil/a, kako se moraš obnašati v opisanih primerih?

Šolska pravila določajo pravice in dolžnosti učencev v šoli.

Mnoga pravila so nenapisana. Otroci se jih naučijo od staršev ali prijateljev. Takšna so pravila lepega vedenja, ki jim pravimo tudi bonton ali olika. Pravila lepega vedenja določajo, da smo do ljudi prijazni in gostoljubni. Bontona se ljudje držijo, da so stiki med njimi primerni. Kajti, če bi vsi kričali in se prepirali, ljudje ne bi mogli živeti skupaj. Nekatere besede iz bontona so prosim, hvala, oprostite, izvolite … Bonton določa tudi odnos do hrane in pravila pri jedi. Odnos do hrane je odvisen od kulture in običajev v okolju, v katerem človek živi.

5. Oglej si sliko. A. Kdo se na sliki nepravilno obnaša?

Pravila:

NEKAJ PA O TEM ŽE VEM! 1. Izpolni kviz o svojem obnašanju. Pri vsakem vprašanju označi odgovor s križcem. A. Kaj narediš, ko srečaš na hodniku učiteljico?

učencev v šoli.

(Zlatka Levstek)

IZ ŠOLSKE TORBE • • • • •

• •

• • •

• • • •

Za uvodno motivacijo uporabimo ilustracijo v učbeniku (str. 10). Učitelj vodi razgovor s pomočjo podvprašanj: Kaj počne Žan?; Ali je ravnal pravilno?; Kako bi moral ravnati Žan? Učenci rešijo 1. nalogo v delovnem zvezku (str. 13). Učitelj z razgovorom preveri njihove rešitve. Zakaj moramo upoštevati pravila Učitelj vodi razgovor: Naštejte katere vloge imate? (učitelj zapiše odgovore na tablo); Kako se obnašamo v različnih vlogah?; Zakaj so ljudje uvedli pravila obnašanja?; Zakaj moramo upoštevati pravila? Učenci rešijo 2. in 3. nalogo v delovnem zvezku (str. 13, 14). Učitelj razloži razliko med napisanimi in nenapisanimi pravili ter jih ponazori s primeri (npr. šolska pravila, prometna pravila, pravila na nogometni tekmi; kako se obnašamo do starejših na avtobusu, kako se obnašamo v cerkvi ipd.). Šolska pravila Učitelj pripravi fotokopijo odlomka šolskih pravil in jih razdeli učencem. Učenci s pomočjo šolskega pravilnika izpišejo po dve pravici in dve dolžnosti učencev v šoli, ki se jim zdita najbolj pomembni. Učenci rešijo 4. in 5. nalogo v delovnem zvezku (str. 14, 15). Učitelj s pomočjo razgovora preveri rešitve učencev. Pravila lepega vedenja Učitelj s pomočjo fotografij v učbeniku (str. 11) vodi razgovor o nenapisanih pravilih: Kakšna so nenapisana pravila na športnih tekmovanjih?; Kako se moramo obnašati pri jedi?; Ali povsod oz. v vseh deželah veljajo enaka pravila pri jedi?; Od koga se otroci naučijo pravil lepega vedenja? Učenci rešijo 6. nalogo v delovnem zvezku (str. 15). Učenci za ponovitev snovi odgovorijo na vprašanja v učbeniku (str. 11). Učenci s pomočjo učbenika (str. 10, 11) dopolnijo besedilo v rdečem okvirju v delovnem zvezku (rubrika naučil se boš še nekaj novega) (str. 13, 14, 15). Učenci preberejo pesmico v delovnem zvezku (str. 15) in prilepijo ustrezno nalepko.

BODIMO USTVARJALNI • •

• •

• • •

Učitelj razdeli učence v pet ali šest skupin po štiri. vsaka skupina izdela zgibanko o lepem vedenju z naslovom npr. na obisku v gorah, na obisku ob morju, na obisku v naravi, na obisku na mestnem avtobusu, na obisku pri zdravniku, na obisku v gledališču, na obisku v trgovini, na obisku na šolskem hodniku … Kot primer zgibank si lahko ogledate izdelke Zavoda Republike slovenije za varstvo narave na spletni strani: http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=54&id_informacija=261 vsaka zgibanka naj vsebuje: - 5 stavkov, ki bodo opisali okolje o katerem govori zgibanka, - 5 pravil, ki jih moramo upoštevati v tem okolju, - kratko nalogo npr. križanko, rebus na izbrano temo, - vsaj eno pravilo, naj bo tudi slikovno prikazano. Zgibanka naj bo narejena na listu A4 (ležeče, obojestransko), ki je razdeljen na 4 dele ali na polovici. list A4 prepognemo ali zložimo v harmoniko. skupine predstavijo svoje izdelke ostalim učencem. Učitelj razmnoži zgibanke vseh skupin in jih razdeli učencem.

MLADI RAZISKOVALEC • •

• •

Učitelj se z učenci odpravi na sprehod po bližnji okolici šole ali se z mestnim avtobusom odpeljejo npr. do parka, igrišča ipd. Učitelj razdeli učencem delovni list z vprašanji: - naštej katere vloge si imel na terenu. - naštej 3 pravila, ki si jih moral upoštevati v različnih vlogah. - napiši in nariši pet prometnih znakov, ki si jih opazil na poti ter jim pripiši razlago. - napiši 5 pravil, ki jih morajo upoštevati drugi udeleženci prometa (npr. voznik avtobusa ali avtomobila, kolesar). - napiši vsaj 5 nenapisanih pravil, ki si jih moral upoštevati na terenu. - Od koga si se naučil nenapisanih pravil? - navedi po en primer, ko si uporabil besede: hvala, prosim, oprostite, izvolite. - Ali si opazil kakšno neupoštevanje pravil? navedi ga. Kakšno bi bilo pravilno ravnanje? Učenci morajo na sprehodu ali med vožnjo opazovati prometne znake in druga pisna pravila. na koncu učitelj s pomočjo vprašanj vodi razgovor in preveri odgovore učencev.

BELEŽKA

5 Z nasiljem ne rešujemo sporov UČBENIK 5 Z nasiljem ne rešujemo sporov Ko so ljudje jezni, užaljeni ali prizadeti, pogosto želijo odgovoriti z nasiljem. Vendar nasilje ni pravilen način reševanja sporov.

Žoga je moja! Jaz sem vendar boljši v nogometu od tebe!

Poznamo različne oblike nasilja: • telesno nasilje: pri tem drugega s telesno silo poškodujemo (pretepanje, brcanje), • psihično nasilje: pri tem prizadenemo občutek osebne vrednosti drugega (izrekanje žalitev, zmerjanje). Ko ljudje uporabijo nasilje, kršijo človekove pravice. Zato je reševanje sporov z nasiljem nedopustno.

! Ni res! Nisi prav nič boljši od mene!

Danes bomo skupaj spoznali naslednje pojme: ` spor, ` ustrahovanje in nasilje, ` telesno in psihično nasilje, ` nenasilno reševanje sporov.

! Spori se velikokrat zgodijo tudi med otroci.

Mnogi ljudje se pri reševanju spora zatečejo k uporabi sile. Ko drugemu grozijo, ga zmerjajo, žalijo ali telesno poškodujejo, ga ustrahujejo.

Nasilje je nedopustno Ravnanje, v katerem uporabimo silo, imenujemo nasilje. Nasilje je povsod okrog nas: v časopisu, na ulici, doma, na televiziji, v računalniških igricah, v šoli … Včasih se otroška nagajivost sprevrže v nasilje, brcanje v pretep, nedolžno zafrkavanje v žalitev.

5 Z nasiljem ne rešujemo sporov

PROBLEM

KRIČANJE

B. Zakaj pride do takšnih dogodkov?

MOŽNE REŠITVE PROBLEMA

Ravnanje, v katerem uporabimo silo, imenujemo

MOŽNE POSLEDICE DOGODKA

Ko so ljudje nasilni, kršijo človekove pravice. C. Kako se počuti otrok v oranžni majici?

KATERA REŠITEV BI BILA NAJBOLJŠA

4. Kadar nekoga žalimo ali zmerjamo, pravimo, da nad njim izvajamo psihično nasilje. A. Si že kdaj občutil psihično nasilje? Kako si se takrat počutil?

6. Na črte napiši predloge, kako bomo ravnali, če se kdo v razredu nasilno vede.

B. Si tudi ti kdaj koga ozmerjal ali užalil? Zakaj?

NAUČIL SE BOM ŠE NEKAJ NOVEGA!

2. A. Pobarvaj besede, ki te spominjajo na spor ali označujejo tisto, kar sledi sporu.

STRPNOST

ZASMEHOVANJE

ZMERJANJE

JEZA

VESELJE

TRESENJE TELESA

KRIČANJE

HITRO DIHANJE

GROŽNJA

BRCANJE

Mnogi ljudje se pri reševanju spora zatečejo k ga zmerjajo, žalijo ali telesno poškodujejo, ga

Nasilju se moramo upreti in ga

. Če hočemo reševati ZA PONOVITEV PA ENA PESMICA!

spore nenasilno, se moramo naučiti razumeti drugega človeka. S tem, kar si se danes naučil/a, je povezana tale pesmica. O čem pripoveduje, lahko ugotoviš s pomočjo nalepke na zadnji strani delovnega zvezka. 5. Preberi zapis o šolskem dogodku.

ZARIPEL OBRAZ

Danes sinko za kosilo mami peče palačinko.

B. Zakaj pride med ljudmi do sporov?

NASILJU

C. Si morda pomislil, kako se je ta oseba takrat počutila?

UMIRJENO DIHANJE

HITREJŠE BITJE SRCA

Z znakom Varna točka so označeni prostori, kamor se lahko zatečejo otroci, če se znajdejo v kakršnikoli težavi.

Nasilju se moramo upreti in ga ustaviti. Če hočemo reševati spore nenasilno, se moramo naučiti, razumeti drugega človeka.

ZMERJANJE

Kako rešimo spor nenasilno

A. Poskušaj ugotoviti, zakaj je do opisanega dogodka prišlo in kako bi ga lahko rešili:

ŽALITEV

A. Kaj se dogaja na sliki?

RAZMISLI Kaj bi lahko vsak od nas naredil, da bi bilo manj nasilja?

Društvo za otroke UNICEF Slovenija s plakati opozarja na nasilje.

Nasilju se moramo upreti in ga ustaviti. O nasilju ne smemo molčati. Če je bil kdo do tebe nasilen, moraš obvestiti odrasle, ki ti lahko pomagajo: starše, učitelje, svetovalno delavko ali ravnatelja na šoli. Lahko pokličeš tudi TOM – telefon za otroke in mladostnike. Otrokom, žrtvam nasilja, pomagajo tudi zdravniki, policisti in varuh otrokovih pravic. Če pa hočemo reševati spore nenasilno, se moramo najprej naučiti prepoznati nasilje. Naučiti se moramo tudi, kako spore rešujemo nenasilno. Zelo pomembno za nenasilno reševanje sporov je, da: • se zavemo svojih misli in občutkov, • skušamo razumeti drugega človeka, • se naučimo pogovarjanja in poslušanja drugih ter • se skušamo vživeti v drugega človeka.

3. Pojasni besede.

NEKAJ PA O TEM ŽE VEM! 1. Oglej si sliko in opiši, kaj na njej vidiš.

Ravnanje, v katerem uporabimo silo, imenujemo nasilje. Ko so ljudje nasilni, kršijo človekove pravice.

Ko nam zavre kri Ugotovili smo že, da vsak človek sprejema svet in ljudi drugače. Ljudje se tudi različno odzivamo na dogodke. Zaradi nerazumevanja in nesprejemanja mnenj drugih velikokrat nastanejo spori. V sporu se vzburimo, srce nam začne hitreje biti, kri nam plane v glavo. Saj si že slišal ljudi reči, da je nekomu zavrela kri? Mnogi ljudje se pri reševanju spora zatečejo k uporabi sile. Ko drugemu grozijo, ga zmerjajo, žalijo, telesno poškodujejo, ga ustrahujejo. To počnejo zato, da se pri tem počutijo pomembne. Morda so bili sami žrtve nasilja in se želijo maščevati. Nekateri pa si na tak način želijo pridobiti občudovalce.

DELOVNI ZVEZEK PONOVI 1. Kako ljudje ustrahujejo druge? 2. Katere oblike nasilja poznamo? 3. Kakšno znanje moraš imeti, da znaš spor rešiti nenasilno?

. Ko drugemu grozijo, .

Zelo sem se razveselila, ko sem izvedela, da bomo imeli medrazredno tekmovanje med dvema ognjema. Prvih nekaj minut sem se držala dobro. Ful dobro mi je šlo in sama nase sem bila ponosna. Zadela sem celo dva iz nasprotnega moštva. Potem pa je prišla črna minuta. Dobila sem žogo in želela zadeti igralca nasprotne ekipe. A žoga mi je zdrsnila in padla na sosednje polje. Učenec iz nasprotne ekipe jo je pobral in z njo zadel sošolca Aleša. Aleš je bil besen name. Prišel je do mene in me s pestjo udaril po hrbtu. Ob tem je zakričal: 'Kura, še žoge ne znaš zabrisati čez polje!' Kar otrpnila sem od strahu.

V ponev strese kos zavese, dva zamaška, malo praška. Nekaj olja, da cvrči … Kaj pa je? Se kdo jezi? (Tatjana Pregl)

IZ ŠOLSKE TORBE • •

• • • • • • • • • •

• • • • •

• •

Za uvodno motivacijo uporabimo ilustracijo iz učbenika (str. 12). Učitelj vodi razgovor: Kaj počneta fanta na ilustraciji?; Zakaj se prepirata?; Ali je način s katerim se sporazumevata ustrezen?; Kako bi morala rešiti nesoglasje oz. spor?; Ali si bil že sam v takšni situaciji in kako si ravnal? Ko nam zavre kri Učenci rešijo 1. nalogo v delovnem zvezku (str. 16). Učitelj se z učenci pogovori o situaciji na fotografiji in preveri njihove odgovore. Učenci rešijo 2. nalogo v delovnem zvezku (str. 16). Učitelj v pogovoru preveri rešitve učencev. Nasilje je nedopustno Učitelj s pomočjo vprašanj vodi razgovor o tem, kje v vsakdanjem življenju srečamo nasilje. Učenci preberejo besedilo v učbeniku (str. 13, zgoraj), ki govori o vrstah nasilja. Učitelj s pomočjo ilustracije in fotografije v učbeniku (str. 12) povpraša učence po vrstah nasilja. Učenci rešijo 3. in 4. nalogo v delovnem zvezku (str. 17). Učenci v dvojicah primerjajo svoje odgovore. Kako rešimo spor nenasilno Učitelj vodi razgovor: Kaj moramo storiti, da ne pride do nasilnega reševanja sporov?; Na koga se moramo obrniti, če opazimo ali smo žrtve nasilja?; Zakaj je pomembno, da se pogovarjamo o nasilju in ga ne skrivamo? Učenci rešijo 5. in 6. nalogo v delovnem zvezku (str. 17, 18). Učitelj z razgovorom preveri njihove odgovore. Učenci za ponovitev snovi odgovorijo na vprašanja v učbeniku (str. 13). Učenci s pomočjo učbenika (str. 12, 13) dopolnijo besedilo v rdečem okvirju v delovnem zvezku (rubrika naučil se boš še nekaj novega) (str. 16, 17, 18). Učenci preberejo pesmico v delovnem zvezku (str. 18) in prilepijo ustrezno nalepko. Učitelj lahko učencem podrobneje predstavi tudi UnICeF-ov projekt POveJ! spregovori o nasilju med otroki, na katerega opozarja plakat v učbeniku (str. 13). več si lahko preberete na spletni strani: http://www.unicef.si/main/ pilotski_projekt.wlgt. tu lahko poiščete podatke o nasilju nad otroci v sloveniji in svetu. Učitelj lahko učencem predstavi, kaj so UnICeF-ove varne točke in katere so njim najbližje varne točke. več si lahko preberete na spletni strani: http://www.unicef.si/main/varne_tocke.wlgt. Učitelj naj predstavi, čemu je namenjen in kaj ponuja tOm – telefon za otroke in mladostnike, ki deluje na brezplačni telefonski številki 080 12 34. več na spletni strani: http://www.zpms.si/programi/tom-telefon/.

BODIMO USTVARJALNI •

Učitelj razdeli učence v štiri skupine. tri skupine dobijo izbran problem, ki ga morajo ustrezno rešiti ter odgovoriti na vprašanja. četrta skupina pa dobi štiri trditve o nasilju, za katere morajo tri napisati ali se z njimi strinjajo ali ne, ter utemeljiti svoj odgovor. vsaka skupina izdela tudi plakat na izbrano temo ter ga predstavi ostalim sošolcem. Plakate lahko popestrimo tudi s fotografijami, slikami nasilja iz časopisov in revij, ki jih učenci prinesejo od doma. Plakate lahko izobesimo v učilnici ali na šolskem hodniku.

1. Skupina: Kaj lahko storiš, če se sošolci norčujejo ali te žalijo? • Kaj narediš v trenutku, ko se ti to dogaja in kaj narediš potem? • česa ne smeš storiti? • Juretova zgodba: Jureta so sošolci pogosto zafrkavali, da je majhen. Ko je želel igrati košarko ali nogomet s sošolci, so mu govorili: »ej, tolk si mejhn, da se ne boš nikol dotaknu koša, takih malih ne bodo nikol sprejel niti v nogometni klub.« čeprav je vedel, da obstajajo odlični nogometaši in košarkarji, ki so nižje rasti, ni nikoli nič rekel. to, kar so mu govorili sošolci, ga je zelo prizadelo. 2. Skupina: Kaj lahko storiš, če ti grozijo, da te bodo pretepli, ti vzeli denar? • Kaj narediš v trenutku, ko se ti to dogaja in kaj narediš potem? • česa ne smeš storiti? • Mihova zgodba: miha je srečal skupino učencev iz sosednjega razreda v garderobi. eden izmed njih je videl njegov novi mobitel. Rekel mu je: »Dej mi mobitel, če ne, te bomo pretepl«. miha se je tako ustrašil, da je izročil mobitel. eden izmed njih mu je nato rekel: »če poveš doma, se pazi. Doma reč, da si ga zgubu.« miha je bil čisto prestrašen. sploh ni vedel, kaj naj naredi. 3. Skupina: Kaj lahko storiš, če opaziš, da koga ustrahujejo? • Kaj narediš v trenutku, ko se ti to dogaja in kaj narediš potem? • česa ne smeš storiti? med odmorom so hodili po hodniku. Opazili so skupino fantov, ki so želeli pretepsti miho. stali so okoli njega, ga žalili, nekdo mu je vzel torbo, drugi mu je dal zaušnico, miha pa je gledal v tla in si ni upal nič narediti. Okoli je stalo vsaj deset učencev in učenk, ki so samo gledali. Potem so naenkrat prenehali. še preden je prišel učitelj. 4. Skupina: Razmišljanja glede pojava nasilja: • se z naslednjimi štirimi mislimi strinjate ali ne? Razložite. • »Kdor pove učiteljici, da ga zafrkavajo in mu grozijo, je tožibaba.« • »Učitelji itak ne morejo in ne znajo narediti nič, da bi preprečili nasilje, ki se dogaja v šoli.« • »nasilje in ustrahovanje med učenci je običajen del odraščanja. pomaga učencem, da se utrdijo, da se naučijo, kako se je treba v življenju postaviti zase.« • »če me kdo ustrahuje, je najbolje, da ga jaz ustrahujem nazaj, da si zberem bando frendov in mu povem, da mi ne sme težit, ker mam frende za sabo.« Celotno besedilo je iz dela lesar, samo: Povej?: spregovorimo o nasilju med otroki. Priročnik za otroke, ljubljana, UnICeF, 2007. Dostopno na spletni strani: http://www.unicef.si/main/pilotski_projekt.wlgt

MLADI RAZISKOVALEC • •

Učitelj in učenci obiščejo svetovalno delavko na šoli. Učitelj razdeli učencem delovni list z vprašanji: - Kakšne oblike nasilja se pojavljajo na šoli? - navedite po dva primera telesnega in psihičnega nasilja na šoli. - Kako se ljudje obnašajo, ko so nasilni? - Koga moramo obvestiti o nasilju? - Zakaj je pomembno, da o nasilnem vedenju obvestimo odrasle, kljub temu, da vanj nismo udeleženi? - Kako ti lahko svetovalna delavka pomaga pri reševanju problemov povezanih z nasiljem? - navedi nekaj napotkov za nenasilno reševanje sporov.

6 Kdaj postanemo odvisni UČBENIK

DELOVNI ZVEZEK

6 Kdaj postanemo odvisni

PONOVI 1. Zakaj ljudje postanejo odvisni? 2. Opiši zdrav način življenja. 3. Od česa lahko ljudje postanejo odvisni?

Ljudje smo lahko odvisni od snovi ali dejanj, ki jih preveč pogosto počenjamo in zato škodijo našemu zdravju ter počutju. Ah, ne. Se mi ne ljubi tekati za žogo. Raje ostanem doma in igram računalniške igrice.

Zdravo, Žan! Greš z nami na igrišče, kjer bomo igrali nogomet?

Nisem ravnal prav. Moral bi iti s prijatelji na nogomet, da bi se razgibal. Namesto tega pa me sedaj bolijo oči in se slabo počutim.

Zdravo živimo, če: • se zdravo prehranjujemo, • se ukvarjamo z redno telovadbo in se veliko gibamo v naravi, • se družimo s prijatelji, ki skrbijo za svoje zdravje, • veliko beremo in se poučimo o zdravih in nezdravih navadah.

Danes bomo skupaj spoznali naslednje pojme: ` odvisnost ali zasvojenost, ` droga, ` zdravo življenje.

Odvisnost je bolezen Mnogi ljudje ne zmorejo reševati svojih življenjskih težav. Ker se počutijo neuspešni, imajo slabo samopodobo. Postanejo razočarani, žalostni ali osamljeni. Zatečejo se k drogam in različnim razvadam. Pod vplivom droge začasno pozabijo na svoje težave. Sčasoma postanejo odvisni ali zasvojeni. Odvisnost ali zasvojenost je bolezen, ki je zdravju škodljiva. Povzroča odvisnost telesa od škodljivih snovi ali navad. Telo brez teh snovi ne zmore več delovati. Odvisniki imajo stalno potrebo po uživanju teh snovi.

Ko so ljudje razočarani, žalostni ali osamljeni, se pogosto zatečejo k odvisnosti od škodljivih snovi ali navad.

Živimo zdravo Zdravo se prehranjujemo, če uživamo veliko sadja, zelenjave, žitaric in mlečnih izdelkov.

Ljudje, ki so postali odvisni, se zelo težko odvadijo drog in škodljivih navad. Mnogi poskusijo velikokrat, pa le redko uspejo. Za pomoč se lahko obrnejo na različne centre za pomoč ali posebne skupine. Da bi preprečili pojav odvisnosti, moramo živeti raznoliko in zdravo življenje.

RAZMISLI V razredu zberite predloge, kako boste skrbeli za zdravo življenje. Izobesite jih v razredu.

Zdravo živimo, ko dan preživimo v naravi.

Pomembno je, da se pogovarjamo o drogah in da vemo, kako lahko vplivajo na nas.

Odvisni smo lahko od različnih drog in navad

KAJ JE TO? Droge ali mamila – snovi, ki škodljivo vplivajo na človekovo telo ter spremenijo počutje, mišljenje in vedenje Poživilo – snovi, ki neposredno delujejo na naše živčevje; dajejo nam občutek, da imamo več energije Žgane pijače – močne alkoholne pijače

Dovoljene droge (naravnih snovi, ki v manjših količinah sicer niso škodljive) • kava • nikotin (tobak) • alkohol (pivo, vino, žgane pijače); je najbolj razširjena droga, saj je lahko dostopen

Gledanje televizije in igranje računalniških igric • prekomerno gledanje televizije • prekomerno igranje računalniških igric

Uživanje zdravil in poživil • prekomerno uživanje pomirjeval, uspaval, protibolečinskih zdravil • uživanje poživil, ki nam dajejo energijo (Red Bull …)

Ko so ljudje ali

NEKAJ PA O TEM ŽE VEM! 1. Mama se včasih huduje nad teboj, da imaš slabe navade. Zapiši jih. A. Moje slabe navade so:

Pomembno je, da se

o drogah in da vemo, kako lahko

vplivajo na nas. Da ne postanemo odvisni, poskrbimo tako, da

, se pogosto zatečejo k odvisnosti od škodljivih ali

6. Zapiši 3 predloge, kako lahko v vašem razredu poskrbite za zdravo življenje. Predloge zberite in jih izobesite v razredu.

4. Da bi preprečili odvisnost, moramo živeti raznoliko in zdravo življenje. A. S pomočjo slik pojasni, kako živimo zdravo. Pod slike zapiši svoje ugotovitve.

B. Brez katere izmed naštetih navad ne moreš živeti? Zakaj?

NAUČIL SE BOM ŠE NEKAJ NOVEGA

2. Mnogi ljudje postanejo zasvojeni ali odvisni od škodljivih navad ali snovi. Ali znaš pojasniti, kaj pomeni BITI ODVISEN ali ZASVOJEN?

Poznamo različne vrste odvisnosti:

Nedovoljene droge (zelo škodljive naravne in umetne snovi) • marihuana (trava) • hašiš • ekstazi • heroin • kokain

6 Kdaj postanemo odvisni

5. Vsak od nas lahko nekaj naredi za raznoliko in zdravo življenje. Možnosti je veliko. A. V levi krog zapiši, kako preživljaš čas, ko nisi v šoli. B. V desni krog zapiši, kako bi želel preživeti prosti čas. C. V obarvano sredino prepiši dejavnosti, ki si jih hkrati zapisal v levem in desnem krogu.

3. Katere snovi so škodljive za naše zdravje? A. Odgovore zapiši pod slike, ki jih prikazujejo. ZA PONOVITEV PA ENA PESMICA! S tem, kar si se danes naučil/a, je povezana tale pesmica. O čem pripoveduje, lahko ugotoviš s pomočjo nalepke na zadnji strani delovnega zvezka. V Pedenjcarstvu umno vlada visočanstvo Pedenjped. Tam se toči limonada in ponuja sladoled.

Odvisnost od hrane • odvisnost od čokolade • prenajedanje s hrano B. Obkroži snov, za katero meniš, da je najbolj škodljiva.

Kakor boben se napoka, niti hip ni praznih ust. Potlej se krivi in stoka, v posteljo gre na dopust.

Torta, puding, čokolada, vse leti v prepad brez dna. V Pedenjcarstvu je navada, da se car ves dan sladka.

(Niko Grafenauer)

IZ ŠOLSKE TORBE • •

• • •

• • • • • • • • • • •

Za uvod rešijo učenci 1. nalogo v delovnem zvezku (str. 19). v dvojicah primerjajo svoje odgovore. Učitelj s pomočjo ilustracije v učbeniku (str. 14) vodi razgovor: Opiši ilustracijo?; Kaj počne Žan?; Zakaj ni šel s prijatelji igrati nogomet?; Zakaj Žan ni ravnal pravilno?; Ali si tudi sam, že kdaj tako ravnal?; Katera je Žanova slaba navada? Odvisnost je bolezen Učenci rešijo 2. nalogo v delovnem zvezku (str. 19). Učitelj z razgovorom preveri njihove rešitve: Kaj je odvisnost ali zasvojenost?; Zakaj postanemo odvisni?; Od česa smo lahko odvisni? Učenci rešijo 3. nalogo v delovnem zvezku (str. 19). Učitelj preveri njihove rešitve in vodi pogovor: Zakaj so droge tako nevarne?; Katere vrste drog poznaš?; Od katere snovi si odvisen ti?; S čim bi lahko nadomestil oz. preprečil svojo zasvojenost? (za iztočnico lahko uporabimo fotografije v učbeniku str. 14 in 15); Kam se obrnejo ljudje, ki ne uspejo premagati odvisnosti? Odvisni smo lahko od različnih drog in navad Učenci preberejo besedilo v učbeniku (str. 15) in izdelajo miselni vzorec, na katerem morajo biti na kratko opisane vrste odvisnosti ter načini, s katerimi bi jo lahko preprečili oz. ozdravili. Učitelj nariše na tablo miselni vzorec, ki ga dopolnjuje z najboljšimi odgovori učencev. Živimo zdravo Učenci rešijo 4. nalogo v delovnem zvezku (str. 20). Učenci v dvojicah primerjajo svoje rešitve. Učenci rešijo 5. nalogo v delovnem zvezku (str. 20) in se o rešitvah pogovorijo z učiteljem/ico, ki na tablo zapiše najbolj pogoste odgovore. Učenci rešijo 6. nalogo v delovnem zvezku (str. 21). med vsemi predlogi izberejo 10 najboljših, jih zapišejo na liste ter izobesijo v razredu. Učenci za ponovitev snovi odgovorijo na vprašanja v učbeniku (str. 15). Učenci s pomočjo učbenika (str. 14, 15) dopolnijo besedilo v rdečem okvirju v delovnem zvezku (rubrika naučil se boš še nekaj novega) (str. 19, 20, 21). Učenci preberejo pesmico v delovnem zvezku (str. 21) in prilepijo ustrezno nalepko. Učenci rešijo naloge za ponovitev snovi v delovnem zvezku (str. 22, 23).

BODIMO USTVARJALNI • •

•

• •

Učenci zbirajo časopisne članke, ki so kakorkoli povezani z drogami oz. zasvojenostjo. Učitelj učence razdeli v pet skupin, ki morajo izdelati propagandno zgibanko z naslovom npr. IZBERI PRAVO POT. vsaka od skupin se ukvarja z eno od vrste odvisnosti: dovoljene droge, nedovoljene droge, televizija in računalnik, zdravila in poživila, hrana. vsaka zgibanka naj vsebuje: - 5 slabih lastnosti drog, alkohola …, - 5 negativnih posledic zasvojenosti (vsaj ena naj bo tudi slikovno prikazana, lahko prilepijo tudi časopisni članek), - 5 predlogov za preprečitev zasvojenosti, - 5 načinov, kako ozdraviti odvisnost, - kratko nalogo npr. križanko, rebus na izbrano temo. Zgibanka naj bo narejena na listu A4 (ležeče, obojestransko), ki ga prepognemo in dobimo manjšo knjižico. Učenci naj si pri izdelovanju zgibank pomagajo s knjižnim gradivom, ki jim ga priskrbi učitelj, in s spletnimi stranmi (npr. lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti novo mesto, veter v laseh, ministrstvo za zdravje, Konoplja ipd.). skupine predstavijo svoje izdelke ostalim učencem ter jih razstavijo v razredu ali na šolskem hodniku. Učitelj razmnoži zgibanke vseh skupin in jih razdeli učencem.

MLADI RAZISKOVALEC • •

•

Učitelj in učenci obiščejo strokovnega delavca v zdravstvenem domu, ki se ukvarja s problematiko zasvojenosti. Učitelj učencem razdeli delovni list z vprašanji: - Kakšne vrste drog poznamo? - Katere so nedovoljene droge in zakaj nosijo takšno ime? - Kako lahko škodujejo droge? - Kakšna je razlika med drogami, zdravili in poživili? - na kakšen način poteka zdravljenje odvisnosti? - na koga se lahko obrneš, če potrebuješ pomoč (npr. da te je že kdo silil k jemanju; ali poznaš nekoga, ki uživa drogo ipd.)? - s katerimi snovmi, poleg drog, smo še lahko zasvojeni? - Zakaj ljudje posegajo po alkoholu, cigareti, drogah …? - Kako rešimo problem prekomerne telesne teže pri otrocih? - naštej 5 primerov, kako preprečiti odvisnost. Učitelj skupaj z učenci pregleda odgovore in jih pokomentira.

1 Naše družine UČBENIK

DELOVNI ZVEZEK 1 Naše družine

1 Naše družine

Družina je najbolj pogosta oblika

, ki se tekom let

spreminja po

(številu družinskih članov) in

NEKAJ PA O TEM ŽE VEM!

3. Zapiši v kvadratke, kaj zate v družini pomenijo našteti pojmi. VARNOST

C. Dopolni družinske vezi.

Starša sta

LJUBEZEN

Otroci so Stari starši so

Eva, ali poznaš vse te ljudi, ki so tukaj na slikah v albumu?

Na sliki je meščanska družina pred 100 leti.

Sorodnik je

1. Nariši svojo družino.

Najpogosteje danes družino sestavljajo starši (mama in oče)) in otroci. Takšna družina se imenuje ožja družina. Odrasli člani družine so odgovorni za skrb otrok in njihovo vzgojo. Otroci postanejo člani družine z rojstvom ali pa jih starši posvojijo.

Danes bomo skupaj spoznali naslednje pojme: ` družina, ` poroka in razveza, ` ožja in razširjena družina, ` enostarševska družina.

5. Zagotovo imaš doma album ali zgoščenko s fotograﬁjami, kjer ste na slikah ti in tvoji sorodniki. A. Ali poznaš svoje sorodnike? Pripoveduj o njih: kje živijo, kaj delajo … B. Pojasni besedo.

starosti. Družine so različno velike, nekatere imajo le dva člana, druge pa veliko več.

Na sliki je ožja Žanova družina. na.

Družina je najbolj pogosta oblika skupnosti. Družine doživljajo stalne spremembe. Rojevajo se otroci, prihaja do porok, otroci se odselijo.

To so moji sorodniki. Z nekaterimi se bolj redko srečujemo. Tule pa je fotograﬁja moje družine.

Družina je oblika skupnega življenja. Posameznike v družini povezujejo sorodstvene vezi: krvno sorodstvo, poroka ali posvojitev. Družina se navadno začne s poroko. Lahko pa se moški in ženska odločita, da bosta živela skupaj in imela družino, a se ne poročita. Včasih se starši odločijo za razvezo in ne živijo več skupaj. Družina nudi svojim članom ljubezen, občutek sprejetosti in varnosti. Člani družine si med seboj pomagajo, v težkih časih si nudijo podporo ter se skupaj veselijo svojih uspehov. V družini spoznavamo pravila, načine vedenja, medsebojne odnose, se učimo razumevanja. Družine so različno velike, nekatere imajo le dva člana, druge pa veliko več.

Vsaka družina je edinstvena in samosvoja. Svojim članom nudi ljubezen, občutek sprejetosti in varnosti. Poznamo različne družine.

Kadar Žanova družina obišče mamine starše na deželi, je zelo veselo. Žanovi stari starši (babica in dedek) živijo skupaj s sinovoma (bratoma Žanove mame) in njunima družinama. Ker živijo skupaj, takšni družini rečemo razširjena družina. To je velika družina, kjer je veliko odraslih in otrok.

PONOVI 1. Zakaj je pomembno živeti v družini? 2. Poskusi poimenovati oblike družin, v katerih živi tvoje sorodstvo. 3. Opiši svojo družino. RAZMISLI Nariši družinsko drevo vaše družine in prilepi vanj fotograﬁje. Izračunaj, za koliko let nazaj si uspel zbrati podatke. KAJ JE TO? Poroka – sklenitev zakonske zveze Posvojitev – starši vzamejo tujega otroka za svojega Razveza/ločitev – prekinitev zakonske zveze

Družina se navadno začne s poroko, ko se fant A. Opiši svojo risbo. B. Primerjaj svojo risbo z risbami sošolcev. C. Po čem se razlikujejo vaše risbe družin?

6. Sorodstvene vezi lahko ponazorimo s shemo, ki jo imenujemo rodovnik. Oglej si Evin rodovnik in z njegovo pomočjo izdelaj svoj rodovnik. A. V kvadratke zapiši imena svojih sorodnikov. Kvadratke, ki jih ne potrebuješ, prečrtaj. Če je potrebno, dodaj nove kvadratke. C. Pobarvaj kvadratke oseb, ki jih redno obiskuješ.

OBČUTEK SPREJETOSTI

in dekle odločita za dedek

babica

dedek

babica

V življenju članov družine se vedno dogajajo spremembe.

NAUČIL SE BOM ŠE NEKAJ NOVEGA!

očetova sestra

4. Oglej si slike dogodkov iz življenja družine. A. S številkami označi njihov vrstni red tako, da dogodku, ki se je v družini zgodil prvi, pripišeš številko ena, naslednjemu številko dve in zadnjemu številko tri. B. Poimenuj dogodek na sliki in ga zapiši pod sliko.

2. Oglej si slike. A. Zapiši, katere člane družine lahko opaziš na slikah. B. Zapiši, kako poimenujemo družino na sliki. C. Pobarvaj tisto družino, ki je najbolj podobna tvoji družini.

oče

mama

Evin brat

Eva

mamin brat

jaz

Na sliki je razširjena Žanova družina.

ZA PONOVITEV PA ENA PESMICA!

Evina sestrična pa živi sama s svojo mamico. Takšni družini rečemo enostarševska družina. Njen oče je pred nekaj leti umrl v prometni nesreči. Tudi Žanova sestrična Špela je dolgo živela v enostarševski družini. Že pred dolgimi leti sta se starša ločila in ostali sta sami z mamico. Vendar pa je lansko leto mamica srečala novega prijatelja, ki je postal novi član Špeline družine. Vedno, kadar se v družini zgodijo žalostni dogodki, je potreben čas, da se družina na to spremembo navadi.

S tem, kar si se danes naučil/a, je povezana tale pesmica. O čem pripoveduje, lahko ugotoviš s pomočjo nalepke na zadnji strani delovnega zvezka. A.

! B.

Posameznike v družini povezujejo

Mama je od vseh ljudi najboljša na svetu, ker se mi rada smeji in ker je par očetu.

vezi:

krvno sorodstvo, poroka ali posvojitev.

(Niko Grafenauer)

IZ ŠOLSKE TORBE • • •

• • • • • • • • • •

Za uvod učenci narišejo svojo družino v delovni zvezek (1. naloga, str. 24). Učenci naj opišejo svojo risbo in jo primerjajo z risbami sošolcev. Učitelj vodi razgovor: Po čem se razlikujejo vaše risbe družin? Odgovore učencev zapiše na tablo. Učitelj s pomočjo slikovnega gradiva v učbeniku (str. 16) vodi razgovor in zapisuje odgovore učencev na tablo: Kdo sestavlja družino?; Kaj povezuje člane družine med seboj?; Kaj nudi družina svojim članom?; Česa vse se naučimo v družini? Učenci rešijo 3. nalogo v delovnem zvezku (str. 25). Učitelj z razgovorom preveri odgovore učencev. Učenci opišejo 3 ilustracije v učbeniku (str. 17). Učitelj jim pomaga s podvprašanji: Koliko članov šteje posamezna družina?, Imenuj člane posamezne družine? Učitelj razloži pojme: ožja, razširjena in enostarševska družina. Učenci rešijo 2. nalogo v delovnem zvezku (str. 24). Učenci opišejo 3 fotografije v delovnem zvezku (str. 25) in rešijo 4. nalogo (str. 25). Učenci naj narišejo sliko svoje razširjene družine oz. svojih sorodnikov ter rešijo 5. nalogo v delovnem zvezku (str. 26). Učitelj z razgovorom preveri odgovore učencev. Učenci rešijo 6. nalogo v delovnem zvezku (str. 26). v dvojicah primerjajo svoje rešitve. Učenci za ponovitev snovi odgovorijo na vprašanja v učbeniku (str. 17). Učenci s pomočjo učbenika (str. 16, 17) dopolnijo besedilo v zelenem okvirju v delovnem zvezku (rubrika naučil se boš še nekaj novega) (str. 24, 25, 26). Učenci preberejo pesmico v delovnem zvezku (str. 26) in prilepijo ustrezno nalepko.

BODIMO USTVARJALNI •

• • •

Učitelj razdeli učence v štiri skupine. vsaka dobi plakat in sličice posameznih članov družine, iz katerih morajo sestaviti poljubno družino in jo opisati (jim določiti imena, poklice, hobije in vloge v družini ter napisati pet pravil, ki veljajo v njihovi družini). nato svoje izdelke predstavijo sošolcem. Učitelj s pomočjo fotografije širše družine vodi razgovor, v katerem morajo učenci primerjati svoje družine z družino na sliki. skupine morajo svoje izdelke dopolniti, tako da dobijo podobo širše družine. vse nove člane morajo opisati kot v predhodnem koraku. Učenci naj za svojo družino (ožjo ali širšo) napišejo pesmico.

MLADI RAZISKOVALEC • • •

•

Učenci naj izdelajo družinsko drevo. Pri starih starših in sorodnikih naj poiščejo fotografije družinskih članov, če nimajo vseh fotografij, naj jih narišejo po opisu sorodnikov. Družinsko drevo naj vsebuje: - fotokopije fotografij ali risbe družinskih članov, - letnice rojstev in smrti, - sorodstvena razmerja, - kratko družinsko zgodbo (10 stavkov) starih staršev oz. opis družinskega življenja nekoč (število članov in medsebojni odnosi, hrana, delo, obleka, šola, igra ipd.), - oblikovna izvedba je prepuščena zamislim učencev. svoje izdelke naj predstavijo sošolcem. najbolj izvirne učitelj razstavi v učilnici.

Učitelji si pri izdelovanju družinskega drevesa lahko pomagajo s programom, ki ga najdete na spletni strani: http://www. myheritage.com/family-tree-builder?gclid=CPnkuc6n85eCFQ8HQwodJB6swQ

BELEŽKA

2 Prazniki so spet tukaj UČBENIK

DELOVNI ZVEZEK 2 Prazniki so spet tukaj

2 Prazniki so spet tukaj Med prostim časom se ukvarjamo tudi s športom.

Preživetje ljudi je bilo vedno povezano z delom. Vendar je človek našel tudi čas za počitek in praznovanja. Danes bomo skupaj spoznali naslednje pojme: ` delavnik, ` prosti čas, ` vsakdanjik in praznik, ` družinski in državni prazniki.

Štejem, kolikokrat v letu imamo praznike. Kateri praznik imaš ti najraje, Eva?

Kaj preštevaš, Žan?

Prosti čas je čas, ki ga preživimo kot si želimo. Delamo tisto, kar nas najbolj veseli.

Ker imam zelo rada zimo, so mi všeč zimski prazniki, še posebej novoletni.

NOVEMBER

JANUAR

OKTOBER

Državni prazniki v Sloveniji so:

novo leto

FEBRUAR

JANUAR

novo leto

slovenski kulturni praznik (Prešernov dan)

APRIL

V MARCU ALI APRILU velika noč in velikonočni ponedeljek

dan boja proti d okupatorju

MAJ

praznik dela MAJ

JUNIJ

dan državnosti

praznik dela

Kadar je delavnik, gremo v šolo in službo

Težka dela v službah opravljajo različne naprave.

Delavnik je dan, ko se dela. Odrasli, ki so zaposleni, gredo v službo, otroci pa v šolo. Odrasli večkrat pravijo, da je bilo včasih delo težje. Veliko dela se je opravilo ročno ali s pomočjo domačih živali. Danes pri delih uporabljamo delovna orodja in različne naprave, ki nam delo olajšajo. Zaposleni delajo 8 ur na dan. Med delovnim časom imajo pravico do odmora, ko odidejo na malico. Tudi učenci v šoli imajo odmor za malico in kosilo.

Delavnik je dan, ki ga preživimo v službi ali v šoli.

DECEMBER

dan spomina na mrtve

AVGUST T dan reformacije

veliki šmaren

R dan samostojnosti DECEMBER in enotnosti

25 božič

Kadar je praznik, praznujemo Največ dni v letu je takšnih, ki se ne razlikujejo veliko med seboj. Takšnim dnevom rečemo vsakdanjik. Vsak dan zjutraj vstanemo in zajtrkujemo. Dan preživimo v službi ali šoli. Popoldne opravljamo gospodinjska dela ali imamo prosti čas. Nasprotno pa so prazniki dnevi, ko ne delamo, ampak praznujemo. Odidemo na izlet, se poveselimo, dobimo darila, obiščejo nas sorodniki in prijatelji. V družini praznujemo pomembne dogodke ob družinskih praznikih: na primer rojstni dan, poroka ... Pomembni so tudi državni prazniki, ki jih praznujemo vsi prebivalci Republike Slovenije. Na te dneve se spominjamo pomembnih dogodkov in ljudi iz preteklosti.

Praznik je dan, ko se spomnimo pomembnih dogodkov. Posebna vrsta praznikov so državni prazniki.

NEKAJ PA O TEM ŽE VEM!

Čas, ki ga preživimo, kot si želimo, imenujemo

čas.

Ko praznujemo, obujamo spomine na

, ki so

pomembno vplivali na razvoj naše družbe. Poznamo

Delamo tisto, kar nas najbolj

praznike.

1. Kako si včeraj preživel svoj dan? A. Kratko ga opiši.

Kadar imamo prosti čas, se igramo Že nekoč so ljudje vedeli, da je treba delo včasih prekiniti in si odpočiti. Zato imajo danes delavci prosti čas. To je čas, ki ga preživimo kot si želimo. Opravljamo delo, ki nas razvedri in sprosti. Po navadi delamo tisto, kar nas najbolj veseli. Največ prostega časa imamo konec tedna. S prostim časom si delavci naberejo novih moči in spet dobijo voljo do dela. Saj imajo tudi učenci šolske počitnice! Med počitnicami se ne učimo, ampak se igramo.

3. S pomočjo besed v nalogi 2 kratko opiši, kako ti preživiš delavnik in prosti čas. Kaj je največja razlika med njima? 5. V družini pogosto praznujemo družinske praznike. A. Poimenuj štiri družinske praznike in jih zapiši v preglednico. B. Nato kratko opiši vsakega od njih.

B. S kom si ga preživel/a?

A. C. Ali si dan preživel delavno ali si počival/a? 4. Poleg delavnika in prostega časa, poznamo tudi praznike. Vsako leto praznujemo mnoge državne praznike. A. S črto poveži državne praznike s časom, ko jih praznujemo, in z njihovim značilnim praznovanjem.

PONOVI 1. Kako poteka tvoj delavnik? 2. Kako preživiš svoj prosti čas? 3. Kateri je tvoj najljubši praznik? Pojasni, zakaj. RAZMISLI Danes zaposleni običajno delajo 8 ur. Poznaš katerega od poklicev, kjer morajo biti zaposleni v službi cel dan in vso noč?

Krašenje grobov, prižiganje sveč in spominjanje mrtvih.

2. Preživetje ljudi je bilo vedno povezano z delom. A. Med spodaj navedenimi besedami z rdečo barvico pobarvaj tiste, ki jih lahko povežemo z delom.

POUK

IZLET ZABAVA

KAJ JE TO? Gospodinjska dela – dela, s katerimi skrbimo za urejen dom Zaposlitev – delo, ki ga nekdo dobi

NAUČIL SE BOM ŠE NEKAJ NOVEGA!

SLUŽBA

BUDILKA

SPREHOD TOČNOST

ŠPORT PLES

NOVO

1. maj

LETO

8. febr

uar

URNIK Praznik, ko se spominjamo smrti največjega slovenskega pesnika.

BRANJE

6. Kateri družinski praznik najraje praznuješ? Pojasni, zakaj.

PRAZNIK DELA

1. november B. Med navedenimi besedami z modro barvico pobarvaj tiste, ki jih lahko povežemo s prostim časom.

PREŠER Začetek novega koledarskega leta.

C. Delo v družini si družinski člani ponavadi razdelijo. Katera dela si v tvoji družini razdelite, tako da jih vsak opravi nekaj? Zapiši jih.

DAN

NOV

ZA PONOVITEV PA ENA PESMICA!

15. avgus

1. OČE Prirejanje proslav v spomin na dogodek, ko so delavci v preteklosti zahtevali 8-urni delavnik.

2. MAMA 3. BRAT ali SESTRA

RMACIJE

DAN REFO

4. JAZ

! Praznovanje rojstnega dne je poseben dan.

Dan, ko se dela, imenujemo zaposleni, gredo v službo, otroci pa v

Praznujemo spomin na Primoža Trubarja, ki je napisal prvo knjigo v slovenskem jeziku.

. Odrasli, ki so

DAN MRTV

S tem, kar si se danes naučil/a, je povezana tale pesmica. O čem pripoveduje, lahko ugotoviš s pomočjo nalepke na zadnji strani delovnega zvezka. Pridi, zima, pridi božič, čakamo te, beli sneg, da gremo na bele steze in s sanmi na beli breg. Pridi, zima, z Dedkom Mrazom, čakamo te, beli sneg, mrzle roke, topla srca, radost nam žari v očeh.

31. oktober

1. janu

(Janez Bitenc)

. 27

IZ ŠOLSKE TORBE • • • •

• • •

• • • • • • • • •

Za uvod učenci rešijo 1. nalogo v delovnem zvezku (str. 27). Učitelj z razgovorom preveri njihove odgovore. Kadar je delavnik, gremo v šolo in službo Učitelj na tablo zapiše besedo DELAVNIK. Učenci nizajo asociacije na izbran pojem, učitelj zapisuje odgovore na tablo. Učenci naj napišejo tri razlike med delavnikom šolarja in delavca. napišejo naj tudi tri razlike med delom nekoč in danes. Učitelj z razgovorom preveri njihove odgovore, najbolj pogoste tudi zapiše na tablo. Učenci rešijo 2. nalogo v delovnem zvezku (str. 27) in v dvojicah primerjajo svoje rešitve. Kadar imamo prosti čas, se igramo Učitelj s pomočjo fotografije v učbeniku (str. 19, zgoraj) vodi razgovor: Kaj počneta otroka?; Kdaj vi telovadite?; Kaj poleg telovadbe še počnemo, ko nismo v šoli ali na delu?; Kdaj imamo največ prostega časa?; Čemu je namenjen?; Kateri del šolskega leta imate najraje?; Kaj počnete med počitnicami? Učenci rešijo 3. nalogo v delovnem zvezku (str. 28). nekaj izbranih učencev prebere svoj odgovor. Kadar je praznik, praznujemo Učitelj na tablo napiše besedi VSAKDANJIK in PRAZNIK. Učenci naj poiščejo tri razlike med njima. Učitelj odgovore učencev zapiše na tablo ter vodi razgovor: Kaj počnemo vsak dan?; Kaj počnemo ob praznikih?; Katere dogodke praznujemo? Učitelj s pomočjo fotografije v učbeniku (str. 19, spodaj) vodi razgovor: Kaj praznuje dekle na fotografiji?; Kako ti praznuješ svoj rojstni dan?; Kaj pa božič, praznuje samo eden ali vsi? Učenci rešijo 5. in 6. nalogo v delovnem zvezku (str. 29). Državni prazniki v Sloveniji so: Učitelj razloži razliko med družinskimi in državnimi prazniki s pomočjo nanizanih praznikov v učbeniku (str. 18 in 19). Učenci rešijo 4. nalogo v delovnem zvezku (str. 28). Učenci skupaj s pomočjo učitelja opišejo ostale državne praznike, ki so našteti v učbeniku (str. 18, 19). Učenci za ponovitev snovi odgovorijo na vprašanja v učbeniku (str. 19). Učenci s pomočjo učbenika (str. 18, 19) dopolnijo besedilo v zelenem okvirju v delovnem zvezku (rubrika naučil se boš še nekaj novega) (str. 27, 28, 29). Učenci preberejo pesmico v delovnem zvezku (str. 26) in prilepijo ustrezno nalepko.

BODIMO USTVARJALNI • • •

•

vsak učenec naj sam izdela svoj koledar na poljubno tematiko (npr. narava, živali, rastline, avtomobili, morje ipd.), ki naj ga temu ustrezno tudi naslovijo. Učitelj naj dvojicam razdeli koledar za prihajajoče oz. tekoče leto kot prikaz razporeditve dni. Za izdelavo koledarja potrebujejo: - šeleshamer A4 za prvo stran in 12 listov A4 (različne barve) ali pa 7 listov A5, - vsaj 13 različnih fotografij, za vsak mesec po eno ter za naslovnico. lahko pa slike tudi narišejo. - sukanec ali trak za vezavo papirjev. v koledarju naj označijo državne praznike in poleg njih narišejo simbol, ki bo najbolj opisal praznik. Označijo naj tudi družinske praznike in počitnice. sproti naj si označujejo svoje obveznosti. vsak učenec naj izdela voščilnico, lahko vsi za isti praznik npr. za božič ali novo leto ter jih podarijo staršem. lahko pa vsak izdela za drug praznik ali dogodek npr. rojstni dan, veliko noč ali božič ter novo leto, materinski dan, dan žena. na voščilnici naj bo napisano tudi voščilo (npr. v obliki verza ali pesmice).

MLADI RAZISKOVALEC • • •

• •

Učenci obiščejo ravnateljico in reševalca nujne pomoči ter spoznajo njihov delavnik. Učitelj učencem razdeli delovni list z vprašanji, vsaj tri vprašanja za vsakega sogovornika naj učenci sami predhodno sestavijo. vprašanja: - Kako zgleda vaš delavnik? - Koliko časa preživite v službi? - Kdaj imate največ prostega časa in kaj najraje počenete takrat? - Kateri družinski in državni praznik je za vas najbolj pomemben in zakaj? - Kako praznujete družinske oz. državne praznike? tri vprašanja zastavijo učenci sami. Učenci naj na koncu primerjajo odgovore obeh sogovorcev.

BELEŽKA

3 Šege in navade UČBENIK

DELOVNI ZVEZEK

3 Šege in navade Tako kot danes so tudi nekoč praznovali na različne načine. Navade ob prazniku niso nekaj stalnega, ampak se ves čas spreminjajo.

Eva, kajne, da so novoletni prazniki najboljši prazniki!

Danes bomo skupaj spoznali naslednje pojme: ` šege in navade.

Navade si moramo (ali nam jih morajo) privzgojiti, potem pa postanejo naša pravila za življenje in načine obnašanja (na primer, da se ljudi pozdravlja …). Šege so dejanja, ki so tesno povezana z odnosi med ljudmi, saj ob njih ljudje vzpostavljajo globlje povezave. Šege imajo simboličen pomen in neko posebno, praznično mesto v človeški družbi.

Poznamo različne šege in navade

Res je! Doma skupaj postavimo novoletno drevesce in se obdarujemo. Mama pa speče najboljšo potico.

• Življenjske šege in navade ob rojstvu, poroki, smrti in drugih življenjskih praznikih, na primer obhajilo, birma, obletnice poroke … • Letne ali koledarske šege in navade povezane z različnimi prazniki in pomembnimi dnevi v koledarskem letu, na primer krajevnimi, cerkvenimi ali državnimi prazniki • Šege in navade ob (pri) delu usmerjajo delovni ritem in postavljajo zaključek nekega dela na praznično raven

PONOVI 1. Katere življenjske šege poznaš? 2. Ali poznaš katero izmed navad, ki so jo poznali že v preteklosti? 3. Opiši, kako bi organiziral praznovanje novega leta v šoli.

3 Šege in navade

OKRASIL SEM DREVO.

RAZMISLI Ali poznaš katero od šeg ali navad pripadnikov drugih narodnosti, živečih v Republiki Sloveniji?

MAMA JE SPEKLA TORTO.

Pust praznujemo tako, da se našemimo v maškare.

ROJSTNI DAN Praznovanje rojstnega dne se je začelo širiti pred nekaj več kot 100 leti. Na praznovanje povabimo družinske člane, prijatelje in sošolce. Najbolj značilna jed ta dan na mizi je torta, okrašena s svečkami.

S PRIJATELJI SMO PELI PESMICE. BILI SMO ŽALOSTNI IN SMO JOKALI.

velika noč

jurjevanje

Maj 6

• POVABIMO SORODNIKE

• PODARIMO DARILA • NAZDRAVIMO • ZAPOJEMO

šege in navade ali koledarske šege in navade

• SI VOŠČIMO 4. V spodaj zapisanem besedilu je opisana zelo razširjena šega in navada. Predstavi jo z risbo.

• GREMO NA PROSLAVO • RECITIRAMO PESMI

Med najstarejše in vsekakor za marsikaterega otroka najbolj doživete običaje spada miklavževanje. Mladi in neporočeni fantje iz vasi se na predvečer sv. Miklavža (5. decembra) napravijo v “parkeljne”, njihov vodja pa v sv. Miklavža. Ko se zmrači, hodijo od hiše do hiše in obdarujejo otroke. Včasih so dobili otroci za darilo jabolko, orehe, suhe ﬁge in šibe. Danes se med darili poleg nahajajo spadajo tudi različne igrače.

• POSTAVIMO MAJSKO DREVO

9 10 11 12 13 14

15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 • OKRASIMO DREVO • POVABIMO SORODNIKE • SPEČEMO TORTO • PRIŽGEMO SVEČE • PODARIMO DARILA • OBIŠČEMO PRIJATELJE • NAZDRAVIMO • ZAPOJEMO • SI VOŠČIMO • GREMO NA PROSLAVO • RECITIRAMO PESMI • POSTAVIMO MAJSKO DREVO

ZA PONOVITEV PA ENA PESMICA! S tem, kar si se danes naučil/a, je povezana tale pesmica. O čem pripoveduje, lahko ugotoviš s pomočjo nalepke na zadnji strani delovnega zvezka. Sneži, sneži in Dedek Mraz čez polje v vas s sanmi hiti med nas. Veselje, smeh razlega se in k dedku vse, po vseh poteh zdaj gre. Pripeljal nam je sladkarij in drobnarij. Vse to nam sam deli. O, hvala ti, naš Dedek Mraz! Še pridi v vas, smo pridni ves čas.

Šege in navade Navade so bolj ali manj redna človekova vsakdanja in praznična opravila, dejanja, ki se ponavljajo in so tudi del obnašanja.

• PRIŽGEMO SVEČE

Poznamo vsakdanje in praznične šege ter navade.

• SPEČEMO TORTO

Praznike praznujemo na različne načine, ki jih predstavljajo različne šege in navade. Poznamo:

• šege in navade

• OBIŠČEMO PRIJATELJE

2. Največ šeg in navad je povezanih z letnimi časi. Praznovanje velike noči je velik praznik kristjanov ter začetka pomladi. A. V kvadratke zapiši štiri navade in šege ob praznovanju velike noči.

pust

• OKRASIMO DREVO

LETNO ALI KOLEDARSKO ŠEGO ŠEGO ALI NAVADO PRI DELU

C. Zakaj meniš, da se opisane šege in navade niso ohranile do danes?

•

novo leto

ŽIVLJENJSKO ŠEGO ALI NAVADO

NAUČIL SE BOM ŠE NEKAJ NOVEGA!

Katero šego in navado na sliki najraje praznuješ? Pojasni zakaj.

PRVOMAJSKI PRAZNIKI

December

Prva košnja se začne maja, žetev pa konec junija, ko dozori ječmen. Žetev pšenice se navadno prične 25. julija (ob svetem Jakobu). Nekoč so bile žanjice praznično oblečene. Žetev je bila opravilo cele vasi, saj so po zaključku dela pri enem kmetu odšli delat k drugemu.

B. Kaj praznujemo na rojstni dan?

•

božič

BOŽIČNI PRAZNIKI 1

8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31

3. Navade in šege v poletnem času so bile nekoč povezane s kmečkimi opravili, na primer s košnjo in žetvijo. A. Preberi zapis o košnji in žetvi nekoč. B. Katero vrsto šeg ali navad opisuje? Obkroži pravilni odgovor.

PRIJATELJI SO MI PRINESLI DARILA.

KAJ JE TO? Simboličen pomen – poseben, izjemen pomen

Kako praznujemo praznike Ljudje praznike praznujejo na različne načine. Šege in navade usmerjajo človekovo življenje, odnose med ljudmi in razmerja med delom ter prostim časom. Poznamo vsakdanje in praznične šege ter navade. Poleg številnih starih navad in šeg prihajajo k nam od drugod v zadnjih desetletjih tudi številne nove, na primer obiskovanje božička … Šege in navade pripadnikov drugih narodov in ver se razlikujejo od šeg in navad, ki so razširjene med večinskim slovenskim narodom (na primer verske navade muslimanov, pravoslavnih, tudi Romi imajo svoje šege in navade …).

5. Primerjaj praznike med seboj. A. Kdaj praznujemo? Pobarvaj datume. B. Kako praznujemo? Obkroži pravilne rešitve.

B. Ena izmed navad ob veliki noči je, da se pobarva jajca. Pobarvaj ali okrasi jajca na sliki.

NEKAJ PA O TEM ŽE VEM! 1. Se spomniš svojega rojstnega dne? Kako si ga praznoval? A. Pobarvaj pravilne rešitve z rdečo barvico.

kresovanje

(P.Mihelčič)

IZ ŠOLSKE TORBE • • • • • • • •

• • • • • • • • •

Za uvod učenci ponovijo katere praznike poznamo in jih nekaj tudi naštejejo. Učenci rešijo 1. nalogo v delovnem zvezku (str. 30). Kako praznujemo praznike Učenci s pomočjo ilustracije in fotografije v učbeniku (str. 20) opišejo, kako praznujemo božične in novoletne praznike ter pust. Šege in navade Učenci si preberejo besedilo v učbeniku (str. 20, 21). Učitelj razloži, da poznamo vsakdanje in praznične šege ter navade. Za vsako izmed njih navede po en primer. Učitelj vodi razgovor: Ali imajo vsi ljudje iste šege in navade?; Navedi eno šego/navado drugih narodov; Zakaj je pomembno, da spoštujemo šege in navade drugih narodov?; Ali poznaš, katero moderno šego ali navado, ki je prišla k nam od drugod? Učenci s pomočjo fotografij v učbeniku (str. 21) opišejo šege in navade povezane z naštetimi prazniki. Učenci rešijo 2. nalogo v delovnem zvezku (str. 30, 31). Poznamo različne šege in navade Učenci preberejo besedilo v učbeniku (str. 21) in izdelajo miselni vzorec, kjer poleg praznikov navedejo tudi po eno šego ali navado, lahko tudi tipične simbole, predmete ipd. Učitelj na tablo izdela miselni vzorec, ki ga dopolnjuje z odgovori učencev. Učenci rešijo 3., 4. in 5. nalogo v delovnem zvezku (str. 31, 32). Učitelj z razgovorom preveri rešitve učencev. Učenci za ponovitev snovi odgovorijo na vprašanja v učbeniku (str. 21). Učenci s pomočjo učbenika (str. 20, 21) dopolnijo besedilo v zelenem okvirju v delovnem zvezku (rubrika naučil se boš še nekaj novega) (str. 30). Učenci preberejo pesmico v delovnem zvezku (str. 32) in prilepijo ustrezno nalepko.

BODIMO USTVARJALNI •

•

Učitelj razdeli učence v štiri skupine. vsaka skupina v obliki plakata in s pomočjo spletnih strani predstavi šege in navade povezane s posameznimi letnimi časi: - 1. skupina: Pustni in velikonočni čas, Prvi maj - 2. skupina: Poletni čas in poroka - 3. skupina: Jesenski čas, vsi sveti, martinovo - 4. skupina: sv. miklavž, advent, božič, sveti trije kralji in svečnica - 5. skupina: moderne šege in navade (npr. noč čarovnic, obiskovanje božička ipd.) Učencem naj bosta v pomoč naslednji spletni strani: - http://www.turisticnodrustvo-kokrica.si/sege_in_navade.htm, - http://www.os-brsljin.si/izdelki/zgavec/navade.html. Učenci naj šege in navade povezane z njihovo temo tudi slikovno predstavijo (npr. narišejo ali poiščejo slike na spletu, v revijah, časopisih).

MLADI RAZISKOVALEC •

• •

• • •

Učitelj razdeli učence v pet skupin, ki izdelajo predstavitev o šegah in navadah danes in nekoč za: - sv. miklavža, - božič, - pust, - veliko noč, - in poroko. Učenci v skupinah povprašajo starše in stare starše o šegah in navadah nekoč in danes. Pri delu naj jim bo v pomoč nekaj vprašanj: - Katere jedi so pripravljali ob praznikih? - Ali so imeli posebna oblačila za praznične dni in kako so izgledala? - Kakšna darila so dobili otroci? - Kje so starši kupili oz. dobili darila za otroke? - Kakšne okraske so imeli? - … Učenci naj ugotovitve iz terena primerjajo s praznovanjem praznikov danes. vsaka skupina naj predstavi svoje ugotovitve. Učitelj z razgovorom povzame glavne razlike in podobnosti med šegami ter navadami nekoč in danes.

BELEŽKA

KNJIŽNA POLICA 1. ODNOS V DRUŽBI • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •

A. Jeffery Kottler, ellain Kottler, svetovalne spretnosti za vzgojitelje in učitelje, Inštitut za psihologijo osebnosti, ljubljana, 2001. ABC pouk o človekovih pravicah, Društvo za Združene narode za Republiko slovenijo, ljubljana, 1991. Akin terri et al., Pomoč otrokom pri spoprijemanju z žalostjo, strahom in jezo, educy, ljubljana, 2000. Album človekovih pravic, ministrstvo za šolstvo in šport, svet evrope, ljubljana, 1993. Barbara A. lewis, Kako postati čim boljši, mladinska knjiga, ljubljana, 2002. Bettie B. Youngs, šest temeljnih prvin samopodobe: kako jih razvijamo pri otrocih, educy, ljubljana, 2000. Branka Jurišić, Zakaj mi to delajo?, Zavod Rs za šolstvo, ljubljana, 1999. Darja Kobal, temeljni vidiki samopodobe, Pedagoški inštitut, ljubljana, 2000. Desa muck, Fonton: Priročnik telefoniranje za mularijo, telekom, ljubljana, 1998. Desa muck: Blazno resno popolni: knjiga namigov za najstniški bonton, uporabna tudi v našem osončju, mladinska knjiga, ljubljana, 1995. Helen mcGrath, Francey shona, Prijazni učenci, prijazni razredi, DZs, ljubljana, 1996. Jane Bluestien, Kako postaviti otroku meje in poskrbeti tudi zase, Inštitut za razvijanje osebne kakovosti, ljubljana, 1996. Jan-Uwe Rogge, med popustljivostjo in strogostjo: otroci potrebujejo meje, Učila, tržič, 2000. Jože Bajzek et al., Zrcalo odraščanja, Didakta, Radovljica, 2003. Jožica virk Rode, socialne igre v osnovni šoli, Zavod Rs za šolstvo, ljubljana, 1998. Jožica virk Rode, Jasna Belak Ožbolt, Razred kot socialna skupina in socialne igre, Zavod Rs za šolstvo, 1990. Konvencija o otrokovih pravicah, slovenski odbor za Unicef, ljubljana, 1997. mena elfyn, Roke stran, Društvo za razvijanje preventivnega in prostovoljnega dela, ljubljana, 1997. mojca Juriševič, spodbujajmo razvoj zdrave otrokove samopodobe v začetku šolanja, Pedagoška fakulteta, ljubljana, 1999. Otrokove pravice, šolska pravila in nasilje v šoli, ur. Alenka šelih, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, ljubljana, 1996. Postavimo se za svoje pravice, Pomurska založba, murska sobota, 1999. Prvi koraki: metodični priročnik za poučevanje človekovih pravic, Amnesty International slovenija, ljubljana, 1999. Robert W. Reasoner, Razvijanje pozitivnega samovrednotenja otrok in mladostnikov, Inštitut za razvijanje osebne kakovosti, ljubljana, 1999. sarah levete, Osamljenost in prijateljstvo, DZs, ljubljana, 1998. slavko Pregl, Počesane muhe ali zelo zapleten priročnik o lepem vedenju, mladinska knjiga, ljubljana, 1993. susanna Palomares, spodbujanje strpnosti in sprejemanje drugačnosti, Inštitut za psihologijo osebnosti, ljubljana, 2001. tomaž škorjanc, Bonton za otroke, Domus, ljubljana, 2001. vzgojno izobraževalni priročnik: zamisli, viri, metode in dejavnosti za neformalno medkulturno vzgojo in izobraževanje mladih in odraslih, Urad za mladino Rs, svet evrope, ljubljana, 1998. William Glasser, teorija izbire, Regionalni izobraževalni center, Radovljica, 1998. Willian Glasser, Restitucija – preobrazba discipline v šolah, Regionalni izobraževalni center, Radovljica, 1993. Zdenka Zalokar Divjak, vzgoja za smisel življenja, educy, ljubljana, 1998. Zvonimir Balog, Bonton ali Kako ne postaneš teleban v 100. lekcijah, DZs, ljubljana, 2003.

2. NASILJE • • • • • • • • • • • • • •

Ann Bode, vsi se spravljajo name, Založba Kres, ljubljana, 1997. Azra Kristančič, socializacija agresije, AA Inserco, ljubljana, 2002. Dan Olweus, trpinčenje med učenci, kaj vemo in kaj lahko naredimo, Zavod Rs za šolstvo, 1995. Daniel shapiro, Konflikt in komunikacija, Zavod za odprto družbo, ljubljana, 1996. Jufe Habbe, nasilje in varnost otrok v šolah, lisac&lisac, ljubljana, 2000. Julie Juhnson, Ustrahovalci in nasilneži, DZs, ljubljana, 1998. Klavdija Aničić, nasilje – nenasilje, i2, ljubljana, 2002. michelle elliott, Da bo vaš otrok varen, Co libri, ljubljana, 1996. mojca Pušnik, trpinčenje med otroki in mladostniki, Zavod Rs za šolstvo, ljubljana, 1999. mojca Pušnik, vrstniško nasilje v šolah, Zavod Rs za šolstvo, ljubljana, 1999. Otrokove pravice, šolska pravila in nasilje v šoli, ur. Alenka šelih, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, ljubljana, 1996. Paul Hauck, Kako se postaviš zase, mladinska knjiga, ljubljana, 1986. Pete sanders, Ustrahovanje, DZs, ljubljana, 1999. simona sandra, medvrstniško nasilje, Društvo defektologov slovenije, ljubljana, 2000.

3. ODVISNOST • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •

Aleksander može, Odvisnost od alkohola, Bogataj, Idrija, 2007. Andrej Kastelic, marija mikulan, mladostnik in droga, Domus, ljubljana, 1999. Andrej Kastelic, Zloraba drog, Rokus, ljubljana, 1992. Anita naik, Droge, educy, ljubljana, 2002. Bojan Dekleva, ekstazi in plesne droge, Pedagoška fakulteta, ljubljana, 1999. Darko Žigon, mamila, Center marketing international, ljubljana, 1995. Dušan nolimal, vladimira Rejc, Pogovori o drogah, Reprostudio 5, ljubljana, 1996. Horst Bayrhuber, Kajenje, alkohol, opijati, Zavod Rs za šolstvo, ljubljana, 1996. Irena Dogša, Ignac schmidt, Droge, ne, hvala! Zavod Rs za šolstvo, ljubljana, 1997. Jenny Bryan, Pogovarjamo se …, eWO, ljubljana, 1996. Jesper Jull, to sem jaz! Kdo si pa ti? O bližini, spoštovanju in mejah med odraslimi in otroki, Didakta, Radovljica, 2008. Julij nemanič, spoznajmo vino, čZD Kmečki glas, ljubljana, 1996. Karen miller, Otrok v stiski: priročnik za učitelje, educy, ljubljana, 2000. Karl-ludwig täschner, trde droge – mehke droge, In obs medicus, Ptuj, 2002. Karmen erjavec, Zala volčič, moč in nemoč televizije, Rokus, ljubljana, 1999. Pete sanders, Alkohol? ne, hvala, DZs, ljubljana, 1999. Pete sanders, Droge, DZs, ljubljana, 2001. Peter Kapšt, vino in zdravje, erro, novo mesto, 1997. silvo Kristan, Kaditi ali ne kaditi, Zavod Rs za šolstvo, ljubljana, 1994. Urška margan et al., moje pravice – tvoje pravice – najine pravice, Zavod Rs za šolstvo, ljubljana, 2000.

4. DRUŽINA • • • • • • • • •

Ana Kranjc et al., Demokratična družina – Kaj je to?, čGP Delo, ljubljana, 1986. Ase eia, Družine, DZs, ljubljana, 1998. Družine različne-enakopravne, vitrum, ljubljana, 1995. Janek musek, ljubezen, družina, vrednte, educy, ljubljana, 1995. Jesper Jull, Družinske vrednote, Didakta, Radovljica, 2009. Jesper Jull, Kompetenten otrok: družina na poti k novim temeljnim vrednotam, Didakta, Radovljica, 2008. martina tomori, Knjiga o družini, ewo, ljubljana, 1994. Pete sanders, steve mayers, nove družine, DZs, ljubljana, 1999. Robin skynner, John Cleese, Družine in kako v njih preživeti, tangram, ljubljana, 1994.

5. PRAZNIKI, ŠEGE IN NAVADE • • • • • • • • • • • • •

Damjan Ovsec, velika knjiga o praznikih, mladinska knjiga, ljubljana, 1992. France Rozman, vasilji melik, Božo Repe, Zastave vihrajo, modrijan, ljubljana, 1999. Janez Bogataj, Ali smo kaj šegavi? mladinska knjiga, ljubljana, 1998. Janez Bogataj, mojstrovine slovenije, Rokus, ljubljana, 2003. Janez Bogataj, sto srečanj z dediščino na slovenskem, Prešernova družba ljubljana, 1992. marjeta Zorec, slovenski prazniki – Od kresovanja do silvestrovanja, Založba Karantanija, ljubljana, 2005 (Zbirka Ali veš?) marjeta Zorec, slovenski prazniki – Prepodimo zimo, Založba Karantanija, ljubljana, 2005 (Zbirka Ali veš?) nesnovna kulturna dediščina, Zavod za varstvo kulturne dediščine, ljubljana, 2005. niko Kuret, Praznično leto slovencev, 1-2, Družina, ljubljana, 1989. slovenske šege ob božiču in novem letu, mladinska knjiga, ljubljana, 2005. slovenske velikonočne šege in navade, mladinska knjiga, ljubljana, 2008. slovensko ljudsko izročilo, Cankarjeva založba, Inštitut za slovensko narodopisje pri sAZU, ljubljana, 1980. slovensko narodno izročilo: slovenski običaji, narodne noše, domače jedi, kmečka opravila, ljudske pesmi, lexis, Kranj, 1994.

SP(L)ET NAOKROG 1. ODNOS V DRUŽBI • • • • • • • • • • • • • • •

ministrstvo za zunanje zadeve: http://www.mzz.gov.si/ oz. http://www.mzz.gov.si/si/zunanja_politika/ clovekove_pravice/ varuh človekovih pravic: http://www.varuh-rs.si/ ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve: http://www.mddsz.gov.si socialna zbornica slovenije: http://www.soczbor-sl.si/ Inštitut Rs za socialno varstvo: http://www.irssv.si/ ministrstvo za šolstvo in šport – vzgoja in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami: http://www.mss.gov.si/ evropa – portal evropske unije: http://europa.eu/pol/rights/index_sl.htm Informacijski urad sveta evrope - evropsko sodišče za človekove pravice: http://www.coe.si/sl/evropsko_ sodisce_za_clovekove_pravice/ Predstavništvo Republike slovenije pri Uradu Združenih narodov: http://zeneva.predstavnistvo.si/index. php?id=2477 Urad Republike slovenije za mladino: http://www.ursm.gov.si/ Amnesty international: http://www.amnesty.si Unicef: http://www.unicef.si Zveza prijateljev mladine slovenije: http://www.zpms.si/programi/otrokove-pravice/ Karitas: http://www.karitas.si/ Rdeči križ: http://www.rks.si/

2. VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE • • • •

ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (mvZt): www.mvzt.gov.si Zavod Republike slovenije za šolstvo (ZRss): http://www.zrss.si/ Center Republike slovenije za poklicno izobraževanje (CPI): www.cpi.si Andragoški center slovenije (ACs): www.acs.si

• Center za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CmePIUs): http://www. cmepius.si • Center šolskih in obšolskih dejavnosti (CšOD): www.csod.si • šola za ravnatelje: www.solazaravnatelje.si • Pedagoški inštitut (PI): www2.arnes.si/~uljpeins • Univerza v ljubljani: www.uni-lj.si • Univerza v mariboru: www.uni-mb.si • Univerza na Primorskem – Università del litorale: www.upr.si • Univerza v novi Gorici: http://www.p-ng.si/si/ • šolski razgledi: www.solski-razgledi.com/ • slovensko izobraževalno omrežje (povezave z vrtci in šolami ter drugimi strežniki z izobraževalnimi vsebinami): sio.edus.si • sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture slovenije (svIZ): www.sviz.si • nUK – narodna in univerzitetna knjižnica: http://www.nuk.uni-lj.si/

3. NASILJE • • • • • • • •

ministrstvo za notranje zadeve: http://www.mnz.gov.si/ Policija: http://www.policija.si/ Zavod emma – center za pomoč žrtvam nasilja: http://www.zavod-emma.si DnK – Društvo za nenasilno komunikacijo: http://www.amnesty.si/files/nasilje-Kaj%20lahko%20storim. pdf tOm – telefon za otroke in mladostnike: http://www.e-tom.si Društvo sOs: http://www.drustvo-sos.si Informacijski urad sveta evrope – Otroci in nasilje: http://www.coe.si/sl/dejavnosti/prioritetni_projekti/ otroci_in_nasilje/ ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve – Centri za socialno delo: http://www.mddsz.gov.si/si/ delovna_podrocja/sociala/izvajalci_na_podrocju_socialnega_varstva/centri_za_socialno_delo/

4. ODVISNOST • • • • • • •

ministrstvo za zdravje: http://www.mz.gov.si/ Zdravje eU – Javnozdravstveni portal evropske unije: http://ec.europa.eu/health-eu/index_sl.htm Psihiatrična klinika – Center za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog: http://www.psih-klinika.si/ index.php?id=167 lAs – lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti novo mesto: http://las.novomesto.si/si/ zasvojenost/droge/ Arsviate: društvo za pomoč odvisnikom od nedovoljenih drog: http://arsvitae.si/sl/page/view/ ZasvojenostOdDrog Odvisnost: http://www.odvisnost.si/ Konoplja: http://www.konoplja.org/

5. DRUŽINA • • • • • •

ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve: http://www.mddsz.gov.si/ Urad za enake možnosti: http://www.uem.gov.si/ Inštitut Rs za socialno varstvo: http://www.irssv.si/ Družina in življenje: http://www.diz.si/ Otrok in družina: http://www.otrokdruzina.com/ Državni portal Republike slovenije – Družina in otroci: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPrebivalci. euprava?zdid=65ž

6. PRAZNIKI, ŠEGE IN NAVADE • • •

vlada Republike slovenije – Prazniki v sloveniji: http://www.vlada.si/si/o_sloveniji/politicni_sistem/ prazniki/ turistična zveza slovenije: http://www.turisticna-zveza.si/ turistično društvo Kokrica – šege in navade: http://www.turisticnodrustvo-kokrica.si/sege_in_navade.htm

1 Orientiramo se UČBENIK 1 Orientiramo se Eva, ne skrbi! Pri planincih sem se naučil, kako v naravi določimo mesto, kjer se tisti hip nahajamo.

Kadar se nekam odpravimo, moramo vedeti, kje se nahajamo in kako priti do kraja, kamor želimo. Za iskanje prave poti uporabimo različne pripomočke. Danes bomo skupaj spoznali naslednje pojme: ` orientacija, ` glavne in stranske strani neba, ` kompas.

Kako lepo vreme je danes! Žan, odpraviva se na potep po okolici! Ampak kaj pa, če ne najdeva poti nazaj?

Kaj je orientacija Glavne strani neba so: • sever (S), • jug (J), • vzhod (V), • zahod (Z). Stranske strani neba so: • severozahod (SZ), • severovzhod (SV), • jugovzhod (JV), • jugozahod (JZ).

Pogosto se znajdemo v položaju, ko ne poznamo območja, kjer se nahajamo, in ne vemo, v katero smer se moramo napotiti. Nekoč so si ljudje pomagali z znaki v naravi. Orientacija pomeni določiti mesto, kjer se tisti hip nahajamo. Pri tem si lahko pomagamo: • z objekti v okolici, • z naravnimi znaki ali • z različnimi pripomočki.

Orientacija je določanje položaja točke in ugotavljanje strani neba. Orientacija je koristna, saj z njo vedno vemo, kje smo in kam moramo iti.

Kako se orientiramo v naravi Strani neba lahko v naravi ugotovimo z različnimi znamenji, ki pa niso vedno zanesljiva: • Mah ponavadi raste na severni strani dreves, skal in ruševin. • Sončnice se obračajo proti soncu. Njihovi cvetovi so zjutraj obrnjeni proti vzhodu, zvečer pa proti zahodu.

V naravi se največkrat orientiramo s pomočjo sonca. • Če se opoldne (ob 12.00) obrneš proti soncu, kaže tvoja senca proti jugu. Pred tabo je sever, na desni je vzhod, na levi zahod. • Sonce vzhaja na vzhodu, opoldne je najvišje na nebu, zvečer pa zaide na zahodu. Ponoči se v naravi lahko orientiramo tudi s pomočjo zvezd. • Sever kaže zvezda severnica, ki jo najdeš v ozvezdju Malega voza. Severnica je od Velikega voza oddaljena za petkratno razdaljo med zadnjima kolesoma a Velikega voza.

DELOVNI ZVEZEK PONOVI 1. Zakaj je potrebno, da se znamo orientirati? 2. Opiši, kako lahko s pomočjo Sonca določiš smeri neba. 3. Opiši, kako deluje kompas. RAZMISLI Po katerih znakih v okolici šole bi se lahko orientiral?

1 Orientiramo se

. Pot vodi po cesti, dokler ne pride do

, ki vodi

, pri kateri zavije na

ulici zavije na

Najnatančneje se orientiramo s pomočjo

Ko določamo položaj točke, kjer se tisti hip nahajamo, se

•

5. Danes za orientacijo uporabljamo tudi različne navigacijske naprave. A. Katero napravo lahko vidiš na sliki?

v okolici,

• naravnimi

• različnimi

. B. Pomisli, ali so znamenja v naravi vedno zanesljiva za orientacijo. Pojasni svoj odgovor.

Pri tem si lahko pomagamo z:

B. Rdeče obarvan del magnetne igle se vedno obrne proti

čez reko. Nato pot nadaljuje do velike

Na kompasu so označene mednarodne (angleške) kratice za strani neba: S (sever) ali angleško N (nord) J (jug) ali angleško S (south) V (vzhod) ali angleško E (east) Z (zahod) ali angleško W (west)

strani neba.

Ko stopi iz hiše, se mora obrniti na

. Na križišču pri prvi

Glavne strani neba lahko v naravi določimo s pomočjo številnih znamenj, največkrat s pomočjo Sonca ali zvezd.

Najnatančneje se orientiramo s pomočjo kompasa in zemljevida. Kompas je naprava, ki ima posebno magnetno iglo, ki vedno kaže proti severu.

Poznamo

4. Kompas je naprava, ki nam pomaga pri orientaciji. A. S puščicami označi tiste dele, ki jih poznaš na kompasu, in jih poimenuj.

KAJ JE TO? GPS – kratica za Global Positioning System in pomeni sistem globalnega določanja položaja, ki se uporablja za natančno orientacijo Navigacija – določanje položaja letala, ladje ali avtomobila in vodenje le-teh v določeni smeri

Kako deluje kompas Najnatančneje se orientiramo s pomočjo kompasa, zemljevida in drugih naprav, ki nam pomagajo najti želeno smer. Kompas je naprava, ki ima posebno magnetno iglo, ki se obrne v smeri sever-jug. Rdeče obarvan del igle vedno kaže sever. Nasprotni konec igle kaže proti jugu. Danes se lahko orientiramo tudi s pomočjo navigacijskih naprav ali mobilnih telefonov, ki imajo vgrajen GPS. Obe vrsti naprav lahko pritrdimo tudi v avto, saj nas potem vodijo po poti iz enega kraja v drug kraj.

NEKAJ PA O TEM ŽE VEM! 1. Predstavljaj si, da živiš v hiši, označeni s črko A. A. Tvoja sestra želi obiskati sošolko, ki živi v hiši, označeni s črko B. Zapiši, kako ji boš opisal/a pot, po kateri lahko pride do sošolkine hiše. B. Sestrino pot vriši na sliko.

3. Ko se orientiramo, položaj točke določamo glede na strani neba. A. Z rdečo barvico zapiši glavne strani neba. B. Z modro barvico zapiši stranske strani neba. C. Strani neba označujemo tudi s kraticami v angleškem jeziku. Dopiši glavnim stranem neba ustrezne angleške kratice (N, E, S, W).

B. Opiši njeno delovanje.

Zjutraj brez budilke se zbudi, brez uspavanke zvečer zaspi. A čez dan? Hodi brez nog po nebu naokrog. 37

IZ ŠOLSKE TORBE • •

• • • • • • • • • • • • • •

Za uvod učenci rešijo 1. nalogo v delovnem zvezku (str. 36). Učitelj z razgovorom preveri rešitve. Učitelj s pomočjo ilustracije v učbeniku (str. 22) vodi razgovor: Kaj počneta Eva in Žan?; Kako bi ti določil mesto, kjer se nahajaš?; S čim bi si pomagal?; Ali se ti je že zgodilo, da si se zgubil?; Kako si poiskal pravo pot nazaj? Učitelj zapiše odgovore učencev na tablo. Kaj je orientacija Učitelj razloži pojem orientacija. Učitelj s pomočjo ilustracije v delovnem zvezku (str. 36) ter fotografij (kompas, sončnice, mah) v učbeniku (str. 22, 23) vodi razgovor: S čim si lahko pomagamo pri orientiranju? Kako se orientiramo v naravi Učenci rešijo 2. nalogo v delovnem zvezku (str. 36, 37). Učenci naj s pomočjo učitelja razložijo, kako se orientiramo s pomočjo naravnih znamenj na fotografijah. Učenci naj preberejo besedilo v učbeniku (str. 22, 23) in naj primerjajo oz. dopolnijo svoje odgovore v delovnem zvezku. Učenci naštejejo in vpišejo glavne in stranske strani neba, pri čemer si pomagajo s skico pri 3. nalogi v delovnem zvezku (str. 37). Kako deluje kompas Učenci rešijo 4. nalogo v delovnem zvezku (str. 38). Učitelj podrobneje predstavi kompas, učenci pa ob tem dopolnjujejo fotografijo v delovnem zvezku. Učenci se v parih orientirajo s pomočjo kompasa. Učenci rešijo 5. nalogo v delovnem zvezku (str. 38). Učitelj z razgovorom preveri rešitve. Učenci za ponovitev snovi odgovorijo na vprašanja v učbeniku (str. 23). Učenci s pomočjo učbenika (str. 22, 23) dopolnijo besedilo v modrem okvirju v delovnem zvezku (rubrika naučil se boš še nekaj novega) (str. 36, 37, 38). Učenci preberejo uganko v delovnem zvezku (str. 38) in prilepijo ustrezno nalepko.

BODIMO USTVARJALNI Učenci s pomočjo knjižnega gradiva in spletnih strani izdelajo plakat o orientaciji. Plakat naj obsega naslednje vsebine: - Kaj je orientacija? - s čim si lahko pomagamo pri orientiranju? - Orientacija v naravi - Kompas in njegova uporaba - navigacijske naprave • Knjižno gradivo prinesejo od doma oziroma jim ga priskrbi učitelj. Pri delu lahko uporabijo naslednje spletne strani: - http://www.o-4os.ce.edus.si/projekti/geo/orientacija/orientacija.htm - http://junior.si/eksperimentalnica/arhiv/2005/12/ - http://matjaz.skavt.net/skavtstvo/ORIentACIJA.htm - http://www.pristavec.si/mape/Orientacija/orientacija.html. • vsak učenec naj izdela svoj kompas (enostavno napravo za določanje magnetnega severa). Kaj potrebujemo? - šivalno iglo (dolgo najmanj 3 cm), - magnet, - majhen kos plute ali plutovinast zamašek, - majhno posodo z vodo ali kozarec. igla • Kaj naredimo? - Z magnetom nekajkrat potegnemo po igli – od ušesa proti konici. „kompas” - skozi plutovinast zamašek zabodemo iglo, tako da bo šla od ene do druge strani. - Zamašek z iglo postavimo v vodo. - Postavimo kompas na ravno podlago in opazujemo, kaj se zgodi. • •

magnet

kozarec oz. posoda napolnjena z vodo

MLADI RAZISKOVALEC • • •

Učenci na dvorišču pred šolo ali na šolskem igrišču spoznavajo orientacijo. Učitelj predstavi kompas in pokaže, kako se orientiramo z njim. Učitelj razdeli učence v štiri skupine in vsakemu učencu razdeli delovni list z navodili za delo. navodila: - nariši vetrovno rožo in označi glavne ter stranske strani neba. - nariši kompas in označi njegove osnovne dele. - Orientiraj se s pomočjo kompasa. - s pomočjo kompasa določi lego šole. - Določi objekt, ki leži na vsaki od osmih strani neba in ga vriši v vetrovno rožo. - Izberi poljuben objekt in mu določi v kateri smeri leži. - Orientiraj se s pomočjo sonca, in sicer tako, da v tla zapičiš meter dolgo palico. Opazuj gibanje in dolžino sence. svoje meritve zapiši. - v zemljo zapiči kratek količek. tam, kjer se njegova senca konča, pa majhno palčko. Počakaj petnajst minut in ponovno zapiči majhno palčko tja, ker se senca količka konča tokrat. Obe majhni palčki poveži z ravno palico. stopi do nje tako, da se je dotikaš s prsti na nogah in da si obrnjen proti soncu. Gledaš točno proti jugu.

2 Povečajmo ali pomanjšajmo UČBENIK

DELOVNI ZVEZEK

2 Povečajmo ali pomanjšajmo Če iz letala opazujemo hiše, ceste in reke, so videti drugačne kot če jih opazujemo, ko se mimo njih peljemo v avtomobilu.

PONOVI 1. Kaj je letalska fotograﬁja? 2. Kaj je tloris? 3. Zakaj je merilo na zemljevidu pomembno?

Povečano in pomanjšano Na fotograﬁji, listu papirja ali zemljevidu velikih predmetov, hiš, cest, dreves in še česa drugega ne moremo prikazati takšnih kot jih vidimo okoli sebe, ampak veliko manjše. Velikokrat pa so nekateri predmeti tako majhni, da jih s prostim očesom težko vidimo. Takrat jih povečamo.

Eva, kaj počneš s Pikijem? In zakaj gledaš skozi povečevalno steklo?

Danes bomo skupaj spoznali naslednje pojme: ` letalska fotograﬁja, ` tloris, ` merilo, ` mreža.

2 Povečajmo ali pomanjšajmo

3. S tlorisom lahko prikažemo razporeditev predmetov v prostoru s pogledom od zgoraj navzdol. Nariši razporeditev predmetov v sobi, ki jo prikazuje slika: omare, posteljo, mizo ...

5. Pomanjšane predmete rišemo v merilu. A. Nariši radirko v merilu 1 : 1.

NEKAJ PA O TEM ŽE VEM! 1. Zamisli si, da letiš po zraku kot ptič. Hiše pod seboj vidiš drugače, kot če se mimo njih pelješ v avtomobilu. Nariši, kako vidiš hiše iz zraka.

RAZMISLI Zakaj včasih predmete, ko jih rišemo, povečamo ali pomanjšamo?

B. Zdaj nariši radirko v merilu 1: 2.

Tloris stanovanja.

Gledam, če ima Piki bolhe. Ker so bolhe zelo majhne, jih bom s pomočjo povečevalnega stekla hitreje opazila. Videti bodo večje kot so v resnici.

Pogled od zgoraj Ljudje, ki so že leteli z letalom ali balonom, so lahko opazovali pokrajino od zgoraj. Videli so zgradbe, ceste, travnike, reke … Vse je bilo videti drugače kot če bi jih opazovali s ceste! Fotograﬁje, narejene v zraku, imenujemo letalske fotograﬁje. Uporabljamo jih za izdelavo zemljevidov in načrtov krajev, s katerimi spoznavamo značilnosti kraja. S pogledom od zgoraj vidimo predmet ali stavbo v podobi, ki jo imenujemo tloris. V tlorisu rišemo tudi načrte stanovanj in krajev, saj tako najbolj nazorno prikažemo razporeditev predmetov v prostoru.

S pogledom od zgoraj vidimo predmet ali stavbo v podobi, ki jo imenujemo tloris.

1 cm

10 cm Pisalo na sliki je v naravni velikosti dolgo 10 cm. Nato smo ga za desetkrat pomanjšali. Rečemo, da je prikazano v merilu 1:10. To pomeni, da 10 cm razdalje v naravni velikosti predstavlja 1 cm razdalje na pomanjšani sliki.

Fotograﬁje, narejene v zraku, imenujemo

fotograﬁje.

4. Predmetov ne moremo vedno narisati v velikosti, kot jih vidimo. A. Obkroži pravilni odgovor.

NAUČIL SE BOM ŠE NEKAJ NOVEGA!

Merilo na zemljevidu Merilo nam pove, kolikšni razdalji v naravi ustreza določena razdalja na zemljevidu. Z risanjem v merilu se na zemljevidu ohranijo enake razdalje, kot so v naravi, le da so zelo pomanjšane. Na zemljevid vrišemo tudi pravokotne mreže, ki razdelijo zemljevid na pravokotnike. Ti so označeni s številkami in črkami, s pomočjo katerih narisano zgradbo ali kraj na zemljevidu hitreje najdemo.

Ker velike predmete na fotograﬁji ali listu papirja ne moremo prikazati takšnih kot so v naravni velikosti, jih pomanjšamo. Merilo na zemljevidu nam pove, kolikšni razdalji v naravi ustreza določena razdalja na zemljevidu.

2. Oglej si prikaz pokrajine na sliki. Pojasni, kaj vidiš na sliki.

Predmet na sliki je: a) pomanjšan b) povečan

•

C. Primerjaj obe risbi med seboj. Zakaj je potrebno uporabljati merilo?

Predmet na sliki je: a) pomanjšan b) povečan

•

Merilo na zemljevidu nam pove, kolikšni razdalji v ustreza določena razdalja na

•

• ZA PONOVITEV PA ENA PESMICA! • S tem, kar si se danes naučil/a, je povezana tale pesmica. O čem pripoveduje, lahko ugotoviš s pomočjo nalepke na zadnji strani delovnega zvezka.

•

! !

S pogledom od zgoraj vidimo predmete ali stavbe v podobi, ki jo imenujmo

. Uporabljamo jo za risanje načrtov

Letalska fotograﬁja Novega mesta.

Predmete povečamo, ker

Predmete pomanjšamo, ker

. 39

. 40

Hiša je zelo velika, hiše se nebo dotika, k hiši vodijo stopnice. Hišo čuvajo cvetlice, v hiši naredimo pod, s hišo gremo na sprehod. (Niko Grafenauer)

IZ ŠOLSKE TORBE • • • •

• • • • • • • • • • • • • •

Za uvodno motivacijo uporabimo ilustracijo v učbeniku (str. 24). Učenci opišejo ilustracijo: Kaj počneta Eva in Žan?; Zakaj potrebujeta povečevalno steklo? lahko pa učitelj zastavi učencem vprašanje: Kdor se je peljal z letalom, naj opiše, kakšni so izgledali objekti? Pogled od zgoraj Učenci rešijo 1. nalogo v delovnem zvezku (str. 39). Učitelj vodi razgovor: Kdo in s pomočjo česa je posnel fotografijo?; Kakšne so hiše na sliki in kakšne v resnici?; Katere objekte lahko prepoznaš na sliki?; Ali lahko vedno narišemo stvari takšne kot so v resnici? Navedi primer. Učenci rešijo 2. nalogo v delovnem zvezku (str. 39). Učitelj ob fotografiji v učbeniku (str. 24) razloži pojem tloris. Učenci naštejejo predmete, ki so upodobljeni na tlorisu stanovanja v učbeniku (str. 24). Učenci rešijo 3. nalogo v delovnem zvezku (str. 40). tlorise primerjajo med seboj. Povečano in pomanjšano Učenci v zvezek narišejo poljuben predmet, žival. Učitelj vodi razgovor: Ali ste jih narisali tako velike, kot so v resnici? Učenci rešijo 4. nalogo v delovnem zvezku (str. 40). Učitelj vodi razgovor: Zakaj pomanjšamo oz. povečamo stvari?; Za kaj uporabljamo takšen način prikazovanja stvari? Merilo na zemljevidu Učitelj s pomočjo slike pisala v učbenik (str. 25) razloži pojem merilo. Učenci rešijo 5. nalogo v delovnem zvezku (str. 41). Učitelj s pomočjo atlasa ponazori merilo ter predstavi mrežo na zemljevidih. Učenci za ponovitev snovi odgovorijo na vprašanja v učbeniku (str. 25). Učenci s pomočjo učbenika (str. 24, 25) dopolnijo besedilo v modrem okvirju v delovnem zvezku (rubrika naučil se boš še nekaj novega) (str. 39, 40, 41). Učenci preberejo pesmico v delovnem zvezku (str. 41) in prilepijo ustrezno nalepko.

BODIMO USTVARJALNI •

• •

•

Učitelj razdeli učence v tri skupine, ki narišejo tloris: - učilnice, - šolskega igrišča in bližnje okolice šole - ter enega od prostorov šole (npr. garderobo, telovadnico, knjižnico, jedilnico, hodnik ipd.). Pri določanju merila naj si pomagajo s koraki, vendar mora vsak učenec zase meriti, ker imajo vsi različno dolžino koraka. tloris ne sme biti večji od formata A3. Ob tlorisu zapišejo: - naslov, - merilo, - vetrovno rožo s stranmi neba. Poleg tlorisa učenci izdelajo tudi prostorsko predstavitev oz. maketo prostora oz. območja. Pri oblikovanju lahko uporabijo različne materiale: npr. papir, karton, različne škatlice, lesene palčke ipd.

MLADI RAZISKOVALEC • • • •

Učenci narišejo tloris domače hiše oz. stanovanja. vsi elementi morajo biti narisani v enotnem merilu. tloris naj bo opremljen z naslovom, merilom in vetrovno rožo. svojo sobo ali poljuben prostor naj predstavijo v obliki makete. Pri oblikovanju lahko uporabijo različne materiale: npr. papir, karton, različne škatlice, lesene palčke ipd.

BELEŽKA

3 Kaj prikazuje zemljevid UČBENIK

DELOVNI ZVEZEK 3 Kaj prikazuje zemljevid

3 Kaj prikazuje zemljevid

A. NEKAJ PA O TEM ŽE VEM!

Ko se želimo orientirati, največkrat v roke vzamemo zemljevid. Na zemljevidih so označena imena krajev, rek, vzpetin, v njem so vrisane ceste in železnice. Danes bomo skupaj spoznali naslednje pojme: ` zemljevid, ` atlas, ` kartiranje, ` dogovorjeni znaki, ` legenda.

DOBRO JE VEDETI Zemljevid položimo na ravno podlago. Nanj postavimo kompas tako, da sta rob zemljevida in rob kompasa vzporedna s smerjo magnetne igle, ki kaže proti severu. Zgornji rob zemljevida je običajno usmerjen proti severu.

Načrt mesta

Žan, poglej našla sem zemljevid! Sedaj se lahko odpraviva na pot!

1. Na sliki je prikazano ozemlje Republike Slovenije. A. Na sliki označi strani neba in zapiši sosednje države. B. V katerem delu države glede na strani neba ležijo: Maribor, Nova Gorica in Novo mesto? C. Pomisli, katere so najbolj prepoznavne lastnosti naše države. Vriši dve na karto.

Planinski zemljevid

Prav imaš, Eva. Z zemljevidom bova v mestu našla prave ulice in stavbe.

Železnica MARIBOR

PONOVI 1. Kaj prikazuje zemljevid? 2. Zakaj uporabljamo zemljevide? 3. Navedi sestavne dele zemljevidov.

3. Žan je bil s starši na obisku v Slovenj Gradcu. Ko so si ogledovali mesto, so si pri orientaciji pomagali z načrtom mesta.

NOVA GORICA

RAZMISLI Opiši svojo izkušnjo, kdaj in kje si uporabljal zemljevid.

Mednarodno letališče

A. S pomočjo načrta mesta odgovori na vprašanja: • V katerem delu mesta je, glede na strani neba, Koroška ulica?

CELJE

LJUBLJANA

Pristanišče Mednarodni mejni prehod

NOVO MESTO

Zemljevid v učbeniku na strani 27 je narisan v merilu 1:1000.000. KOPER

• V katerem delu mesta je, glede na strani neba, avtobusna postaja?

LEGENDA

B. Koliko km v naravi je 1 cm na zemljevidu?

NAUČIL SE BOM ŠE NEKAJ NOVEGA!

Na zemljevidu je na ravni površini prikazano Zemljino površje. Poznamo različne zemljevide.

Vsak zemljevid ima

, ,

NASLOV

Kaj je zemljevid

kraja.

Glavna cesta

Vsak zemljevid ima naslov, legendo in dogovorjene znake.

Načrt kraja nam pomaga spoznati

4. Posamezni objekti so na zemljevidu prikazani z dogovorjenimi znaki, ki so razloženi v legendi. V učbeniku na strani 27 si oglej izsek zemljevida in njegovo legendo. A. K vsakemu objektu nariši dogovorjeni znak, tako kot je prikazan na zemljevidu in v legendi (v učbeniku, stran 27).

Na zemljevidu je na ravni površini prikazano

Sestavni deli zemljevida Poznati moramo sestavne dele zemljevida, da ga lahko pravilno beremo: • Vsak zemljevid ima naslov, ki pove, kaj prikazuje zemljevid. V naslovu je zapisano območje, ki je prikazano. • Na zemljevidih označujemo imena krajev, rek, vzpetin, vrisujemo ceste in železnice. Na zemljevidih so označeni tudi gradovi, cerkve, imena slapov, rek … Različne objekte na zemljevidu prikažemo s posebnimi dogovorjenimi znaki. • Dogovorjeni znaki, ki so uporabljeni na zemljevidu, so posebej razloženi v legendi.

Zemljevid prikazuje Zemljino površje na ravni ploskvi. Je zelo priročen, saj ga lahko zložimo in nosimo s seboj. Zemljevidi so lahko različni. Nekateri prikazujejo ves svet, drugi le posamezno naselje. Imamo pa tudi posebne zemljevide, med katere uvrščamo turistične, avtomobilske in planinske zemljevide ter mestne načrte. Zbirka zemljevidov se imenuje atlas. Okrogel, pomanjšan model Zemlje se imenuje globus. Strokovnjak za izdelovanje zemljevidov in upodabljanje Zemljinega površja se imenuje kartograf. Kartiranje pomeni, da v zemljevide vnašamo nove podatke in znake.

Globus

Avtomobilski zemljevid

2. Pri orientaciji danes največkrat uporabljamo zemljevide. Poznamo različne zemljevide. Pod sliko zapiši: A. kakšne vrste zemljevid je na sliki, B. v katerem primeru bi potreboval zemljevid na sliki.

MERILO

• Kako so na načrtu označene javne zgradbe? Naštej tri.

, ,

, .

ZA PONOVITEV PA ENA PESMICA!

DOGOVORJENI ZNAKI

S tem, kar si se danes naučil/a, je povezana tale pesmica. O čem pripoveduje, lahko ugotoviš s pomočjo nalepke na zadnji strani delovnega zvezka. Kje stanuješ, mala miška? Kje stanuješ, kje domuješ? kje je tvoja mala hiška?

MREŽA

• Kako so označena parkirišča? Koliko jih je v mestu?

Tam stanujem, kjer ni mačke. Tam stanujem, tam domujem, kjer ne pridem v njene tačke.

B. • Koliko bolnišnic se nahaja v mestu?

DATUM IN AVTOR

B. Na načrtu označi pot, po kateri bi z avtomobilom prišel od pošte do zdravstvenega doma.

IZ ŠOLSKE TORBE • • • • • • • • • • • • • • •

Učenci rešijo 1. nalogo v delovnem zvezku (str. 42). Učitelj z razgovorom preveri rešitve. Kaj je zemljevid Učitelj vodi razgovor: Zakaj potrebujemo zemljevid?; Ali si že kdaj uporabljal zemljevid?; Kaj je bilo na njem narisano? Učitelj razloži pojem zemljevid ter predstavi atlas in globus. Učenci opišejo zemljevide v učbeniku (str. 27). Kaj prikazujejo?; Kdaj uporabimo posamezni zemljevid? Učenci rešijo 2. nalogo v delovnem zvezku (str. 42, 43). Učitelj razloži in ponazori orientacijo s pomočjo kompasa in zemljevida, kot je prikazano in opisano v učbeniku (str. 26). Učenci rešijo 3. nalogo v delovnem zvezku (str. 43). Učenci v parih primerjajo svoje odgovore. Sestavni deli zemljevida Učenci s pomočjo slike v učbeniku (str. 27, spodaj) opišejo sestavne dele zemljevida. Učitelj zapiše na tablo pravilne odgovore učencev ter jih dopolni. Učenci s pomočjo atlasa določijo sestavne dele poljubnih zemljevidov. Učenci rešijo 4. nalogo v delovnem zvezku (str. 44). Učitelj preveri rešitve. Učenci za ponovitev snovi odgovorijo na vprašanja v učbeniku (str. 27). Učenci s pomočjo učbenika (str. 26, 27) dopolnijo besedilo v modrem okvirju v delovnem zvezku (rubrika naučil se boš še nekaj novega) (str. 42, 43, 44). Učenci preberejo pesmico v delovnem zvezku (str. 44) in prilepijo ustrezno nalepko.

BODIMO USTVARJALNI • • •

•

vsak učenec naj nariše načrt območja, kjer poteka njegova pot v šolo. načrt naj narišejo na list papirja z vrisano mrežo (lahko prefotokopira učitelj). načrt mora biti opremljen z - naslovom, - legendo, - datumom - in avtorjem. Učenci naj predstavijo svoje izdelke.

MLADI RAZISKOVALEC • • • •

Učenci se odpravijo na šolsko dvorišče, igrišče ali v okolico šole. Učitelj razdeli učence v štiri skupine, ki dobijo zemljevide (na delovnih listih) in kompas. Učitelj demonstrira orientacijo s pomočjo kompasa in zemljevida. vsaka skupina dobi delovni list z navodili: - Orientiraj se s pomočjo kompasa in zemljevida. - na zemljevidu poišči objekte, ki jih vidiš v svoji okolici, jih označi ter poimenuj. - s pomočjo kompasa in zemljevida določi strani neba izbranim objektom (bloku, vrtcu, telovadnici, trgovini ipd.). - v mrežo nariši načrt okolice šole ter ga opremi z naslovom, legendo, datumom in avtorjem.

BELEŽKA

4 Kako varna je naša pot v šolo UČBENIK

DELOVNI ZVEZEK

4 Kako varna je naša pot v šolo Na poti v šolo in nazaj moramo biti v prometu vedno zelo previdni. Za našo varnost lahko najbolj poskrbimo o sami tako, da upoštevamo prometna pravila. Danes bomo skupaj spoznali naslednje pojme: ` varnost v prometu, ` prometni znaki, ` prometna pravila.

Kako pravilno ravnamo v prometu Eva, kje si bila danes zjutraj? Čakal sem te pred blokom, da bi skupaj odšla na avtobusno postajo.

Za pravilno ravnanje v prometu obstajajo prometna pravila. V prometu ravnamo pravilno, če upoštevamo prometna pravila.

PONOVI 1. Opiši, kako pravilno prečkaš cesto. 2. Kako poskrbiš za večjo vidljivost, če je deževno ali je noč? 3. Kako poskrbiš za varnost, če si na kolesu?

4 Kako varna je naša pot v šolo

Varna pot v šolo

S kolesom se varno vozimo po označenih poteh in kolesarskih stezah.

A. Čemu je namenjena označena steza? S sošolci zberite in nalepite pomembna sporočila na dogovorjenih mestih, da jih bodo videli tudi drugi. 4. Oglej si sliko. B. Kdo po tej stezi ne sme voziti? B

KRESNIČKA

SVETLA JAKNA

C. Kdo po tej stezi ne sme hoditi?

V slabem vremenu, megli, mraku ali temi nosimo svetla oblačila in svetlobna telesa.

6. Po radiu, televiziji ali na medmrežju poišči prometne informacije. Kaj vse povedo o razmerah na cesti?

2. V prometu se moramo zavedati nevarnosti na cesti ter poskrbeti, da upoštevamo pravila. S številkami od 1 do 5 po vrsti označi, kako pravilno prečkamo cesto.

Bodimo pozorni tudi na druge udeležence v prometu.

A. Si pešec na cesti in moraš priti od točke A do točke B. Opiši svojo pot.

Prečkam cesto.

ZA PONOVITEV PA ENA PESMICA!

Pogledam na levo in desno ter se prepričam, če so se vozila ustavila in če je cesta prosta.

Kadar se vozimo z rolerji ali kolesom, se zaščitimo s čelado in ščitniki.

S tem, kar si se danes naučil/a, je povezana tale pesmica. O čem pripoveduje, lahko ugotoviš s pomočjo nalepke na zadnji strani delovnega zvezka.

Počakam na zeleno luč na semaforju.

B. Katera pravila moraš na svoji poti upoštevati? Zapiši jih.

Prometni znaki so mi pravi spaki. A če bi jih ne bilo, bi promet ne potekal varno, hitro in lahko.

Ustavim se na prehodu za pešce.

(Matej Krajnc)

Med prečkanjem ceste ponovno preverim, če je cesta še vedno prosta.

Za varnost v prometu moramo skrbeti vsi, ne glede na to ali hodimo peš, uporabljamo avtobus ali pa smo sopotniki v avtomobilu.

pravila.

•

NAUČIL SE BOM ŠE NEKAJ NOVEGA!

V avtomobilu uporabljamo varnostni pas.

Ko se odpravimo od doma, smo udeleženci v prometu, saj naše poti potekajo po cesti ali ob njej. Ko hodimo po cesti se orientiramo, da lažje najdemo pravo pot. Za preprečitev nesreče je pomembno, da se zavedamo nevarnosti v prometu in upoštevamo prometna pravila. Za varnost v prometu moramo skrbeti vsi, ne glede na to ali hodimo peš, uporabljamo avtobus ali pa smo sopotniki v avtomobilu. Na prometna pravila nas pogosto opozarjajo prometni znaki. To so posebni znaki, ki sporočajo, česar ne smemo narediti v prometu ali nas opozorijo na neko nevarnost.

PRAVILNO OBNAŠANJE V PROMETU

Prometni znaki nas opozarjajo na

5. Slika prikazuje stezo, za označitev katere se odloča vedno več mest v Sloveniji.

•

Tudi, ko na semaforju že gori zelena luč, se prepričamo, če imamo prosto pot za prečkanje ceste.

Kaj se mi je zgodilo! Na prehodu za pešce je bila na semaforju prižgana zelena luč. Ko sem hotela prečkati cesto, je pripeljal neki voznik in zapeljal kar mimo mene. Kako sem se ustrašila!

•

RAZMISLI Opiši, kako vsak dan poskrbiš z varnost na svoji poti v šolo. za

RUMENA RUTICA

Pojasni sporočila prometnih znakov na slikah.

3. Zapiši nekaj sporočil za varno pot v šolo.

NEKAJ PA O TEM ŽE VEM! 1. Nariši in opiši opremo, ki jo moraš imeti kot pešec za varno pot.

! 29

Za varnost v prometu moramo primerno poskrbeti

. 45

C. Kateri prometni znak bi po tvojem mnenju moral stati na mestu kvadratka? Nariši ga v prazen kvadrat. Svojo odločitev pojasni. 46

IZ ŠOLSKE TORBE • • • • • • • •

• • • • • •

Učenci rešijo 1. nalogo v delovnem zvezku (str. 28). Učitelj vodi razgovor: Zakaj moramo uporabljati takšno opremo? Varna pot v šolo Učitelj na tablo napiše VARNOST V PROMETU. Učenci naj podajo čim več idej, ki jim pridejo na misel ob tej besedni zvezi. Učitelj zapiše odgovore učencev na tablo. Učenci s pomočjo prometnih znakov v učbeniku (str. 28) naštejejo nekaj prometnih pravil. Ob tem naj dodajo tudi svoj primer pravila. Učitelj lahko izdela tudi kartončke, na katerih so prometni znaki, ki jih morajo učenci prepoznati. Učenci rešijo 2. nalogo v delovnem zvezku (str. 45). Učitelj preveri rešitve. Kako pravilno ravnamo v prometu Učenci s pomočjo fotografij v učbeniku (str. 29) opišejo pravila obnašanja v prometu. Učitelj vodi razgovor: Kaj sestavlja opremo kolesarja na sliki?; Zakaj je potrebno, da smo privezani z varnostnim pasom?; Kako so opremljena dekleta na rolerjih?; Zakaj moramo ponoči nositi svetla oblačila? Učenci opišejo ilustracijo v učbeniku (str. 28). Učitelj vodi razgovor: Katero opremo nosi Eva?; Ali je voznik ravnal pravilno?; Kako bi moral ravnati pravilno? Učenci rešijo 4., 5. in 6. nalogo v delovnem zvezku (str. 46, 47). Učitelj z razgovorom preveri rešitve učencev. Učenci za ponovitev snovi odgovorijo na vprašanja v učbeniku (str. 29). Učenci s pomočjo učbenika (str. 28, 29) dopolnijo besedilo v modrem okvirju v delovnem zvezku (rubrika naučil se boš še nekaj novega) (str. 45, 46, 47). Učenci preberejo pesmico v delovnem zvezku (str. 47) in prilepijo ustrezno nalepko. Učenci rešijo naloge za ponovitev snovi v delovnem zvezku (str. 48, 49).

BODIMO USTVARJALNI •

•

• • •

Učitelj razdeli učence v štiri skupine. vsaka od njih izdela letak o varnosti v prometu na predlagano temo: - 1. skupina: varno s kolesom - 2. skupina: varno v avtomobilu - 3. skupina: Pešci in varnost - 4. skupina: varno z rolerji vsak letak naj obsega naslednje elemente: - Opis in slika (lahko narišejo ali prinesejo fotografije iz časopisov in revij) opreme, ki jo potrebujemo za vrano vožnjo npr. s kolesom, avtom ipd. - Pravila varne vožnje in hoje (lahko so predstavljena v obliki miselnega vzorca, stripa, zgodbice ipd.). - nekaj osnovnih prometnih znakov, ki jih mora upoštevati npr. kolesar, pešec, voznik avtomobila ipd. - letak naj bo izdelan na barvnem papirju, v obliki zloženke. Učenci si lahko pri delu pomagajo s knjižnim gradivom ali spletnimi stranmi npr. http://www. vozimo-pametno.si/ ali http://www.policija.si/ vsaka skupina predstavi svoj izdelek, ki ga učitelj razmnoži in razdeli ostalim učencem. Izdelke lahko razstavimo v učilnici ali na oglasni deski v šoli.

MLADI RAZISKOVALEC •

•

• •

Učitelj odpelje učence na sprehod po mestu ali okolici šole ter na varno razgledno točko od koder opazujejo ravnanje udeležencev v prometu. lahko povabijo tudi policista, ki jih opozori na napake udeležencev prometa. Učenci opazujejo promet in dopolnjujejo delovni list: - naštej in opiši tri prometne znake, enega izmed njih tudi nariši. - Kateri izmed prometnih znakov je po tvojem mnenju najpomembnejši? Zakaj? - Ali imajo/nosijo udeleženci v prometu ustrezno opremo? naštej vsaj tri primere. - Kako pešci prečkajo cesto? - Zapiši tri pravila, ki se jih mora držati pešec/voznik avtomobila/kolesar. - Ali so udeleženci v prometu kršili pravila? navedi primer. - na priloženem zemljevidu označi prometno nevarne točke v okolici šole. Učenci poročajo o svojih ugotovitvah. Ob koncu lahko ugotovitve vseh učencev združimo ter izdelamo opozorilni letak z zemljevidom nevarnih točk, s katerim želimo opozoriti na nevarnosti v okolici šole.

BELEŽKA

1 Kje leži moj domači kraj UČBENIK 1 Kje leži moj domači kraj

Ravnina je večja ravna pokrajina. Poglej Žan, tamle je naša hiša. Podobna je drugim hišam v našem kraju.

Vsakdo od nas živi v nekem kraju. Krajev v Sloveniji je veliko in so med seboj različni. Na razvoj vsakega kraja vplivajo različni vzroki.

DELOVNI ZVEZEK

Danes bomo skupaj spoznali naslednje pojme: ` kraj, ` gorovje, hribovje in gričevje, ` ravnina, nižina in kotlina.

Ljubljana leži v Ljubljanski kotlini.

V vzhodni Sloveniji je svet raven.

Lega mojega kraja

Ampak tvoj domači kraj je tako zelo drugačen od mojega!

Kraji v Sloveniji imajo različno lego, ki je odvisna od izoblikovanosti površja. Zelo pogosto stojijo ob rekah ali prometnih poteh. Bolj gosto so naseljeni kraji, ki se nahajajo v nižinah in dolinah. Večji kraji ležijo v ravninah in ob pomembnih prometnih poteh. Nekateri kraji se nahajajo ob cestah, drugi pa ob železniških progah.

Kraji v Sloveniji imajo različno lego, ki je odvisna od Zemljinega površja, na katerem so kraji nastali.

Kraj je večji ali manjši del Zemljine površine. Na nastanek kraja navadno vpliva več vzrokov, kot so: • oblika Zemljinega površja, • zadostne obdelovalne površine, • načrtno naseljevanje ljudi, • zavarovanost pred naravnimi vplivi in nezgodami, • varnost bivanja in zavarovanost pred sovražniki, • trgovina in promet, • naravna bogastva, • razširjenost obrtnih dejavnosti in industrije. Večji kraji so velikokrat bolj poznani od manjših. V večjih krajih živi več ljudi. Tam je tudi več različnih dejavnosti. O nastanku kraja velikokrat krožijo med ljudmi različne zgodbe. Nekatere so pravljične, nekatere pa takšne, da so resnično povezane z nastankom kraja.

Kraj je večji ali manjši del Zemljine površine. Na nastanek kraja navadno vpliva več vzrokov.

1 Kje leži moj domači kraj

2. O nastanku krajev krožijo med ljudmi različne zgodbe. Nekatere so pravljične, nekatere pa so takšne, da so resnično povezane z nastankom kraja. Ali poznaš zgodbo o nastanku tvojega kraja? Zapiši jo.

NEKAJ PA O TEM ŽE VEM! 1. Moj domači kraj se imenuje:

RAZMISLI Ali poznaš zgodbo o nastanku tvojega domačega kraja? Povej jo sošolcem.

NAUČIL SE BOM ŠE NEKAJ NOVEGA!

• • • B. Kateri vzrok za razvoj kraja lahko razbereš v zapisu na desni? Morda lahko ugotoviš, kateri kraj v Sloveniji je opisan? Prva naselbina se je pojavila pred okoli 3500 leti. Kraj je bil najprej znan pod imenom Keleja, kar pomeni zaklonišče ali zavetišče. Pred 2000 leti so kraj osvojili Rimljani, ki so ga preimenovali v Celeia. Takrat je bilo to bogato in gosto naseljeno mesto. Zavarovano je bilo z obzidjem in stolpi.

A. Nariši kraj v katerem živiš in objektom na sliki pripiši njihova imena. B. Svojo risbo primerjaj z risbo sošolca ali sošolke, ki živita v istem kraju. Po čem se razlikujejo vaše risbe domačega kraja? C. Po čem je znan tvoj domači kraj?

Hribovje je svet, ki leži višje od gričevja.

Č. Opiši lego svojega domačega kraja tako, da pri pravilni trditvi vpišeš križec. C. V nekaterih krajih na njihov nastanek kažejo posebni znaki (imenujemo jih grbi). Razmisli, na katero značilnost kraja kaže znak na desni.

Moj domači kraj leži:

Planota je raven svet, ki ga najdemo v višjih predelih.

4. Nalogo reši s pomočjo sheme v učbeniku na strani 31. A. Ustrezno pobarvaj spodnji prikaz Zemljinega površja: A gorovje obarvaj sivo, B hribovje temno rjavo, C gričevje svetlo rjavo, Č kotlino temno zeleno in D nižino svetlo zeleno. B. Na črte zapiši ime pobarvanega tipa površja. C. Nato fotograﬁje, ki prikazujejo značilne podobe Zemljinega površja, s črto poveži s površjem na shemi. Č. Z X na shemi označi, kje bi si najraje postavil hišo. Pojasni svojo odločitev.

3. Na nastanek kraja navadno vpliva več vzrokov. A. Zapiši tri vzroke.

KAJ JE TO? Lega – kar nam pove, kje v prostoru se kaj nahaja Naravna bogastva – kar se da izkoriščati na Zemlji (rude, les v gozdovih …) Vzpetine – del Zemljinega površja, ki je višji od okolice

Gorovje je skupina gora, ki jo sestavljajo številni vrhovi in vmes globoko zarezane rečne doline.

Kraji ne nastajajo kar tako

Na poselitev kraja Idrija je pred 500 leti vplivalo odkritje živega srebra.

PONOVI 1. Opiši dejavnike, ki so vplivali na razvoj tvojega domačega kraja. 2. Navedi različne oblike površja. 3. Opiši lego tvojega domačega kraja.

Alpe so najvišje gorovje v Sloveniji.

Gričevje so manjše vzpetine.

v dolini

na pobočju vzpetine

sredi ravnine

ob reki

ob morju

ob križišču prometnih poti

na vrhu hriba

pod visokimi gorami

ob železnici

ZA PONOVITEV PA ENA PESMICA!

Kotlina je raven svet v hribovitem ali goratem svetu, ki je z vseh strani obdan z vzpetinami. Nižina je široko območje razmeroma ravnega sveta.

S tem, kar si se danes naučil/a, je povezana tale pesmica. O čem pripoveduje, lahko ugotoviš s pomočjo nalepke na zadnji strani delovnega zvezka.

Dolina je raven prostor, obdan s hribi ali gorami, a vsaj na eni strani odprt.

Kraj je večji ali manjši del .

Kraji v Sloveniji imajo različno od

Na planin'cah luštno biti, tam dosti mleka piti. Pastir pa prav': juhej juhej! Na planincah luštno je.

, ki je odvisna površja, na katerem so kraji nastali. 51

IZ ŠOLSKE TORBE • • •

• • • • • • • •

• • •

Za uvodno motivacijo učenci opišejo ilustracijo v učbeniku (str. 30). Učitelj vodi razgovor: Kaj opazujeta Eva in Žan?; Katere stavbe v naselju prepoznaš?; Kje leži naselje? Kraji ne nastajajo kar tako Učenci rešijo 1. in 2. nalogo v delovnem zvezku (str. 50, 51). Učitelj z razgovorom preveri odgovore učencev ter jim pomaga pri reševanju 2. naloge. če učenci ne poznajo zgodbe, jo prebere učitelj. Učenci opišejo fotografijo v učbeniku (str. 30). Učitelj vodi razgovor: Kateri kraj je prikazan na fotografiji?; Katere objekte prepoznaš?; Opiši lego kraja?; Kaj je vplivalo na nastanek kraja? Učitelj razloži različne vzroke za nastanek kraja, ob tem navede tudi kraj in če je le mogoče, ga prikaže s fotografijo. Učitelj prebere zgodbo ali legendo o nastanku kraja, ki ga učenci poznajo. Učenci rešijo 3. nalogo v delovnem zvezku (str. 51). Učitelj z razgovorom preveri odgovore učencev. Lega mojega kraja Učenci opišejo fotografiji v učbeniku (str. 31). Učitelj jim pomaga s podvprašanji: Kje ležita naselji?; Po čem se razlikujeta?; Ali gre za mesto ali vas? Po čem si to ugotovil? Učitelj s pomočjo shematskega prikaza v učbeniku (str. 31) in dodatnega slikovnega gradiva za posamezno obliko razloži reliefne oblike. Učenci s pomočjo shematskega prikaza v učbeniku (str. 31) rešijo 4. nalogo v delovnem zvezku (str. 52). Učitelj z razgovorom preveri odgovore učencev, predvsem pri zadnji nalogi, kjer morajo učenci pojasniti, kje bi najraje postavili hišo. Učenci za ponovitev snovi odgovorijo na vprašanja v učbeniku (str. 31). Učenci s pomočjo učbenika (str. 30, 31) dopolnijo besedilo v roza okvirju v delovnem zvezku (rubrika naučil se boš še nekaj novega) (str. 50, 51, 52). Učenci preberejo pesmico v delovnem zvezku (str. 52) in prilepijo ustrezno nalepko.

BODIMO USTVARJALNI • •

•

vsak učenec izdela maketo reliefnih oblik po zgledu shematskega prikaza v učbeniku (str. 31) Za izdelavo potrebujemo: - trdo podlago (lahko je les, plastika ipd.) na kateri izdelajo maketo, - glino, barven plastelin ali maso za oblikovanje, - tempera barvice za barvanje reliefnih oblik, - fotografije, slike krajev (lahko iz časopisa, revij), ki ležijo v posamezni reliefni obliki, - zobotrebce ali lesene palčke, ki jih učenci zabodejo k posamezni reliefni obliki in nanje prilepijo njihove opise in fotografije, - papir, škatlice od vžigalic ipd. iz katerih izdelajo svoje naselje in ga postavijo v tisto reliefno enoto, kjer leži. Učenci pripravijo razstavo maket.

MLADI RAZISKOVALEC •

• • • •

Učenci na sprehodu po mestu poskušajo od mimoidočih izvedeti naslednje: - vzroke za nastanek domačega kraja, - zgodbo, legendo povezano z domačim krajem, - kaj je prikazano v grbu kraja, - lego kraja. Odgovore si zapišejo in jih na koncu primerjajo med seboj. Učenci obiščejo geografa, zgodovinarja ali kogarkoli, ki zelo dobro pozna domači kraj. Zastavijo mu ista vprašanja. na koncu primerjajo odgovore mimoidočih in strokovnjaka ter na kratko povzamejo svoje ugotovitev. Učitelj pelje učence na razgledno točko, od koder se naselje najbolje vidi. Učenci naj se najprej orientirajo in narišejo lego domačega kraja. nato med seboj primerjajo slike.

BELEŽKA

2 Dejavnosti v mojem domačem kraju UČBENIK

DELOVNI ZVEZEK 2 Dejavnosti v mojem domačem kraju

2 Dejavnosti v mojem domačem kraju

NEKAJ PA O TEM ŽE VEM!

POLJEDELSTVO Na njivah gojijo različne poljščine, najpogosteje pšenico, koruzo in krompir.

V manjših krajih so največkrat le stanovanjske zgradbe in gospodarska ska poslopja. V večjih krajih pa je več različnih dejavnosti, ki jih ljudje potrebujejo vsak dan. KMETIJSKE PANOGE: Poglej, Eva! Koliko različnih vrst zelenjave! Od kod je vse to prišlo v trgovino?

Kaj so gospodarske dejavnosti

Med posebne panoge kmetijstva štejemo še: • gozdarstvo (pridelava lesa), • ribištvo (ulov rib), • vrtnarstvo (pridelava vrtnin), • cvetličarstvo (gojenje rož), • čebelarstvo in • vrtičkarstvo.

. Njegova glavna

Rudarstvo je pridobivanje naravnih (zemeljskih) bogastev, na primer in

, ki ležijo pod ali nad njo (podzemni kop, dnevni kop).

3. Kmetijska dejavnost se deli na različne panoge. A. K vsaki sliki pripiši, s katero kmetijsko dejavnostjo je povezano živilo na sliki. B. Pobarvaj tista živila na slikah, ki jih zelo rad/a ješ.

5. Rudarstvo je zelo stara dejavnost. A. Primerjaj kako je potekalo izkopavanje rude nekoč in kako poteka danes.

Obdelovanje zemlje

Danes bomo skupaj spoznali naslednje pojme: ` gospodarske dejavnosti, ` kmetijstvo, ` rudarstvo.

Najstarejša dejavnost, s katero se je nekoč človek preživljal, je bila lov.

Ena najstarejših dejavnosti je naloga je pridelava

1. Sosede in sorodnike, ki živijo v tvojem kraju, povprašaj, katere poklice opravljajo. A. Njihova imena vpiši v spodnjo tabelo glede na to, v katero dejavnost sodi njihov poklic. B. Z rdečo barvico obkroži tisto dejavnost, pri kateri si zapisal največ imen. C. Z modro barvico obkroži tisto dejavnost, s katero bi se sam želel ukvarjati.

VINOGRADNIŠTVO V gričevnatih in ravninskih pokrajinah je razvita pridelava vina.

V vsakem kraju ljudje opravljajo različne dejavnosti. Poznamo gospodarske in negospodarske dejavnosti. Dejavnosti, s katerimi se ljudje preživljajo, imenujemo gospodarske dejavnosti. Z njimi ljudje ustvarijo vse, kar prebivalci kraja potrebujejo za vsakdanje življenje. Gospodarske dejavnosti omogočajo tudi zaposlitev ljudi v kraju. Poznamo številne gospodarske dejavnosti: kmetijstvo, rudarstvo, gozdarstvo, industrija, obrt, turizem, trgovina, banke, preskrba z vodo … Obstoj gospodarskih dejavnosti je odvisen od naravnih bogastev. Pri proizvodnih gospodarskih dejavnostih se nekaj izdeluje ali proizvaja. Med negospodarske dejavnosti štejemo izobraževanje, znanost in kulturo.

SADJARSTVO V Sloveniji pridelujemo jabolka, češnje, hruške, breskve …

Obrtnik Delo v trgovini Delo v šoli Delo v pisarni Drugo (dodaj dejavnost)

Rudarstvo je dejavnost pridobivanja rud in premoga. Rude in premog se nahajajo pod zemljo, kjer jih izkopljejo rudarji. S pomočjo vagonov jih prepeljejo na površje. Poznamo različne rude: železova ruda, baker, svinec … Rude pretopijo, predelajo ter iz jih izdelajo različne izdelke.

Rudarstvo je dejavnost, v kateri pod zemljo kopljejo rude.

Dejavnosti, s katerimi se ljudje preživljajo, imenujemo gospodarske dejavnosti.

Kmetijstvo je ena najstarejših dejavnosti. Glavna naloga kmetijstva je pridelava hrane. V preteklosti je bilo delo na kmetijah v glavnem ročno. Danes pa polja obdelujejo s stroji. Kmetijstvo delimo na več panog. Kmetijstvo je ena najstarejših dejavnosti. Glavna naloga kmetijstva je pridelava hrane.

B. Zapiši, katere vrste rud poznaš in katere izdelke iz njih izdelujejo.

Č. Pojasni pojem:

Rudarstvo

Kmetijstvo

Delo v tovarni

ŽIVINOREJA Prevladuje reja goveda, ovac, koz, perutnine. Živinorejci pridelujejo mleko in meso.

Dejavnost je PONOVI 1. Naštej gospodarske dejavnosti. 2. Katere kmetijske panoge obstajajo v tvojem kraju? 3. Ali deluje v bližini tvojega kraja kakšen rudnik?

4. Zemljo danes največkrat obdelujejo s stroji. A. Katere kmetijske stroje pri tem uporabljajo? Navedi jih.

Dejavnosti, s katerimi se ljudje preživljajo, imenujemo

C. Razmisli, zakaj danes rudarjenje ni več najbolj pomembna gospodarska dejavnost.

dejavnosti.

RAZMISLI Po kateri gospodarski dejavnosti je poznan tvoj kraj?

NAUČIL SE BOM ŠE NEKAJ NOVEGA! ZA PONOVITEV PA ENA PESMICA!

B. Če imate doma vrt, opiši, kako obdelate zemljo na vrtu. 2. Poznamo številne gospodarske in negospodarske dejavnosti. Zapiši po tri primere enih in drugih.

KAJ JE TO? Panoga – del neke širše dejavnosti

Rudniki se nahajajo globoko pod Zemljinim površjem.

GOSPODARSKE DEJAVNOSTI

NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI

•

S tem, kar si se danes naučil/a, je povezana tale pesmica. O čem pripoveduje, lahko ugotoviš s pomočjo nalepke na zadnji strani delovnega zvezka.

C. Danes je zelo pomembna pridelava zdrave, ekološko pridelane hrane. Pojasni, kako pridelujemo zdravo hrano.

Orjemo, orjemo polje široko, režemo, režemo brazde globoko. Sejemo, sejemo zlato pšeničko, žanjemo, žanjemo jo za potičko. (Anica Černejeva)

IZ ŠOLSKE TORBE • • • • •

• • • • • •

• • • • • • •

Za uvod uporabimo ilustracijo v učbeniku (str. 32). Učitelj vodi razgovor: Kaj vidiš na sliki?; Kdo je pridelal vse to sadje in zelenjavo?; Kdor prihaja iz kmetije, naj predstavi, s čim se doma ukvarjajo. Učenci rešijo 1. nalogo v delovnem zvezku (str. 53). nato v dvojicah primerjajo odgovore. Kaj so gospodarske dejavnosti Učitelj vodi razgovor s pomočjo slike v učbeniku (str. 32): Kdo je upodobljen na steni jame?; Kaj ima v rokah?; Kaj počne?; Zakaj so se ljudje ukvarjali z lovom?; Kakšno vlogo ima lov danes? Učitelj na tablo napiše pojma GOSPODARSKE in NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI. Učenci jih poskušajo našteti čim več (učitelj jim lahko pomaga s fotografijami) ter čim več besed, ki so povezane s tema dvema izrazoma. Učitelj dopolni in razloži njihove ideje. Učenci rešijo 2. nalogo v delovnem zvezku (str. 53). Kmetijstvo Učenci izdelajo miselni vzorec z naslovom KMETIJSTVO IN NJEGOVE PANOGE, kamor zapišejo vse asociacije povezane s pojmoma. Učitelj z razgovorom preveri njihove odgovore. Učenci s pomočjo fotografij v učbeniku (str. 33) opišejo kmetijske panoge ter dodajo in opišejo še preostale. Učenci rešijo 3. nalogo v delovnem zvezku (str. 54) in v parih primerjajo svoje rešitve. Učenci primerjajo delo na kmetiji nekoč in danes. Učitelj vodi razgovor: Kako so včasih obdelovali zemljo in kako jo danes?; Katere stroje so uporabljali nekoč in katere danes?; Kaj pomeni boljša tehnologija v razvoju kmetije?; Koliko delovne sile je bilo potrebne nekoč in koliko jo je danes? Učenci rešijo 4. nalogo v delovnem zvezku (str. 54). Rudarstvo Učenci opišejo fotografijo v učbeniku (str. 33, spodaj) in značilnosti rudarstva na splošno. Učenci rešijo 5. nalogo v delovnem zvezku (str. 55). Učitelj z razgovorom preveri odgovore učencev. Učenci za ponovitev snovi odgovorijo na vprašanja v učbeniku (str. 33). Učenci s pomočjo učbenika (str. 32, 33) dopolnijo besedilo v roza okvirju v delovnem zvezku (rubrika naučil se boš še nekaj novega) (str. 53, 54, 55). Učenci preberejo pesmico v delovnem zvezku (str. 55) in prilepijo ustrezno nalepko.

BODIMO USTVARJALNI •

•

• •

Učitelj razdeli učence v štiri skupine, ki izdelajo plakat na naslednje teme: - 1. skupina: Gospodarske dejavnosti - 2. skupina: negospodarske dejavnosti - 3. skupina: Kmetijstvo - 4. skupina: Rudarstvo vsebina plakata naj obsega: - opis dejavnosti, - namen dejavnosti, - izdelke oz. storitve, ki jih izdelujejo oz. nudijo, - orodja oz. pripomočke, ki jih uporabljamo pri delu. vsaka skupina naj si izbere po eno opisano dejavnost in naj jo predstavi z igro vlog, tako da kar najbolj nazorno pokaže vse njene značilnosti. Ostale skupine ugibajo, za katero dejavnost gre. Učenci plakate izobesijo po učilnici.

MLADI RAZISKOVALEC •

•

Učitelj in učenci obiščejo (ekološko) kmetijo ali rudnik v domačem kraju oziroma bližnji okolici ter jo/ga v dvojicah na kratko predstavijo. Predstavitev naj zajame tudi vsebine o orientaciji in legi kmetije oz. kraja, kjer se le-ta nahaja. Pri predstavitvi si lahko pomagajo z naslednjimi vprašanji: - OBISK KMETIJE: - s katero kmetijsko panogo se ukvarja kmetija? - Katera zemljišča obsega (npr. njive, travniki, pašniki, sadovnjaki, vinogradi, gozd)? - naštej kmetijske pridelke, ki jih pridelujejo na kmetiji. - Kam prodajajo pridelke? - naštej 5 kmetijskih pripomočkov, ki jih uporabljajo na kmetiji. enega podrobneje opiši in nariši. - naštej 3 kmetijske pripomočke, ki so jih včasih uporabljali. enega opiši in nariši. - Koliko delovne sile je na kmetiji potrebno danes in koliko jo je bilo včasih? - Katere prostore/stavbe zajema gospodarsko poslopje (npr. lopa, hlev, senik ipd.)? Opiši eno stavbo in jo nariši. -

OBISK RUDNIKA: Kdaj je bil rudnik odprt? Katero rudo izkopavajo/so jo izkopavali? Kam prodajajo/so prodajali rudo? v kakšne namene služi/je služila ruda? Opiši in nariši opremo rudarja. Katero orodje potrebuje pri delu? Kako se glasi rudarski pozdrav? naštej dve pravili, ki jih mora upoštevati rudar v rudniku. Oceni delo rudarja v primerjavi z drugimi poklici, ki jih poznaš.

3 Industrija v mojem domačem kraju UČBENIK

DELOVNI ZVEZEK

3 Industrija v mojem domačem kraju Največ ljudi je danes zaposlenih v tovarnah. V vseh večjih krajih lahko opazimo številne manjše ali večje tovarne. Danes bomo skupaj spoznali naslednje pojme: ` industrija, ` surovine, ` obrt.

Robote pogosto uporabljajo v avtomobilski industriji.

Kaj je industrija Industrija je gospodarska dejavnost, ki izdeluje industrijske izdelke, ki jih uporabljamo vsak dan. Poznamo različne industrijske panoge. • V živilski industriji izdelujejo različna živila (testenine, kruh, bonbone …). • V tekstilni industriji izdelujejo oblačila. • V lesni industriji izdelujejo pohištvo, okna in vrata. • V papirni industriji izdelujejo papir in izdelke iz papirja. • V strojni industriji izdelujejo različne stroje. • V avtomobilski industriji izdelujejo avtomobile. Industrijske delavke v tovarni cigaret v Ljubljani pred 100 leti.

V industriji v tovarnah izdelujejo industrijske izdelke. Poznamo različne industrijske panoge.

Kako poteka delo v tovarnah Industrijska dejavnost poteka v tovarnah. V tovarnah delajo delavci s pomočjo strojev in robotov. Danes mnogi stroji delajo s pomočjo računalnika.

LESNA INDUSTRIJA Katere surovine uporabljajo za izdelavo izdelkov?

Obrtniki izdelujejo različne predmete in izdelke s spretnostjo in z različnimi orodji ali stroji.

Navedi 3 izdelke, ki jih izdelujejo. 5. Najbolj razširjene obrti na Slovenskem so predstavljene s slikami. A. Pod vsako sliko zapiši, katero obrt prikazuje.

NAUČIL SE BOM ŠE NEKAJ NOVEGA!

Industrija je dejavnost, kjer iz različne

Izdelke izdelujejo tudi obrtniki

C. Če bi bil obrtnik, kaj bi izdeloval? Opiši, kako bi delal.

TEKSTILNA INDUSTRIJA

Koliko delavcev je zaposlenih?

STROJNA INDUSTRIJA

AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA

izdelujejo .

2. Delo v tovarni danes poteka s pomočjo strojev ali robotov. A. Opiši, kako poteka delo v tovarni na sliki.

Nekoč, ko še ni bilo tovarn, so izdelke izdelovali obrtniki. Obrt je dejavnost, pri kateri obrtniki izdelujejo različne izdelke s spretnostjo svojih rok in z različnimi orodji ali stroji. Obrtnik v delavnici izdela manj izdelkov kot delavci v tovarni. Pogosto se znanje obrti prenaša od očeta na sina. Nekatere obrtne dejavnosti so razširjene na vsem slovenskem ozemlju, druge so značilne le za posamezno pokrajino ali deželo. Najbolj razširjene obrti so: lončarstvo, kovaštvo, čipkarstvo, pletarstvo, suhorobarstvo …

B. Razmisli, v čem je prednost obrtniškega dela.

izdelki:

ŽIVILSKA INDUSTRIJA

PAPIRNA INDUSTRIJA

V tovarnah delajo delavci s pomočjo strojev. V mnogih tovarnah pri težkem ali nevarnem delu delavcem pomagajo roboti.

Obrtniki še danes izdelujejo različne predmete in izdelke s spretnostjo svojih rok in z različnimi orodji ali stroji.

vrsta industrijske panoge:

Kako se podjetje imenuje?

Vsak delavec v tovarni izdela le del izdelka, zato izdelava izdelka poteka hitreje. V tovarnah izdelajo veliko število izdelkov. V mnogih tovarnah pri težkem ali nevarnem delu delavcem pomagajo roboti. Izdelke v tovarnah izdelujejo iz različnih materialov, ki jih imenujemo surovine. Surovine so les, volna, papir, plastika, moka, meso … Surovine najprej obdelajo, nato iz njih izdelajo izdelke.

surovine:

1. V tvojem domačem kraju ali njegovi bližini verjetno deluje kakšno industrijsko podjetje (tovarna ali delavnica). Zapiši, kar veš o tem podjetju, tako da izpolniš kvadratke ob sliki.

KAJ JE TO? Izdelek – predmet, ki je narejen z ročnim ali strojnim delom Material – snov, ki se uporablja za izdelavo česa Živilo – stvar, ki se uporablja za prehrano ljudi

3. Reši nalogo tako, da industrijski panogi dopišeš surovine, ki so potrebne zanjo, ter izdelke, ki jih izdelujejo.

NEKAJ PA O TEM ŽE VEM!

RAZMISLI Katera industrijska panoga danes prevladuje v Sloveniji?

Prihajam iz tovarne. Zaradi varnosti nosimo delavci posebna delavska oblačila.

Stric Marko, od kod pa prihajaš, da imaš takšno obleko?

3 Industrija v mojem domačem kraju

PONOVI 1. Kaj je značilno za industrijo? 2. Katere tovarne delujejo danes v tvojem kraju? 3. Kaj je značilno za obrt?

V tovarnah delo poteka hitreje, zato izdelajo veliko izdelkov.

ZA PONOVITEV PA ENA PESMICA! S tem, kar si se danes naučil/a, je povezana tale pesmica. O čem pripoveduje, lahko ugotoviš s pomočjo nalepke na zadnji strani delovnega zvezka.

4. Izdelke pa izdelujejo tudi obrtniki. Njihovo delo je drugačno kot v industriji. A. Primerjaj delo v tovarni z delom obrtnika. B. Delo v tovarni je lahko tudi nevarno. Na katere nevarnosti opozarjajo znaki na sliki?

DELO V TOVARNI

Nogo ima zelo visoko, na vrhu nje pa dolgo roko, da vedno na pravo mesto dostavi vse, kar potrebno je pri zidavi.

DELO OBRTNIKA

Izdelava izdelka

(Andrej Rozman Roza)

Hitrost izdelave izdelka Lončarstvo je ena najstarejših obrtnih dejavnosti.

Vrste izdelkov

IZ ŠOLSKE TORBE • • • •

• •

• • •

• •

• • • •

Za uvod v temo učenci rešijo 1. nalogo v delovnem zvezku (str. 56). Učitelj z razgovorom preveri njihove rešitve. Kaj je industrija Učenci izdelajo miselni vzorec z naslovom INDUSTRIJA, razlago pojma, seznam industrijskih panog in izdelkov, ki jih proizvajajo v tovarnah. Učitelj na tablo nariše miselni vzorec in ga dopolnjuje z odgovori učencev. Pravilne odgovore podčrta in doda manjkajoče. Ob vsaki od industrijskih panog naj učenci navedejo primer podjetja iz domačega kraja ali iz slovenije. Kako poteka delo v tovarnah Učenci s pomočjo fotografij v učbeniku (str. 34, 35) primerjajo delo v tovarni nekoč in danes. Učitelj vodi razgovor in na tablo zapisuje odgovore: Katere stroje vidiš na fotografijah?; Katera industrijska panoga je prikazana?; Kakšne delovne obleke imajo?; Koliko delavcev je v tovarni?; Kaj meniš, kdaj so izdelali več izdelkov in zakaj? Učenci rešijo 2. in 3. nalogo v delovnem zvezku (str. 56, 57). Učitelj s pomočjo 3. naloge razloži, katere surovine potrebuje industrija za izdelavo izdelkov. Izdelke izdelujejo tudi obrtniki Učenci opišejo fotografijo v učbeniku (str. 35). Učitelj vodi razgovor: Kdo je na fotografiji?; Kaj in kako izdeluje?; Katero orodje uporablja?; Ali lahko obrtniki izdelajo toliko izdelkov kot v tovarnah? Primerjaj delo obrtnika in delavca v tovarni. Učenci rešijo 4. nalogo v delovnem zvezku (str. 57, 58) in v parih primerjajo svoje odgovore. Učitelj s pomočjo različnih izdelkov (npr. lončena vaza, pletena košara, prt iz čipk, kuhalnica ipd.) ali fotografij v delovnem zvezku (str. 58) vodi razgovor o obrtni tradiciji v domačem kraju in v sloveniji. Učenci rešijo 5. nalogo v delovnem zvezku (str. 58). Učenci za ponovitev snovi odgovorijo na vprašanja v učbeniku (str. 35). Učenci s pomočjo učbenika (str. 34, 35) dopolnijo besedilo v roza okvirju v delovnem zvezku (rubrika naučil se boš še nekaj novega) (str. 56, 57, 58). Učenci preberejo pesmico v delovnem zvezku (str. 58) in prilepijo ustrezno nalepko.

BODIMO USTVARJALNI •

•

• • •

Učitelj razdeli učence v pet skupin, ki bodo izdelovale reklamni letak za podjetja iz različnih industrijskih panog oz. obrti. npr. živilska, tekstilna, lesna, papirna, strojna, avtomobilska industrija, lončarstvo, kovaštvo, čipkarstvo, suhorobarstvo, pletarstvo ipd. Reklami letak naj izdelujejo za natečaj PODJETJE/OBRT LETA. Propagandni letak mora vsebovati naslednje elemente: - ime in znak podjetja (lahko si izmislijo ime ali uporabijo ime katerega od slovenskih podjetij), - izdelke podjetja/obrti (nekaj naj jih tudi narišejo ali prilepijo npr. iz reklam), - kako je opremljena tovarna oz. kako poteka delo, - katere surovine potrebujejo pri izdelovanju izdelkov, - katere so prednosti podjetja/obrti. letak naj bo oblikovan po zamislih učencev in naj ne bo večji od A4 formata. skupine predstavijo svoje letake. Ostale skupine pa odločijo, katero podjetje jih je najbolj prepričalo in »zmagalo« na natečaju. skupine svoje reklamne letake tudi razstavijo.

MLADI RAZISKOVALEC • •

•

Učenci obiščejo tovarno in obrtniški obrat v domačem kraju ali bližnji okolici. Učitelj učencem razdeli delovni list z vprašanji: - Ali sodi industrija med gospodarske ali negospodarske dejavnosti? Razloži. - Katere tovarne delujejo v domačem kraju? - Kako se imenuje podjetje? - s katero industrijsko panogo se ukvarja? - naštej izdelke, ki jih izdeluje podjetje/obrtnik. - Opiši delovno obleko delavca/obrtnika. - Katere stroje uporabljajo pri delu? - Katere surovine potrebujejo in od kje jih dobijo? - naštej 5 razlik in 5 podobnosti med delom v tovarni in v obrtni delavnici. Učitelj na koncu povzame ugotovitev učencev.

BELEŽKA

4 Storitvene dejavnosti v mojem domačem kraju UČBENIK 4 Storitvene dejavnosti v mojem domačem kraju Industrijo in kmetijstvo dopolnjujejo storitvene dejavnosti. V manjših krajih jih ni veliko, veliko več jih je v velikih krajih. Danes bomo skupaj spoznali naslednje pojme: ` storitvene dejavnosti in obrti, ` trgovina, ` turizem, ` ustanove, ` komunalne dejavnosti.

Eva, kam pa neseš tale šparovček? V banko vendar! Ko bom prihranila dovolj denarja, si bom kupila novo kolo.

DELOVNI ZVEZEK PONOVI 1. Katere so storitvene dejavnosti? 2. Koliko trgovin je v tvojem domačem kraju? 3. Katere ustanove se nahajajo v tvojem domačem kraju?

V živilskih trgovinah kupujemo živila. V trgovinah z mešanim blagom kupujemo poleg živil tudi druge stvari (posodo …). Na tržnicah pa kmetje prodajajo svoje pridelke.

RAZMISLI Katere ustanove, meniš, bi nujno potrebovali v tvojem domačem kraju?

4 Storitvene dejavnosti v mojem domačem kraju

2. Storitvene dejavnosti so številne. A. Pobarvaj tiste dejavnosti, ki jih štejemo med storitvene dejavnosti.

RAČUNALNIŠKI SERVIS

NEKAJ PA O TEM ŽE VEM! 1. Skoraj v vsakem kraju lahko najdemo tudi dejavnosti, pri katerih delavci za stranke opravijo neko naročeno delo. A. Na spodnji sliki dopiši pri posameznih znakih, katere tovrstne dejavnosti prikazujejo. B. Če tovrstna dejavnost obstaja tudi v tvojem kraju, ob zapisu naredi kljukico ✓.

TOVARNA TEKSTILA

OV POPRAVILO AVTOMOBIL

TURISTIČNA AGENCIJA RUDARSTVO

FRIZERSTVO

POPRAVILO ČEVLJEV

SEKANJE LESA

BANKA

V trgovini opravimo vsakodnevne nakupe. Poznamo različne vrste trgovin.

TRGOVINA 5. Na sliki je ena od storitvenih dejavnosti. A. Dopolni miselni vzorec.

PRIDELAVA KROMPIRJA

Kje v Sloveniji je razvita ta dejavnost?

B. Pojasni, kako zgoraj naštete storitvene dejavnosti prepoznaš v tvojem domačem kraju.

KAJ JE TO? Kanalizacija – cevi, po katerih odteka odpadna voda

V trgovini opravimo vsakodnevne Poznamo različne vrste trgovin. Turizem pa je storitvena dejavnost, ki ponuja usluge

ODVOZ ODPADKOV

Zapiši ime dejavnosti.

Nekatere storitve so sestavni del našega dela in bivanja, na primer navadno , druge storitve pa lahko naročimo, na primer navadno

Zapiši, katere usluge nudijo v tej dejavnosti svojim gostom.

Turizem Storitvene dejavnosti Storitvene dejavnosti so dejavnosti, ki so naročene in navadno tudi plačane. Delavci zaposleni v storitvenih dejavnostih opravijo za svoje stranke neko delo. Stranke to delo plačajo. V manjših krajih najdemo manjšo trgovino ali kakega obrtnika. V večjih krajih pa je storitvenih dejavnosti več. Med najstarejše storitvene dejavnosti štejemo obrt in trgovino. V današnjem času so se razvile številne storitvene obrti: slikopleskarji, čevljarji, avtomehaniki, urarji, različni serviserji, ki popravijo pokvarjene aparate …

Storitvene dejavnosti so dejavnosti, ki so naročene in navadno tudi plačane.

Trgovina

Frizerji poskrbijo za ureditev naših las.

V trgovini opravimo vsakodnevne nakupe. V manjših krajih so trgovine manjše. V velikih krajih pa je trgovin veliko, tudi večje so. Velike trgovine, ki imajo več oddelkov z različnimi izdelki, imenujemo blagovnice. Danes so na obrobjih večjih mest velika nakupovalna središča, v katerih najdemo številne trgovine.

Turizem je storitvena dejavnost, ki ponuja usluge turistom. Turisti so največkrat ljudje, ki potujejo v svojem prostem času zaradi razvedrila. Turizem je velikokrat odvisen od naravnih bogastev in posebnosti v pokrajini. Ljudje potujejo, da bi si ogledali lepote neke pokrajine, odkrivali njeno rastlinsko in živalsko bogastvo ter spoznali njene ljudi in njihove običaje. Danes pa vedno več ljudi potuje zaradi službenih obveznosti.

Turizem je storitvena dejavnost, ki ponuja usluge turistom.

3. Storitvena dejavnost, ki jo gotovo dobro poznaš, je trgovina. A. Kratko opiši delo trgovk in trgovcev. 6. Spodaj navedenim ustanovam dopiši storitve, ki jih nudijo strankam. ZDRAVSTVENI DOM

radi obiščejo V Sloveniji turisti naravna zdravilišča.

ŠOLA

KNJIŽNICA

Storitev je

V večjih krajih delujejo tudi številne ustanove, kjer ljudje uredijo mnoge zadeve. To so zdravstveni domovi, banke, šole, vrtci, bolnišnice, knjižnice, gledališča, muzeji, različni uradi … Bolnišnice, šole, muzeji in uradi v velikih krajih so namenjeni tudi prebivalcem drugih krajev v okolici. V načrtnih mest so posebej označeni. Komunalne dejavnosti v vsakem kraju zagotavljajo možnosti za življenje v kraju: skrb za vodovod, kanalizacijo, odvoz smeti, razsvetljavo na ulicah …

C. Navedi nekaj živil in izdelkov, ki jih lahko kupimo v supermarketu. ZA PONOVITEV PA ENA PESMICA! NAUČIL SE BOM ŠE NEKAJ NOVEGA!

S tem, kar si se danes naučil/a, je povezana tale pesmica. O čem pripoveduje, lahko ugotoviš s pomočjo nalepke na zadnji strani delovnega zvezka.

Storitve so dejavnosti, ki so

in jih ljudje navadno

4. Pojasni pojem:

V knjižnicah si lahko na dom izposodimo knjige.

življenje, zato jih ljudje opravljajo kot

Pride krava v trgovino, založeno res obilo, bulji v porcelan, zlatnino, milo, ure, torbe, svilo, v dolgem repu z repom maha, dokler prodajalka plaha le ne vpraša čudno kravo: »Krava, prosim, kaj želijo? Kar želijo, to dobijo.«

Trgovski center ali nakupovalno središče je

. Potrebujemo jih za

V večjih krajih delujejo tudi številne ustanove, kjer ljudje uredijo mnoge zadeve.

BANKA

B. Od kod prihajajo izdelki, ki jih prodajajo v trgovini?

C. Pojasni pojem:

Različne ustanove

. 59

IZ ŠOLSKE TORBE • Za uvod učenci rešijo 1. nalogo v delovnem zvezku (str. 59). Učitelj vodi razgovor o dejavnostih v domačem kraju. • Storitvene dejavnosti • Učitelj s pomočjo fotografij v učbeniku (str. 36, 37) razloži pojem STORITVENE DEJAVNOSTI. • Učenci rešijo 2. nalogo v delovnem zvezku (str. 60). Učitelj preveri njihove rešitve in vodi razgovor o vrstah storitvenih dejavnosti: Katere od naštetih dejavnosti sodijo med gospodarske in katere med negospodarske dejavnosti? • Učitelj s pomočjo fotografij (avtomehanik, urar, čevljar, slikopleskar ipd.) razloži, katere storitvene obrti poznamo. • Trgovina • Učitelj s pomočjo fotografije v učbeniku (str. 37) vodi razgovor o trgovini: Kaj kupujemo v trgovinah?; Katere vrste trgovin poznaš? Katera je prikazana na fotografiji?; Ali si že bil v nakupovalnem središču? Opiši ga.; Naštej čim več različnih trgovin v domačem kraju. • Učenci rešijo 3. in 4. nalogo v delovnem zvezku (str. 60). Učitelj preveri njihove rešitve. • Turizem • Učitelj s pomočjo fotografije v delovnem zvezku (str. 61) vodi razgovor o turizmu: Kaj prikazuje slika?; Za katero dejavnost gre?; Katere usluge nudi dejavnost svojim gostom?; Kako se imenujejo uporabniki te dejavnosti?; Zakaj potujemo?; Kaj potrebujemo za razvoj dejavnosti? Učenci ob razgovoru rešujejo 5. nalogo v delovnem zvezku (str. 61). • Različne ustanove • Učenci preberejo besedilo v učbeniku (str. 37) in izpišejo različne ustanove ter obkrožijo tiste, ki obstajajo v domačem kraju. • Učenci rešijo 6. nalogo v delovnem zvezku (str. 61). • Učitelj razloži pojem KOMUNALNE DEJAVNOSTI. • Učenci za ponovitev snovi odgovorijo na vprašanja v učbeniku (str. 37). • Učenci s pomočjo učbenika (str. 36, 37) dopolnijo besedilo v roza okvirju v delovnem zvezku (rubrika naučil se boš še nekaj novega) (str. 59, 60, 61). • Učenci preberejo pesmico v delovnem zvezku (str. 61) in prilepijo ustrezno nalepko.

BODIMO USTVARJALNI •

• •

•

Učenci v dvojicah z igro vlog ponazorijo izbrano storitveno dejavnost ali obrt (npr. trgovca in kupca v različnih vrstah trgovin, frizerja in stranko, medicinsko sestro in bolnika, bančnega uslužbenca in stranko ipd.). eden izmed učencev je delavec v storitveni dejavnosti, drugi pa stranka. Dvojice izdelajo tudi znak, po katerem je prepoznavna njihova dejavnost. Učenci odigrajo igro vlog, ostali učenci morajo ugotoviti naslednje: - za katero storitveno dejavnost gre, - kakšne usluge nudi strankam, - kdo jo uporablja (otroci, odrasli, starejši, vsi), - ali je prisotna v domačem kraju, - ali je namenjena samo prebivalcem kraja ali širši okolici. Pri zapisovanju odgovorov si lahko pomagajo s spodnjo tabelo. STORITVENA DEJAVNOST

USLUGE

KOMU JE NAMENJENA?

JO IMAMO PRI NAS? ZA PREBIVALCE ALI ŠIRŠO OKOLICO?

MLADI RAZISKOVALEC • •

•

Učitelj pelje učence na teren, kjer bodo na manjšem delu naselja kartirali storitvene dejavnosti. Učitelj pripravi fotokopijo zemljevida, kamor vrišejo objekte in zapišejo njihova imena. v primeru, da je storitvenih dejavnosti preveč, naj jih označijo s posebnim znakom in zapišejo v legendi. Poleg imena storitvene dejavnosti naj pripišejo tudi, kakšne usluge nudi strankam. Učenci se najprej orientirajo in označijo stojišče na zemljevidu. Učitelj jih vodi po terenu in skrbi za varnost. v drugem delu terenskega dela obiščejo eno ali več storitvenih dejavnosti, ki so jih označili na zemljevidu. storitveno dejavnost tudi podrobneje predstavijo. Pri tem si lahko pomagajo z naslednjimi opornimi točkami: - za katero storitveno dejavnost gre, - kakšne usluge nudi strankam, - kdo jo uporablja (otroci, odrasli, starejši, vsi), - ali je namenjena samo prebivalcem kraja ali širši okolici.

BELEŽKA

5 Skrbim za čistost in urejenost mojega kraja UČBENIK 5 Skrbim za čistost in urejenost mojega kraja Vsak dan proizvedemo velike količine odpadkov, s katerimi onesnažujemo okolje. Zavedamo se, da moramo varovati naše okolje. Danes bomo skupaj spoznali naslednje pojme: ` odpadki, ` varstvo okolja, ` čistilna naprava.

Poglej Žan, kakšna nesnaga je tukaj! Le kdo je odvrgel vse te smeti tukaj v gozd?

Varstvo okolja Ljudje se niti ne zavedamo, da z neurejenim odlaganjem odpadkov škodimo sebi, saj zastrupljamo okolje, v katerem živimo. Odpadke v naših krajih pobirajo komunalne službe. Zbrane odpadke odpeljejo na urejena odlagališča odpadkov. Na tak način skrbimo za okolje, čemur pravimo varstvo okolja. Za urejeno in čisto okolje smo dolžni skrbeti vsi prebivalci kraja.

Prav imaš, Eva! Odpadke zbiramo v posebnih centrih za ravnanje z odpadki, kjer jih ločijo in obdelajo.

Ljudje proizvedemo veliko odpadkov Ljudje v vsakdanjem življenju odvržemo veliko predmetov, ki jih ne potrebujemo več. Takšni ostanki se imenujejo odpadki: papirčki od bonbonov, stari časopisi, plastenke in pločevinke od pijač, hrane ali čistil, star telefon … V odpadkih so lahko strupene snovi, ki onesnažujejo vodo, zrak in prst. V okolici naših krajev je veliko neurejenih odlagališč, ki jih imenujemo divja odlagališča. Najpogosteje so v gozdu ali v različnih jamah. Okolje pa uničujemo tudi z uporabo različnih škropiv in gnojil na poljih ter spuščanjem neprečiščenih odpadnih voda v reke. Okolje močno onesnažujejo tudi škodljive snovi, ki jih v zrak izpuščajo avtomobili in tovarniški dimniki. Ljudje v vsakdanjem življenju zavržemo veliko predmetov, ki jih ne potrebujemo več. Takšni ostanki se imenujejo odpadki. V odpadkih so strupene snovi, ki onesnažujejo vodo, zrak in prst.

Z neurejenim odlaganjem odpadkov zastrupljamo okolje. Vsi smo dolžni skrbeti za varstvo okolja.

Pravilno ravnanje z odpadki Za urejeno in čisto okolje lahko naredimo največ prebivalci kraja sami: • Odpadkov ne odlagamo kjerkoli, temveč le v predpisane zabojnike. • Odpadke ločujemo: imamo poseben zabojnik za papir, embalažo (plastiko in pločevinke), steklo, biološke odpadke, baterije ... Nekatere odpadke lahko v posebnih tovarnah ponovno predelajo (papir, steklo, plastiko). Nekatere odpadke lahko sežgejo (biološki odpadki, papir). Z ognjem nato segrevajo vodo ali pridobivajo energijo. V naših krajih delujejo čistilne naprave, ki: • očistijo onesnaženo odpadno vodo, ki se nabira od odpadkov in naših stanovanj; • očistijo tudi onesnažen zrak, ki nastaja v tovarniških dimnikih ali pri sežiganju odpadkov.

UPORABA ŠKROPIV IN GNOJIL

5. Ob slikah opiši, kako lahko poskrbimo za čistočo in urejenost domačega kraja. PREIZKUSI SVOJE ZNANJE TAKO, DA IZBEREŠ PRAVILNI ODGOVOR.

NEKAJ PA O TEM ŽE VEM!

NEPREČIŠČENE ODPADNE VODE

1. V domačem kraju si gotovo že opazil zabojnike za odpadke, ki so različnih barv. A. Navedi pod vsako sliko nekaj vrst odpadkov, ki jih lahko odvržeš v zabojnik na sliki.

Vsi prebivalci kraja smo dolžni skrbeti za

Kaj so divja odlagališča? a) živalski vrtovi z divjimi živalmi b) prostori, kjer vrtijo divjo glasbo c) neurejena odlagališča odpadkov

3. Odpadke v naših krajih pobirajo komunalne službe. A. Ali je v tvojem domačem kraju poskrbljeno za zbiranje in odvoz odpadkov? Opiši, kako.

Kaj je varstvo okolja? a) skrb za okolje tako, da odpadke odpeljemo na urejena odlagališča b) da v okolje spuščamo različne neprečiščene odpadne vode c) da se veliko vozimo z avtomobili in izpuščamo v zrak škodljive snovi

B. Pojasni pojem:

Varstvo okolja je

NAUČIL SE BOM ŠE NEKAJ NOVEGA!

6. Pojasni pojem: Za urejeno in čisto okolje lahko naredimo največ

Čistilna naprava je

4. Opiši, kako lahko ponovno uporabimo odpadke.

Ljudje v vsakdanjem življenju zavržemo veliko

ki jih ne potrebujemo več. Takšni ostanki se imenujejo

V odpadkih so lahko tudi strupene snovi, ki onesnažujejo

ZA PONOVITEV PA ENA PESMICA! ENERGIJA

Za urejeno in čisto okolje lahko naredimo največ prebivalci kraja sami. Okolje varujemo tudi z uporabo čistilnih naprav, ki čistijo onesnaženo vodo ali zrak.

DIVJA ODLAGALIŠČA

Je res čista narava? Je na mizi res bio zelenjava? Besede visokoleteče! Vsi skrbimo za čisto okolje! A vedno znova ugotovimo, da se teh besed prav malo držimo! Onesnažena narava, to ni nobena zabava! Umazanija prava je le grda predstava!

IZDELKI

A. B.

Vrečka, izdelana iz papirja.

Kaj je svetlobno onesnaževanje? a) zavržene žarnice in svetilke b) pretirana osvetljenost krajev ponoči c) preveč prižganih luči zvečer v moji sobi Odgovor lahko poiščeš na spletnem naslovu: www.varujmookolje.si (v oknu Akcije klikni na naslov Ugasnite luči).

Naredi seznam 10 največjih onesnaževalcev okolja v tvojem kraju. Primer lahko najdeš na spletnem naslovu: www.varujmookolje.si (v oknu Akcije klikni na naslov Top 10 ekozločincev).

Kako pravilno ravnamo z odpadki? a) odpadke odvržemo kjerkoli v gozdu b) vse odpadke odvržemo v skupni zabojnik c) odpadke ločujemo ter vsako vrsto odpadkov odvržemo v poseben zabojnik

S tem, kar si se danes naučil/a, je povezana tale pesmica. O čem pripoveduje, lahko ugotoviš s pomočjo nalepke na zadnji strani delovnega zvezka.

SUROVINE

in prst.

2. Okolje onesnažujemo na različne načine. Pri vsaki navedeni obliki dopiši: A. kdo povzroča onesnaženje in B. kako le-to vpliva na živi svet.

B. Opiši, kako pri vas doma zbirate odpadke.

Znak pove, da je vrečka narejena iz snovi, ki jo lahko po uporabi uporabimo za izdelavo novega izdelka.

Kaj so biološki odpadki? a) deli rastlin in ostanki hrane b) star papir c) izrabljeni CD-ji in DVD-ji

IZPUSTI V ZRAK

KAJ JE TO? Biološki odpadki – kuhinjski odpadki (ostanki hrane, čajne vrečke, papirnate vrečke), vrtni odpadki (trava, listje, veje), papirni robčki, moker časopisni papir

Kaj so odpadki? a) kamni v potoku b) predmeti, ki jih ne potrebujemo več c) šolski učbeniki in zvezki

RAZMISLI Doma poišči nekaj odpadkov in iz njih izdelaj uporaben izdelek. Kaj bi se zgodilo s temi odpadki, v primeru, da jih ti ne bi uporabil za svoj izdelek?

5 Skrbim za čistost in urejenost mojega kraja

Tovarne v zrak izpustijo veliko škodljivih snovi.

Posebni tovornjaki odpadke odpeljejo na odlagališče.

DELOVNI ZVEZEK PONOVI 1. Kaj so odpadki? 2. Kako pravilno ravnamo z odpadki? 3. Katere izdelke lahko naredimo iz predelane plastike in papirja?

Kaj je čistilna naprava? a) naprava, ki čisti čevlje b) naprava, ki očisti onesnaženo vodo in onesnažen zrak c) naprava, ki opere avtomobil

V kateri zabojnik odvržemo baterije? a) v zabojnik za papir b) v zabojnik za biološke odpadke c) v poseben zbiralnik

(Tanja, 7.a, Besede, besede, http://www2.arnes.si/~osngso3s/lepe_misli/ekologija/pesmi.htm)

IZ ŠOLSKE TORBE •

• • •

•

• • • • • • • • • • • • •

Za uvodno motivacijo uporabimo ilustracijo v učbeniku (str. 38). Učitelj vodi razgovor: Kaj vidite na sliki?; Katere predmete prepoznate?; Kje so odloženi odpadki?; Ali je dovoljeno odlaganje odpadov v gozdu?; Kam moramo odlagati odpadke? Učenci rešijo 1. nalogo v delovnem zvezku (str. 62). Učitelj z razgovorom preveri rešitve učencev. Ljudje proizvedemo veliko odpadkov Učenci naštejejo odpadke, ki so jih proizvedli tekom dneva ali dan prej. Učitelj vodi razgovor: Kaj lahko sklepate o količini odpadkov?; Kam ste odložili odpadke?; Kaj povzročajo odpadki?; Kam so ljudje včasih odlagali odpadke, ko še ni bilo zabojnikov in deponij?; Ali si že videl kakšno divje odlagališče? Opiši ga. Učitelj s pomočjo fotografije v učbeniku (str. 38) in dodatnih fotografij (kmetijstvo, promet, gospodinjstva ipd.) vodi razgovor: Kaj in s čim tovarne/promet/kmetijstvo onesnažuje okolje?; Kakšne so posledice onesnaževanja? Učenci rešijo 2. nalogo v delovnem zvezku (str. 62, 63). Učitelj preveri rešitve. Varstvo okolja Učenci opišejo fotografijo v učbeniku (str. 39). Učitelj vodi razgovor: Kaj je na sliki?; Kam odvažajo odpadke?; Kdo mora skrbeti za urejenost in čistost okolja? Učenci opišejo, kako vsak dan skrbijo za varovanje okolja. Učitelj z razgovorom preveri njihove odgovore. Učenci rešijo 3. nalogo v delovnem zvezku (str. 63). Pravilno ravnanje z odpadki Učenci preberejo besedilo v učbeniku (str. 39) in izdelajo miselni vzorec z naslovom KAKO PRAVILNO RAVNAMO Z ODPADKI. Učenci rešijo 4. in 5. nalogo v delovnem zvezku (str. 63, 64). Učitelj preveri rešitve. Učenci za ponovitev snovi odgovorijo na vprašanja v učbeniku (str. 39). Učenci s pomočjo učbenika (str. 38, 39) dopolnijo besedilo v roza okvirju v delovnem zvezku (rubrika naučil se boš še nekaj novega) (str. 62, 63). Učenci preberejo pesmico v delovnem zvezku (str. 64) in prilepijo ustrezno nalepko. Učenci rešijo za konec kviz v delovnem zvezku (str. 65). Učenci rešijo naloge za ponovitev snovi v delovnem zvezku (str. 66, 67)

BODIMO USTVARJALNI • •

• • • •

•

Učenci izdelajo t.i. črno in zeleno tablo z naslovom ČRNA TARČA in BODI EKO – to naj bosta dva plakata (eden črn ali bel, drugi zelen), ki jih prilepimo na tablo v učilnici. Učitelj razdeli učence v pet skupin, ki s pomočjo knjižnega gradiva ali spletnih strani (npr. http:// www.varujmookolje.si) napišejo na listke, kdo onesnažuje okolje, s čim onesnažuje in kakšne so negativne posledice onesnaževanja. liste prilepijo na črno tablo. na zeleno tablo pa prilepijo predloge, kako mora vsak sam varovati okolje (predloge najdejo na spletni strani http://www.varujmookolje.si, pod rubriko Postani ekona. vsaka skupina naj izpiše predloge za svoje področje: Reciklaža, Potrošnja, Prst in zrak, voda in pesticidi, Odpadki. Učitelj povzame ugotovitve učencev. vsak učenec izdela vrečko za večkratno uporabo. Za kar potrebuje: - blago v svoji najljubši barvi (90 x 35 cm), - volno/gumbe/trakove/ostanke blaga/priponke, - škarje, - šivanko in nit. navodilo za izdelavo: - Blago prepogneš na polovico ter zašiješ levi in desni rob. vrhnji del zavihaš navzdol za 3 cm in ga prišiješ na vrečko. sedaj vrečko obrneš, tako da šivi ostanejo skriti znotraj vrečke. - Potrebuješ še ročaje. v zgornjem delu vrečke na vsaki strani izrežeš luknji, v velikosti 10 x 4 cm, ki naj se prekrivata. luknji je treba obrobiti, da se blago ne bo paralo. Za obrobo lahko uporabiš navadno nit, pisan trak ali pa volno. - sedaj preostane le še okrasitev vrečke. Poigraj se z gumbi, trakovi, priponkami in pričaraj zabaven vzorec.

MLADI RAZISKOVALEC • • • •

• •

Učitelj pelje učence na teren, kjer bodo na manjšem delu naselja kartirali onesnaževalce okolja in ekološke otoke oz. zabojnike. Učitelj pripravi fotokopijo zemljevida, kamor učenci označijo objekte oz. onesnaževalce in zapišejo njihova imena. Poleg tega označijo ekološke otoke. Učenci lahko onesnaževalce oz. objekte, s katerimi preprečujejo onesnaževanje, tudi fotografirajo. Učenci ob koncu terenskega dela izdelajo plakat z zemljevidom, na katerem so označeni onesnaževalci (jih na kratko opišejo: s čim onesnažujejo in kaj onesnažujejo) in ekološki otoki. Učenci naj plakat opremijo s fotografijami iz terena. Plakat naj zajema tudi predloge, kako bi zmanjšali onesnaževanje v domačem kraju. Učenci obiščejo čistilno naravo v domačem kraju, kjer naj jim predstavijo, kako poteka čiščenje odpadne vode.

1 Naravne značilnosti pokrajine UČBENIK

DELOVNI ZVEZEK

1 Naravne značilnosti pokrajine Že od nekdaj so bili ljudje zelo povezani s pokrajino, kjer so živeli. Slovenske pokrajine so zelo raznolike in razgibane. Danes bomo skupaj spoznali naslednje pojme: ` domača pokrajina, ` občina, ` naselja, ` naravne značilnosti, ` naravna dediščina.

PONOVI 1. Kaj je domača pokrajina? 2. Kaj so naselja? 3. Naštej naravne značilnosti pokrajine.

Naravne značilnosti domače pokrajine

Naravne značilnosti so vse tiste lastnosti pokrajine, ki jih oblikuje narava: Zemljino površje (relief), vode, prst, podnebje, kamnine in rudnine, rastlinstvo in živalstvo.

Veš, Eva, med poletnimi počitnicami smo z družino z vlakom potovali po Sloveniji. Kako zelo raznolike so pokrajine pri nas!

Domačo pokrajino dobro poznamo Pokrajino v okolici doma, kjer živimo, imenujemo domača pokrajina. Domačo pokrajino znamo opisati, poznamo večje kraje in pomembnejše poti. Vemo, katere reke in potoki tečejo blizu nas, kje so gozdovi in travniki. Poznamo imena hribov, ki obdajajo domačo pokrajino. Naravne danosti ljudem omogočajo bivanje in delo v pokrajini. Domača pokrajina je lahko različno velika. Ozemlje domače pokrajine je večje, če leži v ravnini. Njene meje pa lažje določimo, če leži v dolini, gričevnatem ali hribovitem svetu.

Pokrajino v okolici doma, kjer živimo in počnemo veliko različnih stvari, imenujemo domača pokrajina.

ŽIVALSTVO Naravne značilnosti vplivajo na pojav različnih vrst živali.

VREME Je trenutno stanje v ozračju v določenem kraju. V naših krajih se vreme hitro in pogosto spreminja. Vreme je odvisno tudi od letnih časov.

RAZMISLI Opiši svojo domačo pokrajino. Pri tem uporabi znanje, pridobljeno pri tej uri.

Domača pokrajina lahko obsega ozemlje domače občine. Občina je skupnost prebivalcev enega ali več krajev, ki so se povezali zaradi skupnih ciljev ali potreb. Občine so različno velike. V domači pokrajini so različno velika naselja. Naselja so bivališča večjih ali manjših skupin ljudi. Naselja so se v preteklosti spreminjala: spremenile so se oblike hiš, poti in cest … V Sloveniji prevladujejo majhna strnjena naselja.

Naselja so bivališča večjih ali manjših skupin ljudi.

Značilnosti našega naravnega okolja, izredne in posebne pojave v naravi imenujemo naravna dediščina. Posebnosti rastlinskega in živalskega sveta ter posebni naravni pojavi, ki jih razglasimo za naravno dediščino, imenujemo naravni spomeniki.

4. Opiši naravne značilnosti tvoje domače pokrajine tako, da obkrožiš trditve, značilne za tvojo pokrajino.

• PRST JE:

• RASTLINSTVO JE:

C. Zapiši tudi: • 2 pomembna kraja v tvoji pokrajini:

Novo Mesto

• RELIEF JE:

ga je zelo malo

raznoliko

pogosto nevihtno

pozimi dovolj snega

veliko je divjih živali

hribovit

veliko je gozda

gričevnat

gorat

veliko je travnikov

ravninski

veliko je polj

zelo raznolik

enoličen

Naravna dediščina so značilnosti našega naravnega ter izredni in posebni

• 2 večji reki v tvoji pokrajini:

v naravi.

• 2 znani turistični točki v pokrajini: 5. Pokrajine so razdeljene na občine. V občinah je lahko več naselij. A. Pojasni oba pojma.

Naselje je Občina je

NAUČIL SE BOM ŠE NEKAJ NOVEGA!

Pokrajino v okolici doma, kjer živimo, imenujemo

pokrajina.

2. Pokrajine so lahko različno velike, razlikujejo se tudi po obliki Zemljinega površja. A. Kratko opiši naravne značilnosti pokrajine na slikah.

naselja.

S tem, kar si se danes naučil/a, je povezana tale uganka. O čem pripoveduje, lahko ugotoviš s pomočjo nalepke na zadnji strani delovnega zvezka.

Izbrana naravna značilnost se mi zdi najpomembnejša, ker

V Sloveniji prevladujejo majhna

ZA PONOVITEV PA ENA UGANKA! B. Obkroži tisto naravno značilnost, ki se ti zdi najpomembnejša za življenje ljudi. Pojasni svojo odločitev.

KAMNINE So pomembne za pridobivanje peska, iz katerega pridobivamo surovine za gradnjo.

raznoliko

neprimerna za kmetijstvo

poleti zelo sušno

Ljubljana

Koper

PRST Je zgornja plast Zemljinega površja.

primerna za kmetijstvo

pogosto deževno

• ŽIVALSTVO JE:

Celje Nova Gorica

RELIEF Je oblikovanost Zemljinega površja. Lahko je raven, gričevnat, hribovit ali gorat.

rodovitna

• VREME JE:

Maribor

! RUDNINE Pridobivanje rud je pomembno, saj omogoča razvoj industrije.

3. Oglej si slike, ki prikazujejo naravno značilnosti vsake pokrajine. A. K slikam pripiši naravne značilnosti, ki jih prikazujejo.

RASTLINSTVO Naravne značilnosti vplivajo na pojav različnih vrst rastlin.

Naravne značilnosti so vse tiste lastnosti pokrajine, ki jih oblikuje

NEKAJ PA O TEM ŽE VEM! 1. V pokrajini, v kateri živimo, poznamo kraje, reke in pomembne poti. A. Oglej si zemljevid Republike Slovenije in pobarvaj obseg pokrajine, v kateri živiš. B. Na zemljevid vpiši ime, ki se najpogosteje uporablja za pokrajino, v kateri živiš.

VODA Voda je življenjskega pomena za vsa živa bitja na Zemlji. Za ljudi je zelo pomembna pitna voda. Kraji pogosto stojijo ob rekah.

Različna naselja v domači pokrajini Ljudje so se naselili tam, kjer je narava ponujala dobre možnosti za preživetje.

1 Naravne značilnosti pokrajine

Poje, vriska, stoče, joče, kadar hoče se podi, okrog vogala priropoče, šipo zlomi in zbeži. 69

IZ ŠOLSKE TORBE • • •

• • •

• • • •

• • • • • •

Za uvod v temo učenci rešijo 1. nalogo v delovnem zvezku (str. 68). Učitelj z razgovorom preveri njihove rešitve. Domačo pokrajino dobro poznamo Učenci s pomočjo svojih fotografij opišejo značilnosti domače pokrajine. Učitelj vodi razgovor: Kje leži tvoj domači kraj (ravnina, dolina, kotlina …)?; Kateri večji kraj leži blizu tvojega domačega kraja?; Katere reke, potoki tečejo v bližini tvojega doma?; Kako se imenujejo okoliški hribi? Učenci rešijo 2. nalogo v delovnem zvezku (str. 68) in v dvojicah primerjajo svoje rešitve. Različna naselja v domači pokrajini Učitelj s pomočjo fotografije v učbeniku (str. 40) vodi razgovor: Opiši pokrajino na fotografiji.; Kaj lahko sklepaš o velikosti kraja?; Kateri je prevladujoč element v pokrajini?; Katero naselje je prikazano na fotografiji?; V kateri občini leži tvoj domači kraj?; Kdo je na čelu občine? Učenci narišejo grb občine, kjer se nahaja njihov domači kraj. Učenci rešijo 5. nalogo v delovnem zvezku (str. 70). Naravne značilnosti domače pokrajine Učitelj s pomočjo slike v učbeniku (str. 41) vodi razgovor o naravnih značilnostih domače pokrajine, pri tem si lahko pomaga z dodatnim slikovnim gradivom ali predmeti (npr. zemlja, kamnine, rastlinstvo, voda). Učenci rešijo 3. nalogo v delovnem zvezku (str. 69). Učitelj preveri rešitve, predvsem pri nalogi 3. B. Učenci opišejo svojo domačo pokrajino s tem, da rešijo 4. nalogo v delovnem zvezku (str. 70). svoje odgovore primerjajo med seboj. Učitelj razloži pojem NARAVNA DEDIŠČINA ter ga podkrepi s primeri iz domačega kraja. Učenci za ponovitev snovi odgovorijo na vprašanja v učbeniku (str. 41). Učenci s pomočjo učbenika (str. 40, 41) dopolnijo besedilo v zelenem okvirju v delovnem zvezku (rubrika naučil se boš še nekaj novega) (str. 68, 69, 70). Učenci preberejo uganko v delovnem zvezku (str. 71) in prilepijo ustrezno nalepko.

BODIMO USTVARJALNI • •

•

Učitelj razdeli učence v pet skupin. vsaka skupina izdela kar se da izvirno OSEBNO IZKAZNICO OBČINE, ki jo lahko vključijo npr. v svoj turistični vodnik. Osebna izkaznica naj zajema naslednje elemente: - grb, - površino, - število prebivalcev, - število naselij, - občinsko središče, - največjo reko, - najvišji hrib, - vsaj 5 primerov naravne dediščine oz. naravnih spomenikov. Pri izdelovanju osebne izkaznice naj si pomagajo učenci s spletnimi stranmi, knjigami (npr. Krajevni leksikon slovenije; slovenske občine) ali s propagandnim gradivom turistično informacijskega centra. v naslednjem koraku si učenci izberejo naravni spomenik v domačem kraju in ga v dvojicah predstavijo. Predstavitve zberejo skupaj in z osebnimi izkaznicami objavijo kot zgibanko o značilnostih domačega kraja. Učenci izdelajo turistično razglednico kraja ali občine, na kateri mora biti prikazana in opisana domača pokrajina ali naravni spomenik s kar največ naravnimi značilnostmi.

MLADI RAZISKOVALEC • • • • •

• •

Učitelj pelje učence na razgledno točko, od koder je lep razgled na naselje oz. domačo pokrajino. Učitelj razdeli učencem delovni list, na katerega učenci zapisujejo svoje ugotovitve. Učenci se s pomočjo kompasa orientirajo in na zemljevidu, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list, vrišejo točko, kjer se nahajajo. Učenci čim bolj natančno opišejo značilnosti pokrajine. Opišejo naravne značilnosti pokrajine, tako da v tabeli obkrožijo trditve, značilne za pokrajino. PRST:

rodovitna

VREME:

deževno

primerna za kmetijstvo sončno

ŽIVALSTVO:

raznoliko

ga je zelo malo

RASTLINSTVO:

raznoliko

veliko je gozda

RELIEF:

hribovit

gričevnat

neprimerna za kmetijstvo oblačno veliko je divjih živali veliko je travnikov gorat

veliko je polj ravninski

Učenci si v naselju ogledajo naravno dediščino oz. naravni spomenik. Učitelj lahko sam predstavi značilnosti ali za to zaprosi lokalnega vodiča. Učenci si zapišejo glavne značilnosti spomenika in ga narišejo ali fotografirajo.

2 Živim na vasi UČBENIK

DELOVNI ZVEZEK 2 Živim na vasi

2 Živim na vasi

Glede na velikost so vasi v Sloveniji večinoma

Danes bomo skupaj spoznali naslednje pojme: ` podeželsko naselje, ` vas, ` gručasta vas.

Veš, Eva, v tej vasi se je rodil moj dedek.

Ja, ampak, ko je bil otrok, doma zagotovo niso imeli traktorja.

Podeželsko naselje Naselja v Sloveniji delimo na podeželska in mestna. V podeželskih naseljih se prebivalci ukvarjajo pretežno s kmetijstvom. Okoli naselja so njive, travniki, sadovnjaki … Vendar ljudje na podeželju ne živijo le od kmetijstva. Veliko je tudi obrtnih delavnic, kakšna trgovina, manjša tovarna in šola. Med zgradbami prevladujejo stanovanjske hiše in gospodarska poslopja. Najbolj pogosta oblika naselja na podeželju je vas. Na vasi so ljudje bolj povezani med seboj kot v mestu. Med seboj si pomagajo. Srečujejo se na skupnih prireditvah. Vas Vače je geometrično središče Slovenije.

Najbolj pogosta oblika naselja na podeželju je vas. Prebivalci vasi se ukvarjajo pretežno s kmetijstvom.

1. V Sloveniji veliko ljudi živi na podeželju, saj se jim zdi privlačno zaradi okolja. A. Ali tudi ti živiš na podeželju? B. Fotograﬁja prikazuje podobo podeželske pokrajine. Katere značilnosti podeželja opaziš na sliki? Zapiši jih ob sliki.

Samotna kmetija

Na ravninah in v kotlinah pa so vasi tudi

NEKAJ PA O TEM ŽE VEM!

Ko potujemo po Sloveniji, lahko opazimo, da večina ljudi živi na podeželju. Najbolj pogosta oblika naselja na podeželju je vas.

B. Katere opreme na sliki danes ne najdemo v sodobnih hišah na vasi? 3. Na slikah sta dve najpogostejši obliki vasi v Sloveniji. A. Zapiši njuno obliko. B. Zapiši dve značilnosti posamezne oblike vasi.

C. Danes imajo tudi hiše na podeželju telefon, internetni priključek, kabelske povezave ter urejene cestne povezave. Nariši tipično moderno hišo na podeželju. Opiši hišo, ki si jo narisal/a.

PONOVI 1. Kaj je podeželsko naselje? 2. Kako se vasi ločijo po legi? 3. Kako se vasi ločijo po obliki?

Vasi so različnih oblik Večinoma so vasi v Sloveniji majhne. Največ majhnih vasi je v hribovitih in gričevnatih pokrajinah. Na ravninah in kotlinah pa so vasi večje. Vasi se med seboj razlikujejo po obliki. Največ je gručastih vasi, kjer hiše stojijo zelo blizu druga druge. Takšne vasi najdemo povsod po Sloveniji. V hribovitem svetu je veliko samotnih kmetij in zaselkov. Zaselki so manjše vasi z nekaj kmetijami, ki so nekoliko oddaljene druga od druge.

Večinoma so vasi v Sloveniji majhne. Vasi se med seboj razlikujejo po obliki in legi.

RAZMISLI Če živiš na vasi, razmisli o prednostih, ki ti jih življenje na vasi ponuja. KAJ JE TO? Geometrično središče – osrednja točka Gospodarsko poslopje – večja stavba, pomembna za gospodarske dejavnosti (na podeželju na primer hlev) Vikend – počitniška hišica na podeželju

Vasi se danes spreminjajo, saj se prebivalci vse manj ukvarjajo s kmetijstvom.

NAUČIL SE BOM ŠE NEKAJ NOVEGA!

Naselja v Sloveniji delimo na

in mestna. V .

podeželskih naseljih se prebivalci pretežno ukvarjajo s

V Sloveniji je največ

vasi, kjer hiše stojijo zelo druga od drugi. V hribovitem svetu je veliko

C. Doma povprašaj stare starše, kakšno je bilo življenje v preteklosti. Zapiši njihovo pripoved in jo predstavi v razredu.

Najbolj pogosta oblika naselja na podeželju je

kmetij.

Življenje na vasi se spreminja

ZA PONOVITEV PA ENA PESMICA!

2. Če potujemo po Sloveniji, lahko vidimo veliko vasi. A. Obkroži vasi na zgornji fotograﬁji. B. Katere zgradbe lahko opazimo na vasi? Obkroži jih med spodaj naštetimi.

Vasi danes nimajo več enake podobe kot so jo imele nekoč. Prebivalci se vse manj ukvarjajo s kmetijstvom in več z drugimi dejavnostmi. Mnogi hodijo v službo v bližnje večje kraje. Zlasti na vaseh, ki so blizu mest, je vedno več novih hiš z modernim mestnim videzom. Številne vasi v gričevjih in hribih, ki so od velikih krajev zelo oddaljene, prebivalci zapuščajo. Takšne vasi ostajajo prazne. Nekatere izmed teh vasi so po zaslugi lastnikov vikendov na novo zaživele.

5. V preteklosti so bile hiše na vasi drugačne kot danes. Tudi način življenja je bil precej drugačen. A. Na sliki je prikazan del kmečke hiše v preteklosti. Kateri del hiše je na sliki?

Vasi se med seboj razlikujejo tudi po

ZDRAVSTVENI DOM

BANKO ŠOLO

TRGOVINO

KMETIJE

4. S pomočjo slike navedi tri značilnosti samotne kmetije. S tem, kar si se danes naučil/a, je povezana tale pesmica. O čem pripoveduje, lahko ugotoviš s pomočjo nalepke na zadnji strani delovnega zvezka. Oj lepo je res na deželi, kjer hiš'ca na samem stoji. Okol' so pa travn'ki zeleni, to mene najbolj veseli. Vsak kmetič 'ma svoje veselje, če vedno pošteno živi. Čez dan si zažvižga, zapoje, zvečer pa prav sladko zaspi.

HLEVE

KOZOLCE

DELAVNICE

C. Katera zgradba bi po tvojem mnenju nujno morala biti na vasi? Pojasni svoj odgovor. Kmečka hiša na sliki je stara okoli 150 let.

(Ljudska)

IZ ŠOLSKE TORBE • • • •

• • • • • • • • • • • • •

Učitelj s pomočjo fotografije v delovnem zvezku (str. 71) vodi razgovor. Učenci rešijo 1. nalogo v delovnem zvezku (str. 71). Podeželsko naselje Učenci iz škatle izvlečejo fotografijo (teden dni prej prinašajo fotografije podeželja v šolo) in jo opišejo. Učitelj zapiše odgovore učencev na tablo. Učitelj s pomočjo fotografij v učbeniku (str. 42, 43) vodi razgovor: S čim se ukvarja večina prebivalcev na podeželju?; Katere dejavnosti še lahko srečamo v večjih naseljih na podeželju?; Katere stavbe najdeš na podeželju?; Kaj leži v okolici naselja? Učenci rešijo 2. nalogo v delovnem zvezku (str. 71). Učitelj preveri njihove rešitve. Vasi so različnih oblik Učenci primerjajo fotografiji v učbeniku (str. 42, 43). Učitelj vodi razgovor: Katera je bistvena razlika med naseljema?; Koliko stavb je na eni oz. drugi fotografiji?; Kako so stavbe razporejene? Učitelj razloži pojme GRUČASTA VAS, ZASELEK, SAMOTNA KMETIJA. Učenci naj s pomočjo geografskega atlasa ugotovijo, katera oblika vasi je prisotna v domačem okolju ali njegovi bližini. Učenci rešijo 3. in 4. nalogo v delovnem zvezku (str. 72). Učitelj preveri njihove rešitve. Življenje na vasi se spreminja Učenci s pomočjo slikovnega gradiva, ki jim ga pokaže učitelj, napišejo tri podobnosti in tri razlike med vasjo nekoč in danes. Učitelj zapiše odgovore učencev na tablo in obkroži pravilne rešitve. Učenci rešijo 5. nalogo v delovnem zvezku (str. 73). Učitelj z razgovorom preveri njihove rešitve. Učenci zapišejo pet razlogov, zakaj bi živeli na vasi in pet razlogov, zakaj ne bi živeli. svoje odgovore primerjajo med seboj. Učenci za ponovitev snovi odgovorijo na vprašanja v učbeniku (str. 43). Učenci s pomočjo učbenika (str. 42, 43) dopolnijo besedilo v zelenem okvirju v delovnem zvezku (rubrika naučil se boš še nekaj novega) (str. 71, 72). Učenci preberejo pesmico v delovnem zvezku (str. 73) in prilepijo ustrezno nalepko.

BODIMO USTVARJALNI • • • • •

•

Učitelj razdeli učence v štiri skupine, ki pripravijo in uprizorijo poljuben prizor iz kmečkega življenja nekoč (npr. delo na polju, delo v kuhinji, hlevu ipd.). več informacij o kmečkem delu naj poiščejo na spletnih straneh ali v knjigah. lahko pa o značilnostih predhodno povprašajo starše in stare starše ali sorodnike, ki živijo na podeželju. Ostale skupine morajo ugotoviti, katero kmečko je bilo prikazano ter navesti, kako se opravlja danes. Učenci izdelajo maketo gručaste vasi, na kateri naj bo prikaza vsaj ena tipična kmečka hiša, značilna za domačo pokrajino. Za izdelavo makete potrebujejo: - trdo podlago (karton, lesena plošča), - majhne kartonaste škatlice (od vžigalic, tablet) za objekte, - papir, - drugo: lesene palčke, maso za oblikovanje ali glino, slamo ipd. Učenci makete razstavijo.

MLADI RAZISKOVALEC •

Učenci povprašajo stare starše ali sorodnike, ki živijo na vasi, kakšno je bilo življenje v preteklosti. Zapišejo pripoved in jo predstavijo v razredu.

•

Učenci obiščejo vas, ki je najbližje šoli, ter jo predstavijo. Predstavitev naj vključuje naslednje elemente: - lega vasi glede na smeri neba, - lega vasi (dolina, kotlina, …), - naravne značilnosti pokrajine, - dejavnosti v vasi, - komunalna urejenost (ali imajo urejen odvoz smeti, ločeno zbiranje odpadkov), - število hiš, - število prebivalcev, - oblika vasi, - zgradbe v vasi, - število novih oz. opuščenih stavb, - vrsta kmečkih hiš. Učenci naj vas tudi narišejo ali jo fotografirajo ter fotografijo priložijo predstavitvi.

•

BELEŽKA

3 Živim v mestu UČBENIK

DELOVNI ZVEZEK 3 Živim v mestu

3 Živim v mestu

6. Oglej si sliko, ki prikazuje manjše slovensko mesto. A. Značilne mestne objekte na sliki označi s črkami ter jih pojasni v legendi.

3. Ljubljana je glavno mesto Slovenije. A. Pojasni, kaj pomeni GLAVNO MESTO.

NEKAJ PA O TEM ŽE VEM!

Vedno več ljudi v svetu in v Sloveniji živi v mestih. Slovenska mesta so majhna. Največja svetovna mesta pa imajo več milijonov prebivalcev.

1. Zagotovo si že kdaj bil v večjem mestu ali pa si dobil razglednico iz kakšnega večjega mesta. Morda pa živiš v večjem mestu. A. Pobarvaj mesto na sliki.

Mesto New York v Združenih državah Amerike ima 18 milijonov prebivalcev.

Danes bomo skupaj spoznali naslednje pojme: ` mesto, ` glavno mesto, ` občinska središča, ` soseske.

LEGENDA: C

mesto v vsaki državi, se imenuje glavno mesto.

A – stanovanjski bloki

Poglej, Eva, koliko ljudi! Pa kako velike so stavbe!

PONOVI 1. Opiši mestno naselje. 2. Kakšen pomen ima občinsko središče? 3. Kaj je soseska? Res je! Življenje v mestu se mi zdi bolj živahno kot na vasi.

Mestno naselje Mesto imenujemo naselje, ki je pomembno gospodarsko, kulturno, izobraževalno in upravno središče. Mesto je veliko večje od vasi. Ima tudi večje število prebivalcev. Največja mesta na svetu imajo celo več milijonov prebivalcev. V mestih se ljudje ukvarjajo z nekmetijskimi dejavnostmi. Zaposleni so v tovarnah, trgovinah, šolah, bankah, uradih, bolnicah … Eno mesto v vsaki državi je vedno najpomembnejše. Takšno mesto imenujemo glavno mesto. V Sloveniji je glavno mesto Ljubljana, ki je tudi največje slovensko mesto.

Maribor je drugo največje mesto v Sloveniji.

4. Vsa večja slovenska mesta so občinska središča. A. Pojasni pojme, ki jih povezujemo z občinskimi središči.

Mesto je naselje, ki je pomembno gospodarsko, kulturno, izobraževalno in upravno središče.

Občinsko središče Vsa večja mesta so tudi občinska središča. Na sedežu občine župan in občinski uradniki skrbijo za številne pomembne zadeve v občini: za šole, ceste, vodovodno omrežje, osvetljenost cest, urejenost okolja … Na sedežu občine lahko uredimo tudi osebne dokumente (potni list, osebna izkaznica) in razna dovoljenja (za gradnjo hiše).

Na sedežu občine župan in občinski uradniki skrbijo za številne pomembne zadeve v občini.

Mesto ima mestno središče in soseske Že na prvi pogled so videti zgradbe v mestu drugačne od zgradb na vasi. Večina slovenskih mest ima strnjeni starejši del, okoli katerega se širijo novi deli s poslovnimi in stanovanjskimi zgradbami. V mestnem središču so kulturne in upravne ustanove, banke in trgovine. Na obrobju mesta so stanovanja, tovarne, obrtne delavnice, trgovski centri, šole, športna središča … Mesto ima več stanovanjskih območij, ki jih imenujemo soseske. Tu se nahajajo stolpnice, stanovanjski bloki in hiše. Del soseske je namenjen šoli, zelenim površinam ter igriščem za otroke.

V mestnem središču so kulturne in upravne ustanove, banke ter trgovine. Mesto ima več stanovanjskih območij, ki jih imenujemo soseske.

OBČINA

RAZMISLI Če živiš v mestu, razmisli o prednostih, ki ti jih življenje v mestu ponuja. KAJ JE TO? Poslovne zgradbe – zgradbe, namenjene pisarnam, bankam, uradom Stolpnica – visoka večnadstropna stavba z majhno tlorisno površino Zelene površine – parki, zelenice

OBČINSKE ZADEVE

B. Ali lahko na sliki vidiš sosesko? Če da, potem jo obkroži. C. Katerih ustanov, ki so značilne za mesta, ni na sliki? Navedi tri.

B. Ali v mestu na sliki živi veliko prebivalcev? Pojasni svoj odgovor. ŽUPAN

Na sedežu občine

NAUČIL SE BOM ŠE NEKAJ NOVEGA!

uradniki skrbijo za številne pomembne zadeve

2. Če potujemo po Sloveniji, lahko vidimo večja in manjša mesta. A. Katere zgradbe, ki jih na podeželju ne najdemo, lahko opazimo v mestih? Obkroži jih med spodaj naštetimi.

KMETIJE

BANKE KNJIŽNICE

TRGOVSKE CENTRE HLEVE

V mestnem središču so

ustanove, banke ter trgovine. Mesto ima več stanovanjskih območij, ki jih imenujemo

v občini.

5. Predstavi domače mesto (ali mesto, ki je najbližje domačemu kraju). Pomagaj si z zemljevidom, leksikonom ali podatke poišči na medmrežju.

TOVARNE

KINEMATOGRAFE

Izbrano mesto (ime):

ZA PONOVITEV PA ENA PESMICA!

Lega:

S tem, kar si se danes naučil/a, je povezana tale pesmica. O čem pripoveduje, lahko ugotoviš s pomočjo nalepke na zadnji strani delovnega zvezka.

B. V mestih se ljudje ukvarjajo z nekmetijskimi dejavnostmi. Naštej jih nekaj. Število prebivalcev:

Namesto ptic zbudi me motor, namesto jutra srečam meglo in ves ta hrup, škripanje zavor, kaj tišina je, tu sploh ne vedo. Vsi ljudje hitijo, v panje kjer živijo z obrazi obrnjenimi v tla nihče nikogar ne pozna.

Pomembne ustanove v mestu:

Mesto je naselje, ki je pomembno gospodarsko,

Občina, v kateri se nahaja:

in upravno središče.

Soseska v Ljubljani

(Neca Falk)

IZ ŠOLSKE TORBE • • • •

• • •

• • • • • • • • •

Učenci prinesejo v šolo razglednice različnih mest in jih opišejo. Učitelj zapisuje odgovore na tablo. tekom ure obkroži pravilne odgovore. Učenci rešijo 1. nalogo v delovnem zvezku (str. 74). Učitelj preveri odgovore učencev pri nalogi 1. B. Mestno naselje Učitelj s pomočjo fotografij v učbeniku (str. 42, 44) vodi razgovor: Primerjaj vas in mesto po velikosti.; S čim se ukvarjajo ljudje na vasi in s čim v mestu?; Katere gospodarske in negospodarske dejavnosti najdemo v mestu?; Katero je najpomembnejše mesto v Sloveniji?; Kaj pomeni, da je mesto »glavno«? Učenci rešijo 3. nalogo v delovnem zvezku (str. 75). Učitelj preveri odgovore. Občinsko središče Učitelj vodi razgovor: Kako smo pri obravnavi poglavja naravne značilnosti pokrajine opredelili občino?; V kateri občini leži tvoj domači kraj in šola?; Katero je največje naselje v občini?; Kakšen je grb občine?; Kdo vodi občino?; Kaj počne župan?; Kje ima župan svoj sedež?; Katere stvari lahko uredimo na sedežu občine? Učenci rešijo 4. in 5. nalogo v delovnem zvezku (str. 75). Učitelj preveri rešitve. Mesto ima mestno središče in soseske Učenci izdelajo miselni vzorec z naslovom ZGRADBE V MESTU. Učitelj na tablo nariše miselni vzorec, ki ga dopolni z odgovori učencev. Učitelj razloži pojem SOSESKA. Učenci rešijo 6. nalogo v delovnem zvezku (str. 76) in v parih preverijo svoje rešitve. Učenci naštejejo pet razlogov za in pet proti življenju v mestu. Povejo kje bi sami raje živeli in svoj odgovor tudi utemeljijo. Učenci za ponovitev snovi odgovorijo na vprašanja v učbeniku (str. 45). Učenci s pomočjo učbenika (str. 44, 45) dopolnijo besedilo v zelenem okvirju v delovnem zvezku (rubrika naučil se boš še nekaj novega) (str. 74, 75, 76). Učenci preberejo pesmico v delovnem zvezku (str. 76) in prilepijo ustrezno nalepko.

BODIMO USTVARJALNI •

• •

•

Učitelj razdeli učence v štiri skupine, ki izdelajo plakat na temo GLAVNO MESTO DRŽAVE JE … (učenci naj si izberejo poljubno državo in opišejo glavno mesto) oz. OBČINSKO SREDIŠČE (učenci si izberejo poljubno občino in opišejo občinsko središče). Pri delu naj si pomagajo s spletnimi stranmi, knjižnim gradivom in propagandnimi letaki. Plakat naj vsebuje naslednje elemente: - lego glede na smeri neba, - lego mesta (ravnina, dolina, kotlina), - število prebivalcev, - grb občine ali zastavo države, - dejavnosti v mestu, - naravno dediščino. vsaka skupina predstavi svoj plakat. Učenci po lastni zamisli izdelajo razglednico mesta, ki mora prikazovati mesto prijazno do okolja in narave, t.i. EKOLOŠKO MESTO. Razglednico lahko izdelajo za mesto, ki so ga predhodno opisali ali pa si izberejo katerokoli drugo. najbolje je, če si izberejo občinsko središče občine, kjer živijo. Razglednica naj poleg slike vsebuje tudi razloge, zakaj je izbrano mesto tako eko ter zemljevid, kje se mesto nahaja.

MLADI RAZISKOVALEC • • •

Učitelj pelje učence na teren, kjer na manjšem delu mesta kartirajo poslovne in stanovanjske zgradbe, kulturne, izobraževalne, upravne ustanove, soseske ipd. Učitelj na delovni list pripravi zemljevid izbranega območja, kamor učenci označijo objekte. v primeru, da je več enakih objektov, naj učenci izdelajo legendo. Učitelj pelje učence tudi v eno od stanovanjskih sosesk, ki naj jo narišejo, ter naštejejo 10 njenih značilnosti.

•

Učenci si ogledajo občinsko stavbo in obiščejo župana ali podžupana, ki jim predstavi osnovne značilnosti občine.

•

Učitelj na koncu terenskega dela povzame ugotovitve, do katerih so prišli učenci.

BELEŽKA

4 Pokrajina se spreminja UČBENIK Pokrajina se je v preteklosti z razvojem spreminjala. Spremenili so se velikost in namembnost naselij, oblike hiš, smeri poti in cest.

DELOVNI ZVEZEK 4 Pokrajina se spreminja

4 Pokrajina se spreminja

nastanejo Za vodnimi elektrarnami poplavijo doline jezera, ki velikokrat živalske vrste. in uničijo mnoge

Danes bomo skupaj spoznali naslednje pojme: ` spalna naselja, ` narodni park.

Poglej, Žan! Tu na desni, kjer vidiš nove hiše, so bila nekoč polja.

Človek je nekatere naravne možnosti pokrajine spremenil. Rekam je spremenil tok, osušil je močvirja, pogozdil je gole pokrajine. Zaradi gradnje cest in železniških prog je zvrtal predore skozi gore. Ko je človek spreminjal pokrajino, je to storil v želji, da bi si ustvaril boljše možnosti za delo in življenje. Razvoj pa ima tudi slabe strani. Sodobni človek pogosto s svojimi posegi uničuje okolje, onesnažuje pitne vode, omejuje prostor živali ter uničuje rastlinske in živalske vrste. Pokrajino spreminjajo tudi naravni pojavi, na primer neurja in plazovi.

Sodobni človek pogosto s svojimi posegi uničuje okolje ter rastlinstvo in živalstvo v njem.

Narodni park Spremembe v naseljih

Pokrajino spreminjamo tudi z gradnjo cest.

Naselja so se z razvojem in preseljevanjem ljudi spreminjala. Mesta so se povečala. Nastale so nove vasi. Nekatere vasi so se razvile v manjša mesta. Prebivalci mest se danes odločajo za bivanje v obmestju. Dan preživijo v službi in v šoli v mestu, popoldne pa v svojih hišah v obmestju. Ker hodijo v ta naselja samo prespat, jim pravimo spalna naselja. Tudi mesta so doživela spremembe. Središča mest so vse bolj namenjena le uradom in upravnim stavbam. Trgovine so se preselile na obrobje v velika nakupovalna središča. Prav tako so se na obrobje mest iz središč preselili prebivalci mest.

Da bi ohranili pestrost rastlinskega in živalskega sveta, države skušajo pokrajine zavarovati. Ozemlje, ki ga država posebej zavaruje, imenujemo narodni park. V njem je prepovedano uničevanje naravnega okolja, rastlin ali živali.

3. Spremembe v pokrajini se nenehno dogajajo zaradi delovanja narave ali človeka. A. Oglej si slike in opiši spremembe, ki jih slike prikazujejo. B. Ob slikah tudi zapiši, kdo je povzročil spremembo na sliki: narava ali človek.

B. Razmisli, kako bi lahko zmanjšali obremenjevanje okolja pri pridobivanju elektrike. V pomoč sta ti sliki.

NEKAJ PA O TEM ŽE VEM! 1. Fotograﬁja prikazuje današnjo podobo podeželja. A. Razmisli, kaj se bo zgodilo, če se bo v ta kraj priselilo veliko ljudi? Pri tem pomisli na obseg gozda in obdelovalnih površin, število hiš in gospodarskih poslopij … B. Predvidene spremembe nariši na fotograﬁjo.

Spremembe v naravi

S širjenjem naselij in urejanjem povezav ter pridobivanjem energije človek s svojimi ter

posegi pogosto uničuje v njem.

PONOVI 1. Naštej spremembe v naseljih. 2. Kako človek vpliva na pokrajino? 3. Kaj je narodni park?

RAZMISLI Opiši primer človeškega uničevanja pokrajine iz tvoje domače okolice.

Človek je s svojimi posegi pokrajino

5. Preberi opis narodnega parka. A. Podčrtaj besede, ki označujejo narodni park. B. Kratko zapiši, kaj je narodni park.

Pogosto je to storil v želji, da bi si ustvaril NAUČIL SE BOM ŠE NEKAJ NOVEGA!

Ozemlje v pokrajini, ki ga država s posebnim odlokom zavaruje, imenujemo narodni park.

»Narodni park je obsežno zaokroženo naravno območje, ki ima z vidika varstva narave največjo vrednost. Narodni park tvorijo prvobitna območja z ekosistemi* in naravnimi znamenitostmi izjemnega pomena. Vloga narodnega parka je predvsem ohranjanje in proučevanje naravnih ekosistemov, predstavlja pa tudi prostor, kjer človek najde duhovno in telesno sprostitev. V narodnem parku je uveljavljen strožji varstveni režim za osrednja območja in nekaj blažji varstveni režim za obrobje«. * ekosistem: skupek odnosov med živimi bitji in neživo naravo

za življenje. 2. Podeželska in mestna naselja se nenehno spreminjajo. A. V mestih je veliko spalnih naselij. Pojasni pojem.

4. Elektriko danes potrebujemo skoraj povsod. Na sliki je hidroelektrarna, pri kateri voda s padcem preko turbin omogoča nastajanje energije. A. Hidroelektrarne veljajo za naravi prijazno pridobivanje energije, vendar tudi povzročajo spremembe v naravi. • Kaj nastaja za hidroelektrarno?

Spalno naselje

park.

ZA PONOVITEV PA ENA PESMICA! S tem, kar si se danes naučil/a, je povezana tale pesmica. O čem pripoveduje, lahko ugotoviš s pomočjo nalepke na zadnji strani delovnega zvezka.

B. V nekaterih delih Slovenije obstaja več vasi, ki imajo podobno ime, le pridevnik se spreminja, na primer Zgornja vas, Srednja vas ter Spodnja vas. Razmisli, zakaj so vasi tako poimenovane.

Edini narodni park v Sloveniji je Triglavski narodni park.

Ozemlje v pokrajini, ki ga država s posebnim odlokom zavaruje, imenujemo

• Kako hidroelektrarna vpliva na okolje?

Le sekaj, sekaj smrečico, ti drajla la la la, da stesal si boš barčico, ti drajla la la la.

B. Morda veš, na katerih rekah v Sloveniji se nahaja največ hidroelektrarn? Navedi jih.

Naselja so se z razvojem in preseljevanjem ljudi spreminjala.

! 47

Naselja se z

Je smrečica posekana, za barko je pripravljena.

ljudi spreminjajo. 77

(Ljudska)

IZ ŠOLSKE TORBE • • •

• • • •

• • • • •

Za uvod učenci rešijo 1. nalogo v delovnem zvezku (str. 77) in primerjajo risbe med seboj. Spremembe v naseljih Učitelj s pomočjo slikovnega gradiva (npr. mesto ali vas nekoč in danes) vodi razgovor: Katere spremembe lahko opaziš na fotografijah?; Kdo je povzročil spremembe?; Katere spremembe so pozitivne in katere negativne?; Zakaj spreminjamo naselja? Učitelj razloži pojem spalno naselje. Učenci rešijo 2. nalogo v delovnem zvezku (str. 77). Učitelj preveri rešitve. Spremembe v naravi Učitelj s pomočjo fotografij v učbeniku (str. 46, 47) vodi razgovor: Kakšne spremembe so prikazane na fotografijah?; Kdo je ustvaril te spremembe?; Kakšne so pozitivne in negativne posledice človekovih sprememb?; Opiši spremembe v tvojem domačem kraju in pojasni, kdo jih je povzročil? Narodni park Učenci rešijo 3. in 4. nalogo v delovnem zvezku (str. 78, 79). Učitelj z razgovorom preveri rešitve učencev. Učitelj predvaja posnetek tsunamija leta 2004 ali poplav v Železnikih leta 2007: Kakšne spremembe so nastale?; Kdo jih je povzročil? Učitelj s pomočjo fotografije v učbeniku (str. 47) vodi razgovor: Kaj je prikazano na fotografiji?; Naštej dve razliki med pokrajino na fotografiji in pokrajino, ki prikazuje hidroelektrarno.; Zakaj država zavaruje določene pokrajine?; Ali si že obiskal kakšen narodni park?; Kakšna pravila veljajo v njem? Učenci rešijo 5. nalogo v delovnem zvezku (str. 79). Učitelj preveri rešitve. Učenci za ponovitev snovi odgovorijo na vprašanja v učbeniku (str. 47). Učenci s pomočjo učbenika (str. 46, 47) dopolnijo besedilo v zelenem okvirju v delovnem zvezku (rubrika naučil se boš še nekaj novega) (str. 77, 78, 79). Učenci preberejo pesmico v delovnem zvezku (str. 79) in prilepijo ustrezno nalepko. Učenci rešijo naloge za ponovitev snovi v delovnem zvezku (str. 80, 81).

BODIMO USTVARJALNI • • •

• •

•

Učenci izdelajo plakat z naslovom ČLOVEK SPREMINJA in NARAVA SPREMINJA (na primeru domače pokrajine). Učenci naštejejo in opišejo čim več primerov takšnih spremembe, najbolj tipične naj tudi narišejo. skupini predstavita svoje ugotovite in jih primerjata med seboj: Kdo povzroča večje spremembe in kakšne posledice prinašajo? Učitelj razdeli učence v štiri skupine, ki izdelajo zgibanko o narodnem/regijskem parku ali zaščitenem območju v bližini domačega kraja. Zgibanka (v obliki harmonike) naj obsega: - predstavitev glavnih značilnosti parka, - pravila varovanja parka, - pravila lepega vedenja obiskovalcev, - znake, ki bi opozarjali na pravila. Učenci lahko predstavijo poljubno zaščiteno območje ali edini narodni park v sloveniji, t.j. triglavski narodni park, katerega predstavitve si lahko ogledajo na spletnih straneh: http://www. tnp.si/ in na http://www.mojvideo.com/video-triglavski-narodni-park/b665fb5a6ec3b56dda5e skupine predstavijo svoje zgibanke.

MLADI RAZISKOVALEC • • • • •

Učenci prinesejo od doma stare fotografije domače pokrajine, še bolje naselja v katerem je šola. Učitelj pelje učence na teren, kjer opazujejo spremembe, ki jih je povzročil človek oz. narava. Primerjajo stare fotografije in stanje na terenu ter ugotavljajo, kaj vse se je spremenilo. Učenci naštejejo čim več sprememb, ki jih opazijo, in ugotovijo, kdo jih je povzročil ter kakšne so pozitivne in negativne posledice sprememb. spremembe tudi fotografirajo. Učenci spremembe označijo na zemljevidu, ki jim ga pripravi učitelj na delovnem listu. na koncu povzamejo ugotovitve in izdelajo skupno karto, na katero vrišejo vse spremembe. Opremijo jih s starimi fotografijami in posnetki iz terena.

BELEŽKA

KNJIŽNA POLICA 1. ORIENTACIJA • • •

Deborah Cancellor, Zemljevidi, Pomurska založba, murska sobota, 2004. maja Umek, teoretični model kartografskega opismenjevanja v prvem triletju osnovne šole, Pedagoška fakulteta, ljubljana, 2001. marijan Prosen, Astronomček tonček, mladinska knjiga, ljubljana, 1985.

2. PROMETNA VZGOJA • • • • • • • • • • • • •

Birgit Fuchs, Prometna vzgoja. varno v šolo, mladinska knjiga, ljubljana, 2004. Bojan Žlender, markl mateja, Prvi koraki v svetu prometa, svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Rs, ljubljana, 2009. Bojan Žlender, Prvi koraki v svetu prometa, svet, ljubljana, 1998. Božo Kos, Ustavite zeleni avto!!!, Koskos, ljubljana, 2001. Dobrila lazović, Pazi, promet! priročnik za vzgojitelj in učitelje, tehniška založba slovenije, slovenija, 2007. Irena Koželj levičnik et al. Priročnik za prometno vzgojo v osnovni šoli, tehniška založba, ljubljana, 1986. Janez mužič, Pravila ceste, Rdeči križ slovenije, ljubljana, 2005. Janko Plemenitaš, Prometna vzgoja na razredni stopnji osnovne šole, skripta, Pedagoška fakulteta, maribor, 1991. marko Polič, Prometna psihologija, mladi v prometu, Zveza organizacij za tehnično kulturo, ljubljana, 1996. moja pot v šolo, Pomurska založba, murska sobota, 1994. Prometna vzgoja drugače, slikovno gradivo, Društvo defektologov in Zavod Rs za šolstvo in šport. varno na cesti, Pomurska založba, murska sobota, 1994. Zmaga Glogovec, Prometna vzgoja otroka, svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Rs, ljubljana, 1996.

3. DOMAČI KRAJ, GOSPODARSTVO • • •

• • •

enciklopedija slovenije, mladinska knjiga, ljubljana, 1987-2002. Gospodarstvo, Učila, tržič, 1997. Igor Bahar, Raziskujem domači kraj: za izbirni predmet Raziskovanje domačega kraja in varstvo njegovega okolja v devetem razredu devetletnega osnovnošolskega izobraževanja: delovni zvezek, mladinska knjiga, ljubljana, 2005. Krajevni leksikon slovenije, DZs, ljubljana, 1968-1980. Krajevni leksikon slovenije, DZs, ljubljana, 1995. marjeta Zorec, marjetka lužovec, Franci nemec, Zbirka slovenski kraji, Karantanija, ljubljana, 2002.

4. DOMAČA POKRAJINA, VAS IN MESTO, SPREMINJANJE POKRAJINE • • • • •

Domača pokrajina: priročnik za geografsko spoznavanje domače pokrajine, mladinska knjiga, ljubljana, 1989. Geografski atlas slovenije, DZs, ljubljana, 1998. Ivan sedej, sto najlepših kmečkih hiš na slovenskem, Prešernova družba, ljubljana, 1989. Jurij Kunaver et al., Geografija. Domača pokrajina: priročnik za geografsko spoznavanje domače pokrajine, mladinska knjiga, ljubljana, 1989. slavko Brinovec, Geografija. Domača pokrajina: metodična navodila za geografsko proučevane domače pokrajine, srednja šola pedagoške, računalniške in naravoslovno matematične usmeritve, Kranj, 1989.

5. VARSTVO OKOLJA •

Avguštin lah et al., Izobraževanje o okolju za okolje prihodnosti, svet za varstvo okolja Rs, ljubljana, 2002.

• • • • • • • •

Dušica Breskvar, ekologija doma, Zveza potrošnikov slovenije, ljubljana, 1994. Jernej Fefer, nejc obišče center za ravnanje o odpadki, FIF, vrhnika, 2003. Kristina menih, Renata srebot, Igrajmo se ekologijo, Domus, ljubljana, 1996. Krystyna Baczala, Po zeleni stezi, DZs, ljubljana, 1997. mojca Furlan, Prvi koraki v ekologijo, Gembala in Rokus, ljubljana, 1992. Rosa Costa-Rau, šolska enciklopedija. ekologija. tehniška založba slovenije, ljubljana, 1995. schim schimmel, Otroci Zemlje ne pozabljajo, tehniška založba slovenije, ljubljana, 1998. slavko lapajne, Za okolje, Zavod Rs za šolstvo, 1997.

SP(L)ET NAOKROG 1. ORIENTACIJA • • • • • •

Zveza tabornikov slovenije: http://www.zts.org/index.php?id=72 Kartografija in orientacija: http://www.o-4os.ce.edus.si/projekti/geo/ Orientacija v naravi: http://www.o-4os.ce.edus.si/projekti/geo/orientacija/orientacija.htm Orientacija: http://matjaz.skavt.net/skavtstvo/ORIentACIJA.htm Osnove orientacije in topografije: http://www.pristavec.si/mape/Orientacija/orientacija.html Orientacija: http://orientacija.rutka.net/

2. PROMETNA VZGOJA • • • • • •

ministrstvo za promet: http://www.mzp.gov.si/ ministrstvo za notranje zadeve: http://www.mnz.gov.si/ Policija: http://www.policija.si Direkcija republike slovenije za ceste – svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu: http://www. vozimo-pametno.si/index.php?option=com_content&task=view&id=177&Itemid=276 Zavod varna pot: http://www.varna-pot.si/ varna vožnja: http://www.varna-voznja.si/igra-varna-pot-v-sluzbo

3. DEJAVNOSTI • • • • • • • • •

ministrstvo za gospodarstvo: http://www.mg.gov.si/ Gospodarska zbornica slovenije: http://www.gzs.si/slo/ Obrtna zbornica slovenije: http://www.ozs.si/ ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: http://www.mkgp.gov.si/ Agencija Rs za kmetijske trge in razvoj podeželja: http://www.arsktrp.gov.si/index.php Kmetijski inštitut slovenije: http://www.kis.si/pls/kis/!kis.web Zavod za gozdove slovenije: http://www.zgs.gov.si/ Kmetijsko gozdarska zbornica slovenije: http://www.kgzs.si/ Zadružna zveza slovenije: http://www.zadruzna-zveza.si/

4. VARSTVO OKOLJA • • • • • • • • • •

ministrstvo za okolje in prostor: http://www.mop.gov.si/ Zavod republike slovenije za varstvo narave: http://www.zrsvn.si/sl/ Agencija Rs za okolje: http://www.arso.gov.si/ eIOnet – evropsko okoljsko informacijsko opazovalno omrežje v sloveniji: http://nfp-si.eionet.eu.int/ Inštitut za vode Rs: http://www.arso.gov.si/ Prirodoslovni muzej slovenije: http://www2.pms-lj.si/ natura 2000: http://www.natura2000.gov.si Umanotera: http://www.umanotera.org/ varujmo okolje: http://www.varujmookolje.si slovensko društvo za varstvo narave, ekologijo in trajnostni razvoj: http://www2.arnes.si/~mverni/

1 Kaj se je dogajalo nekoč UČBENIK

DELOVNI ZVEZEK 1 Kaj se je dogajalo nekoč

ROJSTVO

JEM SAM

JEM ČOKOLINO

A. PREDMETI IZ PRETEKLOSTI SO:

DUDA

ice

pri

dræ

Albinca Pesek

Zalo

æba

sK l

na.

igar

O T O V G

19 90 ,

P O

okus

w.r

E N

w i, w

» A

s: 01/513 46 99

, ep

oπt

t.s

Z I

S a:

:0 8

fon

S K

ni te le

a; brezplaË

-klett.si, www.knj

N J E A A S L

B. Kje zbirajo in razstavljajo predmete iz preteklosti?

bljan 0 Lju

3. Preteklost človeštva raziskujeta zgodovinar in arheolog. A. Primerjaj njuno delo.

0 , 10

POSLUŠAM PRAVLJICE

b e9

ane.

GLASBA

danes in nekoË 8 Vs

DOBIL SEM NEGATIVNO OCENO

PRIJATELJ SE MI JE OPRAVIČIL ZA ŽALITEV

ZRASLI SO MI NOVI STALNI ZOBJE

5 LET

OBISKUJEM ŠOLO

RAZMISLI V čem se sedanjost razlikuje od preteklosti?

lefak 0, te

PONOVI 1. Kaj je časovni trak? 2. Kaj raziskuje zgodovinar? 3. Kaj si lahko ogledamo v muzejih?

Oseba, ki proučuje dogajanje v preteklosti ljudi, se imenuje zgodovinar.

od njegovega do danes.

4. Iz preteklosti so se ohranili številni predmeti. A. Dopolni miselni vzorec.

60 34

Zgodovinar raziskuje preteklost

. .

Teh dogodkov ne moremo več

/51

Neverjetno! Kakšni so bili nekoč avtomobili!

Vse, kar se je zgodilo v času, ki je minil, imenujemo

2. Vsak dogodek, ki poteka danes, je povezan z nekim dogodkom, ki se je že zgodil v preteklosti. A. Navedenim dogodkom v sedanjosti dopiši dogodke v preteklosti, s katerimi so po tvojem mnenju povezani.

Ljudje so vedno pripovedovali in opisovali dogodke, ki so jih doživeli ali so se zgodili njihovim prednikom. Tako se je razvilo raziskovanje preteklosti človeka od njegovega nastanka do danes. Oseba, ki proučuje dogajanje v preteklosti ljudi, se imenuje zgodovinar. Arheolog pa preučuje materialne ostanke iz daljne človeške preteklosti, ko še ni bilo zapisov (posode, orodje, orožje, nakit, okostje …).

Danes bomo skupaj spoznali naslednje pojme: ` preteklost, ` časovni trak, ` zgodovinar, ` arheolog, ` muzej.

NAUČIL SE BOM ŠE NEKAJ NOVEGA!

NEKAJ PA O TEM ŽE VEM! 1. Kljub temu da imaš šele 10 let, si v svojem življenju že marsikaj doživel/a! A. Dogodke, navedene desno, uvrsti v trak svojega življenja. Pri tem upoštevaj tudi njihovo trajanje (začetek in konec).

Kaj dela zgodovinar

Kako so ljudje nekoč živeli? Kako so nekoč lahko živeli brez televizije in brez avtomobilov? Ljudi je vedno zanimalo, kakšno je bilo življenje nekoč.

iščejo Arheologi na površju sledove preteklosti.

1 Kaj se je dogajalo nekoč

IMAM DOMAČO ŽIVAL

prva človeška bivališča

prve velike stavbe

velike zgradbe za prireditve

ZGODOVINAR

gradovi

mesta

prvi avtomobil

prvo letalo

računalnik OBISKUJEM VRTEC

časovni trak

Čas, ki je minil

Dogodke iz preteklosti lahko prikažemo tako, da jih zapišemo enega za drugim, kakor so si sledili. Takšen prikaz imenujemo časovni trak.

Čas, v katerem živimo, imenujemo sedanjost. Vendar je vsak današnji dogodek povezan z nekim dogodkom, ki se je že zgodil. Da lahko danes obiskuješ četrti razred, si moral najprej zaključiti tretji razred. Od takrat, ko se je pojavil človek, je minilo že veliko časa. Kar nekaj milijonov let! Zgodilo se je veliko dogodkov. Vendar teh dogodkov ne moremo več ponoviti. Minili so in se ne bodo več ponovili. Vse, kar se je zgodilo v času, ki je minil, imenujemo preteklost. Jutri se bodo zgodili novi dogodki. Čas, ki bo šele prišel, imenujemo prihodnost.

Preteklost je vse, kar se je zgodilo v času, ki je minil.

Kaj si lahko ogledamo v muzejih

10 LET

Muzej je ustanova, v kateri zbirajo, urejajo in razstavljajo predmete iz preteklosti. Razstavljeni predmeti so lahko različni zapisi, slike, zvočni posnetki ali drugi predmeti. Vsi ti predmeti predstavljajo sledove preteklosti posameznih krajev, pokrajin, dogodkov ali oseb. Poznamo različne vrste muzejev: • osrednji muzej našega naroda in države (nacionalni muzej), • pokrajinske, krajevne in mestne muzeje, • muzeje različnih dejavnosti (tehniški muzej, čebelarski muzej, rudarski muzej …), • muzeje na prostem ...

Muzej je ustanova, v kateri zbirajo, urejajo in razstavljajo predmete iz preteklosti.

ARHEOLOG

C. Si že kdaj obiskal/a katero od teh ustanov? Opiši jo: kaj si videl/a, kako so bili predmeti razstavljeni …

Kakšne ostanke preteklosti preučuje?

IMAM HOBI ZA PONOVITEV PA ENA PESMICA!

B. Med spodaj naštetimi dogodki in pojmi obkroži tiste, ki jih preučuje zgodovinar.

IGRANJE S PLIŠASTIMI IGRAČAMI

PRAVLJICE BEREM

SAM

NASTANEK ZEMLJE ŽIVLJENJE NA GRADU

NASTANEK ČLOVEKA

S tem, kar si se danes naučil/a, je povezana tale pesmica. O čem pripoveduje, lahko ugotoviš s pomočjo nalepke na zadnji strani delovnega zvezka.

IZUMRTJE DINOZAVROV

BIVALIŠČA PRVIH LJUDI

Enkrat, enkrat, enkrat je bil en majhen škrat. Enkrat, enkrat, enkrat je bil en škrat. Imel je dolgo bradico, vsa siva je bila. Na hrbtu je nosil krošnjico, je polna b'la zlata. Ti praviš, da ga ni bilo, dokazov da še ni.

VESOLJE

C. Nekateri ljudje arheologe imenujejo tudi »žličkarji«. Razmisli, zakaj.

! V muzejih si ogledamo različne muzejske predmete.

Zapis dogodkov enega za drugim, kakor so si sledili, imenujemo .

IZ ŠOLSKE TORBE • • • • • •

• • • • • • • • • • •

Za uvod učenci rešijo 1. nalogo v delovnem zvezku (str. 82) in v dvojicah primerjajo svoje rešitve. Čas, ki je minil Učitelj vodi razgovor: Kaj ste počeli včeraj?; Ali lahko spremenite včerajšnje dogodke?; Kaj počnete sedaj?; Ali veste, kaj se vam bo zgodilo jutri? Učitelj razloži pojme preteklost, sedanjost in prihodnost. Učenci rešijo 2. nalogo v delovnem zvezku (str. 83). Učitelj z razgovorom preveri njihove rešitve. Učenci s pomočjo opisa fotografij v učbeniku (str. 48, 49) poskušajo ugotoviti, kaj prikazujemo s časovnim trakom. Učitelj razloži, da so ene vrste časovnega traku že izdelali, ko so rešili 1. nalogo v delovnem zvezku. Učenci s pomočjo knjižnega gradiva (slikovni zgodovinski Atlas, Zgodovinski atlas za otroke) ugotovijo, katero obdobje ponazarjajo fotografije na časovnem traku. Kaj dela zgodovinar Učitelj s pomočjo fotografije v učbeniku (str. 49, zgoraj) vodi razgovor: Kaj počnejo ljudje na sliki?; Kakšne pripomočke uporabljajo? Učitelj ob 3. nalogi v delovnem zvezku (str. 83) razloži pojma zgodovinar in arheolog. Učenci rešijo preostali del naloge in v parih primerjajo svoje rešitve. Kaj si lahko ogledamo v muzejih Učitelj s pomočjo fotografije v učbeniku (str. 49) vodi razgovor: Kaj je prikazano na fotografiji?; Kaj je razstavljeno?; Kdor je bil v muzeju naj ga opiše?; Kaj vse je lahko razstavljeno v muzejih? Učitelj razloži, katere vrste muzejev poznamo. Učitelj naj podkrepi razlago s primeri muzejev iz domačega kraja ali bližnje okolice. Učenci rešijo 4. nalogo v delovnem zvezku (str. 84) in primerjajo svoje odgovore. Učenci za ponovitev snovi odgovorijo na vprašanja v učbeniku (str. 49). Učenci s pomočjo učbenika (str. 48, 49) dopolnijo besedilo v zelenem okvirju v delovnem zvezku (rubrika naučil se boš še nekaj novega) (str. 82, 83, 84). Učenci preberejo pesmico v delovnem zvezku (str. 84) in prilepijo ustrezno nalepko.

BODIMO USTVARJALNI •

•

vsak učenec naj izdela svoj časovni trak od rojstva do danes. vanj naj vpiše po njegovem mnenju najbolj pomembne dogodke v časovnem zaporedju ter jim doda fotografije, ki jih prinese od doma. Učenci naj predstavijo časovni trak ter ga primerjajo z ostalimi: Ali so izbrali enake dogodke?; Kako natančno so opisali dogodke oz. kako podrobno so zapisali zaporedje dogodkov?

•

Učenci se postavijo v vlogo zgodovinarja, ki bi želel čim več izvedeti o tem, kakšno je bilo življenje v preteklosti v njegovem domačem kraju. Učenci naj napišejo čim več vprašanj na to temo. Učenci svoja vprašanja primerjajo med seboj.

•

Učenci v dvojicah, s pomočjo spletnih strani poiščejo, kje potekajo arheološka izkopavanja v sloveniji, katera so najbolj znana arheološka najdišča pri nas in kaj so tam odkrili. Učenci izdelajo zemljevid arheoloških najdišč v sloveniji.

•

Učenci v dvojicah ali skupinah s pomočjo spletnih strani pripravijo referat o izbrani vrsti muzeja na konkretnem primeru (npr. nacionalni, pokrajinski, krajevni, tehniški, čebelarski, rudarski muzej …). najbolje, če si izberejo muzej iz domačega kraja ali bližnje okolice. skupine ali dvojice predstavijo opisan muzej.

•

MLADI RAZISKOVALEC • •

•

Učenci obiščejo lokalni muzej ali muzej v najbližjem kraju ter ga predstavijo. Učenci si pri opisu muzeja lahko pomagajo z naslednjimi vprašanji, ki jim jih pripravi učitelj na delovnem listu: - Za katero vrsto muzeja gre? Razloži. - Kateri predmeti so razstavljeni v muzeju? - Katero obdobje zajema muzejska zbirka predmetov? - Od kod so dobili predmete? - Kako so ohranjeni predmeti? - Kako je potrebno skrbeti za ohranjanje predmetov? - Kakšno vrednost imajo razstavljeni predmeti? - Kdo je kustos in kakšna je njegova naloga? - Kdo je restavrator in kaj počne? - na koncu naj dodajo tri svoja vprašanja. na koncu naj povzamejo ugotovitev ter izdelajo skupen plakat.

BELEŽKA

2 Kulturna dediščina UČBENIK

DELOVNI ZVEZEK

2 Kulturna dediščina

PONOVI 1. Kaj je kulturna dediščina? 2. Naštej sledove preteklosti. 3. Kaj dela etnolog?

Primeri kulturne dediščine:

Zaradi sledov preteklosti vemo, da so ljudje nekoč živeli drugače. Naselja in naravno okolje so bili drugačni kot so danes.

RAZMISLI Katera pričevanja o dediščini bi lahko našel v domačem kraju? Naredi njihov seznam.

Danes bomo skupaj spoznali naslednje pojme: ` kulturna dediščina, ` etnolog. hiše v vaseh ali mestih grad Žan, ali veš, da je grad ostanek iz preteklosti?

Ljudje, ki so nekoč živeli, so nam zapustili sledove v različnih oblikah, na primer stavbe, različne predmete, zapise … Najrazličnejša pričevanja o ljudeh, njihovih kulturah in njihovem življenju nekoč, ki imajo izjemno vrednost za posamezen narod, imenujemo kulturna dediščina. Imamo tudi dediščino domačega kraja in pokrajine, družinsko in osebno dediščino. Pričevanja o dediščini domačega kraja in pokrajine so zapisana v knjigah. Dediščina je ohranjena na različne načine: • v delu in življenju znamenitih ljudi, • v muzejih in njihovih zbirkah, • v različnih kulturnih spomenikih (gradovi, cerkve, znamenja, kipi, različne stavbe …), • v šegah in navadah, • v plesih, glasbi in pesmih …

Pričevanja o ljudeh, njihovih kulturah in njihovem življenju nekoč, ki imajo izjemno vrednost za posamezen narod, imenujemo kulturna dediščina.

5. K preučevanju preteklosti sodi tudi preučevanje vsakdanjega načina življenja ljudi v preteklosti. A. S pomočjo slike navedi štiri primere, ki jih štejemo pod vsakdanji način življenja ljudi.

3. Dediščina je ohranjena na različne načine. A. K vsaki sliki dopiši, katero obliko kulturne dediščine prikazuje.

NEKAJ PA O TEM ŽE VEM!

Med vsakdanji način življenja ljudi štejemo:

1. Ker imaš za seboj že 9/10 let, si zagotovo ustvaril/a že nekaj sledov preteklosti. A. Pobrskaj po svoji sobi in poišči sledove, ki si jih ustvaril/a. Nariši jih pet. B. Obkroži tista dva, ki sta ti posebej pomembna. Pojasni, zakaj si ju izbral/a.

KAJ JE TO? Kulturni spomenik – objekt ali območje kulturne dediščine, ki s svojo izjemnostjo posebej izstopa Listina – pomemben pisni dokument

•

B. Razmisli, kaj je skupnega vsem navedenim oblikam.

Vem. Vem pa tudi, da nama lahko pove veliko o tem, kako so ljudje nekoč živeli.

Kulturna dediščina

Med kulturno dediščino se uvrščajo tudi znanja, povezana s pripravito jedi. Med njimi je tudi potica, ki je najbolj prepoznavna slovenska sladica.

2 Kulturna dediščina

4. Med kulturne spomenike štejemo tudi številne stavbe. A. Oglej si stavbo na sliki in jo poimenuj. B. Ali danes še obstaja takšna stavba v tvojem domačem kraju ali njegovi bližini? Ali še deluje? C. Zamisli si, da si zgodovinar/ka. V kvadratke ob sliki zapiši vprašanja, ki bi jih postavil/a ob preučevanju te stavbe. V pomoč smo ti zapisali odgovore.

kozolec

listine, stare fotograﬁje, slike in drugo zapisano gradivo

(ob reki)

stavba, ki ima velik zgodovinski ali tehnični pomen

B. Zgornja slika prikazuje kmečko življenje pred 1000 leti. Kratko opiši življenje kmetov, kot ga prikazuje slika.

(na kolo z loputami)

NAUČIL SE BOM ŠE NEKAJ NOVEGA!

Ljudje, ki so nekoč živeli, so nam zapustili

različnih oblikah. Sledove o ljudeh, njihovih kulturah in življenju nekoč, ki imajo posebno

Strokovnjak, ki raziskuje vsakdanji način življenja človeka, se imenuje .

dediščina.

vrednost za posamezen narod, imenujemo

arheološki park

ZA PONOVITEV PA ENA PESMICA! 2. Navedene pojme uvrščamo med dediščino, nekatere med naravno, druge pa med kulturno. A. Z rdečo barvico pobarvaj pojme, ki sodijo med naravno dediščino. B. Z zeleno barvico pobarvaj pojme, ki sodijo med kulturno dediščino.

bivalni prostori

BOLNICA FRANJA

KOZOLEC

ČLOVEŠKA RIBICA

(za pogon mlinskih kamnov, žag, nakoval v kovaških delavnicah)

S tem, kar si se danes naučil/a, je povezana tale pesmica. O čem pripoveduje, lahko ugotoviš s pomočjo nalepke na zadnji strani delovnega zvezka. (okoli 1000 let)

Kakšna zlikana kočija na dvorišče k nam zavija? Je v njej kralj ali kraljica? Car z ministri? Cesarica? Kje so paži in spletične, če sedijo v njej kraljične? Je odjezdil princ na lov in zdaj pelje plen domov? Ali pa se vrača s plesa kakšna pravljična princesa?

Kdo je etnolog Kulturo in vsakdanji način življenja človeka raziskuje posebna veda, ki se imenuje etnologija. Strokovnjak, ki raziskuje vsakdanji način življenja ljudi, pa se imenuje etnolog.

stavbe, namenjene verskim obredom (cerkve)

POSTOJNSKA JAMA

KRANJSKA ČEBELA

LJUBLJANSKI GRAD

STARA FOTOGRAFIJA

CERKEV V NAŠEM KRAJU ŠKOCJANSKE JAME 85

IZ ŠOLSKE TORBE • • •

• • •

• • • • • • • • •

Kot uvod v temo o kulturni dediščini, rešijo učenci 1. nalogo v delovnem zvezku (str. 85). Učenci med seboj primerjajo svoje rešitve. Kulturna dediščina Učitelj s pomočjo fotografij v učbeniku (str. 50, 51) vodi razgovor: Kaj je prikazano na fotografijah?; Ali lahko iz fotografij ugotoviš, kdaj so nastali objekti/predmeti?; Kdo jih je zapustil?; Kaj nam povedo objekti/predmeti o življenju ljudi nekoč?; Kaj nam povedo o kulturi na Slovenskem?; Kakšen pomen imajo za Slovenijo?; Kako ohranjamo in varujemo kulturno dediščino?; Ali poleg priprave potice, poznaš še kakšno jed, katere pripravo lahko uvrstimo med kulturno dediščino? Učitelj razloži, katere vrste dediščine poznamo. Primeri kulturne dediščine: Učitelj predvaja učencem odlomek iz dokumentarnega filma mojstrovine slovenije ali jim pokaže knjigo, kjer poiščejo in naštejejo najbolj prepoznavno kulturno dediščino iz domačega kraja ali bližnje okolice. Učenci ponovijo, kaj je naravna dediščina in rešijo 2. nalogo v delovnem zvezku (str. 85). Učitelj s pomočjo fotografij v učbeniku (str. 50, 51) in delovnem zvezku (str. 86) razloži na kakšen način se kulturna dediščina ohranjena. Učitelj predvaja posnetek ljudskega plesa ali pesmi iz domačega kraja, ki jo poskušajo učenci posnemati. Učenci rešijo 3., 4. in 5. nalogo v delovnem zvezku (str. 86, 87). Učitelj z razgovorom preveri njihove odgovore. Kdo je etnolog Učitelj razloži, kdo je etnolog in kaj počne. Učenci primerjajo delo etnologa in zgodovinarja. Učenci za ponovitev snovi odgovorijo na vprašanja v učbeniku (str. 51). Učenci s pomočjo učbenika (str. 50, 51) dopolnijo besedilo v zelenem okvirju v delovnem zvezku (rubrika naučil se boš še nekaj novega) (str. 85, 87). Učenci preberejo pesmico v delovnem zvezku (str. 87) in prilepijo ustrezno nalepko.

BODIMO USTVARJALNI •

• • • • •

• •

Učitelj razdeli učence v dve skupini, ki izdelata plakat o kulturni dediščini domačega kraja. ena skupina predstavi materialno (kdaj je nastal, komu je namenjen, kaj predstavlja, kako je ohranjen, kako bi ga ohranili), druga nematerialno kulturno dediščino. Učenci, ki izdelujejo plakat o materialni kulturni dediščini, izdelajo tudi maketo (iz papirja, kartona, lesa ipd.). skupina, ki se ukvarja z nematerialno kulturno dediščino, pa poišče tipičen ljudski ples ali pesem, ki naj ga/jo zaplešejo oz. zapojejo. Pri delu si lahko pomagajo s knjižnim gradivom in spletnimi stranmi. Za dodatne informacije lahko povprašajo tudi stare starše, sorodnike ali ostale domačine. Učenci predstavijo svoje plakate. Učenci od doma prinesejo recepte jedi iz domačega kraja ali slovenije, ki so tako tipične, da so postale del kulturne dediščine. Recepte naj prinesejo uro prej, da se bodo skupaj odločili, katero jed bodo pripravili. Učitelj preskrbi sestavine, učenci pa pripravijo tipično jed, ki jo lahko npr. v šolski kuhinji tudi spečejo ali skuhajo. Kdor zna lahko pokaže tudi kakšno drugo spretnost npr. pletenje čipke, igranje na stare instrumente, izdelovanje belokranjskih pisanic, pletenje košar ipd.

MLADI RAZISKOVALEC • • •

•

Učenci raziščejo kulturno dediščino domačega kraja. Pred odhodom na teren naj v knjižnici ali na spletu poiščejo čim več informacij o kulturni dediščini, ki si jo bodo ogledali. Učenci skušajo na terenu preveriti informacije, ki so jih pridobili. nato izdelajo plakat ali referat, ki predstavlja povzetek terenskega in kabinetnega (iskanja informacij v knjižnici) dela. v kraju, kjer je veliko primerov kulturne dediščine, naj učenci po skupinah predstavijo najbolj tipične primere. na sprehodu po mestu na zemljevid, ki ga pripravi učitelj, vnašajo kulturne znamenitosti. Učenci obiščejo izdelovalca košar, čipkarico, lončarja, izdelovalca komatov, harmonik ipd., ki jim prikaže postopek izdelave. lahko obiščejo etnologa, ki jim predstavi svoje delo, kulturo in vsakdanji način življenja iz domačih krajev.

BELEŽKA

3 Promet nekoč in danes UČBENIK 3 Promet nekoč in danes Ljudje potujemo zaradi potrebe ali pa zabave. Na obisk ali na izlet se zapeljemo z avtomobilom, v zelo oddaljene kraje pa z letalom. Vendar ni bilo vedno tako. Danes bomo skupaj spoznali naslednje pojme: ` promet, ` potniški in tovorni promet, ` cestno in železniško omrežje, ` pristanišče, ` letališče.

RAZMISLI Brez avtomobilov danes ne znamo živeti. Zakaj tako zelo potrebujemo avtomobile?

Poglej, Eva, takšne so bile prave lokomotive!

Kako se kadi iz dimnika!

Ljudje so že v preteklosti potovali v bližnje in oddaljene kraje. Potovanje, premikanje ali pošiljanje blaga, tovora in ljudi imenujemo promet. Promet je najprej potekal po kopnem (ceste) in vodnih poteh (reke, morje). • Potniški promet je prevažanje ljudi z enega kraja na drugega. • Tovorni promet je prevažanje blaga in tovora.

3. Izpolni časovni trak razvoja prometa na kopnem v preteklosti tako, da napišeš: A ime prevoznega sredstva; B ali je služil prevozu tovora ali ljudi; C ali ga uporabljamo še danes.

4. Pojasni pojma:

Cestno omrežje

NEKAJ PA O TEM ŽE VEM! 1. Pomisli na vaš zadnji družinski izlet. Opiši ga: kam in kako ste odpotovali, katere kraje ste videli, kakšno prtljago ste vzeli s seboj … A. Pobarvaj najbolj pogosto prevozno sredstvo danes. B. Na črte ob strani zapiši tri značilnosti tega prevoznega sredstva.

Železniško omrežje

Obkroži tisto omrežje, ki ga prikazuje slika.

Pred 200 leti so ljudje izumili lokomotivo in vlak. Zaradi železniških prog so zgradili številne predore in mostove. Prevoz blaga in ljudi je postal hitrejši in cenejši. Ljudje so potovali bolj pogosto, bolj množično in v bolj oddaljene kraje. Množica železniških prog je tvorila železniško omrežje.

5. Že od nekdaj so ljudje pluli po rekah in morjih. Opiši razlike in podobnosti med ladjami v preteklosti in današnjimi tovornimi ladjami.

A. B. C. NAUČIL SE BOM ŠE NEKAJ NOVEGA!

Ladje in pristanišča Ob rekah in na obalah morja so ljudje najprej uporabljali preproste čolne. Prve ladje so ljudje poganjali z vesli. Ladje, imenovane jadrnice, so plule z jadri, ki so izkoriščala moč vetra. Če je bilo vetra premalo, so ladje obstale. Danes ladje poganjajo motorji. Velike tovorne ladje prevažajo blago po vsem svetu. Ladje pristajajo v posebnem kraju, kjer raztovorijo ljudi in tovor. Imenujemo ga pristanišče.

nekoč – jadrnica

Ljudje so najprej potovali peš. Ko so začeli uporabljati vozove, so zgradili številne ceste. Množica cest je tvorila cestno omrežje. Trgovci, obrtniki in uradniki so potovali zaradi posla. Mnogi ljudje so potovali, ker so se selili. Pred 150 leti so ljudje potovali s kočijami. Danes potujemo po cestah z avtomobili. Tovor so ljudje po cestah najprej prenašali s pomočjo konjev. Kasneje so ga naložili na vozove, ki so jih vlekli konji. Danes tovor prevažajo tovornjaki, ki nam dnevno pripeljejo blago iz oddaljenih krajev.

(prevoz tovora) in

Letala in letališča

A. promet

promet (prevoz ljudi).

RAZLIKE

PODOBNOSTI

2. Ljudje so že v preteklosti potovali v bližnje in oddaljene kraje. A. Razmisli, zakaj so ljudje potovali v preteklosti. V pomoč ti je zapis ob strani. A.

• TRGOVCI

Prvič so z letali ljudje uspešno poleteli pred 100 leti. Danes letala omogočajo potovanje mnogim ljudem dnevno na vse strani neba. Letala pristajajo na posebnih krajih, ki jih imenujemo letališča.

Potovanje, premikanje ali pošiljanje tovora ali ljudi imenujemo . Ločimo

danes – tovorna ladja

Potovanje, premikanje ali pošiljanje blaga, tovora in ljudi imenujemo promet.

Prve ceste

Po rekah so ljudje potovali s čolni in ladjami.

3 Promet – nekoč in danes

Železniški promet

Promet

Za prevoz ljudi in tovora so najprej uporabljali vozove.

DELOVNI ZVEZEK PONOVI 1. Kaj je promet? 2. Po čem se razlikujeta potniški in tovorni promet? 3. Primerjaj pristanišče in letališče. V čem sta si podobni?

• CESARJI IN KRALJI

»Promet je bil pred 1000 leti zelo živahen. Potovali so trgovci, diplomati, cesarji in kralji s svojim spremstvom, cerkveni predstavniki, plemiči, pridigarji, romarji, vojaki, potujoči rokodelci.«

ZA PONOVITEV PA ENA UGANKA!

S tem, kar si se danes naučil/a, je povezana tale uganka. O čem pripoveduje, lahko ugotoviš s pomočjo nalepke na zadnji strani delovnega zvezka. Kroži, jadra preko mest, ni mu treba gladkih cest, nad gorami, nad vodo lahka krila nas neso.

• ROMARJI A. • ROKODELCI

B. C.

IZ ŠOLSKE TORBE • • •

• • • •

• •

• • • • • •

• • •

na začetku učenci opišejo, kako je potekal njihov zadnji družinski izlet (glej 1. nalogo v delovnem zvezku, str. 88). Promet Učitelj s pomočjo fotografij v učbeniku (str. 52, 53) vodi razgovor o oblikah prometa nekoč in danes: Katera prevozna sredstva so najprej potrebovali?; Kje so potovali?; Katera prevozna sredstva uporabljamo danes?; Kaj so prevažali nekoč in kaj danes; Katera prevozna sredstva iz zgodovine uporabljamo še danes? Učenci rešijo 2. in 3. nalogo v delovnem zvezku (str. 88, 89). Učitelj z razgovorom preveri rešitve učencev. Učitelj in učenci izdelajo miselni vzorec z naslovom vrste prometa, ki ga ob razlagi in razgovoru dopolnjujejo. Prve ceste Učitelj s pomočjo slikovnega gradiva (npr. voz, kočija, kolo, avtomobil) vodi razgovor o cestnem prometu: Kako so ljudje sprva potovali?; Zaradi česa so potovali?; Kako potujemo danes?; Kdo je prvi začel graditi ceste?; Primerjaj ceste nekoč in danes.; Kako je potekal prenos tovora nekoč in danes?; Kakšne so prednosti oz. slabosti razvoja cestnega prometa? Železniški promet Učitelj s pomočjo fotografije v učbeniku (str. 53) vodi razgovor o železniškem prometu: Primerjaj vlak nekoč in danes.; Kje potekajo železniške proge?; Kakšne so prednosti oz. slabosti železniškega prometa v primerjavi s cestnim? Učenci rešijo 4. nalogo v delovnem zvezku (str. 90). Učitelj preveri njihove rešitve. Ladje in pristanišča Učitelj s pomočjo fotografij v učbeniku (str. 52, 53) vodi razgovor o vodnem prometu: Primerjaj prevozna sredstva na slikah.; Kako se imenuje kraj, kjer so zasidrane ladje? Učenci rešijo 5. nalogo v delovnem zvezku (str. 90). Letala in letališča Učitelj s pomočjo slikovnega gradiva (npr. prvi polet edvarda Rusjana) ter fotografije v učbeniku (str. 53) vodi razgovor: Opiši fotografijo v učbeniku.; Primerjaj letala med seboj.; Kaj so prednosti in slabosti letalskega prometa? Učenci za ponovitev snovi odgovorijo na vprašanja v učbeniku (str. 53). Učenci s pomočjo učbenika (str. 52, 53) dopolnijo besedilo v zelenem okvirju v delovnem zvezku (rubrika naučil se boš še nekaj novega) (str. 88). Učenci preberejo uganko v delovnem zvezku (str. 90) in prilepijo ustrezno nalepko.

BODIMO USTVARJALNI • •

• •

•

Učitelj razdeli učence v štiri skupine, ki izdelajo plakat o cestnem, železniškem, vodnem in zračnem prometu. Učenci s pomočjo knjižnega gradiva in spletnih strani izdelajo plakat, na katerem v obliki časovnega traku prikažejo razvoj izbrane vrste prometa. Ob tem dodajo še njegove prednosti in slabosti. vsaka skupine poišče in označi na zemljevidu slovenije tudi npr. slovenska cestna vozlišča oz. najbolj prometne ceste, železniška vozlišča, pristanišče, letališča. Učenci izdelajo skupen zemljevid, kamor vrišejo najbolj prometne in najbolj pomembne cestne povezave v sloveniji, železniška vozlišča, letališča in pristanišče. na podlagi zemljevida ugotovijo, kateri kraji so najpomembnejša prometna vozlišča pri nas. vsi učenci posamezne skupine naj izdelajo iz različnih materialov (npr. papirja, lesa, gline, plastelina, kartona) maketo prevoznega sredstva, ki bi jo predlagali izdelovalcu npr. avtomobilov, avtobusov, letal, ladij, vlakov. Ob tem naj poleg izvirne oblike upoštevajo uporabno in okoljevarstveno komponento. skupine predstavijo plakate, učenci pa svoje makete, ki jih razstavijo.

MLADI RAZISKOVALEC • •

Učenci ob sprehodu po mestu ugotovijo, katera vrsta prometa prevladuje v njihovem domačem kraju in zakaj. Učenci obiščejo železniško postajo in jo opišejo. Pri opisu si lahko pomagajo z naslednjimi vprašanji: - Opiši osnovne sestavne dele vlaka. - Opiši železniško postajo (iz katerih prostorov je sestavljena). - Kakšno delo opravlja strojevodja? - Kdo je kondukter? - Katerega tovora največ prepeljejo?

•

Poleg železniške postaje lahko obiščejo tudi avtobusno postajo, letališče ali pristanišče.

•

Poleg obiska oz. ogleda katere od postaj predlagamo vožnjo z več kot 100 let starim muzejskim vlakom slovenskih železnic po Bohinjski progi. vse dodatne informacije o programu vožnje, odhodih in rezervacijah lahko preberete na spletni strani: http://www.slo-zeleznice.si/sl/potniki/ na-izlet/muzejski-vlak/z-muzejskim-vlakom-po-bohinjski-progi. na izletu lahko poleg tem iz prometa zajamejo oz. ponovijo tudi druge teme, ki so jih obravnavali tekom šolskega leta: npr. ljudje smo različni, pravila, šege in navade krajev, kamor se peljejo z vlakom, orientacijo, varnost v prometu, lego krajev, dejavnosti, naravne značilnosti, vasi, mesta, spremembe v pokrajini, kulturno in naravno dediščino. Učenci na koncu pripravijo predstavitev poti, ki jo opremijo z zemljevidom, opisom krajev (vključijo zgoraj navedene teme) in svojimi fotografijami.

•

4 Otroštvo in šola – nekoč in danes UČBENIK

DELOVNI ZVEZEK 4 Otroštvo in šola – nekoč in danes

4 Otroštvo in šola - nekoč in danes

A. Kakšne pripomočke imajo učenci na klopi?

Eva, a veš, da nekoč ni bilo računalnikov!

Ja, pa mobitelov tudi ne!

Kako so nekoč preživljali otroštvo Otroštvo je tisti čas v našem življenju, ko smo otroci. Danes se otroci veliko igrajo. Preživljanje otroštva nekoč je bilo odvisno od bogastva družine in spola otroka. Mnogi otroci so umrli že pri porodu ali ko so bili še čisto majhni. Večina otrok je zelo zgodaj začela delati. Pomagali so staršem pri njihovem delu. Seveda so se otroci tudi nekoč igrali. Poznali so igrače iz različnih posušenih poljskih pridelkov, blaga in žgane gline.

Otroštvo je tisti čas, ko smo otroci. Večina otrok je nekoč zelo zgodaj začela delati.

Ali so otroci hodili v vrtec in šolo Nekoč vrtci in šole, kot jih poznamo danes, niso obstajali. Revni starši so svoje otroke vzeli s seboj v delavnice ali na polje. Že zelo zgodaj so ti otroci morali pomagati pri delu.

A. Kaj ste se učili v vrtcu?

PONOVI 1. Kako so se otroci nekoč igrali? 2. Kaj so se nekoč otroci naučili v šoli? 3. Kaj je obvezno šolanje?

V bogatih družinah so za otroke poleg matere skrbeli služabniki ali najeti učitelji. V šole so hodili le dečki. Učili so se pisati, brati, peti, igrati instrumente in telovaditi. Deklice so se doma naučile gospodinjskih del.

Življenje v preteklosti upodabljajo številne slike.

1. Preden si začel/a obiskovati šolo, si obiskoval/a vrtec.

otroci Tudi nekoč so se učili igrati na glasbila.

Danes bomo skupaj spoznali naslednje pojme: ` otroštvo, ` obvezno šolanje.

B. Kaj se učite v šoli?

6. Učiteljico ali svoje starše povprašaj o preteklosti šole, ki jo obiskuješ. A. Kdaj je bila šola ustanovljena? C. Ali v prostem času kdaj pomagaš staršem pri delu doma?

KAJ JE TO? Služabnik – človek, ki služi ali pomaga drugemu človeku pri hišnih delih

Č. Kdaj in s kom se najraje igraš?

C. Kako je potekal pouk na šoli, ki so jo obiskovali tvoji starši?

NAUČIL SE BOM ŠE NEKAJ NOVEGA! Č. Koliko otrok šolo obiskuje danes?

2. Oglej si sliko, preberi pisni vir ter odgovori na vprašanji. A. Ugotovi, kako so nekoč revni otroci preživljali otroštvo.

Pred 250 leti so v Evropi spoznali, da je izobrazba pomembna. V šolah so začeli poučevati izobraženi učitelji, ki so za svoje delo prejemali plačilo. Pred 200 leti je bilo uvedeno obvezno šolanje za vse otroke. Otroci so morali šolo obiskovati vsaj eno leto. Otroci so lahko obiskovali tudi srednjo šolo. Nato so lahko študij nadaljevali na univerzi. Zaradi obveznega šolanja se je povečalo število šol. Znanje je postalo zelo pomembno. Izboljšala se je opremljenost šol. Število učencev v razredih je bilo zelo veliko, včasih tudi do sto. Sčasoma je šole obiskovalo tudi vse več deklet.

B. Po kom nosi ime? Zakaj? C. Kako so se morali obnašati učenci pri pouku?

Nekoč vrtci in šole, kot jih poznamo danes, niso obstajali.

Obvezno šolanje pomeni, da morajo vsi otroci obiskovati šolo. Zaradi obveznega šolanja se je povečalo število šol in pomen znanja.

B. Kaj drži učiteljica v rokah?

RAZMISLI Zakaj je danes potrebno hoditi v šolo?

Obvezno šolanje

5. Pred 90 leti so se učenci takole fotograﬁrali v razredu. Navedi podobnosti, ki jih lahko opaziš v razredu še danes.

3. Oglej si sliko pouka pred 120 leti in odgovori na vprašanja.

NEKAJ PA O TEM ŽE VEM!

Danes vsi otroci najprej obiskujejo vrtec. Potem obiskujejo šolo. Preživljanje otroštva nekoč pa je bilo odvisno od pomembnosti družine in spola otroka.

Vrtci in šole, kot jih poznamo danes, v preteklosti

D. Tu prilepi sliko tvoje šole.

obstajali. Že zelo zgodaj so otroci iz revnih družin morali staršem pri delu. V šole so nekoč hodili le Jaz prevbogo

revno srôte /.../

Osmi let še nisem melo, dali so me stariši, da vreteno tu obračam, Ino predem cele dni.

B. Od česa je bilo odvisno, kako so nekoč otroci preživljali otroštvo?

ZA PONOVITEV PA ENA PESMICA! 4. Danes je obiskovanje šole obvezno za vse otroke. A. Razloži pojem OBVEZNO ŠOLANJE.

S tem, kar si se danes naučil/a, je povezana tale pesmica. O čem pripoveduje, lahko ugotoviš s pomočjo nalepke na zadnji strani delovnega zvezka.

(odlomek iz pesmi Vbogi otrok b' M. Slomška, objavljena fábrkah, A. v Drobtinicah 1846)

Tam v mestu, tam v belem blizu Krke, učila je učiteljica črke, in riba, ribe, ribi, o ribi, z ribo, fantička Amorja, imel je glavo iz marmorja, le smejal se je z bradico dvogibo.

B. Pomisli, kakšen pomen je imela uvedba obveznega šolanja.

Preživljanje otroštva je bilo nekoč odvisno od

družine

(Dragotin Kete)

Otroci v šoli pred 150 leti.

otroka. 91

IZ ŠOLSKE TORBE • • •

• • •

•

• • • • • • • •

Za uvod rešijo učenci 1. nalogo v delovnem zvezku (str. 91) in med seboj primerjajo svoje odgovore. Kako so nekoč preživljali otroštvo Učitelj s pomočjo slikovnega gradiva ali predmetov (npr. stare igrače) vodi razgovor o otroštvu nekoč in danes: Kaj počnejo otroci danes in kaj so počeli nekoč?; Od česa je bilo odvisno preživljanje otroštva?; Kako številčne so bile družine nekoč?; Kakšne igrače so uporabljali otroci nekoč in s čim se igrajo otroci danes? Učenci rešijo 2. nalogo v delovnem zvezku (str. 91). Učitelj z razgovorom preveri njihove rešitve. Ali so otroci hodili v vrtec in šolo Učitelj učencem zastavi vprašanje: Ali so otroci hodili v vrtec in šolo?; Če so, kaj so tam počeli in če niso, kaj so počeli doma? Učenci morajo nanizati čim več odgovorov, ki jih učitelj zapiše na tablo. nato učitelj razloži, kako je bilo nekoč v vrtcih oz. šolah ter podčrta pravilne odgovore. Učitelj s pomočjo fotografije v delovnem zvezku (str. 92) vodi razgovor: Opiši opremljenost učilnice in jo primerjaj z učilnico danes?; Kakšne pripomočke so uporabljali?; Kaj uporabljate danes?; Opiši učiteljico.; Kako so se morali obnašati? Učenci rešijo 3. nalogo v delovnem zvezku (str. 92). Obvezno šolanje Učitelj na tablo napiše pojem obvezno šolanje, učenci na listke napišejo asociacije na izbran pojem ter jih prilepijo na tablo. Učitelj pojem podrobneje razloži. Učenci rešijo 4., 5. in 6. nalogo v delovnem zvezku (str. 92, 93). Učitelj z razgovorom preveri rešitve učencev. Učenci za ponovitev snovi odgovorijo na vprašanja v učbeniku (str. 55). Učenci s pomočjo učbenika (str. 54, 55) dopolnijo besedilo v zelenem okvirju v delovnem zvezku (rubrika naučil se boš še nekaj novega) (str. 91, 92). Učenci preberejo pesmico v delovnem zvezku (str. 93) in prilepijo ustrezno nalepko. Učenci rešijo naloge za ponovitev snovi v delovnem zvezku (str. 94, 95).

BODIMO USTVARJALNI •

•

• •

•

Učitelj razdeli učence v štiri skupine, ki pripravijo opis šolstva na Slovenskem skozi stoletja. - 1. skupina: do leta 1848 - 2. skupina: od leta 1848 do prve svetovne vojne - 3. skupina: med vojnama - 4. skupina: po drugi svetovni vojni Učenci si pri opisu pomagajo s spletno stranjo slovenskega šolskega muzeja: http://www. ssolski-muzej.si/slo/, kjer pod ikono Razstave najdejo rubriko šolstvo na slovenskem skozi stoletja (do leta 1991). Poleg spletnih strani lahko uporabijo tudi knjižno gradivo. vsaka skupina predstavi glavne značilnosti razvoja šolstva za posamezno obdobje. skupaj izdelajo časovni trak, ki ga dopolnijo z zgodovino šole, ki jo obiskujejo. Učitelj priskrbi knjižno gradivo in stare fotografije. časovni trak razstavijo v avli šole ali na šolskem hodniku ob praznovanju dneva šole. vsak učence naj napiše pesem npr. o otroštvu, šoli, igri. Učitelj izbere najboljše, ki svojo pesem predstavijo. vse izdelke učitelj zbere in objavi kot knjižno izdajo.

MLADI RAZISKOVALEC •

Učenci obiščejo šolski muzej v ljubljani (http://www.ssolski-muzej.si/slo/), kjer si poleg stalne razstave šolstvo na slovenskem skozi stoletja do 1991 lahko ogledajo tudi več tematskih razstav s področja šole in zgodovine, ki jih vsako leto pripravijo v muzeju.

•

Učenci si ogledajo posebej prirejeno učilnico iz konca 19. stoletja, kjer potekajo pedagoške dejavnosti muzeja. tako se lahko udeležijo naslednjih učnih ur: - Učna ura naših babic in dedkov iz leta 1907 – prirodopis: mačka, - Učna ura naših babic in dedkov iz leta 1930 – lepopis, - Učna ura naših babic in dedkov iz leta 1907 – lepo vedenje, - Učna ura naših babic in dedkov iz leta 1905 – računstvo, - Učna ura naših babic in dedkov iz leta 1880 v ljudski šoli – šola nekoč. v muzeju imajo pripravljene tudi delovne liste za posamezno učno uro. Poleg tega se lahko udeležijo muzejske delavnice, izdelovanja šolskega zvončka.

• • •

• •

Učenci izdelajo kratko predstavitev ogleda, in sicer časovni trak šolstva na slovenskem skozi stoletja ter naredijo primerjavo šolstva nekoč in danes (obleka, šolske potrebščine, vedenje, oprema učilnic). vse informacije o šolskem muzeju lahko preberete na spletni strani: http://www.ssolski-muzej. si/slo/. Pred obiskom preberite brošuro Pedagoška dejavnost v slovenskem šolskem muzeju: http://www.ssolski-muzej.si/files/events/5456brosurapedagoskadejavnost2009_10.pdf.

KNJIŽNA POLICA • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •

Alberto siliotti, egipt, sijaj stare civilizacije, mladinska knjiga, ljubljana, 1999. C. W Ceram, Pokopane kulture: roman arheologije, DZs, ljubljana, 1980. Dušan Kos, Gašper lambergar na viteškem turnirju, viharnik, ljubljana, 1999. erich von Däniken, spomini na prihodnost, nerešene uganke v preteklosti, mladinska knjiga, ljubljana, 1969. ernest H.J., Gombrich, Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZs in Panatal, ljubljana, 1995. eva Holz, s kočijo od Alp do morja, mladika, ljubljana, 1997. Federico lara Peinado, Kako so živeli Babilonci, Zbirka Znanje za vsakogar, eWO, ljubljana, 1994. Federico lara Peinado, Kako so živeli Feničani, Zbirka Znanje za vsakogar, eWO, ljubljana, 1994. Gerhard Herm, Feničani: škrlatni imperij antike, Cankarjeva založba, ljubljana, 1977. Ilustrirana zgodovina sveta, Cankarjeva založba, ljubljana, 1997. Ilustrirana zgodovina sveta, Didakta, Radovljica, 2005. Ilustrirana zgodovina sveta, mladinska knjiga, ljubljana, 1996. Ivan sedej, sto najlepših cerkva na slovenskem, Prešernova družba, vrba, ljubljana, 1996. Ivan sedej, sto najlepših hiš na slovenskem, Prešernova družba, ljubljana, 1989. Janez Bogataj, sto srečanj z dediščino na slovenskem, Prešernova družba, ljubljana, 1992. Jean vercoutter, Iskanje pozabljenega egipta, DZs, ljubljana, 1994. John Guy, Grki, Zbirka stare civilizacije, Grlica, ljubljana, 2006. John Guy, Rimljani, Zbirka stare civilizacije, Grlica, ljubljana, 2006. Kdaj, kje, zakaj in kako se je zgodilo, mladinska knjiga, ljubljana, 2005. Kdo je odkrival svet, Delavska enotnost, ljubljana, 1987. Kronika človeštva, mladinska knjiga, ljubljana, 1996. maja Žvanut, Od viteza do gospoda, viharnik, ljubljana, 1994. marica čerič, Pavla Karba, Bučko odkriva prazgodovino, DZs, ljubljana, 1999. marica čerič, Pavla Karba, Prve civilizacije, kot nas zanimajo, DZs, ljubljana, 1999. na kolesih in krilih, Pomurska založba, murska sobota, 1990. Oxfordova enciklopedija zgodovine I, Od pradavnine do 19. stoletja, DZs, ljubljana, 1993. Pavla Karba, marica čerič, natalija Robnik, slavica tovšak, ljubomir raziskuje s Kronosom v antični Grčiji, Zbirka Raziskujmo skupaj, DZs, ljubljana, 1999. Pavla Karba, Raziskujemo in primerjamo emono in Pompeje, DZs, ljubljana, 1999. Raquel lopez melero, Kako so živeli Grki, Zbirka Znanje za vsakogar, eWO, ljubljana, 1994. Robert morkot, stari egipt in njegova kraljestva, Cankarjeva založba, ljubljana, 2002. sandi sitar, Z vozili skozi čas, Prešernova družba, ljubljana, 1995. sarah Kochav, Izrael, sijaj svete dežele, mladinska knjiga, ljubljana, 2000. svetovna zgodovina v preglednicah, Cankarjeva založba, ljubljana, 2005. šolstvo na slovenskem skozi stoletja I, Katalog stalne razstave, slovenski šolski muzej, ljubljana, 1988. velike kulture sveta, I. knjiga, egipt, Helada, Bizanc, Rim, I. knjiga, mohorjeva družba, Celovec – ljubljana – Dunaj, 1999. visoke kulture starega sveta, DZs, ljubljana in Opatija, 1987. Zbirka človek in čas: - v prazgodovinski dobi, mladinska knjiga, ljubljana, 1989. - v času starih Judov, mladinska knjiga, ljubljana, 1991. - v času prvih civilizacij, mladinska knjiga, ljubljana, 1990. - v rimskih časih, mladinska knjiga, ljubljana, 1989, - Zgodovina rimske vojske, mladinska knjiga, ljubljana, 1990. - v zavetju srednjeveških gradov, mladinska knjiga, ljubljana, 1990.

•

Zbirka svet okoli nas:

- ljudje iz davnin, Pomurska založba, murska sobota, 1992. -

stari egipt, Pomurska založba, murska sobota, 1994. Olimpijske igre, Pomurska založba, murska sobota, 2000. stari Grki, Pomurska založba, murska sobota, 1994. stari Rim, Pomurska založba, murska sobota, 1994.

SP(L)ET NAOKROG • • • • • • • • • • • • • •

ministrstvo za kulturo: http://www.mk.gov.si/ narodni muzej slovenije: http://www.narmuz-lj.si/slovensko/01_informacije/pozdrav.html muzej novejše zgodovine v Celju: http://www.muzej-nz-ce.si/ muzej novejše zgodovine slovenije: http://www.muzej-nz.si/ tehniški muzej: http://164.8.33.113/tms/index.php?lang=sl čebelarski muzej: http://www.muzeji-radovljica.si/4m_cebelarski/4cebelarski_uvod.html Prirodoslovni muzej slovenije: http://www2.pms-lj.si/ slovenski etnografski muzej: http://www.etno-muzej.si/ muzeji in galerije v sloveniji: http://www2.arnes.si/~ljprirodm6/index.html skupnost muzejev slovenije: http://www.sms-muzeji.si/?jezik=slo&vsebina=dok&id=45 slovensko arheološko društvo: http://www.arheologija.si/ slovensko muzejsko društvo: http://www.smd-drustvo.si/ slovensko etnološko društvo: http://www.sed-drustvo.si/ Društvo restavratorjev slovenije: http://www2.arnes.si/~ljdrs1/

• •

Zavod za varstvo kulturne dediščine slovenije: http://www.zvkds.si/sl/ Heritage trail – Po poteh dediščine: http://www.slovenia-heritage.net/

• • • • •

ministrstvo za promet: http://www.mzp.gov.si/ slovenske železnice: http://www.slo-zeleznice.si/ Adria Airways: http://www.adria.si/ luka Koper: http://www.luka-kp.si/slo/ Aerodrom ljubljana: http://www.lju-airport.si/

• •

slovenski šolski muzej: http://www.ssolski-muzej.si/slo/ šolski muzeji v tujini: http://www.ssolski-muzej.si/slo/links.php

Družba smo mi 4 PRIROČNIK ZA UČITELJE ZA DRUŽBO v četRtem RAZReDU OsnOvne šOle Uredila: tjaša volk Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett d. o. o. Za založbo: maruša Kmet Oblikovna izvedba in prelom: Janez Kotar ljubljana 2010