a z i k t o p a N ristične vodiče tu Kdo nima rad potovanj – če ne zares, pa vsaj v domišljiji! Zato je pouk geografije z učbeniškim kompletom Raziskujem Stari svet zasnovan kot namišljeno potovanje v čarobne, skrivnostne in nenavadne kotičke našega planeta. In prvi turisti se že zbirajo. Videti so zelo vedoželjni in zahtevni. Jim boste kos? Boste znali narediti potovanje zabavno? Boste znali odgovoriti na vsa njihova vprašanja? V priročniku smo za vas zbrali nekaj informacij, napotkov, predlogov in zamisli za lažjo izvejodbo potovanja. Vsako poglavje se začenja z naborom različnih informacij, ki so razvrščene v rubrike: cilji poglavja, priporočena literatura za učitelja in učenca ter leposlovje, filmi, revije in spletne strani, ki si jih je vredno ogledati. Našteta so tudi nekatera učila in metodični pripomočki, ki bodo v pomoč pri izvejodbi pouka. Vsaka učna enota (vključno z uvodno in zaključno uro) je predstavljena na dveh straneh. V uvodu so našteti učni cilji in povzetek snovi, za tem so v rubriki od prejšnjič ... predstavljene osnovne ideje prejšnje učne enote. Nadalje si rubrike s predlogi za izvejodbo posamezne učne enote sledijo takole: uvodna motivacija, aktivnosti, kritično mišljenje, ustvarjanje in raziskovanje ter ponovitev. Prikazane so tudi ustrezne strani iz učbenika in delovnega zvezka, kjer so vnešene tudi rešitve. Ne manjkajo niti rubrike razširitev teme, medpredmetne povezave in sprehod po spletu, ki prinašajo dodatne informacije za lažjo izvejodbo pouka. Zbranih je bistveno več informacij in predlogov, kot jih je moč uporabiti pri pouku, z namenom, da na potovanju izbrete pot, ki vam in vašim učencem najbolj ustreza. Če odkrijete kakšno novo informacijo, skriti kotiček ali neznano pot, nam jo razkrijte, da jo bomo lahko posredovali tudi ostalim popotnikom. Sicer pa srečno pot in uspešno vodenje.
Helena & Vasja
Helena Verdev
Raziskujem Stari svet 7 Priročnik za učitelje za pouk geografije
Založba Rokus Klett Stegne 9b, SI-1000 Ljubljana T 01/513 46 00 S www.rokus-klett.si © Založba Rokus Klett, d. o. o., Ljubljana 2009. Vse pravice pridržane.
Jezikovni pregled: Petra Merc Izvedba projekta: Vasja Kožuh
Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
A A1 B B0 B1 B2 B3 B4 B5 C C1 C2 C3 C4 D1
D2
D3
G
D4
Okoli sveta 1. del Stari svet Stari svet Evropa Uvod v Evropo Površje Evrope Podnebje in rastlinstvo Evrope Prebivalstvo Evrope Države Evrope Delitev Evrope Srednja Evropa Osnovne značilnosti Panonska nižina Alpe Sredogorja, nižavja in Karpati Industrializacija Jugovzhodna Evropa Površje, podnebje in rastlinstvo Prebivalstvo in gospodarstvo Južna Evropa Površje, podnebje in rastlinstvo Sredozemsko morje Ognjeniki Prebivalstvo in gospodarstvo Zahodna Evropa Površje, podnebje in rastlinstvo Vpliv morja Prebivalstvo in gospodarstvo Severna Evropa Površje, podnebje in rastlinstvo Oblikovanje površja Prebivalstvo in gospodarstvo
4–5 6–9 8–9 10–25 14–15 16–17 18–19 20–21 22–23 24–25 26–35 26–27 28–29 30–31 32–33 34–35 36–39 36–37 38–39 40–47 40–41 42–43 44–45 46–47 48–53 48–49 50–51 52–53 54–59 54–55 56–57 58–59
eB D5 Vzh. Evropa in Sev. Azija Površje, podnebje in rastlinstvo Prebivalstvo in gospodarstvo E Azija E0 Uvod v Azijo E1 Površje Azije E2 Podnebje in rastlinstvo Azije E3 Prebivalstvo Azije Verstva E4 Gospodarstvo Azije E5 Delitev Azije E6 Vzhodna Azija Potresi in cunamiji E7 Jugovzhodna Azija Monsuni in poplave E8 Južna Azija E9 Jugovzhodna Azija E10 Srednja Azija Svet nasprotij Na pol poti okoli sveta
60–63 60–61 62–63 64–19 68–69 70–71 72–73 74–75 76–77 78–79 80–81 82–83 84–85 86–87 88–89 90–91 92–93 94–95 96–97 98
OKOLI SVETA 1. del Namen ure: ▶ učenci izvejo, kaj bomo obravnavali pri geografiji v 7. razredu, ▶ učenci spozna učna gradiva in izvejo, kako se jih uporablja, ▶ učenci izvejo, kako bo potekalo delo pri predmetu, ▶ učenci izvejo, kaj se od njih pričakuje pri predmetu, ▶ učenci izvejo, na kakšen način bodo pridobili ocene.
Uvod Učenci so se z geografijo že srečali v 6. razredu, kjer so spozna planet Zemlja. To leto bodo spoznajoli celini Evropo in Azijo. Zelo pomembno je, da jim učitelj na začetku leta predstavi čim več zanimivosti o Evropi in Aziji in v njih vzpodbudi željo, da bi obe celini podrobneje spozna ter da bodo čim več raziskovali tudi sami. Zelo pomembno je, da naš planet in posamezne celine ter človeško družbo in njene dosežke prikažemo tako, da bodo učenca pritegnili, in jih bo želel raziskovati in natančneje spoznajovati. Pouk geografije v osnovni šoli smo si zamisli kot razburljivo potovanje po planetu Zemlja in odkrivanje njegovih lepot ter zakladov. Z našim pristopom želimo spodbuditi pozitiven odnos do narave, hkrati pa razvijati kritičen odnos do človeške družbe in ravnanja z okoljem.
Uvodna motivacija Učitelj projicira fotografije iz Azije in Evrope, lahko tudi videoposnetke. Pri vsaki fotografiji se pogovorijo, kaj prikazuje. Če učenci fotografijo prepozna, jo opišejo sami. Učenci tudi sami povedo, kaj že vedo o Evropi in Aziji in kaj vse si želijo spoznati, katera država v Evropi ali Aziji se jim zdi najbolj zanimiva, katero državo si želijo spoznati. Če je kateri izmed učencev že obiskal katero od držav v Evropi in Aziji, naj jo predstavi sošolcem. Učitelj povzame, kaj učenci že vedo o Evropi in Aziji.
Ocenjevanje znanja
Snov celotnega predmeta
Snov 7. razreda
Učitelj učencem predstavi načine preverjanja in ocenjevanje znanja pri pouku geografije. Predstavi jim kriterije ustnega in pisnega ocenjevanja.
Učitelj učencem predstavi, kam vse so že oziroma še bodo potovali: ▶ 6. razred: Zemlja in vesolje ▶ 7. razred: Evropa in Azija ▶ 8. razred: Severna in Južna Amerika, Afrika, Avstralija, Antarktika ▶ 9. razred: Slovenija
Učitelj učencem predstavi, kaj vse bodo obiskali na letošnjem potovanju: ▶ Evrazija ▶ Evropa v celoti ▶ Geografske enote Evrope ▶ Azija v celoti ▶ Geografske enote Azije
Predstavi jim tudi druge možnosti pridobivanja ocen: poročila, plakati, geografska mapa, terensko delo … Kriterije ocenjevanja znanja zapiše in jih razstavi na oglasni deski v razredu. × Ena od možnosti za pridobitev ocene je geografska bralna značka. Učitelj na začetku šolskega leta predstavi knjige, ki jih priporoča učencem v branje in sodijo na seznam geografske bralne značke. Pri sestavi seznama si lahko pomaga s seznamom priporočene leposlovne literature na začetku vsake teme v tem priročniku.
Način dela in pričakovanja Učitelj učence seznani z literaturo in drugimi viri, ki jo bodo učenci potrebovali pri iskanju geografskih informacij: revije, leksikone, knjige, opozori jih tudi na leposlovje. Pojasni jim, kako je najlažje dostopati do različnih virov. Učitelj učencem predstavi način dela pri pouku geografije v razredu in doma. Pove, kaj od učencev pričakuje v šoli in kakšne bodo njihove naloge doma.
4
Predstavi jim delovni zvezek in učbenik. Pri tem jih posebej seznani z novimi enotami, t.i. žarišči, ki so razpršena po celotnem učbeniku in delovnem zvezku. Razloži, kdaj bodo reševali delovni zvezek, opozori jih, da bodo nekatere naloge reševali skupaj. Učenci lahko dobijo nalogo, da skozi celo leto zbirajo različno gradivo oz. urejajo geografsko mapo.
Uporaba delovnega zvezka Z žarišči se učenci to leto srečujejo prvič zato prvo žarišče rešimo tako, da učence razdelimo v skupine ali dvojice, nato pa primerjamo rešitve. Vsekakor prvo žarišče rešimo skupaj, ostale pa lahko učenci rešijo samostojno kot manjšo projektno nalogo.
Delovni zvezek je zasnovan tako, da dopolnjuje učbenik in hkrati odpira številne nove možnosti raziskovanja in nadgrajevanja znanja. Ob uporabi delovnega zvezka običajen zvezek ne bo več potreben.
V delovnem zvezku so različne zabavne in lažje naloge, kot so križanka, rebus ipd., ki jih lahko učenci rešujejo samostojno ... Priporočamo, da zahtevnejše naloge kot npr. razmisli, utemelji ipd. učenci rešujejo z učiteljem.
Z aktivnostmi v delovnem zvezku učenci preverijo poznavanje in razumevanje snovi, jo nadgradijo in se ob tem tudi zabavajo. Namenjen je tako uporabi pri pouku kot za domače delo.
Učitelj naj učence na začetku opozori na zadnji dve strani v delovnem zvezku, kjer je prostor za dnevnik dogodkov po svetu. V delovni zvezek lahko učenci priložijo mapo, v kateri zbirajo članke, fotografije povezane z Evropo in Azijo.
Pri žariščih se učenci spoznajo z različnimi tehnikami kritičnega in ustvarjalnega mišljenja in grafičnimi prikazi za lažje delo. Te tehnike lahko uporabimo tudi pri drugih podobnih temah.
glavnimi mesti. Zemljevidi so dodani tudi pri posameznih geografskih enotah. Pri Evropi so dodani tudi osnovni podatki o državah. Pri opisih porazdeljenosti posameznih pojavov oz. dejavnikov so dodani tematski zemljevidi.
POVZETEK Na koncu vsakega tematskega podpoglavja je povzetek z zbranimi najpomembnejšimi spoznajonji tega dela. Podobne, nekoliko krajše povzetke, najdemo tudi v delovnem zvezku.
BESEDILO Besedilo je preprosto in jasno, vsi podnaslovi so zapisani v obliki vprašanj. Odstavki so kratki in oblikovno ločeni, pomembni izrazi ali podatki pa so obarvani in napisani s krepko pisavo.
PONOVI in RAZMISLI S kratkimi vprašanji lahko učenci preverijo, ali poznajo in razumejo najpomembnejše vsebine posameznega podpoglavja.
Uporaba učbenika Učbenik za 7. razred najprej predstavi, kaj je Evrazija, sledi Evropa kot celota, nato posamezne geografske enote Evrope in nenazadnje še Azija. Poudarek je na Evropi, ki predstavlja približno tri četrtine obsega učbenika. Znotraj Evrope pa je poudarek na Srednji Evropi, ki je po obsegu približno dvakrat daljša od ostalih geografskih enot Evrope. Evropa kot celota in posamezne geografske enote Evrope so jasno ločene z barvami. Evropa in posamezne geografske enote se nadalje delijo na učne enote, ki so vedno predstavljene na dveh sosednjih straneh (ena, dve ali tri šolske ure). Pri geografskih enotah Evrope so naravne in družne značilnosti predstavljene na ločenih straneh, pri Aziji pa na isti strani. Vse učne enota so zgrajene enako, tako jih tvorijo naslednji prepoznavni elementi: UVOD V kratkem uvodnem besedilu je na kratko opisano bistvo in pomen podpoglavja, z namenom, da učenca pritegne k nadaljnjemu branju. ZEMLJEVIDI Obe celini sta prikazani z velikima fizičnima zemljevidoma z označenimi državami in
SLOVARČEK Novi in zahtevnejši pojmi so pojasnjeni v posebnem slovarčku, ki se nahaja na spodnjem robu strani. V slovarčku so navedeni tudi pojmi, ki smo jih spoznajoli že lani in jih je potrebno za razumevanje snovi utrditi. ZANIMIVOSTI Osnovnemu besedilu so dodane rubrike Aktualno, Osebnosti in Ali veš? V njih so na kratko predstavljene različne zanimivosti, povezane z obravnavano temo. SLIKOVNO GRADIVO Fotografije, zemljevidi, tehnične risbe in sheme so natančno domišljene, skrbno izbrane in prinašajo dodatne informacije.
5
Učbeniku za 7. razred so dodane nove vsebine, ki jih v učbeniku za 6. razred še ni bilo: ŽARIŠČA Žarišča so napisana kot časopisni članki in so didaktično obdelana le v toliko, da so informacije skrbno izbrane in primerno predstavljene. Ker smo želeli omogočiti in spodbuditi čim bolj raznolike načine obravnave teh vsebin, namenoma niso opremljene z vprašanji in dodatnimi aktivnostmi. Smo pa v delovnem zvezku zanje pripravili posebne naloge. ... ŠE ENKRAT NA KRATKO Na koncu obeh celin je kratek povzetek vseh najpomembnejših dejstev in spoznajo ter nekaj nalog za utrjevanje, ki segajo od preprostih nalog izbirnega tipa do težjih esejskih vprašanj.
A
STARI SVET Cilji poglavja: ▶ učenci razumejo pojem Stari svet, ▶ učenci s pomočjo zemljevida sveta in globusa določijo geografsko lego Evrazije (Evrope in Azije), ▶ učenci znajo na zemljevidu pokazati in opisati mejo med Evropo in Azijo, ▶ učenci znajo na zemljevidu poiskati mejo med Evropo, Azijo in Afriko, ▶ učenci opišejo posledice, ki so povezane z razsežnostjo Evrazije (Evrope in Azije).
Učbenik 1 Stari svet str. 6-7
Literatura za učitelja ▶ Geografija, zbirka Tematski leksikoni. Učila, Tržič, 2001. ▶ e.enciklopedija. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006. ▶ Enciklopedija svetovne geografije. Pisanica, Ljubljana, 1997. ▶ Svet v rekordih. Atlas presežnikov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2000. ▶ Gaia Modri planet, Atlas za današnje upravljavce jutrišnjega sveta, MK, Ljubljana, 2001. ▶ Angliss Sarah, Podatki na dlani, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2007. ▶ Varley, C., Miles, L.: Geografija. Šolska enciklopedija, TZS, Ljubljana, 1993. ▶ Zemlja. Velika ilustrirana enciklopedija, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006 ▶ Earth Pulse. Special edition, National Geographic Society, Washington, 2008. ▶ Natek, K., Natek, M.: Države sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006. Literatura za učenca ▶ Lambert, D., Redfern, M.: Najlepša knjiga o svetu. Učila, Ljubljana, 2001. ▶ e.enciklopedija. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006. ▶ Zemlja. Velika ilustrirana enciklopedija, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006 Leposlovje ▶ Lenarčič, M.: Okrog edinega sveta. Didakta, Radovljica, 2006. ▶ Pulko, B.: Po Zemlji okoli Sonca. Undara studio, Ljubljana, 2003.
Filmi ▶ Zemljepisna dolžina, širina in časovni pasovi. Jack, Ljubljana, 1993. ▶ Razgibanost zemeljskega površja. Jack, Ljubljana, 1993. ▶ Vse o Zemlji. Videofon, Blejska Dobrava, 2002. ▶ Enciklopedija Vesolja 1, Zemlja. Media film, Dnevnik, Kranj, 2006.
Revije ▶ Življenje in tehnika ▶ National Geographic (slovenska izdaja) ▶ NG Popotnik
6
▶ Spika ▶ National Geographic Junior ▶ Geografski obzornik ▶ Gea
▶ Svet in ljudje ▶ PIL
Spletne strani ▶ Digitalni globus Google Earth: www.asterweb.jpg.nasa.gov/gdem.asp ▶ Brezplačne interaktivne vsebine za učitelja: www.school.discoveryeducation.com ▶ Video posnetki: www.readyclassroom.discoveryeducation.com/tt_k2.cfm#videos ▶ Satelitski posnetki Zemlje: www.fourmilab.ch/cgi-bin/Earth ▶ Virtualno potovanje po Zemlji: www.earth.google.com ▶ Čas po svetu: www.timeanddate.com ▶ E-atlas: www.plasma.nationalgeographic.com/mapmachine ▶ vse o Marko Polu www.www.silk-road.com/artl/marcopolo.shtml
Delovni zvezek 1 Stari svet str. 4-5
Učila ▶ Atlas sveta. Monde Neuf, Ljubljana, 2006. ▶ Atlas Evrope. Monde Neuf, Ljubljana, 2006. ▶ Atlas Azije. Monde Neuf, Ljubljana, 2006. ▶ Geografski atlas za osnovno šolo. DZS, Ljubljana, 1998. ▶ Atlas sveta za osnovne in srednje šole. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003. ▶ Geografska enciklopedija 1, Svet (prosojnice). Učila, Tržič, 1998. ▶ Geografska enciklopedija 3, Evropa (prosojnice). Učila, Tržič, 1998. ▶ Geografska enciklopedija 4, Evropa (prosojnice). Učila, Tržič, 1998. ▶ Atlas sveta za osnovno šolo. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. Metodični pripomočki ▶ Učni načrt Geografija. Zavod RS za šolstvo, 1998. ▶ Ginnis, P.: Učitelj – sam svoj mojster. Rokus, Ljubljana, 2004. ▶ Peklaj, C.: Sodelovalno učenje ali Več glav več ve. DZS, Ljubljana, 2001. ▶ Stradling, R.: Multiperspektivnost – priročnik za učitelje. Svet Evrope, Bruselj, 2004. ▶ Vodopivec, I.: Sodelovalno učenje v praksi. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. ▶ Brvar, R.: Geografija nekoliko drugače, Didaktika in metode pouka geografije za slepe in slabovidne učence. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2002. ▶ Bevc Malajner, V.: Pristopi k poučevanju geografije. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 1997. ▶ Rutar Ilc, Z.: Pristopi k poučevanju, preverjanju in ocenjevanju. v, Ljubljana, 2003. ▶ Cigler, N.: Primeri pouka izbranih učnih tem geografije v OŠ in SŠ. ZRSŠ, Ljubljana, 2003. ▶ Brinovec, S.: Kako poučevati geografijo. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2004. ▶ Zabavne geografske naloge. Gradivo študijskih skupin, Ljubljana, 1996. ▶ www.geography.about.com/od/teachgeography/Teach_Geography.htm ▶ www.geography.learnontheinternet.co.uk/vgd/links.html
7
A1
Povzetek snovi
STARI SVET
Učni cilji: ▶ učenci razumejo pojem Stari svet, ▶ učenci s pomočjo zemljevida sveta in globusa določijo geografsko lego Evrazije (Evrope in Azije), ▶ učenci znajo na zemljevidu poiskati, pokazati in opisati mejo med Evropo in Azijo ter Afriko, ▶ učenci opišejo posledice, ki so povezane z razsežnostjo Evrazije (Evrope in Azije).
Evropa in Azija sta geografsko gledano ena celina Evrazija. Naravne in družbene značilnosti Evrope in Azije se zelo razlikujejo zato ju obravnavamo kot samostojni celini.
Učbenik str. 6-7
Od prejšnjič ...
Aktivnosti
Začenjamo dvoletno potovanje okoli sveta. Letos si bomo ogledali večji del Starega sveta, natančneje Evrazijo, drugo leto pa še preostali del Starega sveta in celoten Novi svet.
Učenci dobijo nalogo, da med šolskim letom spremljajo vsebino časopisov in revij, ki jih imajo doma. Iz njih izrežejo ali prepišejo zanimivosti in dogodke, ki so povezani z Evropo ali Azijo. Učitelj jih ob tem opozori na nalogo v DZ na strani 62: Svet v žarišču, kamor bodo zapisovali dogodke. Izrezane članke shranjujejo v posebno mapo, ki naj jo imajo priloženo delovnem zvezku. ×
Uvodna motivacija Učitelj napiše na tablo EVRAZIJA = Evropa in Azija. Učenci hodijo k tabli in k imenoma obeh celin vpisujejo, besede povezane s posamezno celino. Zapise tudi obrazložijo. Med uro učitelj pod posamezno celino dopiše pojme, s pomočjo katerih na koncu ure utemelji, da sta se celini med seboj zelo razlikujeta in ju je zato smiselno obravnavati vsako zase ter ob tem primerjati.
Učitelj (ali kdo od učencev) prebere uvodni zapis o Evropi in Aziji iz knjige Države sveta. (Evropa na strani 11, Azija na strani 213). Učitelj nato postavi vprašanje: ▶ Ali lahko na osnovi prebranega sklepamo, da se celini med sabo zelo razlikujeta? ×
8
Učenci s pomočjo naloge 1 in 2 na strani 4 v delovnem zvezku ponovijo znanje o celinah. Učitelj pregleda nalogo. × Učenci na zemljevidu Evrope, v učbeniku v zavihku strani 9 poiščejo države, ki segajo tako v Evropo kot tudi v Azijo. × Učitelj učencem pove, da ilustracija na naslovnici in na strani 6 predstavlja Marca Pola, beneškega trgovca in popotnika, ki naj bi prepotoval velik del Azije. Učenci naredijo plakat o Marcu Polu in predstavijo, katere dežele naj bi prepotoval in kateri so bili razlogi za njegova potovanja. Ob tem se lahko učitelj z učenci pogovori o razlogih za naša potovanja. ×
Razširitev teme Svilna pot je trgovska pot, ki je bila najdlje v uporabi (približno 1500 let). Ime je dobila po svili, ki so jo prevažali iz Azije na Bližnji vzhod in naprej v Evropo. Celotna 6400 km dolga pot je bila sestavljena iz številnih odsekov, ki so
jih premagovale etapne karavane. Posamezni odseki so potekali med starodavnimi mesti ter puščavskimi oazami (pot je tekla tudi preko puščav Gobi in Takla Makan). Blago je iz Azije v Evropo potovalo tudi po več let.
Marco Polo (1254 – 1324) je bil slavni beneški popotnik, ki je iskal nove surovine in trgovske poti v Aziji. Njegovi opisi nekaterih krajev so precej nenavadni in mečejo senco dvoma, ali jih je v resnici obiskal ali le povzel tuja pričevanja.
Delovni zvezek str. 4-5
Ustvarjanje in raziskovanje
Medpredmetne povezave
▶ Učenci spoznajo pomen časovnih pasov. Večjo žogo ovijejo s papirnatim trakom in ga razdelijo
ZGO: Potovanja Macka Pola, Svilna pot SLO: Grška mitologija, razne oblike sporočanja
na 24 enakih delov. Na tri sosednja polja pričvrstijo slamice pravokotno na list. Žogo osvetlijo s svetilko in opazujejo sence palčk ter iz tega sklepajo na čas v posameznih časovnih pasovih.
Kritično mišljenje
Ponovitev
Sprehod po spletu
Učitelj učencem zastavi naslednja vprašanja: ▶ Zakaj so Evropejci tako neutrudno iskali pomorsko pot na vzhod? ▶ Kaj vse je Azija dala Evropi? Učenci s pomočjo znanja iz 6. razreda poskušajo ugotoviti povezavo med vrtenjem Zemlje in menjavo dneva in noči.
Učenci odgovorijo na vprašanja ponovi v učbeniku.
Na spletni strani www. asterweb.jpg. nasa.gov/gdem.asp si učenci ogledajo posnetke Evrope in Azije.
Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja: ▶ Kaj je celina? ▶ Zakaj Evropo in Azijo pogosto imenujemo Evrazija? ▶ Kaj povezuje Evropo in Azijo? ▶ Kaj je časovni pas in koliko jih je na Zemlji? ▶Katere države imajo posebno ureditev časa? Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na vprašanja razmisli v učbeniku.
9
Na spletni strani www.timeanddate.com si učenci pogledajo čas v posameznih delih sveta. Izberejo si mesto povsem na zahodu Evrope in mesto na vzhodu Azije in ugotovijo, kolikšna je časovna razlika med obema krajema.
B
EVROPA Cilji poglavja: ▶ učenci poznajo osnovne geografske značilnosti Evrope,
Učbenik
▶ učenci spoznajo aktualne probleme Evrope v odvisnosti od dogajanj v preteklosti, ▶ učenci spoznajo potrebo po ohranjanju naravne in kulturne dediščine, ▶ učenci razumejo občutljivo povezanost med človekom in naravo, ▶ učenci primerjajo temeljne značilnosti posameznih delov Evrope, ▶ učenci spoznajo območja ogrožanja okolja ter načine varovanja okolja v Evropi, ▶ učenci znajo uporabljati osnovne načine zbiranja geografskih informacij v konkretnem primeru, ▶ učenci se usposabljajo za uporabo komunikacijskih, miselnih, praktičnih in socialnih veščin za raziskovanje geografskih tem na lokalni, regionalni in planetarni ravni.
B Evropa str. 8-19
Literatura za učitelja
C Srednja Evropa str. 20-31
D1 Jugovzhodna Evropa str. 32-37
D2 Južna Evropa str. 38-47
▶ Otroci vsega sveta. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. ▶ Oxfordova enciklopedija izumov in tehnologij. DZS, Ljubljana, 1997. ▶ Gaia Modri planet. Atlas za današnje upravljavce jutrišnjega sveta, MK, Ljubljana, 2001. ▶ Geografija. Zbirka Tematski leksikoni, Učila, Tržič, 2001. ▶ Hočevar, M. in drugi: Geografija. Shematski pregledi. TZS, Ljubljana, 2000. ▶ Zemlja. Velika ilustrirana enciklopedija. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006. ▶ Zbirka Dežele in ljudje: Jugozahodna in Južna Evropa, Srednja in Zahodna Evropa, Severna in Vzhodna Evropa, Arktika. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992 – 1997. ▶ Taylor, M.: Evropa je več kot si mislite. Simčič, Ljubljana, 2000. ▶ Vandewiele, Na kratko o Evropi. OKA, Ljubljana, 2004. ▶ Böhm, W.: Opa Evropa. Kako deluje Evropska unija, Služba RS za evropske zadeve, MŠŠ, ZRSŠ, Ljubljana, 2007. ▶ Bogataj, J.: Sladka Evropa. Sladice držav Evropske unije, Kmečki glas, Ljubljana, 2007. ▶ Natek, K. in Natek, M.: Države sveta. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006. ▶ Bizjak, J.: Alpe kot jih vidijo ptice. Korotan, Ljubljana, 2009. ▶ Rožanc, M.: Evropa – Eseji in Legende. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987. ▶ Wolf, E. R.: Evropa in ljudstva brez zgodovine. Litera picta, Ljubljana 1999. ▶ Boden, M.: Evropa naša preteklost in sedanjost. Mladinska knjiga, 2004. ▶ Moja Evropa. Priročnik za življenje in delo v Evropski uniji. GV, Ljubljana, 2004. ▶ Palin, M.: Nova Evropa. Modrijan, Ljubljana, 2008. ▶ Špes, M.: Problematika varstva življenjskega okolja v Alpah. v Geografski obzornik, letnik 31, št. 4, 1984, str. 87 – 93. ▶ Arthus-Bertrand, Y.: Pogled z neba. Založba Rokus, Ljubljana, 2002. ▶ Arthus-Bertrand, Y: Zemlja, pogled z neba. Brošura ob razstavi, Rokus, Ljubljana, 2005. ▶ Kronika človeštva. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997. ▶ Steele, P.: Vulkani. Založba Grlica, Ljubljana, 2006. ▶ Van Rose, S.: Vulkani. Svet okrog nas, Pomurska založba, Murska Sobota, 1997. ▶ Slikovni slovar Zemlje. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995. ▶ Earth Pulse. Special edition. National Geographic, Washington, 2008. ▶ World Studies. Foundations of geography. Pearson Prentice Hall, Boston (Mass), 2005. ▶ Science explorer. Foundations of geography. Pearson Prentice Hall, Boston (Mass), 2006. ▶ Gandon, O.: Razumeti svet. Izzivi jutrišnjega dne, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 2008. ▶ Evropa na dlani. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006.
10
Delovni zvezek
Literatura za učitelja (nadaljevanje) ▶ Parker, S. Enciklopedija. Vprašanja in odgovori. Didakta, Radovljica, 2006. ▶ Bajt, D.: Vsevednik. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 2005. ▶ Moja velika knjiga o živalih. Založba Tuma, Ljubljana, 2007. ▶ Eales, P.: Map satellite. Dorling Kindersley, London, 2007. ▶ Leksikon Sova. Cankarjeva založba, Ljubljana, 2006. ▶ Spoznajonja in odkritja človeštva. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006. ▶ Andera, M.: Enciklopedija evropske narave. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2007. ▶ Potepanja. 1. AS – PRESS, Ljubljana, 2008. ▶ Zgodbe slovenskih popotnikov. Samozaložba, Ljubljana, 2008. ▶ Živali. Zbirka Tematski leksikoni, Učila, Tržič, 2002. ▶ Rastline. Zbirka Tematski leksikoni, Učila, Tržič, 2008. ▶ Podatki na dlani. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2007. ▶ Poti do znanja 1. Planet Zemlja in vesolje, Svet živali. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2007. ▶ Poti do znanja 2. Ljudje in svet, Kako so živeli. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2008.
B Evropa str. 6-15
C Srednja Evropa str. 16-21
Literatura za učenca ▶ Klemenčič, L.: Kako je Evropa dobila ime. Ajda, Ljubljana, 2004. ▶ Evropa na dlani. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006. ▶ 500 družinskih doživetij. Vodnik po tematskih parkih, muzejih …, Korotan, Ljubljana, 2009. ▶ Gaff, J.: Zakaj neki je na gorskih vrhovih sneg in druga vprašanja o gorah. PZ, Murska Sobota, 2002. ▶ Sels, D.: Zemlja po dolgem in počez. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1998. ▶ Taylor, B.: Od pola do pola. Grlica, Ljubljana, 2003. ▶ Otroci vsega sveta. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. ▶ Oxfordova enciklopedija izumov in tehnologij, DZS, Ljubljana, 1997. ▶ Zbirka Dežele in ljudje: Jugozahodna in Južna Evropa, Srednja in Zahodna Evropa, Severna in Vzhodna Evropa, Arktika. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992 – 1997. ▶ Steele, P.: Vulkani, Založba Grlica, Ljubljana, 2006. ▶ Van Rose, S.: Vulkani. Svet okrog nas, Pomurska založba, Murska Sobota, 1997. ▶ Slikovni slovar Zemlje. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995. ▶ Zemlja. Velika ilustrirana enciklopedija, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006 ▶ Moja velika knjiga o živalih. Založba Tuma, Ljubljana, 2007. ▶ Velika ilustrirana otroška enciklopedija. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2007. ▶ Turner, M.: e-raziskovalec. Zemlja, Mladinska knjiga, 2008.
D1 Jugovzhodna Evropa str. 22-23
D2 Južna Evropa str. 24-27
Leposlovje ▶ Verne, J.: Potovanje v sredino Zemlje. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1946. ▶ Verne, J.: V osemdesetih dneh okoli sveta. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1970. ▶ Saint-Exupéry, A. de: Mali princ. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2007. ▶ Osborne, M. P.: Delfini ob svitu. Grlica, Ljubljana, 2002. ▶ Osborne, M. P.: Počitnice pod ognjenikom. Grlica, Ljubljana, 2003. ▶ Osborne, M. P.: Severni medvedi pozno ponoči. Grlica, Ljubljana, 2002. ▶ Osborne, M. P.: Vikinške ladje ob sončnem vzhodu. Grlica, Ljubljana, 2002. ▶ Osborne, W..: Titanik, Stvarna priloga h knjižici Zvečer na Titaniku. Grlica, Ljubljana, 2006. ▶ Sivec, I.: Potovanje na streho Evrope. Po poteh Julesa Verna, ICO, Kamnik, 2007. 11
D3 Zahodna Evropa str. 28-31
Učbenik D3 Zahodna Evropa str. 48-55
D4 Severna Evropa str. 56-63
Filmi ▶ Podnebje v Evropi. Videofon, Blejska Dobrava, 1997. ▶ Tektonika plošč. Videofon, Blejska Dobrava, 1998. ▶ Ledeniki v Alpah. Videofon, Blejska Dobrava, 1998. ▶ Globalne temperature in podnebje. Videofon, Blejska Dobrava, 2000. ▶ Razgibanost zemeljskega površja. Jack, Ljubljana, 1993. ▶ Palin, M.: Nova Evropa. Con film, Ljubljana 2009 (trije DVD-ji). ▶ Evropa. Kje je geografsko središče Evrope?, Nemčija, Goethe-Institut, Ljubljana, 2004. ▶ Globalne temperature in podnebje. Videofon, Blejska Dobrava, 2000. ▶ Modri planet. Discovery planet, Blitz film & video, Škofljica 2007 (4 DVD-ji). ▶ Planet Zemlja 1, Od pola do pola. BBC, Blitz film & video, Škofljica 2007. ▶ Planet Zemlja 2, Puščave, kraljestvo ledu. BBC, Blitz film & video, Škofljica 2007. ▶ Planet Zemlja 3,Velike ravnice, Džungla. BBC, Blitz film & video, Škofljica 2007. ▶ Planet Zemlja 4, Gozdovi zmernega pasu. BBC, Blitz film & video, Škofljica 2007. ▶ Vulkani Evrope. (zasnova in režija Jean Marc Dauphin), Videomarketing, 1993. ▶ Super vulkan. Zbirka Največje skrivnosti sveta, Media film – Dnevnik, Ljubljana, Kranj, 2004 ▶ Naravne znamenitosti Evrope. (zasnova in režija Jean Marc Dauphin), Videomarketing, 1993. ▶ Enciklopedija narave. DZS, Ljubljana, 1998. (CD-rom) Revije
D5 Vzhodna Evropa str. 64-69
▶ Življenje in tehnika ▶ National Geographic (slovenska izdaja) ▶ NG Popotnik
▶ Spika ▶ National Geographic Junior ▶ Geografski obzornik ▶ Gea
▶ Svet in ljudje ▶ PIL ▶ Geo (ne izhaja več)
Spletne strani
Učila ▶ Atlas sveta, Atlas Evrope in Atlas Azije Monde Neuf, Ljubljana, 2006. ▶ Geografski atlas za osnovno šolo. DZS, Ljubljana, 1998. ▶ Geografski atlas za osnovno in srednjo šolo. TZS, Ljubljana, 2003. ▶ Geografska enciklopedija (prosojnice): 1 - Svet, 2 - Evropa in 3 - Azija ▶ Atlas sveta za osnovno šolo. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. ▶ Atlas sveta za osnovne in srednje šole. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003. ▶ Veliki atlas sveta. DZS, Ljubljana, 2004. ▶ Veliki šolski atlas. Učila, Tržič, 2008.
▶ Kratka predstavitev EU: www.europa.eu/abc ▶ Otroški kotiček EU: www.ec.europa.eu/economy_finance/netstartsearch/euro/kids ▶ Predstavitev Evropske unije: www.sl.wikipedia.org/wiki/Evropska_unija ▶ Predstavitev institucij EU: www.evropa.gov.si/ ▶ Vulkani sveta: www.vulcan.wr.usgs.gov/Volcanoes/framework ▶ Stran o vulkanih namenjena učencem: www.volcano.und.nodak.edu/vw ▶ Nastanek gorovij: www.o-4os.ce.edus.si/gradiva/geo/nemirnazemlja/orogeneza ▶ Simulacija premikov litosferskih plošč: www.planet-wissen.de/pw ▶ www.webs.cmich.edu/resgi/topics.asp?mc=3&ca=95 ▶ Simulacija spodrivanja litosferskih plošč in nastanek vulkana: www.wwnorton.com/college/ geo/earth/flash podstran 4_3.swf oziroma 4_6.swf ▶ Simulacija spreminjanje temperatur na Zemlji preko celega leta: www.geography.uoregon. edu/envchange/clim_animations/flash/tmp2m ▶ www3.interscience.wiley.com:8100/legacy/college/strahler/0471238007/ animations/ch09_animations/animation1 ▶ Prikaz količine padavin po posameznih mesecih: www.geography.uoregon.edu/ envchange/clim_animations/flash/prate
12
Delovni zvezek
Spletne strani (nadaljevanje) ▶ Video posnetek potresa (učenci naj opazujejo ravnanje ljudi in ocenijo, ali so ravnali pravilno): www.classzone.com/books/earth_science/terc/content/visualizations/es1005/ es1005page01.cfm?chapter_no=visualization ▶ Preprosta simulacija izbruha vulkana: www.info.edus.si/predmeti/mod/resource/ view.php?id=2325 ▶ Preprosta simulacija potresa z epicentrom in hipocentrom: www.info.edus.si/predmeti/ mod/resource/view.php?id=2148 ▶ Spletna stran z različnimi geografskimi vsebinami: www.geography.usgs.gov ▶ Zveza geografov Slovenije: www.zgds.zrc-sazu.si ▶ www.nationalgeographic.com/forcesofnature/interactive/index.html?section=v ▶ Vreme po Evropi: www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/vreme_eu ▶ Svetovna meteorološka organizacija: www.wmo.int/pages ▶ Plakat naravne nesreče: www.wmo.int/pages/publications/showcase/documents/ hazards_wmd.pdf ▶ Različne meteorološke spletne povezave: www.meteo.arso.gov.si/met/sl/link ▶ Zveza Romov Slovenije: www.www.zveza-romov.si ▶ Predstavitev vulkanov: www.projekti.svarog.org/vulkani ▶ www.pbs.org/wnet/savageearth ▶ Vse o potresih in veliko animacij: www.pbs.org/wnet/savageearth/earthquakes ▶ Vroče točke, premiki plošč: www.pbs.org/wnet/savageearth/animations/hellscrust ▶ Animacija izbruha vulkana: www.pbs.org/wnet/savageearth/animations/volcanoes ▶ Animacija tsunamija: www.pbs.org/wnet/savageearth/animations/tsunami ▶ Video o Kilauea - najaktivnejšem vulkanu na svetu www.video.pbs.org/video/1133372360 ▶ Dejstva o potresih: www.earthquake.usgs.gov/learning/facts.php ▶ Vse o potresih za otroke (tudi igrice): www. earthquake.usgs.gov/learning/kids ▶ Zbirka fotografij o potresih www.earthquake.usgs.gov/learning/photos.php ▶ Video posnetek potresa www. player.discoveryeducation.com/views/extView. cfm?guidAssetId=64e08dcf-c69a-4fef-bba4-16f9ea0a96c1&play=true !!! ▶ Video o različnih naravnih nesrečah (uporabno tudi v 8. razredu): www.readyclassroom.discoveryeducation.com/ready-video.cfm?intGradeBand=2 ▶ Video posnetek litosferskih plošč: www.player.discoveryeducation.com/views/extView. cfm?guidAssetId=e89bdc29-82c0-46ba-954b-0d7b1e78b8ce&play=true (super) ▶ Videoposnetek vse o potresih (spoznajo seizmometer, merjenje jakosti potresov): www.player.discoveryeducation.com/views/extView.cfm?guidAssetId=41522a98dede-4016-b940-8c935dead69b&blnPopup=1&productCode=US ▶ www.readyclassroom.discoveryeducation.com/ready-video.cfm ▶ www.dsc.discovery.com/videos/planet-earth-forests-taiga-forest.html ▶ O življenjskih okoljih: www.science.nationalgeographic.com/science/earth/habitas ▶ Prihodnost v Alpah: www.cipra.org/sl/prihodnost-v-alpah ▶ Nevladna organizacija Cipra: www.cipra.org/sl ▶ Glavna mesta Evrope: www.sheppardsoftware.com/Europe/Europe_travel_GL_Caps_ double2.html
13
D4 Severna Evropa str. 32-35
D5 Vzhodna Evropa str. 36-37
Metodični pripomočki ▶ Učni načrt Geografija. ZRSŠ, 1998. ▶ Ginnis, P.: Učitelj – sam svoj mojster. Založba Rokus, Ljubljana, 2004. ▶ Peklaj, C.: Sodelovalno učenje ali Več glav več ve. DZS, Ljubljana, 2001. ▶ Stradling, R.: Multiperspektivnost. Svet Evrope, Bruselj, 2004. ▶ Vodopivec, I.: Sodelovalno učenje v praksi. ZRSŠ, Ljubljana, 2003. ▶ Brvar, R.: Geografija nekoliko drugače. ZRSŠ, Ljubljana, 2002. ▶ Bevc Malajner, V.: Pristopi k poučevanju geografije. ZRSŠ, Ljubljana, 1997. ▶ Rutar Ilc, Z.: Pristopi k poučevanju, preverjanju in ocenjevanju. ZRSŠ Ljubljana, 2003. ▶ Cigler, N.: Primeri pouka izbranih učnih tem geografije v OŠ in SŠ. ZRSŠ, Ljubljana, 2003. ▶ Brinovec, S.: Kako poučevati geografijo. ZRSŠ, Ljubljana, 2004. ▶ Zabavne geografske naloge. Gradivo študijskih skupin, Ljubljana, 1996.
B0
Povzetek snovi
UVOD V EVROPO
Učni cilji: ▶ učenci na zemljevidu določijo mejo med Evropo, Azijo in Afriko, ▶ učenci s pomočjo zemljevida določijo geografsko lego Evrope in jo primerjajo z lego ostalih celin, ▶ učenci s pomočjo zemljevida poimenujejo oceana in morja, ki obdajajo Evropo, ▶ učenci s pomočjo zemljevida poimenujejo večje zalive, otoke in polotoke.
Evropa je druga najmanjša celina na Zemlji in je med vsemi najbolj razčlenjena. V celoti leži na severni polobli. Na zahodu, severu in jugu jo omejuje morje, na vzhodu je na široko povezana z Azijo.
Učbenik str. 8-9
Od prejšnjič ...
Aktivnosti
Evropo in Azijo, kljub temu, da nista fizično ločeni in z vseh strani ne obdaja morje, zaradi velikih naravnih in družbenih razlik obravnavamo ločeno.
Učenci preberejo osebno izkaznico Evrope v učbeniku na strani 9. ×
Uvodna motivacija Učitelj pripravi elektronske prosojnice (npr. v programu Power point) s fotografijami znamenitosti v Evropi. Naloga učencev je, da znamenitosti poimenujejo. Učitelj pove, za katero državo je posamezna naravna ali družbena znamenitost značilna in pove nekaj zanimivosti o njej. V primeru, da učenci znamenitosti na fotografijah prepoznajo, jih opišejo kar sami.
Učitelj učencem pripravi grafični prikaz velikosti celin (pomaga si lahko z učbenikom Raziskujem Zemljo 6, na strani 17). Učenci primerjajo velikost Evrope z velikostjo ostalih celin. × Učenci s pomočjo svetovnega spleta in literature poiščejo skrajne točke Evrope. × Učenci na stenskem zemljevidu v učilnici pokažejo in poimenujejo večje otoke, polotoke in morja v Evropi. ×
14
Učenci na zemljevidu poiščejo v besedilu omenjene morske ožine in ugotovijo, katera morja povezujejo. Učenci lahko pripravijo kratka poročila o posameznih ožinah. × Učitelj učencem pove naslednjo trditev: Otoki po navadi »pripadajo« najbližje ležeči celini. Učenci poiščejo otoke ob Evropi in Aziji, jih poimenujejo in opredelijo, kam jih štejemo, k Evropi ali Aziji. Pomagajo si z zemljevidom celin v učbeniku Raziskujem Zemljo 6, na strani 16 in 17. Učitelj jim lahko zemljevid projicira na tablo. Učenci v atlasu poiščejo, kam spadajo otoki politično (torej h kateri državi ali pa so morda samostojna država). ×
Razširitev teme Skrajne točke (celinske) Evrope: sever – Nordkapp na Norveškem. jug – Rt Teneron na Peloponezu, še južneje leži otok Kreta zahod – Rt Roca na Portugalskem
Morske ožine in prekopi imajo pomembno vlogo pri povezovanju oceanov in morij. Ožine so naravnega nastanka, prekope pa so zgradili umetno, predvsem zaradi potreb pomorskega prometa.
Več kot polovica evropskega ozemlja je manj kot 300 km daleč od najbližjega morja.
Delovni zvezek str. 6-7
Kritično mišljenje
Ponovitev
Medpredmetne povezave
Učitelj prebere (lahko ga prebere tudi kdo od učencev) ali projicira naslednje besedilo.
Učenci odgovorijo na vprašanja ponovi v učbeniku.
»Zakaj so stari evropski narodi stoletja trepetali pred zavojevalci z vzhoda in zakaj so potem naenkrat postali najagresivnejša plemena na svetu. Španci, Portugalci, Angleži, Francozi in Nizozemci so okupirali in podjarmili skoraj vse kopno na našem planetu. Njihova kolonialistična dejavnost je v temeljih spremenila svetovno ureditev.«*
Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja: ▶ Katere države ležijo tako v Evropi kot v Aziji? ▶ Primerjaj velikost Evrope z ostalimi celinami. ▶ Kakšen je vpliv Evrope v svetu danes?
MAT: Merske enote SLO: Grška mitologija ZGO: Stare kulture (visoke civilizacije)
Nato z učenci razpravlja o vzrokih za takšen razvoj dogodkov.
Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na vprašanja razmisli v učbeniku.
* Matevž Lenarčič, Okrog edinega sveta, Didakta, Ljubljana, 2006, str. 156
15
Sprehod po spletu S pomočjo spletne strani www.cia.gov/library/publications/ the-world-factbook ali knjige Države sveta (v primeru, da učenci nimajo dostopa do svetovnega spleta) poiščejo podatke o število prebivalcev v največjih mestih v Evropi in jih primerjajo z največjimi mesti na svetu.
B1
Povzetek snovi
POVRŠJE EVROPE
Učni cilji: ▶ učenci ob zemljevidu opišejo površje Evrope, ▶ učenci naštejejo večje reliefne enote v Evropi in jih pokažejo na zemljevidu, ▶ učenci med sabo primerjajo stara in mlada gorstva.
Površje Evrope je zelo raznoliko in se spreminja na kratke razdalje. Površje v Evropi lahko razdelimo na tri velike naravne enote: stara gorstva, mlada gorstva in nižavja.
Učbenik str. 10-11
Od prejšnjič ...
Aktivnosti
Evropa je druga najmanjša celina na Zemlji, ki v celoti leži na severni polobli. Na vzhodu je povezana z Azijo. Meja med njima je dogovorjena.
Učitelj z učenci ponovi, kaj je otok, polotok, otočje, zaliv. Nato učenci s pomočjo zemljevida Evrope poimenujejo otoke, polotoke, zalive in otočja v Evropi. ×
Učenci na zemljevidu Evrope poiščejo največje reke v Evropi in jih poimenujejo. Poiščejo njihov izvir in izliv, večja mesta, ki ležijo ob njih ter naštejejo države čez katere tečejo. ×
Uvodna motivacija
S pomočjo literature ali svetovnega spleta poiščejo podatek o povprečni nadmorski višini v Evropi in jo primerjajo z drugimi celinami. ×
Učenci s pomočjo atlasa poiščejo v učbeniku našteta gorstva in naštejejo države, v katere segajo. ×
Na zemljevidu sveta poiščejo najvišje vrhove ostalih celin in jih primerjajo z višino Mont Blanca. ×
Učenci s pomočjo literature in svetovnega spleta poiščejo zanimivosti o otokih in otočjih naštetih v učbeniku. ×
Učenci rešijo nalogo v delovnem zvezku na strani 7. Po opravljeni nalogi učenci opišejo razlike med mladimi in starimi gorstvi. ×
Učenci s pomočjo zemljevida poimenujejo večje naravne enote, ki segajo v Slovenijo. ×
Učitelj učencem projicira fotografije različnih reliefnih oblik. Naloga učencev je, da jih poimenujejo. Lahko jim projicira tudi tehnično risbo iz učbenika Raziskujem Zemljo, stran 18 in 19. Nato za utrditev znanja poimenujejo reliefne oblike v svoji okolici.
16
Razširitev teme Nižine (površje do 200 m n. m. v) v Evropi predstavljajo 57 % površine celotne celine. Otoki in polotoki predstavljajo kar četrtino površja Evrope, zato so obale Evrope, čeprav je trikrat manjša od Afrike, za četrtino daljše.
Volga je najdaljša evropska reka (3690 m) in hkrati predvsem za Rusijo zelo pomembna plovna pot. Njen pomen za promet se je še povečal z izgradnjo prekopov, ki so jo povezali z Baltskim morje in z reko Don in s tem s Črnim morjem. Na
njej je tudi veliko hidroelektrarn. Izvira v Valdajskih višinah na 228 m nadmorske višine, izliva se v Kaspijsko jezero 30 m pod morsko gladino. Okoli 100 dni na leto je zamrznjena.
Delovni zvezek str. 6-7
Ustvarjanje in raziskovanje
Medpredmetne povezave
▶ Izdelava reliefa. Učenci lahko pri pouku geografije ali pri pouku tehnike in tehnologije iz
TJA: Pisanje in izgovarjava angleških zemljepisnih imen TIT in LVZ: Izdelava reliefa
stiropora ali gline izdelajo model reliefa Evrope. Pri izdelavi reliefa si učenci pomagajo s fizičnim zemljevidom Evrope. Model potem pobarvajo.
Kritično mišljenje
Ponovitev
Sprehod po spletu
Učitelj učencem zastavi naslednja vprašanja: ▶ Kako izoblikovanost površja vpliva na življenje ljudi?
Učenci odgovorijo na vprašanja ponovi v učbeniku.
Na spletni strani www.facka.si/gradiva/ geo/relief si ogledajo, kako nastane relief. Po ogledu poskušajo odgovoriti na vprašanje: ▶ Kako nastanejo različne reliefne oblike?
Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja: ▶ Primerjaj razčlenjenost Evrope z ostalimi celinami. ▶ Na katere tri velike naravne enote lahko razdelimo površje Evrope? ▶ Kaj je značilno za stara in kaj za mlada gorstva? Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na vprašanja razmisli v učbeniku.
17
Na podstrani /Europe-georegions oziroma /Europe-rivers spletne strane www.sheppardsoftware.com učenci s pomočjo igrice poimenujejo velike naravne enote oziroma reke v Evropi.
B2
Povzetek snovi
PODNEBJE EVROPE
Učni cilji: ▶ učenci s pomočjo geografske lege Evrope sklepajo o toplotnih pasovih v Evropi, ▶ učenci spoznajo, kaj najbolj vpliva na podnebje v Evropi, ▶ učenci opišejo rastlinstvo v Evropi, ▶ učenci vedo, zakaj je naravno rastlinstvo v veliki meri izkrčeno.
Večji del Evrope leži v zmerno toplem pasu. Na podnebje Evrope imata največji vpliv geografska lega in oddaljenost od morja. Rastlinstvo je prilagojeno podnebju.
Učbenik str. 12-13
Od prejšnjič ...
Aktivnosti
Evropa je najbolj razčlenjena celina. Ima številne otoke, otočja in polotoke. Površje se spreminja na kratke razdalje. Površje Evrope, ki se spreminja na kratke razdalje lahko razdelimo na tri velike naravne enote.
Učenci dobijo delovni list z naslovom Toplotni pasovi in z njim ponovijo znanje o toplotnih pasovih, ki so ga osvojili že v 6. razredu. ×
Uvodna motivacija Učitelj učencem na tablo projicira fotografije različnih rastlin. Učenci jih poimenujejo in poskušajo ugotoviti, kje jih najdemo (kje rastejo). Nato jim učitelj zastavi vprašanje: ▶ Zakaj ne rastejo vse rastline vsepovsod?
Učenci morajo dlje časa spremljati vremenske zemljevide na spletu ali v časopisu. Vremenske zemljevide izrežejo in jih prinesejo v šolo. Z njihovo pomočjo opišejo značilnosti vremena v posameznih območjih v Evropi. Učenci skupaj z učiteljem analizirajo, zakaj so med posameznimi območji v Evropi tako velike razlike in kaj najbolj vpliva na podnebje na posameznem območju. × Učenci v atlasu poiščejo zemljevid, ki prikazuje razporeditev padavin v Evropi in navedejo
18
območja, ki dobijo največ padavin. × Učitelj pove naslednjo trditev: »Evropejci smo najbolj spremenili svoje naravno okolje.« Z učenci nato razpravlja o vzrokih za velike spremembe naravnega okolja v Evropi. × Učenci izdelajo plakat o pomenu rastlinstva (les, hrana, dom za živali, zadrževanje poplav, plazov, kisik, turizem …). × Učenci v knjigi Države sveta poiščejo podatke o pokritosti posamezne Evropske države z gozdom in navedejo pet najbolj »gozdnatih« držav in pet držav, ki imajo najmanj gozdov. ×
Razširitev teme Gozd je nekoč pokrival 80 do 90 % površja Evrope. Rasel je od Sredozemskega morja do Severnega ledenega morja. Danes je z gozdovi pokrita četrtina površja Evrope. Zaradi svoje hitre rasti so iglavci nadomestili prej mešane
gozdove. Površina gozdov v zahodni Evropi je komaj 2-3 %. Država z najmanj gozda je Islandija (vsega 1 %), država z največ pa Finska (76%). Slovenija se na tej lestvici z 59 % gozdnih površin uvršča na visoko četrto mesto.
Gozdne površine so se predvsem v Zahodni in Srednji Evropi močno zmanjšale 17. stoletju, ko je poraba lesa za potrebe predelave kovin močno narasla.
Delovni zvezek str. 8-9
Ustvarjanje in raziskovanje
Medpredmetne povezave
▶ Kako se segrevata kopno in morje? V en kozarec za vlaganje nalijemo vodo, v drugega pa
TJA: Pisanje in izgovarjava angleških zemljepisnih imen NAR: Tipi gozdov, prilagoditve rastlin
nasujemo prst. V oba kozarca postavimo termometra in odčitamo temperaturo. Nato kozarca postavimo pod prižgano namizno svetilko in v enakih časovnih razmikih odčitamo temperaturo.
Kritično mišljenje
Ponovitev
Sprehod po spletu
Učitelj učencem pove trditev: »Količina padavin se zmanjšuje od morja (zahoda) proti notranjosti (vzhodu)«.
Učenci odgovorijo na vprašanja ponovi v učbeniku.
Na spletni strani www2.arnes.si/~ssljzuim/ slike_teorija/evrope_forecast.jpg si učenci ogledajo aktualno vremensko napoved za posamezni del Evrope in jih primerjajo z napovedjo za Slovenijo.
Nato jim zastavi vprašanje: ▶ Zakaj je v Alpah več padavin kot v nekaterih območjih, ki ležijo bolj na zahodu, npr. Francija?
Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja: ▶ Kako oceani in morja vplivajo na podnebje? ▶ Kateri toplotni pasovi so v Evropi? ▶ Kaj najbolj vpliva na podnebje v Evropi? ▶ Zakaj je naravno rastlinstvo v Evropi v veliki meri izkrčeno? Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na vprašanja razmisli v učbeniku.
19
Na spletni strani www.arso.gov.si si učenci lahko ogledajo različne meteorološke podatke, kako se podnebje spreminja v lokalnem in svetovnem merilu.
B3
Povzetek snovi
PREBIVALSTVO EVROPE
Učni cilji: ▶ učenci opišejo vzroke in posledice različne gostote poselitve v Evropi, ▶ učenci ob tematskem zemljevidu opišejo jezikovno in versko sestavo prebivalstva Evrope, ▶ učenci sklepajo o posledicah pestre jezikovne in verske sestave prebivalstva v Evropi, ▶ učenci s pomočjo literature in svetovnega spleta opišejo življenje ljudi v posameznih delih Evrope, ▶ učenci spoznajo probleme, s katerimi se srečuje prebivalstvo v Evropi.
Evropa je gosto, a neenakomerno poseljena. V Evropi so tri velike jezikovne skupine: Slovani, Germani in Romani. Najbolj razširjeno verstvo je krščanstvo. Za večino Evrope je značilen nizek naravni prirastek.
Učbenik str. 14-15
Od prejšnjič ...
Aktivnosti
Evropa ima zelo raznoliko podnebje in rastlinstvo. Največji vpliv nanju imata geografska lega in oddaljenost od morja. Naravno rastlinstvo je v veliki meri izkrčeno.
Učenci preverijo, ali splošna spoznajonja o poselitvi, ki se jih naučili v 6. razredu, veljajo tudi v Evropi. To preverijo s pomočjo učbenika na strani 14 in 15, kjer si ogledajo zemljevid poselitve v Evropi. ×
Uvodna motivacija Ponovijo znanje, ki so ga pridobili pri geografiji v 6. razredu. Učitelj učencem zastavlja naslednja vprašanja:
▶ Katera območja na Zemlji so najbolj poseljena?
▶ Kaj vpliva na gostoto poselitve? ▶ Kateri so razlogi za neenakomerno poselitev?
S pomočjo knjige Države sveta in svetovnega spleta poiščejo starostne piramide posameznih evropskih držav in jih primerjajo. Primerjajo tudi življenjsko dobo, delež mestnega prebivalstva, število ljudi na zdravnika, bruto domači proizvod na prebivalca v USD. × Učenci si v učbeniku na strani 14 ogledajo ilustracijo. Poskušajo ugotoviti, kaj jim je ilustrator z ilustracijo želel povedati. ×
20
Pri obravnavi verstev učitelj učence opozori na žarišče v učbeniku na strani 80 in 81. × Učitelj učencem pokaže graf, ki prikazuje naravni prirastek in priseljevanje v države Evropske unije. Učenci ga analizirajo. × Igra vlog. Učitelj učence v razredu razdeli v tri skupine. Prva skupina je družina, ki zagovarja več otrok v družini in to tudi utemelji. Druga skupina je družina, ki zagovarja načelo, da če nimaš otrok, nimaš težav ali da je en otrok v družini dovolj. Tretja skupina je država, ki mora s svojimi ukrepi državljane vzpodbuditi, da bi imeli več otrok. ×
Razširitev teme Narod je skupina ljudi, ki ima svoj jezik, šege in zgodovino. Prve nacionalne države v Evropi so nastale v srednjem veku (Francija, Češka, Portugalska in Anglija).
Narodna podoba Evrope se je oblikovala pod vplivom priseljevanja. V času velikih priseljevanj so v Evropo prišli Indoevropejci (predniki Keltov, Romanov, Slovanov, Germanov in Grkov). Selitve so trajale več tisočletij, še v srednji vek.
Najgosteje poseljena država na svetu je Monako, kjer na km² živi več kot 16. 000 ljudi.
Delovni zvezek str. 10-11
Ustvarjanje in raziskovanje
Medpredmetne povezave
▶ Narodne manjšine. Učenci s pomočjo literature in svetovnega spleta poiščejo podatke o
DDE: Odnosi med različnimi religijami, rasami, človekove pravice in dolžnosti ZGO: Preseljevanje ljudstev
narodnostnih manjšinah v posameznih državah v Evropi. Z učiteljevo pomočjo vsak učenci izdela kratko poročilo ali plakat o položaju izbrane narodne manjšine v določeni državi.
Kritično mišljenje
Ponovitev
Sprehod po spletu
Učitelj učencem na tablo napiše eno od naslednjih trditev: ▶ Položaj Romov v Sloveniji je dober. ▶ Romi so v Sloveniji dobro sprejeti.
Učenci odgovorijo na vprašanja ponovi v učbeniku.
S pomočjo spletne strani www.stat.si učenci poiščejo podatke o narodnostni sestavi prebivalstva v Sloveniji.
Nato v razredu razvije debato o položaju Romov v Sloveniji in drugih evropskih državah.
Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja: ▶ Zakaj so nekatera območja bolj poseljena kot druga? ▶ Katera verstva so razširjena v Evropi? ▶ S kakšnimi problemi glede prebivalstva se ukvarja večina držav v Evropi? Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na vprašanja razmisli v učbeniku.
21
B4
Povzetek snovi
DRŽAVE EVROPE IN EU
Učni cilji: ▶ učenci s pomočjo zgodovinskega zemljevida opišejo dogajanje v preteklosti na ozemlju Evrope, ▶ učenci spoznajo namen nastanka EU, ▶ učenci se seznanijo z dogodki, ki so povzročili spremembe na političnem zemljevidu Evrope, ▶ učenci znajo razložiti nastanek Republike Slovenije, ▶ učenci o zemljevidu naštejejo članice Evropske unije in spoznajo faze širitve evropske unije.
Učbenik str. 16-17
Od prejšnjič ...
Aktivnosti
Evropa je gosto, a neenakomerno poseljena. Razdeljena je na številne države. A kljub temu vsi narodi v Evropi nimajo svoje države ali pa živijo zunaj meja svoje matične države. Prebivalstvo v Evropi se stara.
Učenci v učbeniku na strani 37 preberejo, kaj je značilno za socializem. Razlike med socializmom in kapitalizmom lahko spoznajo s pomočjo delovnega zvezka na strani 23. ×
Uvodna motivacija Učenci si ogledajo posnetek razglasitve države Republike Slovenije. Učitelj se nato z učenci pogovori o zgodovini Republike Slovenije in naveže na pestro politično dogajanje v zadnjem stoletju v Evropi nasploh.
Učenci s pomočjo literature in svetovnega spleta spoznajo največje odkritelje in osvajalce ter države, ki so imele v preteklosti največ kolonij. Skupaj z učiteljem odgovorijo na vprašanje: Kateri so bili razlogi, da so evropske države začele odkrivati in osvajati ozemlja na drugih celinah? × Učenci naredijo plakat na katerem predstavijo najpomembnejše dogodke v zgodovini države Slovenije. ×
22
Evropa je razdeljena na številne večje in manjše države. Največje spremembe na političnem zemljevidu Evrope sta povzročili prva in druga svetovna vojna. Danes je 27 držav Evrope združenih v EU, katere glavni namen je prost pretok ljudi, storitev in kapitala.
Učenci si v učbeniku na straneh 16 in 17 ogledajo zemljevide političnih sprememb v Evropi. S pomočjo zemljevidov naštejejo države katerih meje so se v 20. stoletju najmanj spreminjale. × Učenci si v učbeniku na strani 16 preberejo zanimivosti o Berlinskem zidu. S pomočjo svetovnega spleta poiščejo še več zanimivosti o Berlinskem zidu in pripravijo poročila, ki jih predstavijo v razredu. × Učenci s pomočjo svetovnega spleta ali literature odgovorijo na vprašanje: Kakšna je politična ureditev posameznih evropskih držav danes? ×
Razširitev teme Meja med vzhodno in zahodno Evropo je potekala od Baltskega morja do Jadrana. Za njo se je uveljavil ime železna zavesa. Prvi je ta pojem uporabil W. Churchil. Pojem izhaja iz gledališča in pomeni zaščitno pregrado, ki
je narejena iz materialov, ki ne gorijo. Z njo zaščitijo gledalce v primeru požara na odru. Krizna žarišča v Evropi lahko še vedno imenujemo območje Bosne in Hercegovine,
Kosova, zahodnega dela Makedonije, Moldavijo, Cipra, Severne Irske, Baskije v Španiji in še nekatera. Seveda so danes na evropskih kriznih žariščih razmere mnogo boljše kot na večini kriznih žarišč po svetu.
Delovni zvezek str. 12-13
Ustvarjanje in raziskovanje
Medpredmetne povezave
▶ Članstvo v Evropski uniji. Učenci s pomočjo svetovnega spleta poiščejo podatke o državah, ki
ZGO: Antična kultura, Velika geografska odkritja, Prva svetovna vojna, Druga svetovna vojna
se želijo priključiti Evropski Uniji. Analizirajo pogoje za vstop v Evropsko Unijo in težave s katerimi se države ob vstopu v EU srečujejo.
Kritično mišljenje
Ponovitev
Sprehod po spletu
Učitelj učencem zastavi naslednja vprašanja: ▶ Zakaj Evropska unija postavlja določene pogoje državam, ki se ji želijo pridružiti? ▶ Kaj pomeni, da je znotraj Evropske unije enoten trg? ▶ Kakšno zvezo ima slogan »V slogi je moč« z Evropsko unijo?
Učenci odgovorijo na vprašanja ponovi v učbeniku.
S pomočjo spletne strani www.europa.eu/ abc/symbols učenci poiščejo podatke o simbolih evropske unije in naredijo plakat, kjer te simbole predstavijo.
Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja: ▶ Kdaj se je Evropa razdelila na vzhodni socialistični in zahodni kapitalistični del? ▶ Katere so bile zadnje spremembe na političnem zemljevidu Evrope? Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na vprašanja razmisli v učbeniku.
23
Na spletni strani www.ec.europa.eu/ economy_finance/netstartsearch/euro/ kids lahko s učenci z igricami in kvizom utrdijo in ponovijo znanje o EU.
B5
Povzetek snovi
DELITEV EVROPE
Učni cilji: ▶ učenci razumejo, da je Evropa zelo raznolika celina, ▶ učenci znajo s pomočjo zemljevida razdeliti Evropo na posamezne dele, ▶ učenci spoznajo osnovne značilnosti posameznih geografskih enot Evrope.
Učbenik str. 18-19
Od prejšnjič ...
Aktivnosti
Evropa je bila v preteklosti pogosto prizorišče velikih vojaških spopadov. Tudi obe svetovni vojni sta se začeli na ozemlju Evrope. Zadnja država na evropskih tleh je nastala leta 2008.
Učenci rešijo nalogo 2 v delovnem zvezku na strani 14, kjer zapišejo posebnosti oziroma zanimivosti, ki jih že poznajo o posameznih geografskih enotah v Evropi. O navedenih zanimivostih poiščejo čim več podatkov in jih predstavijo svojim sošolcem. ×
Uvodna motivacija Učitelj učencem projicira fotografije različnih naravnih in družbenih značilnosti Evrope, npr. smučarsko središče v Alpah, nasade oljk, žitna polja, iglaste gozdove, turistično središče ob Sredozemskem morju ... Namen je, da učenci ugotovijo, da se posamezni deli Evrope zelo razlikujejo. Učenci nato pod vodstvom učitelja poskušajo ugotoviti, kaj pa vendarle povezuje določene dele Evrope.
Na svetovnem spletu poiščejo podatke o delitvi Evrope v drugih državah Evrope in v svetu. × Učenci dobijo nalogo, da na zemljevidu Evrope poiščejo geometrično središče Evrope. ×
24
Med posameznimi deli Evrope so velike razlike, zato jo razdelimo na šest geografskih enot. K posamezni geografski uvrščamo države, ki imajo podobne naravnogeografske ali družbenogeografske značilnosti.
Delovni zvezek str. 14-15
Ustvarjanje in raziskovanje
Medpredmetne povezave
▶ Sestavljanka Evrope. Učenci na trši papir narišejo politični zemljevid Evrope. Nato zemljevid
NI1: izgovorjava zemljepisnih imen TJA: izgovorjava zemljepisnih imen
razrežejo in naredijo sestavljanko.
Kritično mišljenje
Ponovitev
Sprehod po spletu
Učitelj prebere ali na tablo projicira naslednje besedilo:V zadnjih 20. letih je na ozemlju Evrope nastala vrsta novih držav. Nato učencem zastavi naslednje vprašanje: ▶ Kateri so razlogi za tolikšno število novih držav na ozemlju Evrope?
Učenci odgovorijo na vprašanja ponovi v učbeniku.
Učenci na spletni strani www.sheppardsoftwarwe.com/Geography poiščejo igrice, s pomočjo katerih prepoznavajo države in njihova glavna mesta, iščejo države na zemljevidu.
Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja: ▶ Katere so osnovna značilnosti posameznih delov Evrope? ▶ Zakaj Evrope ne obravnavamo v celoti ampak po posameznih geografskih enotah? Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na vprašanja razmisli v učbeniku.
25
Na spletni strani www.geosense.net iščejo kraje, ki jih poznajo, in jih poiščejo na zemljevidu.
C1
SR EVROPA: OSNOVNE ZnaČILNOSTI
Učni cilji: ▶ učenci s pomočjo zemljevida določijo geografsko lego Srednje Evrope in naštejejo države, ▶ učenci na zemljevidu pokažejo glavne reliefne enote Srednje Evrope, ▶ učenci s pomočjo statističnih podatkov primerjajo države po velikosti in številu prebivalstva, ▶ učenci s pomočjo zgodovinskih zemljevidov opišejo spremembe, ki so se dogajale na političnem zemljevidu Srednje Evrope.
Povzetek snovi Srednja Evropa je del Evrope, kamor uvrščamo tudi Slovenijo. Del Evrope, kjer se prepletajo naravni in družbeni vplivi ostalih delov Evrope. Posledica dogajanj v preteklosti so velike razlike med vzhodnim in zahodnim delom Srednje Evrope.
Učbenik str. 22-23
Od prejšnjič ...
Aktivnosti
Evropa je kljub majhnosti v primerjavi z ostalimi celinami zelo raznolika. Prav zato smo naše potovanje razdelili na šest enot.
Učenci s pomočjo zemljevida opišejo geografsko lego Srednje Evrope. ×
Uvodna motivacija Učitelj pripravi določene trditve in fotografije, ki so povezane s posameznimi državami Srednje Evrope in jih projicira na zemljevid. Učenci ugotavljajo, s katerimi državami so trditve in fotografije povezane.
Učenci s pomočjo zemljevida v učbeniku v zavihku strani 9 in zemljevida na strani 10 in 11: – pokažejo in poimenujejo velike naravne enote Srednje Evrope; – pokažejo in poimenujejo države, ki jih štejemo k Srednje Evrope; – na zemljevidu poiščejo glavna mesta držav Srednje Evrope. × Učenci si v učbeniku na strani 14 in 15 ogledajo zemljevid gostote poselitve v Evropi in opišejo značilnosti poselitve v Srednji Evropi. ×
26
S pomočjo zemljevidov v učbeniku na strani 15 učenci opišejo jezikovno in versko sestavo prebivalstva Srednje Evrope. × Učenci pripravijo plakate o posameznih državah Srednje Evrope. × Učenci s pomočjo zemljevida opišejo lego glavnih mest držav Srednje Evrope. Svoje ugotovitve potem predstavijo v razredu. S pomočjo knjige Države sveta in svetovnega spleta poiščejo podatke o številu prebivalstva v posameznih mestih in jih primerjajo med sabo. S pomočjo statističnih podatkov v učbeniku na strani 22 in 23 izračunajo, kolikšen odstotek prebivalstva živi v glavnih mestih. ×
Razširitev teme Liechtenstein je ena najbogatejših držav na svetu. S Švico ima sklenjeno carinsko, gospodarsko in denarno unijo. Tuja podjetja privablja z nizkimi davčnimi stopnjami, bančni računi pa so popolna tajnost. V državi je 35 % prebivalstva
priseljencev, med zaposlenimi je več kot 60 % tujcev od tega se jih kar 45 % vsak dan vozi na delo iz Avstrije in Švice.
Švica ima enega največjih deležev tujcev v Evropi. Delež tujcev znaša okoli 20%. Največ tujcev je iz Srbije, Črne Gore, Portugalske, Nemčije, Turčije in Španije.
Delovni zvezek str. 16-17
Ustvarjanje in raziskovanje
Medpredmetne povezave
▶ Glavna mesta. Učitelj učence razdeli v skupine ali dvojice, vsaka skupina ali dvojica dobi nalogo,
MAT: Obdelava podatkov
da predstavi določeno glavno mesto držav srednje Evrope. Poseben poudarek naj dajo naravnim in družbenim znamenitostim v mestu. Vsako mesto nato predstavijo ostalim skupinam.
Kritično mišljenje
Ponovitev
Sprehod po spletu
Učitelj učencem zastavi naslednji vprašanji: ▶ Na osnovi katerih dejavnikov štejemo Slovenijo med Srednjeevropske države? ▶ V čem vse se kaže prehodnost Srednje Evrope?
Učenci odgovorijo na vprašanja ponovi v učbeniku.
Učenci na spletni strani www.sheppardsoftwarwe.com/Geography poiščejo igrice, s pomočjo katerih preverijo lego držav Srednje Evrope in njihova glavna mesta.
Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja: ▶ Kaj povezuje in kaj ločuje Srednjo Evropo? ▶ Na zemljevidu pokaži države Srednje Evrope?. ▶ Katere jezikovne skupine živijo v Srednji Evropi? ▶ Zakaj so v Sr. Evropi razlike med vzhodom in zahodom? Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na vprašanja razmisli v učbeniku.
27
C2
Povzetek snovi
PANONSKA NIŽINA
Učni cilji: ▶ učenci s pomočjo zemljevida določijp lego Panonske nižine, ▶ učenci s pomočjo zemljevida določijo geografsko lego Srednje Evrope in naštejejo države, ▶ učenci spoznajo, da del Panonske nižine sega v Slovenijo, ▶ učenci opišejo značilnosti podnebja, prsti in rastlinstva v Panonski nižini, ▶ učenci sklepajo o naravnih pogojih za kmetijstvo in industrijo.
Panonska nižina ima celinsko podnebje, večinoma ravno površje, rodovitno črno prst in zato dobre pogoje za kmetijstvo. V osrednjem delu prevladujeta poljedelstvo in živinoreja, na gričevnatem obrobju pa vinogradništvo in sadjarstvo.
Učbenik str. 24-25
Od prejšnjič ...
Aktivnosti
Srednjo Evropo sestavljajo obmorske in celinske države. Na njihovem ozemlju se »srečujejo« številne velike naravne enote Evrope. Zaradi dogajanja v preteklosti se še vedno čutijo razlike med vzhodom in zahodom Srednje Evrope.
Učitelj v šolo prinese bučno olje, sončnično olje, sladkor …, naloga učencev je, da ugotovijo iz katerih rastlin so bili izdelani predstavljeni izdelki. ×
Uvodna motivacija Učitelj v šolo prinese bučno olje, sončnično olje, sladkor ipd., naloga učencev je, da ugotovijo, iz katerih rastlin so bili izdelani predstavljeni izdelki.
Učenci na zemljevidu poiščejo izvir in izliv Donave – največjega vodotoka v Panonski nižini. Nato odgovorijo na naslednja vprašanja: – Kateri so največji pritoki Donave? – Čez katere države teče reka Donava? – Katera glavna mesta ležijo ob Donavi? × Učenci predstavijo tradicionalno madžarsko kuhinjo. ×
28
Učitelj v šolo prinese nekaj časopisnih člankov, ki poročajo o naravnih ujmah v Prekmurju in prebere uvodnike. Nato se z učenci pogovori, kako bi se bilo mogoče zaščiti opred posledicami oziroma zmanjšati škodo, ki jo povzročajo poplave, suša in neurja. ×
Razširitev teme Panonska nižina je poimenovana po rimski provinci Panonia (panem pomeni v latinščini kruh). V času Rimskega imperija je bila žitnica cesarstva. Do srednjega veka je na ozemlju Panonske nižine živel tur (pragovedo).
Donava je druga najdaljša evropska reka, dolga je 2888 kilometrov. Teče čez ozemlje desetih držav: Nemčije, Avstrije, Slovaške, Madžarske, Hrvaške, Srbije, Bolgarije, Romunije, Moldavije in Ukrajine.
Blatno jezero je največje jezero v Srednji Evropi. Že samo ime pove, da je voda v Blatnem jezeru blatna oziroma kalna, kar pa ne pomeni, da je jezero onesnaženo. Povprečna globina jezera je vsega 3 metre.
Delovni zvezek str. 18-19
Ustvarjanje in raziskovanje
Medpredmetne povezave
▶ Relief Panonske nižine. Učenci izdelajo iz gline model reliefa Panonske nižine. Model reliefa
TIT in LVZ: Izdelava reliefa
tudi pobarvajo in narišejo glavne vodotoke. Poimenujejo gorstva, ki obdajajo Panonsko nižino.
Kritično mišljenje
Ponovitev
Sprehod po spletu
Učitelj učencem zastavi naslednje vprašanje: ▶ Zakaj je stopnja onesnaženosti okolja v Panonski nižini velika, kljub temu, da je glavna gospodarska dejavnost kmetijstvo?
Učenci odgovorijo na vprašanja ponovi v učbeniku.
Učenci na spletnem naslovu www.urszr. si/slo/page.php?src=np13.htm poiščejo navodila, kako ravnati pred poplavo, med poplavo in po njej.
Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja: ▶ Kako je nastala Panonska nižina? ▶ Kakšno je naravno rastlinstvo v Panonski nižini? ▶ Kakšen je vpliv kmetijstva na okolje? ▶ Kako ravnamo v primeru poplave? Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na vprašanja razmisli v učbeniku.
29
C3
Povzetek snovi
ALPE
Učni cilji: ▶ učenci s pomočjo zemljevida določijo geografsko lego Alp in države, v katere segajo Alpe, ▶ učenci opišejo preoblikovanje Alp s poudarkom na delovanju tekoče vode in ledenikov, ▶ učenci sklepajo o možnostih za življenje s poudarkom na turizmu in pašni živinoreji, ▶ učenci se zavedajo obrementev alpskega okolja, ki ga povzročata promet in turizem, ▶ učenci utemeljijo, zakaj se rastlinstvo z višino spreminja.
Alpe so najvišje gorovje v Evropi. Na njihovo dokončno podobo so najbolj vplivali ledeniki. Alpe imajo gorsko podnebje, rastlinstvo pa se z nadmorsko višino spreminja. Glavni gospodarski dejavnosti v Alpah sta turizem in pašna živinoreja.
Učbenik str. 26-27
Od prejšnjič ...
Aktivnosti
Panonska nižina ima ugodne naravne razmere za kmetijstvo(podnebje, prst, ravnina). S kmetijstvom je povezana tudi industrija. Ljudje, ki živijo ob rekah se pogosto srečujejo s poplavami.
Učitelj učencem pripravi zemljevid Alp. Naloga učencev je, da poiščejo in izpišejo najvišje vrhove, prelaze in predore v Alpah. ×
Uvodna motivacija Učitelj učencem prebere odlomek iz knjige (ali filma) Heidi ali Kekčeve zgodbe. Nato učenci z učiteljevo pomočjo analizirajo, katero pokrajino opisujeta odlomka in kakšno je bilo nekoč življenje v gorskem svetu. Učitelj jim zastavi vprašanje: Ali danes v alpskem svetu še srečamo planinsko pašništvo?
Učitelj učencem prebere odlomek iz članka Alpe - zgodba o ledenikih (NGM , oktober 2006) in jim postavi vprašanja: ▶ Kateri so vzroki za krčenje ledenikov? ▶ Katere so posledice krčenja ledenikov? V nadaljevanju učitelj predstavi celoten članek o Alpah. Učenci s pomočjo članka opišejo življenje v Alpah nekoč in danes. × Učenci odgovorijo na vprašanje: Na kakšen način ljudje ogrožamo gorski svet? ×
30
Igra vlog. Učence razdelimo v več skupin. Vsaka skupina dobi določeno nalogo. Prva skupina je skupina vlagateljev, ki želi v delu Alp zgraditi smučišče in mora pripraviti načrt za gradnjo smučišča in spremljevalnih objektov. Druga skupina so ljudje, ki tam živijo in imajo svoje interese, ki jih seveda tudi zagovarjajo. Tretja skupina so okoljevarstveniki, ki želijo, da bo ob izgradnji smučišča čim manj negativnih posegov v okolje, in vseskozi nadzorujejo projekt vlagateljev. × Učenci si ogledajo videokaseto Nastanek Alp. Za lažjo spremljavo filma jim učitelj vnaprej pripravi vprašanja, na katera odgovarjajo ob ogledu filma. ×
Razširitev teme 1500 ledenikov naj bi bilo trenutno v Alpah. Zaradi segrevanja ozračja se njihova površina hitro zmanjšuje. Ljudje jih poskušajo (predvsem zaradi turizma) ohraniti, pri čemer uporabljajo tudi različna sintetična pokrivala.
CIPRA je organizacija, ki se že pol stoletja zavzema za trajnostni razvoj v Alpah. Deluje v raznolikem prostoru, kjer išče poti in sredstva, s katerimi bi uskladila zahteve okoljskega, gospodarskega in družbenega področja.
Mont Blanc (sl. Bela gora) je najvišji vrh v Evropi. Na zemljevidu lahko zasledimo različno nadmorsko višino Mont Blanca (od 4807 do 4810 m). Višina ni natančno določena zaradi debeline snega, ki se iz leta v leto spreminja.
Delovni zvezek str. 18-19
Ustvarjanje in raziskovanje
Medpredmetne povezave
▶ Nastanek mladega gorstva. Učitelj v razred prinese več raznobarvnih brisač in z njihovo
NAR: Življenje v gorskem svetu
pomočjo pokaže nastanek mladega, nagubanega gorstva. V nadaljevanju lahko učenci poskusijo tudi sami “ustvariti” mlado nagubano gorstvo.
Kritično mišljenje
Ponovitev
Sprehod po spletu
Učitelj učencem prebere ali projicira zapis, ki govori o gospodarstvu v Alpah. Z učenci nato razvije debato za ali proti gospodarskemu izkoriščanju Alp. Na koncu učitelj skupaj z učenci oblikuje skupen zaključek debate.
Učenci odgovorijo na vprašanja ponovi v učbeniku.
Na spletni strani www.sigov.si/tnp/si ogledajo značilnosti našega edinega narodnega parka v Sloveniji in spoznajo rastline, živali in življenje v visokogorskem svetu.
Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja: ▶ V katere države segajo Alpe? ▶ Kaj je dalo Alpam današnjo obliko? ▶ Zakaj se rastlinstvo spreminja z nadmorsko višino? ▶ Kateri človekovi posegi najbolj ogrožajo Alpe? Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na vprašanja razmisli v učbeniku.
31
Na spletni strani www.cipra.org/sl/alpmedia/primeri-dobre-prakse si učenci preberejo prispevke, ki prispevajo k trajnostnem razvoju Alp.
C4
SREDOGORJA, NIŽAVJA in KARPATI
Učni cilji: ▶ učenci s pomočjo zemljevida določijp lego sredogorij, Nemško-poljskega nižavja in Karpatov, ▶ učenci opišejo reliefne značilnosti vseh treh naravnih enot in jih primerjajo med sabo, ▶ učenci razumejo povezanost med naravo in človekom, ▶ učenci razumejo pomen Rena kot evropske vodne poti,
Povzetek snovi Velik del površja Srednje Evrope predstavljajo Nemško-poljsko nižavje, Evropska sredogorja in Karpati. Območje je dobro prometno prehodno, reke pa so plovne daleč v notranjost.
Učbenik str. 28-29
Od prejšnjič ...
Aktivnosti
Alpe so mlado nagubano gorstvo. Nastale so iz usedlin, ko je začela Afriška plošča drseti proti Evroazijski. Zaradi velikih nadmorskih višin imajo Alpe gorsko podnebje, rastlinske višinske pasove. Glavna gospodarska dejavnost je turizem.
Učitelj učencem pripravi zemljevid z vrisanim kanalom Ren-Majna-Donava. Naloga učencev je, da poiščejo države, mesta in morja, ki jih povezujejo navedene reke. ×
Uvodna motivacija Učitelj učence odpelje na večje parkirišče v bližini šole (učitelj na podeželju, ki te možnosti nima, projicira slike z enakjo vsebino), kjer učenci dobijo nalogo, da popišejo nemške znamke avtomobilov. Nato se v razredu pogovorijo o nemški avtomobilski industriji.
Učenci s pomočjo tematskega zemljevida naštejejo rudna bogastva na območju evropskih sredogorij in vrsto industrije, ki je razvita na tem območju. Ob tem skušajo ugotoviti, v kolikšni meri so povezana rudna bogastva in industrija. ×
32
Učenci v literaturi in na svetovnem spletu poiščejo podatke o tem, kako nastane premog. Ugotovitve predstavijo ostalim učencem. Hkrati odgovorijo na vprašanje: Ali je premog obnovljiv ali neobnovljiv vir energije? × Učenci v učbeniku na straneh 28 in 29 preberejo besedilo pod naslovom Nemško–poljsko nižavje. Nato v atlasu poiščejo in poimenujejo pristanišča, ki ležijo na območju Nemškopoljskega nižavja ter opišejo njihovo lego. Na svetovnem spletu lahko poiščejo zanimivosti o posameznem pristanišču. ×
Razširitev teme Rečni promet je začel v obdobju industrijske revolucije izpodrivati promet po kopnem, saj neutrjene ceste niso zmogle pokrivati vse večjih potreb po surovinah in izdelkih. V ta namen so zgradili številne rečne kanale. Rén
je ena najpomembnejših rek v Evropi. Dolga je več kot 1300 kilometrov in se razteza preko ozemlja petih držav (Švica, Avstrija, Nemčija, Nizozemska in Francija). Ren je skupaj z Donavo v Rimskem imperiju predstavljal njegovo sev-
erno mejo. Pomembnost reke označujejo tudi številni gradovi ob reki. Postavljali so si jih knezi in zemljiški gospodi, da so lažje nadzorovali promet po Renu.
Delovni zvezek str. 18-19
Ustvarjanje in raziskovanje
Medpredmetne povezave
▶ Manj znani turistični kraji. Učenci obiščejo turistične agencije ali spletne naslove različnih
ZGO: Industrializacija NAR: Različna življenjska okolja
turističnih agencij in spoznajo najbolj obiskane kraje na območju Evropskih sredogorij in Karpatov.
Kritično mišljenje
Ponovitev
Sprehod po spletu
Učenci analizirajo lego Rotterdama in njegov razvoj ter odgovorijo na vprašanje: ▶ Zakaj se je Rotterdam razvil v največje evropsko pristanišče?
Učenci odgovorijo na vprašanja ponovi v učbeniku.
Na spletni strani www.nationmaster.com/ country/gm-germany/ind-industry si lahko učenci ogledajo različne statistične podatke o nemški idustriji.
Učenci odgovorijo na vprašanje: ▶ Zakaj so stara gorstva pomembna za razvoj industrije?
Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja: ▶ Kaj je značilno za Nemško-poljsko nižavje, kaj za Evropska sredogorja in kaj za Karpate? ▶ Zakaj je prevoz po vodi tudi za države z visoko razvito tehnologijo zelo pomemben? Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na vprašanja razmisli v učbeniku.
33
Povzetek snovi
V ŽARIŠČU: Industrializacija Učni cilji: ▶ učenci ob tematskem zemljevidu sklepajo o odvisnosti rudnega bogastva in razvoja industrije, ▶ učenci ugotavljajo posledice izkoriščanja naravnih bogastev in hitre industrializacije, ▶ učenci primerjajo posledice industrializacije in postindustrijskega gospodarskega razvoja, ▶ učenci razumejo načela trajnostnega razvoja in odgovornega ravnanja z okoljem.
Industrializacija je povzročila številne spremembe in spremenila način življenja. Najbolj industrializirane države najdemo v Evropi in Severni Ameriki, ki pa so prešle že v tako imenovano postindustrijsko družbo.
Učbenik str. 30-31
Od prejšnjič ...
Aktivnosti
Evropska sredogorja so bogata z rudami, v povezavi z znanjem so se tu v preteklost razvila velika industrijska središča. S pomočjo kanala Ren-Majna-Donava so povezali Severno in Črno morje. Rečni promet je zelo pomemben za države brez dostopa do morja.
Vsak izmed učencev si izbere enega od izumov, ki se mu zdi najpomembnejši in ga predstavi svojim sošolcem. ×
Uvodna motivacija Učitelj učencem prebere iz učbenika za zgodovino Raziskujem preteklost 8, na straneh 130 – 132 besedilo pod naslovom Kako je industrija spremenila življenje ljudi. S pomočjo besedila učenci analizirajo spremembe, ki jih je prinesla industrializacija. Učenci prebrano aktualizirajo.
Učenci si v učbeniku na strani 31 ogledajo in preberejo vsebino razpredelnice. Vsak izmed učencev si izbere po en izum ali iznajdbo, ki se mu zdi najpomembnejša. Učitelj na osnovi izbranih izumov oblikuje skupine za debato. Vsaka skupina poskuša drugi skupini utemeljiti zakaj je izum, ki so ga izbrali, pomemben. × Učitelj učencem pove trditev: Promet je velik onesnaževalec okolja. Nato jim postavi vprašanji: ▶ Katere človekove dejavnosti so vezane na promet?
34
▶ Kako bi lahko zmanjšali onesnaževanje zaradi prometa? Učenci naredijo analizo svojih potovalnih navad, in sicer ali kdaj kakšno pot opravijo s kolesom ali jih vedno peljejo starši. Koliko kilometrov imajo do šole in ali jih opravijo peš ali se peljejo s šolskim avtobusom? × Danes so hitrosti potniških vlakov 300 kilometrov na uro in več. Učenci poskušajo razložiti, kako lahko takšna hitrost potovanja vpliva na oddaljenost delovnega mesta od mesta bivanja. ×
Razširitev teme Razvite države so tiste, ki imajo dobro razvito industrijo in napredno tehnologijo. Samo okoli 5 % prebivalstva sveta živi v razvitih državah. Vendar pa omenjena dvajsetina prebivalstva razpolaga z 80 % vsega svetovnega bogastva.
Ogljikov dioksid je naravna sestavina dežja. Zaradi tega je dež nekoliko kisel, kar je koristno, saj raztaplja nekatere minerale v prsti, ki jih potrebujejo tako rastline kot živali. Vendar je kislost dežja zaradi različnih človekovih de-
javnosti zelo narasla (izgorevanje fosilnih goriv, motorna vozila, kemična industrija). Na vlago se vežeta tako žveplov dioksid kor dušikov oksid.
Delovni zvezek str. 20-21
Ustvarjanje in raziskovanje
Medpredmetne povezave
▶ Kako kisel je dež? Učenci štiri kozarce, ki jih označijo in v njih nalijejo 250 ml destilirane vode. V
ZGO: Industrializacija TIT: Vpliv tehnike in tehnologije na okolje
prvi kozarec dolijejo 10 ml limoninega soka, v drugega gazirane pijače, v tretjega vode, v četrtega pa dajo gram sode bikarbone in v četrtega samo vodo. V vsak kozarec namočijo lakmusov papir.
Kritično mišljenje
Ponovitev
Sprehod po spletu
Učitelj učencem prebere ali projicira naslednje besedilo:
Učenci odgovorijo na vprašanja ponovi v učbeniku.
Učenci si lahko na spletni strani www.bbc. co.uk/history/society_culture/industrialisation ogledajo sheme delovanja različnih strojev, na primer parnega stroja, parne lokomotive …
»Kisel dež je problem sodobnega sveta. Z njim se srečujejo tako razvite kot nerazvite države. « Učenci utemeljijo trditev.
Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja: ▶ Zakaj se je industrijska revolucija začela v V. Britaniji? ▶ Katere spremembe je s sabo prinesla industrializacija? ▶ Kaj je značilno za postindustrijske družbe? ▶ Kakšne so posledice industrializacije na okolje? Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na vprašanja razmisli v učbeniku.
35