D1
JV EVROPA: NARAVNI DEJAVNIKI
Učni cilji: ▶ učenci s pomočjo zemljevida določijo geografsko lego Jugovzhodne Evrope, ▶ učenci s pomočjo zemljevida naštejejo države, ki spadajo k Jugovzhodni Evropi, ▶ učenci na zemljevidu pokažejo glavne reliefne enote Jugovzhodne Evrope.
Povzetek snovi V državah Jugovzhodne Evrope prevladujejo mlada gorstva. Največji nižavji, Panonska in Vlaška nižina, sta ob reki Donavi. Večji del ima celinsko podnebje.
Učbenik str. 34-35
Od prejšnjič ...
Aktivnosti
Industrializacija – uvedba strojev v proizvodnjo – je človekova dejavnost, ki povzroča največje spremembe na Zemljinem površju. Spremembe so tako pozitivne kot negativne. Najbolj razvite države se že spopadajo z negativnimi posledicami industrializacije.
Učenci s pomočjo zemljevida v učbeniku v zavihku strani 9 in zemljevida na strani 10 in 11: – pokažejo in poimenujejo velike naravne enote Jugovzhodne Evrope; – pokažejo in poimenujejo države, ki jih štejemo k Jugovzhodni Evropi; – na zemljevidu poiščejo glavna mesta držav Jugovzhodne Evrope. ×
Uvodna motivacija Učitelj učencem zastavi vprašanje: Katero izmed evropskih držav ste največkrat obiskali? Odgovore učencev zapisuje na tablo. Ko vsi učenci odgovorijo na vprašanje, učitelj obkroži države, ki so jih učenci največkrat obiskali. Nato skupaj ugotovijo vzroke za obisk določenih držav.
Učenci pripravijo plakate o posameznih državah Jugovzhodne Evrope. × Učenci s pomočjo zemljevida opišejo geografsko lego Jugovzhodne Evrope. ×
36
Učenci si v učbeniku na straneh 16 in 17 ogledajo zemljevide, ki prikazujejo politične spremembe v Evropi v 20. stoletju. S pomočjo zemljevidov opišejo politično dogajanje na ozemlju Jugovzhodne Evrope v 20. stoletju. × Učenci na svetovnem spletu poiščejo letnice nastanka posameznih držav v Jugovzhodni Evropi. × Učenci s pomočjo zemljevida v učbeniku razdelijo države Jugovzhodne Evrope na celinske in obmorske države. Hkrati učitelj izpostavi Bosno in Hercegovino.
Razširitev teme Izraz Balkan ima pogosto slabšalni pomen, tako da ni nenavadno, da ga države v neposredni okolici različno opredelijo, pri čemer sebe običajno izvzamejo. Za Avstrijce se tako Balkan začne na drugi strani Karavank, za Slovence čez
Kolpo, za Hrvate šele na Uni, torej pri sosedu. Zato mnogi raje uporabljajo sicer prav tako slabo opredeljen izraz Jugovzhodna Evropa, ki pa nima takšne negativne konotacije kot Balkan.
Bosna in Hercegovina ima pri Neumu vsega 10 kilometrov širok dostop do Jadranskega morja.
Delovni zvezek str. 22-23
Ustvarjanje in raziskovanje
Medpredmetne povezave
▶ Analiza podatkov. Učitelj učencem na tablo projicira osnovne podatke o državah Jugovzhodne
DDE: Strpnost, različnost, verstva MAT: Obdelava podatkov
Evrope. Učenci s pomočjo svetovnega spleta dopolnijo razpredelnico s podatki o naravnem prirastku prebivalstva, o BDP, deležu nepismenih in izobrazbi. Podatke nato skupaj analizirajo.
Kritično mišljenje
Ponovitev
Sprehod po spletu
Učenci podatke o državah Jugovzhodne Evrope primerjajo z državami Srednje Evrope in analizirajo razlike in podobnosti.
Učenci odgovorijo na vprašanja ponovi v učbeniku.
Učenci na spletni strani www.sheppardsoftwarwe.com/Geography poiščejo igrico, s pomočjo katere poimenujejo države in glavna mesta Jugovzhodne Evrope.
Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja: ▶ Kaj je skupnega državam Jugovzhodne Evrope? ▶ Katere države Jugovzhodne Evrope ležijo ob morju? ▶ Katera država v Jugovzhodni Evropi je postala samostojna leta 2008? Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na vprašanja razmisli v učbeniku.
37
D1
JV EVROPA: DRUŽBENI DEJAVNIKI
Učni cilji: ▶ učenci opišejo narodno in versko sestavo prebivalstva Jugovzhodne Evrope, ▶ učenci opišejo gospodarstvo Jugovzhodne Evrope.
Povzetek snovi Za Jugovzhodno Evropo je značilna velika narodna in verska raznolikost, s katero so povezani številni konflikti v preteklosti. Zaradi zgodovinskih razlogov so države na tem območju v primerjavi z ostalimi deli Evrope gospodarsko slabo razvite.
Učbenik str. 36-37
Od prejšnjič ...
Aktivnosti
Jugovzhodna Evropa leži na Balkanskem polotoku. Prevladujejo mlada nagubana gorstva, ki imajo velik vpliv na podnebje in rastlinstvo.
Učenci opišejo tradicionalne jedi srbske kuhinje. ×
Uvodna motivacija Učitelj na tablo projicira grb nekdanje države Jugoslavije. Skupaj z učenci ga analizira: − Kaj predstavljajo plamenice? − Kaj pomeni datum, napisan na grbu? − Ali se število plamenic ujema s številom novonastalih držav na ozemlju nekdanje Jugoslavije?
Učitelj učencem predstavi zemljevida Nacionalna sestava BIH leta 1992 in 1995. Učenci ju analizirajo in podajo vzroke za tolikšne spremembe nacionalne sestave v tem času. × Učenci si v učbeniku na strani 14 in 15 ogledajo zemljevid Gostota poselitve v Evropi. S pomočjo zemljevida opišejo, kaj je značilno za gostoto poselitve v Jugovzhodni Evropi. × S pomočjo zemljevidov v učbeniku na strani 15 učenci opišejo jezikovno in versko sestavo prebivalstva Jugovzhodne Evrope. ×
38
Učitelj učencem predstavi vzroke in posledice sporov med posameznimi jugoslovanskimi republikami v 90. letih. × Učenci si v učbeniku na strani 36 ogledajo ilustracijo in poskušajo ugotoviti, na kaj naj bi jih opozarjala. V pomoč si lahko preberejo besedilo v učbeniku na strani 32 pod naslovom Nemirno območje velikih sprememb. × Učenci v delovnem zvezku na strani 22 preberejo odlomek in Zlatinega dnevnika. Učitelj jim lahko pripravi še več odlomkov iz tega dnevnika. Učenci nato na osnovi prebranega sklepajo o posledicah vojaških spopadov na ozemlju BIH. ×
Razširitev teme Bosna in Hercegovina je bila oblikovana kot posebna politična enota po II. svetovni vojni. Njena posebnost je bila narodna in verska raznolikost, kar pa do razpada Jugoslavije ni bil problem. Po razpadu Jugoslavije se začnejo
v BIH spopadi zaradi ozemeljskih teženj Srbije. Vojna na njenem ozemlju je trajala od leta 1992 do 1995 in je zahtevala okoli 250.000 mrtvih in več kot 2,5 milijona beguncev. Zaradi selitev in pobojev se je narodna sestava prebivalstva
BIH zelo spremenila. Z mirovnim sporazumom v Daytonu je bila Bosna razdeljena na Republiko Srbsko (49 % ozemlja) in Federacijo BIH (51 % ozemlja).
Delovni zvezek str. 22-23
Ustvarjanje in raziskovanje
Medpredmetne povezave
▶ Socializem. Učenci s pomočjo literature in svetovnega spleta poiščejo države, ki imajo še danes
ZGO: Razpad Jugoslavije
socialistično ureditev, in si hkrati ogledajo osnovne podatke o državah JV Evrope.
Kritično mišljenje
Ponovitev
Sprehod po spletu
Učitelj se z učenci pogovori o vzrokih za pogoste vojaške spopade na območju JV Evrope.
Učenci odgovorijo na vprašanja ponovi v učbeniku.
Na spletnem naslovu www.sheppardsoftware.com/Europe/Europe_travel_GL_ Caps_double2 se lahko učenci s pomočjo igrice naučijo glavna mesta evropskih držav. Kliknejo na državo in se jim izpiše glavno mesto.
Razgovor o vzrokih za nasprotje v preteklosti in danes. Kratka zgodovina območja.
Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja: ▶ Zakaj so na območju JV Evrope pogosti vojaški spopadi? ▶ Kaj je značilno za industrijo na območju JV Evrope? ▶ V čem se je socializem v Jugoslaviji razlikoval od socializma v drugih državah? Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na vprašanja razmisli v učbeniku.
39
D2
Povzetek snovi
J EVROPA: NARAVNI DEJAVNIKI
Učni cilji: ▶ učenci določijo geografsko lego Južne Evrope, ▶ učenci s pomočjo zemljevida poimenujejo večje polotoke, otoke, gorovja, nižine in morja, ▶ učenci ob zemljevidu imenujejo države, ki jih prištevamo k Južni Evropi, ▶ učenci s pomočjo klimogramov in slik sklepajo o podnebju in rastlinstvu Južne Evrope.
Južna Evropa je najbolj razčlenjeni del Evrope - prevladujejo mlada gorstva. Večja nižina je samo Padska nižina. Območja ob Sredozemskem morju imajo Sredozemsko podnebje, rastlinstvo na tem območju je zimzeleno.
Učbenik str. 40-41
Od prejšnjič ...
Aktivnosti
Jugovzhodna Evropa je zaradi pestre narodne in verske sestave še vedno območje številnih napetosti med posameznimi državami. Gospodarsko je območje v primerjavi s Srednjo Evropo slabše razvito.
Učenci dobijo nalogo, da s pomočjo zemljevida, ki prikazuje temperature januarja, izdelajo zemljevid, na katerem označijo območja, do koder uspeva oljka. ×
Učenci s pomočjo zemljevida v učbeniku na straneh 12 in 13 naštejejo tipe podnebja v Južni Evropi. Podnebja, ki so jih že spoznajoli, opišejo. ×
Učenci pripravijo poročilo ali elektronsko predstavitev (power point) o oljki. ×
Učenci s pomočjo zemljevida v učbeniku v zavihku strani 9 in zemljevida na strani 10 in 11: − pokažejo in poimenujejo velike naravne enote Južne Evrope, − pokažejo in poimenujejo države, ki jih štejemo k Južni Evropi, − na zemljevidu poiščejo glavna mesta držav Južne Evrope. ×
Uvodna motivacija Učenci si v učbeniku na strani 40 ogledajo ilustracijo in poimenujejo sadje, ki ga je ilustrator narisal na drevo. Nato izločijo sadje, ki ga pri nas v naravi ne najdemo in je značilno za del Evrope, ki ga bomo obravnavali v naslednjih urah.
Učenci dobijo nalogo, da predstavijo značilne sredozemske kulturne rastline. × Učenci s pomočjo literature ali svetovnega spleta pripravijo poročila o državah J Evrope. × Učenci s pomočjo zemljevida opišejo lego Južne Evrope. ×
40
Razširitev teme Andora leži v ozki dolini reke Valira. Kar 40 % njenega površja je nad 2000 metrov nadmorske višine. Prebivalstvo zaradi priseljevanja iz Španije, Portugalske in Francije zelo hitro raste. Glavna vira dohodkov sta nakupovalni turizem
in bančništvo. Kar 71 % obiskovalcev Andore je na enodnevnih nakupovalnih izletih. Vatikan je samostojna mestna državica, ki obsega 44 hektarjev (750 m x 1000 m), in je najmanjša država na svetu. Ima okrog 1000
prebivalcev in dva uradna jezika, latinskega in italijanskega. V Vatikanu so bazilika Sv. Petra, papeška palača in muzeji. Zaradi svojih neprecenljivih umetnin (zakladov) je ena najbogatejših držav na svetu.
Delovni zvezek str. 24-25
Ustvarjanje in raziskovanje
Medpredmetne povezave
▶ Sredozemske jedi. Učenci s pomočjo literature pripravijo kratka poročila, v katerih predstavijo
ZGO: Rimski imperij
značilnosti grške, italijanske in španske kuhinje. V povezavi z učiteljem gospodinjskega pouka ali gospodinjskega krožka učenci pripravijo kakšno izmed jedi.
Kritično mišljenje
Ponovitev
Sprehod po spletu
V šoli se Južno Evropo pogosto obravna skupaj z Jugovzhodno Evropo. Učenci podatke o državah Južne Evrope primerjajo z državami Jugovzhodne Evrope in se opredelijo glede samostojne ali skupne obravnave obeh regij.
Učenci odgovorijo na vprašanja ponovi v učbeniku.
Učenci lahko na spletnem naslovu www. kalia.si/sl/clanki/clanki/ureditev-domain-vrta/323-sredozemske-rastline poiščejo dodatne informacije o sredozemskih rastlinah.
Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja: ▶ Katere države štejemo k Južni Evropi? ▶ Na zemljevidu pokaži in poimenuj velike naravne enote v Južni Evropi. ▶ Kaj je značilno za zimzeleno rastlinstvo? Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na vprašanja razmisli v učbeniku.
41
D2
J EVROPA: SREDOZEMSKO MORJE
Učni cilji: ▶ učenci opišejo lastnosti vode v Sredozemskem morju, ▶ učenci ob tematskem zemljevidu in strokovni literaturi ovrednotijo prometno povezanost Sredozemlja nekoč in danes, ▶ učenci analizirajo vzroke za onesnaženost Sredozemskega morja in predlagajo rešitve.
Povzetek snovi Sredozemsko morje spada med toplejša morja na Zemlji. Zaradi različnih dejavnikov je precej onesnaženo. Glavni vzroki so promet, neurejena kanalizacija, kmetijstvo, industrijske odplake, onesnažene reke, ki se vanj izlivajo, in turizem.
Učbenik str. 42-43
Od prejšnjič ...
Aktivnosti
Južna Evropa je najbolj razčlenjen del Evrope. Leži kar na treh polotokih in številnih otokih. Povezuje jo Sredozemsko morje. Sredozemsko morje ima tudi velik vpliv na podnebje, rastlinstvo in gospodarstvo ...
Učenci na zemljevidu poiščejo Gibraltarski preliv, Bospor in Dardanele. S pomočjo literature in svetovnega spleta poiščejo zanimivosti o prelivih oziroma ožinah in naredijo plakate, ki jih razstavimo v razredu. ×
Uvodna motivacija Učitelj na tablo napiše SREDOZEMSKO MORJE. Učenci poskušajo razložiti ime morja.
Učenci naštevajo imena, ki jih povezujejo s Sredozemskim morjem. Vsako besedo, ki jo zapišejo na tablo, tudi utemeljijo.
Učenci preberejo besedilo v učbeniku na strani 43 pod naslovom: Kam se steka kanalizacija? Spomnijo naj se zadnjega letovanja na morju in opišejo ureditev kanalizacije v kraju, ki so ga obiskali. × Učenci doma v kuhinji poiščejo, katere aromatične rastline uporabljajo v prehrani. Starše naj prosijo, da jim razložijo, za kaj jih uporabljajo. ×
42
Učenci s pomočjo zemljevida naštejejo celine in države, ki ležijo ob morju. Ob tem odgovorijo na vprašanje: Katera območja povezuje Sredozemsko morje? × Učenci s pomočjo literature ali svetovnega spleta poiščejo, katere velike civilizacije so v preteklosti obvladovale območje Sredozemskega morja. ×
Razširitev teme Požari so na območjih s sredozemskim podnebjem in rastlinstvom še posebej pogosti v poletnih mesecih. Poleti 2007 je več požarov uničilo velike gozdne površine v Italiji, Španiji, Grčiji in na Hrvaškem.
Baski so si dolgo prizadevali za neodvisnost, kar so skušali doseči tudi z orožjem. Njihova teroristična organizacija je ETA. Danes so se njihove težnje zaradi večje avtonomije zmanjšale, vendar niso v celoti zamrle.
Morska pot med Sredozemljem in Indijo je bila vzpostavljena v času Rimskega imperija. Ker takrat še ni bilo Sueškega prekopa, so med Sredozemskim in Rdečim morjem blago prenašale kamele.
Delovni zvezek str. 24-25
Ustvarjanje in raziskovanje
Medpredmetne povezave
▶ Južno sadje. Učenci dobijo nalogo, da v šolo prinesejo različno sadje, ki ga pridelujejo v državah
ZGO: Rimljani, Grki, Arabci
Južne Evrope. Iz njega lahko v gospodinjski učilnici naredijo sadno kupo.
Kritično mišljenje
Ponovitev
Sprehod po spletu
Učitelj učencem zastavi vprašanje: ▶ Zakaj je poleti onesnaževanje Sredozemskega morja izdatnejše kot pozimi?
Učenci odgovorijo na vprašanja ponovi v učbeniku.
Na spletnem naslovu www.people.hofstra.edu/geotrans se lahko učenci seznanijo s pomenom Sueškega prekopa.
Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja: ▶ Opiši lego Sredozemskega morja. ▶ Zakaj se je z odprtjem Sueškega prekopa zelo povečal promet v Sredozemskem morju? ▶ Zakaj Sredozemsko morje ni bogato ribolovno območje? Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na vprašanja razmisli v učbeniku.
43
Povzetek snovi
V ŽARIŠČU: Ognjeniki
Ognjeniki se pojavljajo na stikih litosferskih plošč. Na Zemlji je več kot 600 delujočih ognjenikov. Najbolj dejavni so na ognjenem obroču. Ob izbruhu vulkani uničijo vse v svoji okolici, kljub temu so območja ob še vedno aktivnih vulkanih poseljena.
Učni cilji: ▶ učenci razložijo vzroke za nastanek ognjenikov, ▶ učenci pojasnijo delovanje ognjenikov, ▶ učenci opišejo posledice ognjeniških izbruhov.
Učbenik str. 44-45
Od prejšnjič ...
Aktivnosti
Sredozemsko morje je bilo do odkritja Amerike središče Starega sveta. Njegov pomen se je zopet zelo povečal po odprtju Sueškega prekopa. Sredozemsko morje spada med zelo onesnažena morja.
Učenci na zemljevidu sveta poiščejo kraje, navedene v učbeniku na strani 45 (največji izbruhi) in opišejo lego navedenih krajev. V atlasu poiščejo zemljevid, ki prikazuje tektonske plošče in primerjajo lego ognjenikov s stiki tektonskih plošč. ×
Uvodna motivacija Učitelj učencem prebere pričevanja o izbruhih ognjenikov, nato učencem postavi vprašanja: – Katero naravno nesrečo opisuje odlomek? – Ali so bili ljudje nanjo pripravljeni?
Učenci s pomočjo literature in svetovnega spleta poiščejo zanimivosti o ognjenikih na evropskih tleh in pripravijo kratka poročila. × Učenci v atlasu poiščejo zemljevid, ki prikazuje razširjenost ognjenikov na Zemlji. Učenci zemljevid analizirajo in navedejo, kateri naravni pojav je še značilen za območja, kjer se pojavljajo ognjeniki. ×
44
Učenci si v atlasu ogledajo zemljevid razširjenosti ognjenikov in zemljevid litosferskih plošč in navedejo, zakaj so za Sredozemlje in Islandijo značilni ognjeniški izbruhi. × Učenci s pomočjo atlasa poimenujejo ognjenike v Evropi. S pomočjo literature in svetovnega spleta ugotovijo, kateri izmed njih je najaktivnejši. × Na zemljevidu Južne Evrope poiščejo delujoče ognjenike in ugotovijo, ali so v bližini naselja. × Če je v razredu kdo izmed učencev že obiskal katerega od ognjenikov, o tem poroča ostalim učencem. ×
Razširitev teme Območje Vezuva, ki ga lahko zajame izbruh ognjenika, je kljub katastrofalnim posledicam izbruhov v preteklosti, gosto poseljeno (v »dosegu« ognjenika živi okoli tri milijone ljudi).
Izbruh ognjenika Thira (ognjeniški otok v vzhodnem delu Sredozemskega morja) okoli leta 1640 pr. n. š. naj bi bil med drugim kriv tudi za zaton civilizacije na Kreti.
Na otoku Vulcano (Liparski otoki ob obali Sicilije) naj bi po rimski bajki bil dom in kovačnica rimskega boga Vulkana. Najvišji evropski ognjenik je Etna (3300 m).
Delovni zvezek str. 26-27
Ustvarjanje in raziskovanje
Medpredmetne povezave
▶ Maketa ognjenika. Učenci izdelajo maketo ognjenika in simulacijo izbruha ognjenika. Za izde-
TIT in LVZ: Izdelava modela ognjenika
lavo potrebujejo trdo podlago, časopisni papir, lepilni trak, 0,5 l plastenko ali tulec od šumečih tablet.
Kritično mišljenje
Ponovitev
Sprehod po spletu
Učitelj učencem zastavi vprašanje: ▶ Zakaj je v slabše razvitih državah na svetu ob izbruhih ognjenikov več žrtev kot v visoko razvitih državah?
Učenci odgovorijo na vprašanja ponovi v učbeniku.
Na spletnem naslov www.enchantedlearning.com/subjects/volcano/ ringoffire/labelplates s pomočjo igric spoznajo vse o ognjenikih.
Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja: ▶ Kateri so razlogi za nastanek ognjenikov? ▶ Kje so najpogostejši ognjeniški izbruhi? ▶ Zakaj so kljub nevarnosti območja pod ognjeniki gosto poseljena? Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na vprašanja razmisli v učbeniku.
45
Na spletnem naslovu www.projekti. svarog.org/vulkani/Katastrofe učenci spoznajo podrobnosti o najhujših ognjeniških izbruhih.
D2
J EVROPA: DRUŽBENI DEJAVNIKI
Učni cilji: ▶ učenci ob zemljevidu opišejo značilnosti poselitve v Južni Evropi, ▶ učenci opišejo značilnosti gospodarstva v Južni Evropi, ▶ učenci opišejo načine s katerimi človek izboljšuje pogoje za kmetijstvo, ▶ učenci ovrednotijo pomen turizma za lokalno prebivalstvo in državo na splošno.
Povzetek snovi Najpogosteje so naseljene obale in nižine ob rekah. Kljub slabim pogojem ima kmetijstvo v Južni Evropi pomembno vlogo. Industrija je zaradi pomanjkanja surovin slabo razvita, je pa zato veliko bolje razvit turizem.
Učbenik str. 46-47
Od prejšnjič ...
Aktivnosti
Ognjeniki nastanejo, ko magma na stikih litosferskih plošč prodre na površje. Izbruhi ognjenikov povzročijo veliko upostošenje, glede na veliko gostoto poselitve ob ognjenikih pa tudi človeške žrtve.
Učenci si v učbeniku na strani 14 in 15 ogledajo zemljevid Gostota poselitve v Evropi. S pomočjo zemljevida opišejo, kaj je značilno za gostoto poselitve v Južni Evropi. ×
Uvodna motivacija Učenci si v učbeniku na strani 46 ogledajo ilustracijo in poskušajo razložiti, kaj jim je želel povedati ilustrator. Učitelj jih opozori, da ne gre za stereotip, ampak za umik v senco v izogib močni poletni pripeki. Za potrditev si učenci preberejo še uvod v enoto na isti strani.
S pomočjo zemljevidov v učbeniku na strani 15 učenci opišejo jezikovno in versko sestavo prebivalstva Južne Evrope. × Učitelj prinese v šolo makete različnih avtomobilov. Učence vpraša, katere avtomobile proizvajajo v Južni Evropi. Skupaj naštejejo znamke in jih razporedijo po državah. Učenci bodo ugotovili, da je avtomobilska industrija razvita predvsem v severu Italije. ×
46
Učenci naštejejo svetovno znane modne kreatorje in na svetovnem spletu poiščejo, od kod prihajajo. × Učitelj učence razdeli v več skupin, naloga posamezne skupine je izdelava turističnega prospekta izbrane države Južne Evrope ali izbranega turističnega središča. × Učenci na svetovnem spletu poiščejo podatke o številu turistov v posameznih državah Južne Evrope in v največjih turističnih mestih Južne Evrope. × Učenci v razredu izvejodejo debato za množični turizem in proti njemu. ×
Razširitev teme Dva obraza Italije. Med glavne probleme Italije lahko štejemo velike razlike med severom in jugom države. Na jugu prevladuje predvsem bazična industrija. Severna Italija, še posebej območje med Genovo, Torinom in Milanom, je
eno najpomembnejših gospodarskih območij v Evropi. Zelo pomembna je avtomobilska industrija (Fiat, Lancia, Alfa Romeo, Ferrari, Maserati, Iveco). Na severu Italije so tudi središča mode – tu delujejo svetovno znani kreatorji.
Katalonija je območje avtonomne skupnosti v Španiji. V Kataloniji je poleg kastiljskega jezik (ta jezik se običajno imenuje španščina) uradni tudi katalonski. Glavno mesto Katalonije je Barcelona.
Delovni zvezek str. 24-25
Ustvarjanje in raziskovanje
Medpredmetne povezave
▶ Turizem. Učenci na svetovnem spletu poiščejo podatke o številu turistov v posameznih državah
ZGO: Rimski imperij, Stara Grčija
Južne Evrope in največjih turističnih mestih Južne Evrope. Ob tem poskušajo tudi ugotoviti katere so pozitivne in katere negativne posledice množičnega turizma v Južni Evropi in nasploh.
Kritično mišljenje
Ponovitev
Sprehod po spletu
Učitelj učencem pripravi fotografije starih sredozemskih vasi, naselij, mest in mestnih jeder. Učenci jih primerjajo s sodobnimi mesti in naštejejo razlike med njimi. Učitelj jim zastavi vprašanje: ▶ Zakaj graditelji sodobnih mest ne upoštevajo več načel tradicionalne gradnje?
Učenci odgovorijo na vprašanja ponovi v učbeniku.
Učenci na spletni strani www.turisticna.co m/?mod=catalog&action=details&ID= 310, ki vsebuje naslove različnih turističnih agencij v Sloveniji naštejejo južno evropske države in mesta, ki jih v ponudbah agencij največkrat zasledijo.
Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja: ▶ Kateri jezikovni skupini pripada prebivalstvo J Evrope? ▶ Kateri so značilni pridelki za Južno Evropo? ▶ Kje so nastala večja industrijska območja v Južni Evropi in zakaj ravno tam? Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na vprašanja razmisli v učbeniku.
47
D3
Povzetek snovi
Z EVROPA: NARAVNI DEJAVNIKI
Učni cilji: ▶ učenci določijo geografsko lego Zahodne Evrope in poimenuje večje polotoke, otoke, gorovja, nižine in morja Zahodne Evrope, ▶ učenci opišejo obalo in vpliv le te na življenje ljudi, ▶ učenci s pomočjo klimogramov in slik sklepajo o podnebju in rastlinstvu Zahodne Evrope, ▶ učenci na zemljevidu pokažejo največje reke Z Evrope in analizirajo njihov gospodarski pomen.
Zahodno Evropo povezuje lega ob Atlantskem oceanu in zgodnja industrializacija. Površje predstavljajo predvsem uravnana stara hribovja in nižavja. Večji del ima oceansko podnebje.
Učbenik str. 50-51
Od prejšnjič ...
Aktivnosti
Južna Evropa je zaradi toplega podnebja in morja cilj številnih turistov. Razvoj množičnega turizma pa s sabo prinaša tako pozitivne kot tudi negativne posledice.
Izbrani učenci v razgovoru izpostavijo razlike med Britanskim otočjem, Veliko Britanijo in Anglijo. Naštejejo pokrajine Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske. Izbrani učenci pokažejo pokrajine na zemljevidu. ×
Uvodna motivacija Učitelj učence opozori na ilustracijo v učbeniku na strani 50. Učenci si ogledajo ilustracijo in opišejo, na kaj nas opozarja ilustracija.
Učenci s pomočjo fotografij opišejo različne tipe obal (klif v učbeniku na strani 50, peščene obale jim projicira učitelj). Učenci opišejo nastanek klifa. × Učenci s pomočjo literature ali svetovnega spleta pripravijo poročila o državah Zahodne Evrope. ×
48
Učenci s pomočjo zemljevida v učbeniku na str. 12 in 13 naštejejo podnebje v Zahodni Evropi. Podnebja, ki so jih že spoznajoli, opišejo. × Učenci s pomočjo zemljevida opišejo lego Zahodne Evrope. × Učenci s pomočjo zemljevida v učbeniku v zavihku strani 9 in zemljevida na strani 10 in 11: − pokažejo in poimenujejo velike naravne enote Zahodne Evrope, − pokažejo in poimenujejo države, ki jih štejemo k Zahodni Evropi, − na zemljevidu poiščejo glavna mesta držav Zahodne Evrope. ×
Razširitev teme Belgija je večnacionalna država. Na zahodu in severu živijo Flamci, na jugu Valonci, na vzhodu pa Nemci. V Belgiji živi tudi okoli 8 % tujcev. Vzrok za tolikšno število tujcev je Bruselj, kjer je sedež Evropske Unije.
Nizozemska je največja svetovna pridelovalka cvetja. Cvetje gojijo tako na prostem kot v rastlinjakih. S to dejavnostjo se ukvarja okoli 1300 podjetij. Prodaja cvetja poteka na dražbah. V Aalsmeerju, kjer je največji cvetlični
trg na svetu, vsak dan v tednu prodajo na milijone tulipanov, narcis in drugega cvetja. Pred 400 leti je bila na Nizozemskem čebulica tulipana vredna toliko kot hiša. Vsak bogataš je moral imeti tulipan kot znak svojega bogastva.
Delovni zvezek str. 28-29
Ustvarjanje in raziskovanje
Medpredmetne povezave
▶ Obdobje kolonializma. Učenci s pomočjo učbenika za zgodovino za 8. razred izdelajo zem-
MAT: Obdelava podatkov ZGO: Kolonizacija
ljevid evropskih kolonij.
Kritično mišljenje
Ponovitev
Sprehod po spletu
Učitelj učencem zastavi vprašanje: ▶ Območja v notranjosti celine imajo zelo hladne zime. Zakaj so temperature v mestih na obali, v istih geografskih širinah, precej višje?
Učenci odgovorijo na vprašanja ponovi v učbeniku.
Učenci bodo na spletni strani www.europa. eu/abc/european_countries/eu_members/ našli številne podatke o državah Evropske unije, med katere sodijo tudi države Zahodne Evrope.
Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja: ▶ Kaj povezuje države Zahodne Evrope? ▶ Kaj najbolj vpliva na podnebje v Zahodni Evropi? ▶ Kako Severnoatlantski tok vpliva na podnebje v Zahodni Evropi? Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na vprašanja razmisli v učbeniku.
49
Povzetek snovi
V ŽARIŠČU: Vpliv morja Učni cilji: ▶ učenci opišejo gibanje morske vode, ▶ učenci ovrednoti pomen Zalivskega toka na podnebje in rastlinstvo in življenje ljudi v Z Evropi, ▶ učenci s pomočjo klimogramov in slik sklepa o podnebju in rastlinstvu Zahodne Evrope, ▶ učenci spoznajo kako so Nizozemci v preteklosti pridobivali nove kopne površine, ▶ učenci ovrednoti pomen obmorske lege v preteklosti in današnjo vlogo Z Evrope v pomorstvu.
Morska voda se giblje v obliki valov, plimovanja in morskih tokov. Morski tokovi imajo velik vpliv na rastlinstvo in podnebje posameznih območij ter s tem tudi na življenje ljudi. V Zahodni Evropi je najpomembnejši Severnoatlantski morski tok.
Učbenik str. 52-53
Od prejšnjič ...
Aktivnosti
Države Zahodne Evrope povezuje lega ob Atlantskem oceanu in zgodnja industrializacija. Na podnebje in rastlinstvo ima velik vpliv morje.
Učitelj učencem pripravi zemljevid Kolonialna posest evropskih držav na začetku 20. stoletja. Učenci izpišejo države, ki so imele največ kolonij. Napisane države poiščejo na zemljevidu in opišejo njihovo lego. Poskušajo ugotoviti kaj so kolonije pomenila evropskim državam. ×
Učenci si ogledajo zemljevid v učbeniku na strani 52 in 53, ki prikazuje morske tokove. S pomočjo zemljevida opišejo, kje potekajo hladni in kje topli morski tokovi. Hkrati analizirajo vpliv toplih in hladnih morskih tokov na obale, ob katerih potekajo. ×
Učitelj učencem projicira fotografije, ki prikazujejo morsko obalo ob plimi in oseki. Učenci si ogledajo fotografije in se pogovorijo o intenzivnosti plimovanja ter o vzrokih in posledicah le-tega v vsakdanjem življenju. Na koncu jim učitelj zastavi vprašanje, s čimer preveri razumevanje obravnavanega. ▶ Zakaj ladje v času oseke ne morejo pluti v nekatera pristanišča v Zahodni Evropi? ×
Ogledajo si katero od oddaj NG, ki prikazuje življenje in način lova v Severni Evropi. ×
Uvodna motivacija Učitelj učence vpraša, če se jim je kdaj zgodilo, da so na plaži pustili brisačo, ko pa so se čez nekaj ur vrnili ponjo, jo je že zalilo morje.
50
Učenci s pomočjo atlasa poimenujejo tudi druge morske tokove. ×
Razširitev teme Nove morske poti. Leta 1453 je Carigrad, prišel pod Osmanski imperij. S tem so bile prekinjene tradicionalne trgovske poti med Evropo in Azijo. Zato je začela Evropa iskati nove poti – pomorske poti na vzhod. Ena možnost, ki
jo je zagovarjal tudi Krištof Kolumb je bila pot proti zahodu, druga, ki jo je zagovarjal Vasco de Gama pa je obplutje Afrike in nato proti vzhodu. Kolumb je na poti proti vzhodu naletel na Ameriško celino, Gama pa je odkril pomorsko
pot v Indijo okrog Rta dobrega upanja. Temu so kmalu sledili valovi evropskih raziskovanj in kolonizacije, ki so jih pričeli Španci in Portugalci, prve pomorske velesile, kasneje pa tudi Velika Britanija, Francija in Nizozemska.
Delovni zvezek str. 30-31
Ustvarjanje in raziskovanje
Medpredmetne povezave
▶ Gibanje morske vode. Kako se giblje hladna in kako topla voda? Učenci naredijo poskus, ki jim
ZGO: Vzhodno rimsko cesarstvo NAR: Valovanje
bo prikazal gibanje hladne in tople vode v morju oziroma gibanje morskih tokov.
Kritično mišljenje
Ponovitev
Sprehod po spletu
Učitelj učencem zastavi vprašanji: ▶ Kako človek vpliva na oceane in morja ter življenje v njih? ▶ Zakaj je ribolov razvit samo na določenih območjih? (lahko izdelajo tudi zemljevid najboljših ribolovnih območij).
Učenci odgovorijo na vprašanja ponovi v učbeniku.
Učenci s pomočjo spletne strani www.enchantedlearning.com/subjects/ astronomy/moon/Tides spoznajo vzrok za nastanek plimovanja.
Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja: ▶ Na kakšne načine se giblje morska voda? ▶ Kako Severnoatlantski tok vpliva na življenje v Zahodni in Severni Evropi? ▶ Opiši postopek nastanka polderja. Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na vprašanja razmisli v učbeniku.
51
Učenci si na spletni strani www.enchantedlearning.com/ explorers/brits ogledajo zemljevid odkritij.
D3
Povzetek snovi
Z EVROPA: DRUŽBENI DEJAVNIKI
Učni cilji: ▶ učenci s pomočjo zemljevida pokažejo najgosteje poseljena območja Zahodne Evrope in razloži vzroke za zgostitev prebivalstva. ▶ učenci spoznajo jezikovno sestavo prebivalstva Zahodne Evrope, ▶ učenci razumejo gospodarsko usmerjenost Zahodne Evrope nekoč in danes, ▶ učenci ovrednotijo razvojno stopnjo zahodnoevropske industrije.
Zahodna Evropa je gosto poseljena in zaradi gospodarske razvitosti cilj številnih priseljencev. V tem delu Evrope se je začela industrijska revolucija, danes se večina prebivalstva preživlja s storitvenimi dejavnostmi.
Učbenik str. 54-55
Od prejšnjič ...
Aktivnosti
Morska voda se giblje z valovanjem, plimovanjem in morskimi tokovi. Morje je pomembno zaradi ribištva, je vir številnih rudnih bogastev, po morju poteka večina tovornega prometa. Zaradi vsega naštetega večina prebivalstva živi ob morju.
Učenci si v učbeniku na strani 14 in 15 ogledajo zemljevid Gostota poselitve v Evropi. S pomočjo zemljevida opišejo, kaj je značilno za gostoto poselitve v Zahodni Evropi. ×
Uvodna motivacija Odlomek iz Filma Asterix in Obeliks.
S pomočjo zemljevidov v učbeniku na strani 15 učenci opišejo jezikovno in versko sestavo prebivalstva Zahodne Evrope. × Učenci analizirajo položaj Velike Britanije z vidika dostopnosti in povezanosti z drugimi evropskimi državami. Pri urah zgodovine prosijo učitelja, da jim opišejo prizadevanja različnih vladarjev za osvojitev Velike Britanije. ×
52
Učenci poskušajo odgovoriti, kdo je priseljenec in kdo je tujec v določeni državi. × Učenci s pomočjo zemljevida, ki prikazuje kmetijstvo v Zahodni Evropi, naštejejo kulturne rastline, ki jih gojijo v Zahodni Evropi. Učitelj jim razdeli neme zemljevide Zahodne Evrope, v katere učenci vrišejo kulturne rastline, ki jih pridelujejo v posameznih območjih. × Učenci na spletni strani www.stat.si poiščejo podatke o tujcih in priseljencih v Sloveniji. Skupaj z učiteljem analizirajo položaj tujcev in priseljencev v Sloveniji. ×
Razširitev teme Eurotunel je železniški predor med Francijo in Veliko Britanijo. Dolg je 50 kilometrov. Odprt je od leta 1994. Gradili so ga 7 let. Skozi njega vozijo vlaki za prevoz avtomobilov in potniški hitri vlaki Eurostar.
Severna Irska je že desetletja prizorišče enega najhujših konfliktov v Evropi. Gre za boj za prevlado med nacionalisti, ki se borijo za politično združitev z Republiko Irsko, in unionisti, ki se borijo, da bi Severna Irska ostala del Združenega
kraljestva. Eden najbolj krvavih dogodkov, poimenovan tudi krvava nedelja, se je zgodil na ulicah Derryja, ko so britanske posebne enote med protestnim shodom ubile 13 civilistov, med katerimi je bilo sedem mlajših od 20 let.
Delovni zvezek str. 28-29
Ustvarjanje in raziskovanje
Medpredmetne povezave
▶ Položaj priseljencev. Učenci dobijo nalogo, da kot predstavniki vlade uredijo odnose s
DDE: Strpnost ZGO: Kolonizacija, industrializacija
priseljenci, ki so v državi zaposleni in želijo v državi tudi ostati.
Kritično mišljenje
Ponovitev
Sprehod po spletu
Učitelj učencem zastavi vprašanje: ▶ Zakaj občasno prihaja do napetosti na Severnem Irskem?
Učenci odgovorijo na vprašanja ponovi v učbeniku.
Učenci se lahko na spletni strani Urada Visokega komisarja za begunce (UNHCR) www.unhcr.org/cgi-bin/texis/vtx/ home natančneje seznanijo s problematiko begunstva.
Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja: ▶ Zakaj je Zahodna Evropa cilj številnih priseljencev? ▶ Kaj je značilno za intenzivno in specializirano kmetijstvo? ▶ Primerjaj države Z Evrope po velikosti in prebivalstvu. ▶ Zakaj je v Z Evropi vse manj zaposlenih v industriji? Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na vprašanja razmisli v učbeniku.
53
D4
Povzetek snovi
S EVROPA: NARAVNI DEJAVNIKI
Učni cilji: ▶ učenci določijo geografsko lego Zahodne Evrope in poimenujejo večje polotoke, otoke, gorovja, nižine in morja Severne Evrope, ▶ učenci s pomočjo slikovnega gradiva opišejo značilne reliefne oblike v Severni Evropi ▶ učenci ob zemljevidu imenujejo države, ki jih prištevamo k Zahodni Evropi, ▶ učenci s pomočjo klimogramov in slik sklepajo o podnebju in rastlinstvu Severne Evrope.
Severna Evropa je najhladnejši del Evrope. Prevladuje tundrsko in zmerno hladno podnebje. Le južni deli Norveške imajo zaradi vpliva Severnoatlantskega toka oceansko podnebje. Islandija je med vulkansko najaktivnejšimi območji na svetu.
Učbenik str. 58-59
Od prejšnjič ...
Aktivnosti
Za države Zahodne Evrope je značilna gosta poselitev, intenzivno in specializirano kmetijstvo ter industrija visoke tehnologije. Zaradi visoke razvitosti so države Zahodne Evrope cilj številnih priseljencev.
Učenci s pomočjo zemljevida v učbeniku v zavihku strani 9 in zemljevida na strani 10 in 11: – pokažejo in poimenujejo velike naravne enote Severne Evrope; – pokažejo in poimenujejo države, ki jih štejemo k Severni Evropi ter jih primerjajo glede na velikost ter število prebivalstva. – poiščejo glavna mesta držav S Evrope. ×
Uvodna motivacija Opis safarija na Finskem. V uvodu ure učitelj učence vpraša: Kaj si predstavljate pod besedo safari? Nato jim razloži, da lahko safari doživijo tudi na Finskem. (Učitelj si lahko pomaga s člankom iz revije NG, februar 2008, stran 68 do 85, z naslovom Finski safari.)
Učenci s pomočjo literature in svetovnega spleta opišejo življenje na naftni ploščadi ali med ribiči na Severnem morju. × Učenci v skupinah izdelajo plakate, na katerih predstavijo države Severne Evrope. ×
54
Učenci pripravijo poročila ,v katerih predstavijo ribolov kot pomembno gospodarsko dejavnost v Severni Evropi, v ostalih delih Evrope, v Sloveniji in v svetu. × Učenci lahko v okviru dnevov dejavnosti ali zaključne ekskurzije obiščejo Piran in se dogovorijo za pogovor z ribičem, ki jih seznani z morskim ribolovom v Sloveniji. × Učitelj s pomočjo učencev predstavi nordijske športne discipline. ×
Razširitev teme Finska je najbolj gozdnata dežela v Evropi, saj kar 76 % njenega površja pokrivajo gozdovi. Imenujejo jo tudi dežela tisočerih jezer, ima več kot 50 000 jezer. Večina jezer je zamrznjenih od 5 do 8 mesecev.
Laponska je najsevernejša pokrajina na celinskem delu Evrope. Sega v štiri države: Norveško, Švedsko, Finsko in Rusijo (polotok Kola). Same kot manjšino priznavajo na Finskem, Norveškem in Švedskem. Na Norveškem in Švedskem imajo
tudi svoj parlament, ki pa ima zgolj simbolični pomen. Sami se preživljajo pretežno z gojenjem severnih jelenov, lovom in ribištvom.
Delovni zvezek str. 28-29
Ustvarjanje in raziskovanje
Medpredmetne povezave
▶ Vpadni kot žarkov. Učenci s pomočjo baterijske svetilke razložijo vpadni kot sončnih žarkov in
NAR: Rastlinske in živalske vrste severnega polarnega, subpolarnega in zmerno toplega toplotnega pasu
s tem tudi, zakaj je na severu hladneje kot na jugu. Na severu sončevi žarki osvetljujejo večji del površja kot na jugu.
Kritično mišljenje
Ponovitev
Sprehod po spletu
Učitelj učencem na tablo projicira naslednjo izjavo: »Islandija slovi po neokrnjenem okolju, večino energije, ki jo potrebuje, pa pridobiva iz obnovljivih virov energije«. Nato zastavi vprašanje: ▶ Ali naj Islandija da prednost gospodarskemu razvoju ali neokrnjenemu okolju?
Učenci odgovorijo na vprašanja ponovi v učbeniku.
Na spletnem naslovu www.enchantedlearning.com/biomes/ tundra učenci spoznajo tundro, živali tundre, na isti spletni strani najdejo tudi pobarvanke, slike in zanimivosti o tundri.
Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja: ▶ Na zemljevidu pokaži in poimenuj države S Evrope. ▶ Kaj povezuje države Severne Evrope? ▶ Kakšen je vpliv Severnoatlantskega toka na S Evropo? ▶ Zakaj je Islandija ognjeniško zelo aktivno območje? Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na vprašanja razmisli v učbeniku.
55
Povzetek snovi
V ŽARIŠČU: Oblikovanje površja Učni cilji: ▶ učenci pojasnijo nastanek Zemljinega površja in razumejo, da se Zemljino površje še spreminja, ▶ učenci spoznajo notranje in zunanje sile in posledice njihovega delovanja, ▶ učenci s pomočjo slikovnega gradiva opišejo značilnosti ledeniško preoblikovane pokrajine, ▶ učenci razložijo ledeniško preoblikovanost površja Severne Evrope in odvisnost življenja od tega, ▶ učenci razložijo vpliv človeka na Zemljino površje.
Zemljino površje se je preoblikovalo skozi milijone let in se še oblikuje. Večji del površja Evrope je dobil današnjo podobo v času ledenih in medledenih dob. Značilne ledeniške reliefne enote v Severni Evropi so fjordi.
Učbenik str. 58-59
Od prejšnjič ...
Aktivnosti
Za države Severne Evrope je značilna neokrnjena narava in precej hladnejše podnebje kot v ostalih delih Evrope.
Učitelj pripravi različne fotografije (rečna dolina, izbruh vulkana, posledice potresa, ledenik, gorovje ...). Učenci ob fotografijah ugotavljajo, ali gre za delovanje zunanjih ali notranjih sil. ×
Uvodna motivacija Na spletni strani www.facka.si/gradiva/ geo/relief si učenci ogledajo kako nastane relief. Učitelj se nato z učenci pogovori o notranjih in zunanjih silah. Učitelj učence popelje do bližnjega drevesa in jim pokaže, kako rastline vsakodnevno spreminjajo površje s svojimi koreninami.
Učenci dobijo nalogo, da preberejo besedilo v učbeniku na strani 58 in 59. Nato po vzgledu ostalih strani besedilo didaktično obdelajo: − povzetek − vprašanja za ponovitev − vprašanja za razmislek − vprašanja med samim besedilom ... ×
56
Učenci preberejo besedilo pod naslovom Človekov vpliv na okolje. Nato dobijo nalogo, da opišejo, kakšen je vpliv človeka v domačem okolju. × Učenci si ogledajo videokaseto Tektonika in nato pripravijo kratka poročila o potovanju celin. × Učenci rešijo v dvojicah ali v skupini rešijo vaje v delovnem zvezku na stranh 34 in 35. Nato skupaj odgovorijo na vprašanja na dnu strani 35. ×
Razširitev teme Znanstveni so dognali, da je bila pred 200 milijoni let na Zemlji samo ena celina – Pangea – in eno svetovno morje – Pantalasa. Pozneje je Sredozemsko morje – Tetida – razdelilo pracelino na dva dela: Lavrazijo in Gondvano.
Lavrazija je bila severna celina, medtem ko je Gondvana vključevala celine južne poloble. Gondvana je razpadla proti koncu mezozoika na današnje celine: Južno Ameriko, Afriko, Avstralijo in Antarktiko ter Indijski polotok.
Indijski polotok se je združil z Azijo in povzročil nastanek Himalaje. Lavrazija je razpadla v obdobju jure na Severno Ameriko, Evropo in severni del Azije. Severna Amerika in Evropa se še vedno oddaljujeta druga od druge.
Delovni zvezek str. 28-29
Ustvarjanje in raziskovanje
Medpredmetne povezave
▶ Model fjorda. Učenci iz gline izdelajo model fjorda, ki ga nato zalijejo z vodo. Ob modelu fjorda
TIT in LVZ: Izdelava modela fjorda
učitelj z učenci razpravlja o pomenu fjordov za življenje ljudi v Severni Evropi.
Kritično mišljenje
Ponovitev
Sprehod po spletu
Učitelj lahko spdbudi debato o oblikovanju površja z vprašanjem:
Učenci odgovorijo na vprašanja ponovi v učbeniku.
Učenci si na spletni strani www.wwnorton. com/college/geo/egeo/flash/ ogledajo animaciji 2_1.swf in 10_1.swf, ki prikazujeta potovanje celin oziroma nastanek Zemljinega površja.
▶ V kolikšni meri na oblikovanje površja vpliva človek in kako trajne so posledice njegovega delovanja?
Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja: ▶ Kaj je izoblikovalo Zemljino površje? ▶ V katerem obdobju je večji del Evrope dobil današnjo podobo? ▶ Kako človek vpliva na površje? Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na vprašanja razmisli v učbeniku.
57
D4
Povzetek snovi
S EVROPA: DRUŽBENI DEJAVNIKI
Učni cilji: ▶ učenci s pomočjo zemljevida analizirajo vpliv naravnih dejavnikov na poselitev in sklepajo o poselitvi v Severni Evropi, ▶ učenci s pomočjo tematskega zemljevida naštejejo jezikovne skupine in analizirajo narodnostno sestavo prebivalstva Severne Evrope, ▶ učenci naštejejo naravna bogastva in sklepajo o gospodarski usmerjenosti držav Severne Evrope.
Severna Evropa je najredkeje poseljeni del Evrope. Znotraj Severne Evrope so velike razlike med skandinavskimi in Pribaltskimi državami. Za skandinavske države je značilna visoka stopnja družbene zavesti.
Učbenik str. 62-63
Od prejšnjič ...
Aktivnosti
Površje Zemlje so v milijonih let oblikovale zunanje in notranje sile. Proces oblikovanja površja še ni zaključen. Velik del površja Evrope so oblikovali ledeniki. Na površje vpliva tudi človek.
Učenci si v učbeniku na strani 14 in 15 ogledajo zemljevid Gostota poselitve v Evropi. ×
Uvodna motivacija
Učenci pripravijo krajše poročilo o ljudstvo Same (Laponci). ×
Učenci s pomočjo globusa in svetilke pripravi simulacijo polarnega dneva in polarne noči ter pripravi zloženko o obeh pojavih in jo predstavi.
S pomočjo zemljevida opišejo kaj je značilno za gostoto poselitve v Severni Evropi. ×
Učenci s pomočjo literature in svetovnega spleta opišejo življenje na naftni ploščadi ali med ribiči na Severnem morju. × Učenci v skupinah izdelajo plakate na katerih predstavijo države Severne Evrope. ×
58
S pomočjo zemljevidov v učbeniku na strani 15 učenci opišejo jezikovno in versko sestavo prebivalstva Severne Evrope. × Učenci s pomočjo svetovnega spleta poiščejo podatke o pridobivanju energije v skandinavskih državah. Učitelj jim nato poda podatke za Slovenijo. Učenci naredijo primerjavo in podajo svoje ugotovitve. × Učenci s pomočjo svetovnega spleta poiščejo podatke o državah, v katerih nalovijo največ rib, opišejo način ribolova v preteklosti in danes. Ob tem jim lahko učitelj na tablo projicira članek Kalne vode svetovnega ribolova (Nedeljski dnevnik, 2. avgust, 2009). ×
Razširitev teme Ribolov. Najpomembnejša gospodarska dejavnost na Islandiji je ribištvo in predelava rib. Večino rib nalovijo v vodah okoli otoke in zaradi tega so razširili ozemeljske vode okoli otoka. S tem pa so prišli v spor z Veliko Brtitanijo.
Hánsa je bila zveza trgovskih cehov, ki je v poznem srednjem veku ter zgodnjem obdobju novega veka, med 13. in 17. stoletjem, vzpostavila in vzdrževala trgovski monopol na področju Baltskega morja, delu Severnega
morja in preko večine Severne Evrope.
Delovni zvezek str. 28-29
Ustvarjanje in raziskovanje
Medpredmetne povezave
▶ Zakaj imajo na severnem polu pol leta dan in pol leta noč? Učenci naredijo poskus z globusom in baterijsko svetilko. Sami naj se domislijo načina, kako.
ZGO: Vikingi – prebivalci severa NAR: Živalski svet morij
Kritično mišljenje
Ponovitev
Sprehod po spletu
Učenci s pomočjo znanja, ki so ga osvojili v 6. razredu, odgovorijo na vprašanji: ▶ Zakaj je severnem polu pol leta dan in pol leta noč? ▶ Na kateri geografski širini je meja območja, kjer Sonce vsaj enkrat v letu ne zaide ali vzide?
Učenci odgovorijo na vprašanja ponovi v učbeniku.
Na spletni strani www.galdu.org bodo učenci našli veliko tekstovnega in slikovnega gradiva o Laponcih.
Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja: ▶ Primerjaj poselitev Severne Evrope z ostalo Evropo. ▶ Katere jezikovne skupine prevladujejo v Severni Evropi? ▶ Katera naravna bogastva v Severni Evropi so osnova za gospodarstvo v teh državah? Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na vprašanja razmisli v učbeniku.
59
D5
Povzetek snovi
V EVROPA: NARAVNI DEJAVNIKI
Učni cilji: ▶ učenci določijo geografsko lego V Evrope in S Azije ter poimenujejo večje geografske enote, ▶ učenci s pomočjo klimogramov in slikovnega gradiva sklepajo o podnebju in rastlinstvu Vzhodne Evrope in Severne Azije, ▶ učenci na zemljevidu pokažejo največje reke Vzhodne Evrope in Severne Azije in analizirajo njihov gospodarski pomen.
Učbenik str. 66-67
Od prejšnjič ...
Aktivnosti
Severno Evropo delimo na skandinavske in pribaltske države. Skandinavske države so med gospodarsko najrazvitejšimi državami na svetu. Pribaltske države so se po osamosvojitvi leta 1991 s pomočjo skandinavskih držav dokaj uspešno spopadle z gospodarsko krizo.
Učenci izdelajo zemljevid Vzhodne Evrope in Severne Azije in ga opremijo z osnovnimi podatki o posameznih državah in dopolnijo s slikovnim gradivom zanimivosti. ×
Uvodna motivacija Učitelj predstavi nekaj presežnikov, ki veljajo za Rusijo, npr: – največja država na svetu – najobsežnejši gozdovi na svetu – ena najredkeje poseljenih držav – ena etnično najbolj raznolikih držav
Učenci s pomočjo literature in svetovnega spleta iščejo podatke o najnižjih temperaturah in jih poskušajo utemeljiti. × Učenci na zemljevidu poiščejo in poimenujejo večje reke Vzhodne Evrope in Severne Azije. × Učenci s pomočjo zemljevida v učbeniku na straneh 12 in 13 in zemljevida na strani 76 in 77 naštejejo podnebja v V Evropi in S Aziji. Podnebja, ki so jih že spoznajoli, opišejo. ×
60
Površje Vzhodne Evrope in Severne Azije je precej enolično. V Vzhodni Evropi in na vzhodu Severne Azije je nižavje, ki ga prekinja le Ural, na zahodu Severne Azije pa so visoka stara gorstva. Podnebje je hladno, na severu tundrsko in zmerno hladno, na jugu celinsko.
Učenci s pomočjo zemljevida opišejo lego Vzhodne Evrope in Severne Azije. × Učenci s pomočjo zemljevida: pokažejo in poimenujejo velike naravne enote Vzhodne Evrope in Severne Azije, pokažejo in poimenujejo države, ki jih štejemo k Vzhodni Evropi in Severni Aziji, na zemljevidu poiščejo glavna mesta držav Vzhodne Evrope in Severne Azije. ×
Razširitev teme Sibirija (v jeziku Tatarov Speča dežela) zavzema okoli 75 % Rusije in severni del Kazahstana. Razprostira se od Urala na zahodu do Tihega oceana na vzhodu. V Sibiriji so v času carstva in v času Stalina zgradili veliko kazenskih taborišč,
tako imenovanih gulagov, kamor so zapirali predvsem politične zapornike.
Kaspijsko jezero je največje jezero na svetu (371. 000 km²). Jezero je slano in brez odtoka.
Tajga pokriva pribiližno 40 % površja Rusije – Rusija ima največje gozdne površine na svetu.
Bajkalsko jezero je glede na prostornino največje sladkovodno jezero na svetu.
Delovni zvezek str. 36-37
Ustvarjanje in raziskovanje
Medpredmetne povezave
▶ Rusija. Učenci naredijo plakat o največji državi na svetu.
DDE: Verska, jezikovna in kulturna raznolikost
Kritično mišljenje
Ponovitev
Sprehod po spletu
V preteklosti je Rusija (Sovjetska zveza) ob ZDA igrala vodilno vlogo v svetu. ▶ Kakšna je vloga Rusije v svetu danes?
Učenci odgovorijo na vprašanja ponovi v učbeniku.
Na spletni strani www.enchantedlearning.com/biomes/taiga učenci spoznajo območja tajge, življenje v tajgi, živali, natisnejo pa si lahko tudi različne pobarvanke.
Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja: ▶ Kaj povezuje Evropo in Azijo? ▶ Katere države štejemo k Vzhodni Evropi in katere k Severni Aziji? ▶ Opiši površje Vzhodne Evrope in Severne Azije. Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na vprašanja razmisli v učbeniku.
61
Učenci na spletni strani www.globalbioclimatics.org/plot/diagram.htm poiščejo klimograme različnih krajev v Rusiji in jih primerjajo s klimogrami v drugih evropskih državah.
D5
Povzetek snovi
V EVROPA: DRUŽBENI DEJAVNIKI
Učni cilji: ▶ učenci določijo geografsko lego V Evrope in S Azije ter poimenujejo večje geografske enote, ▶ učenci s pomočjo klimogramov in slikovnega gradiva sklepajo o podnebju in rastlinstvu Vzhodne Evrope in Severne Azije, ▶ učenci na zemljevidu pokažejo največje reke Vzhodne Evrope in Severne Azije in analizirajo njihov gospodarski pomen.
Vzhodna Evropa in Severna Azija sta redko poseljeni. Države se spopadajo s številnimi problemi, ki so posledica socialistične ureditve v preteklosti. Najpomembnejša gospodarska dejavnost je industrija, ki je vezana na energijske vire in rudna bogastva.
Učbenik str. 66-67
Od prejšnjič ...
Aktivnosti
Vzhodno Evropo in Severno Azijo povezujeta največja država na svetu Rusija in skupna zgodovina v preteklosti. Na zahodu prevladujejo nižavja, na vzhodu pa stara gorstva. Tu najdemo največje gozdove na svetu – tajga.
Učenci s pomočjo svetovnega spleta in literature predstavijo Černobil. Učitelj se z učenci pogovori o jedrskih elektrarnah. Učenci poiščejo podatke o državah v Evropi in svetu, ki imajo največ jedrskih elektrarn. Ogledajo si spletno stran jedrske elektrarne Krško. ×
Uvodna motivacija Učitelj učencem predstavi življenje na severu Rusije. Predvaja jim lahko tudi film podnebje v Sibiriji. Nato se z učenci pogovori o prebranem in predvajanjem. Na osnovi klimogramov v učbeniku na straneh 66 in 67 sklepajo o pogojih za življenje v posameznih območjih Vzhodne Evrope in Severne Azije.
Učenci s pomočjo zgodovinskega zemljevida ugotovijo, katere države so nastale na ozemlju bivše Sovjetske zveze. × Učenci pripravijo plakat o Transibirski železnici in bajkalsko amurski magistrali. × Na zemljevidu poiščejo najvišji vrh Urala in ga primerjajo z vrhovi Alp in Himalaje. ×
62
Učenci na zemljevidu poiščejo reko Volgo in naštejejo mesta, ki ležijo ob njej. Na svetovnem spletu poiščejo podatke o številu prebivalstva v teh mestih. × S pomočjo gospodarskega zemljevida Vzhodne Evrope in Severne Azije poiščejo večja nahajališča rudnih bogastev in vrsto rudnega bogastva. ×
Razširitev teme Več kot 100 narodov živi v Rusiji. Vsak od njih ima svojo tradicijo in identiteto. V času socializma so v Rusiji na milijone ljudi preselili po državi, tako da so se narodi zelo premešali. Za Rusi, ki jih je več kot 100 milijonov, so drugi
največji narod v Rusiji Tatari (več kot 6 milijonov). Nekateri med narodi imajo večje, drugi manjše težnje po neodvisnosti. Čečeni, ki živijo na Kavkazu, imajo zaradi zahtev po neodvisnosti že več kot 200 let zaos-
trene odnose z Rusijo. V spopadih med Čečeni in Rusi je v 90. letih prejšnjega stoletja umrlo skoraj 100 000 ljudi, več kot 400 000 pa jih je moralo zapustiti svoje domove. Konflikt še do danes ni v celoti razrešen.
Delovni zvezek str. 36-37
Ustvarjanje in raziskovanje
Medpredmetne povezave
▶ Življenje otrok v Sibiriji. Učenci s pomočjo svetovnega spleta pripravijo poročilo o življenju otroka v Sibiriji (velike razdalje, nizke temperature, zamrznjene reke, oblačila, preživljanje prostega časa ...)
DIE: Verska, jezikovna in kulturna raznolikost
Kritično mišljenje
Ponovitev
Sprehod po spletu
Učitelj učencem zastavi naslednje vprašanje: ▶ Kateri so razlogi za slabšo gospodarsko razvitost Vzhodne Evrope in Severne Azije?
Učenci odgovorijo na vprašanja ponovi v učbeniku.
Na spletni strani www.sheppardsoftware. com/Europe/Eur_G0_1024_768 učenci s pomočjo igrice preverijo poznavanje lege evropskih držav. Učenci imajo na voljo politični zemljevid, na katerem morajo izbrati državo, ki se izpiše nad zemljevidom.
Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja: ▶ Primerjaj gostoto poselitve v Vzhodni Evropi in Severni Aziji z ostalimi državami v Evropi. ▶ Katera prevozna sredstva prevladujejo v Severni Aziji? ▶ Zakaj veliko rudnih bogastev v S Aziji ni izkoriščenih? Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na vprašanja razmisli v učbeniku.
63
E
AZIJA Cilji poglavja: ▶ uučenci poznajo osnovne geografske značilnosti Azije,
Učbenik
▶ učenci spoznajo aktualne probleme Azije, ▶ učenci spoznajo potrebo po ohranjanju naravne in kulturne dediščine, ▶ učenci razumejo občutljivo povezanost med človekom in naravo, ▶ učenci primerjajo naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti posameznih delov Azije, ▶ učenci spoznajo območja ogrožanja okolja ter načine varovanja okolja v posameznih območjih Azije, ▶ učenci znajo uporabljati osnovne načine zbiranja geografskih informacij v konkretnem primeru, ▶ učenci se usposabljajo za uporabo komunikacijskih, miselnih, praktičnih in socialnih veščin za raziskovanje geografskih tem na lokalni, regionalni in planetarni ravni.
E1-E5 Azija str. 72-85
Literatura za učitelja ▶ Youth Xchange, vodnik k trajnostnemu načinu življenja, Izobraževalni priročnik za odgovorno
E6 Vzhodna Azija str. 86-89
E7 Jugovzhodna Azija str. 90-93
E8 Južna Azija str. 94-95
potrošnjo. Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana, 2007. ▶ Otroci vsega sveta. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. ▶ Oxfordova enciklopedija izumov in tehnologij. DZS, Ljubljana, 1997. ▶ Gaia Modri planet, Atlas za današnje upravljavce jutrišnjega sveta. MK, Ljubljana, 2001. ▶ Natek, K. in Natek, M.: Države sveta. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006. ▶ Hočevar, M. in drugi: Geografija. Shematski pregledi. TZS, Ljubljana, 2000. ▶ Potočnik, D.: Azija med preteklostjo in sedanjostjo. Pivec, Maribor, 2006. ▶ Pesek, A.: Pesmi in plesi ljudstev sveta. Mladinska knjiga, Ljubljana 2000 (2 zvočni kaseti). ▶ Saje, M.: Sodobna Kitajska. Politični in gospodarski razvoj, ZRI FF, Ljubljana, 2006. ▶ Zemlja, Velika ilustrirana enciklopedija. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006. ▶ Človek, Velika ilustrirana enciklopedija. Mladinska knjiga, Ljubljana, ▶ Živali, Velika ilustrirana enciklopedija. Mladinska knjiga, Ljubljana, ▶ Arthus-Bertrand, Y.: Pogled z neba. Založba Rokus, Ljubljana, 2002. ▶ Arthus-Bertrand, Y: Zemlja, pogled z neba. Izobraževalna brošura ob razstavi, Založba Rokus, Ljubljana, 2005. ▶ Kronika človeštva. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997. ▶ Earth Pulse. Special edition, National Geographic, Washington, 2008. ▶ World Studies. Foundations of geography. Pearson Prentice Hall, Boston (Mass), 2005. ▶ Science explorer. Foundations of geography. Pearson Prentice Hall, Boston (Mass), 2006. ▶ Gandon, O.: Razumeti svet. Izzivi jutrišnjega dne, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 2008. ▶ Parker, S. Enciklopedija. Vprašanja in odgovori. Didakta, Radovljica, 2006. ▶ Bajt, D.: Vsevednik. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 2005. ▶ Moja velika knjiga o živalih. Založba Tuma, Ljubljana, 2007. ▶ Eales, P.: Map satellite. Dorling Kindersley, London, 2007. ▶ Leksikon Sova. Cankarjeva založba, Ljubljana, 2006. ▶ Velika ilustrirana otroška enciklopedija. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2007. ▶ Spoznajonja in odkritja človeštva. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006. ▶ Potepanja. 1. AS – PRESS, Ljubljana, 2008. ▶ Zgodbe slovenskih popotnikov. Samozaložba, Ljubljana, 2008. ▶ Živali. Zbirka Tematski leksikoni. Učila, Tržič, 2002. ▶ Rastline. Zbirka Tematski leksikoni. Učila, Tržič, 2008.
64
Delovni zvezek
Literatura za učitelja (nadaljevanje) ▶ Podatki na dlani. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2007. ▶ Turner, M.: e-raziskovalec. Zemlja. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2008. ▶ Poti do znanja 1. Planet Zemlja in vesolje. Svet živali (komplet), MK, Ljubljana, 2007. ▶ Poti do znanja 2. Ljudje in svet. Kako so živeli, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2008. ▶ Zgodovina. Velika ilustrirana enciklopedija. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2009. ▶ 100 čudes Kitajske. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2008. ▶ Boršner, I.: Indijske religije. Karantanija, Ljubljana, 2006. ▶ Rebić, A.: Splošni religijski leksikon. Modrijan, Ljubljana, 2007. ▶ Dreu, M. Kitajska in druge azijske kuhinje. Enaplus, Ljubljana, 2003. ▶ Zbirka Dežele in ljudje: Jugozahodna in Južna Azija; Indokitajski polotok, Srednja inVzhodna
E1-E5 Azija str. 38-48
Azija; Jugovzhodna Azija, Avstralija, Oceanija, Antarktika; Severna Afrika in Arabski polotok. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992 – 1997. ▶ Geografija. Zbirka Tematski leksikoni. Učila, Tržič, 2001. ▶ e.enciklopedija. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006. ▶ Enciklopedija svetovne geografije. Pisanica, Ljubljana, 1997. ▶ Svet v rekordih. Atlas presežnikov. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2000. ▶ Angliss S.: Podatki na dlani. MK, Ljubljana, 2007. ▶ Varley, C., Miles, L.: Geografija. Šolska enciklopedija, TZS, Ljubljana, 1993.
E6 Vzhodna Azija str. 49
Literatura za učenca
E7 Jugovzhodna Azija str. 52
▶ Lambert, D., Redfern, M.: Najlepša knjiga o svetu. Učila, Ljubljana, 2001. ▶e. enciklopedija. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006. ▶ Gaff, J.: Zakaj neki je na gorskih vrhovih sneg in druga vprašanja o gorah. PZ, Murska Sobota, 2002. ▶ Sels, D.: Zemlja po dolgem in počez. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1998. ▶ Taylor, B.: Od pola do pola. Grlica, Ljubljana, 2003. ▶ Otroci vsega sveta. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. ▶ Zbirka Dežele in ljudje: Jugozahodna in Južna Azija; Indokitajski polotok, Srednja inVzhodna Azija; Jugovzhodna Azija, Avstralija, Oceanija, Antarktika; Severna Afrika in Arabski polotok. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992 – 1997. ▶ 100 čudes Kitajske. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2008. ▶Podatki na dlani. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2007. ▶ Turner, M.: e-raziskovalec. Zemlja, Mladinska knjiga, 2008.
E8 Južna Azija str. 53
Leposlovje ▶ Verne, J.: Potovanje v sredino Zemlje. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1946. ▶ Verne, J.: V osemdesetih dneh okoli sveta. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1970. ▶ Šeruga, Z.: Drugačne zvezde. Z motorjem okoli sveta, Ljubljana, 1990. ▶ Šeruga, Z.: Nevarne poti. Bosna, Somalija, Kambodža in druge zgodbe s temne strani sveta. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993. ▶ Šeruga, Z.: Prijazne poti. Z malo Kajo okoli sveta. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. ▶ Šeruga, Z.: Poti v neznano. Samozaložba, Ljubljana, 1999. ▶ Pulko, B.: Po Zemlji okoli Sonca. Undara studio, Kranj, 2003. ▶ Pulko, B.: Pocestnica, Življenski potopis. Undara studio, Kranj, 2003. ▶ Hosseini, K.: Tek za zmajem. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2008. ▶ Hosseini, K.: Tisoč veličastnih sonc. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2008.
65
E9 Jugozahodna Azija str. 56
Učbenik E9 Jugozahodna Azija str. 96-97
E10 Srednja Azija str. 98-99
Filmi ▶ Tektonika plošč. Videofon, Blejska Dobrava, 1998. ▶ Globalne temperature in podnebje. Videofon, Blejska Dobrava, 2000. ▶ Razgibanost zemeljskega površja. Jack, Ljubljana, 1993. ▶ Globalne temperature in podnebje. Videofon, Blejska Dobrava, 2000. ▶ Modri planet. Discovery planet, Blitz film & video, Škofljica, 2007 (4 DVD-ji). ▶ Planet Zemlja 1, Od pola do pola. BBC, Blitz film & video, Škofljica, 2007. ▶ Planet Zemlja 2, Puščave, kraljestvo ledu. BBC, Blitz film & video, Škofljica 2007. ▶ Planet Zemlja 3,Velike ravnice, Džungla. BBC, Blitz film & video, Škofljica 2007. ▶ Planet Zemlja 4, Gozdovi zmernega pasu. BBC, Blitz film & video, Škofljica 2007. ▶ Enciklopedija narave. DZS, Ljubljana, 1998. (CD-rom). ▶ Zemljepisna dolžina, širina in časovni pasovi. Jack, Ljubljana, 1993. ▶ Vse o Zemlji. Videofon, Blejska Dobrava, 2002. ▶ Tropski deževni gozd. Jack, Ljubljana, 1992. ▶ Revni milijonar. Blitz film &Video Distribution, 2008. ▶ Šeruga, Z.: Poti v neznano. Med plemeni Afrike in Azije, Videoposnetek, Ljubljana, 2000. ▶ Tek za zmajem. Blitz film in video distribution, Škofljica, 2008. Revije ▶ Življenje in tehnika ▶ National Geographic (slovenska izdaja) ▶ NG Popotnik
▶ Spika ▶ National Geographic Junior ▶ Geografski obzornik ▶ Gea
▶ Svet in ljudje ▶ PIL ▶ Geo (ne izhaja več)
Spletne strani ▶ Nastanek gorovij: www.o-4os.ce.edus.si/gradiva/geo/nemirnazemlja/orogeneza.htm ▶ www. webs.cmich.edu/resgi/topics.asp?mc=3&ca=95 ▶ Simulacija spodrivanja litosferskih plošč: www.wwnorton.com/college/geo/earth/ Učila ▶ Atlas sveta, Atlas Evrope in Atlas Azije Monde Neuf, Ljubljana, 2006. ▶ Geografski atlas za osnovno šolo. DZS, Ljubljana, 1998. ▶ Geografski atlas za osnovno in srednjo šolo. TZS, Ljubljana, 2003. ▶ Geografska enciklopedija (prosojnice): 1 - Svet, 2 - Evropa in 3 - Azija ▶ Atlas sveta za osnovno šolo. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. ▶ Atlas sveta za osnovne in srednje šole. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003. ▶ Veliki atlas sveta. DZS, Ljubljana, 2004. ▶ Veliki šolski atlas. Učila, Tržič, 2008.
flash/4_3.swf ▶ Simulacija spreminjanja temperatur na Zemlji: www.geography.uoregon.edu/envchange/ clim_animations/flash/tmp2m ▶ www3.interscience.wiley.com:8100/legacy/college/strahler/0471238007/animations/ch09_animations/animation1 ▶ Prikaz količine padavin po posameznih mesecih: www.geography.uoregon.edu/envchange/clim_animations/flash/prate ▶ Video posnetek potresa: www.www.classzone.com/books/earth_science/terc/content/ visualizations/es1005/es1005page01.cfm?chapter_no=visualization ▶ Simulacija potresa in prikaz epicentra: www.highered.mcgraw-hill.com/olcweb/cgi/pluginpop.cgi?it=swf::640::480::/sites/dl/free/0072402466/30425/16_02.swf::Fig. 16.2 - Elastic Rebound Theory ▶ Simulacije potresov in cunamija: www.highered.mcgraw-hill.com/sites/0072402466/ student_view0/chapter16/animations_and_movies.html# ▶ Preprosta simulacija potresa z epicentrom in hipocentrom: www.info.edus.si/predmeti/ mod/resource/view.php?id=2148
66
Delovni zvezek
Spletne strani (nadaljevanje) ▶ Spletna stran z različnimi geografskimi vsebinami: www.geography.usgs.gov/ ▶ Zveza geografov Slovenije: www.zgds.zrc-sazu.si/ ▶ www.nationalgeographic.com/forcesofnature/interactive/index.html?section=v ▶ Svetovna meteorološka organizacija: www.wmo.int/pages/index_en.html ▶ Plakat naravne nesreče: www.wmo.int/pages/publications/showcase/documents/hazards_wmd.pdf ▶ Spletne povezave: www.meteo.arso.gov.si/met/sl/link/ ▶ www.pbs.org/wnet/savageearth ▶ Vse o potresih, cela vrsta animacij: www.pbs.org/wnet/savageearth/earthquakes ▶ Vroče točke, premiki plošč: www.pbs.org/wnet/savageearth/animations/hellscrust ▶ Animacija tsunamija: www.www.pbs.org/wnet/savageearth/animations/tsunami ▶ Dejstva o potresih: www.earthquake.usgs.gov/learning/facts.php ▶ Vse o potresih za otroke: www.earthquake.usgs.gov/learning/kids/ ▶ Zbirka fotografij o potresih: www.earthquake.usgs.gov/learning/photos.php ▶ Video posnetek potresa: www.player.discoveryeducation.com/views/extView. cfm?guidAssetId=64e08dcf-c69a-4fef-bba4-16f9ea0a96c1&play=true !!! ▶ Video o različnih naravnih nesrečah: www.readyclassroom.discoveryeducation.com/ ready-video.cfm?intGradeBand=2 ▶ Video posnetek litosferskih plošč: www.player.discoveryeducation.com/views/extView. cfm?guidAssetId=e89bdc29-82c0-46ba-954b-0d7b1e78b8ce&play=true (super) ▶ Video posnetek potresa: www.player.discoveryeducation.com/views/extView.cfm?guid AssetId=b13fda63-2e9f-447a-945c-0ff444aecd12&blnPopup=1&productCode=US ▶ Videoposnetek vse o potresi, spoznajo seizmometer, merjenje jakosti potresov: www.player.discoveryeducation.com/views/extView.cfm?guidAssetId=41522a98dede-4016-b940-8c935dead69b&blnPopup=1&productCode=US ▶ Video o huricanih, tajfunih, ciklonih: www.player.discoveryeducation.com/views/extView.cfm?guidAssetId=2870ff4c-e233-43d1-8a9e-1f04dd12e0d2&blnPopup=1&pro ductCode=US ▶ www.readyclassroom.discoveryeducation.com/ready-video.cfm ▶ www.dsc.discovery.com/videos/planet-earth-forests-taiga-forest ▶ O življenjskih okoljih: www.science.nationalgeographic.com/science/earth/habitas ▶ www.unesco.org/education/desd ▶ Nemirna Zemlja (tektonika, potresi, vulkani, gorotvorni procesi): www.o-4os.ce.edus.si/ gradiva/geo/nemirnazemlja ▶ Značilnosti Azije: www.o-4os.ce.edus.si/gradiva/geo/azija ▶ Gradbeni projekt tri palme: www.thepalm.ae ▶ Gradbeni projekt Burja al arab: www.burj-al.arab.com ▶ Mangrova kot posebna drevesna vrsta: www.mangrove.org ▶ Gozdovi mangrov v Indiji: www.mangroveindia.org ▶ Spletna stran popotnih vodnikov Lonely Planet: www.lonelyplanet.com ▶ www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/pk ▶ Amnesty international Slovenija: www.amnesty.si ▶ Igre o Aziji, nemi zemljevidi, podatki: www.sheppardsoftware.com/Asian_Geography ▶ Jezera o Aziji: www.sheppardsoftware.com/Asia-lakes
67
E10 Srednja Azija str. 57
Metodični pripomočki ▶ Učni načrt Geografija. ZRSŠ, 1998. ▶ Ginnis, P.: Učitelj – sam svoj mojster. Založba Rokus, Ljubljana, 2004. ▶ Peklaj, C.: Sodelovalno učenje ali Več glav več ve. DZS, Ljubljana, 2001. ▶ Stradling, R.: Multiperspektivnost. Svet Evrope, Bruselj, 2004. ▶ Vodopivec, I.: Sodelovalno učenje v praksi. ZRSŠ, Ljubljana, 2003. ▶ Brvar, R.: Geografija nekoliko drugače. ZRSŠ, Ljubljana, 2002. ▶ Bevc Malajner, V.: Pristopi k poučevanju geografije. ZRSŠ, Ljubljana, 1997. ▶ Rutar Ilc, Z.: Pristopi k poučevanju, preverjanju in ocenjevanju. ZRSŠ, Ljubljana, 2003. ▶ Cigler, N.: Primeri pouka izbranih učnih tem geografije v OŠ in SŠ. ZRSŠ, Ljubljana, 2003. ▶ Brinovec, S.: Kako poučevati geografijo. ZRSŠ, Ljubljana, 2004. ▶ Zabavne geografske naloge. Gradivo študijskih skupin, Ljubljana, 1996.