http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_geografija/6.%20razred/Prirocniki_priprave/Geo

Rešitve delovnega zvezka za geografijo v šestem razredu osnovne šole

A GEOGRAFIJA Geografija je veda, ki zbira spoznanja o Zemlji in nam pomaga razumeti svet, v katerem živimo.

1. Kako danes spoznavamo Zemljo?

A) Poglej skozi okno in nariši pokrajino, ki jo vidiš.

Benka Pulko

Na Zemlji še vedno obstaja kakšen neodkrit del, ki morda čaka prav nate. Lahko opraviš tudi potovanje, ki ga pred tabo ni še nihče. Slovenska popotnica Benka Pulko je opravila prvo samostojno potovanje z motorjem po vseh sedmih celinah.

B) Pojave na svoji sliki razvrsti glede na to, ali pripadajo naravnim ali družbenim pojavom.

V pomoč pri razvrščanju uporabi učbenik na strani 6 in 7. naravni pojavi

družbeni pojavi

rastlinstvo (trava, drevje ...) živali (ptice, žuželke ...) reke, potoki kamnine, prst ...

cesta, avto, kolo hiša, kozolec, naselje, šola ljudje tovarna ...

2. Razmisli, kaj že veš o Zemlji in delih njenega površja in zapiši spodaj.

B1 VESOLJE Zemlja je vesoljsko telo v ogromnem sestavu, ki ga imenujemo vesolje.

Vesolje je vse, kar je.

1. Oglej si slike vesoljskih teles in jih poimenuj.

galaksija

zvezde

planeti

Aktualno

komet

meteorit

2. Reši izpolnjevanko. Pomagaj si z učbenikom na strani 8 in 9.

V pobarvanih poljih se bo pojavil nov pojem. Razloži ga.

Velike, zelo segrete, plinaste krogle.

Oddajajo svetlobo in toploto.

K O G A L A

Majhno, zamrznjeno vesoljsko telo.

Vidimo ga kot svetlo kroglo z repom.

Sestavlja jo več milijard zvezd.

Naša se imenuje Rimska cesta.

Zemlji najbližja zvezda.

Velike plinaste ali kamnite krogle.

Ne oddajajo lastne svetlobe.

M E T E O Deli meteorja, ki dosežejo površje.

M E Večji kosi ustvarijo kraterje.

Manjša telesa, ki ob vstopu v Zemljino ozračje zažarijo.

Z M K S P R T

V E S O L J E

Septembra 2007 je gorovje v Peruju zadel meteorit, ki je povzročil skrivnostno bolezen med lokalnim prebivalstvom. Znanstveniki so slabo počutje ljudi pojasnili z vdihavanjem strupenih par, ki so se sprostile ob padcu meteorita.

E T I N A I O

Z

D

E

J A C E N E T

I

R

I

I

T

B2 OSONČJE Od vseh vesoljskih teles ima na Zemljo največji vpliv Sonce – povsem običajna zvezda, ki je središče našega osončja.

1. Našteta so različna vesoljska telesa.

A) Z rdečo barvo obkroži Zemlji najbližje vesoljsko telo.

B) Z modro barvo obkroži planete.

KOMET LUNA

MERKUR

NEPTUN SONCE

METEOR

VENERA

METEORIT

SEVERNICA MARS

URAN

Merkur Venera Zemlja Mars

ZVEZDA

ZEMLJA

RIMSKA CESTA

JUPITER

C) Kateri planet manjka?

SATURN

2. Oglej si sliko na desni in reši nalogi.

Pomagaj si z učbenikom na strani 10 in 11.

A) Zapiši imena planetov v okvirček ob planetu.

B) V drug okvirček zapiši lastnost planeta, ki se ti zdi najbolj zanimiva ali nenavadna.

3. Staršem pošlji razglednico iz oddaljene galaksije.

Pravilno zapiši svoj vesoljski naslov.

Ime in priimek vilka Ulica in hišna šte SLOVENIJA EVROPA, ZEMLJA CESTA OSONČJE, RIMSKA

JUPITER 60 lun stalni viharji

najmanjši planet temperature okrog 500 °C življenje, voda peščeni viharji

NEPTUN - 230 °C “leto” ima 246 let

SATURN obroči 50 lun

Ali veš?

URAN modre barve do - 220 °C

▶ Merkur, Venera, Mars, Jupiter in Saturn so vidni s prostim očesom. ▶ Teh pet planetov ljudje poznajo že iz pradavnine. ▶ Stari Grki so jih imenovali potujoče zvezde in jim nadeli imena bogov.

4. »Zemlja ima poseben položaj v Osončju. Od Sonca je oddaljena toliko, da prejema ravno prav

(ne preveč, ne premalo) življenjsko pomembne svetlobe in toplote. «

Na podlagi zgornjega besedila pojasni, kaj in na kakšen način omogoča življenje na Zemlji.

Zemlja je ravno prav oddaljena od Sonca. Prejema ne preveč in ne premalo svetlobe in toplote.

B3 RAZISKOVANJE VESOLJA Ljudje že od nekdaj iščejo odgovore na številna vprašanja o vesolju.

Za lažje raziskovanje vesolja so iznašli številne pripomočke.

1. Vesoljček je vse pomešal.

A) Stvari spravi v red, tako da poimenuješ posamezne pripomočke.

B) Vsak pripomoček s črto poveži z obdobjem, v katerem so ga začeli uporabljati.

Aktualno

OBSERVATORIJ 4000

3000

Najpremožnejši si lahko za nekaj 10 milijonov dolarjev kupijo vozovnico za turistični polet v vesolje.

Prvi vesoljski turist je že poletel v vesolje in kmalu bodo sledili še drugi. Na vsem dostopne redne vesoljske linije pa bo treba še malo počakati.

TELESKOP 2000

1000

0

našega štetja

pred našim štetjem

1500

1600

RAKETA

1700

1800

POLETI V VESOLJE

1900

VESOLJSKA POSTAJA

2. Življenje v vesolju je priljubljena tema filmov. Napiši naslov katerega od filmov, ki ti je ostal posebej v spominu.

VESOLJČEK E. T., VOJNA ZVEZD, ZVEZDNE STEZE ...

2000

B4 OBLIKA IN ZGRADBA ZEMLJE Trden dokaz o obliki Zemlje so z obplutjem Zemlje prinesli šele Magellanovi mornarji leta 1521.

1. Oglej si skico in odgovori na spodnji vprašanji.

A) Kakšno obliko ima Zemlja?

KROGLA, ob ekvatorju malce izbočena, na tečajih sploščena.

B) Napiši dokaz za svojo trditev.

Potovanje okoli Zemlje, slike iz vesolja.

2. Na sliki je prikazan prerez Zemljine notranjosti.

A) Poimenuj posamezne plasti v notranjosti Zemlje.

jedro plašč skorja B) Poimenuj plast nad površjem Zemlje.

vodovje, ozračje 3. Vulkani bruhajo razbeljeno kamnino. Iz značilnosti izbruhov vulkanov sklepaj, kakšne so temperature v notranjosti Zemlje.

V notranjosti Zemlje so visoke temperature, ker vulkani bruhanjo “raztopljene” kamnine.

Ali veš?

▶ Tla pod nami so del Zemljine skorje. ▶ Zemljina skorja je debela med 6 in 70 kilometrov. ▶ Najdebelejša je pod gorami, najtanjša pa pod oceani. ▶ Razdeljena je na več plošč, ki se premikajo.

B5 KOPNO IN VODA Naš planet Zemlja zaradi velike količine vode na površju pogosto imenujemo tudi modri planet.

1. V spodnji prostor, ki ima 100 kvadratkov, z modro nariši delež Zemljinega površja, ki ga prekriva voda in z rjavo delež kopnega.

Ali veš?

▶ Največji otok na svetu je Grenlandija, ki meri več kot 2 milijona km2. ▶ Stopitev ledu na Grenlandiji bi povzročila dvig gladine oceanov za nekaj metrov in precej spremenila oblike celin in življenje ob obalah.

2. Kroženje vode na Zemlji je življenjskega pomena za vsa živa bitja.

A) V spodnji prostor nariši skico kroženja vode. Pomagaj si z opisom.

1. Izhlapevanje površinske vode in nastanek oblakov.

2. Potovanje oblakov nad celino.

3. Voda se s padavinami vrne na površje.

4. Reke vrnejo vodo nazaj v jezera, morja in oceane.

B) Večina rek se zliva v morja oziroma oceane. Ali to pomeni, da se gladina morij neprestano dviguje? V prostor spodaj zapiši odgovor in ga utemelji.

Ne, ker voda stalno kroži. Voda iz oceanov izhlapeva in se vrača na površje ...

Severno ledeno morje

Severna Amerika

Evropa Atlantski ocean

Azija

Afrika

Južna Amerika

Indijski ocean Avstralija

Tihi ocean

Antarktika

3. Na zemljevidu sveta so prikazane celine in oceani.

A) Vsako celino pobarvaj s svojo barvo. Pazi na meje.

B) Z nalepkami, ki jih najdeš na priloženem listu, poimenuj posamezne oceane in celine.

4. Različni deli Zemlje se med seboj razlikujejo po številnih lastnostih.

Gotovo poznaš kakšno lastnost ali zanimivost posameznih celin. Zapiši jo.

Evropa Azija

Severna Amerika Južna Amerika Afrika Avstralija Antarktika

Slovenija, veliko različnih narodov in jezikov ... prebivalstvo rumene rase, riž, kitajski zid ... ameriški nogomet, ZDA ... tropski deževni gozd, Amazonka, Indijanci ... lev, sloni, puščave, črno prebivalstvo ... kenguru, puščave ... pingvini, raziskovalne postaje ...

B6 OBLIKE POVRŠJA Zemlja je nastala pred približno 4,5 milijardami let.

Od takrat naprej se njeno površje nenehno spreminja.

1. Poveži pojme relativna višina, absolutna višina in podmorska globina z ustreznimi opisi. relativna višina absolutna višina podmorska globina

navpična oddaljenost točke na površju od gladine morja globina morja na določenem mestu navpična oddaljenost med dvema točkama

2. Pobarvaj pokrajino in reši nalogi.

A) S puščico označi absolutno višino vasi Na plazu in relativno višino med vasjo in Špičkom.

B) Vrha Špička leži 1700 m višje kot vas Na plazu. Pod ime gore zapiši njeno absolutno višino. Špiček

2100 m

Na plazu

400 m

3. Ugotovi absolutno višino domačega kraja in izračunaj njegovo relativno višino.

A) Poišči podatek o nadmorski višini domačega kraja in ga zapiši v ustrezen okvirček.

B) Izračunaj relativno višino Triglava (2864 m) glede na domači kraj in jo zapiši v ustrezen okvirček. ime kraja

10

absolutna višina

relativna višina – Triglav

4. V spodnji zmešnjavi črk se skriva sedem različnih reliefnih enot. Išči jih v vseh smereh in označi z različnimi barvami.

G

O

R

O

V

J

E

A

Š

R

N

F

K

B

D

T

A

N

I

L

T

O

K

O

M

G

Ž

Č

L

W

K

N

B

Š

I

I

E

B

Q

A

T

Y

N

Ž

Ž

V

L

L

T

A

A

I

X

Č

J

P

H

R

I

B

O

V

J

E

5. Skica prikazuje različne reliefne oblike.

Oglej si jo in reši naloge.

A) Pobarvaj skico.

B) V okvirčke zapiši imena označenih reliefnih oblik.

C) Na kratko opiši značilnost posameznih reliefnih oblik.

GOROVJE vrhovi nad 1500 m, vmes doline HRIBOVJE vzpet svet do 1500 m GRIČEVJE manjša vzpetina, do 300 m višine DOLINA raven svet, vsaj na eni strani odprt

6. Oglej si domači kraj in bližnjo okolico.

NIŽINA raven svet na nizki nadmorski višini

A) V levi stolpec zapiši ime kraja, nadmorsko višino in prevladujočo reliefno obliko v okolici.

B) V desni okvir zapiši, kako višina in izoblikovanost površja vplivata na življenje v vašem kraju. kraj

vpliv višine in izblikovanosti površja na življenje

11

B7 ZNAČILNOSTI CELIN Celine se ne razlikujejo le po velikosti, temveč tudi po razčlenjenosti, nadmorskih višinah, reliefu, podnebju, prebivalstvu …

1. S pomočjo literature ali svetovnega spleta poišči naj, naj ... stvari na Zemlji. V spodnjo preglednico zapiši ime naj stvari in zraven še ime celine.

najvišji vrh najdaljša reka največji otok največje mesto

ime

celina

Mt. Everest (8848 m) Nil (6650 km) Grenlandija (2,1 mio km2) Tokio (32 milijonov)

Azija Afrika Severna Amerika Azija

2. Spodnje trditve opisujejo značilnosti posameznih celin. Ob vsaki trditvi pobarvaj celino, na katero se trditev nanaša. Pomagaj si z atlasom ali zemljevidom sveta na sosednji strani. Pomagaš si lahko tudi z učbenikom na strani 20 in 21.

AFRIKA AZIJA Najmanj razčlenjena Pripada ji največji od vseh celin. polotok na Zemlji.

EVROPA Najvišje gorovje so Alpe.

JUŽNA AMERIKA Ima najdaljšo gorsko verigo na svetu.

12

EVROPA Številna morja in zalivi segajo globoko v notranjost.

EVROPA Celina, na kateri živimo tudi mi.

AFRIKA Prevladujejo gorovja, najvišja so na vzhodu.

SEVERNA IN JUŽNA AMERIKA Na vzhodu prevladujejo nižine.

ANTARKTIKA Edina neposeljena celina.

SEVERNA AMERIKA Številni otoki in polotoki na severu, na jugu pa precej manj.

ANTARKTIKA Večino celine prekriva led.

AVSTRALIJA Ima najbolj ravno površje od vseh celin.

Ali veš?

AZIJA Je največja med vsemi celinami.

AZIJA Ima najvišje gorovje na Zemlji.

▶ Najvišje gore celin so: Afrika – Kibo (5895 m) Evropa – Mont Blanc (4807 m) Avstralija – Mt. Kosciusko (2228 m) Antarktika – Mt. Kirkpatrick (4897 m) S. Amerika – Mt. McKinley (6194 m) J. Amerika – Aconcaqua (6960 m) Azija – Mt. Everest (8848 m)

13

B8 POSELITEV Ljudje smo raziskali že skoraj celotno Zemljo.

Naselili pa smo se predvsem tam, kjer so za življenje najboljši pogoji.

1. Našteta so različna območja na Zemlji.

A) Obkroži tista območja, ki so najprimernejša za poselitev.

rečne doline

visokogorje

puščave

morska obala

obale velikih jezer

kotline

B) Razmisli, zakaj nekatera območja niso primerna za gostejšo poselitev.

Ker je neugodno podnebje, ni vode, težek dostop.

2. S pomočjo največjih mest na Zemlji preveri primernost izbranih območij za poselitev.

A) S pomočjo literature ali svetovnega spleta naštetim mestom pripiši število prebivalcev.

B) S pomočjo atlasa na spodnjem zemljevidu z rdečo piko označi lego naštetih mest.

New York, ZDA

Bombay, Indija

8 milijonov

18 milijonov

Mexico City, Mehika

Sao Paolo, Brazilija

19 milijonov

18 milijonov

14

Kairo, Egipt

Lagos, Nigerija

11 milijonov

11 milijonov

Buenos Aires, Argentina

12 milijonov Pariz, Francija

10 milijonov

Moskva, Rusija

11 milijonov Peking, Kitajska

11 milijonov

Ali veš?

▶ Polovica človeštva živi v Aziji, vsak peti zemljan je Kitajec. ▶ Približno 100 milijonov ljudi nosi priimek Li. ▶ Najgosteje poseljene so “žepne” države: Monako, Singapur, Vatikan, Malta.

3. S pomočjo zgornjega zemljevida ugotovi, katera območja v Sloveniji so najbolj poseljena.

A) Na zemljevidu poišči pet večjih mest v Sloveniji in jih vpiši v preglednico.

B) Za vsako od naštetih mest ugotovi, ali leži ob reki, obali, dolini, kotlini ... in to zapiši v preglednico. mesto

Ljubljana Maribor Celje Kranj Koper Novo mesto

lega

v kotlini, ob reki v dolini, ob reki v kotlini, ob reki v kotlini, ob reki obala, nižina nižina, ob reki

C) Na osnovi podatkov v preglednici sklepaj, katera območja v Sloveniji so najbolj poseljena.

15

C1 UPODABLJANJE ZEMLJE Zemljino površje upodabljamo z različnimi pripomočki.

Največjo težavo pri upodabljanju predstavlja oblika Zemlje.

1. Z nalepkami, ki jih najdeš na priloženem listu, dopolni prazna mesta.

A) V polja pod imeni pripomočkov nalepi ustrezne slike.

B) V polja pod slike nalepi ustrezne opise pripomočkov. globus

zemljevid

relief

Okrogel pomanjšan model Zemlje.

Pomanjšana in poenostavljena upodobitev Zemljinega površja.

Pomanjšan model izoblikovanosti Zemljinega površja.

2. Ugotovi, kateri pripomoček bi bil najbolj uporaben za upodobitev zapisanih primerov.

Ugotovitve zapiši v preglednico.

primerjava velikosti celin in morij prikaz grebenov in vrhov gorovja prikaz smučarskih prog na smučišču prikaz razporeditve ulic v mestu prikaz oblike Zemlje prikaz razgibanosti tal uporaba pri plovbi po morju

zemljevid, globus model reliefa zemljevid mestni načrt (zemljevid) globus relief zemljevid

3. Včasih so zemljevide risali po spominu ali po pripovedovanjih, danes pa uporabljajo sodobne pripomočke. Imenuj vsaj dva.

Računalnik, satelitski posnetki (sateliti) fotografiranje-fotoaparat (letala), ljudje 16

Ali veš?

▶ Najstarejši znani zemljevid je star več kot 18.000 let. ▶ Narisan je na steno jame na področju današnje Francije. ▶ Ne prikazuje Zemljinega površja temveč nekaj najsvetlejših zvezd.

C2 GEOGRAFSKA LEGA Geografsko lego posamezne točke na Zemljinem površju lahko določimo s pomočjo stopinjske mreže, ki jo sestavljajo poldnevniki in vzporedniki.

1. Vesoljček je vse premešal. Naredi red.

A) Trditve in slike, ki so značilne tako za vzporednike kot poldnevnike, pobarvaj vijolično.

B) Trditve in slike, ki so značilne samo za vzporednike, pobarvaj rdeče.

C) Trditve in slike, ki so značilne samo za poldnevnike pa modro.

Krožnice, ki objem ajo Zemljo med obema teča jema.

Sestavljajo . žo stopinjsko mre

ih jemo ji. u č a n Oz opinjam s st

Začetni se ime n greenwiški. uje

eli Zemljo Začetni d južno poloblo. o in na severn

Zače označetnni je z 0º.

Začetn vzhodno ini deli Zemljo na zahodno po loblo. njimi ši med vator. lj a d j a N uje ek se imen

Povezujejo se in južni tečaverni j.

Vsi so enak o

u zahod n i u d zho 180.

Proti ev jih zvrsti s

dolgi.

2. Spodnji zemljevid prikazuje stopinjsko mrežo, ki jo sestavljajo vzporedniki in poldnevniki.

A) Na zemljevidu z rdečo barvo pobarvaj začetni poldnevnik in ekvator.

B) V okvirčke na robovih zemljevida označi strani neba s kraticami S, J, V oziroma Z. C) V preglednico za vsako celino zapiši, ali leži pretežno severno ali južno glede na ekvator oziroma pretežno vzhodno ali zahodno glede na začetni poldnevnik.

S-J

S

Evropa Azija

Z

V

S. Amerika J. Amerika Afrika

J

Avstralija Antarktika

V-Z

S V S V S Z J Z S-J V J V J V-Z 17

C3 ZEMLJEVIDI Današnji zemljevidi so zapletene upodobitve, ki jih je treba znati »brati«.

Zemljevidi zato vsebujejo dodatna pojasnila.

1. Nekateri elementi so nepogrešljiv del vsakega zemljevida.

A) Na črte pod slike zapiši, kaj prikazujejo in razkrili se bodo trije elementi zemljevida.

B) Prepiši oštevilčene črke na ustrezna mesta in razkril se bo še en element zemljevida.

N

A

S

L

O

V

M

1

S

T

O

P

E

R

I

L

O

M

R

E

Ž

2

I

N

J

SK

A

3

L

E

1

2

4

G

E

N

4

3

D

A 5

A 5

2. Zemljevidi vsebujejo tudi legendo, v kateri so pojasnjeni znaki, uporabljeni na zemljevidu.

V spodnji preglednici dopolni manjkajoče znake oziroma opise.

letališče

železniška proga

cesta

mesto (10.000-50.000)

3. Spodnji zemljevid ima vse elemente, ki jih mora imeti zemljevid, da je »berljiv«. Natančno si ga oglej in izpolni preglednico.

Katero območje je prikazano na zemljevidu?

Kako je na zemljevidu prikazan relief?

V kolikšnem merilu je narisan zemljevid?

Koliko km v naravi je 1 cm na zemljevidu?

SLOVENIJA Z barvami, senčenjem 1 : 750.000 1 cm = 7,5 km Anaksimander

▶ Starogrški filozof, ki je živel v 6 stoletju pr. n. š. ▶ Velja za prvega kartografa. ▶ Na njegovih zemljevidih je Zemlja prikazana kot okrogla plošča, ki jo obdaja morje. ▶ Merilo je bilo podano v dneh plovbe oziroma ježe.

SLOVENIJA

C4 UPORABA ZEMLJEVIDA Zemljino površje je na zemljevidu vedno prikazano manjše, kot je v resnici. Kolikokrat je pomanjšano, pove merilo zemljevida.

1. Dejansko razdaljo med krajema določimo tako, da izmerimo ustrezno razdaljo na spodnjem zemljevidu in jo s pomočjo merila pretvorimo v razdaljo v naravi.

A) Merilo na zemljevidu prepiši v ustrezen prostor in ga zapiši še na druga dva načina.

številčno merilo opisno merilo

1 : 100.000 1 cm na karti je 100.000 cm v naravi (1 cm = 1 km)

grafično merilo B) Z ravnilom in šestilom na zemljevidu izmeri zračno razdaljo med Šentjurjem in Šentrupertom.

C) Razdaljo s pomočjo merila preračunaj v razdaljo v naravi. Rezultat primerjaj s sošolci. razdalja na zemljevidu

7 cm x 100.000

razdalja v naravi

7 km

1 : 100.000

2. Za različne namene obstajajo številni posebni zemljevidi. Oglej si izseke zemljevidov in pod vsakega zapiši, za kakšen namen bi ga lahko uporabil.

PLANINSKI ZEMLJEVID 20

AVTO KARTA

MESTNI NAČRT

C5 ORIENTACIJA Orientacija pomeni določanje svojega položaja glede na strani neba ali znane pojave in objekte v okolici.

1. Oglej si spodnjo sliko in odgovori na vprašanji.

A) Kako se imenuje pripomoček na sliki?

KOMPAS B) Čemu je namenjen ta pripomoček?

Določanju strani neba, orientaciji 2. Oznake N, E, S in W so angleške okrajšave za strani neba. Na levi sliki zapiši ustrezne strani neba v slovenščini, na desni sliki pa v angleščini.

sever

zahod

North

vzhod

West

East Kompas

jug

South

3. V naravi je zemljevid uporaben le , če je pravilno orentiran.

A) Pojasni, kdaj je zemljevid orientiran.

Ko se smeri na zemljevidu ujemajo s smermi v naravi.

▶ Izumili so ga na Kitajskem približno 200 let pr. n. š. ▶ V začetku so ga uporabljali za napovedovanje usode. ▶ Za določanje smeri so ga začeli uporabljati okrog leta 1000.

B) Pojasni, kako orientiramo zemljevid.

Kompas položimo na poljuben poldnevnik ali rob karte in ga skupaj s karto vrtimo toliko časa, dokler igla v kompasu in poldnevnik nista vzporedna.

21

D1 VRTENJE IN KROŽENJE Zemlja je kot nekakšna vesoljska vrtavka.

Zaradi njenega gibanja se zdi, kot da se gibljeta Sonce in celotno nebo.

1. Zemlja se ob kroženju okoli Sonca tudi vrti okoli svoje osi. Okoli Zemlje kroži Luna.

Dopiši manjkajoče podatke v spodnji preglednici.

vrtenje Zemlje kroženje Zemlje kroženje Lune

Okoli česa se vrti/kroži?

Koliko časa traja en obhod?

svoje osi Sonca Zemlje

24 ur 365 dni in približno 6 ur 27,5 dni

2. V različnih obdobjih so ljudje različno opisovali gibanje Zemlje in njen položaj v vesolju.

A) Preberi naslednje trditve filozofov in znanstvenikov.

Aristarh (6. stoletje pr. n. š.): »Zvezde stalnice in Sonce so nepremični, Zemlja pa se giblje okoli Sonca po poševnem krogu, poleg tega pa se še vrti okrog svoje osi.«

Sonce

Aristotel (4. stoletje pr. n. š.): »Središče vesolja je mirujoča Zemlja, sledijo Luna, Merkur, Venera, Sonce, Mars, Jupiter in Saturn, vse skupaj pa obkrožajo zvezde stalnice. Vsa našteta telesa enakomerno krožijo okrog Zemlje.«

Zemlja

Nikolaj Kopernik (16. stoletje): »Gibanje neba je le navidezno. Vzrok tega je gibanje Zemlje. Zemlja se namreč vsak dan zavrti okoli svoje osi, ki ima stalno smer v prostoru. Poleg tega se giblje okrog Sonca kakor vsak drug planet. Kar se nam zdi gibanje Sonca, ni posledica njegovega lastnega gibanja, ampak gibanja Zemlje.« B) Oglej si sliko in označi izjavo, ki ustreza tej sliki.

C) S sošolci se pogovori o tem, kdo od filozofov oziroma znanstvenikov je imel prav.

3. Spodaj so naštete besede, ki skupaj nakazujejo določeno gibanje vesoljskih teles.

Razmisli, na katero gibanje se nanašajo besede in ga vpiši v ustrezen prostor na desni.

Luna

+ Zemlja +

letni časi + os 22

+

lunine mene +

Sonce

+

12 mesecev

dan

+

Zemlja

28 dni

=

+ Zemlja = +

noč

=

kroženje lune okoli Sonca kroženje okoli Sonca vrtenje okoli osi

D2 VRTENJE OKOLI OSI Zemlja vsak dan naredi en obrat okrog svoje osi.

Ob tem se izmenjata noč in dan.

1. Zemlja se neprestano vrti okoli svoje osi, ki je nagnjena.

A) Na sliki pravilno označi smer vrtenja in nariši nagib osi.

B) Kaj je najbolj opazna posledica vrtenja Zemlje?

Dan in noč.

C) Kako na to vpliva nagib Zemljine osi?

Nagib Zemlje vpliva na dolžino dneva in noči v posameznih območjih na Zemlji.

2. Spodnji zemljevid prikazuje razporeditev časovnih pasov na Zemlji.

Ali veš?

A) Poglej, koliko kaže ura in ime kraja, in uro vpiši v ustrezni okvirček.

B) Izračunaj, koliko je ta trenutek ura v mestih, označenih na zemljevidu.

C) Dobro si oglej zemljevid in ugotovi, kje najprej praznujejo novo leto.

▶ Vrtenje Zemlje okoli osi se s časom upočasnjuje in zaradi tega se dan počasi podaljšuje. ▶ Pred 250 milijoni let, v času prvih dinozavrov, je bil dan dolg le 23 ur.

Na Novi Zelandiji.

KRAJ ČAS

Los Angeles

-9h

Peking

7h

-3 -9

+9

+6

+1

DAT UMS K A M E JA

0 -5

+7

+5

+3

+8

Rio de Janeiro

Sydney

-3

9h

-4h 1h

2h

-11 -10

3h

-9

4h

-8

5h

-7

6h

-6

7h

-5

8h

-4

9h

-3

10h

-2

11h

-1

12h

0

13h

+1

14h

+2

15h

+3

16h

+4

17h

+5

18h

+6

19h

+7

20h

+8

21h

22h

23h 24h 0h 1h

+9 +10 +11

+12 -12

23

-11

D3 KROŽENJE OKOLI SONCA Če Sonce opazujemo dlje časa, opazimo, da spreminja svoj položaj.

To je povezano s kroženjem Zemlje okoli Sonca.

1. Smiselno dopolni trditve.

Zemlja obkroži Sonce v približno

365

dneh in

6

365

dni.

Iz praktičnih razlogov ima koledarsko leto

urah.

Ali veš?

▶ Ker leto ni dolgo natanko 365¼ dni, je treba v vsakem tisočletju izpustiti 7 dni. ▶ Zato leto 1900 ni bilo prestopno, prav tako ne bo prestopno leto 2100, 2200, 2300, 2500 ...

366 dni. prestopno leto.

Takšno “podaljšano” leto imenujemo Dodatni dan je dodan mesecu , ki ima namesto običajnih 28 dni v prestopnih letih 29 Zaradi ostanka skoraj 6 ur ima vsako četrto leto

dni.

2. Oglej si spodnjo sliko in v ustrezne prostore zapiši imena vzporednikov.

severni tečaj severni povratnik severni tečajnik južni povratnik ekvator južni tečaj južni tečajnik 3. V vsaki vrsti je ena beseda, ki po pomenu ne sodi med ostale.

Odkrij vsiljivca in ga prečrtaj.

24

29. februar

prestopno leto

365 dni

olimpijske igre

leto

12 mesecev

365 dni in 6 ur

30. februar

ekvator

južni povratnik

severni tečajnik

začetni poldnevnik

D4 LETNI ČASI Zaradi kroženja okoli Sonca in nagiba Zemljine osi imamo pri nas letne čase.

1. V Sloveniji imamo štiri letne čase. V prostore spodaj nariši, kaj najraje počneš je et

po m

l po

la d

v posameznih letnih časih.

21. junij 23. september

21. december

je

a m

zi

se n

21. marec

2. Slika prikazuje značilne položaje Zemlje na poti okoli Sonca.

A) Za posamezne položaje v zgornji prostor vpiši ustrezen datum.

B) Ugotovi dolžino dneva (najdaljši dan, enakonočje, najkrajši dan) na severni polobli in jo vpiši v spodnji prostor.

21. 3 enakonočje

21. junij najdaljši dan

21. 12 najkrajši dan

23. 9. enakonočje 25

E1 VREME IN PODNEBJE Vreme se nenehno spreminja. Toda če ga spremljamo dlje časa, ugotovimo, da se v posameznih delih leta pojavlja podobno vreme.

1. Vremensko napoved lahko vsak dan izvemo iz časopisov, na televiziji ali po radiu.

A) Iz časopisa izreži današnjo napoved in jo prilepi v prazen prostor spodaj.

B) Preveri, ali je bilo vreme v tvojem kraju res takšno, kot je bilo napovedano.

2. Človek s svojimi dejavnostmi v zadnjem času močno vpliva na podnebje.

A) Naštej nekaj dejavnosti, s katerimi človek najbolj vpliva na spremembe podnebja.

B) Za vsako dejavnost zapiši njen vpliv na okolje.

C) Razmisli, kako bi odpravil vpliv posamezne dejavnosti na okolje, in zapiši svojo rešitev.

26

dejavnost

vpliv na okolje

tvoja rešitev

ogrevanje

onesnaževanje zraka CO2

ogrevanje - Sonce

promet

izpušni plini

uporaba javnega prometa

industrija kmetijstvo

onesnaževanje zraka, tal škropiva, umetna gnojila

čistilne naprave, BIO gnojila

3. Podnebje posameznega kraja ali območja najlažje opišemo s pomočjo klimograma, za kar potrebujemo podatke o količini padavin in povprečnih mesečnih temperaturah.

povprečne mesečne temperature in količina padavin v Ljubljani jan

feb

mar

apr

maj

jun

jul

avg sept okt

nov

dec

temperatura [ºC]

1

1

5

12

16

21

24

18

18

13

9

4

padavine [mm]

50

50

125

125

175

50

100

225

100

25

50

50

A) Najprej v klimogram vnesi podatek o temperaturi za vsak mesec, tako da na sredino stolpca za določen mesec narišeš rdečo piko na ustrezni višini (pomagaj si z rdečim merilom na levi).

B) V klimogram vnesi podatek o padavinah za vsak mesec, tako da stolpec za posamezen mesec pobarvaš z modro barvo do ustrezne višine (pomagaj si z modrim merilom na desni).

C) Seštej količino padavin vseh mesecev. Dobil si letno količino padavin. Vpiši jo v okvirček na sredini klimograma. Č) Na koncu v okvirček na vrhu vpiši še kraj, na katerega se podatki nanašajo.

LJUBLJANA °C

mm

1125 mm

30

300

20

200

10

100

0

0

-10

J

F

M

A

M

J

J

A

S

O

N

D

Ali veš?

▶ Na Marsu so pogosti peščeni viharji. ▶ Na Jupitru že vsaj 350 let divja orkan, ki ga vidimo kot Veliko rdečo pego. ▶ Na Uranu pihajo vetrovi s hitrostmi prek 800 km/h.

4. Čestitamo za opravljeno delo. Narisati klimogram ni mala stvar. Sedaj si dobro oglej svoj klimogram in izpolni spodnje okvirčke. najhladnejši mesec

mesec z najmanj padavinami

najvišja povprečna mesečna temperatura

januar, februar

oktober

julij 27

E2 TOPLOTNI PASOVI Toplotni pasovi so območja s podobnimi temperaturami.

1. Temperature na Zemlji so v največji meri odvisne od količine sončnega obsevanja.

Obkroži pravilne trditve. ▶ Segrevanje tal in s tem povezane temperature so odvisne od vpadnega kota sončevih žarkov. ▶ Vpadni kot sončevih žarkov je največji v območju okrog ekvatorja. ▶ V polarnih območjih so zelo nizke temperature zaradi majhnega vpadnega kota sončevih žarkov.

2. Oglej si zemljevid, na katerem so z različnimi barvami označeni toplotni pasovi.

A) V prazne prostore vpiši imena posameznih toplotnih pasov.

B) Vsakemu toplotnemu pasu pripiši eno osnovno značilnost.

SEVERNI MRZLI PAS nizke temperature SEVERNI ZMERNOTOPLI PAS letni časi VROČI PAS visoke temperature

JUŽNI ZMERNOTOPLI PAS letni časi JUŽNI MRZLI PAS nizke temperature

28

E3 VROČI ALI TROPSKI PAS V celotnem vročem pasu so vse leto visoke temperature, količina padavin pa se zmanjšuje od ekvatorja proti robu pasu.

1. V vročem in subtropskem pasu ločimo več podnebij. V polja z različnimi podnebji nalepi

Vsakodnevne, pretežno popoldanske padavine.

Izmenjujeta se sušna in deževna doba.

Uspevajo najbujnejši gozdovi na Zemlji.

Živali se selijo za dežjem.

Zaradi vlažnosti neprimerno za gostejšo poselitev.

Travnato rastje s posameznimi drevesi.

Savansko podnebje

Ekvatorialno podnebje

ustrezne slike in trditve, ki jih najdeš na priloženem listu. Pomagaj si z učbenikom na strani 48 in 49.

Sredozemsko podnebje

Deževne zime in vroča, suha poletja.

Uspeva zimzeleno grmičevje, pomarančevci in vinska trta.

Dežuje le nekajkrat na leto.

Izmenjujeta se sušna in deževna doba.

Poselitev je vezana le na oaze, kjer je voda.

Tudi do tri žetve na leto.

Živali in rastline so prilagojene pomanjkanju vode.

Najgosteje poseljena območja na Zemlji.

Monsunsko podnebje

Puščavsko podnebje

Gosta poselitev in velik pomen turizma.

29

E4 ZMERNO TOPLI PAS V zmerno toplem pasu, kjer živimo tudi mi, se letni časi redno menjujejo. Največji vpliv na razlike med podnebji ima oddaljenost od morja.

1. V spodnjo preglednico so že vnešene nekatere najpomembnejše značilnosti podnebij

zmernega pasu. Dopolni manjkajoče podatke. Pomagaj si z učbenikom na strani 50 in 51. podnebje

območje

zima /poletje

oceansko podnebje

obale oceanov

Ni velikih razlik med poletjem in zimo.

celinsko podnebje

zmerno hladno

rastline in živali

poselitev

za listnati, mešani primerno poselitev, gozdovi gosta poselitev

vroča poletja; listnati, mešani mrzle, suhe gozdovi, stepe gosta poselitev zime Pogoji za notranjost in dolge mrzle tajga-iglasti gozdovi, poselitev so slabi. na severu celin zime volkovi notranjost celin

2. Slovenija leži v zmerno toplem pasu. Njen skrajni jugozahodni del pa ima že značilnosti

subtropskega pasu. Meje območij med podnebji so že označene na spodnjem zemljevidu.

A) Na spodnjem zemljevidu Slovenije so z vijolično barvo označena območja s posameznimi podnebji. Pobarvaj jih z različnimi barvami.

B) Uredi legendo. Barve na zemljevidu in v legendi se morajo ujemati.

sredozemsko podnebje zmerno celinsko podnebje gorsko podnebje

30

E5 MRZLI PAS

1. S pomočjo razglednic iz polarnih krajev opiši osnovne značilnosti polarnega in tundrskega podnebja. Pomagaj si z učbenikom na strani 52 in 53.

Ali veš?

Na zim Alja ve ska ski do trovi temp je po čl 300 pa era vpre min ovek km/ dosež tura čna bol utah bi zm h. N ejo -60 jše . P rz eza hit °C . ole nil šči ros , t ti ni v ne ten dos kaj ti

polarno podnebje

o lik ko ne ee mp a i l te i dv jo, nic se al ne lii, es , c vig ko et v r ima ese d ne Pol je a z m liko sta ki ilejš e za e to po sno. m tur rl nje no ra nda ivlje ko z ve ž li da or to k tundrsko podnebje

▶ Norvežan Roald Amundsen je leta 1911 prvi dosegel južni tečaj. ▶ Američan Robert E. Peary naj bi leta 1909 prvi dosegel severni tečaj, o čemer pa obstajajo mnogi dvomi.

ali hoja na Pasja vprega vedno smučeh sta še a načina vn najbolj enosta sneženi in za potovanja po jini, čeprav ra zmrznjeni pok odrivajo vse p iz o n ju že moč otorne sani. m e popularnejš

let soče odili so i t že ag tiki va. Pril i nomad k r A t l i s o Na o ljud razv . Lovij živij razu in ivljenja . Danes se m način ž in ribe ribiških ski e živali ela na ih. divj eliko d rudnik jih v ah in v bark

Nizke temperature, močni vetrovi, polarni dan in polarna noč, ljudstva prilagojena mrazu, preživljajo se z lovom, ribištvom in delom v rudnikih

Poleti se vrhn ja Zemlje odtali plast in je mogoče najti veli k rastlin. Takra o užitnih t pridejo iz gozdov severn i močvirja pa se jeleni, nad oblak mušic, k zgrne tudi omarjev ...

ih ičn ju l z a n v r ivlje so se jih o j ž u i h živ tudi ever kožu so i d v s ko h in em ebel om, jši o l o z i n V olj ajn . D ra a ok skr odili d m iko m na ilag pre kol . pr ruje i ne lkov va tud vo pa talih os

Dolge mrzle zime, kratka poletja - odtali se le vrhnja plast zemlje, severni jeleni, volkovi, tundra - mahovi, lišaji. Redka poselitev.

31

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Stegne 9b 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 Telefaks: (01) 513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

Ljubljana, maj 2008