http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_geografija/7.%20razred/Ucenci/Resitve/GEOGRAFI

Delovni zvezek za geografijo v sedmem razredu osnovne šole

Helena H Helena elena Verdev V Verdev erdev

Helena Verdev

Raziskujem Stari svet Delovni zvezek za geografijo v 7. razredu osnovne šole Strokovni pregled: Andrej Krumpak, Bojan Šprogar in Mojmir Mosbruker Jezikovni pregled: Mateja Samastur Ilustracije: Igor Šinkovec Zemljevidi: Monde Neuf (fizični) in Vasja Kožuh (vektorski) Fotografije: Shutterstock in Istockphoto (seznam na koncu knjige)

Gradivo je nastalo po usmeritvah in standardih National Geographic Society.

© 2009 National Geographic Society. Vse pravice pridržane.

Učbenik Raziskujem stari svet, s katerim tvori pričujoči delovni zvezek učbeniški komplet, je strokovni svet RS za splošno izobraževanje 12. 2. 2009 potrdil za uporabo v 7. razredu osnovne šole.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Založba se je trudila poiskati vse lastnike avtorskih pravic. V kolikor v kakšnem primeru lastnik ni naveden oziroma je naveden napačen lastnik, bomo to z veseljem uredili in popravili.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 913(100)(075.2)(076.1)

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Stegne 9 b 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 Telefaks: (01) 513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

VERDEV, Helena Raziskujem stari svet 7 : delovni zvezek za geografijo v 7. razredu osnovne šole / Helena Verdev ; [ilustracije Igor Šinkovec ; fotografije Shutterstock, Istockphoto]. - 1. izd. Ljubljana : Rokus Klett, 2009 ISBN 978-961-209-935-0 244147200

A Stari svet B1 Evropa

4–5 6–7

B2 B3 B4 B5

8–9 10–11 12–13 14–15

Podnebje in rastlinstvo Evrope Prebivalstvo Evrope Evropska unija Zgodovina in delitev Evrope

C1 Srednja Evropa

16–17

C2

18–19 20–21

Alpe, Sredogorja in Panonska nižina V žarišču: Industrializacija

D1 Jugovzhodna Evropa

22–23

D2 Južna Evropa

24–25

V žarišču: Ognjeniki

D3 Zahodna Evropa V žarišču: Vpliv morja

D4 Severna Evropa V žarišču: Oblikovanje površja

26–27

28–29 30–31

32–33 34–35

D5 Vzhodna Evropa in Severna Azija

36–37

E1 Azija

38–39

E2 E3

40–41 42–43 44–45 46–47 48 49 50–51 52 53 54–55 56 57 58–59 60–61 62–63

Podnebje in rastlinstvo Azije Prebivalstvo Azije V žarišču: Verstva E4 Gospodarstvo Azije E5 Delitev Azije E6 Vzhodna Azija V žarišču: Potresi in cunamiji E7 Jugovzhodna Azija E8 Južna Azija V žarišču: Poplave in tajfuni E9 Jugozahodna Azija E10 Srednja Azija V žarišču: Svet nasprotij E11 Stari svet še enkrat na kratko V žarišču: Svet v žarišču

A STARI SVET Vse do konca 15. stoletja so Evropejci poznali le Stari svet – poleg Evrope obsegal še večji del Azije in Severno Afriko.

1

Kopno na Zemlji razdelimo na sedem celin, velike vodne površine pa na štiri oceane.

A) Vsako celino na zemljevidu pobarvaj s svojo barvo in poimenuj s pomočjo nalepk v prilogi.

A B) S pomočjo nalepk v prilogi poimenuj tudi oceane.

C) Na zemljevidu poišči Stari svet in preostali del sveta, ki mu pravimo Novi svet.

Severno ledeno morje

Evropa

Severna Amerika

Azija

Atlantski ocean Afrika EKVATOR Tihi ocean

Indijski ocean

Južna Amerika

Avstralija

Antarktika

2

Nekatere celine so med seboj povezane, druge pa so samostojni deli kopnega.

Napiši, kaj ločuje naštete celine.

3

Evropa in Afrika

Evropo in Afriko loči Sredozemsko morje.

Azija in Sev. Amerika

Azijo in S. Ameriko loči Tihi ocean.

Afrika in Juž. Amerika

Afriko in J. Ameriko loči Atlantski ocean.

Azija in Afrika

Azijo in Afriko loči Sueški prekop, Rdeče morje, Indijski ocean.

Evropo in Azijo loči dogovorjena meja, ki poteka po različnih naravnih enotah.

A) Na zgornjem zemljevidu z rdečo barvo približno označi mejo med obema celinama.

A B) Zakaj kopno, ki mu pravimo Evrazija, ločujemo na Evropo in Azijo?

4

EVROPA

4

Evrazija je največje kopno na Zemlji.

36 % A) Kolikšen del kopnih površin na Zemlji predstavlja Evrazija?

B) Na zemljevid na levi vriši ekvator in začetni poldnevnik ter opiši lego Evrazije glede nanju.

Večji del Evrazije leži severno od ekvatorja, južno od ekvatorja leži le otočje na jugu Azije. Večji del Evrazije leži vzhodno od začetnega poldnevnika, zahodno leži le zahodni del Evrope.

C) Kaj lahko na podlagi lege in velikosti Evrazije sklepaš o njenem podnebju in rastlinstvu?

Glede na lego in velikost Evrazije lahko sklepamo, da imajo posamezna območja Evrazije zelo različna podnebja in s tem povezano pestro rastlinstvo – od puščav do tropskega deževnega gozda.

Evrazija zaradi svoje velikosti sega v številne časovne pasove.

12 h

A) Kolikšna je časovna razlika med skrajnim zahodom in vzhodom Evrazije?

-3 -9 0

+9

+6

+1

-5

+7

+5

+3

+8

D A TU M S KA M E JA

5

-3 območja s polovičnimi časovnimi pasovi 1h

2h

3h

-11 -10 -9

4h

-8

5h

-7

6h

-6

7h

-5

8h

-4

9h

-3

10h

-2

11h

-1

12h

0

13h

+1

14h

15h

16h

17h

18h

19h

20h

21h

22h

23h 24h 0h 1h

+2 +3 +4 +5 +6 +7 +8 +9 +10 +11

+12 -12

-11

B) S pomočjo zemljevida ugotovi, kako imata dve veliki državi Rusija in Kitajska urejene lokalne čase. Naštej slabosti in prednosti obeh ureditev. ureditev Rusija

več časovnih pasov (8)

Kitajska

en časovni pas

prednosti

slabosti

boljša prilagoditev dneva glede na Sonce V celotni državi en časovni pas, ni potrebno prestavljati ure

v pos. delu države imajo različne čas. pasove ... neprilagojenost glede na (lego) Sonca, prevelik zamik ure ...

EVROPA

5

B1 EVROPA Evropa je kjub temu da je relativno majhna celina, zelo razčlenjena, hkrati pa ima tudi zelo razgibano in raznoliko površje.

1

Ker tudi mi živimo v Evropi, o njej gotovo že veliko veš.

V časopisih, reklamnih prospektih in na svetovnem spletu poišči fotografije različnih območij v Evropi. Primerjaj jih s sošolci. V čem se posamezna območja Evrope razlikujejo?

2

Lega Evrope vpliva na večino naravnih in družbenih pojavov na stari celini.

Določi lego Evrope glede na ekvator in začetni poldnevnik.

Evropa v celoti leži na severni polobli.

glede na ekvator

glede na začetni poldnevnik Večji del Evrope leži na vzhodni polobli/vzhodno od začetnega poldnevnika.

3

Evropo sestavljajo številni polotoki in otoki ter zalivi, ki segajo daleč v notranjost celine.

Na zemljevidu s pomočjo nalepk v prilogi poimenuj morja, večje polotoke in otoke ter otočja (pomagaj si z učbenikom na straneh 8 in 9).

pol oto k inav ski Ska nd

Atlantski ocean

Islandija

Britansko otočje

Balkanski polotok

rje mo sko ok ran olot Jad i p k ins zem en Ap

Pirenejski polotok

Severno morje

Korzika

Črno morje

Baleari Sardinija S r e d o Sicilija sk

6

EVROPA

o morje

Ciper

Površje Evrope tvorijo stara in mlada gorstva, ki jih prekinjajo nižavja.

A) Pobarvaj zemljevid tako, da z ustreznimi barvami ponazoriš gorstva in nižavja (pomagaš si A lahko z velikim zemljevidom Evrope v učbeniku v zavihku strani 9).

B) Na zemljevidu s pomočjo nalepk v prilogi označi večje geografske enote: Alpe, Apenini, Dinarsko gorstvo, Karpati, Skandinavsko gorstvo, Evropska sredogorja, Ural, Vzhodnoevropsko nižavje, Nemško-poljsko nižavje in Severnofrancosko nižavje.

Ska ndi na

l Ura

vsk og ors tvo

4

Evropska sredogorja

Nemško-poljsko nižavje p Kar

Severnofrancosko nižavje

ati

Alpe

ini

en Ap

Pire neji

5

Vzhodnoevropsko nižavje

Di gor narsk stv o Balkan o Rod opi

Gorstva se med seboj razlikujejo tudi po času nastanka.

G SSpodaj navedena gorstva mlajšega nastanka pobarvaj modro, starega nastanka pa rdeče.

V atlasu si oglej nadmorske višine posameznih gorstev. Kaj opaziš?

Karpati

Skandinavsko gorstvo

Evropska sredogorja

Dinarsko gorstvo

Apenini Pireneji

Alpe Ural

EVROPA

7

B2 PODNEBJE IN RASTLINSTVO EVROPE V Evropi so podnebja povezana z geografsko lego in oddaljenostjo od morja.

Rastlinstvo je prilagojeno podnebju.

1

Na Zemlji je več toplotnih pasov, v nekatere med njimi sega tudi Evropa. mrzli pas

zmerno topli pas

vroči pas

A) V katere toplotne pasove sega Evropa?

Evropa sega v severni subtropski, severni zmerno topli in severni subtropski pas.

B) V katerem toplotnem pasu leži večji del Evrope?

Večji del Evrope leži v severnem zmerno toplem pasu.

zmerno topli pas mrzli pas

2

Na podnebje na posameznem območju vpliva več dejavnikov.

A) Za navedene kraje poišči v učbeniku podatek o povprečni mesečni temperaturi v januarju in juliju. januar

julij

London (str. 50)

+3˚C

+12˚C

Moskva (str. 66)

–9˚C

+18˚C

Atene (str. 41)

+10˚C

+27˚C

Lulea (str. 58)

–12˚C

+14˚C

Ljubljana (str. 22)

–1˚C

+19˚C

B) S pomočjo atlasa poišči naštete kraje in njihovo lego označi na zgornjem zemljevidu.

C) Iz lege naštetih krajev sklepaj kateri dejavniki vplivajo na podnebje posameznega kraja.

London – lega ob Atlantskem oceanu Moskva – oddaljenost od morja, geografska lega – oddaljenost od ekvatorja Atene – geografska lega, lega ob Sredozemskem morju Lulea – geografska lega Ljubljana – geografska lega, oddaljenost od morja

8

EVROPA

3

Rastlinstvo je prilagojeno podnebju in je značilno za to podnebje.

A) Poimenuj rastlinstvo na slikah.

A

Stepa

Tajga

Sredozemsko rastlinstvo (makija) Sred

B) Ustrezno dopolnii pr preglednico. reg egledn led le dn nic ico

4

rastlinstvo

opis rastlinstva

območje rasti v Evropi

Mešani gozdovi

iglavci, listavci

Zahodna in Srednja Evropa

stepa

travniško rastlinstvo

jugovzhod Evrope

tajga

iglasti gozdovi

severovzhod in sever Evrope

tundra

mahovi, lišaji, nizko grmičevje

skrajni sever Evrope

V Evropi je naravno rastlinstvo večinoma izkrčeno.

Preberi spodnje besedilo in reši nalogo.

Naravno rastlinstvo je prilagojeno naravnemu okolju, v katerem raste; prilagojeno je na pomanjkanje padavin, vročino, malo prsti, nizke temperature ... Naravno rastlinstvo je človek v veliki meri izkrčil in posadil rastline, ki hitreje rastejo in imajo večji pridelek, seveda pa so manj prilagojene na podnebje.

A) Napiši vsaj eno prilagoditev rastlin na naravne pogoje.

(Vroča, sušna poletja – zimzeleno rastlinstvo, dolge, razvejane korenine, povoskani, dlakavi listi). Rastlinstvo se prilagodi na nizke temperature, vročino, sušo, malo prsti ...

Malo padavin – travniško rastlinstvo, manj bujno rastlinstvo.

Nižje temperature – iglavci, vlagoljubne rastline, slanoljubne rastline ...

B) Kateri so glavni razlogi, da je človek izkrčil večji del naravnega rastlinstva?

Večji del naravnega rastlinstva je človek izkrčil, da je posadil rastline, ki hitreje rastejo in imajo večji pridelek. Velik del je izkrčil zaradi gradnje naselij, cest, tovarn ...

EVROPA

9

B3 PREBIVALSTVO EVROPE V Evropi je veliko različnih držav, narodov, ver in kultur.

Raznolikost prebivalstva se s priseljevanjem še dodatno povečuje.

1

Evropa je glede prebivalstva v mnogočem precej drugačna od večine preostalega sveta.

Vse zapisane trditve so napačne, vendar jih lahko z zamenjavo ene besede popraviš.

V neenakomerna a) Evropa je gosto in enakomerno poseljena.

Največja b) Najmanjša gostota poselitve je v nižinah, kotlinah in na obalah morij. počasi c) Prebivalstvo Evrope zelo hitro narašča. romanska č) V Evropi živijo tri velike jezikovne skupine – slovanska, germanska in muslimanska.

Jugovzhodni in Vzhodni d) Slovani prevladujejo v Južni Evropi. krščanstvo e) Najbolj razširjena vera v Evropi je islam. protestante f ) Kristjani se delijo na katoličane, pravoslavce in muslimane.

2

Med posameznimi območji v Evropi so velike razlike v gostoti poseljenosti.

A) Napiši dve gosto poseljeni državi v Evropi (imena držav najdeš na zemljevidu v učbeniku v zavihku na strani 9).

Belgija Nizozemska Nemčija

Temnejša barva prikazuje večjo gostoto poseljenosti.

B) Napiši dve redko poseljeni državi v Evropi.

Islandija Finska Norveška

C) Naštej nekaj razlogov za različno gostoto poseljenosti posameznih območij v Evropi.

Razlogi za različno gostoto poselitve so nadmorska višina, oddaljenost od morja, podnebje.

10

EVROPA

3

Starostno sestavo prebivalstva prikažemo s starostno piramido, pri čemer nas običajno S najbolj zanima razmerje med mladimi (do 15 let), ljudmi v zrelih letih (med 15 in 65 let) in starejšimi (nad 65 let), kar lahko razberemo že iz oblike piramide.

A) S pomočjo starostnih piramid opiši, kakšna je starostna sestava prebivalstva v teh državah.

Nemčija moški

3 mio

1,5 mio

80 + 75-79 70-74 65-69 60-64 55-59 50-54 45-49 40-44 35-39 30-34 25-29 20-24 15-19 10-14 5-9 let 0-4 leta 0

0

Poljska moški

ženske

1,5 mio

3 mio

1,5 mio

0,75 mio

80 + 75-79 70-74 65-69 60-64 55-59 50-54 45-49 40-44 35-39 30-34 25-29 20-24 15-19 10-14 5-9 let 0-4 leta 0

0

Albanija ženske

0,75 mio

moški

1,5 mio

100 000

80 + 75-79 70-74 65-69 60-64 55-59 50-54 45-49 40-44 35-39 30-34 25-29 20-24 15-19 10-14 5-9 let 0-4 leta 0

0

ženske

100 000

B) V literaturi ali na svetovnem spletu poišči starostno piramido za Slovenijo in jo primerjaj z zgornjimi piramidami. Kateri je najbolj podobna?

Najbolj podobna je starostni piramidi Nemčije. Oblika piramide spominja na vazo ... (manjše število rojstev, podaljševanje življenja ...)

4

Slovenija se glede prebivalstva sooča s podobnimi težavami kot večina evropskih držav.

S A) V literaturi ali na spletni strani www.stat.si poišči zahtevane podatke o prebivalstvu A Slovenije. Njihov pomen ustrezno pojasni.

2007

vrednost

rodnost

9,8‰

število živorojenih na 1000 prebivalcev

umrljivost

9,2‰

število umrlih na 1000 prebivalcev

naravni prirast

0,6‰

razlika med številom živorojenih otrok in številom umrlih na določenem območju v koledarskem letu

pomen te vrednosti

B) Na podlagi zgornjih podatkov pojasni, kaj se dogaja s prebivalstvom v Sloveniji.

Tako kot v ostalih evropskih državah se tudi prebivalstvo v Sloveniji stara. Za državo je značilna nizka rodnost, število umrlih je v primerjavi z rojstvi skoraj izenačeno. Skupno število prebivalstva na osnovi rojstev se le malo povečuje.

C) Naštej nekaj ukrepov, s katerimi bi v Evropi lahko spodbudili naraščanje prebivalstva.

Olajšave, pomoč družinam z več otroki, finančna pomoč mladim družinam, spremenjen odnos delodajalcev do žensk, ki želijo imeti otroke ali jih imajo, otroška oprema, oblačila brez davka ...

EVROPA

11

B4 EVROPSKA UNIJA Pred več kot pol stoletja je skupina držav ustanovila skupnost, ki danes združuje 27 evropskih držav, med njimi tudi Slovenijo.

Zametki Evropske unije, v katero je danes vključenih 27 držav, segajo v leto 1951, ko so Belgija, Zvezna republika Nemčija, Francija, Italija in Nizozemska ustanovile Evropsko skupnost za premog in jeklo. Že leta 1957 se je preimenovala v Evropsko gospodarsko skupnost (EGS). Države članice so uvedle skupen trg in ukinile medsebojne carine. Leta 1973 so se dotedanjim članicam pridružile še Danska, Irska in Velika Britanija. Še pred koncem sedemdesetih let so bile izvedene prve volitve v evropski parlament. Leta 1981 se je Evropski gospodarski skupnosti pridružila Grčija, pet let kasneje pa še Španija in Portugalska. Leta 1993 so na območju skupnosti odpravili vse ovire za prost pretok blaga, ljudi in storitev. Še isto leto se je sodelovanje med državami razširilo na druga področja in skupnost se je preoblikovala v Evropsko unijo (EU). Leta 1995 so se Evropski uniji pridružile Avstrija, Finska in Norveška. Največja širitev se je zgodila leta 2004, ko so se poleg Slovenije pridružile še Češka, Madžarska, Slovaška, Poljska, Estonija, Latvija, Litva, Ciper in Malta.

Kot zadnji sta se Uniji leta 2007 pridružili Bolgarija in Romunija, medtem ko so se že leta 2005 začela pristopna pogajanja s Turčijo in Hrvaško.

1

Iz zapisa je razvidno, da se je članstvo v Evropski uniji z leti postopno povečevalo.

Izdelaj zemljevid, iz katerega bo razvidno, kdaj je katera država postala članica Evropske unije.

Pri iskanju držav si pomagaj z zemljevidom v učbeniku v zavihku strani 9.

Legenda: ustanovne članice članice od leta 1973 članica od leta 1981 članici od leta 1986 članice od leta 1995 članice od leta 2004 članici od leta 2007

12

EVROPA

2

Evropska unija ima številne ustanove, ki skrbijo za nemoteno delovanje unije.

Iz zapisa s spletne enciklopedije razberi funkcije in pomen posamezne ustanove.

Evropska komisija je nekakšna vlada Evropske unije. Sestavljajo jo komisarji, iz vsake države članice po eden, ki so zadolženi za različna področja. Komisija pripravlja zakone in jih predlaga v sprejem evropskemu parlamentu. Komisija je zadolžena za izvajanje zakonov in vodenje unije.

Evropski parlament sestavljajo poslanci iz vseh držav, ki jih volijo državljani posameznih držav na posebnih evropskih volitvah. Število poslancev, ki prihajajo iz posamezne države, je sorazmerno z velikostjo države. Parlament zastopa interese vseh državljanov Evropske unije in skupaj s svetom Unije sprejema zakone ter druge politične odločitve.

Svet Evropske unije sestavljajo ministri držav članic. Svet zastopa interese posameznih članic Unije in sprejema zakone ter druge politične odločitve.

Evropski svet sestavljajo voditelji držav ali vlad držav članic. Svet oblikuje splošne smernice delovanja in razvoja Evropske unije. Odločitve sprejema na osnovi dogovora in soglasja.

A) Katera ustanova daje smernice za delovanja Unije?

Smernice za delovanje Unije daje Evropski svet.

B) Katera ustanova predlaga in izvaja zakone?

Zakone predlaga in jih izvaja Evropska komisija.

C) Kateri ustanovi sprejemata zakone?

Zakone oprejemata Evropski parlament in Svet Evropske unije.

3

V povezavi z Evropsko unijo se omenjajo še nekateri pojmi, ki niso povsem samoumevni.

S pomočjo literature ali svetovnega spleta poišči razlage spodnjih pojmov.

Mastrichtska pogodba: mednarodna pogodba, ki so jo 7. 2. 1992 podpisale države članice EU in je politično in pravno združila države članice. Uvedli tudi državljanstvo EU. Šengenska meja: Schengenski sporazum – mednarodni sporazum, ki je ukinil notranje meje med državami evropske unije in se lahko turisti in obiskovalci prosto gibljejo po EU območju.

Evropska monetarna unija: potekala v več fazah, odpravljene omejitve za pretok kapitala med državama EU, ustanovitev evropskih monetarnih institucij, enotna denarna politika, uvedba evra (skupna denarna valuta).

EVROPA

13

B5 ZGODOVINA IN DELITEV EVROPE Kljub temu da je Evropa majhna celina, se posamezna območja med sabo precej razlikujejo, zato Evropo delimo na šest geografskih enot.

1

Evropo razdelimo na šest geografskih enot.

Na zemljevidu Evrope pobarvaj posamezne geografske enote Evrope in izdelaj ustrezno legendo. Pomagaj si z atlasom in učbenikom na straneh 18 in 19.

Legenda: Sr. Evropa JV Evropa J Evropa Z Evropa S Evropa V Evropa

2

Posamezne enote v Evropi se med seboj precej razlikujejo.

Razmisli in v preglednico napiši, kaj že veš o posameznih enotah in državah, ki sestavljajo te enote. V eni od njih živiš, zagotovo pa o vsaki enoti že nekaj veš. enota SREDNJA EVROPA JV EVROPA JUŽNA EVROPA ZAHODNA EVROPA SEVERNA EVROPA VZHODNA EVROPA

14

EVROPA

posebnosti oziroma zanimivosti

3

V prejšnjem stoletju je bilo politično dogajanje v Evropi zelo pestro.

Zapisane dogodke poveži z ustreznim obdobjem na časovnem traku evropske zgodovine.

Z 1914-1918

1939-1945

1951

1989

prva svetovna vojna

druga svetovna vojna

zametki Evropske unije

združitev Nemčij

1900

4

1910

1920

1930

1940

1950

1960

1970

1980

1990

do 1918

1918

1991

2004

obstoj Avstroogrske

nastanek Kraljevine Jugoslavije

osamosvojitev Slovenije

vstop Slovenije v Evropsko unijo

2000

V celotnem 20. stoletju je bilo politično dogajanje v Evropi zelo pestro.

Na kratko napiši katere velike spremembe so se dogodile v zadnjih 20 letih na političnem zemljevidu Evrope in navedi kakšne posledice so imele na življenje v Sloveniji.

EVROPA (1989-2009) 1990 1991

2004

združitev obeh Nemčij, razpad Sovjetske zveze, Češkoslovaške razpad Jugoslavije, nastanek države Republike Slovenije nastanek številnih novih držav osamosvojitev Slovenije, vojna, prekinitev gospodarskih povezav z ostalimi jugoslovanskimi državami, preusmeritev na nove trge ... vstop Slovenije v EU, širitev EU na vzhod (odprava delitve na vzhodno in zahodno Evropo).

EVROPA

15

C1 SREDNJA EVROPA Srednja Evropa je izrazito prehodna enota na sredi Evrope, ki jo povezuje predvsem skupna preteklost.

1

V Srednji Evropi imajo nekatere države neposreden dostop do morja, nekatere pa ne.

Med naštetimi srednjeevropskimi državami obkroži tiste, ki so obmorske države.

Slovenija

Madžarska Avstrija

Nemčija

2

Liechtenstein Poljska

Švica Češka

Slovaška

S Srednja Evropa je med bolj poseljenimi deli Evrope, vendar so med državami tudi razlike.

A) S pomočjo statističnih podatkov, ki jih najdeš v učbeniku na strani 22 in 23 izračunaj za A vsako državo povprečno gostoto poselitve (število prebivalstva deli z velikostjo države). število prebivalcev

velikost države (v km2)

gostota poselitve (v prebivalcih na km2)

Slovenija

2 000 000

20 256

99/98,7

Avstrija

8 000 000

84 000

95/95,2

Madžarska

10 000 000

93 000

107/107,52

Švica

7 500 000

42 000

179/178,57

33 000

160

206/206,25

Nemčija

83 000 000

357 000

232/232,49

Češka

10 000 000

79 000

127/126,58

Slovaška

5 500 000

49 000

112/112,24

Poljska

39 000 000

313 000

125/124,60

Liechtenstein

B) Iz preglednice razberi, katere države so najgosteje in katere najredkeje poseljene.

C) Kateri so razlogi za gostejšo oziroma redkejšo poselitev?

Razlogi za gostejšo poselitev: gospodarska razvitost, nadmorska višina.

Razlogi za redkejšo poselitev: gospodarska razvitost, nadmorska višina. Č) Poskušaj najti povezavo med poseljenostjo in gospodarsko razvitostjo teh držav.

Zapiši svoje razmišljanje. Švica ima kljub temu, da prevladuje gorovje precej gosto poselitev, kar je verjetno posledica visoke gospodarske razvitosti te države. Države na vzhodu, so gospodarsko precej slabše razvite - tudi gostota poselitve je redkejša.

16

SREDNJA EVROPA

3

Klimogram je pregleden in zgoščen prikaz osnovnih značilnosti podnebja nekega kraja.

Oglej si klimograme različnih srednjeevropskih krajev in odgovori na vprašanja.

O VADUZ (Liechteinstein)

temperatura °C

padavine mm

1147 mm

30

150

BUDIMPEŠTA (Madžarska)

temperatura °C

padavine mm

30

300

HAMBURG (Nemčija)

temperatura °C

padavine mm

30

150 768 mm

20

100

20

200

20

100

10

50

10

100

10

50

0

0

0

0

0

0

516 mm

-10

-10

-10

J

F

M

A

M

J

J

A

S

O

N

D

J

F

M

A

M

J

J

A

S

O

N

J

D

F

M

A

M

J

J

A

S

O

N

D

A) S pomočjo atlasa poišči lego izbranih krajev.

B) S pomočjo klimogramov izpolni preglednico.

4

povp. januarska temperatura

povp. julijska temperatura

letna količina padavin

tip podnebja

Vaduz

–6˚C

+16˚C

1147

gorsko

Budimpešta

–1˚C

+20˚C

516

celinsko

Hamburg

0˚C

+16˚C

768

oceansko

Površje Srednje Evrope zajema različne naravno geografske enote.

Na zemljevidu Srednje Evrope pobarvaj posamezne geografske enote in jih označi s pomočjo nalepk v prilogi. Pomagaj si z atlasom in učbenikom na straneh 22 in 23.

Nemško-poljsko nižavje

Evropska sredogorja

Alpe

Karpati Panonska nižina

SREDNJA EVROPA

17

C2 ALPE, SREDOGORJA IN PANONSKA NIŽINA Naravne enote Srednje Evrope se med seboj precej razlikujejo.

Imajo različno podnebje in rastlinstvo, kar vpliva tudi na življenje ljudi.

1

Panonska nižina je raven svet med mladimi gorstvi in ima dobre pogoje za kmetijstvo.

Reši izpolnjevanko in v obarvanih poljih se bo pojavil nov pojem povezan s Panonsko nižino.

1. Rodovitna prst; 2. Posamezni griči in hribi; 3. Glavna reka v Panonski nižini; 4. Industrijska rastlina, iz katere dobimo olje; 5. Usedline, ki jih je nanesel veter; 6. Največje madžarsko turistično središče; 7. Naravno rastlinstvo v Panonski nižini 1p Č

N

I

C

A

C

I

2p O

S

A

M

E

L

3p D

O

N

A

V

A

N

Č

N

I

C

E

5p P

U

H

L

I

C

A

L

A

T

N

O

J

E

7p S

T

E

P

A

4p S

O

6p B

2

R

Z

E

R

O

Glavni vodotok Panonske nižine Donava skupaj s pritoki pogosto poplavlja.

G Kateri so glavni razlogi za veliko materialno škodo in tudi človeške žrtve v primeru poplav?

Ljudje se naseljujemo, gradimo tovarne ... na poplavnih območjih. Obrežja rek, potokov so neurejena. Spreminja se podnebje - območja, ki nekdaj niso bila poplavna lahko, zaradi podnebnih sprememb ali nespametnih projektov v preteklosti, postanejo poplavna.

3

Kmetijstvo v Panonski nižini poleg poplav pestijo še suše in neurja.

V spodnjo preglednico napiši nekaj ukrepov za omilitev posledic naštetih naravnih dejavnikov. dejavnik poplave suša neurja

18

SREDNJA EVROPA

ukrepi za omilitev škode gradnja nasipov, poglabljanje rečnih strug, gradnja umetnih prekopov namakanje polj zaščita manjših površin z mrežami proti toči

4

Gospodarstvo v Alpah je v veliki meri povezano z gorskim podnebjem.

G Oglej si klimograma Cortine d'Ampezzo (spodaj) in Rateč (učbenik, str. 26) in odgovori na vprašanja.

O CORTINA D’AMPEZZO (Italija)

temperatura °C

padavine mm

30

150

A) Kaj je značilno za podnebje v Alpah?

- dolge, mrzle zime - hladna, kratka poletja z veliko padavinami

671 mm 20

100

10

50

0

0

-10 J

F

M

A

M

J

J

A

S

O

N

D

B) Katere so glavne gospodarske dejavnosti v Alpah? najpomembnejša gospodarska dejavnost je kmetijstvo (zimski in zdraviliški) pomembna je tudi pašna živinoreja, gozdarstvo in energetika.

C) Opiši povezavo med podnebjem in prevladujočimi gospodarskimi dejavnostmi v Alpah?

Turizem izkorišča dolge, mrzle zime, gozdarstvo - podnebje z dovolj padavinami omogoča hitro rast gozdov.

Velika količina vode, v času taljenja snega, ledenikov - visok vodostaj v rekah - pridobivanje električne energije.

5

Poleg Alp in Panonske nižine so v Srednji Evropi še tri velike naravne enote.

Geografske enote Srednje Evrope zapisane na levi poveži z ustreznimi značilnostmi na desni.

G mlado gorstvo nižinski, ledeniško preoblikovan svet Evropska sredogorja

Porurje in Posarje stara, uravnana gorstva večja zimska središča široke doline, položna pobočja

Karpati

močvirja in jezera bogata nahajališča premoga in rud dobro prometno povezana pašna živinoreja in gozdarstvo

Nemško-poljsko nižavje

gosta poselitev visoko razvita industrija

SREDNJA EVROPA

19

V ŽARIŠČU

INDUSTRIALIZACIJA IN N

Prii aktivnem P ktii b branju j poskušamo še pred branjem ugotoviti, o čem govori besedilo. To nam razkrijejo naslov, uvod, podnaslovi, slike in podobno.

PRED

Pred branjem (učbenik, str. 30–31) na hitro preleti besedilo in si ustvari vtis o vsebini.

Napiši vsaj tri vprašanja, ki so se ti porodila ob preletu besedila in se ti zdijo pomembna.

Pri tem si lahko pomagaš tako, da naslov in podnaslove preprosto spremeniš v vprašanja.

Kaj je industrializacija?

Kdaj se je začela industrializacija?

Kaj je postindustrijska družba?

Kako je industrializacija vplivala na okolje?

Kaj so to izumi in iznajdbe?

MED

Med branjem razmišljaj o tem, kaj bereš, sproti si zastavljaj vprašanja in išči odgovore.

M A) Napiši kratke odgovore na svoja vprašanja (seznam vprašanj dopolni z vprašanji, ki se ti A porodijo med branjem). Če kakšnega odgovora ne najdeš, si pomagaj z drugimi viri.

Industrializacija pomeni uvajanje industrije na nekem območju.

Industrializacija se je začela konec 18. stoletja v Veliki Britaniji. Postindustrijska družba - družba v kateri se zaradi tehnološkega razvoja in vse večje produktivnosti zmanjšuje število zaposlenih v industriji. Manjši je tudi negativni vpliv na okolje. Industrija zelo vpliva na okolje - povzroča veliko onesnaževanje zraka, prsti, vode ...

B) Oglej si spodnjo preglednico najbolj onesnaženih mest na svetu in poveži podatke v njej s tem, kar bereš. Na kratko opiši lego najbolj onesnaženih mest in vire onesnaževanja.

20

mesto in država

glavni vir onesnaževanja

vpliv na zdravje ljudi

število ogroženih

Sungajit (Azerbajdžan)

industrija

kemična industrija

300 tisoč

Linfen in Tianjin (Kitajska)

rudniki premoga in svinca, industrija, promet

obolenja dihal in rak na pljučih

3 milijoni

Sukinda in Vapi (Indija)

rudniki kroma

različne oblike raka, zapleti pri porodu

2,5 milijona

La Oroya (Peru)

rudniki in topilnice svinca in drugih težkih kovin

zastrupitev krvi s svincem

35 tisoč

Dzeržinsk in Norilsk (Rusija)

kemična industrija, predelava niklja

zmanjšanje življenjske dobe, pljučne bolezni

500 tisoč

Černobil (Ukrajina)

eksplozija jedrskega reaktorja

dedne okvare, različne oblike raka

5,5 milijonov

Kabwe (Zambija)

rudnik in topilnica svinca

zastrupitev krvi s svincem in kadmijem

250 tisoč

INDUSTRIALIZACIJA

PO

Razmisli, kakšen je bil vpliv industrializacije na življenje ljudi nekoč in kakšen je danes.

A) Preberi spodnji zapis s spletne enciklopedije o Južni železnici in na kratko opiši, kakšne A spremembe so se v tistem času dogajale v Evropi in na Slovenskem. Pomagaj si z različnimi viri.

Južna železnica - železniška proga Dunaj – Maribor – Celje – Ljubljana – Sežana – Trst, ki je bila dokončana leta 1857.

Petnajst let po tem, ko je stekel železniški promet v Angliji, so zasadili prvo lopato za gradnjo Južne železnice - prve železniške proge na Slovenskem. 18. avgust 1849 je bil za Ljubljano zelo pomemben dan - na povsem novo železniško postajo je pripeljal prvi vlak. Južna železnica je našo deželo povezala s svetom in s seboj prinesla številne spremembe, ki so močno spremenile življenje.

Železnica oziroma prihod železnice v naše kraje je za ljudi pomenil povezanost z oddaljenimi kraji. Pomenila je hitrejši pretok blaga, informacij, ljudi. Pomenila je tudi propad določenih dejavnosti - kot na primer prevozništvo (furmanstvo). V deželo so začeli prihajati izdelki in pridelki iz drugih dežel ...

B) Konec leta 2007 je največje potniško letalo na svetu A 380, ki sprejme od 550 do 850 potnikov, prvič poletelo na redni liniji. Zanimanje za prvi let je bilo izjemno, saj so najdražje vozovnice stale več kot 100.000 dolarjev (izkupiček je šel v dobrodelne namene). Primerjaj ta dogodek s prihodom prvega vlaka v Slovenijo.

– Ali bi lahko danes živeli brez industrije in industrijskih izdelkov?

– Zakaj so vsa najbolj onesnažena mesta v gospodarsko slabo razvitih državah?

– Ali bi lahko rekli, da gredo države v razvoju z zamudo skozi proces industrializacije?

– Kaj je značilno za postindustrijsko družbo?

INDUSTRIALIZACIJA

21

D1 JUGOVZHODNA EVROPA Države na Balkanskem polotoku spadajo med gospodarsko slabše razvita območja v Evropi, kar je v veliki meri posledica burne zgodovine.

1

JJugovzhodna Evropa se po marsičem močno razlikuje od ostalega dela Evrope.

Dopolni miselni vzorec s po tvoje najpomembnejšimi dejstvi o Jugovzhodni Evropi. države Hrvaška, BiH, Srbija, Črna Gora, Kosovo, Bolgarija,

Dinarsko gorstvo, Rodopi, Balkan, Karpati,

Albanija, Romunija, Makedonija

Panonska in Vlaška nižina

podnebje Prevladuje celinsko podnebje, obale imajo sredozemsko podnebje

gospodarstvo

2

površje

rastlinstvo območje z dovolj padavinami - gozdovi območje z manj padavin travniško rastlinstvo

prebivalstvo

Gospodarsko slabše razviti del Evrope. Velik delež prebivalstva

Pestra narodnostna sestava

se preživlja s kmetijstvom. Umazana industrija, turizem

V preteklosti številni spori in celo vojaški spopadi

V Jugovzhodni Evropi je v preteklosti pogosto prihajalo do trenj in celo do vojn.

Preberi odlomek in zapiši svoje razmišljanje o vojni v Bosni in Hercegovini.

Nedelja, 19. september 1993 Ne verjamem, prevečkrat sem bila že razočarana nad prekinitvami ognja in sporazumi. Ne morem verjeti, ker je celo danes granata ubila triletnega dečka, njegovo mater in sestro pa ranila. Vem samo, da je zaradi njihovih igric v Sarajevu umrlo 15.000 ljudi, med njimi 3000 otrok. V mestu je 50.000 invalidov. Na ulicah je vse polno ljudi z berglami, na vozičkih, brez rok in brez nog. Na pokopališčih in v parkih zmanjkuje prostora za grobove novih žrtev. Mogoče je že to zadosten razlog, da se tokrat norost res konča.

Zlata Filipovič, Zlatin dnevnik, Otroštvo v obleganem Sarajevu, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1994

22

JUGOVZHODNA EVROPA

3

Z Jugovzhodno Evropo je značilna zelo pestra verska sestava.

Za Nalepke stavb, ki so značilne za določeno vero, nalepi v ustrezen prostor in jih poimenuj. pravoslavna vera

4

islam

katoliška vera

DŽAMIJA

CERKEV

V Jugovzhodni Evropi je nedolgo tega prišlo do zamenjave ekonomskega sistema.

Preberi spodnja opisa kapitalizma in socializma ter izpolni preglednico.

Kapitalizem je ekonomski sistem, v katerem je večina podjetij v lasti zasebnikov – posameznikov.

Kapitalizem imenujemo gospodarstvo svobodnega trga, kjer proizvajalci svobodno tekmujejo za potrošnike. V kapitalizmu ljudje hranijo denar v bankah. Banke tudi posojajo denar ljudem in podjetjem v zameno za soudeležbo ali obresti.

Socializem je ekonomski sistem, v katerem ima država v lasti kmetije, tovarne … Država tako nadzoruje cene dobrin in storitev, proizvodnjo (kaj in koliko se bo proizvajalo) in kolikšna bo plača delavcev. Država tudi odloča o investicijah. Danes na svetu obstaja le še peščica socialističnih držav.

Le redko katera država ima čisti kapitalizem ali socializem. V številnih kapitalističnih državah država vodi šolstvo, zdravsto in številne storitve. Pogosto ima država v lasti tudi posamezna podjetja. kapitalizem V čigavi lasti so podjetja?

Podjetja so večinoma v lasti zasebnikov.

Kdo določa količino Količino in vrsto izdelkov določajo in vrsto izdelkov? proizvajalci.

socializem Podjetja so večinoma v lasti države.

Količino in vrsto izdelkov določa država.

Na kakšen način se oblikujejo cene?

Cene se oblikujejo na trgu.

Cene oblikuje država.

Komu pripada dobiček podjetja?

Dobiček podjetja pripada lastniku podjetja.

Dobiček od podjetja pripada državi.

JUGOVZHODNA EVROPA

23

D2 JUŽNA EVROPA V Južni Evropi so relativno slabi pogoji za kmetijstvo, hkrati pa zelo dobri za razvoj obmorskega turizma.

1

J Južna Evropa je najbolj razdrobljena enota, saj leži na številnih polotokih in otokih.

V vsaki vrsti prečrtaj en geografski pojem, ki se sodi v Južno Evropo.

2

Apeninski polotok

Pirenejski polotok

Skandinavski polotok

Balkanski polotok

Sardinija

Baleari

Kornati

Sicilija

Italija

Hrvaška

Španija

Ciper

Sredozemsko morje

Jonsko morje

Egejsko morje

Baltsko morje

V Veliko značilnosti Južne Evrope je povezanih z njeno lego ob Sredozemskem morju.

A) Reši izpolnjevanko in v obarvanih poljih se bo pojavil nov pojem povezan s Južno Evropo.

A V gozdovih ob Sredozemskem morju je nekoč prevladoval __ .

R

A

S

T

Sredozemsko morje oklepajo Evropa, __ in Azija.

A

F

R

I

K

A

Sredozemsko in Rdeče morje povezuje __ prekop.

S

U

E

Š

K

I

Gospodarsko najbolj razvit del Južne Evrope je __ nižina.

P

A

D

S

K

A

Zaradi slabih pogojev v Južni Evropi v živinoreji prevladuje __ .

D

R

O

B

N

I

C

__ je glavno mesto južnoevropske države, ki leži ob Atlantskem oceanu.

L

I

Z

B

O

N

A

R

I

Z

E

M

S

A

N

M

A

R

I

N

O

Po odprtju Sueškega prekopa, se je močno povečal __ promet.

L

A

D

I

J

S

K

M

I

J

A

C

E

L

I

N

S

K

O

__ je eden od temeljev gospodarstva v Južni Evropi.

T

U

Majhna državica, ki leži v Italiji se imenuje __ .

Večino neobdelanih površin v Južni Evropi prerašča __ .

H

A

K

V notranjosti Južne Evrope prevladuje __ podnebje.

B) Na kratko opiši dobljeno geslo.

Sredozemlje -

24

JUŽNA EVROPA

A

I

3

Z obale Sredozemskega morja je značilno sredozemsko podnebje.

Za Natančno si oglej klimograma Rima (spodaj) in Aten (učbenik, str. 41) in odgovori na vprašanja.

RIM (Italija)

temperatura °C

padavine mm

30

150

A) Kaj je značilno za sredozemsko podnebje?

Dolga, vroča, sušna poletja, kratke, vlažne, mile zime.

732 mm 20

100

10

50

0

0

B) Kolikšna je razlika med najvišjimi in najnižjimi mesečnimi temperaturami? (+8˚C, 23˚C) Razlika v Rimu = 15˚C Atene (10˚C, 27˚C) = 17˚C Majhne razlike v primerjavi z ostalimi podnebji.

-10 J

4

F

M

A

M

J

J

A

S

O

N

D

C) Kdaj pade najmanj padavin?

Najmanj padavin pade junija, julija ter maja in avgusta.

Rastlinstvo se prilagodi podnebju, kar velja tudi za rastlinstvo ob Sredozemskem morju.

A) S pomočjo zgornjih ugotovitev o sredozemskem podnebju pojasni, na kakšne razmere se A morajo prilagoditi rastline na območju s tem podnebjem.

Rastline morajo biti prilagojene na vroča in sušna poletja.

B) Naštej nekaj sredozemskih rastlin in njihovih prilagoditev.

Vinska trta - dolge korenine Makija - zimzeleno rastlinstvo

5

V Južni Evropi ima zelo pomembno vlogo turizem, ki ima pozitivne in negativne posledice.

Za izmišljeno poletno obmorsko letovišče zasnuj celotno turistično ponudbo skupaj z Z infrastrukturo, tako da bo dobiček čim večji, negativne posledice na okolje in življenje ljudi pa čim manjše.

JUŽNA EVROPA

25

V ŽARIŠČU

OGNJENIKI O OG G

P i aktivnem Pri kti b branju j razmislimo, kaj že vemo o temi, o kateri govori besedilo. Predznanje nam lahko pomaga pri razumevanju besedila.

PRED

Pred branjem (učbenik, str. 46–47) razmisli, kaj že veš o ognjenikih. Verjetno kar precej!

Napiši vsaj tri dejstva, ki jih že poznaš. Pri vsakem od njih označi, v kolikšni meri si prepričan/a v njegovo pravilnost (+ – zanesljivo, o – zelo verjetno, – – verjetno).

Ognjeniki bruhajo lavo.

MED

M branjem preveri svoje predznanje, hkrati pa izpiši nova dejstva in jih uporabi.

Med A) V zgornjem okvirju označi, katera dejstva so pravilna. V prostor spodaj pa izpiši vsaj še tri A nova dejstva in jih pojasni. Če katerega ne razumeš, si pomagaj z drugimi viri. litosferska plošča – del Zemeljske skorje, ki je razdeljena aktivni ognjeniki - delujoči ognjenik ugasli ognjenik - nehali bruhati že v daljni preteklosti gejzir - ponavljajoči izbruh vroče vode ognjeni obroč - ognjeniki, ki se "pojavljajo" na obrobju Tihega oceana, ob zahodni obali Južne in Severne Amerike do Aljaske ter naprej do Japonske ...

B) Na spodnjem zemljevidu so prikazane meje med litosferskimi ploščami. Na zemljevid s trikotniki označi položaje ognjenikov, ki so v preteklosti povzročili največje število žrtev.

Kaj opaziš?

Vulkani potresi

ALJASKA KAMČATKA VEZUV

KURILI TIBET, INDIJA

Mont Peleé SUMATRA

EKVADOR

KRAKATAU

ČILE

26

OGNJENIKI

Nevado del Ruiz

PO

Poskušaj delovanje ognjenika opisati na čim bolj preprost način, vendar pravilno.

SSi v vlogi televizijskega poročevalca, ki se oglaša z vasi ob vznožju ognjenika. Ta je pred nekaj urami začel po več kot 1000 letih mirovanja ponovno bruhati lavo.

A) V uvodu na kratko pojasni gledalcem, kaj se sploh dogaja.

B) Ob sebi imaš gospodinjo, ki je med delom na vrtu na lastne oči videla izbruh bližnjega ognjenika. Na kratko zapiši njeno pričevanje.

C) Zaključi prispevek s tem, da gledalcem v Sloveniji poveš od kod se javljaš (pomagaj si z zemljevidom ognjenikov), in pojasniš, kakšna je nevarnost, da se kaj takega pripeti njim.

– Zakaj so ljudje delovanje ognjenikov nekoč povezovali z bogovi?

– Ali lahko speči ognjenik sčasoma postane ugasli?

– Zakaj je največ ognjenikov na potresno ogroženih območjih?

– Ali najdemo ognjenike tudi na kakšnem drugem planetu v našem Osončju?

OGNJENIKI

27

D3 ZAHODNA EVROPA Države Zahodne Evrope povezuje Atlantski ocean, ki ugodno vpliva na podnebje, rastlinstvo, gospodarstvo in življenje ljudi.

1

Z Zahodno Evropo zaradi vpliva Atlantskega oceana pogosto imenujemo atlantska Evropa.

Za vsako od naštetih trditev presodi, ali je pravilna ali ne, in to ustrezno označi.

Z pravilna nepravilna Zahodna Evropa je gospodarsko najbolj razvit del Evrope.

✓

V Zahodni Evropi je zelo malo priseljencev.

✓

Ob obalah Zahodne Evrope so zime zelo ostre.

✓

V Zahodni Evropi se malo ljudi ukvarja s kmetijstvom, toda pridelajo velike količine pridelkov.

✓ ✓

K Zahodni Evropi sodi tudi Nemčija.

Države Zahodne Evrope so imele v preteklosti prekomorske kolonije.

✓ ✓

V državah Zahodne Evrope prevladuje težka in umazana industrija.

V Zahodni Evropi prevladujeta romanska in germanska jezikovna skupina.

2

✓

V Zahodni Evropi med verniki prevladujejo pravoslavci in muslimani.

✓

V Zahodni Evropi prevladujejo iglasti gozdovi in stepe.

✓

Na podnebje Zahodne Evrope ima velik vpliv morje, še posebej Severnoatlantski tok.

Oglej si klimograma Dublina (spodaj) in Londona (učbenik, str. 50) in odgovori na vprašanja.

O DUBLIN (Irska)

temperatura °C 30

padavine mm 150

731 mm

20

100

10

50

0

0

-10 J

28

F

M

A

M

ZAHODNA EVROPA

J

J

A

S

O

N

D

A) Kolikšna je razlika med najvišjimi in najnižjimi mesečnimi temperaturami?

Dublin (+5˚C, +16˚C) 11˚C London (+3˚C, +16˚C) 13˚C

B) Kako so skozi leto razporejene padavine?

Padavine so razporejene enakomerno čez celo leto.

C) Kaj je značilno za oceansko podnebje?

Poletja so topla, zime mile. Temperaturne razlike so majhne. Padavine so enakomerno razporejene čez celo leto. Za oceansko podnebje je značilno, da nima izjemno visokih in izjemno nizkih temperatur.

3

Države Zahodne Evrope so zaradi svoje gospodarske razvitosti cilj številnih priseljencev.

Oglej si graf števila ljudi, ki so se v letu 2006 priselili v Veliko Britanijo in odgovori na vprašanja.

O A) Iz katerih držav se je doselilo največ ljudi?

Največ ljudi se je priselilo iz bivših kolonij, predvsem Azije, Afrike in iz Vzhodne Evrope.

Indija, Pakistan, Bangladeš in Šrilanka

Vzhodna Evropa (75 % Poljska)

B) Kateri so glavni razlogi za priseljevanje?

Glavni razlogi za priseljevanje so ekonomski (iskanje zaposlitve)

Avstralija in Nova Zelandija stare članice EU

C) S kateri problemi se srečujejo ljudje, ki se priselijo v druge države?

Priseljenci so velikokrat odrinjeni na rob družbe. Živijo v slabše urejenih delih mest. Velikokrat so jim kratene pravice in svoboščine. Med njimi in večinskim prebivalstvom prihaja do napetosti.

4

5

ostale države 0

50 100 število priseljencev (v tisočih)

140

V Zahodni Evropi se s kmetijstvom ukvarja majhen del prebivalstva, ki pa pridela velike količine pridelkov, kar je posledica intenzivnega in specializiranega kmetijstva.

Pojasni oba pojma. intenzivno kmetijstvo

uporaba mehanizacije, umetnih gnojil, upoštevanje najnovejših znanstvenih spoznanj

specializirano kmetijstvo

usmerjenost območja v proizvodnjo, pridelavo ene vrste pridelka ali usmerjenost v eno dejavnost.

Gospodarstvo Zahodne Evrope je za razliko od Jugovzhodne Evrope visoko razvito.

G Primerjaj industrijo in kmetijstvo Zahodne in Jugovzhodne Evrope.

Jugovzhodna Evropa

Zahodna Evropa

številne tovarne in rudniki so propadli, "umazana industrija" - težka industrija

velika produktivnost, industrija visoke tehnologije

velik delež prebivalstva zaposlen v kmetijstvu

specializirano, intenzivno velike količine pridelka, s kmetijstvom se ukvarja le majhen del prebivalstva

industrija

kmetijstvo

ZAHODNA EVROPA

29

V ŽARIŠČU

VPLIV V VP P MORJA

P i aktivnem Pri kti branju b j iz besedila izluščimo vse neznane in ključne besede.

S ključnimi besedami so pomagamo pri iskanju informacij v drugih virih.

PRED

Pred branjem (učbenik, str. 52–53) preleti besedilo in si oglej različne poudarke.

Pozornost posveti stvarem, ki izstopajo – naslovi, poudarjene besede, slike ... in poišči vsaj še tri besede, ki se ti že na prvi pogled zdijo pomembne ali neznane.

valovanje

plimovanje morski tokovi polder Severnoatlantski tok

MED

M branjem posebno pozornost posveti vsem pomembnejšim besedam in povezavam.

Med A) Napiši kratke razlage vseh pomembnejših in neznanih besed (seznam dopolni z A besedami, ki jih odkriješ med branjem). Pomagaj si z drugimi viri.

Valovanje je širjenje valov, pri čemer voda ne potuje, temveč se le dviguje in spušča.

B) Na spodnjem zemljevidu so prikazane temperaturne razlike v severnem delu Atlantskega oceana. Ustrezno pojasni temperaturne razlike in razloži, kaj jih povzroča.

Višje temperature morja ob obalah Zahodne Evrope in obalah Norveške so posledica toplega Severnoatlantskega toka.

Bolj zelena barva prikazuje višjo temperaturo morja.

30

VPLIV MORJA

PO

Razišči, kakšen pomen je imelo morje na razvoj trgovine in dežel ob Atlantskem oceanu.

A) Preberi spodnji opis odkrivanja sveta in na zemljevidu z različnimi barvami označi poti A velikih morjeplovcev.

V začetku 15. stoletja so začeli nekateri evropski narodi iskati morske poti do Azije. Portugalec Vasco da Gama je pri tem obplul Afriko in dosegel Indijo, Indonezijsko otočje in Kitajsko. Kmalu so mu sledili Angleži in Francozi, ki so se ustavili v Indiji oziroma Afriki. Kolumb je pod špansko zastavo odkril Srednjo Ameriko, portugalec Amerigo Vespucci pa Južno Ameriko. Nizozemec Abel Tasman in Anglež James Cook sta na svojih potovanjih odkrila Avstralijo in Novo Zelandijo.

B) Evropske države pa z deželami, ki so jih odkrile, niso trgovale, temveč so si jih podredile in izkoriščale njihova bogastva. Zapiši, kako bi ti ravnal v primeru, da bi odkril novo deželo, polno različnih bogastev, v kateri živi preprosto ljudstvo.

– Zakaj je morje še danes tako pomembno za prevoz blaga in surovin?

– Zakaj v različih delih sveta govorijo špansko, portugalsko, angleško in francosko?

– Kako to, da so lahko evropske države več stoletij obvladovale in izkoriščale velik del sveta?

– Morda veš, v kateri državi so evropski priseljenci še najbolj pravično ravnali z domačini?

VPLIV MORJA

31

D4 SEVERNA EVROPA Za države na severu Evrope je značilno hladno podnebje, redka poselitev in visoko razvita družba.

1

S Severno Evropo pogosto delimo na skandinavske in pribaltske države.

Na zemljevidu pobarvaj skandinavske države z eno in pribaltske države z drugo barvo.

Legenda: skandinavske države pribaltske države

2

Gospodarstvo držav Severne Evrope je v veliki meri povezano z naravnimi viri.

G A) S pomočjo učbenika dopolni razpredelnico.

A država

naravni viri

na naravne vire vezana industrija

Islandija

morje - ribe

ribištvo

Norveška

nafta

rafinerije, črpanje nafte

Švedska

železova ruda

jeklarska industrija

Danska

rodovitna prst

kmetijstvo

Finska

obsežni gozdovi

lesna in papirna industrija

pribaltske države

rodovitna prst, les (gozdovi)

kmetijstvo, lesna industrija

B) Ali je tudi znanje vir, ki ga lahko gospodarstvo s pridom uporablja? Pojasni.

Znanje pomeni napredek - omogoča nove izume, naprednejšo tehnologijo ...

32

SEVERNA EVROPA

3

Med državami in tudi znotraj držav Severne Evrope so precejšnje razlike v poselitvi.

A) S pomočjo podatkov, ki jih najdeš v učbeniku na straneh 52 in 53 dopolni preglednico.

A število prebivalcev

velikost države (v km2)

gostota poselitve (v prebivalcih na km2)

Islandija

307 000

103 000

3

Norveška

4 500 000

324 000

14

Švedska

9 000 000

450 000

20

Danska

5 400 000

43 000

126

Finska

5 200 000

337 000

15

Estonija

1 400 000

45 000

31

Latvija

2 400 000

65 000

37

Litva

3 600 000

65 000

55

B) Iz preglednice razberi, katere države so najredkeje poseljene in napiši razloge za to.

Najredkeje so poseljene Islandija, Finska, Norveška in Švedska. Na gostoto poselitve teh držav vpliva lega (na severu) in podnebje (zmerno hladno in tundrsko).

C) Zakaj so obale Norveške za razliko od obal Švedske in Finske poseljene daleč na sever?

Obale Norveške imajo zaradi severnoatlantskega toka milejše podnebje kot obale Švedske in Finske. Zaradi milejšega podnebja so tako obale Norveške poseljene daleč na sever.

Č) Gostoto poselitve v Severni Evropi primerjaj z gostoto poselitve v Srednji Evropi (glej nalogo 2 na strani 16).

Gostota poselitve držav Severne Evrope je v primerjavi z državami Srednje Evrope z izjemo Danske precej manjša.

4

Veliko držav, med njimi tudi Slovenija, se zgleduje po skandinavskem modelu družbe.

V Naštej in opiši nekaj dobrih lastnosti družbe v skandinavskih državah.

Za družbo v skandinavskih državah je značilna visoka stopnja družbene zavesti. Ta se kaže v odnosu do ljudi, tujcev, družbe, narave in dela. Nepismenosti že dolgo ne poznajo; šolstvo, socialno skrbstvo in zdravstvo je na zelo visoki ravni.

SEVERNA EVROPA

33

V ŽARIŠČU

OBLIKOVANJE O OB B POVRŠJA

Prii aktivnem P ktii b branju j si poskušamo ustvariti jasno zaporedje dogodkov ter njihov obseg. Na ta način si lažje ustvarimo jasno sliko dogajanja.

PRED

Pred branjem (učbenik, str. 60–61) poskušaj ugotoviti, o katerih dogajanjih govori besedilo.

Zapiši vsaj še tri dogajanja, ki jih lahko že na prvi pogled izluščiš iz besedila (kakšno lahko Z dodaš tudi med branjem).

nastanek mladih gorstev

Med branjem pozornost posveti času, v katerem so potekala posamezna dogajanja.

M A) Za vsako od naštetih dogajanj ugotovi, pred približno koliko leti je potekalo. Svoje A ugotovitve sproti vnašaj v preglednico. dogajanje

čas (leta)

nastanek Zemljine skorje

pred 4,5 miliarde let

nastanek starih gorstev

pred 300 do 500 mio let

oblikovanje današnjih celin

pred 200 milijoni let

nastanek mladih gorstev

pred 60 mio let

ledene in medledene dobe

zadni 2 mio let

nov let

65 milijo

STA RI 34

OBLIKOVANJE POVRŠJA

N

V EK PRA

225 m

ilijon

ov le t

S RE

M ZE

NOVI ZEMLJIN VEK

VEK LJIN

IN M LJ ZE

V EK

Najstarejše in najdaljše obdobje je pravek, ki je trajal od nastanka Zemlje pred približno 4,5 milijarde let, pa vse do pred 570 milijoni let. Sledi mu stari vek, ki se je zaključil pred 225 milijoni let. Za njim nastopi srednji vek, ki se je pred 65 milijoni let prevesil v novi vek, ki traja še danes.

DN JI

B) S pomočjo spodnjega zapisa na časovnem polžu označi posamezna obdobja zemljine zgodovine.

ZEMLJ I

MED

570 milijonov let

PO

T Tudi človek v zadnjem času postaja pomemben dejavnik pri preoblikovanju površja. Človekovi posegi v naravo pogosto povzročijo škodo naravnemu okolju (npr. gradnja mest, Č prometnih povezav ...), vendar razvoj človeške družbe velikokrat brez njih ne bi bil mogoč.

A) Si v vlogi ministra za okolje, ki mora sprejeti določitev, ali bo v imenu razvoja celotnega območja dovolil gradnjo hitre železniške proge, ki bo trajno zaznamovala naravno okolje.

Izberi si območje v Sloveniji, naštej čim več razlogov za in proti gradnji in na koncu sprejmi odločitev, ki jo moraš znati zagovarjati. Pri odločitvi si pomagaj s spodnjim diagramom.

MOŽNOSTI, KI SO NA VOLJO

Katera možnost se ti zdi najboljša?

POSLEDICE IZBRANE MOŽNOSTI pozitivne

negativne

Kako si se odločil glede izbrane možnosti?

DA / NE Obrazložitev odločitve:

Je bila odločitev težka? Si jo dobro pretehtal/-a? Je bilo na voljo dovolj podatkov?

– Časovno opredeli pravek, stari vek, srednji vek in novi vek.

– Kakšno obliko bi imele gore in doline v Sloveniji, če ne bi bilo ledenih dob?

– V katerem obdobju se na Zemlji pojavi življenje?

– Naštej nekaj primerov človekovega preoblikovanja površja. Je upravičeno ali ne?

OBLIKOVANJE POVRŠJA

35

D5 VZHODNA EVROPA in SEVERNA AZIJA Zaradi Rusije, ki leži v Evropi in v Aziji, in drugih skupnih značilnosti, obravnavamo Vzhodno Evropo in Severno Azijo hkrati.

1

Vzhodna Evropa in Severna Azija kljub svoji velikosti zajemata le štiri države.

V S pomočjo naštetih besed, ki se nanašajo na določeno državo, sklepaj, za katero državo gre.

Sibirija

največja dr- + + žava na svetu

Moskva

+

leži v Aziji in v Evropi =

dobri pogoji 48 milijonov večja od za kmetijstvo + prebivalcev + Nemčije + meji samo na + dve državi

romanski jezik

=

UKRAJINA

del le malo večja + nekoč Romunije + od Slovenije =

MOLDAVIJA

nima izhoda + meji na Litvo + na morje

2

meji na Slovaško

RUSIJA

Minsk

+ ima podobno = ime kot Rusija

BELORUSIJA

C Celotna Vzhodna Evropa je nižavje, ki se preko Urala nadaljuje tudi v Severno Azijo.

Obkroži naravne enote, ki so v Vzhodni Evropi in Severni Aziji.

O Šarsko-pindsko gorstvo

Zahodnosibirsko nižavje Himalaja

Nemško-poljsko nižavje

Pireneji

Ural

Vzhodnoevropsko nižavje

Sibirija Kavkaz

3

V Vzhodni Evropi in Severni Aziji so hladnejša podnebja in temu prilagojeno rastlinstvo.

Rastlinstvo poveži z ustreznim opisom in podnebjem. Uporabi različne barve.

36

stepa

mahovi, lišaji in nizko grmičje

celinsko podnebje

tundra

travniško rastlinstvo

zmerno hladno podnebje

tajga

iglasti gozd

tundrsko podnebje

VZHODNA EVROPA in SEVERNA AZIJA

4

V Vzhodna Evropa in Severna Azija sta zelo redko poseljeni.

V učbeniku si na straneh 14 in 15 ter 76 in 77 oglej zemljevida, ki prikazujeta gostoto poselitve.

A) Primerjaj poselitev Vzhodne Evrope s poselitvijo v ostalih enotah Evrope. Kaj opaziš?

Vzhodna Evropa je poleg Severne Evrope najredkeje poseljen del Evrope.

B) Kako se znotraj Vzhodne Evrope spreminja gostota poselitve?

Gostota poselitve se zmanjšuje proti severu in vzhodu. Večje zgostitve prebivalstva so ob rekah in večjih mestih.

C) Primerjaj poselitev Vzhodne Evrope s poselitvijo Severne Azije. Kaj opaziš?

Vzhodna Azija je še redkeje poseljena kot Vzhodna Evropa, večja gostota poselitve je le na jugu.

Č) Naštej nekaj dejavnikov, ki vpivajo na gostoto poselitve.

Na gostoto poselitve vplivajo geografska lega, nadmorska višina, podnebje, oddaljenost od morja in bližina reke, promet, gospodarska razvitost območja ...

5

Najpomembnejša gospodarska dejavnost v Vzhodni Evropi in Severni Aziji je industrija.

V učbeniku na strani 69 preberi razdelek, ki govori o gospodarstvu, in odgovori na vprašanja.

A) Kje so največja rudna nahajališča v Vzhodni Evropi in Severni Aziji?

Največja rudna nahajališča v V. Evropi in S. Aziji so v Sibiriji in na Uralu.

B) Zakaj velik del rud v Vzhodni Evropi in Severni Aziji ne izkoriščajo?

Velik del rud v Sibiriji ne izkoriščajo zaradi hladnega podnebja, velike oddaljenosti in slabe prometne dostopnosti.

C) Kakšne vrste industrija prevladuje v Vzhodni Evropi in Severni Aziji?

V V. Evropi in S. Aziji prevladuje težka industrija.

Č) Zakaj so številne tovarne na tem območju v preteklosti propadle? Številne tovarne na tem območju so propadle zaradi zastarele tehnologije in nekonkurenčnih izdelkov.

D) Katere so posledice propada tovarn?

Posledice propada tovarn so socialni nemirji, visoka stopnja brezposelnosti, revščina, odseljevanje v razvitejše države.

VZHODNA EVROPA in SEVERNA AZIJA

37

E1 AZIJA Azija je največja celina na Zemlji, tako ni prav nič nenavadnega, da je zelo raznolika in polna najrazličnejših presežnikov.

1

S Skoraj vsak dan slišimo novice z Bližnjega ali Daljnega vzhoda ter drugih delov Azije.

V časopisih, reklamnih prospektih ali na svetovnem spletu poišči različne fotografije in podatke o Aziji. S sošolci na osnovni zbranega gradiva nanizajte nekaj besed, ki so značilne za Azijo.

2

Lega Azije vpliva na večino naravnih in družbenih pojavov na stari celini.

Določi lego Azije glede na ekvator in začetni poldnevnik. večji del leži na severni polobli (severno od ekvatorja)

glede na ekvator

glede na začetni poldnevnik v celoti leži na vzhodni polobli (vzhodno od začetnega poldnevnika)

3

Azija je najbolj razčlenjena na jugu in vzhodu, kjer je veliko število otokov in otočij.

A Na zemljevidu z nalepkami v prilogi označi morja, večje polotoke, otoke in otočja (pomagaj si z učbenikom na straneh 72 in 73).

Severno ledeno morje

n ali Sah

Kaspijsko jezero

Japonsko otočje

a tk ča

m Ka

Črno morje Sredozemsko morje Mala Azija

Korejski polotok Tihi ocean

Per Arabski zijski zal polotok iv

ra at

Sum

Šrilanka Indijski ocean

Filipini

Indokitajski polotok

Bo rn eo

Indijski polotok

Java

38

AZIJA

Celebes

4

Velik del površja Azije predstavljajo visoka mlada gorovja.

V

z ka

v Ka

Anatolsko višavje

Zahodnosibirsko nižavje

Srednjesibirsko nižavje

Mandžurija

Tu niž ransk avj o e

Ura l

A A) Pobarvaj zemljevid tako, da z ustreznimi barvami ponazoriš gorstva in nižavja (pomagaj si z velikim zemljevidom Azije v učbeniku v zavihku strani 72).

B) Na zemljevidu z nalepkami v prilogi označi večje geografske enote: Kavkaz, Hindukuš, Karakorum, Himalaja, Ural, Mezopotamija, Kitajsko nižavje, Mandžurija, Turansko nižavje, Zahodnosibirsko nižavje, Tibetansko višavje, Anatolsko višavje, Iransko višavje, Dekanska planota in Srednjesibirsko višavje.

o nsk Ira išavje v zo- a Me amij pot

Kar ako rum š u k u

Hind

Kitajsko nižavje

Tibetansko višavje Himalaja

Dekanska planota

5

V Aziji imajo velike reke pomemben vpliv na življenje ljudi.

Med spodaj navedenimi rekami obkroži tiste, ki so v Aziji. Za ostale ugotovi, kje se nahajajo.

Jenisej Ganga Donava

Bramaputra

Kongo

Kolorado Huang He

Zambezi

Mekong Nil

Irtiš

Ind

Jangce

Orinoko Ob Pad

AZIJA

39

E2 PODNEBJE IN RASTLINSTVO AZIJE V Aziji so različna podnebja – od ekvatorialnega pa vse do polarnega, zato je tudi rastlinstvo zelo raznoliko.

1

Azija zaradi svoje lege in velikosti sega v več toplotnih pasov.

A V katere toplotne pasove sega Azija? mrzli pas

zmerno topli pas

Azija sega v severni mrzli pas, severni subpolarni pas, severni zmerno topli pas, severni subtropski pas in vroči ali tropski pas.

vroči pas

zmerno topli pas mrzli pas

2

Na jugu Azije je rastlinstvo bujno, v puščavah, gorah in na severu pa borno.

Poveži določeno vrsto rastlinstva z zanj značilnim podnebjem. mangrove stepa

tundrsko podnebje

listnati gozdovi

zmernohladno podnebje

tajga

celinsko podnebje

tundra

puščavsko podnebje

tropski deževni gozd

monsunsko podnebje

monsunski deževni gozd

ekvatorialno podnebje

rastlinski višinski pasovi

gorsko podnebje

puščavsko rastlinstvo

sredozemsko podnebje

zimzeleno rastje

40

AZIJA

3

V Aziji živi nekaj živalskih vrst, ki so značilne za to celino.

A A) Poimenuj živalske vrste na slikah, gotovo jih poznaš!

4

TIGER

SLON

PANDI

KOBRA

JAK

KAMELA

V Aziji so območja tropskega deževnega gozda in puščave, ki jih v Evropi ne najdemo.

V učbeniku na strani 76 preberi razdelek, ki govori o podnebju, in odgovori na vprašanja.

A) Naštej dejavnike, ki najbolj vplivajo na podnebje v Aziji.

Na podnebje Azije poleg geografske širine najbolj vplivajo visoka gorstva in monsuni.

B) Zakaj je notranjost Azije puščavska in polpuščavska?

Notranjost Azije je puščavska in polpuščavska, ker visoka gorstva preprečujejo vlažnim vetrovom prehod v notranjost celine.

C) Katera območja v Aziji imajo največjo količino padavin? Zakaj?

Največjo količino padavin v Aziji prejmejo območja ob gorskih pregradah in ob ekvatorju.

AZIJA

41

E3 PREBIVALSTVO AZIJE V Aziji živi več kot polovica vseh ljudi na svetu. V posameznih državah število prebivalstva hitro narašča, kar povzroča številne težave.

1

A Azija je v povprečju gosto, a zelo neenakomerno poseljena.

Za vsako od naštetih trditev označi, ali je pravilna (3) ali ne (2). Pomagaj si z zemljevidom.

Z Najgosteje sta poseljena sever in notranjost celine.

Gorovja, puščave in območja na severu so redko poseljena.

Ob velikih rekah na jugu zaradi nevarnosti poplav živi le malo ljudi.

Kitajska in Indija sta državi z veliko gostoto prebivalstva.

Arabski polotok je večinoma zelo redko poseljen.

Na nekaterih območjih živi tudi več kot 500 prebivalcev na km2.

Indonezijski otok Java je zelo gosto poseljen.

Temnejša barva prikazuje večjo gostoto poseljenosti.

2

✗ ✓ ✗ ✓ ✓ ✓ ✓

V določenih delih Azije, kljub revščini in prenaseljenosti prebivalstvo hitro narašča.

V učbeniku so v osebni izkaznici Azije na strani 72 našteta nekatera največja mesta v Aziji.

Vsako od njih poišči na zemljevidu in s pomočjo različnih virov ugotovi, koliko ima prebivalcev.

Mumbaj

New Delhi

14 milijonov

12 milijonov Tokio 21 milijonov

Seul

Peking

11 milijonov

14 milijonov Šanghaj 19 milijonov

42

AZIJA

Džakarta

Carigrad

8,5 milijonov

11 milijonov

3

Starostno sestavo prebivalstva običajno prikažemo s starostno piramido.

S Oglej si starostne piramide in poskušaj odgovoriti na zastavljena vprašanja.

O Indija Pakistan Japonska moški

60 mio

30 mio

80 + 75-79 70-74 65-69 60-64 55-59 50-54 45-49 40-44 35-39 30-34 25-29 20-24 15-19 10-14 5-9 let 0-4 leta 0

0

ženske

30 mio

moški

60 mio

10 mio

4 mio

80 + 75-79 70-74 65-69 60-64 55-59 50-54 45-49 40-44 35-39 30-34 25-29 20-24 15-19 10-14 5-9 let 0-4 leta 0

0

ženske

4 mio

moški

10 mio

5 mio

2 mio

ženske

80 + 75-79 70-74 65-69 60-64 55-59 50-54 45-49 40-44 35-39 30-34 25-29 20-24 15-19 10-14 5-9 let 0-4 leta 0

0

2 mio

5 mio

A) Katera izmed prikazanih držav se spopada s staranjem prebivalstva?

S staranjem prebivalstva se spopada Japonska.

B) V kateri izmed prikazanih držav prebivalstvo narašča najhitreje? Iz česa to sklepaš?

Najhitreje narašča število prebivalstva v Pakistanu, kjer je število rojstev zelo veliko.

4

Kitajska in Indija sta se prvi spopadli z omejevanjem naraščanja števila prebivalstva.

Za obe državi na kratko napiši, kako se lotevata tega problema in povej svoje mnenje o tem.

Z A) Kitajska–1 milijarda in 300 milijonov prebivalcev Na Kitajskem so omejili število otrok na enega na družino, uvedli so pravico do splava in davčne olajšave za družine z enim otrokom.

B) Indija–1 milijarda 150 milijonov prebivalcev Indija je v preteklosti izvajala tudi prisilno sterilizacijo. Danes se osredotočajo predvsem na izobraževanje, širjenje sodobnih pogledov na življenje in načrtovanje družine.

AZIJA

43

V ŽARIŠČU

VERSTVA V VE E SVETA

P i aktivnem Pri kti branju b j iščemo podobnosti in razlike med sorodnimi stvarmi. Na ta način jih med seboj lažje ločimo in primerjamo.

PRED

Pred branjem (učbenik, str. 80–81) poišči vse vere, ki se omenjajo v besedilu.

Napiši imena omenjenih ver in vsaki pripiši, kako se imenujejo njeni verniki.

islam − muslimani

krščanstvo – kristjani (katoliška – katoličani, protestantska – protestantje, pravoslavna – pravoslavci) hindunizem – hindujci budizem – budisti judovstvo – judje

MED

Med branjem bodi pozoren na razlike med posameznimi pojmi, pravili in povezavami.

M A A) Ljudje pogosto uporabljamo izraze, za katere ne vemo povsem natanko kaj pomenijo. Za spodnji dvojic pojmov zapiši njun pomen in razliko (če obstaja). Pomagaj si z različnimi viri. krščanstvo - katoliška vera – ena od veroizpovedi krščanske vere.

Najbolj razširjeno verstvo na svetu, deli se na več veroizpovedi.

biblija - sveto pismo

B) Oblačila povedo veliko o našem načinu življenja, pogosto pa održajo tudi verski pripadnost. V polja pod imena ver nalepi ustrezne nalepke, ki jih najdeš v prilogi. hunduizem

44

VERSTVA SVETA

židovska vera

islam

PO

Različne vere so si v nekaterih pogledih zelo podobne, v drugih pa zelo različne.

A A) Med opisanimi verami si izberi dve, ki se ti ju zdi zanimivo primerjati med sabo. Na ta način boš bolje spoznal obe veri. Natančne primerjave se najlažje lotiš s spodnjim diagramom.

PRVA VERA

DRUGA VERA

PODOBNOSTI

RAZLIKE glede na:

B) Iz zbranih podatkov razberi najpomembnejšo oziroma največjo podobnost in razliko.

V nekaj stavkih napiši končno primerjavo med obema religijama.

– Zakaj ljudje že od nekdaj verjamejo v bogove in nadnaravne sile?

– Zakaj obstaja na svetu več ver? Zakaj ni le ena?

– Razišči, v kaj so verovali naši predniki pred prihodom krščanstva.

– Naštej kakšen primer pozitivne vloge vere in kakšen primer negativne vloge vere.

VERSTVA SVETA

45

E4 GOSPODARSTVO AZIJE Glavna gospodarska dejavnost v Aziji kot celoti je kmetijstvo.

Kljub temu so v Aziji tudi posamezne gospodarsko visoko razvite države.

1

Velika količina izdelkov, ki jih uporabljamo v vsakodnevnem življenju, prihaja iz Azije.

V Preveri izvor (izdelano v ... /made in ...) različnih tekstilnih izdelkov in obutve, igrač ter tehničnih izdelkov. V preglednico zapiši azijske države, iz katerih so določeni izdelki.

Kaj opaziš? preprosti izdelki (oblačila, obutev, preproste igrače ...)

2

tehnični izdelki (televizorji, radii, računalniki, fotoaparati ...)

V Aziji so se v skladu z naravnimi možnostmi uveljavile zelo različne vrste kmetijstva.

A A) Oglej si sliki in pod njiju zapiši, za kakšno vrsto kmetijstva gre.

B) Za vsako vrsto kmetijstva zapiši nekaj osnovnih značilnosti. obdelava polj

strojna

količina pridelka

velika

delovna sila

predvsem uporaba strojev, malo ljudi

odvisnost od majhna vremena Komu je namenjen svetovnem trgu pridelek? obdelava polj

ročna

količina pridelka

majhna

delovna sila

ljudje - kmetje

odvisnost od velika vremena Komu je namenjen lastni porabi pridelek?

46

AZIJA

3

Pridelava riža se precej razlikuje od pridelave večine drugih poljedelskih pridelkov.

S pomočjo spodnjih risb na kratko kraatkko op o opiši, piš išši, kkak kako akko po pote poteka teka te ka p pri pridelava rid ri ide dela ela lava vaa rriža.

Polje namenjeno pridelavi riža poplavijo in posejejo riž.

Sadike presadijo na preorano in poplavljeno polje.

Polje z rižem izsušijo in riž požanjejo.

PRIDELAVA RIŽA POTEKA PREDVSEM ROČNO.

4

Glede na gospodarsko razvitost ločimo razvite in nerazvite države ter države v razvoju.

G Preberi spodnje opise in razvrsti naštete azijske države po razitosti gospodarstva.

Razvite države: Države z razvito industrijo in napredno tehnologijo. Večina hrane, ki jo pridelajo je namenjena prodaji na trgu. V pridelavi hrane uporabljajo sodobno tehnologijo in potrebujejo malo delovne sile. Ljudem so na voljo kakovostne storitve in najrazličnejše javne službe.

Nepismenosti ne poznajo.

Države v razvoju: Države, kjer se industrija šele razvija. V deželah v razvoju veliko ljudi živi v mestih, vendar se večina še vedno preživlja s kmetijstvom. Na kmetijah pridelujejo hrano predvsem za svoje potrebe. Njihove kmetije so majhne in ročno obdelane. Večina ljudi ima pitno vodo in hrano. Večini ljudem je dostopna izobrazba in zdravstvena oskrba.

Nerazvite države: Države, kjer industrija ni razvita. Za te države je značilna nizka produktivnost in nekonkurenčnost, zastarela tehnologija in infrastruktura, visoka stopnja nepismenosti, slabe razmere zaživljenje, pomanjkljivo zdravstvo in šolstvo. nerazvita država

država v razvoju

✓

Japonska ✓

Kitajska

✓

Indonezija ✓

Indija Mongolija

✓ ✓

Izrael Afganistan

razvita država

✓

AZIJA

47

E5 DELITEV AZIJE Azijo je težko smiselno razdeliti, zato jo delimo kar glede na strani neba.

Pri tem so pogosto razlike znotraj enot večje kot razlike med enotami.

1

A Azijo razdelimo na šest geografskih enot (Severno Azijo smo že spoznali).

Na zemljevidu Azije pobarvaj posamezne geografske enote Azije in izdelaj ustrezno legendo.

Pomagaj si z atlasom in učbenikom na straneh 84 in 86.

Legenda: Sr. Azija JV Azija J Azija JZ Azija S Azija V Azija

2

Posamezne enote v Aziji se med seboj precej razlikujejo.

V preglednico napiši, kaj že veš o posameznih enotah in državah Azije. enota

48

AZIJA

posebnosti oziroma zanimivosti

E6 VZHODNA AZIJA Države vzhodne Azije se med seboj zelo razlikujejo tako v naravnih kot tudi v družbenih značilnosti – še najbolj jih povezuje lega.

1

V Vzhodno Azijo sodi le pet držav, ki pa se med seboj močno razlikujejo.

Med spodaj navedenimi azijskimi državami obkroži tiste, ki sodijo v Vzhodno Azijo Vietnam Kitajska Indija

2

Filipini

Kazahstan

Japonska Rusija

Laos

Severna Koreja

Malezija

Pakistan

Kirgizija

Singapur

Mongolija

Južna Koreja

Nepal

Bangladeš

Pogoji za poljedelstvo so na vzhodu Kitajske in v Mongoliji slabši kot drugod v Vzhodni Aziji.

A Razmisli o razlogih in posledicah slabih pogojev za poljedelstvo in odgovori na vprašanji.

A) Zakaj so pogoji za pojedelstvo v notranjosti celine slabši kot ob obalah?

Notranjost je zaradi gorovij, ki zapirajo vlažnim vetrovom prehod v notranjost sušna.

B) Kako so slabi pogoji za poljedelstvo vidni na poseljenosti in razvitosti območja?

Zaradi slabih pogojev za poljedelstvo je območje redko poseljeno in gospodarsko slabše razvito.

3

Kitajska se gospodarsko zelo hitro razvija, vendar za razvoj potrebuje veliko energije.

Preberi odlomek o gradnji največje hidroelektrarne na svetu in ga kratko komentiraj.

Kitajska bo v letu 2009 zaključila 15 let trajajočo gradnjo največje hidroelektrarne na svetu Tri soteske. Pokrivala naj bi desetino vseh potreb Kitajske po električni energiji. S tem bodo močno zmanjšali porabo premoga in onesnaževanje okolja. Za jezom je veliko jezero, ki je močno spremenilo pokrajino. Zaradi gradnje jezu in nastanka jezera so morali preseliti več kot milijon ljudi.

Kitajska je zaradi potreb po energiji pripravljena žrtvovati številna naselja in preseliti tudi več kot milijon ljudi.

AZIJA

49

V ŽARIŠČU

POTRESI PO O IN CUNAMIJI

P i aktivnem Pri kti b branju j povezujemo stvari ter jih poskušamo osvetliti z različnih zornih kotov. Znanje je namreč preplet različnih dejstev.

PRED

Pred branjem (učbenik, str. 88–89) razmisli s čim vse je povezana vsebina.

Zapiši nekaj držav, od koder pogosto prihajajo poročila o potresih s hujšimi posledicami.

Z

Pakistan, Italija, Indonezija, Kitajska, Slovenija – Posočje, Indija,

MED

Med branjem podatke prikaži na drugačen način in jih primerjati z dugimi vsebinami.

M A A) Na zemljevidu na strani 26 so prikazane meje med litosferskimi ploščami. Na zemljevid z zvezdicami označi območja, ki so jih v preteklosti prizadeli najhujši potresi. Kaj opaziš?

(Pomembno, da učenci ob zemljevidu na strani 26 naredijo legendo!)

B) Preberi odlomek iz članka, ki je bil objavljen dan po potresu v Ljubljani 1895 in razmisli, zakaj je nastala tolikšna škoda. Kaj misliš, kolikšna bi bila škoda, če bi danes prizadel Ljubljano enako močan potres? Utemelji.

Učenci primerjajo število prebivalcev v Ljubljani Hud potres prizadel Ljubljano takrat in danes in na osnovi tega sklepajo o posledicah ...

Prizor iz Ljubljane. Meščani s tramovi podpirajo stene poškodovanih hiš.

50

Ljubljana, 14. april 1895. Prav na veliko noč so se tla pod Ljubljano močno stresla.

Porušena je vsaka deseta hiša v mestu, k sreči pa ni veliko mrtvih in ranjenih. Zaradi velikega strahu si mnogi ljudje ne upajo v hiše, ampak bivajo na prostem, v vagonih in v šotorih. Ljubljano naj bi v prihodnjih dneh obiskal sam avstrijski cesar Franc Jožef II. Z obiskom naj bi spodbudil hitrejšo pomoč in obnavljanje v potresu porušenih ali prizadetih hiš. Veliko hiš je tako poškodovanih, da jih bodo moral mestne oblasti nemudoma porušiti, celotna škoda bo zagotovo presegla 5 milijonov goldinarjev.

POTRESI IN CUNAMIJI

PO

Poskušaj problem potresov osvetliti z različnih zornih kotov in različne poglede povezati.

Danes je eno do revnih držav prizadel močan potres s hudimi posledicami. V osrednji televizijski dnevnik so te povabili kot strokovnjaka za potrese, da gledalcem pojasniš nekaj osnovnih dejstev o potresih. Novinar ti je med pogovorom zastavil naslednja vprašanja: Zakaj sploh pride do potresov oziroma kako nastane potres?

Potresi so posledica premikov litosferskih plošč. Plošče se lahko razmikajo, spodrivajo ali drsijo ena mimo druge.

Ali je potrese mogoče vnaprej napovedati in se nanje pripraviti?

Potresi se zgodijo nenadoma in jih ni mogoče vnaprej napovedati. Na podlagi prejšnjih potresov pa lahko sklepamo katera območja so potresno bolj ali manj ogrožena.

Zakaj iz revnih držav pogosto poročamo o številnih žrtvah, iz bogatih pa le redko?

Posledice potresov so lahko tudi smrtne žrtve. V bogatih državah, na potresno ogroženih območjih pri gradnji objektov upoštevajo stroge predpise o gradnji, uporabljajo boljše materiale, ki jih v revnih državah zaradi tega, ker so le-ti dražji ne uporabljajo ...

Kaj bi gledalcem svetovali glede potresne varnosti?

Potresi se pojavijo nenadoma in ponavadi nimamo dovolj časa, da bi še zavarovali in umaknili na varno.

Na prostem se umaknejo na prosto, igrišče, park, v stanovanju ob steno ...

– Ali so potresi v kakršni koli povezavi z ognjeniki in nastanki gorstev?

– Ali je Slovenija potresno ogroženo območje?

– Na kakšne način lahko med seboj primerjamo posamezne potrese?

– Zakaj je nevarnost cunamijev v Tihem ocenu mnogo večja kot v Atlantskem oceanu?

POTRESI IN CUNAMIJI

51

E7 JUGOVZHODNA AZIJA Na življenje ljudi in gospodarstvo Jugovzhodne Azije imajo velik vpliv monsuni, lega ob ekvatorju in velike reke.

1

V Jugovzhodni Aziji so gospodarsko zelo različno razvite države.

V zmešnjavi črk poišči imena vseh enajstih držav Jugovzhodne Azije. Poišči jih na zemljevidu.

2

Ž

K

A

M

B

O

D

Ž

A

N

I

F

A

F

I

R

A

M

N

A

J

M

I

I

M

A

T

A

J

S

K

A

R

L

I

B

V

Z

H

O

D

N

I

T

I

M

O

R

K

O

S

I

N

G

A

P

U

R

L

U

Š

M

A

N

T

E

I

V

I

K

A

N

A

J

I

Z

E

N

O

D

N

I

O

E

K

R

A

J

I

Z

E

L

A

M

S

J

V Jugovzhodni Aziji večina ljudi živi na podeželju in se ukvarja s poljedelstvom.

Med spodaj navedenimi kmetijskimi pridelki obkroži tiste, ki prevladujejo v Jugovzhodni Aziji.

kavčuk

kakav oljke

3

čaj

sladkorni trst

koruza

južno sadje

krompir riž

bombaž

kokosovi orehi kava

T Tajska in Malezija doživljata v zadnjih desetletjih zelo hiter razvoj industrije.

Razmisli o razlogih za hiter razvoj in njegovih posledicah ter odgovori na vprašanji.

A) Kateri so razlogi za hiter razvoj industrije?

Razlogi za hiter razvoj so znanje in poceni delovna sila.

B) Katere so posledice hitrega razvoja industrije?

Posledica razvoja so številna velika moderna mesta z revnimi barakarskimi predmestji v katerih živi poceni delovna sila s podeželja.

52

AZIJA

E8 JUŽNA AZIJA Južna Azija je zelo raznolika. Na severu je Himalaja – najvišje gorstvo na svetu, ob vznožju pa so velika nižavja ob rekah.

1

JJužna Azija je ena najrevnejših in najgosteje poseljenih enot Azije.

Dopoln miselni vzorec s po tvoje najpomembnejšimi dejstvi o Južni Aziji. države Pakistan, Indija, Nepal, Butan, Bangladeš,

površje Visoka gorovja na severu, nižavje in planote na jugu.

Šrilanka, Maldivi

podnebje monsunsko

gospodarstvo Večina prebivalstva živi na podeželju, glavni pridelki: riž, pšenica, rž, bombaž, sladkorni trst, čaj, zelenjava, jutra ...

2

rastlinstvo Tropski deževni gozdovi, monsunski gozdovi, v notranjosti savana, v Homalaji višinski rastlinski pasovi.

prebivalstvo različni narodi, rase, kultura, hinduizem, budizem

Indija je kljub velikemu gospodarskemu napredku med najrevnejšimi državami na svetu.

Preberi besedilo, ki govori o življenju v barakarskih naseljih in odgovori na vprašanja.

V Dharaviju, barakarski četrti v Mombaju živi več kot milijon prebivalcev. V vseh barakarskih četrtih v Mumbaju živi 6 milijonov ljudi, kar je polovica prebivalcev mesta, ki je finančna prestolnica Indije.

V času deževja dež pronica skozi luknjaste strehe, tla se spremenijo v blato, ulice preplavijo fekalije.

Le redki domovi imajo tekočo vodo in stranišče, na manj kot 30 m2 se gnete tudi po 15 ljudi.

A) Zakaj se ljudje priseljujejo v mesta kljub opisanim razmeram za življenje?

Podeželje je prenaseljeno in ne omogoča preživetja zato se ljudje selijo v mesta, kjer iščejo službo in boljše življenje zase in svojo družino.

B) Kako bi država lahko rešila problem barakarskih naselij?

Država bi lahko v barakarska naselja napeljala elektriko, pitno vodo, asfaltirala ceste ...

AZIJA

53

V ŽARIŠČU

POPLAVE PO O IN TAJFUNI

P i aktivnem Pri kti t b branju j si poskušamo ustvariti jasne zveze med vzroki in posledicami. Na ta način bolje razumemo različne pojave in dogodke.

PRED

Pred branjem (učbenik, str. 92–93) preleti besedilo in se spomni na poplave v Sloveniji.

V prikazano verigo vzrokov in posledic na levo napiši nekaj vzrokov za poplave v Sloveniji, na desno stran pa nekaj posledic teh poplav.

VZROKI velika količina padavin v deževnem obdobju neurejene struge naselja na poplavnih območjih

MED

POSLEDICE uničeni domovi,

POPLAVE V SLOVENIJI

poplavljena polja,

Med branjem ugotovi, zakaj prihaja do poplav v Monunski Aziji in kakšne so posledice.

M A A) Izpolni verigo vzrokov in posledic za poplave v Bangladešu.

VZROKI poletni monsunski vetrovi, ki prinašajo dež, gosta poselitev

POSLEDICE POPLAVE V BANGLADEŠU

uničeni domovi, ceste, številni mrtvi

na poplavljenih območjih B) V Monsunski Aziji gledajo na poplave precej drugače kot pri nas. Preberi odlomek iz dnevnika indijske deklice in napiši, kakšen je njihov odnos do vsakoletnega deževja in poplav.

Julij 2008 Oče nenehno spremlja poročila in napovedi vremenoslovcev. Skupaj z njim pa vsi nestrpno pričakujemo prihod deževja. Polja so pripravljena, in če deževje ne bo prišlo pravočasno bo pridelek uničen.

Ljudje, ki živijo na območjih z monsunskim podnebjem vsakoletno deževje nestrpno pričakujejo, ker brez deževja polja ne bi obrodila ...

Avgust 2008 Silovito dežuje. V hiši ni več nobenega suhega prostora. Toda življenje poteka nemoteno naprej. Otroci hodimo v šolo, starši v službo. V nekaterih predelih države pa je zaradi poplav in plazov moralo zapustiti domove več kot milijon ljudi. Oče se boji, da bo nadaljevanje deževja uničilo ves pridelek.

Ker poletni monsun pogosto spremljajo poplave so jih ljudje navajeni.

54

POPLAVE IN TAJFUNI

PO

Poplave predvsem v Bangladešu predstavljajo veliko težavo za tamkajšnje prebivalce.

Kot svetovno znanega strokovnjaka za preprečevanje poplav in njihovih posledic so te povabili, da pripraviš možne rešitve težav zaradi vsakoletnih poplav. Pri iskanju najboljše rešitve si pomagaj s spodnjim diagramom.

MOŽNE REŠITVE

Katera rešitev se ti zdi najboljša?

POSLEDICE IZBRANE REŠITVE Kaj se bo zgodilo, če vpeljemo to rešitev?

Kako pomembno je? Podpira rešitev ali ne?

Kaj je po analizi posledic potrebno spremeniti v končni rešitvi?

KONČNA REŠITEV

Se ti zdi rešitev sprejemljiva in izvedljiva? Od česa vse je odvisno, ali bo uresničena?

– Zakaj ljudje pogosto poselijo območja, za katera vedo, da so tam pogoste poplave?

– Zakaj monsunski vetrovi med letom zamenjajo smer?

– Kako določajo letne čase v območjih, kjer ni velikih temperaturnih sprememb?

– S pomočjo zemljevida ugotovi, katerim delom Azije, poleg Bangladeša, še grozijo poplave.

POPLAVE IN TAJFUNI

55

E9 JUGOZAHODNA AZIJA Jugozahodna Azija ima večinoma slabe pogoje za kmetijstvo, je pa med največjimi proizvajalkami nafte in zemeljskega plina.

1

V Jugozahodni Aziji prevladujejo puščave in višavja.

V vsaki vrsti prečrtaj en geografski pojem, ki ne sodi v Jugozahodno Azijo.

2

Arabski polotok

Perzijski zaliv

Rdeče morje

Dekanska planota

Hindukuš

Himalaja

Anatolsko višavje

Iransko višavje

Saudova Arabija

Iran

Pakistan

Afganistan

islam

judovstvo

budizem

krščanstvo

Države ob Perzijskem zalivu so največje svetovne proizvajalke nafte in zemeljskega plina.

Oglej si graf in odgovori na vprašanja.

O proizvajalci nafte

3

porabniki nafte

JZ Azija

ZDA

Evropa in Rusija

Evropa

Severna Amerika

Kitajska

ostala Azija in Oceanija

Japonska

Afrika

Rusija

Južna Amerika

Indija

A) Katere države so največje proizvajalke nafte?

Države JZ Azije, Evropa in Rusija, ter države Severne Amerike.

B) Katera izmed držav kupuje največ nafte?

Največ nafte kupujejo ZDA, Evropa, Kitajska in Japonska.

C) Zakaj je nafta tako pomembna surovina?

Nafta je pomemben vir energije v prometu, ogrevanju, industriji ...

J Jugozahodna Azija je že od nekdaj območje številnih sporov in vojaških spopadov.

Razmisli o razlogih za pogoste spore na tem območju ter o posledicah teh sporov. vzroki posledice Ustanovitev Judovske države boj za ustanovitev Palestinske države Nafta (samomorilski napadi)

Se si čim podobnih srečujemo tudi v kakšnem delu Evrope?

Pogosti spori v preteklosti tudi vojaški spopadi so na ozemlju JV Evrope

56

AZIJA

E10 SREDNJA AZIJA Srednja Azija je nekoč povezovala vzhod in zahod, saj je tod potekala svilna pot, po kateri so karavane tovorile različno blago.

1

Z Srednjo Azijo so značilne puščave, zgodovina, poljedelstvo, zastarela industrija ...

Za Za vsako od naštetih trditev presodi, ali je ustrezna ali ne, in to označi.

Z pravilna nepravilna Države Srednje Azije so bile v preteklosti del Sovjetske zveze.

✓ ✓

V Srednji Aziji prevladuje monsunsko podnebje.

Nekoč je tod potekala svilna cesta – vez med vzhodom in zahodom.

✓

Industrija v Srednji Aziji je zastarela in neučinkovita.

✓

Med kmetijskimi pridelki prevladujejo bombaž, tobak, pšenica, sadje in zelenjava.

✓ ✓

Aralsko jezero se v zadnjih desetletjih nenehno povečuje.

2

V Srednji Aziji so nekatera izmed najstarejših mest na svetu.

✓

Najbolj razširjena vera v Srednji Aziji je islam.

✓

Kljub relativno slabim naravnim pogojem ima kmetijstvo pomembno vlogo.

A A) Zakaj so v večjem delu Srednje Azije slabi pogoji za kmetijstvo?

V večjem delu Srednje Azije so slabi pogoji za kmetijstvo zaradi pomanjkanja padavin

B) Na kakšen način nekatera zemljišča vendarle spremenijo v rodovitna?

Zemljišča spremenijo v rodovitna s pomočjo namakanja. Vodo črpajo iz rek Amu Darja in Sir Darja.

3

Najpomembnejši gospodarski dejavnosti v Srednji Aziji sta rudarstvo in industrija.

A A) S katerimi težavami se spopadata rudarstvo in industrija?

Rudarstvo in industrija se soočata z zastarelostjo in neučinkovitostjo.

Katere evropske države se spopadajo s podobnimi težavami? Kaj imajo skupnega?

S podobnimi težavami se soočajo države Vzhodne in Jugovzhodne Evrope. Vzhodna Evropa je bila nekdaj skupaj z državami Srednje Azije del Sovjetske zveze. Skupna jim je socialistična ureditev v preteklosti.

AZIJA

57

V ŽARIŠČU

SVET SV V NASPROTIJ

Prii aktivnem P kti t b branju j se vedno osebno opredeljujemo do stvari. Pri tem poskušamo biti nepristranski in upoštevati različne poglede in stališča.

PRED

MED

Pred branjem (učbenik, str. 102–103) preleti naslove in razmisli, kaj si že slišal o tej vsebini. v Brez reda zapiši nekaj besed, ki ti prve pridejo na misel ob vsebini, ki je pred teboj.

Delo otrok, revščina, lakota, barakarska naselja, tsunami, potresi, bolezni (AIDS), nepismenost – pomanjkanje šol, vojaški spopadi, begunci

Med branjem bodi pozoren predvsem na dejstva in jih poskušaj trezno presojati.

M A A) Na spodnjem zemljevidu je preseljevanje ljudi v zadnjih desetletjih. Na levo stran zemljevida zapiši nekaj držav, ki jih ljudje napogosteje zapuščajo in nekaj držav, kamor najpogosteje gredo. države, ki jih ljudje zapuščajo države, kamor se ljudje priseljujejo ni večjih preseljevanj ni podatka

B) Zapiši svoje razmišljanje zakaj ljudje zapuščajo svojo deželo, dom sorodnike in prijatelje in gredo v gospodarsko razvite države negotovi in pogosto neprijazni prihodnosti naproti.

Ljudje so prisiljeni zapustiti svojo deželo, dom, sorodnike ..., ker ne dobijo službe, ker nimajo prihodnosti, ker niso sposobni preživeti sebe in svojih bližnjih, ker v državah poteka vojna, ker jih pogosto prizadenejo naravne nesreče ...

58

SVET NASPROTIJ

PO

Najlažje si predstavljamo težave nekoga, če se poskušamo postaviti v njegovo kožo.

A A) Dopisuješ si s svojimi vrstniki z vseh koncev sveta. Napiši njihove kratke odgovore na tvoje pismo, v katerem jih sprašuješ, kaj počnejo, kako jim gre in kaj si želijo v prihodnosti.

Otrok v Vietnamu, ki šiva nogometne žoge.

Otrok v Boliviji, ki prosjači in je skoraj nepismen.

Otrok vojak v Ruandi.

Otrok na Kitajskem, ki je reven, a pridno hodi v šolo.

Razvajen otrok v Ameriki, ki se mu ne da hoditi v šolo.

B) S sošolci si izberite vsak enega od zgoraj naštetih otrok, dobro razmislite, kakšno je njegovo življenje in zaigrajte delček njegovega vsakdana, ali povejte, kaj mu roji po glavi. Pri tem bodite resni in uvidevni, saj je življenje večine teh otrok zelo kruto in prav nič zabavno.

SVET NASPROTIJ

59

STARI SVET ŠE ENKRAT NA KRATKO Pri aktivnem branju na koncu vedno naredimo kratek povzetek vsebine.

Izluščimo vse pomembne informacije in zamisli ter jih ovrednotimo.

1

V Vsako celino lahko opišemo z različnimi dejstvi in lastnostmi.

Za Evropo in Azijo zapiši vsaj sedem pomembnih dejstev. V vsakem od seznamov obkroži tri Z dejstva, ki so po tvojem mnenju najpomembnejša.

EVROPA

60

AZIJA

gosto in neenakomerno poseljena

velikost

veliko število držav

gostota poselitve

povezovanje europskih držav (EU)

razlike v gospodarski razvitosti med državami in znotraj držav

visoko razvito gospodarstvo

najvišje gorstvo na svetu

intenzivno kmetijstvo

največja država

zelo razčlenjena (številni otoki, polotoki)

država z največjim številom prebivalcev

severnoatlantski tok

puščave

staranje prebivalstva

monsunsko podnebje

začetki industrializacije

načrtovanje rasti število prebivalcev – uravnavajo

turizem

hinduizem, islam

kolonialne velesile v preteklosti

riž

polderji

nafta

priseljevanje

naravne nesreče

STARI SVET ŠE ENKRAT NA KRATKO

2

V Vsaka celina je svet zase – med njimi namreč obstajajo številne razlike.

Napiši vsaj tri po tvojem mnenju pomembne razlike med Evropo in Azijo.

RAZLIKE MED EVROPO IN AZIJO gospodarska razvitost celine kot celote, rast število prebivalcev Evropa – počasi, Azija – hitro postindustrijska – industrijska družba življenski standard prebivalstva / onesnaževanje okolja

3

Kljub razlikam so med celinami tudi določne podobnosti.

Napiši vsaj tri po tvojem mnenju pomembne podobnosti med Evropo in Azijo.

PODOBNOSTI MED EVROPO IN AZIJO gostota in neenakomerna poselitev številna turistična središča

STARI SVET ŠE ENKRAT NA KRATKO

61

V ŽARIŠČU

SVET SV V V ŽARIŠČU

V svetu t okoli k li nas se vsak dan zgodi veliko dogodkov, ki na različne načine vplivajo na naš planet in človeško družbo. Sledi jim in jih zapisuj v dnevnik!

September

Oktober

November

December

Januar

62

SVET V ŽARIŠČU

Februar

Marec

April

Maj

Junij

Dogodek leta

SVET V ŽARIŠČU

63

naslovnica: Zemlja, Akropola (oboje IST); dežela (SHT) stran 4 in 5: kolosej (IST); zemljevid Sveta (VK), časovni pasovi (IST in SR) stran 6 in 7: ozadje (NASA); obris Evrope (VK); zemljevid Evrope (MDN) stran 8 in 9: ozadje (SHT); toplotni pasovi (MS); slike rastlinstva (IST) stran10 in 11: ozadje (SHT); gostota poselitve (MDN); starostne piramide (VK) stran 12 in 13: ozadje, zastava EU (oboje IST), države Evrope (VK) stran 14 in 15: ozadje (SHT ); države Evrope (VK) stran 16 in 17: ozadje (SHT); klimogrami (VK) stran 18 in 19: ozadje (SHT); klimogram (VK) stran 20 in 21: ozadje (IST); Airbus (SHT) stran 22 in 23: ozadje (SHT) stran 24 in 25: ozadje (SHT) stran 26 in 27: ozadje, vulkan (oboje SHT); zemljevid litosferskih plošč (VK) stran 28 in 29: ozadje (SHT); klimogram (VK) stran 30 in 31: ozadje (SHT), star zemljevid (IST) stran 32 in 33: ozadje (SHT), države Evrope (VK) stran 34 in 35: ozadje, fosil (oboje SHT), časovna spirala (VK); stran 36 in 37: ozadje (SHT) stran 38 in 39: ozadje (SHT); obris Azije (VK); zemljevid Azije (MDN) stran 40 in 41: ozadje, tiger, panda, jaki, kamela (vse SHT); slon, kobra (oboje IST); toplotni pasovi (MS) stran 42 in 43: ozadje (SHT); gostota poselitve (MDN); starostne piramide (VK) stran 44 in 45: ozadje (IST); bibilija (SHT) stran 46 in 47: ozadje, delavci na polju (oboje SHT); traktor (IST); pridelava riža (GŠ) stran 48 in 49: ozadje (SHT); države Azije (VK) stran 50 in 51: ozadje (RTS); cunami (SHT) stran 52 in 53: ozadje (SHT) stran 54 in 55: ozadje (SHT) stran 56 in 57: ozadje (SHT) stran 58 in 59: ozadje (SHT); zemljevid migracij (VK) stran 60 in 61: ozadje (VK); priloga: burke, hundujka, žid, kratoliška cerkev, džamija, pravoslavna cerkev (vse SHT) SHT – Shutterstock; IST – Istockfoto; MDN – Monde Neuf; RTS – Reuters; VK – Vasja Kožuh; MS – Mojca Sekulič; GŠ – Gregor Šturkelj; SR – Studio Rokus Klett

net

letka

www.devetletka.net

Več o devetletni osnovni šoli najdete na naslovu: www.devetletka.net

Helena Verdev

Raziskujem Stari svet Delovni zvezek za geografijo v 7. razredu osnovne šole Uredil: Vasja Kožuh Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d.o.o.

Za založbo: Maruša Kmet Oblikovanje: Beti Jazbec Oblikovna izvedba in prelom: Boštjan Dimnik Tisk: Schwarz d.o.o.

1. izdaja Naklada: 7.000 izvodov Ljubljana, 2009