http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_glasba/6.%20razred/Prirocniki_priprave/glasba_

Osnovna šola __________________

UČNE PRIPRAVE ZA GLASBENO VZGOJO

V

6. RAZREDU 35 ur Učitelj: _______________

Področne učne priprave je sestavil Vilko Urek, OŠ Bizeljsko, Bizeljska cesta 78, 8259 BIZELJSKO, tel: (07) 4520 337, e-pošta: vilko.urek@guest.arnes.si To je eden od predlogov. Vem, da zna vsak še bolje. Popravljaj, čaraj, spreminjaj po mili volji. Pri petju, poslušanju in gledanju avdioposnetkov je nekaj gradiva iz moje domače zbirke oz. fonoteke, ki se ga da nadomestiti z ustreznimi drugimi primeri.

Veliko glasbenih užitkov.

LITERATURA: Osnovna šola, učni načrt – Ministrstvo za šolstvo in šport RS – Ljubljana (2000) Pesek, A.: Glasba danes in nekoč 6 (Učbenik) – Rokus Klett Ljubljana (2008) Pesek, A.: Glasba danes in nekoč 6 (Delovni zvezek) – Rokus Klett Ljubljana (2008) Pesek, A.: Glasba danes in nekoč 6 (DVD) – Rokus Klett Ljubljana (2008) Dodatna literatura: Učbeniki in delovna gradiva iz nižjih razredov Jeunesse, G./Vitez, P.: Glasba in glasbila – Mladinska knjiga Ljubljana (1995) Spence, K./Menart, M.: Šolska enciklopedija – Tehniška založba (1995) Rosi, R./Simoniti, V.: Veliki skladatelji – DZS Ljubljana (1995) Ewen, D.: Enciklopedija glasbenih umetnin – DZS Ljubljana (1974) Leksikon: Glasba – Cankarjeva založba Ljubljana (1994) Kokol, M.: Prek sveta odmeva pesem (PSOP) – DZS Ljubljana (1977) Guinessove knjige rekordov – Mladinska knjiga CD-rom: Musical instruments Vilko Urek: Lastna zbirka pesmi in avdio- ter videoposnetkov Legenda za aktivnosti učencev: Utrdijo, zapojejo … – aktivnosti učencev Poslušajo – poslušanje AV-posnetkov Ogledajo si – Ogled DVD- in videoposnetkov

Datum: Razred: 6. Zap. št. ure: 1. in 2.

Učni sklop: GLASBA DANES IN NEKOČ ( 2 uri od 35) Učna enota: Iz Slovenije v svet (1. in 2. ura od 2) Cilji: Učenci ...

– ponovijo in utrdijo svoje znanje iz dosedanjega šolanja, – ob poslušanju slovenske in evropske himne in ob petju pesmi Mojster Jaka potujejo po Evropi in svetu, – s pomočjo računalnika potujejo po svetu in spoznajo glasbo sveta, – ob petju znanih pesmi utrdijo zanimivosti iz glasbenega zapisa.

Medpredmetne povezave: slovenščina, angleščina, geografija, računalništvo Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV-sredstva, učni komplet Glasba danes in nekoč 6 Dodatna literatura: Učbeniki in delovni zvezki iz nižjih razredov, CD-rom: Musical instruments Zaporedje dejavnosti

Učitelj

Učenci

V dosedanjem šolanju smo spoznali Slovenijo, slovenske običaje in šege ter slovensko ljudsko glasbo. Iz vsake naše pokrajine poznamo znane pesmi kot na primer: En hribček bom kupil – ŠtajerSlovenska ska, Marko skače – Prekmurje, Po Koroškem, po Kranjskem – Koljudska roška, Jaz pa pojdem na Gorenjsko – Gorenjska, Barčica po morju glasba plava – Primorska, Ob bistrem potoku je mlin – Dolenjska, Adlešič-ko kolo – Bela krajina, Na planincah – Notranjska in mnoge druge.

Poznajo rek: »Povsod je lepo, a doma je najlepše.«

V Sloveniji imamo svojo ljudsko in umetno glasbo. Ta pomeni posebno kulturno vrednoto, našo drugo materinščino, ki jo moramo spoštovati in ohranjati. Slovenijo in njene lepote tako spoštujejo in cenijo slovenski glasbeniki tudi v današnjem času, le da jo opevajo na novejši način. Narodnozabavna glasba je naša posebnost in izvirnost, ki združuje elemente ljudske in umetne zabavne glasbe.

Po tej glasbi, ki je zaživela po letu 1950, nas poznajo v sosednjih deželah, po Evropi in širom po svetu. Ena najlepših melodij te zvrsti opeva Slovenijo in njene lepote.

Ob DVD Glasba danes in nekoč 6 spremljajo razgovor z Ljobo Jenče.

Uvodni razgovor

Slovenska ljudska in umetna glasba

Slovenija, od kod lepote tvoje

1. Povsod, kjer mi seže pogled, lepota zasanjana.

Kje najti še lepši je svet, kje lepše je kot doma.

Se s hribov v daljave zazrem prek gričev dolin gora, v daljavi še modro morje uzrem, kje lepše je kot doma.

Refren: Slovenija, od kod lepote tvoje, pozdravljamo te iz srca in srečni tu smo doma.

Slovenija, naj tebi pesem poje, ne išči sreče drugod kot le doma.

2. Povej še, oblaček ti bel, obhodil že ves si svet, je lepša dežela še kje kot naša, kjer sem doma.

Je vetrič veselo zapel, preletel je prek' sveta in takih lepot ni našel nikjer, kot tu le, kjer sem doma.

Refren: Slovenija, …

Ob notnih zapisih utrdijo znanje prejšnjega razreda in zapojejo znane pesmi iz slovenskih geografskih pokrajin:

Seznanijo se z učnim kompletom Albince Pesek Glasba danes in nekoč za 6. razred, ki ga bodo uporabljali pri pouku glasbe v tem šolskem letu.

Z do zdaj usvojenim znanjem analizirajo notni zapis znane umetne narodnozabavne pesmi Slovenija od kod lepote tvoje in zapojejo.

Slovenska Glasba ima svoje mesto tudi med značilnostmi, ki simbolizirajo Poznajo naše simbole in umetna Slovenijo v svetu. Slovenci smo za svojo državno himno izbrali ob poslušanju slovenske glasba kitico umetne pesmi Zdravljica, ki sta jo ustvarila pesnik France himne pojejo in utrdijo

Prešeren in skladatelj Stanko Premrl. Poleg z glasbo se vsaka pravila lepega obnašanja. država v svetu izkazuje tudi z državnimi simboli, kot so: zastava, grb, mednarodna avtomobilska oznaka, spletna oznaka in drugo.

Poslušajo in zapojejo evSlovenija Slovenijo vse bolj poznajo tudi v Evropi, saj smo odprta dežela z boin Evropa ropsko himno Oda radogato kulturo, hrano in običaji. Poleg Zdravljice imamo tako Slovenci sti. še evropsko himno, ki nas združuje z drugimi narodi Evropske unije.

Slovenija, Evropa in Evropa je le del sveta. V vseh deželah sveta je glasbena umetnost svet nadvse zanimivo in pomembno področje kulture. Različni narodi ču-

vajo obilje raznolikosti in lepot v svojih glasbenih delih. Ta zakladnica z novimi skladbami tudi neprestano narašča. Očuvana pa je le tedaj, če je izvajana, poslušana, skratka, ko jo čimbolj poznamo.

Spoznavati se je učimo predvsem v šolah in to tako, da jo poslušamo, pojemo in igramo. Pesem Mojster Jaka je lep dokaz, da glasba ne pozna meja.

Mojster Jaka

Mojster Jaka, mojster Jaka, al’ že spiš, al’ že spiš?

Al’ ne slišiš zvona, al’ ne slišiš zvona?

Bim, bam, bom, bim bam bom.

Frére Jacques ... dormez vous ...?

Sonnes les martines ... Din, din, don.

Bratec Martin ... kaj još spiš... ?

Več ti vura tuče ... Bim, bam bom.

Are you sleeping, ... brother John ...?

Morning bells are ringing ... Ding, ding, dong.

Bruder Jakob, ... Schläfst der noch ...?

Hörst du nicht die Glocken ... Din, din, don.

Prepoznajo tujo govorico in pojejo znano pesem v tujih jezikih.

Na zemljevidu sveta poiščejo države, kjer pojejo pesem glede na jezik.

Fra Martino campanaro, dormi tu, dormi tu?

Glasba ne Suona le campane ... Din, din don ... pozna meja

Ob DVD pozorno spremljajo naše glasbenike in Večkrat kakšen glasbenik zapiše misel o razširjenosti glasbe po primerjajo njihova razmišvsem svetu. Avstrijski skladatelj Joseph Haydn je napisal: »Pišem ljanja o glasbi. v jeziku, ki je razumljiv vsem narodom sveta,« ameriški glasbenik Duke Elington pa: »Glasba je brezmejna. Več kot vemo o njej, več S pomočjo računalnika bi želeli vedeti. In več ko je slišimo, več si je želimo poslušati.« iščejo druge dežele in Glasba bogati naše življenje. Povezuje ljudi, hkrati pa je tudi zvest poslušajo nekatere ljudprijatelj v samoti. Z njo lahko vsak trenutek prestopimo meje ter dal- ske inštrumente in pesmi. jave in z njo se vselej znova vračamo v svoje okolje. S pomočjo računalniškega programa Musical instruments bomo potovali po Zaključek svetu in ob tem spoznali ljudsko glasbo in glasbila od drugod.

Ob pomoči glasbenoteoGlasbo se moramo naučiti poslušati zbrano in pozorno, saj bomo le retičnega kotička v učbetako lahko doživljali vsa njena sporočila. Ob tem so pomembna tudi niku utrdijo svoje znanje glasbena znanja, ki nam pomagajo odkrivati v skladbah njihovo o vrednosti not in pavz ter besedno in glasbeno vsebino. V veliko pomoč pri tem nam bo skozi o imenih tonov in lestvic. celo leto Glasbenoteoretični kotiček, ki je v učbeniku Albince

Pesek Glasba danes in nekoč za 6. razred na zadnjih straneh.

Datum: Razred: 6. Zap. št. ure: 3. in 4.

Učni sklop: GLAS IN VOKALNI SESTAVI ( 7 ur od 35) Učna enota: Človeški glas ali vokal (1. in 2. ura od 7) Cilji: Učenci ...

– utrdijo in poznajo nova znanja v povezavi besedne vsebine z glasbeno, – poslušajo različne oblike petja, ustvarijo vokalne harmonije in ob pevski tehniki oblikujejo vokale, – zapojejo pesmi iz pesmarice in kanon Mojster Jaka ob večkratnem spreminjanju in variacijah.

Glasbeni pojmi: človeški glas, vokal, vox, resonančno telo, sopran, mezzosopran, alt, tenor, bas, mutacija Medpredmetne povezave: slovenščina, biologija, geografija, zgodovina, naravoslovje, angleščina Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV-sredstva, učni komplet Glasba danes in nekoč 6 Zaporedje dejavnosti

Učitelj

Učenci

Uvodni razgovor

Ljudem najbližja glasba je petje, ki ga pozna ves svet že od pradavnine do danes. Petje je spodbudilo nastanek ljudskih in umetnih pesmi v vseh predelih sveta. V pesmih se povezujeta besedna in glasbena vsebina. Petje izvajamo s človeškim glasom in od tu izhaja tudi beseda glasba. Tuja beseda za glas je vox, zato glasbi, ki jo pojemo, rečemo tudi VOKALNA GLASBA.

Vedo, da je človeški glas primarno (osnovno) in najstarejše glasbilo, ter povežejo besede glas z glasom ter vox z vokalno glasbo in vokali.

Nastanek človeškega glasu je povezan z glasilkama, razpetima v grlu. Z njima ustvarjamo zvoke, kot so na primer govor, petje, smejanje, jokanje, kričanje, vriskanje itd. Glas nastane tako, da zrak iz pljuč zaniha glasilki ter resonančno telo (lobanjske kosti, žrelo ter ustna in nosna votlina), ki ton okrepi. Med mirovanjem sta glasilki odprti, pri govorjenju, petju, smehu, joku, kričanju in vriskanju pa se napneta in ustvarita ožino, skozi katero teče zrak, ki ju zaniha. Nihanje glasilk lahko čutimo tako, da med prej naštetimi oblikami oglašanja rahlo položimo roko na grlo.

Ogledajo si slike in zapis na strani 6 ter ob različnih oblikah oglašanja poskusijo občutiti tresenje glasilk. Ugotovijo, da se ob višjem glasu glasilke tresejo hitreje.

Vokalna glasba Govor, petje, smeh, jok, kričanje, vriskanje

Zdrav glas Ob teh različnih oblikah oglašanja moramo biti zelo pozorni na glas, Navajajo se na zdravo

saj je pomembno, da je le ta zdrav. Takega bomo ohranili za vse življenje in naštejejo škoživljenje, če ga bomo varovali pred prehladi, pred pretiranim dljive vplive za glas. kričanjem in mnogimi strupi (kajenje, smog, kemikalije …).

Dihanje in Pomembno je tudi pravilno pevsko dihanje. Tu igrajo pomembno Pojejo pesem Mojster tvorjenje vlogo: prepona, pljuča, sapnik, grlo, usta in nos. Zrak se iz nape- Jaka le s črko R. vokalov tih in zoženih glasilk prenese na jezik, ki skupaj z zobmi ustvarja

Dihalne vaje

natančno izreko besed in glasov, ki jih oblikujemo. Pri izgovorjavi Ogledajo si videoposnečrke R se jezik zatrese kar 45-krat. tek o poslušanju se navajajo na pravilno pevsko Za dobro petje in točno izvajanje ter razlikovanje tonskih višin in držo ter dihanje in pojejo. trajanj moramo imeti izostren tudi posluh, ki je deloma prirojen, pridobimo ga pa lahko tudi sami, če dovolj prepevamo in se ob tem Pesem Mojster Jaka zapozorno poslušamo. Posluh in glas se izšolata s pomočjo dihalnih in

Mutacija

upevalnih vaj ter ob večglasnem petju različnih pesmi. Človeški glas se v svojem razvoju spreminja in z odraščanjem končno dobi svoj značilen tonski obseg in barvo. Tako se otroški glasovi razlikujejo od odraslih, ženski glasovi pa od moških. Prehod otroških glasov v odrasle se imenuje mutacija in se pojavi navadno v višjih razredih osnovne šole med puberteto, ki se začne med 9. in 12. letom. Le-ta je še zlasti opazna pri dečkih, ki postopoma pridobivajo s hrapavostjo in nekontroliranimi prestopi iz otroške glasovne lege v drugo več kot dvanajst tonov nižjo, moško lego glasov. Pri deklicah spremembe v puberteti niso tako očitne, saj se jim glas običajno zniža le za tri ali štiri tone. Ker mutacija občasno povzroča motnje pri petju, je v tem času potrebno svoj glas še posebej čuvati.

pojejo v različnih legah.

Poznajo glavne značilnosti pubertete pri dečkih in deklicah.

Vedo, da je mutacija latinska beseda, ki pomeni sprememba, in poiščejo učence, ki že mutirajo.

Tone različnih glasov zaVišina tona pomutacijskih glasov je odvisna od napetosti glasilk ter Višina tona njihove dolžine in debeline. Ženske glasilke so krajše in tanjše kot igrajo na klaviaturo in jih zapeti ob moške, zato imajo ženske tudi višje glasove kot moški. Razlike med poskušajo pesmih iz pesmarice. ženskimi in moškimi glasovi pogojujejo različne glasovne obsege.

Pri ženskah v osnovi ločimo: sopran, mezzosopran in alt, pri moških pa: tenor, bariton in bas.

Pri petju ima pomembno vlogo besedilo. Besedila pesmi so različne

Besedilo v vsebine. Pripovedujejo o domala skoraj vseh pomembnih dogodkih Iščejo različna besedila v pesmi

ter doživljajih iz življenja in okolja. Lahko so šaljiva, razposajena, pesmih in pojejo ter so ob vesela pa tudi resna, poučna ali žalostna. Sporočilo pesmi moramo petju pozorni na izgovordobro poznati, da ga ob petju lahko izrazimo oziroma poustvarimo. javo besedila ali dikcijo.

Petje brez Petje ni nujno vezano vedno na besedilo, saj lahko pojemo na raz- Žvižgajo in izvajajo pebesedila lične zloge, kot na primer NA, LA, in solmizacijske zloge, ki je tudi

neko besedilo. Oblike petja so tudi mrmranje, žvižganje in jodlanje.

sem brez besedila ter ob pomoči solmizacije.

Kadar pojemo različne tone, med temi nastajajo različne razdalje ali Intervali in intervali, ki imajo svoja imena glede na število vmesnih tonskih enoglasno stopenj. Intervale poimenujemo z latinskimi števniki: prima (prva petje razdalja ali prvi interval), sekunda (drugi), terca (tretji), kvarta (četrti), kvinta (peti), seksta (šesti), septima (sedmi) in oktava (osmi).

Preberejo zapis o intervalih na strani 78 in vedo, da toni ne nastopajo le na tonu c, ampak na kateremkoli tonu, navzgor Kadar pojemo skupaj z drugimi, moramo poleg sebe pozorno poslu- … šati tudi druge pevce, ki pojejo z nami. Kadar pojemo večglasno, nastajajo ob petju sozvočja. Sozvočja, v katerih zvenijo najmanj tri Vedo, da se veda o Večglasno tonske višine, se imenujejo akordi. Natančneje jih poimenujemo po sozvočjih imenuje harmopetje številu višin, ki posamezen akord sestavljajo (trizvok, četverozvok), nija. kar je lepo opisano v učbeniku na strani 78.

Homofonija Različnim izvedbam pesmi Mojster Jaka bomo dodali še dve. Naj- Preberejo zapis v učbeni(gr. 'enoglasje')

prej bomo zapeli melodijo istočasno na treh različnih višinah in tako ku na strani 78 in pojejo pozorno spremljali sozvočja. Takšnemu večglasnemu petju, kjer so različna sozvočja. eni melodiji vzporedno podrejeni oz. sozvočni drugi glasovi, glasbeniki pravimo HOMOFONIJA. Pozorno spremljajo notni zapis, poiščejo sozvočja Polifonija Poznamo še eno obliko večglasnega petja, ki se s tujo besedo ime(gr. 'večglasje') nuje POLIFONIJA. Pri tem petju vsak glas izvaja samostojno melo- ter narišejo grafični zapis dijo, vendar morajo kljub temu vse melodije zveneti skladno, v so- vseh melodij. zvočju. Pri tem petju nam bo v pomoč spet pesem Mojster Jaka.

Pozorno spremljajo notni Zaključek

zapis, poiščejo sozvočja Pevci lahko zapojejo različne glasove in imajo različen glasovni ter narišejo grafični zapis obseg. Švedsko pevko Johanne Marie Lind (1820–1877) so njeni vseh melodij.

občudovalci klicali švedski slavček. Njenega glasu, ki je imel razpon Utrdijo znanje ob nalood malega g do e4, do danes ni prekosila še nobena pevka. gah v delovnem zvezku Glasba danes in nekoč 6 na straneh 6 in 7.

Datum: Razred: 6. Zap. št. ure: 5. in 6.

Učni sklop: GLAS IN VOKALNI SESTAVI ( 7 ur od 35) Učna enota: Mali vokalni sestavi ali male pevske skupine (3. in 4. ura od 7) Cilji: Učenci ...

– poznajo in prepoznajo manjše vokalne zasedbe in umetniškega vodjo, – poslušajo pevske zasedbe in jih prepoznajo po zvoku, – sestavljajo pevske zasedbe in zapojejo znane pesmi.

Glasbeni pojmi: solo, solist, duet, tercet, kvartet, kvintet, sekstet, septet, oktet, nonet, umetniški vodja Medpredmetne povezave: slovenščina, biologija, šport, matematika, naravoslovje in tehnika Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV-sredstva, učni komplet Glasba danes in nekoč 6 Dodatni pripomočki: melodika, glasbene vilice, intonator Chormeister Zaporedje dejavnosti

Učitelj

Učenci

Uvodni razgovor

Za glasbo, ki jo izvajamo s petjem, so poleg ljudske glasbe zelo pomembni tudi skladatelji, ki ustvarjajo že skozi več stoletij nepozabne pevske melodije. Eden največjih svetovnih skladateljev take glasbe je bil nam že znani slovenski skladatelj Iacobus Gallus, ki je pisal skladbe tako v obliki homofonije kot polifonije. Najbolj znani njegovi skladbi sta Ecce Quomodo … in Musica Noster Amor.

Ogledajo si sliko Jakoba Petelina Galussa in utrdijo znanje o njem.

Ob poslušanju ločijo med homofonijo in polifonijo.

Slovensko Za slovensko ljudsko petje je značilno sozvočje dveh, treh ali celo ljudsko več glasov. Pri tem se glavna melodija zlije z drugimi glasovi v zvo- Ugotovijo, da je melodija čno celoto. Prav zato pevci radi pojejo v skupinah in pogosto znajo sestavljena iz šestih razpetje

Na planincah 1. glas 2. glas 3. glas

kar »po posluhu« dodati glavni melodiji še druge glasove, ki so med seboj skladni ali, kot smo rekli, v sozvočju. V ta namen se po svojih pevskih obsegih razdelijo v višje, srednje in nižje glasove.

Znanja o vokalni glasbi, ki smo jih spoznali do zdaj, bomo s pomočjo notnega zapisa utrdili ob slovenski ljudski pesmi Na planincah.

1. Na planincah sončece sije, na planincah sončece sije, na planincah sončece sije, na planincah lušno je.

2. Gor cvetejo rožice bele, gor cvetejo rožice bele, gor cvetejo rožice bele, gor cvetejo rožice.

3. Eno dekle jih pa trga, eno dekle jih pa trga, eno dekle jih pa trga, da si pušeljc naredi.

Trije

4. Za klobuk ga bode pripela, za klobuk ga bode pripela, za klobuk ga bode pripela z eno zlato knofel'co.

ličnih višin, in vsak učenec kot solist zapoje 1. glas.

Po posluhu dodajo še 2. nižji glas, za katerega ugotovijo, da je melodija ravno tako sestavljena iz šestih različnih višin, in zapojejo v duetih.

Zapojejo 3. glas in ugotovijo, da se dva pomembna tona za oblikovanje enostavnih harmonskih zvez (tonika – dominanta) ponavljata glede na potek melodije in smiselno me-

Slovenci – Slovenci so včasih zelo veliko prepevali ob večerih sredi vasi ali pa njujeta. zbor ob različnih kmečkih delih. Od tu sta tudi reka Trije Slovenci – zbor Pevci

ter Vsaka vas ima svoj glas.

Opišejo znana slovenska Pesem smo izvajali solistično in v parih. Takšno petje v malih reka o petju. vokalnih sestavih oziroma malih pevskih skupinah, do devet pevcev, je zelo priljubljeno in razširjeno. V zvezi z njimi si moramo zapomniti nekatere izraze, ki pojasnjujejo bodisi njihovo število v neki pevski zasedbi bodisi njihov spol ali starost:

Solist

–

SOLIST je en sam pevec.

Duet

–

DUET je zasedba dveh, po navadi različno visokih glasov.

Tercet

Naštejejo pevske skupiTERCET je zasedba treh, po navadi različno visokih glasov. ne, ki so jih že poslušali, in zapojejo pesem Na Največkrat vidimo na odrih solista, medtem ko sta duet in tercet že planincah v tercetu. bolj redki zasedbi. Še redkeje pa srečamo: –

–

KVARTET je zasedba štirih, po navadi različno visokih glasov.

Kvintet

–

KVINTET je zasedba petih pevcev.

Sekstet

–

SEKSTET je zasedba šestih pevcev.

Septet

–

SEPTET je zasedba sedmih pevcev.

Kvartet

Oktet

Nonet

Ogledajo si slike na strani 7 in poslušajo različne male vokalne zasedbe.

Pevska skupina, ki jo bomo slišali v naslednjem zvočnem primeru, je pri nas precej razširjena in priljubljena ter zakoreninjena v nekdanji tradiciji fantovskega petja na vasi. Imenuje se OKTET in je Poslušajo in ugotovijo pozasedba osmih pevcev, kjer pogosto po dva pevca pojeta isti glas, vezavo imen za razdalje med toni (intervali) z imese pravi, da pojejo štiriglasno. ni za male sestave. poleg najstarejšega slovenskega še vedno delujočega, Slovenske- Sestavijo razredni nonet in ga okteta, so znani tudi Ribniški, Logaški, Posavski, Pišeški in mno- zapojejo pesem Na plagi drugi. Ženske pa so bolj prepoznavne po NONETU. To je skupina nincah triglasno. devetih pevk, kjer pogosto po tri pevke oziroma pevci pojejo isti glas, se pravi, da pojejo triglasno.

Pred manjšimi vokalnimi sestavi praviloma na nastopu ne stoji zbo- Poznajo podobnosti in

Umetniški rovodja, zato pevci stojijo tako, da se vsi vidijo in lahko gledajo ene- razlike med umetniškim vodja

ga med pevci, ki drugim daje določene izvajalske znake. Na vajah vodjem z zborovodjem. pri učenju skladb pa pevcem pomaga in jih uči glasbenik, ki se . imenuje umetniški vodja.

Pevci se pred začetkom petja morajo dogovoriti za skupni začetni Ogledajo si melodiko, in-

Intonacija ton ali intonacijo. Pri ljudskem petju običajno eden od pevcev zač- tonator in glasbene vilice

ne peti prvi in drugi se mu »po posluhu« pridružijo oziroma ter preberejo šalo na str. 9. »priložijo« svoje glasove. Pri umetnem petju pa skupni začetni ton ali intonacijo zaigra eden od pevcev na melodiko, intonator, kakšen inštrument, lahko pa si pomaga tudi z glasbenimi vilicami.

Zaključek

Glede na obseg tonskih višin imajo eni pevci višje, drugi nižje glaso- Utrdijo znanje ob nalove. Barve glasov pa so lahko svetle ali temne, prodorne ali mehke in gah v delovnem zvezku

nežne. Naštete razlike imajo za vokalno glasbo posebno vrednost, Glasba danes in nekoč 6 saj bogatijo sozvočja in izraznost skladb. Ločimo ženske glasove od na straneh 8 in 9. moških, po barvi glasu pa se ločimo tudi vsi v razredu.

Datum: Razred: 6. Zap. št. ure: 7. in 8.

Učni sklop: GLAS IN VOKALNI SESTAVI ( 7 ur od 35) Učna enota: Pevski zbori (5. in 6. ura od 7) Cilji: Učenci ...

– ločijo in znajo razporediti pevske glasove po spolu in višini in sledijo pevskim glasovom v partituri, – poslušajo znane skladbe ter prepoznajo in razlikujejo različne pevske zbore, – poznajo zborovska tekmovanja ter zapojejo znane pesmi in sami sestavijo pevske zbore iz sošolcev.

Glasbeni pojmi: pevski zbori (komorni, otroški, mladinski, dekliški, ženski, moški, mešani ...), zborovodja Medpredmetne povezave: slovenščina, šport, matematika Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV-sredstva, učni komplet Glasba danes in nekoč 6 Zaporedje dejavnosti Uvodni razgovor

Učitelj

Učenci

Petje v različnih skupinah ima v Sloveniji bogato tradicijo. Pevce druži želja po petju, skupnem druženju, spoznavanju skladb ter nastopanju. S petjem razvijajo svoj glas in glasbene sposobnosti.

Utrdijo svoje znanje.

Pevski zbor

Ko se nonetu pridruži še en pevec, lahko že govorimo o manjšem pevskem zboru, ki mu rečemo komorni pevski zbor, tej skupini pa običajno daje znake na nastopu že zborovodja, ki praviloma stoji na sredini odra, obrnjen z obrazom proti pevcem.

Avdicija

Kadar se kdo odloča za sodelovanje v pevski zasedbi, navadno Zapojejo nekaj vaj pred tem opravi pri zborovodju avdicijo ali preizkus svojega glasu. avdicije in pesmi.

Vrste pevskih zborov

Po uspešni avdiciji zborovodja pevca glede na njegov obseg glasu razporedi v ustrezno skupino glasov, ki ima posebno glasbeno ime, v pevski sestavi pa običajno tudi določeno mesto. Poleg tega mora biti zborovodja pozoren na vrsto pevskega zbora, saj poznamo: – – –

OTROŠKE, MLADINSKE in ODRASLE PEVSKE ZBORE.

Otroški pevski zbor Otroški pevski zbor je najmlajša pevska skupina. Pevci po navadi

Poznajo podobnosti in razlike med umetniškim vodjem z zborovodjem in nakazujejo gibe dirigenta. z

Na slikah v učbeniku na staneh 8 in 9 prepoznajo različne pevske zbore in ugotovijo glavne razlike med temi pevskimi zbori.

Ogledajo si sliko in notni zapis skladbe za OPZ in nastop šolskega OPZ.

pojejo enoglasne pesmi z otroško vsebino v obsegu ene oktave.

Pevci običajno pojejo ob inštrumentalni spremljavi.

Ogledajo si sliko in notni Večglasni Med otroške pevske zbore štejemo tudi večglasne osnovnošolske zapis skladbe za MPZ in otroški pevske zbore. Po navadi jim pravimo: nastop šolskega MPZ. pevski zbor – –

MLAJŠI MLADINSKI PEVSKI ZBOR (dvoglasno petje) in MLADINSKI PEVSKI ZBOR (triglasno petje).

Poznajo večglasje.

1., 2. in 3. Kljub temu se ta dva pevska zbora razlikujeta od otroškega, saj izglas vajata že dvoglasne in tri- oziroma večglasne skladbe.

Mutacija

Človekov glas se v svojem razvoju spreminja in končno z odraslostjo dobi svoj značilen tonski obseg in barvo. Tako se otroški glasovi razlikujejo od odraslih, ženski glasovi pa od moških. Povedali smo že, da se prehod otroških glasov v odrasle imenuje mutacija in je opazna še posebej pri dečkih, ki postopoma pridobivajo nižji, moški obseg glasov.

Utrdijo znanje o mutaciji in o moških ter ženskih glasovih.

Ogledajo si sliko in notni zapis skladbe za dekliški Mladinski pevski zbor praviloma sestavljajo pevci, ki so že mutirali PZ. in obiskujejo srednje šole. Te zbore delimo na: Poslušajo posnetke omeMladinski – DEŠKI PEVSKI ZBOR (sestavljajo ga dečki oz. fantje), njenih pevskih zborov. pevski – DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR (sestavljajo ga dekleta) in zbori – MEŠANI MLADINSKI ZBOR (sestavljajo ga dekleta in Ogledajo si slike in notne zapise skladbe za odrasle fantje). pevske zbore in nastop zborov iz Podobno so sestavljeni tudi odrasli pevski zbori, ki pa se imenujejo: pevskih domačega kraja.

Odrasli – ŽENSKI PEVSKI ZBOR (sestavljajo ga ženske), pevski – MOŠKI PEVSKI ZBOR (sestavljajo ga moški) in zbori – MEŠANI PEVSKI ZBOR (sestavljajo ga moški in ženske). Vedo, da odrasli pojejo v zborih zaradi druženja.

Odrasli pevski zbori praviloma pojejo štiriglasno, glasovi pa niso več 1., 2. 3. in 4., ampak imajo strokovna imena, ki se razlikujejo Poslušajo različne glasoglede na zbor in spol pevcev. ve in jih ločijo med sabo.

Sopran, Ženski glasovi sopran, mezzosopran in alt zvenijo bolj nežno od Utrdijo znanje in aktivno mezzo- moških, postavitev le-teh v zboru pa je običajno takšna: sodelujejo v razlagi. sopran, alt

2. S O P R A N 1. A L T ali M E Z Z O S O P R A N 1. S O P R A N 2. A L T Tenor, bariton, bas

Poslušajo različne glasove in jih ločijo med sabo.

Moški glasovi tenor, bariton in bas zvenijo močno, postavitev Vedo, da zvenijo moški glasovi oktavo niže od glasov pa je običajno takšna: ženskih.

2. T E N O R 1. B A S ali B A R I T O N 1. T E N O R 2. B A S Največjo glasovno pestrost dosežejo pevci v mešanem pevskem

Sopran, alt zboru, kjer so ženske po navadi spredaj, moški pa zadaj, kot je raztenor, bas Razumejo postavitev pev-

vidno iz postavitve.

cev po glasovih.

TENOR SOPRAN

Zaključek

BAS ALT

Opišejo nazive imenovanih pevskih zborov.

Pevske zbore delimo še glede na: – glasbeno izobrazbo pevcev – akademski, upokojenski …

– vsebino zborovskih skladb – partizanski, cerkveni, lovski Utrdijo znanje ob nalo… gah v delovnem zvezku – glasbeno dejavnost – operni …

Glasba danes in nekoč 6 Pevski zbori nastopajo samostojno, velikokrat pa se med seboj sre- na straneh 10 in 11. čujejo na revijah ter sodelujejo in tekmujejo na različnih ravneh: območnih, medobčinskih, regijskih, državnih in mednarodnih.

Pomembno nalogo pri glasbenih nastopih imajo Javni skladi za kulturne dejavnosti (JSKD).

Datum: Razred: 6. Zap. št. ure: 9.

Učni sklop: GLAS IN VOKALNI SESTAVI ( 7 ur od 35) Učna enota: Glas in vokalni sestavi – Kaj že znam (7. ura od 7) Cilji: Učenci ...

– poznajo pomembne mejnike v zgodovini vokalne glasbe, – utrdijo svoje znanje o vokalni glasbi ob razgovoru in petju, – preverijo in ocenijo svoje znanje.

Glasbeni pojmi: koral, motet, madrigal, renesansa, barok, klasicizem, opera, samospev Medpredmetne povezave: slovenščina, geografija, zgodovina Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV-sredstva, učni komplet Glasba danes in nekoč 6 Zaporedje dejavnosti

Učitelj

Uvodni razgovor

Ljudje izvajajo ljudsko vokalno glasbo že od nekdaj. Živi še danes, čeravno v veliko manjšem obsegu kot nekoč, ko so ljudje peli ob delu ali pa le za zabavo zvečer na sredi vasi. Petje ob delu so v novejšem času preglasili razni stroji, petje sredi vasi pa je izginilo z mnogimi motorji in avtomobili, s katerimi se mladi odpeljejo v bučne diskoteke in restavracije. Ko pa se vse umiri, se še vedno slišijo pesmi, kot sta na primer Kol'kor kapljic in Mi se 'mamo radi.

Ljudsko petje

Koral

Učenci Poslušajo ljudsko petje in ob njem in posnetku letega pripevajo.

Estetsko zapojejo pesem Mi se 'mamo radi.

Prve umetne vokalne skladbe so se pojavile v času zgodnjega Poslušajo petje korala in krščanstva na začetku našega štetja. Te pesmi, ki so jih peli menihi ga primerjajo s slovenin duhovniki po samostanih in na cerkvenih korih, so se imenovale skim ljudskim petjem. korali. To so bile enoglasne pesmi s cerkveno vsebino.

Vokalna glasba, o kateri smo govorili v prejšnjih urah, je svoj

Renesansa vrhunec tako v ustvarjanju kot v poustvarjanju dosegla v obdobju Motet Madrigal

Opera Oratorij Kantata

Romantika

renesanse, ki se je zaključilo v 16. stoletju. Zborovsko petje ni tako cvetelo nikdar več v zgodovini glasbe. Evropsko in s tem svetovno Poslušajo odlomek iz movodilno vlogo v pisanju večglasnih renesančnih skladb, ki so se teta Ecce Quomodo Moriimenovale moteti in madrigali, so imeli Italijan Giovani Perluigi da tur Iustus.

Palestrina, Nizozemec Orlando di Lasso in Slovenec Iacobus Gallus.

Po renesansi nastopita novi umetniški obdobji barok in klasicizem, Poslušajo odlomek Čast kjer so sicer skladatelji še pisali vokalno glasbo, vendar so vodilno in hvala iz prve slovenske vlogo v glasbi prevzeli inštrumenti, ki so skladbe izvajali samostoj- opere Figaro. no, velikokrat pa so petje podpirali oziroma spremljali. Takšna glasbena dela so opera, oratorij, kantata in opereta.

Zborovska in s tem vokalna glasba se je začela bolj uveljavljati spet

v 19. stoletju v obdobju romantike. K temu so veliko pripomogle Poslušajo pesem Davoridružbeno-politične razmere, ko so mnogi evropski narodi, posebno na Jenka Lipa. pa še slovenski, s petjem izražali svoj kulturni obstoj. V tem času je skladatelj Davorin Jenko napisal znano skladbo Lipa.

Lipa

1. Lipa zelenela je tam v dišečem gaju, s cvetjem me posipala, d’jal sem, da sem v raju.

Veje raztezavala k nebu je visoko, meni pa je do srca segala globoko.

2. Ptičice je miljena v senčico vabila, kadar ležal sem pod njo, me je ohladila.

Zdaj pa nam je revica skoro ovenela, cvetje, petje ljubljeno zima ji je vzela.

3. Spavaj, draga lipica, večno ne boš spala, nova pomlad zelena nov bo cvet pognala.

Zopet bodo ptičice, ptičice vesele pesmi nam prepevale, pesmi žvrgolele.

Pojejo znano slovensko pesem Davorina Jenka, ki jo imajo mnogi Slovenci za drugo himno.

Solo pesem ob Lipo je v svoji skladbi opisal tudi nemški skladatelj Franz Schubert. Poslušajo samospev Lipa klavirju On je v 19. stoletju razvil novo obliko vokalne glasbe. in ugotovijo posebnosti. »Oče saSi ogledajo sliko mospeva« Takšna umetna pesem za solistični glas in inštrumentalno sprem-

ljavo se imenuje samospev. Avstrijski skladatelj Franz Schubert, ki skladatelja Franza mu pravimo »oče samospeva«, je napisal kar 600 solističnih pesmi. Schuberta, ki je bil član Dunajskih dečkov.

Samospev Več ali manj je za vsakega med nami bil ravno samospev prva glasba, ki smo se je začeli zavedati, saj nam je mama pred spanjem prav gotovo zapela neke vrste samospev. Uspavanke so navdihnile tudi mnoge skladatelje, da so napisali samospeve s takim naslovom. Med znanimi je Uspavanka skladatelja Johannesa Brahmsa.

Uspavanka

1. Zdaj si v zibelki spet, ves s cvetjem odet, zatisni oči, pod odejo se skrij; saj mamica te jutri zjutraj zbudi, saj mamica te jutri zjutraj zbudi.

2. Naj spanček te tvoj popelje s seboj, pokazal ti bo življenje lepo, spi mirno sladko, naj ti v snu bo lepo, spi mirno sladko, naj ti v snu bo lepo.

Poslušajo znano uspavanko in zapojejo.

Od Petje ni izumrlo niti v 20. in 21. stoletju, ko so se pojavili mnogi romantike pevski zbori. Domače petje je začelo izumirati, glasba pa je začela do danes

dobivati pomembno vlogo v šolah, kjer učenci prepevajo pri urah glasbene vzgoje in na različnih glasbenih prireditvah. V 50. letih 20. stoletja se je pojavila zabavna glasba in z njo mnogi pevci različnih Naštejejo znane in priljubzvrsti zabavne glasbe. ljene popularne pevce.

Zaključek

Ob zaključku tega učnega sklopa bomo znanje s pomočjo učnega kompleta Glasba danes in nekoč 6 najprej utrdili in preverili, zatem Utrdijo, preverijo in ocenipa še ocenili s preizkusom znanja. jo svoje znanje.

Preverjanje znanja št. 1 za 6. razred Datum: __________ Ime in priimek: _____________________ Točkovnik 17–22 = 2 (zd)

23–28 = 3 (db)

29–34 =

4 (pdb)

35–39 = 5 (odl)

Število pridobljenih točk:______________

1. Tuja beseda za glas je ___ ___ ___. __/1 (tuja beseda)

2. Kakšno glasbo označuje tuji izraz VOKALNA glasba? ________________________________________________. __/1 3. Kaj je POSLUH? _____________________________________________________________________________. __/1 4. Poleg posluha za petje potrebujemo še: _____________, _____________, ________________, _____________. __/2 (del telesa) (del telesa) (del telesa) (del telesa)

5. Kaj je MUTACIJA? ___________________________________________________________________________. __/1 (opiši zahtevani pojem)

6. Podčrtaj pravilne besede v spodnjih dveh trditvah!

– Pri enoglasnem petju vsi v skupini pojejo: DVE RAZLIČNI MELODIJI, ISTO MELODIJO, VEČ RAZLIČNIH MELODIJ. __/1 – Pri večglasnem petju vsi v skupini pojejo: DVE RAZLIČNI MELODIJI, ISTO MELODIJO, VEČ RAZLIČNIH MELODIJ. __/1

7. Napiši in nariši! Kaj je POLIFONIJA? ______________________________________________________________. __/2 8. Napiši in nariši! Kaj je HOMOFONIJA? _____________________________________________________________. __/2 9. Kdo je Iacobus GALLUS? ________________________________________________________________. __/2 (opiši to znano osebo)

10. Vpiši manjkajoči besedi. Izbiraj med: ORKESTER, PEVSKI ZBOR, PLANINCI, MANJŠA KOMORNA SKUPINA, SLIKARJI Zborovodja vodi _____________________, umetniški vodja vodi ______________________________________. __/2 11. Poleg tujih imen napiši število pevcev, ki pojejo v določeni vokalni skupini!

DUET = _________, KVINTET = __________,TERCET = ___________, SOLO = __________, KVARTET = _________, OKTET =__________, ZBOR = _________, SEKSTET = ___________, NONET = ____________. __/9 12. Pod glasove vpiši ustrezno zasedbo pevskega zbora:

_________________________________________ __________________________________________ __/2

________________________________________ __________________________________________ __/2 13. Pesem umetniške vrednosti za enega pevca ob spremljavi klavirja ali orkestra se imenuje __ __ __ __ __ __ __ __. __/1

14. Podrobno si oglej notni zapis pesmi, ki si jo spoznal pri pouku, in reši spodnje naloge.

– Na ustrezno črto nas notni zapis zapiši naslov pesmi. __/1 – Ugotovi, kdo je pesem napisal, in rešitev napiši na ustrezno črto . __/1 – Ker je pesem uspavanka, izberi eno oznako za hitrost izvajanja glede na besedilo in jo vpiši na ustrezno črto.

POMOČ: HITRO, POČASI, ŽIVO, POSKOČNO, NEŽNO __/1 – Z modrim svinčnikom obkroži violinski ključ. __/1 – Z rdečo barvo obkroži vse polovinke v notnem zapisu. __/1 – S svinčnikom obkroži oznako taktovskega načina. __/1 – Na črto napiši, kako se izgovori oznaka taktovskega načina. _____________________________________________________________________________________ __/1 – Na črto napiši, koliko različnih tonskih višin je napisanih za tretji glas. ____________________________________________________________________________________ __/1 – V kateri tonaliteti (lestvici) je zapisana pesem? POMOČ: C–dur, G–dur, F–dur Rešitev napiši na črto. _____________________________________________________________________________________ __/1

PREIZKUS ZNANJA št. 1 za 6. r. Datum ___________ Ime in priimek: _______________ Točkovnik

17–22 = 2 (zd)

23–28 = 3 (db)

29–34 =

4 (pdb)

35–39 = 5 (odl)

Število osvojenih točk: ___ / 35 Ocena _____

1. Glasbo, ki jo pojemo velikokrat, povezujemo s tujo besedo vox. VOX je tuja beseda za ___ ___ ___ ___. (del telesa) __/1 2. Kako se glasba, ki jo izvajamo s petjem imenuje s tujo besedo? ____________________________________. __/1 (tuji izraz za petje)

3. Glasbeni občutek povezan z ušesom za točno izvajanje in razlikovanje tonov se imenuje ___ ___ ___ ___ ___ ___. __/1 4. Poleg glasbenega občutka za petje potrebujemo še _____________, ___________, ___________, ___________. __/2 5. Sprememba glasu v puberteti iz otroškega v odraslega se imenuje ____ ____ ____ ____ ____ ___ ____ ____. __/1 6. Vpiši pravilne besede: BAS, POLIFONIJA, ENOGLASNO PETJE, HOMOFONIJA, VEČGLASNO PETJE, TENOR – Če v skupini naenkrat pojejo več melodij, ki so v sozvočju, je takšno petje _______________________________. __/1 – Če vsi v skupini na enkrat pojejo isto melodijo, se takšno petje imenuje _______________________________. __/1 – Če so glasovi pri večglasnem petju vzporedni, se ne križajo, se takšno dvoglasje imenuje __________________. __/1 – Če se glasovi pri večglasnem petju prepletajo in je vsaka melodija samostojna, je to petje ___________________. __/1 7. Znani slovenski skladatelj večglasnega petja je ________________ _________________ __________________. __/1 8. Vpiši manjkajoče besede: PIANIST, ZBOROVODJA, PLESALEC, UMETNIŠKI VODJA, ORGANIZATOR NASTOPA Pevski zbor vodi __________________________, manjše vokalne skupine vodi ______________ ______________. __/2 9. Poleg števil vpiši mednarodna imena za pevske skupine: (eden) __________, (dva) ___________, (trije) ________, (štirje) _________, (osem) __________, (devet) _________, (triinpetdeset)____________. __/7 10. Nad imena pevskih zborov vpiši glasove, ki jih sestavljajo: 3. glas, ALT, BAS, 1. glas, SOPRAN, TENOR, 2. glas

MLADINSKI PEVSKI ZBOR MOŠKI PEVSKI ZBOR __/2

ŽENSKI PEVSKI ZBOR MEŠANI PEVSKI ZBOR __/2 11. Kaj je SAMOSPEV? ________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________________. __/2

12. Podrobno si oglej notni zapis pesmi, ki si jo spoznal pri pouku, in reši spodnje naloge.

– Na ustrezno črto nas notni zapis zapiši naslov pesmi.! __/1 – Ugotovi, kdo je pesem napisal, in rešitev napiši na ustrezno črto . __/1 – Ker je pesem uspavanka, izberi eno oznako za hitrost izvajanja glede na besedilo in jo vpiši na ustrezno črto.

POMOČ: HITRO, POČASI, ŽIVO, POSKOČNO, NEŽNO __/1 – Z modrim svinčnikom obkroži violinski ključ. __/1 – Z rdečo barvo obkroži vse polovinke v notnem zapisu. __/1 – S svinčnikom obkroži oznako taktovskega načina. __/1 – Na črto napiši, kako se izgovori oznaka taktovskega načina. ___________________________________________________________________________________________ __/1 – Na črto napiši, koliko različnih tonskih višin je napisanih za tretji glas. ___________________________________________________________________________________________ __/1 – V kateri tonaliteti (lestvici) je zapisana pesem? POMOČ: C-dur, G-dur, F-dur Rešitev napiši na črto. ___________________________________________________________________________________________ __/1

Datum: Razred: 6. Zap. št. ure: 10.

Učni sklop: GLASBILA IN INŠTRUMENTALNI SESTAVI ( 18 ur od 35) Učna enota: Glasbila in njihova zgodovina (1. ura od 18) Cilji: Učenci ...

– ločijo med sabo enodelne, dvodelne in tridelne pesmi, – poslušajo znane skladbe po izboru učencev in ugotovijo obliko pesmi, – zapojejo znane pesmi Poslednji vlak, Vem, da danes bo srečen dan in Siva pot ter jim določijo obliko.

Glasbeni pojmi: motiv, tema, oblika, kitica, refren, trio, enodelna, dvodelna in trodelna pesem, kantavtor Medpredmetne povezave: slovenščina, likovna vzgoja, zgodovina, geografija Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV-sredstva, učni komplet Glasba danes in nekoč 6 Zaporedje dejavnosti Uvodni razgovor Motiv Tema Oblika pesmi

Poslednji vlak

Učitelj

Učenci

Pesmi in skladbe, ki jih glasbeniki pojejo z glasom oziroma igrajo z glasbili, oblikujejo skladatelji, ki svoje ustvarjalne zamisli uresničujejo z različnimi toni, zvoki in tišino. Najprej zapišejo najkrajši del ali MOTIV, več motivov sestavijo v TEMO in tako posamezne teme ali dele sestavijo v celoto. Na koncu ima vsaka skladba svojo OBLIKO in z njo tudi vsebino. Ob poslušanju smo že večkrat opazovali dele pesmi in skladb, ob izvajanju in pozornem poslušanju pa lahko ugotovimo, ali se posamezne misli ponavljajo, ali so si podobne ali različne ter kako se dopolnjujejo v zaključno celoto.

Zapojejo različne pesmi in ob petju utrdijo znanje.

Prvi glasbeni primer prihaja iz Amerike in ima naslov 500 milj.

Prevod iste skladbe ima pri nas naslov Poslednji vlak.

Pripravijo si tri različne 1. Ne verjamem, da le čas lahko srečo spremeni, a če res je, v sreči tej ljubezni ni.

2. Iz daljave slišim vlak, žvižg odmeva skozi noč, šele zdaj vem, da je to poslednji vlak.

3. Rekla si, da moraš proč in da kmalu vrneš se, vedel sem, da to je najino slovo.

4. Spremil sem te, ko si šla, rad bi stekel za teboj, vpil in prosil, vrni se, a sem le stal.

5. In tako ostal sem sam na postaji zadnji tam, vem, da k tebi zame vlaka več ne bo.

barvne svinčnike.

Po učiteljevi predstavitvi pobarvajo oziroma podčrtajo besedilo prve kitice.

Ob pozornem poslušanju ugotovijo, da je melodija enaka v vseh kiticah, in tako vse kitice pobarvajo z enako barvo, kot je prva kitica.

Oblike pesmi poimenujemo po številu delov, ki jih vsebuje. Dele ču- Estetsko zapojejo enodelEnostavčna timo kot zaključene glasbene misli, podobno kot povedi oziroma no pesem. ali enodelna stavke v besedilu. Pri tem pogosto prva polovica stavka učinkuje kot pesem Ugotovijo, da je pesem vprašanje, druga pa kot odgovor.

Poslednji vlak ENODELVem, da Drugi glasbeni primer prihaja iz Slovenije. To je pesem kantavtorja NA pesem. danes bo Tomaža Domicelja z naslovom Vem, da danes bo srečen dan. srečen dan Razumejo pojem kantav-

Refren: Vem, da danes bo srečen dan, to sem začutil že zjutraj, zagotovo danes bo srečen dan, tudi to se zgodi.

1. Morda se genij bo res nekje rodil in vojna se bo končala tam, kjer si vsi žele.

Refren: Vem, da danes ...

2. Kaj, če ladja bo rešila brodolomca in dež bo padal, kjer suša že traja vrsto let?

Refren: Vem, da danes ...

Dvodelna pesem

Siva pot

tor, ki ga opišejo.

Po učiteljevi predstavitvi s kitaro pobarvajo oz. podčrtajo besedilo refrena.

Ob pozornem poslušanju ugotovijo, da je melodija v kitici drugačna, zato to besedilo pobarvajo z drugačno barvo.

Estetsko zapojejo dvodelno pesem.

Takšnih pesmi, ki imajo dva dela, je veliko. Po navadi se besedilo Izmed znanih pesmi poišenega od delov v pesmi večkrat ponovi. Takšen del se imenuje čejo dvodelne pesmi in jih pripev, refren ali chorus (zbor). zapojejo (En hribček ...)

Tretji glasbeni primer današnje ure je pesem ameriškega skladatelja Po učiteljevi predstavitvi Johna Denverja z naslovom Country roads, ki jo je v slovenščino pobarvajo oziroma podčrprepesnill kantavtor Aleksander Mežek in ji dal naslov Siva pot. tajo besedilo 1. kitice.

1. Skoraj raj si, ti Gorenjska, sive gore in zelene reke.

Iz prejšnjega primera že Tu življenje skriva svoj zaklad, stara si kot sonce, mlajša kot pomlad. vedo, da je refren običajno drugačen od Refren: Siva pot, vodi me, kamor hoče srce, kitice, zato ga pobarvajo z na Gorenjsko, kjer gore so, vodi me, siva pot. drugačno barvo.

2. Le spomini še živijo, zemlja stara, trda, neizprosna.

Ob pozornem poslušanju Rdeča roža v tvojih je laseh, nežna mesečina, solza v očeh. ugotovijo, da je melodija v triu drugačna od drugih Refren: Siva pot, ... dveh delov, zato to beseTRIO: Ko vstaja jutro, slišim klice iz daljave, dilo pobarvajo z drugačno radio spominja me na dom tam nekje. barvo.

In ko se vozim po betonskih magistralah, Estetsko zapojejo tridelno mislim nate le, nate le. pesem.

Refren: Siva pot, ....

Poiščejo in zapojejo zna-ne Tridelna pesmi in ugotovijo njihove Enodelnih in dvodelnih pesmi je zelo veliko, nekoliko manj pa je pesem dele. takšnih pesmi, ki bi imele tri dele. Nekoliko mirnejši vrinjeni tretji del popevk, plesov in koračnic skladatelji velikokrat poimenujejo kar Navajajo se na rabo beGlasbila in trio. Ta del je praviloma drugačen od drugih dveh. sede glasbilo in jo primernjihova Petje svojih pesmi so ljudje že od nekdaj spremljali z različnimi zgodovina jajo z besedo inštrument. glasbili. Glasbilo ali glasbeni inštrument je vsak predmet, ki ga je človek izdelal z namenom, da bi iz njega izvabil zvoke, ki mu pome- Ogledajo si slike starih nijo glasbo. zgodovinskih glasbil na straneh 12 in 13, posluZaključek Zgodovina inštrumentalne glasbe sega v čas, ko je človek izvab- šajo glasbo iz davnine ter ljal zvoke z ritmičnim udarjanjem po svojem telesu, ploskanjem in zvok rekonstruiranih zgotopotanjem nog. Ko je namesto po svojem telesu začel udarjati po dovinskih glasbil in utrdipredmetih, na primer iz lesa, kosti, sadežev in kamnov, lahko jo znanje ob nalogah v govorimo o glasbilih. Za ugotavljanje zgodovine glasbil so zelo delovnem zvezku Glasba pomembne arheološke izkopanine in likovne upodobitve. Med danes in nekoč 6 na najstarejša glasbila nasploh štejemo 45.000 let staro paleolitsko strant 12.

piščal, izdelano iz stegnenice jamskega medveda. Našli so ob koncu prejšnjega tisočletja v Sloveniji v jamskem najdišču Divje babe v dolini reke Idrijce.

Datum: Razred: 6. Zap. št. ure: 11.

Učni sklop: GLASBILA IN INŠTRUMENTALNI SESTAVI (18 ur od 35) Učna enota: Razdelitev glasbil (2. ura od 18) Cilji: Učenci ...

– utrdijo svoje dosedanje znanje o glasbilih, – poslušajo inštrumentalne skupine in prepoznajo glasbila, – zapojejo pesmi Veseli godci in Mladi muzikanti.

Glasbeni pojmi: zvočilo, glasbilo, inštrument, idiofoni, membranofoni, kordofoni, aerofoni, elektrofoni Medpredmetne povezave: slovenščina, geografija, zgodovina, tehnika in tehnologija Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV-sredstva, učni komplet Glasba danes in nekoč 6 Dodatna literatura: CD-rom: Musical instruments Zaporedje dejavnosti

Učitelj

Kljub pestrosti glasu je človek že od nekdaj izdeloval glasbila s katerimi je obogatil in polepšal svoje petje, velikokrat pa je na njih igral le melodije za zabavo in za ples. Glasbo, namenjeno igranju na glas Inštrumenali glasbene inštrumente, imenujemo inštrumentalna, glasbenik talna glasba pa je inštrumentalist, muzikant ali godec. Nemalokrat inštrumente oponašamo kar z glasom. Primeri takšnih pesmi so: Veseli godci, Mladi muzikanti in Fire Burns.

Učenci

Uvodni razgovor

Muzeji in V številnih mestih v svetu, pa tudi pri nas, si lahko ogledamo muzeje sejmi z in sejme z zbirkami zgodovinskih in sodobnih glasbil: Znani so: glasbili – Ptuj (Slovenija) – stalna zbirka glasbil v Pokrajinskem muzeju,

– Celje, Ljubljana (Slovenija) – glasbeni sejem, – Berlin (Nemčija) – Inštitut za znanost o glasbi in Muzej glasbil, – Frankfurt (Nemčija) – sejem glasbil, – München (Nemčija) – zbirka glasbil, – Bruselj (Belgija) – Muzej glasbil na Kraljevem konservatoriju, – Pariz (Francija) – Muzej nacionalnega glasbenega konservatorija, – Cremona (Italija) – Stradivarijev muzej, – Milano (Italija) – zbirka glasbenih inštrumentov, – London (Velika Britanija) – Britanski muzej in Muzej Victoria, – New York (ZDA) – Metropolitanski umetnostni muzej.

Bogastvo tonskih višin in zvočnih barv

Zapojejo, z gibi rok in telesa posnemajo igranje na inštrumente in poslušajo posnemanje inštrumentov s človeškimi glasovi.

Na karti sveta poiščejo države in mesta, kjer so naj znamenitejši muzeji in sejmi z glasbili.

V ljudski in umetni glasbi je veliko število skladb namenjeno in- Utrdijo znanje o glasbilih štrumentalni glasbi in s tem glasbilom, ki s svojim bogastvom in naštejejo glasbila, ki jih tonskih višin in zvočnih barv omogočajo glasbenim ustvarjal- poznajo iz nižjih razredov. cem oblikovanje novih glasbenih vsebin in oblik, glasbenim poustvarjalcem nove izvajalske dejavnosti, glasbenim poslušalcem pa nova glasbena doživetja in spoznanja. Za poslušalce je pomembno,

da inštrumente razlikujejo ne samo na pogled, temveč zlasti po njihovi zvočni barvi, s katero se oglašajo.

Na vseh koncih sveta glasbila iz dneva v dan bogatijo življenje

Razdelitev tistim, ki jih izdelujejo, igrajo nanje ali pa znajo to umetnost zgolj Naštejejo in razdelijo glasglasbil poslušati in sprejemati. Znanja o glasbilih, njihovih skladbah, bila glede na tovrstno razglede na delitev. glasbeno ustvarjalcih in poustvarjalcih so zelo obsežna. Poznamo: – ljudska glasbila, ki jih ohranjajo godci po vsem svetu, zvrst

– –

klasična glasbila, ki so uveljavljena zlasti v umetni glasbi, in Ogledajo si zapis in slike električna glasbila, ki so izum sodobnega časa zadnjih na straneh 14–17.

100 let.

Glasbila lahko razdelimo tudi glede na vrsto zvočila, to je na način

Razdelitev oziroma snov, ki daje v glasbilu tonsko višino in zvočno barvo. glasbil Znanstvena razdelitev je prikazana v učbeniku. glede na zvočilo

Ogledajo si slike na strani 14 in 15 ter le-te ob igranju povežejo z zvočno IDIOFONI – samozvočniki (gr. ídios 'lasten') so glasbila, ki tvorijo barvo glasbil.

Idiofoni tone in šume, ko zaniha njihova lastna snov. Ta glasbila so narejeali samo- na iz trdnih snovi (les, glina, kamen, kovina, steklo …), ki so obe- Ogledajo si slike na strani zvočniki nem tudi zvočilo. Ton dosežemo tako, da različne predmete medse- 15 in le-te ob igranju bojno udarjamo, po njih tolčemo z rokami ali z različnimi palicami, povežejo z zvočno barvo jih stresamo, strgamo, trzamo, vlečemo ali prepihujemo. glasbil.

MEMBRANOFONI – glasbila z opno ali kožo (gr. membrana 'op-

Membrano na, koža, pergament') imajo za tvorjenje tona napeto opno iz Ogledajo si slike na strani foni ali pergamenta ali ustrojene kože oz. umetne snovi. Ton dosežemo z 16 in le-te ob igranju glasbila z udarjanjem z roko, drgnjenjem napete palice v opno ali pihanjem. povežejo z zvočno barvo opno

glasbil.

KORDOFONI – strunska glasbila (gr. hordé 'struna') tvorijo ton z Kordofoni nihajočimi strunami, ki so narejene iz svile, kovinskih žic ter iz Ogledajo si slike na strani ali strunska živalskih ter umetnih vlaken. Ton dosežemo tako, da po strunah 16 in 17 in le-te ob igranju glasbila brenkamo s prsti ali trzalico, godemo z lokom, neposredno udarjapovežejo z zvočno barvo mo s palicami ali pa posredno udarjamo s pomočjo tipk. glasbil.

AEROFONI – zrakovna glasbila (gr. aer 'zrak') so vsa glasbila, pri

Aerofoni ali katerih tvori zvok nihajoči zrak, usmerjen v cev oz. zračni steber. zrakovna Ogledajo si slike na strani glasbila Ton dosežemo s pihanjem in trobljenjem skozi usta v cev, s pritis- 17 in le-te ob igranju kanjem na tipke in vlečenjem meha, ki zatresejo kovinske jezičke,

in s pritiskanjem tipk, ki skupaj z mehom zanihajo zrak v ceveh.

Elektrofoni ali električna glasbila

Zaključek Praktična razdelitev glasbil gleda na

povežejo z zvočno barvo glasbil.

ELEKTROFONI – električna glasbila so mehanska glasbila, pri katerih zvok, ki je električno ojačan, tvori elektronika. Ton dosežemo s pihanjem oz. trobljenjem v elektronsko cev, s tolčenjem palic po elektronskih senzorjih, s tipkanjem po črno-belih tipkah in z brenNaštejejo in razdelijo glaskanjem ali godenjem po strunah. bila glede na tovrstno razdelitev in rešijo naloge v Glasbila po načinu igranja praviloma razvrstimo na šest skupin: delovnem zvezku Glasba danes in nekoč 6 na strani PIHALA (flavta, oboa, fagot, klarinet, saksofon), 13.

TROBILA (rog, trobenta, pozavna, tuba), TOLKALA (boben, činele, les, triangel, ksilofon, zvončki …)

GLASBILA S TIPKAMI (čembalo, klavir, orgle, harmonika) BRENKALA (harfa, kitara, citre, tamburica)

način igranja

GODALA ( violina, viola, violončelo, kontrabas) EL. INŠTRUMENTI (sintetizator, el. kitara, el. bas kitara, el. bobni)

Datum: Razred: 6. Zap. št. ure: 12., 13., 14. in 15.

Učni sklop: GLASBILA IN INŠTRUMENTALNI SESTAVI ( 18 ur od 35) Učna enota: Pihala in trobila (3., 4., 5. in 6. ura od 18) Cilji: Učenci ...

– utrdijo in nadgradijo svoje znanje o pihalih in trobilih ter jih prepoznajo vidno in slušno, – poslušajo znane skladbe, igrane s pihali in trobili, ter zaigrajo svojo pesem z blok flavto, – zapojejo pesmi: Pihala in trobila, Fantje po polj’ gredo, Domača pesem in Venček ljudskih pesmi.

Glasbeni pojmi: pihala, piščal, flavta, oboa, klarinet, fagot, saksofon, rog, trobenta, pozavna, tuba Medpredmetne povezave: slovenščina, zgodovina, geografija, tehnika in tehnologija Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV-sredstva, učni komplet Glasba danes in nekoč 6 Zaporedje dejavnosti

Učitelj

Učenci

Uvodni Pred davnimi časi je bil le veter, ki je pihal skozi gosto trstje. Pračlorazgovor vek je veter oponašal in tako iznašel žvižganje, ki je bilo eno prvih

glasbil. Potem so se ljudje naučili uporabljati ogenj. Na ognjišču so ga vzdrževali tako, da so ga podpihovali skozi urezan trs. Verjetno Pihala je tako nastala prva piščal. V preteklosti so se piščali razvijale. Gršnekoč ki bog Pan je iz različno dolgih cevk trstine izdelal trstenko ali pa- Ogledajo si pihala nekoč in novo piščal, iz katere se je razvil aulos, iz njega pa pozneje flavta pihala po svetu na in druga PIHALA. Slike nekaterih pihal iz preteklosti so na strani 22. straneh 22 in 23 in le-te povežejo z zvočno barvo.

Za igranje na pihala niso dovolj le močna sapa, jezik in zobje, Pihala danes Glasbenik mora obvladovati tudi svoje dihanje, nadzorovati mora Žvižgajo in pihajo v razlizrak, ki ga iztiska izpod lic skozi ustnice, ki morajo biti primerno čne cevi in ugotovijo, da napete, ko vpihuje zrak skozi poseben ustnik v cev glasbila in s so pihala zrakovna glasNačin tem povzroča tresljaje. Ti nastanejo v cevi, od koder zadonijo skozi bila (gr. aer – zrak – aeroigranja na razširjeni del cevi ali odmevnik. Pomembni so tudi zobje in foni), ki so vez med vopihala določena spretnost prstov, ki uravnavajo višine tonov poleg dolžine kalno in inštrumentalno in debeline cevi še s tipkami, zaklopkami in ventili, ki so na cevi glasbo (pljuča, jezik…) glasbila. Na podoben način kot na pihala igramo tudi na trobila.

Kljub temu da sta ti dve skupini glasbil zaradi nastanka zvoka V obliki odmeva se naučisorodni, ju ločijo posebnosti in vsako sestavljajo določena glasbila. jo pesem o pihalih in trobilih in jo zapojejo.

Zunanji Inštrumenti obeh družin se ločijo med seboj tudi po zunanjem videvidez pihal zu. Pihala prepoznamo po vodoravnih ceveh, trobila pa po kovinin trobil skih večkrat zavitih ceveh. Te značilnosti vplivajo na barvo in tako s Ob poslušanju pihal in pihali glasbeniki običajno ponazarjajo naravo, gozdove, potoke in trobil ugotovijo in opišejo pastirje, s trobili pa lov, vojno, koračnice in prikazni z onostranstva. razliko zvočne barve obeh družin glasbil Družina Pihala ali piščali so glasbila z več luknjicami, ki jih pokrivamo s prspihal ti oziroma prsti pritiskajo posebne tipke, ki pokrivajo bolj oddaljene

Družina flavt

odprtine. To družino sestavljajo: – glasbila brez ustnika (podolžne, kljunaste in prečne flavte), – glasbila z ustnikom, na katerem je enojni trstni jeziček (klarinet, saksofon), in – glasbila z ustnikom, na katerem je dvojni trstni jeziček (oboa, angleški rog in fagot).

Družino pihal brez ustnika, kjer glasbenik piha neposredno v luknjico na glasbilu, predstavljajo različne flavte oziroma piščali.

Ena najstarejših je že omenjena paleolitska piščal iz Divjih bab v Sloveniji, ki izvira iz pradavnine pred 45.000 leti. Danes najdemo flavte v različnih oblikah na različnih koncih sveta. Poznamo podolžne, prečne in kljunaste flavte.

Estetsko zapojejo slovensko ljudsko pesem Fantje po polj' gredo.

Preberejo besedilo na strani 18 in opišejo ter ponazorijo pojme podolžno, prečno in kljunasto.

Kljunasta flavta ali blok flavta je leseno pihalo, ki je bilo najbolj priljubljeno v 16. in 17. stoletju, ko so nanjo igrali solistično in v orkestKljunasta rih. Zaradi prijetnega tona in hitrega učenja je v rabi še danes. Daflavta nes poznamo štiri različno velike in zato različno uglašene blok flavte. Po tonskem obsegu poimenujemo kljunaste flavte tako kot pevske glasove: sopran, alt, tenor in bas. Vse imajo po 8 luknjic.

Gledajo video posnetek, poslušajo skladbo za blok flavto in zaigrajo na blok flavto, kar so usvojili že v nižjih razredih.

Flavta je naslednica pastirske piščali, le da jo držimo postrani, zato ji pravimo tudi prečna flavta. V 66 cm dolgo cev iz kovine igramo Prečna tako, da pihamo skozi ovalno luknjico (prepihavamo) in ob tem koncertna pritiskamo na zaklopke, s katerimi krajšamo in podaljšujemo zračni flavta steber in tako določamo višino tona. Moderno koncertno flavto je leta 1832 skonstruiral Theobald Bőhm, tako da ji je spremenil obliko in sistem zaklopk. Zato jo imenujemo tudi Bőhmova flavta.

Glasbenika, ki igra na koncertno ali Bőhmovo flavto, imenujemo flavtist.

Ogledajo si zapis in slike na strani 18, vejo, da flavto sestavlja spodnji del noga, srednji del z luknjicami in zaklopkami, zgornji del glava in ustnik in gledajo posnetek.

Pikolo flavta

Oboa

Angleški rog

Sorodno glasbilo koncertni flavti je pikolo ali mala flavta. Igranje nanjo je podobno kot pri flavti, le da zveni oktavo višje zaradi enkrat krajše in tanjše cevi, in s tem doseže zelo prodoren zvok, saj z lahkoto preglasi veliko instrumentov. Pikolo je podoben koncertni flavti, le da je za polovico manjši in izvaja višje tone.

Ogledajo si zapis in slike na strani 19 in ob poslušanju primerjajo pikolo s koncertno flavto.

Oboa se je v današnji obliki pojavila prvič na francoskem dvoru leta 1670. Njen zvok z obsegom 2,5 oktave je po zvočni barvi po vsem svetu izenačen in tako prepoznaven, da se po njem uglasi celoten orkester. Izdelana je iz trdega lesa in ima dokaj zapleten mehanizem zaklopk. Ima ustnik z dvojnim trstnim jezičkom, sestavljenim iz dveh tankih ploščic, izrezanih iz bambusovega lesa, ki sta privezani na kovinsko cevko. Pred igranjem mora oboist, to je glasbenik, ki igra na oboo, ustnik ovlažiti s svojo slino.

Ustnice obrnejo navznoter čez zobe in zapiskajo na podoben način kot oboist.

Gledajo video posnetek.

Ogledajo si zapis in slike Oboa ima tudi svojo večjo različico, ki se imenuje Angleški rog, ki na strani 19 in ugotovijo je po načinu igranja zelo podoben oboi, le da je večji in da ima dru- razlike med oboo in anggačen ustnik in odmevnik. Po tonskem obsegu spada med nižje leškim rogom. uglašena pihala, ime pa ima najbrž po tem, ker je bil nekaj časa zelo priljubljen v Angliji.

Eno najlepših melodij, ki jih izvaja angleški rog, je napisal češki sklaOb poslušanju primerjajo Simfonija datelj Antonin Dvořak, ko je v drugi stavek, Largo, svoje devete oboo z angleškim rogom Iz novega simfonije Iz novega sveta vključil indijanski spev, ki ga je slišal na

sveta

svojem popotovanju po Ameriki. Zaradi svoje spevnosti se je ter ob melodiji pripevajo melodija hitro razširila in z besedilom pod naslovom Domača pe- znano besedilo. sem jo pojemo tudi pri nas.

Ogledajo si zapis in slike Po obliki zelo podoben oboi in angleškemu rogu je tudi klarinet, ki na straneh 19 in 20 ter Klarinet je naslikan na strani 20. Če pa natančno pogledamo sestavne dele ugotovijo razlike. vseh treh glasbil, zlasti ustnik in odmevnik, opazimo razlike in jih ne moremo zamenjati. Še zlasti pa se klarinet od oboe in angleškega roga razlikuje po zvočni barvi, ki je pri njem mehkejša. Klarinet je pihalo, ki izvira iz Gledajo videoposnetek in Vrste vedo, da so sestavni deli klarinetov starega Egipta, v današnji obliki pa ga poznamo od leta 1700, ko ga je izdelal Nemec Johann Denner. Vanj pihamo skozi votel ustnik klarineta ustnik, zgornji na katerega je pritrjen enojni trstni jeziček, ki ob pihanju niha. leseni del z zaklopkami za Preden se je uveljavil v klasičnem orkestru, so ga uporabljali zlasti v levo roko, spodnji leseni vojaških godbah. Poznamo več vrst klarinetov. Razlikujejo se po del z zaklopkami za levo velikosti in s tem po barvi tona. Imenujejo se es, as, be in bas roko in odmevnik. klarinet. Ta je še enkrat daljši od najbolj razširjenega be klarineta, njegov zvok pa je nižji. Glasbenik, ki igra na klarinet, se imenuje Ogledajo si zapis in slike klarinetist. na strani 21 ter ugotovijo Fagot je basovsko glasbilo med pihali, po načinu igranja pa spada v razlike med oboo in angFagot družino oboj. Sestavlja ga približno 3 metre dolga lesena prepognje- leškim rogom. na cev iz javorja. Dvojni trstni jeziček je sorazmerno večji od jezička oboe. Enkrat daljši in za oktavo nižji pa je kontrafagot, ki je sorodnik fagota. Glasbenika, ki igra na fagot imenujemo fagotist.

Gledajo videoposnetek in Saksofon bi po njegovi bleščeči kovinski zaviti zunanjosti lahko opišejo zabavno in jazz Saksofon uvrstili med trobila, vendar po načinu igranja spada med pihala. Leta glasbo, kjer se velikokrat 1846 ga je izdelal Adolph Sax. Vzel je nekatere dobre lastnosti dru- pojavita sinkopa in triola. gih pihal: od flavte kovinsko cev, od klarineta enojni ustnik, razvr- Zapis o teh ritmičnih postitev zaklopk oboe in obliko fagota. Najprej so ga uporabljali v sebnostih poiščejo na stravojaških godbah, pozneje pa je postal glavni solistični instrument v ni 81 v glasbenoteoretičzabavni in jazz glasbi. Danes ga izdelujejo v različnih velikostih in nem kotičku in zapojejo. oblikah in s tem tudi različnih uglasitvah: sopran, alt, tenor in bas.

Vsi saksofoni imajo enako mehaniko, kar pomeni, da jih Utrdijo znanje ob nalosaksofonist, to je glasbenik, ki igra saksofon, lahko brez težav gah v DZ na str. 14–16. menjuje med sabo.

Pihala srečamo v simfoničnem orkestru, pihalni godbi, zabavnih

Pihala v skupinah in pihalnem kvintetu, kjer je poleg flavte, oboe, klarineta Vedo, da tudi trobila skupinah in in fagota še francoski rog, ki pa spada med trobila. spadajo med aerofone, ter orkestrih ob ogledu trobil nekoč in Trobila nekoč

Trobila danes

Praljudje so verjetno trobili že davno v preteklosti v odtrgane rogove živali, votle lesene palice in školjke. Zaradi takega načina igranja, kjer je potreben zrak iz pljuč, tudi trobila štejemo med aerofone. Z iznajdbo železa pa so se začela razvijati tudi kovinska trobila, ki so jih poznali že Egipčani pred več tisoč leti. Najprej so velike kovinske cevi uporabljali za klicanje v boj, na delo in za obveščanje, čez čas pa so začeli na te cevi tudi igrati.

trobil po svetu na straneh 28 in 29 le-te povežejo z zvočno barvo nekaterih glasbil.

Ob poslušanju estetsko pripevajo znano koračnico Venček narodnih.

Vojake na njihovih pohodih so nekoč spremljale kovinske trobente ali fanfare, danes pa vojake, policiste in gasilce spremljajo glasbene zasedbe, ki igrajo priljubljene melodije, himne ali koračnice.

Ogledajo si zapis in slike na strani 24 in te inforTrobila so marsikdaj orkestrov ponos, saj so zaradi svoje bleščeče macije povežejo z videobarve videti veličastna. Trobila so cevasta glasbila, pri katerih dobiposnetkom.

Način mo zvok tako, da s trobljenjem in stiskanjem ustnic na ustniku, ki igranja na določa barvo zvoka glasbila, ustvarimo vibracijo napetih ustnic, ki se pihala v glasbilu pretvori v zvok.

Zgradba trobil

Rog

Trobenta

Pozavna

Vrste pozavn

Tuba

Vrste tub

Trobijo v ustnik in s tem Lijast ustnik omogoča mehkejšo in temnejšo barvo zvoka, kotlast poskušajo dobiti lep ton. pa prodornejši zvok. Ustnik je vstavljen v zavito kovinsko cev, na kateri so običajno trije ventili in tipke, ki spreminjajo dolžino cevi.

Cev se zaradi boljšega zvoka na koncu razširi v odmevnik, ki pošilja zvok trobil naravnost v poslušalce.

Ogledajo si zapis in slike Rog je dobil ime po živalskem rogu, v katerega so trobili že v na strani 24 in te inforpreteklosti. Po tem vzoru so naredili kovinski zaviti francoski lovski macije povežejo z videoin poštni rog, ki ga imenujemo tudi horn. Če bi njegovo cev zravnali, posnetkom. bi bila dolga več kot 9 metrov. Po letu 1815, ko so iznašli ventile, je dobil rog tri vrtljive ventile, katere glasbenik rogist oziroma hornist Ogledajo si zapis in slike pritiska z levo roko, desno roko pa drži v odmevniku in tako na strani 25 in te inforspreminja zvok glasbila. macije povežejo z videoposnetkom in anekdoto.

Trobenta je najbolj razširjeno trobilo. Že v preteklosti so ga poznali kot vojaško in sporočilno glasbilo. Ravno 1,4 m dolgo fanfaro so v 19. stoletju zavili in ji dodali tri ventile. Sorodna glasbila so: mala ali pikolo trobenta, krilovka in kornet.

Vedo, da ima pozavna kotlasti ustnik, in z usti in Pozavna ali trombon spada med najstarejša glasbila nasploh, saj rokama karikirajo igranje njene predhodnice izvirajo že iz daljne zgodovine Azije. Današnja na pozavno. pozavna se je izoblikovala v 14. in 15. stoletju v Italiji in Nemčiji, njena današnja oblika pa je nastala v 1. polovici 19. stoletja. Slovenci smo ime pozavna prevzeli iz nemščine (Posaune), ime trombon pa iz italijanščine (trombone – velika trobenta).

Ogledajo si zapis in slike na strani 26 in te inforDanes poznamo dve vrsti pozavn: macije povežejo z video– pozavno na poteg ali cug pozavno, ki jo najdemo v posnetkom. simfoničnih in jazzovskih zasedbah, ter – pozavno z ventili, ki jo uporabljamo v pihalnih godbah Ogledajo si zapis in slike zlasti za koračnice, saj pozavnist oz. tromboist, kot na straneh 26 in 27 in te rečemo glasbeniku s pozavno ali trombonom, težko koraka informacije povežejo z in hkrati vleče pozavno. videoposnetkom.

Tuba je največje in najnižje zveneče trobilo. Njene različice so nastale že v srednjem veku, nastanek sodobne tube pa je povezan z iznajdbo trobilnih ventilov v 19. stoletju, ki so jih kombinirali s signalnim rogom. Tubist, to je glasbenik, ki igra tubo, igra basovsko spremljavo.

Poznamo več vrst tub: – Bariton je manjša tuba, ki jo običajno uporabljajo glasbeniki za igranje spremljave v narodnozabavnih ansamblih, – Wagnerjeva tuba manjša tuba, ki jo je dal izdelati skladatelj Richard Wagner za igranje v operi, – Helikon je okroglo zavita tuba, ki jo glasbenik običajno nosi na rami za igranje spremljave ob korakanju v pihalnih godbah.

– Suzafon je helikon, preoblikovan po zamisli ameriškega kapelnika Johna Philipa Souza iz leta 1898 in se uporablja

Ogledajo si zapis in slike na strani 27, preberejo anekdoto o tubistu in povedo svoje izkušnje z razčnimi vrstami tub.

Ob poslušanju opišejo barvo glasbila z dušilcem.

Ob poslušanju prepoznajo

enako kot helikon. Na odmevniku, ki je obrnjen proti inštrumentalne skupine in poslušalcem, imajo godbe med igranjem običajno svoj grb rešijo naloge v delovnem Dušilci oziroma logotip. zvezku Glasba danes in zvoka za nekoč 6 na str 17–19. trobila Pri vseh trobilih lahko uporablja trobilec, to je glasbenik ki igra na katero od trobil, za spremenjen, bolj zamolkel, zvok tudi dušilce Zaključek zvoka, ki jih da v odmevnik in tako spremeni barvo glasbila.

Trobila srečamo v trobilnih kvintetih in orkestrih, skupaj s pihali pa še v pihalnih godbah, simfoničnih orkestrih in različnih zabavnih skupinah. V mnogih orkestrih in skupinah pihala in trobila običajno spremljajo še različna tolkala.

Datum: Razred: 6. Zap. št. ure: 16. in 17.

Učni sklop: GLASBILA IN INŠTRUMENTALNI SESTAVI (18 ur od 35) Učna enota: Tolkala (7. in 8. ura od 18) Cilji: Učenci ...

– utrdijo in nadgradijo svoje znanje o tolkalih ter jih prepoznajo vidno in slušno, – poslušajo tolkala, jih ločijo po zvoku in še sami zaigrajo, – zapojejo pesem Regiment po cesti gre.

Glasbeni pojmi: tolkala, idiofoni, membranofoni, (les, kastanjete kabasa, gong, boben, konge, bongosi ...)

Medpredmetne povezave: slovenščina, geografija, zgodovina, tehnika in tehnologija Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV-sredstva, učni komplet Glasba danes in nekoč 6 Zaporedje dejavnosti Uvodni razgovor Tolkala nekoč Lastna tolkala Tolkala danes

Učitelj

Učenci

Prav gotovo so praljudje ustvarjali glasbo s svojimi telesi in tako v ritmu glasbe ploskali z dlanmi, topotali s stopali, udarjali ob tla, kamen, les in kožo, ki so jo napeli preko votlih debel in potresavali Ogledajo si tolkala nekoč z ogrlicami iz kosti ter ropotuljami iz kamenčkov, plodov in školjk. S in tolkala po svetu na pomočjo te glasbe so se pogovarjali med plemeni pa tudi z bogovi. straneh 31 in 32 in le-te povežejo z zvočno barvo.

Poleg mnogih zgodovinskih in ljudskih tolkal poznamo še lastna tolkala, na katera najlažje zaigramo ob pesmi Ko si srečen.

Estetsko izvedejo pesem Ko si srečen.

Skupina tolkal, katere ime pojasnjuje, da iz teh instrumentov izvabljamo zvoke s tolčenjem, potresavanjem in drugimi gibi, je glede na način igranja nanje pa tudi po oblikah posameznih glasbil zelo raznolika. Predstavlja pestro mednarodno družino, saj jih najdemo v različnih kulturah po vsem svetu. Pred 19. stoletjem je pot v simfonični orkester našlo le nekaj tolkal. V začetku so bile Ob poslušanju prepoznajo stalno zastopane samo pavke in tamburin, preostala tolkala so se najznačilnejša tolkala: priključila pozneje. boben, činele, ksilofon …

Razdelitev Družina tolkal je zelo številčna, vendar se glasbila med seboj kljub Gledajo video o tolkalih in tolkal temu razlikujejo po materialu, iz katerega so izdelana, zvočni

barvi, obliki in velikosti. Nekatera so lesena, nekatera kovinska,

vedo, da idiofoni zvenijo

za nekatera tolkala je značilna napeta koža, na nekatera pa lahko igramo melodijo. Večinp tolkal že poznamo, saj jih je nalašč za Carl Orff in šolarje izoblikoval nemški skladatelj Carl Orff. Pri tem je oblike in tolkala imena povzel po glasbilih, ki so znana v raznih inštrumentalnih sestavih in orkestrih, le da so manjša in poenostavljena za izvajanje.

Ob poslušanju zvočne barve posameznih tolkal lahko najznačilnejše tudi prepoznamo.

sami, pri membranofonih pa ob udarcu zveni koža.

Izmed slik tolkal, ki so na straneh 30 in 31, izberejo te tiste, ki jih poslušajo na posnetku, in prepoznajo vibrafon, pavke, zvončke, ksilofon ter triangel.

Ker mnoga glasbila že poznamo, jih bomo poslušali in jih po zvočni Prepoznajo: les, kastanjebarvi razdelili v skupine. Najprej lesena tolkala. te, palčke in ropotuljo.

Glede na to, da večina tolkal nima različnih tonskih višin, njihov Notni ritem igranja lahko zapisujemo na eni sami črti brez začetnega Ogledajo si guero, kabazapis ključa. Malo manj znana takšna tolkala so guiro, kabasa, bič in so, bič in vibraslap. vibraslap.

Kovinska Kabasa in vibraslap povezujeta lesena tolkala s kovinskimi med, Prepoznajo činelo, triantolkala gel in kraguljčke. katerimi so najbolj poznane činele, triangel in kraguljčki.

Lesena tolkala

Gong

Tolkala s kožo

Gong je azijsko tolkalo, narejeno iz kovinske plošče. Kadar po njem Poslušajo gong in vedo, udarimo s posebnim kladivcem, oddaja valove v obliki zračnih tres- da so z njim klicali k molitvam in na tekmovanja. ljajev, ki tvorijo dolgo doneč dramatičen zven.

Zelo prepoznavna tolkala so različni bobni vseh vrst in oblik, narejeni pa so iz najrazličnejših snovi. Obod je lahko iz gline, kovine ali lesa, preko katerega je napeta ustrojena živalska koža, lahko pa tudi opna iz umetne snovi. Po njih udarjamo z golimi rokami, s palicami ali metlicami. Tolkala s kožami poznajo vse dežele, vendar je pravo kraljestvo najrazličnejših bobnov Afrika. Bobni ustvarjajo dramatično vzdušje in nam lahko pričarajo nevihto, potres, katastrofo …

Komplet Bobni so zelo povezani s popularno zabavno in jazz glasbo, kjer je Poslušajo in prepoznajo ali set bobnov osrednji in nepogrešljiv ritmični inštrument komplet ali set bobnov, mali boben, veliki boben,

ki ga tolkalist, kot rečemo glasbeniku, ki igra tolkala, udarja obi- tamburin, konge in bonge čajno z lesenimi bobnarskimi palicami in z dvema pedaloma, ki ju pritiska z nogama. Osnovni set bobnov je večinoma sestavljen iz: –

bas bobna, na katerega igramo z nožnim pedalom desne noge, hi-hat činel, na katere igramo z nožnim pedalom leve noge, malega bobna, na katerega igramo z levo roko s palico, in prehodnih bobnov (tomtom), samostoječega bobna (flor tom) ter samostoječih činel, na katere igramo z bobnarskimi palicami.

Ogledajo si zapis in slike na strani 31, preberejo anekdoto, utrdijo svoje znanje in igrajo na komplet bobnov.

Pavke ali timpani imajo polkrožen trup iz medenine ali bakra, ki ga imenujemo kotel. Čezenj je pritrjena ustrojena telečja koža, lahko pa tudi opna iz umetne mase. Višino tona pavkist ali timpanist, kot se glasbenik tega inštrumenta imenuje, spreminja s pedalom.

Ogledajo si zapis in sliko na strani 31 in povežejo te informacije z gledanjem videoposnetka.

– – –

Pavke ali timpani

Pavke se od do zdaj poslušanih tolkal razlikujejo po določljivih

Poslušajo zvonove, si ogMelodična tonskih višinah, s katerimi lahko zaigramo različne melodije. ledajo slike na strani 30 in tolkala Podobna glasbila so še: zvončki, ksilofon, vibrafon in marimba.

jih povežejo z videom.

Zaključek

Tolkala so danes nepogrešljiva glasbila v različnih inštrumentalnih zasedbah in orkestrih. Posebno glasbilo z zvenom zvončkov je čelesta, ki so jo izdelali leta 1886. Na njene ploščice udarjajo kladivca, ki so povezana s tipkami. Skladatelj Peter Iljič Čajkovski jo je uporabil v baletu Hrestač. Zanimivo tolkalo so tudi cimbale, kjer pa ob neposrednem udarjanju s palico zazvenijo različno dolge strune.

Poslušajo odlomek iz baleta Hrestač, odlomek iz Vodnika po orkestru in si ogledajo videoposnetek igranja na cimbale.

Utrdijo znanje ob nalogah v delovnem zvezku Glasba danes in nekoč 6 na straneh 20 in 22.

Datum: Razred: 6. Zap. št. ure: 18. in 19.

Učni sklop: GLASBILA IN INŠTRUMENTALNI SESTAVI (18 ur od 35) Učna enota: Brenkala (9. in 10. ura od 18) Cilji: Učenci ...

– utrdijo in nadgradijo svoje znanje o brenkalih ter jih prepoznajo vidno in slušno, – poslušajo znane skladbe, izvajane z brenkali, in ob tem podrobneje spoznajo njihov zvok, – zapojejo ljudske in umetne pesmi.

Glasbeni pojmi: brenkala, kordofoni, (lira, harfa, lutnja, kitara, citre, tamburica, …)

Medpredmetne povezave: slovenščina, geografija, zgodovina, tehnika in tehnologija Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV-sredstva, učni komplet Glasba danes in nekoč 6 Zaporedje dejavnosti

Učitelj

Učenci

Uvodni razgovor

Praljudje, ki so si za zabavo izdelovali enostavna glasbila, so poleg zabave na žalost kmalu odkrili tudi orožje. Poleg kamna je bilo eno prvih orožij lok. Kadar ga sprožimo, tetiva zaniha in ob ušesu se zasliši zvok. Če lok damo na prazno bučo ali votlo deblo, se zvok tetive ali strune ojača in s tem dobimo enostavno glasbilo. Ker je tuji izraz za struno korda, glasbilom s strunami rečemo tudi kordofoni. Če na takšna glasbila s strunami glasbenik igra s prsti, tako da brenka, jim rečemo brenkala. Na svetu ni naroda, ki ne bi poznal svojega ljudskega brenkala, s katerim spremlja svoje pesmi.

Znana so: – citre (Slovenija, Avstrija, Švica, Nemčija), – buzuki (Grčija) – balalajka (Rusija) – ud (Egipt) – banjo (severna Amerika), – tamburica (Hrvaška), – ukulele (Tahiti), – havajska kitara (havajsko otočje), – sitar (Indija), – juejčin (Kitajska),

Na straneh 42 in 43 si ogledajo brenkala nekoč in brenkala po svetu ter jih povežejo z zvočno barvo

Brenkala nekoč

Ljudska brenkala

– Citre

mandolina (Hrvaška, Italija).

Citre, ki so v Sloveniji zelo priljubljeno ljudsko glasbilo, se običajno učenke in učenci lahko učijo tudi v glasbeni šoli, čeprav ne spadajo med klasična glasbila, ki jih po navadi poučujejo v glasbeni šoli.

Tehnika igranja je precej zahtevna. S prsti leve roke citrarka oziroma citrar (glasbenik na citrah) pritiska 5 melodijskih strun, ki so napete preko ubiralke s prečkami. Z desnim palcem, na katerega si natakne kovinski prstan, igra melodijo, z drugimi štirimi prsti desnice pa igra na 35 različnih strun spremljavo.

Dolga tisočletja po iznajdbi loka se je nekdo spomnil in na lok pripel

ustreznega glas-bila.

Pozorno spremljajo nastop učenke, ki obiskuje glasbeno šolo, in v učbeniku na strani 43 poiščejo sliko citer. Ob citrah estetsko zapojejo slovenske ljudske pesmi.

V učbeniku na strani 42

Lira – poiščejo sliko lire in si več strun ter tako naredil prvo liro, ki je preživela več tisočletij in je Inštrument ogledajo posnetek iz oin glasbeni kot dama nedoločljive starosti. Lira je bila zelo priljubljena pri Egip- pere Orfej in Evridika. čanih, Grkih in Rimljanih. Na lesen okvir so bile napete strune iz simbol Harfa

Strune harfe

Lutnja

Kitara

posušenih živalskih črev.

Iz lire se je razvila harfa, ki spada med najstarejša glasbila, saj prve oblike v Mezopotamiji in Egiptu najdemo že 3000 leti pr. n. š. Bile so najrazličnejših oblik in velikosti. V Evropi se je pojavila v 8. stoletju na Irskem in v Skandinaviji. Oblika se je do danes nekoliko spremenila, način igranja pa skoraj nič, saj melodijo še vedno igramo z brenkanjem različno dolgih strun.

Današnja orkestrska harfa ima od 45 do 47 strun, trikoten trup in 7 pedalov. Da se harfist, kot rečemo glasbeniku, ki igra harfo, med strunami ob igranju lažje znajde, so vse strune za tone C rdeče barve, za tone F pa modre barve.Druge strune so običajno svetle oziroma rumene. Harfo brenkamo sede z obema rokama, in sicer tako, da jo držimo med obema rokama naslonjeno na ramo. Harfa zazveni najlepše, kadar igramo akorde ali pa potegnemo po strunah, čemur pravimo glissando. Igranje na harfo velja za eno od najzahtevnejših, saj je potrebno veliko časa in spretnosti za uglaševanje oziroma uravnavanje napetosti vseh strun.

Ogledajo si zapis in slike na strani 41 ter te informacije povežejo z gledanjem videoposnetka.

Ponazorijo igranje na harfo ter na klaviaturi primerjajo tona C in F. V učbeniku na strani 41 preberejo anekdoto o harfi.

Zaradi velikosti in nerodnosti pri uglaševanju harfe se je okrog leta 1500 za solistično igranje in spremljavo petja zelo razširila lutnja, ki Gledajo videoposnetek o so jo prinesli v Evropo Arabci v 13. stoletju. Ima značilen lutnji na festivalu stare polhruškast resonančni trup, ki zvok strun ojača, upognjeno glavo glasbe in sliko le-te poišz vijačnico in bogato izrezljano zvočnico. Ima poljubno število strun. čejo v učbeniku na str. 42.

V zadnjih 200 letih pa je povsod po svetu lutnjo in druga ljudska brenkala izpodrinila kitara, ki je najbolj razširjeno brenkalo in inštrument na sploh. V začetku srednjega veka so jo tako kot lutnjo Arabci prinesli v Španijo. Na resonančnem trupu, ki spominja na osmico oz. človeško telo, je preko vratu s prečkami napetih 6 ali 12 strun, ki jih kitarist, kot pravimo glasbeniku na tem inštrumentu, pritiska s prsti leve roke, medtem ko s prsti desne roke igra melodijo in akorde. Ljudski, pop ali rock glasbeniki po navadi brenkajo s trzalico.

Ogledajo si zapis in slike na strani 40 ter te informacije povežejo z gledanjem videoposnetka.

Pozorno spremljajo nastop učenca, ki obiskuje Električna Iz kitare je leta 1945 Leo Fender na podlagi idej iz leta 1930 izdelal glasbeno šolo. kitara električno kitaro. Tako kot akustična kitara ima tudi ta vrat s prečkami in 6 strun, trup pa ni več votel, ampak zvok iz strun Izpeljejo izraz elektrofoni, ulovijo majhni magneti, ki so pod strunami. Ta zvok gre nato prek ki vključujejo električna ojačevalca in zvočnikov do občinstva. Igra se podobno kot klasična glasbila. kitara, le da se za brenkanje skoraj vedno uporablja trzalica.

Ogledajo si trzalico in po-

Bas kitara Enako kot električna kitara deluje tudi električna bas kitara, ki pa je slušajo el. kitaro Fender.

nadomestek za kontrabas, saj ima samo štiri debelejše strune. Igra nižje tone in jo uporabljamo za podlago melodijam. Nove zvrsti glas- Ogledajo si bas kitaro ter be uporabljajo tudi pet- in šeststrunsko bas kitaro. zaigrajo na njene strune in utrdijo znanje ob naloZaključek Kitara in bas kitara ne spadata v stalno zasedbo simfoničnega gah v DZ na str. 26–28. orkestra, sta pa zato nepogrešljivi v mnogih zabavnih in jazz zasedbah. Z njima je zaslovela tudi svetovno Ob poslušanju znane usznana skupina The Beatles, ki je v svoje uspešne pešnice Yesterday preposkladbe zelo domiselno in uspešno vključevala tudi znajo kitaro in godala ter različna klasična in ljudska glasbila. zapojejo to uspešnico, ki je bila do danes prirejena že več kot 150-krat.

Datum: Razred: 6. Zap. št. ure: 20. in 21.

Učni sklop: GLASBILA IN INŠTRUMENTALNI SESTAVI (18 ur od 35) Učna enota: Godala (11. in 12. ura od 18) Cilji: Učenci ...

– utrdijo in nadgradijo svoje znanje o godalih ter jih prepoznajo vidno in slušno, – poslušajo odlomke skladb, igrane z godali, – zapojejo pesmi iz pesmarice.

Glasbeni pojmi: godala, violina, viola, violončelo, kontrabas, lok ...

Medpredmetne povezave: slovenščina, geografija, zgodovina, tehnika in tehnologija, matematika Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV-sredstva, učni komplet Glasba danes in nekoč 6 Zaporedje dejavnosti

Učitelj

Uvodni razgovor

Povedali smo že, kako naj bi nastala glasbila s strunami, ko so praljudje brenkali po struni enostavnega orožja, ki mu rečemo lok. Ko pa je nekdo potegnil s tetivo enega loka ob tetivo drugega loka, je iznašel enostavno glasbilo, ki mu rečemo godalo. Tudi ta glasbila, po katerih godemo, spadajo med kordofone. V Evropi najdemo prva godala v 10. stoletju, prišla pa so s Srednjega vzhoda. Eno najstarejših godal je rebek.

Istoimensko glasbilo, vendar drugačnih oblik, najdemo še danes v arabskih deželah in tudi drugod po svetu.

Godala nekoč

Godala danes

Sestavni

Učenci

Na straneh 46 in 47 si ogledajo si godala nekoč in godala po svetu ter jih povežejo z zvočno barvo ustreznega glasbila.

Godala so glasbila, pri katerih ustvarjamo zvok tako, da po strunah godemo z lokom, sestavljenem iz prožnega lesa, na katerem je napeta konjska žima. Pri nekaterih skladbah nanje tudi brenkamo, kar imenujemo pizzicato (izg. picikato). V sodobnih izvajalskih Zapojejo otroško pesmi-co tehnikah po godalih tudi tolčemo. Zaradi godenja z lokom poznamo Jaz imam pa goslice.

Slovenci za violino tudi ime gosli.

deli godala Za izdelavo godal ima zelo pomembno vlogo les. Iz izbranega lesa

je treba temeljito izdelati in obdelati 70 sestavnih delov in jih zlepiti tako, da se brez najmanjšega žebljička popolnoma prilegajo drug drugemu. Dno violine je iz javorovega lesa, polž na glavi violine in zgornja zvočna plošča, kjer sta dve S-zvočnici, je iz smrekovega lesa, strunek, ubiralka in vijaki za navijanje strun, pa so iz ebenovine. Ko izdelovalec godala izreže po modelu vse sestavne dele, jih namesti v hrastov kalup, učvrsti in zlepi. Pod strunami je pokonci postavljena kobilica, ki na zgornjo zvočno ploščo prenaša zvočne tresljaje. Končna oblika in zvok se dosežeta s piljenjem in lakiranjem.

Lok

Godala

Violina

Poleg izbranega lesa godala in laka je pomemben tudi lok s katerim godalec, to je glasbenik, ki igra godalo, gode oziroma vleče po strunah, ki se zaradi tega enakomerno tresejo. Toni so lahko povezani, kar z brenkanjem ali pizzicatom ne moremo doseči. V srednjem veku je oblika lovskega loka postajala vedno bolj ravna. Francoz Tourte je leta 1775 prvi izdelal lok v današnji obliki.

V družino godal spadajo štiri glasbila, ki so na videz enaka, ločijo pa se po velikosti, drži med igranjem in obsegu.

Violina je bila zaradi svojega cvilečega zvoka dolgo zaničevano glasbilo, ki naj bi bilo primerno le za ljudske gostilniške plese. V 17. stoletju pa so jo tehnično izpopolnili tako, da je postala najpomembnejše orkestrsko glasbilo. V povprečno velikem orkestru je po 30 in več violinistov, to je glasbenikov, ki igrajo violino. Ti so razdeljeni na prve in druge violiniste. Najboljši med prvimi violinisti se imenuje koncertni mojster in je s tem tudi vodja orkestra.

Ob pomoči oboista orkester uglasi in je vez med dirigentom ter vsemi člani orkestra. Violinist drži violino med brado in ključnico, z levico pritiska na strune, z desnico pa vleče z lokom po strunah.

Viola

Ogledajo si zapis in slike na strani 44 ter te informacije povežejo z gledanjem videoposnetka.

Ločijo med igranjem z lokom od pizzicata.

Poslušajo odlomek za godala in naštejejo vsa klasična godala.

Vedo, da se po violini imenuje najprepoznavnejši glasbeni znak violinski ključ, ki ga tudi narišejo.

Poslušajo prazne strune violine in njeno igranje v orkestru ter preberejo ša-lo o violini na strani 45.

Viola je bila zaradi svoje mehke zvočne barve, dokler je ni prekosila violina, bolj cenjena. Ker zveni za kvinto niže od violine in ker je Ogledajo si C-ključ, vedo nekoliko težja ter večja od violine, potrebuje violist, kot imenujemo za anekdoto, da viola gori glasbenika na violi, večjo in močnejšo roko od violinista. V simfoničdalj časa od violine, ponem orkestru igra 12 ali več violistov. Note ima zapisane C-ključu. slušajo prazne strune viole in njeno igranje.

Violončelo Violončelo ali čelo velja s svojim spevnim tonom za najbolj lirično ali čelo glasbilo. Vrat glasbila si violončelist oziroma čelist, ki sedi nasloni čez levo ramo, s kovinsko nogo ga upre v tla, z lokom pa vleče po strunah. Zveni oktavo niže od viole. V simfoničnem orkestru igra oPoslušajo prazne strune bičajno 10 violončelistov, ki dajo v orkestru plemenit zvok. violončela in njegovo Kontrabas igranje v orkestru.

Kontrabas meri v višino približno dva metra, zato mora kontrabasist ob igranju stati ali pa sedeti na posebno visokem stolu. Note so zapisane basovskem ključu, strune pa uglašene v kvartah, in ne v Ogledajo si zapis in slike kvintah kot pri drugih godalih. V simfoničnem orkestru igra po navadi 8 kontrabasistov, srečamo ga pa tudi v manjših jazz in pop na strani 45, narišejo baskupinah, kjer ga mnogi glasbeniki v določenih skladbah velikokrat sovski ključ, poslušajo prazne strune kontraba-sa zamenjajo z manjšo in sodobnejšo električno bas kitaro. in njegovo igranje Godala v Z godenjem violine in po njej sorodnih glasbilih lahko glasbeniki primerjajo z bas kitaro. orkestru

ponazorijo vse vrste nebeških in nadnaravnih občutij (raj, angeli),

ljubezenske trenutke, govor, petje, veselje pa tudi občutke groze.

Godala so osnova orkestra, saj pokrivajo celoten obseg človeškega sluha. Zvok godal se zliva tako, da violine prekrivajo viole, te pa violončela, ki jih podprejo kontrabasi. Godala sestavljajo tudi manjše komorne skupine, kot na primer klavirski trio (klavir, violina, violončelo) in godalni kvartet (štiri godala).

Zaključek

Naštejejo inštrumente, ki sestavljajo različne inštrumentalne skupine in velike simfonične orkestre ter ob poslušanju odlomkov prepoznajo godala.

V 17. in 18. stoletju, ki ju umetnost imenuje barok, so v Italiji živeli znameniti izdelovalci godal: Amati, Guarneri in Stradivari. Med njimi je največji sloves dosegel Antonio Stradivari iz Cremone, ki je živel v času od leta 1644 do 1737. Svoja znamenita godala je premazal z 8 do 12 plastmi laka, v katerega je vmešal še danes skrivnostne rdečerjave sestavine, ki so glasbilu dale posebno toplo barvo. Izdelal je več kot 1100 godal, od katerih jih je še danes ohranjenih okrog 700. Na dražbah imajo ta glasbila astronomsko visoke cene. Leta 1990 je bila samo ena Stradivarijeva violina prodana kar za 1,2 milijona dolarjev.

Spomnijo se imena znanih violinistov, kot na primer Giuseppe Tartini, Nicolo Paganini, Vanessa Mae, Anja Bukovec …

Utrdijo znanje ob nalogah v delovnem zvezku Glasba danes in nekoč 6 na straneh 29–31.

Datum: Razred: 6. Zap. št. ure: 22. in 23.

Učni sklop: GLASBILA IN INŠTRUMENTALNI SESTAVI (18 ur od 35) Učna enota: Glasbila s tipkami (13 in 14. ura od 18) Cilji: Učenci ...

– utrdijo in nadgradijo svoje znanje o glasbilih s tipkami ter jih prepoznajo vidno in slušno, – poslušajo znane skladbe, izvajane s črno-belimi tipkami, – zapojejo evrovizijsko popevko in druge znane skladbe.

Glasbeni pojmi: klaviatura, manual, glasbila s tipkami (čembalo, klavir, pianino, orgle, harmonika ...)

Medpredmetne povezave: slovenščina, geografija, zgodovina, tehnika in tehnologija Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV-sredstva, učni komplet Glasba danes in nekoč 6 Zaporedje dejavnosti

Učitelj

Strune, ki so narejene iz kozjih črev, svile, najlona ali jekla, se trese-jo in oddajajo zvok, ki ga resonančna telesa mnogih glasbil ujamejo in okrepijo, da ga lažje slišimo.

Glasbila s Pri kitari, harfi, citrah ter drugih brenkalih zazvenijo tipkami strune zaradi brenkanja, pri violini, violi, violončelu Nekoč in kontrabasu pa zaradi godenja. Na svetu je še več glasbil, ki imajo strune, vendar na vsa ne brenkamo Kordofoni oziroma godemo, ampak po njih tolčemo ali pa le-te zazvenijo ob pomoči mehanizmov, ki so povezani s Aerofoni črno-belimi tipkami. Le-te pa so pri nekaterih glasbilih povezane tudi s posebnimi piščalmi oziroma kovinskimi melodičnimi jezički, ki zazvenijo ob pomoči zraka.

Uvodni razgovor

Monokord

Učenci Ogledajo si glasbila s tipkami nekoč in glasbila s tipkami po svetu na straneh 38 in 39 ter le-te povežejo z dosedanjim znanjem o kordofonih, idiofonih in aerofonih ter le-te povežejo z zvočno barvo ustreznega glasbila ob znani skladbi Računstvo.

Povežejo monokord in Med glasbili s črno-belimi tipkami je danes najbolj razširjen klavir. ljudsko glasbilo cimbale.

Klavikord

Čembalo

Pianoforte

Predhodnik klavirja sega že v antiko, ko je Pitagora skonstruiral le-sen zaboj z eno samo struno.

Poimenoval ga je monokord (gr. monos 'eden, sam'; horde 'struna'). Glasbilo so uporabljali za zvo-čne poskuse in lestvice, kjer so različne tone dobivali s premikan-jem posebne kobilice in s tem skrajševali struno, po kateri so udar-jali s palico. V prihajajočih stoletjih so monokord izpopolnili, mu do-dali najprej več strun, v poznem srednjem veku pa so strunam do-dali še tipke, ki so udarjale po strunah. Tako je v 12. stoletju nastal klavikord (lat. clavis 'tipka'), za katerega so značilne tipke, na katerih so bili kovinski jezički, ki so s pritiskom na tipko zabrenkali po strunah.

Ta inštrument so glasbeniki in izumitelji še izpopolnjevali in tako so naredili zelo priljubljeno glasbilo čembalo brez dinamike.

Poimenujejo vseh 88 tonov na črno-belih tipkah za katere vedo, da se imenujejo klaviatura.

Ogledajo si zapis in slike na strani 35 in te informacije povežejo z gledanjem videoposnetka.

Razumejo poimenovanje priljubljenega glasbila s Klavir tipkami in vedo, da je prvi Čeravno je bil čembalo zelo priljubljeno glasbilo, je bilo iz-vajanje pianoforte shranjen v muglasbe moteče, saj je glasbenik lahko nanj igral le tiho zeju v New Yorku.

Glasbila s ali glasno. To pomanjkljivost je leta 1698 odpravil tipkami Italijan Bartholomeo Cristofori, kateremu je uspelo Vedo, da se vsak glasbedanes izdelati pianoforte. To je bilo glasbilo širokih nik, ki igra kateregakoli od dinamičnih razsežnosti, ki lahko zveni nežno ali pa treh oblik klavirja, imeDeli klavirja mogočno kot cel orkester, na katerem je glasbenik nuje pianist. lahko izvajal v istem trenutku tako tiho – piano kot glasno – forte glasbo. Italijani in Angleži za klavir še danes uporabljajo izraz pianoforte ali krajše piano.

Danes se srečujemo s tremi velikostmi klavirjev, saj poznamo: – veliki koncertni klavir, – manjši salonski klavir in Ogledajo si zapis in slike – pianino, pokončni klavir, primeren za stanovanja. na strani 34 in te Klavir je sestavljen iz več kot 6000 sestavnih delov, vrhunski kon- informacije povežejo z certni klavir pa celo iz več kot 12.000. Osnovni materiali so: gledanjem videoposnetOrgle smrekov, bukov, lipov in hojin les, slonova kost, klobučevina, ka. plastika, usnje, medenina, železo, jeklo, baker in svinec. Poleg tega da je klavir s svojimi 88 tipkami izrazito solistično glasbilo, je hkrati nenadomestljiv na področju spremljav vokalne in Iz blok flavte in balona izinstrumentalne glasbe. Kljub temu da sodeluje v različnih Orgle inštrumentalnih skupinah, ni v stalni sestavi simfoničnega orkestra, delajo enostavne dude. nekoč ampak se vanj vključuje le v posameznih skladbah.

Deli orgel

Orgle

V skupino glasbil s črno-belimi tipkami spadajo tudi orgle, ki pa so Povežejo svoje znanje iz sestavljene povsem drugače kot klavir, saj je za njihovo oglašanje zgodovine ter tehnike in potreben zrak. Že pastirji v starem veku so igrali na piščali, v katere tehnologije. so pihali s pomočjo meha. Ta instrument so dude.

Prve orgle, ki so jih imenovali hidravlis, je skonstruiral aleksandrijski inženir Ktesibij že pred 5000 leti in so najstarejše glasbilo s tip- Opišejo orgle v domači kami v zgodovini. Voda je bila pri tem glasbilu zelo pomembna, saj cerkvi, le-te primerjajo s je preko ročne črpalke skrbela za enakomeren dotok zraka v piščali. slikami na strani 36 in poslušajo skladbo za orgle, Orgle, ki jih imenujemo tudi kraljica glasbil, so največje in po ki jo je napisal znani sklazgradbi najbolj sestavljeno glasbilo. Zvoki nastajajo z iztiskanjem datelj in organist Johann zraka skozi lesene oziroma kovinske cevi, ki se imenujejo piščali.

Sebastian Bach.

Zrak dobivajo iz mehov, posebne mehanične naprave pa

vzpostavljajo povezavo med piščalmi in črno-belimi tipkami, ki se pri orglah imenujejo manual. Orgle imajo običajno več manualov, skoraj obvezno pa je en večji manual, ki se imenuje pedali, tudi na dnu glasbila, ki ga organist, kot se imenuje glasbenik za orglami, Električne pritiska z obema nogama. Zvočno barvo orgel lahko organist med orgle samim igranjem tudi spreminja z različnimi vzvodi, ki se imenujejo registri. danes

Orglice Harmonika: – klavirska – gumbna – diatonična

Zaključek

V svoji popolnosti so orgle solistično glasbilo v največjih koncertnih dvoranah in le v posameznih skladbah nastopajo skupaj z drugimi glasbenimi sestavi. Znane pa so predvsem po tem, da spremljajo obrede v cerkvi. Največje in najglasnejše orgle so v Atlantic Cityju v ameriški državi New Jersey, ki zmorejo glasnost 25 pihalnih godb.

Iz potrebe po prenosnih orglah so naredili sorodno glasbilo, ki se imenuje harmonij, v novejšem času pa električne kabinetne orgle, ki jih uporabljajo zlasti glasbeniki v popularni glasbi in jazzu.

Podobno ime kot orgle imajo tudi orglice, ki pa so neke vrste pihalo, saj v glasbilo pihamo in s tem zatresemo kovinske jezičke. Iz njih je Christian Buchmann leta 1821 v Nemčiji izdelal harmoniko. Harmonika, ki ima črno-bele tipke kot klavi,r se imenuje klavirska harmonika, druga vrsta tega glasbila pa je gumbna harmonika.

Gumbe za igranje melodije ima tudi zelo priljubljena diatonična harmonika ali »frajtonar'ca«, kjer biti mora harmonikar ali harmonikaš, kot se glasbenik tega glasbila imenuje, pozoren na raztezanje in krčenje meha, saj se oglašajo različni toni. Najnovejše glasbilo s tipkami je sintetizator, kjer pa razvoj še zdaleč ni zaključen in strokovnjaki to glasbilo vedno znova dopolnjujejo.

Vedo, da so pri harmoniju piščali nadomestili s kovinskimi jezički, pri električnih orglah pa z elektroniko, in poslušajo zvok električnih orgel.

Ogledajo si zapis in slike na straneh 36 in 37 ter te informacije povežejo z nastopom sošolcev, ki igrajo to glasbilo.

Ob poslušanju prepoznajo harmonike in sintetizator ter ob nalogah v DZ na straneh 23–25 utrdijo svoje znanje.

Datum: Razred: 6. Zap. št. ure: 24. in 25.

Učni sklop: GLASBILA IN INŠTRUMENTALNI SESTAVI (18 ur od 35) Učna enota: Inštrumentalni komorni sestavi (15. in 16. ura od 18) Cilji: Učenci ...

– poznajo tehnične naprave za poslušanje glasbe in njihov razvoj, – poslušajo znane skladbe in prepoznajo ter ločijo med sabo male glasbene zasedbe in instrumente, – zapojejo znane pesmi.

Glasbeni pojmi: komorne zasedbe (solo, duo, trio, kvartet ...), umetniški vodja Medpredmetne povezave: slovenščina, zgodovina, tehnika, fizika Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV-sredstva, učni komplet Glasba danes in nekoč 6 Dodatna literatura: CD-rom: Musical instruments Zaporedje dejavnosti Uvodni razgovor

Učitelj

Učenci

Ob elektroniki, o kateri smo se pogovarjali med spoznavanjem elektronskih glasbil, ne moremo mimo sodobnih naprav za poslušanje. Poslušalce, ki spremljajo glasbo iz drugih držav v Ob poslušanju prepoznadirektnih prenosih preko televizije, na začetku pozdravi skladba Te jo znano skladbo, ki jo iz-

Deum skladatelja Marc-Antoina Charpentierja z naslovom vajata orkester in solističEvrovizija. no glasbilo trobenta.

Naprave za Te naprave so dragocene tako za izvajalce kot za poslušalce, saj poslušanje nam omogočajo stik z različno glasbo kadarkoli in kjerkoli smo. Veliglasbe Fonograf Gramofon Kasetofon Televizor Video Zgoščenka MP3

ko zaslug za vse današnje avdio-vizualne naprave ima Thomas Alva Edison, ki je leta 1877 izumil fonograf, pri katerem je bil zvok zapisan na povoščenih valjih. 10 let za tem je Emile Berliner zamenjal valje s ploščami iz smolnatega šelaka, na katere je zvok zapisal z brazdami, ki se z električno izmenično napetostjo spremenijo v zvok. V začetku 20. stoletja so bili elektrika, radijski valovi in elektronika izziv za mnoge izumitelje, ki so izumili tudi radio, televizor in video. Šelak so leta 1958 zamenjali s plastiko in tako je bilo na eno stran plošče že možno zapisati za 20 minut glasbe. Te plošče, ki so se imenovale long play, so kraljevale vse do izuma glasbenih kaset in še uspešnejših laserskih ali CD-plošč leta 1983, kjer je zvok bolj čist, na plošči pa je lahko zgoščeno za več ur glasbe. Razvoj tehničnih naprav za poslušanje glasbe se še nadaljuje.

Glasbeniki poustvarjajo glasbo na koncertnih odrih, velikokrat pa tudi v snemalnem studiu, kjer jo posnamejo z digitalno tehniko.

Te posnetke glasbeni snemalci in producenti pošljejo v tovarne, Koncertne kjer natisnejo različne nosilce zvoka, s katerimi se glasbeniki preddvorane stavljajo na nastopih ter v raznih radijskih in televizijskih oddajah. O popularnosti glasbenika odloča trg, ki ga predstavljajo posRTVlušalci ali publika z obiski koncertov in nakupom posnetkov. Posneoddaje tek koncerta treh tenorjev, Pavarotija, Carerasa in Dominga, je bil prodan v 5 milijonih izvodov.

Ob predstavitvi glasbil smo spoznali, da lahko glasbeniki izvajajo Instrumen- glasbo posamično ali solistično, lahko pa nastopajo v različnih manjših ali večjih skupinah in orkestrih. To je odvisno od samih talne skupine glasbenikov ter od skladatelja, ki za vsako svoje delo predpiše določeno zasedbo ali sestavo.

Sodelujejo v razlagi, si ogledajo stare plošče in naštejejo naprave za poslušanje glasbe.

Snemalni studio

Solist

Naštejejo inštrumente, ki običajno nastopajo solistično, in jih poslušajo.

O solističnem nastopu govorimo tudi takrat, ko klavir ali manjša skuPoslušajo solo violončelo pina spremlja neko drugo solistično glasbilo. ob spremljavi klavirja.

Do 15. stoletja instrumentalne skupine še niso bile točno določeKomorna ne, saj so bila glasbila slaba, mnogokrat razglašena in namenjena le za spremljavo petja in ples Če je kdaj več glasbenikov igralo glasba skupaj, je bilo to le priložnostno naključje. Po 15. stoletju, v času renekoč nesanse, pa je glasba za inštrumente doživela razcvet v Benetkah, ki so bile takrat eno najbolj bogatih in razkošnih mest. Bogati meščani so glasbilom bili zelo naklonjeni. V sobah (it. camera) svojih dvorcev so zelo radi poslušali manjše inštrumentalne sestave, ki so jih poimenovali komorne zasedbe ali sestavi. Ob tem so izdelovalci glasbil svoje izdelke vedno bolj izpopolnjevali, skladatelji pa so vedno raje pisali skladbe za različne inštrumentalne sestave, ki so se zvokovno in harmonsko čim lepše dopolnjevali in zlivali.

Komorna glasba danes

Ogledajo si urejenost šolske fonoteke, naštejejo znane koncertne dvorane in glasbene oddaje ter zapojejo pesmi po lastnem izboru.

Moderno komorno glasbo danes izvajajo v koncertnih dvoranah.

Glede na število izvajalcev v komornem glasbenem sestavu ločimo: –

DUO (dva poljubna inštrumentalista).

Povežejo pojem camera s komorno zasedbo ter komorno glasbo ter vedo, da it. musica da camera pomeni sobna glasba.

Ogledajo si zapis in slike na straneh 48 in 49.

Utrdijo pojem duet (dva pevca in poslušajo dva inštrumentalista.

Klavirski trio

–

TRIO (trije inštrumentalisti), od vsega začetka priljubljeno komorno zasedbo. Najbolj znan je klavirski trio, kjer so predpisani instrumenti klavir, violina in violončelo. V naši narodnozabavni glasbi pa imamo tudi ustaljeno zasedbo treh glasbenikov, ki igrajo harmoniko, kitaro in bas.

Utrdijo pojem tercet, poslušajo odlomek skladbe za klavirski trio in le-tega primerjajo z narodno zabavnim triom.

–

KVARTET (štirje inštrumentalisti) je zasedba, ki jo je določil Joseph Haydn, kot idejni oče godalnega kvarteta v sestavi: 1. violina, 2. violina, viola in violončelo. Poleg tega poznamo še kvartet harmonik, pihalni kvartet, trobilni kvartet in pop rock kvartet, kjer so glasbeniki ustalili štiričlansko inštrumentalno zasedbo, v kateri so: električna kitara, bas kitara, klaviature in bobni.

Utrdijo pojem kvartet, poslušajo odlomke skladb za različne kvartete in te primerjajo med sabo.

KVINTET (pet inštrumentalistov) je zelo razširjena zasedba.

Najbolj pogosti kvinteti so: godalni kvintet, klavirski kvintet, pihalni kvintet, trobilni in narodnozabavni kvintet. V praksi veliko manj zastopani pa so še septet, oktet, nonet in decet. V novejšem času nastaja tudi komorna glasba za nenavadne kombinacije glasbil, priljubljeno pa je tudi vključevanje mnogih ljudskih glasbil drugih kultur v zasedbe klasičnih glasbil.

Utrdijo pojem kvintet, poslušajo odlomke skladb za različne kvintete in te primerjajo med sabo.

Narodno zabavni trio Godalni Kvartet

Zabavni kvartet Kvintet

–

Zaključek

Utrdijo znanje ob nalogah v delovnem zvezku Komorne zasedbe imajo tudi določenega glasbenika, ki pravilo- Glasba danes in nekoč 6 ma pred njimi ne dirigira, ampak z gibi instrumenta in telesa skrbi na straneh 32 in 33. za skladnost poustvarjanja. Njegovo ime je umetniški vodja.

Datum: Razred: 6. Zap. št. ure: 26. in 27.

Učni sklop: GLASBILA IN INŠTRUMENTALNI SESTAVI (18 ur od 35) Učna enota: Orkester (17. in 18. ura od 18) Cilji: Učenci ...

– ločijo med sabo pojme, ki so povezani z orkestrom ter dirigentom, in znajo dirigirati osnovne gibe, – poslušajo znane skladbe v izvedbah različnih orkestrov in sestavijo razredni orkester, v katerem zaigrajo, – znajo se orientirati po partituri in zapojejo.

Glasbeni pojmi: dirigent, koncertni mojster, taktirka, orkester (pihalni, godalni, simfonični ...), partitura Medpredmetne povezave: slovenščina, zgodovina Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV-sredstva, učni komplet Glasba danes in nekoč 6 Zaporedje dejavnosti Uvodni razgovor

Učitelj

Učenci

Ob predstavitvi glasbil smo spoznali, da lahko glasbeniki izvajajo glasbo posamično ali solistično, lahko pa nastopajo v različnih Ponovijo in utrdijo znanje manjših ali večjih skupinah in orkestrih. To je odvisno od samih o komornih sestavih in glasbenikov ter od skladatelja, ki za vsako svoje delo predpiše

določeno zasedbo ali sestavo.

Orkester nekoč

Orkester danes

Vodja orkestra nekoč Vodja orkestra danes

Koncertni mojster Uglasitev orkestra

Dirigent nekoč

Dirigentska palica Dirigent danes

Dirigiranje

zapojejo pesmi Kmetič veselo na svetu živi in KaVečjo skupino inštrumentalistov z večkratno zasedbo posamez- dar boš na rajžo šel. nih glasbil poimenujemo orkester. Igranje v taki skupini zahteva prilagajanje vseh posameznikov tako v tehniki kot interpretaciji. Prvi večji orkester se je pojavil v obdobju baroka v 17. stoletju na dvoru Vedo, da so godalci, ki pLudvika XIV. Sestavljen je bil iz godal in pihal. To obliko orkestra navadi igrajo ves čas, je izpopolnil skladatelj Jan Vaclav Stamitz, ki je določil obvezna medtem ko imajo druge glasbila v klasicističnem orkestru 18. stoletja. skupine glasbil pavze, osnova velikega simfoničneV 19. stoletju se pod vplivom Ludwiga van Beethovna v orkester ga orkestra. vključijo tudi trobila in različna tolkala. Tako je nastal simfonični orkester, ki ima točno določen glasbila in število le-teh. Ob koncu Vedo, da medsebojno zli19. stoletja je skladatelj Hector Berlioz zasnoval sodobni sim- vanje in prekrivanje fonični orkester, ki ima praviloma dvajset vrst glasbil, razvrščenih zvočnih barv da popolni v štiri glavne skupine: godala, pihala, trobila in tolkala. Shema ene zven orkestra. različice simfoničnega orkestra je v učbeniku na strani 50.

Ogledajo si shemo orkestTako velika skupina glasbenikov potrebuje tudi svojega vodjo. ra in prepoznajo glasbila.

Dolgo je bil vodja orkestra prvi violinist, v 17. in 18. stoletju pa je orkester praviloma vodil čembalist sam ali pa skupaj z violinistom.

Vedo, da je danes vodja V sodobnem simfoničnem orkestru je vodja ali koncertni mojster orkestra prvi violinist. prvi violinist, ki ima svoje mesto v prvi levi vrsti pred občinstvom in dirigentom. Njegova naloga je, da vodi celoten orkester, pred samim začetkom igranja pa le-tega tudi uglasi.

Ogledajo si uglaševanje Koncertni mojster nekaj trenutkov pred dirigentovim prihodom orkestra. vstane in tako vse glasbenike in poslušalce umiri. Nato da znak oboistu, ki zaigra tako imenovani komorni ton A. Zvok oboe je po zvočni barvi po vsem svetu izenačen in tako prepoznaven, da se po Zapojejo ton A ob zvoku njem uglasijo vsi glasbeniki v orkestru. klavirja in ob glasbenih Pri velikem številu izvajalcev v orkestru je za ubrano igranje pot- vilicah. rebna skladnost v igranju, ki jo uravnava dirigent. Prve večje skupine glasbenikov, ki še niso bili pravi orkestri, niso imele dirigenta.

Nekaj časa je enakomeren ritem udarjal bobnar. Že omenjeni Povežejo zgodbo o smrti orkester Ludviga XIV. je vodil Jean Baptiste Lully, ki je bil prvi u- Jeana Beaptista Lullyja, ki radni skladatelj in vodja orkestra. Pri vodenju je uporabljal težko so jo že slišali v nižjih razredih osnovne šole, ko palico, s katero je tolkel ob tla in tako določal hitrost izvajanja. se je z dirigentsko palico Do 18. stoletja so vodje orkestrov dajali takt tudi z notnim zvitkom. udaril po nogi in umrl.

Prvi dirigent, kot ga poznamo danes, pa je bil Reichard, ki je leta Na strani 51 si ogledajo 1775 notni zvitek zamenjal za dirigentsko palico. sliko dirigentske palice, ki Danes dirigent pride na oder nekaj trenutkov po uglasitvi orkestra. ji rečemo tudi taktirka.

Glasbeniki na odru ga pozdravijo tako, da vstanejo, poslušalci pa vsem na odru namenijo aplavz. Dirigent se pred prihodom na svoje mesto pred orkestrom porokuje s prvim violinistom, pozdravi publiko s priklonom in da znak glasbenikom, naj sedejo. Zatem z dvigom taktirke najprej pritegne pozornost glasbenikov in poslušalcev, potem dvigne še drugo roko in nema glasba, ki se nakopiči v zbranosti tega giba, je podobna na skok pripravljeni divji živali. Nato zadonijo prvi toni skladbe. Dirigent z desno roko vodi Ogledajo si prihod diri-

njen ritmični potek, tempo, spremembe hitrosti in glasnost, z genta na oder, nakazujejo levo pa kaže poudarke, začetke in zaključke za glasbila, ki naj v osnovne dirigentske gibe določenem trenutku »vstopijo« oziroma zaključijo svojo melodijo. (rokovanje, začetek, vstop, taktiranje … konec) in diriDirigent mora dobro poznati glasbeno delo, ki ga dirigira. Z njim se girajo ob posnetku orkePartitura seznani preko partiture. To je pregleden notni zapis vseh glasbil v stra orkestru in tudi morebitnih vokalnih glasov. Pri branju partiture bere in hkrati sliši vse glasove. Za razvoj tovrstnih spretnosti potrebuje visoko razvite glasbene sposobnosti in veliko poglobljenega študija. Z enim očesom torej sledi partituri ali notni knjigi, ki odprta leži na dirigentskem pultu, z drugim pa bdi nad Ogledajo si vokalne partiorkestrom, ki ga usmerja z gibi rok, telesa, mimiko obraza. ture na straneh 8 in 9 ter le-te primerjajo z inštruDirigiranje Dirigiranje orkestru je sad dolgotrajnega dela; nekaj let za glasmentalno partituro na je beni študij partiture in nekaj mesecev vaj z glasbeniki. Preden strani 51. dolgotrajno pride dirigent pred orkester, mora proučiti in spoznati skladbo do delo vseh njenih potankosti, ki veljajo tako za posamezne instrumente kot za njihovo skupno igro. Francoski skladatelj Debussy je opisal dirigenta z besedami: »Zdi se, kot da dirigent meša nevidno solato, Ugotovijo, zakaj je glasba ali pometa neviden prah.« UMETNOST, za katero je Znani Danes ima vsak večji orkester svojega dirigenta. Slavna dirigentska potrebna velika zbranost dirigenti imena so velikokrat povezana z orkestri: Leonard Bernstein z in vztrajnost. newyorškimi glasbeniki, Herbert von Karajan z berlinskimi filharmoniki, Claudio Abbado z londonskimi simfoniki, Anton Nanut z Opišejo sliko dirigenta na strani 51, ponovijo diriljubljanskimi filharmoniki, Zubin Mehta z izraelskimi simfoniki … gentske gibe in si na Dirigent vodi orkester po posebnem skladateljevem notnem zapisu, videu ogledajo dirigiranje Maurice ki se imenuje partitura. Eno stran iz partiture za simfonični orkes- znanih dirigentov.

Ravel: ter imamo tudi v učbeniku na strani 51. Ta nam odkriva odlomek iz .

Bolero znane skladbe Bolero, ki jo je napisal skladatelj Maurice Ravel. Z (odlomek) ene strani je razvidno, koliko not mora napisati skladatelj že za štiri

takte skladbe. Ob poslušanju bomo merili čas izvajanja štirih taktov.

S pomočjo ure ugotovijo, Maurice Teh nekaj sekund, kolikor trajajo štirje takti skladbe, nam da vede- da so glasbeniki za štiri ti, da je tako pisanje kot izvajanje koncertnih skladb umetnost. Za takte porabili 8 sekund.

Ravel: dirigiranje, izvajanje kot za poslušanje skladbe v celoti, ki traja več Bolero Ob nalogah na straneh 34 (celotna deset minut, je potrebna zbranost. Vsak posameznik bo ob posluin 35 v delovnem zvezku skladba) šanju prepoznaval glasbila in si njihova imena zabeležil v zvezek. zbrano poslušajo Vodnik Partitura je torej podrobni notni zapis glasbenega dela.

Tu so zaza orkester skla-datelja Partitura pisani vsi deli skladbe in zapis vseh glasbil, ki jih je skladatelj Benjamina Brittna. predvidel za določeno skladbo Dirigent ima pred sabo celotno par– Pihala tituro, medtem ko ima vsak izvajalec v orkestru le zapis za svoje Poslušajo igranje posa– Trobila glasbilo. V vodoravnih vrstah partiture so notna črtovja za posa- meznih glasbil iz partiture mezna glasbilo, kjer so melodije, ki jih mora izvajalec igrati. V in jih pojejo v skupinah.

– Tolkala navpični vrsti pa je zaporedje glasbil, ki jih je skladatelj predvidel v – Brenkala skladbi. Sledijo si po določenem in ustaljenem vrstnem redu. Diri- Po ogledu partiture in slike na strani 51 ugotovijo zagent torej ne bere notnega zapisa za vsakega izvajalca posebej, – Godala temveč hkrati sledi notnemu zapisu vseh glasbenikov. Če v skladbi poredje glasbil: – pihala, nastopajo tudi pevci, so melodije za njih zapisani nad godali, do– trobila, dana glasbila kot na primer klavir, orgle, čembalo itd. pa pod godali.

– tolkala, – brenkala in Orkestrov je več vrst. Ločimo jih po zasedbi glasbil in po funkcijah Vrste – godala. tj. po nalogah oziroma namenih, kjer nastopajo.

Najbolj znan in orkestrov:

največji je simfonični orkester, ki se imenuje po daljšem glasbe-

Simfonični nem delu, sestavljenim iz treh ali štirih delov ali stavkov. Simfonijo Vedo, da je simfonija daljorkester bomo podrobneje spoznali v eni od prihodnjih ur.

Pihalni orkester ali godba

Plesni orkester ali big band Zaključek

Opomba:

Znan orkester je tudi pihalni orkester, ki ga imenujemo tudi pihalna godba ali po domače »pleh muzika«. Prve pihalne godbe so se pojavile v 19. stoletju in so najprej sodelovale le v vojaških paradah, sčasoma pa so se spremenile in nekaterim obveznim pihalom, trobilom in tolkalom dodale še druga glasbila. Med najstarejšimi slovenskimi orkestri takšne vrste je pihalni orkester Kapele.

še in večdelno ali večstavčno glasbeno delo, in poslušajo simf. orkester

Vedo, da pihalni orkester Kapele deluje že od leta 1850, in poslušajo Nekateri orkestri si pred svoje ime dodajo še ime ustanove, ki jih u- skladbo Show music. stanovi, ali pa je kako drugače povezana z orkestrom. Tako imamo na primer operni orkester, filharmonični orkester in orkester RTV. Poslušajo Trumpet blues Iz pihalnega orkestra se je v 20. stoletju razvil tudi plesni jazz or- v izvedbi big banda RTV kester ali big band. Ime plesni označuje zvrst zabavne glasbe. (ustanovljen leta 1945) in Glede na funkcijo in zasedbo razlikujemo različne orkestre. Glede na instrumente, ki ga sestavljajo, poznamo pihalni, harmonikarski, godalni in Orffov orkester. Eno najbolj znanih skladb Mala nočna glasba skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta bomo zaigrali z glasbili iz Orffovega inštrumentarija.

Po tej uri preverimo in ocenimo znanje o glasbilih.

vedo, so glasbilom godbe dodani el. inštrumenti.

Sestavijo Orffov orkester in skupno ob posnetku godalnega orkestra zaigrajo Mozartovo skladbo Mala nočna glasba.

Preverjanje znanja št. 2 za 6 . razred Datum:_____________Ime in priimek:_______________________________ Točkovnik 19–24 = 2 (zd)

26 – 31 = 3 (db)

32 – 38 = 4 (pdb)

39 – 43 = 5 (odl)

Število pridobljenih točk:_____________/ 43

1. Prevzetim besedam pripiši domače sopomenke.

AEROFONI so ______________________________ MEMBRANOFONI so ________________________________ KORDOFONI _______________________________ ELEKTROFONI so __________________________________. __/2 2. Poišči barvice in nato pobarvaj oziroma podčrtaj: Z rjavo barvo GODALA, z modro PIHALA, z rumeno TROBILA, z rdečo GLASBILA S TIPKAMI, z zeleno BRENKALA in s sivo TOLKALA. FLAVTA BOBEN VIOLINA TROBENTA HARMONIKA KITARA VIOLA KLARINET ORGLE ROG HARFA TRIANGEL OBOA POZAVNA VIOLONČELO ČEMBALO PALČKE KONTRABAS TUBA FAGOT __/10 3. Poimenuj še druga tolkala, ki jih poznaš. ______________, ______________, ______________, ______________. __/2 4. Z barvami iz 2. naloge pobarvaj sestavne dele različnih glasbil (z rjavo dele godal, z modro pihal, z rumeno trobil …).

POLŽ KOŽA OVALNA LUKNJICA TRI TIPKE 6 STRUN KLAVIATURA 4 STRUNE ENOJNI USTNIK LOK 47 STRUN MEH TRSTNI JEZIČEK 9 METROV CEVI MANUAL DVE S ZVOČNICI LESENA PALICA __/8 5. Vpiši glasbila, ki so jih izdelali naslednji izdelovalci: POMOČ: SUZAFON, VIOLINA, SAKSOFON Stradivari – _________________, Adolph Sax – __________________, John Souza – ______________________. __/1,5 6. Dopolni prazne črte in podčrtaj pravilne trditve: Poleg osnovnih glasbil poznamo tudi več sorodnih. Napiši oz. obkroži glasbene izraze za našteta glasbila.

BLOK FLAVTA je lesena ___ ___ ___ ___ ___ ___, PIKOLO je majhna ___ ___ ___ ___ ___ ___, BAS KLARINET je MANJŠI – VEČJI (podčrtaj) KLARINET, BARITON je MANJŠA – VEČJA (podčrtaj) TUBA, ANGLEŠKI ROG je večja __ __ __ __. HORN je drugo ime za __ __ __, TROMBON pa za __ __ __ __ __ __ __ Manjši pokončni KLAVIR je ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ , oznaka za tiho igranje pa ___ ___ ___ ___ ___. __/4,5 7. Opiši eno glasbilo po svojem izboru. __________________________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________________________. __/2 8. Tudi v današnjih časih izdelovalci glasbil izdelujejo nove, ki so povezani s starimi. Poveži sorodna glasbila. __/2 _____ BOBNI 1

SINTETIZATOR

_____

KITARA

2

BAS KITARA

_____

FAGOT

3

ELEKTRIČNA KITARA

_____

KLAVIR

4

ELEKTRIČNI BOBNI

_____

KONTRABAS

9. Ob našteta glasbila dopiši ime inštrumentalne skupine.

– klavir, violina in violončelo ______________________________________________________________________. _/1 – 1. violina, 2. violina, viola, violončelo _____________________________________________________________. __/1 – električna kitara, bas kitara, klaviature in bobni ______________________________________________________. __/1 – harmonika, trobenta, klarinet, kitara in bas kitara (bariton) ______________________________________________. __/1 – pihala, trobila, tolkala in električni inštrumenti _______________________________________________________. __/1 10. RAZUMEVANJE GLASBENEGA BESEDILA Pozorno si preberi spodnjo napoved glasbenega dogodka, ki je bil izveden ob slovenskem kulturnem prazniku. S pomočjo napovednika odgovori na vprašanja.

8. februar 2007 MLADI MLADIM – Glasbena matineja za mladino

CANKARJEV DOM (Gallusova dvorana)

Spored: Ubald Vrabec: ŠKOCJANSKE JAME Wolfgang Amadeus Mozart: MALA NOČNA GLASBA Ludwig van Beethoven: 5. SIMFONIJA (1. stavek) ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE dirigent Simon Robinson Povezovalec programa Sašo Hribar 1. Kdo je izvajal glasbo na odru (Obkroži pravilno rešitev): A godalni kvartet B klavir solo

C D

simfonični orkester troglasni mešani pevski zbor __/1

2. Napiši celotni naslov koncerta. _____________________________________________________________. __/1 3. Obkroži dva izraza, s katerima bi označil glasbo, ki je bila izvedena na koncertu: a) b) c) d)

ljudska umetna zabavna resna __/1

4. V katerem mestu je bil izveden nastop?

Nastop je bil v ______________________________________________________________________________. __/1 5. Kdo je vodil orkester?

Orkester je vodil ____________________________________________________________________________. __/1 5. Napiši vsaj dve skupini glasbil, ki sestavljata orkester s koncertnega lista. __/1

PREIZKUS za OCENJEVANJE ZNANJA št. 2 za 6. razred Datum_____________Ime in priimek:__________________ Točkovnik 17–22 = 2 (zd)

23–28 = 3 (db)

29–34 = 4 (pdb)

35–39 = 5 (odl)

Število osvojenih točk: ____ / 39 Ocena ________

1. Napiši imena glasbil, ki spadajo v spodaj navedene skupine.

Pihala so: ___________________, ______________________, ___________________, ____________________. __/2 Trobila so: __________________, ______________________, ____________________, ___________________. __/2 Godala so: __________________, ______________________, _____________________, _____________________. __/2 2. Tuje ime za pihala in trobila je __ __ __ __ __ __ __ __, za strunska glasbila __ __ __ __ __ __ __ __ __. __/2 3. Sestavni deli godala so: _________________, ___________________, ________________, _______________. __/2 4. Znani izdelovalec godal iz Italije je bil __________________, znani violinist pa __________________________. __/1 (priimek znanega izdelovalca godal) (priimek znanega violinista)

5. Opiši eno brenkalo. ____________________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________________________________. __/2 6. Dopolni POMOČ: SUZAFON KLARINET SAKSOFON OBOA CUG POZAVNA KLAVIR FAGOT LES Enojni trsni ustnik ima ___________________ dvojni cevasti ustnik ima ______________________. Pozavna na poteg se imenuje tudi ____________. Sodobno pihalo je _________________, sodobno trobilo je ____________________. ___/2,5 Izdelal ga je Adolph Sax) (Izdelal ga je John Souza)

7. Poleg osnovnih glasbil poznamo tudi več sorodnih. Vpiši njihova imena.

Lesena flavta je ___ ___ ___ ___ flavta, mala flavta je _____________________, veliki klarinet je ___ ___ ___ klarinet,

manjša tuba je ___ ___ ___ __ ___ ___ ___, rogu rečemo tudi __ __ __ __, nadomestek za kontrabas je ___ ___ ___ kitara, pozavni rečemo tudi ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ , večja oboa pa je ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ __ rog. __/4 8. Predhodnik klavirja je __ __ __ __ __ __ __ . Manjši, pokončni klavir se imenuje ___ __ ___ ___ __ ___ ___. __/1 (ime glasbila) (imeglasbila)

9. Črno-bele tipke pri klavirju se imenujejo __ __ __ __ __ __ __ __ __ __, pri orglah pa __ __ __ __ __ __. __/1 10. Harmonika s tipkami se imenuje ______________________, z gumbi pa ________________________________. __/1 (ime glasbila) (ime glasbila)

11. Navedi tolkala, ki jih opisujejo spodnje besede: – iz lesa ____________________________________, _______________________________________. __/1 – iz kovine _________________________________, _______________________________________. __/1 – iz kože ___________________________________, _______________________________________. __/1 – za igranje melodij __________________________, __________________________________________. __/1 12. Naštej sodobne električne instrumente: __________________, _____________________, _______________. __/1,5 13. Glasbila sestavljajo različne orkestre. Poveži skupine glasbil s pravilnim imenom orkestra oz.ansambla.

1 2 3 4

GODALA (1. violina, 2. violina, viola, violončelo) GODALA, PIHALA, TROBILA, BRENKALA in TOLKALA HARMONIKA, TROBENTA, KLARINET, KITARA in BAS ELEKTRIČNA GLASBILA, PIHALA, TROBILA IN TOLKALA

_____ _____ _____ _____ _____

PIHALNI ORKESTER ali GODBA PLESNI ORKESTER ali BIG BAND GODALNI KVARTET NARODNOZABAVNI KVINTET SIMFONIČNI ORKESTER __/2

14. RAZUMEVANJE GLASBENEGA BESEDILA Pozorno si preberi spodnjo napoved glasbenega dogodka. S pomočjo napovednika odgovori na vprašanja.

Slovenska filharmonija – Velika dvorana

28. marec 2007

ZVOK GLASBIL – Glasbena matineja za mladino ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE dirigent Leonard Bernstein Spored: Marjan Kozina: BELA KRAJINA Wolfgang Amadeus Mozart: SONATA št. 5 Ludwig van Beethoven: 6. SIMFONIJA (Pastoralna) 1. Kdo je izvajal glasbo na odru (Obkroži pravilno rešitev): A godalni kvartet B narodnozabavni ansambel C simfonični orkester D plesni orkester ali big band __/1 2. Kdo je vodil orkester?

Orkester je vodil ___________________________________________________________________________ __/1 3. Napiši celotni naslov koncerta! ___________________________________________________________. __/1 4. Obkroži skupine glasbi,l za katere lahko na podlagi koncertnega lista predvidevaš, da sestavljajo omenjeni orkester. a) pihala b) trobila c) brenkala

č) godala d) inštrumenti s tipkami e) električni inštrumenti __/2 5. Napiši en izraz za glasbo, ki je bila izvedena na koncertu: ______________________________________________________________________________________ __/1 6. V katerem mestu je bil izveden nastop?

Nastop je bil v ______________________________________________________________________________. __/1 7. Navedi še dve znani slovenski dvorani ali glasbeni ustanovi. __/1

7. Navedi še dva orkestra ali glasbeni zasedbi, ki ju koncertni list ne omenja. __/1

Datum: Razred: 6. Zap. št. ure: 28. in 29.

Učni sklop: INŠTRUMENTALNA IN VOKALNO-INŠTRUMENTALNA GLASBA (4 ure od 35) Učna enota: Sonata, simfonija in koncert (1. in 2. ura od 4) Cilji: Učenci ...

– poznajo glavne značilnosti sonatne oblike, ki sestavlja sonato, simfonijo in koncert, – ob zbranem poslušanju ločijo dele različnih cikličnih glasbenih del, – zapojejo znane odlomke iz simfonij.

Glasbeni pojmi: ciklična skladba, sonatna oblika, dve kontrastni temi, sonata, simfonija, koncert Medpredmetne povezave: slovenščina, tuji jezik, likovna vzgoja, zgodovina, kemija, šport Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV-sredstva, učni komplet Glasba danes in nekoč 6 Zaporedje dejavnosti

Učitelj

Uvodni razgovor

Do 15. stoletja instrumentalne skupine še niso bile točno določene saj so glasbila bila slaba, mnogokrat razglašena in namenjena le za spremljavo petja in za ples Če je kdaj več glasbenikov igralo skupaj, je bilo to le priložnostno naključje. Po 15. stoletju, v času renesanse, pa je glasba za inštrumente doživela razcvet v Benetkah, ki so bile takrat eno najbolj bogatih in razkošnih mest. Bogati meš-

Učenci

Ciklus

čani so glasbilom bili zelo naklonjeni. V sobah (it. camera) svojih dvorcev so zelo radi poslušali manjše inštrumentalne sestave, ki so jih poimenovali komorne zasedbe ali sestavi. Ob tem so izdelovalci glasbil svoje izdelke vedno bolj izpopolnjevali, skladatelji pa so vedno raje pisali skladbe za različne inštrumentalne sestave, ki so se zvokovno in harmonsko čim lepše dopolnjevali in zlivali. Začela so nastajati večdelna ali večstavčna dela, kar imenujemo ciklus, skladbe pa s tem postanejo ciklične (gr. ciklus 'zaporedje').

Utrdijo znanje o razvoju glasbenih del za glasbila.

Razumejo pojem ciklus in ga povežejo z drugimi predmeti (kemija, biologija, narava, šport, promet …)

V tem času so vse skladbe, ki jih niso peli, poimenovali sonata (it.

Sonata sonare 'zveneti'). Že v 17. in zgodnjem 18. stoletju so imele sonate več povezanih stavkov. Glasbeniki in poslušalci so razlikovali med dvema sonatama: – komorna sonata – sonata da camera (it. camera 'soba'), ki so jo Komorna izvajali zunaj cerkve za ples (zaporedje plesnih stavkov) in – cerkvena sonata – sonata di chiesa (it. chiesa 'cerkev'), ki so jo Ob zapisu na strani 54 Cerkvena izvajali v cerkvi ob bogoslužju (zaporedje stavkov počasi-hitro). sami opišejo razliko med obema sonatama.

Koncertna V 2. polovici 18. stoletja se je izoblikovala koncertna sonata kot večstavčna inštrumentalna skladba. Lahko je napisana za: sonata – klavir solo, Izvajalci – katerokoli solistično glasbilo ob spremljavi klavirja, – klavirski trio, – godalni kvartet, – simfonični orkester ali – katerokoli solistično glasbilo in orkester.

Utrdijo znanje o inštrumentalnih zasedbah.

Ciklična, večdelna ali večstavčna dela, ki imajo obliko sonate, se Glasbena glede na zasedbo, za katero so napisane, imenujejo sonata, duo, Vedo, da imena za dela klavirski trio, godalni kvartet, simfonija in koncert. Med stavki so zasedbe označujejo tudi krajši premori oziroma trenutki tišine, ko se izvajalci in poslušalci no- značilne ciklične skladbe, tranje preusmerijo iz ene v drugo glasbeno obliko in vsebino. Ta pove-žejo glasbene zanekajsekundna tišina ne sme biti motena s ploskanjem. sedbe z imeni glasbenih del in spoznajo bonton.

Oblika sonate je natančno določena in mora obsegati štiri stavke: Oblika – prvi stavek je v hitrem tempu in v sonatni obliki, sonate – drugi stavek je počasen, v sonatni obliki, v obliki teme z Ogledajo si zapis in slike variacijami ali v pesemski obliki, na strani 54, razumejo o– tretji stavek je v plesni obliki menueta ali scherza in bliko sonate in poznajo – četrti stavek je spet hiter v sonatni obliki ali v obliki imena treh najpomembrondoja. nejših skladateljev sonat.

Glasbene Štirje stavki sonatnih glasbenih del vključujejo različne glasbene Ogledajo oblike oblike, ki so opisane na strani 55:

si zapis učbeniku na strani 55.

Rondo

v

– Rondo (fr. rondeau 'krog') je glasbena oblika, kjer se ista tema Ob zapisu na str. 55 sami večkrat ponovi – kroži, vmes pa se pojavljajo še drugi tematski deli. sestavljajo likovne, ritmičNajpogostejši obliki rondoja sta A B A C A in A B A C A B A. ne in pevske rondoje.

Tema z – Tema z variacijami (lat. variacija 'sprememba') je glasbena obli- Ob zapisu na strani 55 variacijami ka, kjer skladatelj predstavi osnovno glasbeno misel in jo v nadalj- sami poustvarijo pesem

njem poteku skladbe ritmično in melodično spreminja tako, da os- Marko skače (veselo, žatane tema še vedno prepoznavna. lostno, emo, vesoljsko …)

Menuet

Sonatna oblika

– Menuet (fr. menu pas 'majhen korak') je srednje hiter plesni stavek francoskega izvora v tridelnem taktovksem načinu in v tridelni Ob zapisu na strani 55 obliki (menuet-trio-menuet). Skladatelj Ludwig van Beethoven je poustvarijo plesni korak v menuet zamenjal s šaljivo melodijo scherzom (skerzzo 'šala'). tridelnem načinu.

– Sonatna oblika (it. sonare 'zveneti') je značilna predvsem za prvi stavek sonate ali sonatnega cikla, kjer se prepletata dve kontrastni Razumejo pomen besede temi, se pravi dve nasprotni si melodiji, ki sta povezani med sabo. kontrast, ju povežejo z liEnostavno lahko to prikažemo z besedno igro dveh povedi: kovno vzgojo in barvami (belo-črno) ter slovenšVSI HODIMO V NAŠO ŠOLO. 1. TEMA čino ko, tvorijo med sabo čeprav most dve kontrastni a povezani SE ENI UČIJO, DRUGI PA UČIJO. 2. TEMA povedi.

Sonatna oblika je sestavljena iz treh delov: 1. del EKSPOZICIJA (PREDSTAVITEV DVEH TEM) 1. tema (2 x) most 2. tema (2 x) most ZAKLJUČEK 2. del IZPELJAVA (PROSTO PREPLETANJE OBEH TEM)

1. t m a e

2. a

et m

3. del REPRIZA ali RAZPLET (PONOVITEV EKSPOZICIJE) 1. tema (2 x) most 2. tema (2 x) most ZAKLJUČEK (CODA) Pesem

Simfonija je sozvočje

Večdelna večstavčna ciklična skladba

Koncert – glasbeni nastop

Ob zapisu na strani 55 povežejo znanja, z Orffovimi glasbili poustvarijo prvi stavek Male nočne glasbe in ob poslušanju melodij obe temi zapojejo.

Utrdijo znanje ob nalogah v delovnem zvezku Glasba danes in nekoč 6 na strani 36.

– Pesem je glasbena oblika, ki je lahko enodelna, dvodelna (a-b) (dve različni glasbeni vsebini) in tridelna (a-b-c).

Ob petju znanih pesmi ugotavljajo njihovo obliko.

Povedali smo že, da se ciklična, večdelna ali večstavčna dela, ki imajo obliko sonate, glede na zasedbo, za katero so napisana, imenujejo sonata, duo, klavirski trio, godalni kvartet in Utrdijo znanja o simfoniji simfonija. Simfonija v starogrškem jeziku pomeni zveneti skupaj nalogah v delovnem zve(syn 'skupaj', phone 'zveneti'). Prav tako kot solistična oziroma zku Glasba danes in nekomorna sonata ima tudi orkesterska simfonija štiri stavke v koč 6 na strani 37. enakih oblikah in sosledju. Razlika tega glasbenega dela je le v izvajalcih, saj jo v nasprotju z manjšimi zasedbami izvaja veliki Zapojejo znane teme in zaigrajo odlomek iz simfosimfonični orkester, ki je po simfoniji tudi dobil svoje ime. nije št. 94 (Presenečenje).

Ob pisanje simfonij so se skladatelji poskušali držati točno določenih pravil, ki pa so jih velikokrat v želji po večji dovršenosti nekoliko kršili. Izkazalo se je, da so ravno te kršitve simfonije naredili tako Ogledajo si Beethovnovo drugačne, veličastne in večne. V bogati zakladnici simfoničnih del sliko, poslušajo njegovo so zaslovele njihove celote, posamezni stavki, značilne teme in Odo radosti iz sklepnega posebnosti. Eno takšno posebnost oziroma značilno temo, kjer so stavka 9. simfonije in ugoorkestru dodani pevci, predstavlja četrti stavek 9. simfonije, ki jo je tovijo, da je to himna Evnapisal eden največjih mojstrov sodobnih simfonij Ludwig van Beet- ropske unije, ki jo narodi hoven. Imenuje se Oda radosti.

Evrope s ponosom poslušajo ob svojih himnah.

Himne slišimo pred svečanimi dogodki, redko pa pred nastopi, kot so: – koncert klasične glasbe, – koncert stare glasbe, – koncert narodnozabavne glasbe, Vedo, da nekatera dela o– koncert jazz glasbe, značujejo zasedbo, kon-

– – – –

koncert priljubljene pop ali rock skupine, zborovski koncert, dobrodelni koncert, promocijski koncert …

cert pa poznajo kot ime za glasbeno prireditev ali nastop ter opišejo ta imena za različne koncerte.

Koncert – glasbeno Beseda koncert označuje glasbeno prireditev ali nastop pa tudi Ob poslušanju spremljajo delo glasbeno obliko, v kateri nastopata solistično glasbilo in orkes-

ter. Ime koncert (it. concertare 'tekmovati') razkriva, da se v tej glasbeni obliki solist v igranju izmenjuje z orkesterom. V grobem Koncert – tekmovanje lahko rečemo, da solist in na drugi orkester enakovredno tekmujeta, kdo igra bolje. To glasbeno obliko, ki je sestavljena iz treh stavkov v zaporedju hitro-počasi-hitro, je prvi proslavil italijanski baročni virtuozni violinist Arcangelo Corelli. Glasbena zakladnica obsega Ustvarjalci, veliko število koncertov za različna solistična glasbila. poustvarjalci in poslušalci ciklične glasbe

Zaključek

dve kontrastni temi, naštejejo različne koncerte (Koncert za violino in orkester, Koncert za rog in orkester …) in poslušajo odlomke iz najbolj znanih koncertov.

Več ko o glasbi vemo in starejši kot smo, večjo sposobnost zbranosti imamo. Čez čas bomo lahko poslušali ciklične skladbe ne le po posameznih odlomkih in stavkih, temveč v celoti, se pravi od prvega do zadnjega stavka. Z leti se bomo ob poslušanju srečali z najbolj znanimi ustvarjalci cikličnih glasbenih del, ki so poleg že omenjenih skladateljev še: Peter Iljič Čajkovski, Johannes Brahms, Anton Bruckner, Gustav Mahler, Dmitrij Šostakovič, Franz Liszt, Sergej Prokofjev, Blaž Arnič, Matija Bravničar, Gustav Ipavec …

Ogledajo si zapis in slike na straneh 56 in 57 in povežejo te informacije s svojimi znanji, ki jih utrdijo ob nalogah v delovnem zvezku Glasba danes in nekoč 6 na strani 38.

Na koncertu resne glasbe Newyorške filharmonije pod vodstvom dirigenta Zubina Mehte v Centralnem parku je bilo 800.000 ljudi, Jean Michel Jarre je leta 1986 z elektronsko glasbo zabaval na koncertu v Houstonu (ZDA) kar 1,3-milijonsko množico, koncert Life Aid za pomoč žrtvam lakote v Afriki pa je leta 1985 s pomočjo satelitskega prenosa spremljala milijarda in pol ljudi po vsem svetu.

V knjižnici in na svetovnem spletu poiščejo glasbene zanimivosti in zapojejo pesem We are the World.

Datum: Razred: 6. Zap. št. ure: 30.

Učni sklop: INŠTRUMENTALNA IN VOKALNO-INŠTRUMENTALNA GLASBA (4 ure od 35) Učna enota: Programska in absolutna glasba (3. ura od 4) Cilji: Učenci ...

– poznajo glavne značilnosti absolutne glasbe in se ob analitičnem poslušanju glasbe likovno izrazijo, – poznajo glavne značilnosti programske glasbe in se ob analitičnem poslušanju glasbe likovno izrazijo, – sestavijo besedilo za znano melodijo Vltava in zapojejo.

Glasbeni pojmi: programska glasba, absolutna glasba, simfonična pesnitev, suita Medpredmetne povezave: slovenščina, angleščina, geografija, astronomija Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV-sredstva, učni komplet Glasba danes in nekoč 6 Zaporedje dejavnosti

Učitelj

Učenci

Inštrumentalne glasbene oblike, ki smo jih poslušali v prejšnjih urah, nas s svojim bogastvom melodij, ritmov, sozvočij in zvočnih Utrdijo znanje o inštrubarv ne usmerjajo v neke zunajglasbene predstave, ki bi skladbam mentalnih glasbenih delih Absolutna dale naslov. Takšni glasbi pravimo ABSOLUTNA GLASBA. ter razumejo glasbeni poUvodni razgovor glasba

Enostavčna in ciklična glasbena dela

jem absolutna glasba.

Ob poslušanju te glasbe poslušalcu ni pomembno, kaj naj bi skladba predstavljala, ampak se naslovi teh del nanašajo na: – hitrost izvajanja (it. vivace 'živo', allegro 'hitro, veselo', adagio, andante, largo 'počasi', moderato 'umirjeno', scherzo 'šaljivo' …), – glasbeno obliko (valček, rondo, tema z variacijami, sonata …).

Povedali smo tudi, da so skladatelji vedno nekoliko spreminjali dolo-

Razumejo naslove absolutnih skladb in se ob poslušanju skladb za čembalo in klavir likovno oziroma besedno izrazijo.

Simfonična čena pravila tako, da so bodisi povečali ali zmanjšali število stavpesnitev kov, zamenjali predvidene oblike stavkov ali pa kar spremenili za-

sedbo. Pri teh spremembah na področju simfonične glasbe imajo pomembno vlogo madžarski skladatelj Franz Liszt, francoski skla- Utrdijo znanje o Beethodatelj Hector Berlioz in češki skladatelj Bedřich Smetana, ki so bili vnovi Odi radosti in sami v 19. stoletju začetniki nove oblike simfonična pesnitev. povedo, kaj naj bi bila simfonična pesnitev.

Skladba z Simfonična pesnitev je glasbeno delo za simfonični orkester, ki z naslovom inštrumenti slika ali opisuje lepote narave, nek dogodek, stvar, ži- Spomnejo se skladbe Jutza glasbila val ali pa predstavlja književne, pravljične ali zgodovinske like. ro in vedo, da že iz nasloDelo sloni na neglasbeni vsebini, ki je običajno povezana z jezikom: va skladbe lahko začuti– Sanjarjenje, Prva žalost … odražajo razpoloženje, mo, kaj je skladatelj z – Čmrljev let, Jutro, Pomlad … so skladbe, ki opisujejo glasbili opisoval, in se ob naravo, poslušanju skladbe likov– Martin Krpan, Peer Gynt … so skladbe, ki opisujejo osebe. no izrazijo.

Programska glasba

Bedřich Smetana

Vltava

Uvod

Ob likovnem izražanju lahko ugotovimo, da imamo vsi podobne slike. Kadar skladatelji inštrumentalne skladbe poslušalčevo domišljijo usmerjajo z nekim zunajglasbenim programom oziroma določenim naslovom, ki nam ob poslušanju inštrumentalna glasba ves čas nekaj predstavlja, rečemo tej glasbi, PROGRAMSKA GLASBA. Povedali smo že, da je bil prej omenjeni češki skladatelj Bedřich Smetana v 19. stoletju eden od začetnikov nove inštrumentalne orkesterske glasbene oblike, imenovane simfonična pesnitev. Napisal je ciklus šestih simfoničnih pesnitev, s katerimi se je poklonil svoji domovini Češki, njeni preteklosti in sedanjosti, njenemu ljudstvu in izročilu. Celotni ciklus se imeuje Ma vlast (Moja domovina). Izmed šestih simfoničnih pesnitev je najslavnejša druga glasbena podoba največje češke reke Vltave. Partituri je poleg programskega naslova dodal še naslednje besedilo, ki se ga glasba tesno drži:

Spomnijo se skladb iz Živalskega karnevala, ter pravljice Peter in Volk in razumejo pomen pojma programska glasba.

Ob nalogah v delovnem zvezku na straneh 39 in 40 in ob zapisu besedne vsebine ter zapisu iz partiture na straneh 58 in 59 spoznajo program, ki ga bo skladatelj opisal z orkestrskimi glasbili.

V senci češkega gozda sta dva izvira, imenovana Mrzla in Topla Vltava. Prvi je mrzel in miren, drugi topel in močan. Njuni valovi veselo tečejo po kamnitih strugah, se združujejo in se svetlikajo v jutranjem soncu. Gozdna potočka hitita napre, se zlijeta skupaj in tako postaneta reka Vltava.

Ob poslušanju občutijo nežnost melodije reke Vltave v molovi lestvici in v 6/8 taktovskem načinu.

Reka teče naprej po čeških dolinah in naraste v mogočen tok. Te-če Lovski rog skozi goste gozdove, od koder se slišijo veseli glasovi lovcev, zvoki lovskega roga se oglašajo vedno bliže. Reka teče po nižini, kjer s Ples svatov pesmijo in plesom slavijo kmečko svatbo.

Poslušajo nadaljevanje simfonične pesnitve v katerem prepoznajo ritem polke, ki je v 2/4 taktu.

Ples vil

Ponoči na lesketajočih valovih reke Vltave plešejo gozdne in vodne vile Rusalke, ki iz preteklosti obudijo mogočne utrdbe in gradove.

Brzice

Reka z novim jutrom priteče do brzic, vendar se ne ustavi, ampak hiti naprej skozi skalne soteske, od koder vsa mogočna priteče v Ob poslušanju občutijo Prihod v široko strugo, ki vodi proti glavnemu češkemu mestu Pragi, kjer jo moč melodije reke Vltave Prago pozdravi mogočni grad Vyšehrad. Na koncu reka zapusti Prago in v 4/4 durovi lestvici. izgine v daljavi, kjer se izlije v reko Elbo.

Sestavijo besedilo za poVltava Da nam bo melodija reke Vltave ostala v boljšem spominu, ji lahko slušano temo Vltave, jo (besedilo) dodamo besedilo: zapojejo ter melodijo 1. Med polji teče Vltava širni tok, primerjajo z različnimi v brzicah razpenjena prši naokrog. variacijami slovenske ljudske pesmi Čuk se je 2. Kaj vse na poti doživi nam pove, oženil. iz gozda se rog glasi, ples svate razvne.

Zaključek Suita

Po vzoru Bedřicha Smetane so podobno glasbo pisali tudi drugi skladatelji. Angleški skladatelj Gustav Holst pa je znan po simfonični mojstrovini Planeti. Skladatelj je delo poimenoval suita (fr. suite 'vrsta, zaporedje'), zamisel za skladbo pa je dobil na osnovi opazovanja vesolja in tako vsakega od sedmih stavkov povezal z določenimi značilnostmi planeta: 1. Mars, ki je prinašalec vojne z bojevitostjo in odločnostjo, 2. Venero, ki je prinašalka miru z ljubeznijo, 3. Merkur, ki je krilati sel z iskrivostjo, 4. Jupiter, ki je prinašalec veselja z iskrivostjo in razigranostjo, 5. Saturn, ki je prinašalec starosti z resnostjo in mirnostjo, 6. Uran, ki je čarovnik z nenadnimi presenečenji ter pretresi in 7. Neptun, ki je skrivnosten s skrivnostjo.

Vedo, da je tudi suita ciklično delo, ki je sestavljeno iz zaporedja oziroma niza plesnih stavkov.

Datum: Razred: 6. Zap. št. ure: 31.

Učni sklop: INŠTRUMENTALNA IN VOKALNO-INŠTRUMENTALNA GLASBA (4 ure od 35) Učna enota: Samospev, opera in muzikal (4. ura od 4) Cilji: Učenci ...

– poznajo glavne značilnosti samospeva, opere in muzikala, – poslušajo najbolj značilne glasbene odlomke in jih med sabo primerjajo, – zapojejo odlomke iz samospevov, opere in muzikala.

Glasbeni pojmi: samospev, solo pevec, opera, arija, recitativ, primadona, operna hiša, libreto, muzikal Medpredmetne povezave: slovenščina, angleščina, likovna vzgoja, tehnika Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje Učne oblike: Frontalna, skupinska, individualna Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV-sredstva, učni komplet Glasba danes in nekoč 6 Zaporedje dejavnosti Uvodni razgovor

Učitelj

Učenci

V tem šolskem letu smo podrobneje spoznali vokalno in inštrumentalno glasbo. Poleg petja na eni strani in igranja na glasbila na drugi strani pa največkrat slišimo povezavo obeh zvrsti glasbe Ločijo med sabo vokalno, skupaj, kar imenujemo vokalno-inštrumentalna glasba. inštrumentalno in vokal-

Med pomembnejša vokalno glasbena dela štejemo: samospev ali no-inštrumentalno glasbo.

Petje ob solo pesem, opero, iz katere so se razvili še oratorij, kantata in spremljavi opereta ter muzikal. Iz teh glasbenih del sta se v zadnjih sto letih glasbil Povedo svoje izkušnje in razvila še zelo popularna filmska in zabavna glasba.

znanja z naštetimi in imeSamospev smo omenjali že v pogovoru o vokalni glasbi. Več ali novanimi glasbenimi deli.

Uspavanka manj je bil za vsakega med nami ravno samospev prva glasba, ki smo se je začeli zavedati, saj nam je mama pred spanjem prav Poslušajo Uspavanko Jogotovo zapela. Uspavanke so navdihnile tudi mnoge skladatelje, da sipa Pavčiča Kaj bo sinku sen prineslo in zapojejo že so napisali samospeve s takim naslovom. znani Brahmsov saPovedali smo, da je samospev umetna pesem za solistični glas in mospev Uspavanka.

Solo inštrumentalno spremljavo, ki se je razvila ob koncu 18. stoletja. pesem ob klavirju Spremljevalno glasbilo ob petju je praviloma klavir, lahko pa tudi klarinet, flavta, kitara, orkester itd. Besedila samospevov imajo Ogledajo si zapis in sliko večinoma visoko umetniško vrednost, saj skladatelji izbirajo za na strani 59 in povežejo te uglasbitev poezijo priznanih pesnikov. informacije s svojimi znanji.

Poznamo tri vrste samospevov:

Samospev

– KITIČNI SAMOSPEV Spremljava je preprosta, melodija pa se v kiticah ponavlja.

– VARIIRANI KITIČNI SAMOSPEV Spremljava je nekoliko bolj zahtevna, kitice pa so spremenjene.

– PREKOMPONIRANI SAMOSPEV Spremljava dopolnjuje vsebinsko dogajanje v samospevu, glasba pa je prilagojena besedilu in skoraj za vsako kitico drugačna.

Znani skladatelji

Opera Glasbeno delo iz več umetnosti

Ustvarjalci opere Poustvarjalci opere

Recitativ Arija Primadona

Zbrano poslušajo petje solo pevca ob klavirju in ob nalogah v de-lovnem zvezku Glasba danes in nekoč 6 na strani 41 V obdobju glasbene romantike so bili samospevi zelo priljubljena utrdijo svoje znanje. zvrst. Izvajali so jih pogosto v domačem okolju meščanov, medtem ko so danes kot vsako klasično delo sestavni del koncertnih prograNa strani 59 preberejo imov komorne glasbe. mena znanih skladateljev.

Več kot 200 let pred samospevom ob koncu 16. stoletja pa je nastala v Italiji opera, ki je najbolj znano vokalno-inštrumentalno delo.

Sami iz izkušenj opišejo Opera (it. opera in musica 'glasbeno delo') je daljše glasbeno- to glasbeno delo. scensko delo za solistične glasove, zbor in orkester, ki je nastalo konec 16. stoletja (leta 1594) v Firencah. Predstavlja posebno povezavo različnih umetnosti – glasbe, poezije, dramatike, likovne ter kreatorske umetnosti, plesa in dramske igre. Dramsko doPreberejo zapis na strani gajanje na odru je prikazano v obliki petja in orkesterske inštrumen60 in povežejo te informatalne spremljave pred bogatimi scenami in v čudovitih kostumih. cije z videoposnetkom ter Pri ustvarjajnju opere sodelujejo pisatelj (avtor zgodbe), libretist svojimi znanji. (avtor pevskega besedila libreta) in skladatelj (avtor glasbe).

Vedo, da je lahko avtor Ko je operno delo napisano, pa so za njegovo postavitev na oder vseh treh umetnosti isti. pomembni še: operni pevci solisti, operni pevski zbor, orkester, dirigent, zborovodja, režiser, kostumograf, koreograf s plesalci (če opera vključuje balet ali ples), scenograf s scenskimi delavci, Opišejo delo posameznih oblikovalec luči in efektov, maskerji s frizerji in drugi sodelavci. imenovanih poklicev in preberejo anekdoto na Natančno besedilo opere in scenarij (zgodba, ki jo predstavljajo na strani 60. odru) pripravi libretist v obliki libreta. Recitirano petje, kjer poslušalci izvedo bistvo zgodbe, poimenuje recitativ, izrazito spevne Utrdijo znanje ob nalosolistične točke pa arije. Najboljšim opernim pevkam rečejo prima- gah v delovnem zvezku Glasba danes in nekoč 6 done (it. primadona 'prva dama').

Operna hiša

Oratorij

Kantata

Opereta

Muzikal

Beseda opera pomeni tudi operno hišo, v kateri izvajajo operne predstave. Prvo takšno stavbo so zgradili leta 1636 v Benetkah. Po njenem vzoru so do danes zgradili že veliko opernih hiš. Najbolj znane so: SNG Maribor, operne hiše v Ljubljani, na Dunaju, v Sidneyju, Parizu, Londonu, Zagrebu in v Bayreuthu, Scala v Milanu, Metropolitanska opera v New Yorku, Bolšoj teater v Moskvi …

na strani 42 in poslušajo operno petje.

Ogledajo si slike opernih hiš na strani 60 in povežejo te informacije z znanjem o prvi slovenski operi Figaro, odlomek poslušajo in zapojejo.

Iz opere se je razvilo še več sorodnih vokalno-inštrumentalnih del: – ORATORIJ (it. oratorio 'molilnica'). Pevci solisti in pevski zbor brez kostumov, dramske igre in koreografije ob spremljavi orkestra Poslušajo odlomek iz znanega oratorija Mesija na odru brez scene pojejo zgodbo z nabožno, versko vsebino. skladatelja G. F. Händla.

– KANTATA (it. kantare 'peti'). Pevci solisti in pevski zbor brez kostumov, dramske igre in koreografije ob spremljavi orkestra na Poslušajo odlomek iz odru brez scene pojejo zgodbo s posvetno, necerkveno vsebino. znane Fehrejeve kantate – OPERETA (fr.operette 'mala opera'). Kratka zabavna opera, kjer Šolski mojster. pevci solisti in pevski zbor v kostumih z dramsko igro govorjenih Poslušajo odlomek plesa delov, petjem in plesom popularnih plesov ob spremljavi orkestra Kan kan iz znane Offenna scensko urejenem odru predstavljajo zabavno posvetno zgodbo. bachove operete Orfej v – MUZIKAL (ang. musical 'glasbena komedija'). Kratka zabavna o- podzemlju. pera, kjer pevci solisti in pevski zbor v kostumih z dramsko igro govorjenih delov, petjem in plesom popularnih plesov ob spremljavi plesnega pop ali jazz orkestra na scensko urejenem odru in v kostumih predstavljajo zabavno, ljubezensko posvetno zgodbo. Iz muzikla sta se razvila še glasbeni film in rock opera.

Ogledajo si slike in zapis na strani 61 poslušajo odlomek iz muzikala Zgodba z zahodne strani in utrdijo znanje ob Zaključek Eden najlepših glasbenih filmov ima naslov Moje pesmi, moje sanje, nalogah v delovnem zvezku na strani 43. kjer igralci in pevci predstavljajo čudovite melodije R. Rodgersa.

Gledajo odlomek iz filma in zapojejo.

Datum: Razred: 6. Zap. št. ure: 32. 33. 34. in 35.

Učni sklop: INŠTRUMENTALNA IN VOKALNO-INŠTRUMENTALNA GLASBA (4 ure od 35) Učna enota: Glasba za različne priložnosti (1., 2., 3. in 4. ura od 4) Cilji: Učenci ...

– iz svojih posnetkov razločijo različne zvrsti glasbe in programsko glasbo od absolutne, – ob poslušanju skladb utrdijo svoje znanje, ustvarijo plesne korake za plesne zvrsti glasbe in jih vrednotijo, – razločijo ljudsko, klasično ali umetniško, popularno, jazz, plesno in narodnozabavno glasbo, – znajo izbrati glasbo za različne priložnosti, zapojejo in ob nekaterih zaplešejo.

Glasbeni pojmi: zvrsti glasbe: ljudska, umetna, klasična, umetniška, resna, pop, zabavna, jazz, plesna …

Medpredmetne povezave: slovenščina, angleščina, geografija, zgodovina, šport Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna Učna sredstva in pripomočki: klavir, glasbena kaseta, zemljevid sveta, učbeniki za glasbo A. Pesek Zaporedje dejavnosti

Učitelj Glasba nas spremlja dan za dnem in vsepovsod. Prav zaradi tega je

Učenci

Uvodni razgovor

ne poslušamo vselej zbrano in pozorno, celo preslišimo jo večkrat. Če jo želimo dojeti globje, je pomembno, da sledimo njenemu zvočnemu poteku ter da znamo njeno obliko in sporočilo sprejeti.

Glasbo izbiramo za svoje različne življenske trenutke in potrebe: – – –

Zabavna, popularna in plesna jazz glasba Ljudska glasba Klasična ali umetniška glasba

ob njej se lahko zabavamo in sproščamo, ob njej pojemo in plešemo, ob njej lahko globoko doživljamo in zbrano razmišljamo.

Več kot imamo glasbenih izkušenj in bolj ko smo o glasbi poučeni, boljše skladbe izbiramo. V današnjem času ima glavno vlogo pri mnogih poslušalcih zabavna, popularna in plesna glasba, ki je namenjena zlasti zabavi, sproščanju in plesu. To so po navadi krajše, ponavljajoče se instrumentalne in vokalno-instrumentalne skladbe.

Njihove glasbene vsebine ne potrebujejo posebnega miselnega napora in pravimo, da grejo rade v uho in srce. Zaradi svoje družabnosti in enostavnosti imajo velik krog poslušalcev. Masovni mediji, kot so radio, televizija, produkcije kaset in plošč, jih zaradi velikega povpraševanja in priljubljenosti pogosto uvrščajo v svoje programe.

Popularnost pesmi in izvajalcev velikokrat določajo razne hit lestvice. Ob tej glasbi pa velikokrat srečamo tudi ljudsko glasbo, ki nastaja že od davnih časov med preprostimi ljudmi ter večinoma nešola-nimi glasbeniki, in klasično ali umetniško glasbo, ki se nanaša predvsem na evropski del sveta in na šolane glasbenike.

Beseda popularna je latinskega izvora in pomeni ljudsko. V glasbi označuje priljubljene, znane in razširjene skladbe. Vsako obdobje Priljubljene ima takšno glasbo in nekaj kakovostnih skladb se ohrani za večno. skladbe Zabavna glasba, ki je danes tako razširjena, se je začela razvijati v tej obliki v 50. letih prejšnjega stoletja, ko se je pojavil rock and roll. V teh letih se je pojavilo veliko znanih izvajalcev in skladb, ki jih Znani glasbeniki še vedno večkrat slišimo v različnih izvedbah.

The Beatles Zvrti zabavne glasbe

Eno najbolj znanih zabavnih skupin, The Beatles, so sestavljali: Paul McCartney (bas kitara), John Lennon (el. ritem kitara), George Harrison (el. solo kitara) in Ringo Starr (bobni). V desetih letih delovanja so postali žive legende, saj jih še vedno posluša veliko ljudi.

Po vzoru te skupine so nastale številne nove, ki še danes izvajajo različne zvrsti popularne glasbe: rock and roll, rock, heavy metal, blues, punk, pop, country, disco, turbo, techno, rave, rap, house idr.

Sodelujejo v razgovoru in ločijo ljudsko, klasično ali umetniško, popularno, jazz, plesno in narodnozabavno glasbo.

Ogledajo si slike in zapise na straneh 64–69 ter utrdijo znanje ob nalogah v delovnem zvezku Glasba danes in nekoč 6 na straneh 44 in 45 (Ljudska glasba), na strani 46 (Klasična glasba), na strani 47 (Popularna glasba), na strani 48 (Jazz glasba), na strani 49 (Plesna glasba) in na strani 50 (Narodnozabavna glasba).

Poslušajo rock and roll glasbo ob skladbi Rock aroud the clock.

Naštejejo znane popularne izvajalce: Elvis Presley, The Beatles, Abba …

Zapojejo znani skladbi Yesterday in Yellow Submarine (The Beatles).

Ob poslušanju ločijo zvrsti zabavne glasbe, kot so: rock'n roll, hard rock, pop, disco, narodnozabavna.

Zabavna glasba je skoraj vedno namenjena tudi plesu. Ob popularni glasbi lahko plešemo različne plese (jive, disco, polka, samba …) Naštejejo znane plese in zaplešejo ples disco fox.

Ljudski Ti plesi temeljijo na ljudskih plesih, ki so se razvijali pri vseh naroplesi, etno dih sveta. Mnoge danes ohranjajo mnoge folklorne in etno skupi- Povežejo izraza etnomuglasba ne. Najbolje bo, da se odpravimo na glasbeno potovanje po svetu. zikolog in etno glasba ter se pripravijo«ob zemljeKača je skupinski ples, ki ga poznajo mnogi narodi širom po svetu. vidu sveta »za na pot«.

Mi smo ga plesali ob pesmi Abraham: Zaplešejo slovenski ljudAbraham (Slovenija) Abraham 'ma sedem sinov, sedem sinov, sedem sinov Abraham. ski ples kačo, kjer se vsi primejo za ramena in kroVsi so jedli, vsi so pili, vsi so delali tako. žijo kot kača. V delu »vsi Vsi tako, vsi tako, vsi so delali tako. tako« ponavljajo gibe, ki Plesi

Romi, svetovni popotniki

Če hočemo odpotovati po svetu in da pot ne bo predolgo trajala, je najbolje, da se odpeljemo proti našemu letališču Brnik, od koder nas bo letalo odpeljalo po svetu. Do Brnika se peljemo z avtobusom, vendar pot prekinemo, saj nas čez nekaj kilometrov veliki plakati povabijo na svetovno srečanje Romov. Ker se nam ne mudi preveč, se odločimo, da gremo poslušat glasbeni nastop glasbene skupine Romov iz Slovaške. Njihova znana pesem je Rikonoro.

jih dela prvi plesalec.

Vedo, da Romi nimajo svoje lastne države, zato so razseljeni po vsem svetu.

Poslušajo in zapojejo peSi man khere rikonoro, kerel pes sar čhavoro, sem Romov iz Slovaške, bašel man: av, av, av, av, av, aj me phenav: žav, žav, žav. spoznajo njen sestavljeni ritem in pesem spremljajo Iz Slovenije bomo zdaj z letalom odpotovali v Severno Ameriko, Indijanski kjer nas že na letališču pozdravijo s svojim plesom prvotni ameriški z glasbili. ples prebivalci indijanci. Na njihovo povabilo se pridružimo na ples za lepo vreme, ki naj nas spremlja na potovanju. Ples bomo plesali tako, da bomo obrnjeni drug proti drugemu prestopali z ene noge na drugo, zatem pa se bomo zavrteli še z istimi koraki v krogu.

Vedo, da se ples v krogu Kavboji in filmi o njih Na ameriške indijance so imeli zelo velik vpliv belci, ki so se v za- imenuje kolo, poslušajo četku imenovali kavboji. V mnogih kavbojskih filmih lahko vidimo ta indijanski ples in plešejo.

John Brown

večni medsebojni boj med kavboji in indijanci. Skladba Na sledi, ki Poslušajo odlomek iz je iz suite Grand Canyon se je pojavila tudi v kavbojskem filmu. skladbe Na sledi, ritem Kavboj je bil tudi John Brown, ki je imel indijance za prijatelje. O katere jih potegne v gibalno ježo oz. jahanje konja. enem takem prijateljstvu poje naslednja pesem.

John Brown had a little indian … 3 x one little indian boy.

One little, two little, three little indians, four little, five little, six little indians, seven little, eight little, nine little indians, ten little indian boy.

Kavbojska polka Ko so belci pred več kot 500 leti prišli v Ameriko, so indijance preCountry (kantri) glasba Srednja Amerika Mehika La Chucharacha

Zapojejo pesem v angleškem jeziku in utrdijo znanje o notnih vrednostih:

○○●♪♫♪♫ gnali v planine, na širnih prerijah pa so si naredili velike farme, kjer so radi zaplesali kavbojsko polko. Iz te glasbe se je razvila glasbena Ob petju oponašajo psa, zvrst country oz. kantri (ang. country 'dežela'). Znana je pesem o mačko, kravo in osla ter starem Donaldu, ki je imel farmo in na njej veliko živali. ob učiteljevem igranju na elektronsko klaviaturo zaIz Severne Amerike se bomo zddaj spustili v Srednjo Ameriko, kjer je država Mehika. Znana njihova pesem opeva ščurka, la kukaračo. plešejo kavbojsko polko.

1. Zbrale so se kukarače, da prišle bi do pogače, polnjene z marmelado in oblite s čokolado.

2. Rdeče-črne kukarače veselijo se pogače, ko muchacho gre k počitku, se predajo vse užitku.

3. Zjutraj želel je muchacho močno kavo in pogačo, pa namesto je pogače našel same kukarače.

Refren: La kukarača, la kukarača, naš muchacho šel je spat, la kukarača, la kukarača zdaj se ni več kaj za bat'.

Razložijo besedilo (kukaracha je ime za ščurka, Iz sSednje Amerike nas pot pripelje v Južno Ameriko, kjer nas na muchacho pa je deček) in Južna severu pozdravi država Kolumbija. Zelo znana njihova pesem, ki zapojejo znano pesem.

Amerika Kolumbija opeva rojstni dan, ima naslov El dia que yo naci.

El dia que yo naci-i na cieron todas las flores,

El dia que

yo naci Latino glasba

Karakas Trinidad Jamajka Raggeae Karibski otoki

Glasba s Karibov

Ogledajo si notni zapis, ponovijo znanja o notni posebnosti trioli in zapojeIz Južne oz. Latinske Amerike se je po svetu razširilo veliko plesov, v katerih plesalci tekmujejo. Takšni plesi so rumba, samba, jo kolumbijsko pesem. ča-ča-ča, tango, bossa nova, paso doble in drugi. To glasbo širijo Ob poslušanju pesmi El po svetu mnogi latino glasbeniki in plesalci. dija que yo naci v različPo latinskih plesih bomo naše potovanje nadaljevali po morju. Iz nih plesnih priredbah ločipristanišča Karakas nas pospremijo glasbeniki z bližnjega otoka jo plese in zaplešejo.

Trinidad, kjer igrajo na posebna tolkala. yel dia que tu nacistes, caramba!

Toditos los al cornoques.

Iz pristanišča zaplujemo v Karibsko morje. Tu je otok Jamajka, od Ob poslušanju prepoznakoder se je po svetu razširila glasba z imenom raggeae (rege). jo pločevinaste bobne.

Na otokih v Karibskem morju je znan tudi naslednji napev, ki mu je Poslušajo tipično glasbo z Albinca Pesek dodala naslednje besedilo, v katerem se skriva pet Jamajke. glasbenih dejavnosti: Ob poslušanju melodije v 1. Na oder se bom postavil, prijatelje vam predstavil, besedilu prepoznajo: ki bodo z mano peli, igrali in se vrteli.

2. Glasbo bom le poslušal, zapomniti si poskušal, vse se želim naučiti, nič mi ne sme uiti.

–

pevca,

3. Boben, kitaro, flavto, zložil bom urno v avto, na vajo bom skočil kratko, da bo vse teklo gladko.

–

poslušalca,

4. Ples zame bo zabava, le da bo glasba prava, nihče me ne zaustavi, dokler je ritem pravi.

–

inštrumentalista ali muzikanta,

–

plesalca in

–

dirigenta.

5. Jaz bom pa pesmi zbiral, štel vam in dirigiral, da boste ubrano peli, tone vse prav zadeli.

Refren: Na našem balu zabava traja, dokler tam zunaj noč temna vztraja.

Ko jutro novo spet prebudi se, vsem muzikantom domov mudi se.

Trio: Kuli, kuli, kulila, kuli, kuli, kulila …

Ugotovijo tridelno obliko pesmi, jo zapojejo in spremljajo po partituri z Ko se vozimo z ladjo po Antlantskem oceanu proti Afriki, si lahko ritmičnimi Orffovimi in Atlantski ocean samo zamišljamo, kako je moralo biti hudo sužnjem, ko so jih z lad- lastnimi glasbili. jami prevažali iz Afrike v Ameriko. Glasba črnskih priseljencev je Glasba v ameriški glasbeni kulturi zapustila pomembne sledi. Njihove pesmi sužnjev imajo pogosto duhovno, versko vsebino, glasba pa je polna zanimivih ritmov, melodij in sozvočij. Vse to je vplivalo na nastanek in Jazz razvoj glasbene zvrsti, ki jo poznamo kot jazz glasbo. Znana suKumbayah ženjska pesem je tožba k Bogu z naslovom Kumbayah.

Prevedejo besedilo: 1. Pridi, moj Gospod.

1. Kumbayah, my Lord, Kumbayah! … 3 x O Lord, Kumbayah! 2. Nekdo joče, Gospod.

2. Someone's crying Lord, …

3. Nekdo poje, Gospod.

3. Someone's singing Lord, …

4. Nekdo moli, Gospod.

4. Someone's praying Lord, …

5. Nekdo umira, Gospod.

5. Someone's dying Lord, …

Poznajo žalostno usodo Afrika Po nekaj dneh plovbe z ladjo smo končno prišli do severa Afrike, sužnjev in zapojejo znano Pararam kjer je država Maroko. Njihova znana pesem ima naslov Pararam. skladbo.

Po zahodni obali Afrike smo prispeli do države Gane, kjer z različni- Po grafični sliki zapojejo in

Gana Čaj, čaj kulej Sinkopa

mi zlogi brez pomena preganjajo s polj nadležne ptice. Pesem je gibalno ustvarjajo. zanimiva zaradi glasbenih poudarkov sinkop, ki so značilnost jazza.

Poiščejo poudarke v pesČAJ, ČAJ, KULEJ ČAJ, ČAJ KULEJ, mi, ugotovijo, da niso veČAJ, ČAJ, KOFISA, ČAJ, ČAJ, KOFISA dno na prvi dobi za KOFISA LANGA KOFISA LANGA taktnico, vedo da se ČAJ, ČAJ, SI LANGA ČAJ, ČAJ, SI LANGA prenos poudarka s pouKUM A DEN DEJ KUM A DEN DEJ Kikiriki … darjene dobe na nepouPredno bomo zapustili Afriko, bomo na samem jugu še malo poku- darjeno imenuje sinkopa, kali med člane plemena Zulu in z njimi zapeli ter zaigrali z lastnimi in pojejo v obliki odmeva. glasbili pesem Zimba, zimba, zaja.

Zimba, zimba, zaja Indija

Legenda spremljave:  – plosk po bedrih    =    =  – plosk z levico po nogi Pojemo zimba, zimba, zaja, pojemo zimba, zimba, zaj. … 2 x – plosk z desnico po X II II II II II II II X II II II II   = nogi Prišel je junak Zulujev, prišel je zulujski šef, šef, šef. … 2 x = – udarec po klopi Iz Arfike, od koder nas pospremijo z bobni, smo zapluli v Indijski X – plosk z rokama ocean. V daljavi slišimo že indijsko glasbo, ki jo izvajata boben z Zapojejo in zaigrajo z imenom tabla in brenkalo z imenom sitar. lastnimi glasbili.

Naše potovanje se nadaljuje po Aziji in po deželah vzhajajočega sonca, kjer nas pozdravijo z bambusovimi piščalmi, v daljavi pa naš Ob poslušanju utrdijo vse prihod na otoke Oceanije napovedujejo s trobljenjem v školjke. o tolkalih in brenkalih.

Avstralija Azijo bomo počasi zapustili in se odpravili mimo Malezije in Filipinov v Sydney, od koder nas bo letalo popeljalo proti domu. Pred priho- Ob poslušanju utrdijo Pop-dance dom v največje avstralsko mesto nas pozdravijo prvotni avstralski znanje o aerofonih. prebivalci Aborigini, ki igrajo na svoje značilno glasbilo didžeridu.

Ob poslušanju prepoznaZnani glasbeniki od tu so tudi skupina AC/DC in Kylie Minogue. jo didžeridu, si ogledajo Letalo, s katerim se vračamo proti Sloveniji, ne leti naravnost na Br- sliko znamenite operne Anglija nik, ampak se bo ustavilo še na angleškem otoku, kjer imajo Škoti hiše in naštejejo znane Georg zanimovo glasbilo. Ker imajo ravno v tem času svečanost na angle- avstralske glasbenike.

Friedrich škem kraljevem dvoru, so nas povabili, da si ogledamo kronanje Haendel: kralja. Že od nekdaj ob tej priložnosti obvezno izvajajo glasbo Ob poslušanju škotskih Ognjemet nemškega skladatelja Georga Friedricha Haendla z naslovom dud in menueta iz Ognjemeta prepoznajo tridobni Ognjemet. taktovki način in glasbo London je v Angliji, od koder sta se po svetu ob skupinah The BeatAngleški spremljajo po notnem zales in The Rolling Stones razširili beat in rock glasba. Po Angliji valček pisu z Orffovimi glasbili. se imenuje tudi počasni tridobni ples z imenom angleški valček.

Azija

Poleg angleškega valčka je zelo znan tudi dunajski valček, ki pa je Poznajo angleški valček povezan z avstrijskim glavnim mestom Dunaj. Največji skladatelj in ob njem zaplešejo. teh plesov je tako imenovani kralj dunajskih valčkov J. Strauss.

Poznajo skladbo Na lepi Povsod je Z dunajskega letališča nas proti domu odpelje avtobus. To je naša modri Donavi in ob njej želja, da se lahko peljemo skozi avstrijsko Koroško, ki je bila nekoč lepo, a slovensko ozemlje. V petem razredu smo že povedali, da se je tu plešejo dunajski valček.

Dunajski valček

doma je najlepše Naši predniki Ajda

začelo slovenstvo. Naši predniki so na to območje, kjer živimo danes, prišli iz vzhoda pred približno 1400 leti. Bili so pogani, kar pomeni, da so verjeli v več bogov. Legenda pravi, da jim je, predno so šli na pot, boginja zemlje dala ajdovo zrno, rekoč: »Koderkoli boste potovali, vsadite zrno to! Kjer vzklije in zraste, tam ostanite!

Ako pa ne vzklije v dnevih treh, ga izkopljite in pomaknite se dalje!« V zemlji na Koroškem je zrno vzklilo, ozelenelo in se belo

Utrdijo znanje o zgodovini Slovencev, vedo, da je ta del Evrope danes v Avstriji, in ob poslušanju alpskega roga ter citer utrdijo znanje.

Pojejo znani slovenski pe-

razcvetelo.

smi Po Koroškem, po Kranjskem in Kje so tiste S seboj so naši predniki prinesli tudi lipo, ki spomladi v času cveten- stezice.

Lipa zelenela je ja lepo diši, daje poleti senco, pozimi iz cvetov čaj, iz njenega lesa pa so naši predniki izrezovali tudi svoje bogove. Od tu tudi izraz: »Stojiš kot lipov bog!« Tu so se stari Slovani srečali s krščansko vero, ki so jo sprejeli, kljub temu pa so še vedno ohranili nekaj starih šeg in navad, ki so se jih oklepali še veliko stoletij.

Naštejejo stare šege in Narodnonavade ter zapojejo znazabavna Pot nas tako končno pripelje spet nazaj v Slovenijo, kjer nas pono pesem Lipa. glasba zdravi vesela narodnozabavna pesem Na Golici, ki mnoge Slovencem poleg slovenske himne in pesmi Lipa navdaja s ponosom Pojejo himno, ob »Golici« in veseljem. zaplešejo slovensko polko Dan neodvisnosti V Ljubljani se že vsi pripravljajo na praznovanje dneva državnosti, ter sami sestavijo besedilo ki je povezan z letom 1991, ko smo Slovenci po več kot tisoč letih za to znano pesem.

Himna

Glasba je: resna, plesna, zabavna, klasična, umetniška, popularna Poslušalci

Zaključek

razglasili svojo neodvisnost in samostojnost. Proslava bo v naši Vedo, da je praznik 25. 6., največji in najbolj znani koncertni dvorani v Cankarjevem domu. in naštejejo simbole, ki Na različnih odrih po Sloveniji, Evropi in svetu pripravljajo različne Slovenijo predstavljajo v glasbene prireditve, kjer poustvarjalci igrajo, plešejo in pojejo veliko svetu (zastava, grb, SI ..). skladb oziroma njihovih odlomkov s področja umetniške, resne, V Guinessovi knjigi rekorklasične, plesne, zabavne in popularne glasbe. Seveda je to le dov poiščejo zanimivosti: majhen del zvočnega bogastva, ki ga premore današnja svetovna Leta 1991 so navdušeni glasbena zakladnica. Skladatelji in izvajalci so povezani s publiposlušalci pevcu Placidu ko ali poslušalci, ki določeno glasbo v tišini ter zbrano poslušajo, Domingu ploskali in navob nekateri glasbi pa navdušeno prepevajo. Zadovoljni poslušalci dušeno vzklikali kar eno tako ustvarjalca kot poustvarjalce glasbe običajno nagradijo ob konuro in 20 minut. Med plocu skladbe s ploskanjem ali aplavzom. Če so zelo navdušeni, ploskanjem izvajalci ponavaskajo enakomerno ali skandirajo, lahko pa tudi vstanejo in di odidejo z odra in se vzklikajo: »Bravo!« Žvižganje, kričanje in metanje predmetov v vračajo, dokler aplavz tranastopajoče ne spada na glasbene nastope. Nastopajoči glasbeniki ja. Luciana Pavarotija so se publiki zahvalijo še z dodatnimi točkami, kar imenujemo bis. tako v Berlinu leta 1988 Mnogi koncerti so namenjeni otrokom sveta in vsem ljudem, ki so za priklicali z aplavzom namir in enakost vseh ljudi različnih ver, jezikov in barve kože. Te zaj na oder kar 165-krat. ljudi velikokrat druži hvalnica ali oda radosti, veselja in enakosti, ki Vsak učenec se predstavi jo je napisal skladatelj Ludwig van Beethoven. z eno pesmijo za oceno in ob zaključku ob poslušanju zapojejo himno EU.

Potovanje po svetu ZA 6. RAZRED Glasba, ki je namenjena družabnemu plesu je ___________________ glasba, glasba, ki nas sprošča ter zabava, je ___________________ glasba, če pa imamo bolj zahtevne želje, kjer sta potrebna zbranost in doživljajsko razmišljanje, poslušamo _________________ ali ____________________ glasbo. ___________________ Abraham 'ma sedem sinov, sedem sinov, sedem sinov Abraham.

Vsi so jedli, vsi so pili, vsi so delali tako. Vsi tako, vsi tako, vsi so delali tako.

Si man khere rikonoro, kerel pes sar čhavoro, bašel man: av, av, av, av, av, aj me phenav:žav, žav, žav. _______________________________ John Brown had a little indian … 3 x One little indian boy.

One little, two little, three little indians, four little, five little, six little indians, seven little, eight little, nine little indians, ten little indian boy._________________________ Zvrst zabavne glasbe, ki se je razvila iz ameriške kavbojske glasbe, je________________________.

1. Zbrale so se kukarače, da prišle bi do pogače, polnjene z marmelado in oblite s čokolado.

2. Rdeče-črne kukarače veselijo se pogače, ko muchacho gre k počitku, se predajo vse užitku.

3. Zjutraj želel je muchacho močno kavo in pogačo, pa namesto je pogače našel same kukarače.

Refren: La kukarača, la kukarača, naš muchacho šel je spat, la kukarača, la kukarača zdaj se ni več kaj za bat'.

El dia que yo naci-i na cieron todas las flores, yel dia que tu nacistes, caramba!

Toditos los al cornoques.

Iz Latinske Amerike so znani plesi ___________, _____________, ____________, ______________.

1. Na oder se bom postavil, prijatelje vam predstavil, ki bodo z mano peli, igrali in se vrteli.___________ 2. Glasbo bom le poslušal, zapomniti si poskušal, vse se želim naučiti, nič mi ne sme uiti.____________ 3. Boben, kitaro, flavto, zložil bom urno v avto, na vajo bom skočil kratko, da bo vse teklo gladko.______ 4. Ples zame bo zabava, le da bo glasba prava, nihče me ne zaustavi, dokler je ritem pravi.__________ 5.Jaz bom pa pesmi zbiral, štel vam in dirigiral, da boste ubrano peli, tone vse prav zadeli.___________ Refren: Na našem balu zabava traja, dokler tam zunaj noč temna vztraja.

Ko jutro novo spet prebudi se, vsem muzikantom domov mudi se. Trio: Kuli, kuli, …

Na Jamajki se je razvila glasba ______________, glasba ameriških črncev, ki je bogata z sinkopami, improvizacijo in bluesovsko lestvico, pa je _______________.

1. Kumbayah, my Lord, Kumbayah! … O Lord, Kumbayah! 2. Someone's crying Lord, …

3. Someone's singing Lord, … 4. Someone's praying Lord, … 5.Someone's dying Lord, …

Največ različnih tolkal srečamo na črni celini, ki se imenuje ______________________________.

Pojemo zimba, zimba, zaja, pojemo zimba, zimba, zaj. … 2 x Prišel je junak zulujev, prišel je zulujski šef, šef, šef. … 2 x Ena najlepših opernih hiš je v mestu ____________, ki je največje mesto v ____________________ Znani ples, ki se imenuje po Angliji, je ____________________ __________________, iz Avstrije pa

je znan ples _______________ _________________, »kralj« katerega je _____________________ .

1. Po Koroškem, po Kranjskem že ajda zori ( že ajda zori, že ajda zori).

En deklič jo žanje, jo glav’ca boli, (jo glav’ca boli prav zares).

2. Tri dni jo že žanje, tri snopke ima (tri snopke ima, tri snopke ima), pogleda na roke, vse žuljave ‘ma (vse žuljave ‘ma prav zares).

1. Kje so tiste stezice, k’so včasih bile? Zdaj pa raste grmovje in zelene trave.

2. Bom grmovje posekal, travico požel, bom naredil stezice, ki so včasih bile.

3. Vse stezice so lepe, pa najlepša je ta, ki me vodi do hišce, kjer so mam’ca doma.

Tri najbolj znane slovenske skladbe so: ______________________, ______________________, _____________________ Prijat’lji obrodile so trte vince nam sladko, ki nam oživlja žile, srce razjasni in oko, ki utopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi … Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, ko rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak …

1. Lipa zelenela je tam v dišečem gaju, s cvetjem me posipala, d’jal sem, da sem v raju Veje raztezavala k nebu je visoko, meni pa je do srca segala globoko.

2. Ptičice je miljena v senčico vabila, kadar ležal sem pod njo, me je ohladila.

Zdaj pa nam je revica skoro ovenela, cvetje, petje ljubljeno zima ji je vzela.

3. Spavaj, draga lipica, večno ne boš spala, nova pomlad zelena, nov bo cvet pognala.

(France Prešeren in Stanko Premrl) Zopet bodo ptičice, ptičice vesele pesmi nam prepevale, pesmi žvrgolele.

(Davorin Jenko)

Na Golici (napiši besedilo)__________ _______________________________ _______________________________ _______________________________ _______________________________ _______________________________ _______________________________ _______________________________ _______________________________ _______________________________ _______________________________ _______________________________ _______________________________ (Slavko in Vilko Avsenik)

Melodijo za himno Evrope z naslovom ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ je napisal nemški skladatelj ___ ___ ___ ___ __ ___ __ __ __ ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___.

1. Radost od Boga edina hčerka ti elizijska, v tvoje hrame nas stopinja vodi o božanstvena.

Tvoji čari časa teku so pregnali kruto noč; človek spet je brat človeku, koder veje tvoja moč.

2. Komur se usoda smeje, da mu je prijatelj zvest, kdor se ob ženici greje, rad zavriskal bi do zvezd.

Res je srečen, kdor ob duši svojo dušo si poji; kdor pa sam je, naj ne ruši, česar vsak deležen ni!