Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 1
4PriroËnik za uËitelje Gradim te imam, slovenski jezik
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 2
Dragica Kapko, Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Martina Kriæaj Ortar, Marja Beπter Turk
GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4 PriroËnik za uËitelje
Vse knjige in dodatna gradiva Zaloæbe Rokus dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com
© 2005 Zaloæba Rokus d.o.o. Vse pravice pridræane. Brez pisnega dovoljenja zaloænika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobËitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakrπnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. Ëlena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, krπitev avtorske pravice.
CIP - Kataloæni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjiænica, Ljubljana 372.41/.45:371.3(035) GRADIM slovenski jezik 4. PriroËnik za uËitelje / Dragica Kapko ... [et al.] ; - 1. izd., 2. natis. - Ljubljana : Rokus, 2005
Zaloæba Rokus d.o.o. Stegne 9b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Telefaks: 01/513 46 99 E-poπta: rokus@rokus.com www.rokus.com
ISBN 961-209-485-3 1. Kapko-BakiË, Dragica 221316352
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 3
KAZALO Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .5 1 Sporazumevalna zmoænost — temeljni cilj jezikovnega pouka . . . . . . . . . . . . . . . . .5 1.1 Razvijanje sporazumevalne zmoænosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .6 1.1.1 UËenci sprejemajo besedila raznih vrst . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .6 1.1.2 UËenci tvorijo besedila raznih vrst . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .9 1.1.3 UËenci sistematiËno razvijajo gradnike/sestavine sporazumevalne zmoænosti . .10 1.1.4 UËenci se pogovarjajo o svojem jezikovnem okolju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .10 1.2 Preverjanje in ocenjevanje sporazumevalne zmoænosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .10
2 Predstavitev didaktiËnega kompleta Gradim slovenski jezik 4 . . . . . . . . . . . . . . . .15 2.1 Samostojni delovni zvezek Gradim slovenski jezik 4 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .15 2.2 Videokaseta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .16 2.3 ZgoπËenka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .16 2.4 PriroËnik k samostojnemu delovnemu zvezku Gradim slovenski jezik 4 . . . . . . . . . . .17 2.4.1 Uvodna predstavitev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .17 2.4.2 Operativni cilji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .17 2.4.3 Ciljna tema . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .17 2.4.4 Predstavitev dejavnosti uËencev ob posameznih nalogah . . . . . . . . . . . . . . . . . .17 2.4.5 UËenËevo samovrednotenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .18 2.4.6 UËiteljevo samovrednotenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .19 2.4.7 Viri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .19 2.4.8 Predlog nalog za preverjanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .19 2.4.9 Predlog dodatnih besedil . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .19
UËne enote iz samostojnega delovnega zvezka Gradim slovenski jezik 4 1 To sem jaz . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .22 2 Kdor molËi, desetim odgovori . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .29 3 Tudi piktograme ≈beremo« . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .31 4 Koliko stane …? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .37 5 ©tevila piπemo s πtevilkami ali z besedami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .41 6 Lepa beseda lepo mesto najde . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .47 7 Prosim! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .52 8 Hvala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .58 9 Oprosti! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .64 10 755-19-51 ali 755-19-15? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .68 11 Halo, halo …! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .70 12 Beseda ob besedi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .73 Dve besedi — nasproten pomen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .73 Dve besedi — enak pomen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .73 Dve besedi — oæji in πirπi pomen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .74
13 Izgovorim, napiπem, preberem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .80 Blaæ, Primoπ … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .80 Lonec, zvonc, serce … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .81 Naπa marjetica nabira marjetice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .82
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 4
14 Izvedel sem nekaj novega . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .90 15 Posluπam, gledam . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .95 16 ©koko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .100 17 Ejæ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .106 18 Omara . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .112 19 Kolo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .117 20 Po poklicu sem … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .121 21 Rana ura, zlata ura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .125 22 V kuhinji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .130 23 Beseda iz besede . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .137 24 Izgovorim, napiπem, preberem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .142 Prijateljica knjiga . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .142 Z oËmi in s kljunom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .144 K Ani, h Katji, h Gregorju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .145 Nevem, ni sem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .146 To je Nataπin nemπki ovËar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .147 Pika, vpraπaj, klicaj, vejica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .148
Dodatek Vpraπanje za uËenËevo samovrednotenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .154 Vsebina zgoπËenke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .156
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 5
Uvod DidaktiËni komplet Gradim slovenski jezik 4 je namenjen delu pri predmetu slovenπËina v 4. razredu devetletne osnovne πole, in sicer pri jezikovnem pouku. Nastal je zato, da bi uËiteljem pomagali pri uresniËevanju ciljev, ki so navedeni v uËnem naËrtu za slovenπËino v 2. triletju oz. v 4. razredu devetletne osnovne πole (UËni naËrt. SlovenπËina 2002). V njem so upoπtevana izhodiπËa prenove jezikovnega pouka, izhajajoËa iz temeljnega cilja jezikovnega pouka oz. obravnave neumetnostnih besedil.
1 Sporazumevalna zmoænost — temeljni cilj jezikovnega pouka Temeljni cilj sodobnega jezikovnega pouka je razvijanje sporazumevalne zmoænosti; ob tem pa si uËenci πe oblikujejo zavest o vlogi sporazumevanja v æivljenju, o vrednosti prvega/maternega jezika ter o poloæaju slovenπËine v Republiki Sloveniji in Evropski zvezi. Da bi pri pouku lahko razvijali temeljni cilj, moramo razumeti pojem sporazumevalna zmoænost. To je zmoænost kritiËnega sprejemanja besedil raznih vrst ter zmoænost tvorjenja ustreznih, razumljivih, pravilnih in uËinkovitih besedil raznih vrst. Sporazumevalna zmoænost (tj. zmoænost sprejemanja in tvorjenja besedil) je zelo kompleksna zmoænost — sestoji namreË iz naslednjih gradnikov/sestavin: — iz motiviranosti za sprejemanje/sporoËanje, — iz stvarnega znanja prejemnika/sporoËevalca, — iz jezikovne zmoænosti prejemnika/sporoËevalca, — iz pragmatiËne zmoænosti prejemnika/sporoËevalca, — iz metajezikovne zmoænosti prejemnika/sporoËevalca. »loveπko sporazumevanje (tj. sprejemanje in tvorjenje besedil) je zavestno dejanje — Ëlovek se zanj odloËi, torej se odzove na svoje hotenje po sporazumevanju. Kot vsako Ëlovekovo zavestno dejanje je tudi sporazumevanje namerno dejanje. »lovek namreË sprejema besedila z doloËenim ciljem, npr. da bi prepoznal zvoke, njihov izvor in pomen, da bi naπel doloËen podatek, da bi si zapomnil Ëim veË podatkov ipd.; zato loËimo veË vrst posluπanja (npr. razloËujoËe posluπanje, posluπanje z razumevanjem, kritiËno posluπanje) in branja (npr. selektivno branje, branje s preletom, podrobno branje). Tudi naπe sporoËanje (oz. tvorjenje besedila) poteka z doloËenim ciljem, npr. da bi vplivali na naslovnikovo vednost, prepriËanje, vrednotenje, doæivljanje, ravnanje ipd.; zato loËimo veË vrst sporoËanja (npr. prikazovanje, zagotavljanje, vrednotenje, pozivanje, poizvedovanje ipd.). Skratka, sprejemanje in tvorjenje besedila lahko potekata le, Ëe se Ëlovek zanju odloËi, torej Ëe ima æeljo/hotenje po sporazumevanju — Ëe je zanju motiviran. Zato je motiviranost za sprejemanje oz. tvorjenje besedila prvi gradnik sporazumevalne zmoænosti. Besedila, ki jih sprejemamo oz. tvorimo, o neËem govorijo. »e o temi tujega ali svojega besedila veliko vemo, hitreje in uËinkoviteje sprejemamo oz. tvorimo besedilo. Zato je drugi gradnik sporazumevalne zmoænosti stvarno znanje prejemnika oz. sporoËevalca — to je rezultat prejemnikovih/sporoËevalËevih izkuπenj, njegovih interesov, njegove spoznavne zmoænosti (tj. zmoænosti opazovanja, pomnjenja, sklepanja, presojanja, ustvarjanja, uporabe …) ipd. »lovek je edino bitje, ki se sporazumeva z besednim jezikom. Zato je pomemben gradnik njegove sporazumevalne zmoænosti t. i. jezikovna zmoænost, tj. obvladanje oz. znanje danega besednega jezika. Ker besedni jezik sestoji iz besed ter iz pravil za njihovo povezovanje/skladanje v viπje enote (npr. v povedi) in iz pravil za njihovo sluπno oz. vidno oblikovanje, je Ëlovekova jezikovna zmoænost zgrajena iz poimenovalne/slovarske, upovedovalne/slovniËne, pravoreËne in pravopisne zmoænosti. Poimenovalna/slovarska zmoænost pomeni za prejemnika zmoænost razumevanja besed, za sporoËevalca pa zmoænost poimenovanja bitij, stvari, njihovih lastnosti, dejanj … Upovedovalna/slovniËna 5
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 6
zmoænost je za prejemnika zmoænost razumevanja razmerij v povedi in zvezah povedi, za sporoËevalca pa zmoænost izraæanja teh razmerij. PravoreËna zmoænost pomeni obvladanje prvin in pravil zborne izreke, pravopisna zmoænost pa obvladanje prvin in pravil pisanja danega jezika. Sprejemanje in tvorjenje besedila potekata v danih okoliπËinah, zato je pomemben gradnik sporazumevalne zmoænosti tudi pragmatiËna/slogovna zmoænost prejemnika oz. sporoËevalca. Prejemnik in sporoËevalec morata pri sprejemanju oz. tvorjenju besedila razmiπljati tudi o okoliπËinah, v katerih je nastalo besedilo oz. v katerih bo besedilo sprejeto, ter se morata nanje ustrezno odzvati — morata jih upoπtevati pri razumevanju oz. tvorjenju besedila (le tako bo prejemnik besedilo ustrezno razumel, sporoËevalec pa tvoril ustrezno besedilo). Peti gradnik sporazumevalne zmoænosti je metajezikovna zmoænost prejemnika/sporoËevalca, tj. teoretiËno znanje o sprejemanju/sporoËanju (npr. o njunih dejavnikih, vrstah, naËelih, fazah), o besedilnih vrstah, o jeziku (npr. o vrstah in lastnostih besed in povedi, o slovniËnih, pravoreËnih in pravopisnih pravilih), o slogu (npr. o slogovni vrednosti besed in povedi) ipd. To je zmoænost jezikoslovnega poimenovanja vrst sporazumevanja, besedil, besed in povedi, zmoænost navajanja lastnosti in sestave sporazumevanja, besedil, besed in povedi, zmoænost navajanja slovniËnih, pravoreËnih, pravopisnih in slogovnih pravil danega jezika ipd. Metajezikovna zmoænost je torej sestavina sporazumevalne zmoænosti oz. je ≈v sluæbi« sporazumevanja — omogoËa namreË uËinkovitejπe sporazumevanje. Ker pa je zanjo potrebno zelo razvito abstraktno miπljenje, jo je treba razvijati pozneje in bolj diferencirano kot preostale gradnike sporazumevalne zmoænosti. 1.1 Razvijanje sporazumevalne zmoænosti Sporazumevalno zmoænost pri pouku razvijamo sistematiËno (ne razvija se kar spontano!) in transakcijsko (ne pa transmisijsko) — to pomeni, da uËitelj ne posreduje uËencem svojega znanja o vrstah, lastnosti, sestavi … besedil ipd., uËenci pa so pri tem bolj ali manj pasivni, temveË nasprotno: dejavni so predvsem uËenci. Kaj torej delajo uËenci? — Sprejemajo (posluπajo/berejo) besedila raznih vrst, — tvorijo (govorijo/piπejo) besedila raznih vrst, — sistematiËno razvijajo gradnike/sestavine sporazumevalne zmoænosti, — pogovarjajo se o svojem jezikovnem okolju. 1.1.1 UËenci sprejemajo besedila raznih vrst UËenci sprejemajo (posluπajo/berejo) besedila raznih vrst zato, da bi — razvijali razumevanje tujega besedila, — razvijali vrednotenje tujega besedila in utemeljevanje svojega mnenja, — razvijali strategije sprejemanja besedila, — opazovali in uzaveπËali tipiËno zgradbo besedilnih vrst. Sprejemanje besedil poteka v treh fazah, tj. pred in med njim ter po njem. Pred sprejemanjem uËence umirimo in motiviramo za posluπanje/branje, npr. tako, da napovemo temo besedila, da se z njimi pogovarjamo o njihovih izkuπnjah, predznanju in priËakovanjih, da skupaj razloæimo manj znane besede iz besedila, ki ga bodo posluπali/brali ipd.1 1
Prim. Kaj narediπ, Ëe se na πolskem hodniku po nesreËi zaletiπ v soπolca? Kaj mu reËeπ? Kako mu to reËeπ: jezno, veselo ali v zadregi? Kako se pri tem poËutiπ? Zakaj mu to reËeπ? Kdaj se torej opraviËimo? Ali si æe kdaj videl koga, ki se ni opraviËil? Pripoveduj o tem. Kaj si si mislil o tem Ëloveku? (D. Kapko idr. 2004 a: 55)
6
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 7
Med sprejemanjem besedila se uËenci osredotoËijo na besedilo, skuπajo si zapomniti Ëim veË podatkov ter oblikujejo svoje staliπËe do besedila oz. svoje doæivljanje besedila. (UËenci te starosti si med posluπanjem/branjem πe ne morejo delati zapiskov/izpiskov.) Po sprejemanju besedila uËenci razËlenjujejo besedilo in potek sprejemanja. RazËlemba besedila poteka tako, da uËenci v besedilu, ki so ga posluπali/prebrali, prepoznavajo razne vrste podatkov, in sicer: a) sporoËevalËev namen (t. i. naklonska razËlemba besedila),2 b) temo, bistvene podatke, razmerja med njimi ter tudi manj bistvene podatke (t. i. pomenska razËlemba besedila),3 c) okoliπËine, v katerih je nastalo besedilo (t. i. okoliπËinska razËlemba besedila), tj. sporoËevalca in naslovnika besedila, sporoËevalËevo Ëustveno stanje, njuno druæbeno/Ëustveno razmerje, kraj in Ëas nastanka besedila ipd.,4 Ë) pomen besed in pomenska razmerja med besedami v besedilu (t. i. besedna razËlemba besedila),5 d) pomen povedi ter pomenska razmerja v povedi in med njimi (t. i. povedna/slovniËna razËlemba besedila),6 e) tvarne znaËilnosti besedila (t. i. tvarna razËlemba besedila),7
2
Prim. Primerjaj naslednje povedi. Posodi mi radirko. Prosim, Ëe mi posodiπ radirko. Mi lahko posodiπ radirko? Ali je z vsemi tremi povedmi izraæena proπnja? … (D. Kapko idr. 2004 a: 45) 3 Prim. /UËenci preberejo opis kokoπi./ Odgovori. Kaj ima kokoπ na glavi? Kakπen je njen kljun? S Ëim je pokrito telo? Kakπne so njene peruti? … (D. Kapko idr. 2002 b: 21) 4 Prim. Povej, komu reËeπ teta, stric, gospod, gospa. Kdaj lahko reËeπ zdravnici teta Ana? Kdaj lahko reËeπ prodajalcu stric Tone? (D. Kapko idr. 2004 a: 38) 5 Prim. Kaj je klicna πtevilka naroËnika? a) ©tevilka kraja. b) Enotna matiËna πtevilka obËana (EM©O). c) ©tevilka, s katero dobimo telefonsko zvezo. (D. Kapko idr. 2004 a: 60) 6 Prim. Preberi Juretov opis kokoπi. Ima dve nogi, pokriti z luskami. Telo ima pokrito s perjem in puhom. Gojijo jih zaradi mesa in jajc. … Besedilo prepiπi tako, da bodo povedi pravilno razvrπËene. (D. Kapko idr. 2004 b: 24) 7 Prim. tvarno razËlembo govorjenega besedila: Ali sta se Nejc in Urπa med pogovorom gledala? Je to potrebno? Utemelji odgovor. … (D. Kapko 2004 a: 40) Prim. tvarno razËlembo zapisanega besedila: a) Nadaljuj zaËete povedi. Kokoπ ima rdeË S kremplji Pozimi b) Kaj bi o kokoπih vpraπal kmeta ali kmetico?
c) Predstavljaj si, da te je okljuvala kokoπ. Kaj bi zavpil? Napiπi poved, s katero kliËeπ kokoπi. Napiπi poved, s katero opozarjaπ brata, naj pazi, da ne bo povozil kokoπi. (D. Kapko idr. 2004 b: 28—29)
7
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 8
f) jezikovne pojave (npr. vrsto sporazumevanja, besedila, besed in povedi), njihove lastnosti in sestavo ter slovniËna, pravoreËna, pravopisna in slogovna pravila ter jih poimenujejo s strokovnimi izrazi (t. i. metajezikovna razËlemba besedila).8 K razËlenjevanju posluπanega/prebranega besedila spada tudi t. i. vrednotenjska razËlemba besedila, tj. presojanje besedila (uËenci povedo/napiπejo, kaj menijo o besedilu — npr. o njegovi razumljivosti, resniËnosti, zanimivosti, ustreznosti, uËinkovitosti, jezikovni pravilnosti ipd.) in utemeljevanje mnenja (uËenci povedo, na osnovi Ëesa tako menijo).9 Zaporedje nalog, ki pripadajo raznim razËlembam, je lahko tudi nekoliko drugaËno — odvisno je od konkretnega besedila oz. njegove besedilne vrste; vendar pa v skladu z novim temeljnim ciljem pouka slovenskega jezika ne sme biti na prvem mestu metajezikovne razËlembe. Ob nekaj besedilih ni vseh vrst razËlembe — tako je npr. pragmatiËna razËlemba pogosta ob dvogovornih besedilih, tvarna razËlemba pa ob zapisanih besedilih. Vrednotenjska razËlemba je pogosto æe v fazi pred sprejemanjem (npr. ko uËenci obudijo svoje predznanje, spregovorijo o svojih izkuπnjah …); po sprejemanju pa jo lahko doda tudi uËitelj, Ëe vidi, da uËence besedilo posebej pritegne, ali Ëe upoπteva zunanje okoliπËine obravnave besedila (npr. aktualne dogodke). Metajezikovna razËlemba je pogostejπa v viπjih razredih osnovne πole. Naloge za dano vrsto razËlembe ne smejo biti enoliËne, temveË morajo spodbujati uËence k raznim dejavnostim (npr. k izloËanju, izbiranju, povezovanju, dopolnjevanju, odpravljanju napak, tvorjenju vpraπanj/miselnih vzorcev/besedil ipd.) in v njih sproæati razne vrste miselnih procesov (npr. pomnenje ali prepisovanje podatkov, sklepanje na podlagi podatkov v besedilu, vrednotenje in uporabo podatkov). UËenci po sprejemanju besedila ne razËlenjujejo le besedila, ki so ga posluπali/prebrali, temveË tudi potek sprejemanja — to pomeni, da razmiπljajo tudi o tem, kaj so delali med sprejemanjem besedila in kako bi si zapomnili Ëim veË podatkov. Tako spoznavajo t. i. strategije sprejemanja besedila (in uËenja iz besedila), npr. v besedilu prepoznavajo podteme oz. kljuËne besede ter bistvene podatke in jih oblikujejo v miselni vzorec (po uËnem naËrtu za slovenπËino naj bi to zmoænost zaËeli razvijati na zaËetku 2. triletja).10 UËenje strategij sprejemanja besedila (poleg miselnega vzorca πe npr. 8
Prim. Dopolni. Ko opisujemo domaËo æival, povemo ali napiπemo, kakπna je , s Ëim se kako se kje in za kaj je za Ëloveka pomembna. Paziti moramo tudi na to, da so povedi v razumljivem zapovrstju in da ne ponavljamo iste besede. (D. Kapko idr. 2002 b: 25) 9 Prim. Primerjaj povedi v oblaËkih. To je dobra pijaËa. To je dobra pijaËa? To je dobra pijaËa! Obkroæi. Povedi pomenijo a) isto. b) razliËno. Pojasni svojo reπitev. Povedi v oblaËkih preberi na glas. Ali si jih izgovoril enako? Pojasni odgovor. (D. Kapko idr. 2004 b: 72) 10 Prim. Dopolni miselni vzorec. V pobarvana okenca vpiπi ustrezno kljuËno besedo iz prejπnje naloge. Nato v spodnja okenca vpiπi bistvene podatke. UPORABNOST (D. Kapko idr. 2004 b: 23) — jajca, —
8
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 9
tvorjenje opornih toËk, preglednic ipd.) zahteva postopnost, zato se uËenci urijo v njih vsa leta πolanja, in sicer pri vseh predmetih, torej ne le pri slovenπËini. 1.1.2 UËenci tvorijo besedila raznih vrst UËenci tvorijo (govorijo/piπejo) besedila raznih vrst zato, da bi — razvijali zmoænost tvorjenja ustreznih, razumljivih, pravilnih in uËinkovitih besedil, — opazovali in razvijali strategije sporoËanja, — spoznavali in si uzaveπËali naËela sporoËanja. Tudi sporoËanje oz. tvorjenje besedil poteka v treh fazah: pred in med njim ter po njem. Pred sporoËanjem uËenci izberejo temo besedila in besedilno vrsto (ali pa jim ju doloËi uËitelj). Nato ob zgledu, uËiteljevi pomoËi ali samostojno izdelajo miselni vzorec: na podlagi besedilne vrste napiπejo kljuËne besede (npr. za opis æivali: zunanjost, bivaliπËe, prehranjevanje, razmnoæevanje) ter k njim pripiπejo bistvene podatke — pri izbiri le-teh izhajajo iz teme (npr. jeæ) ter si pomagajo s svojim znanjem in s priroËniki (tako opravijo 1. fazo sporoËanja). Potem v miselnem vzorcu s πtevilkami zaznamujejo zaporedje kljuËnih besed, nato pa πe bistvenih podatkov ob vsaki kljuËni besedi; Ëe tako zahteva besedilna vrsta (npr. doæivljajski spis), dodajo πe uvod in zakljuËek — torej po vzorcu/modelu naredijo naËrt za besedilo (tj. t. i. 2. faza sporoËanja). Med tvorjenjem pretvarjajo miselni vzorec v besedilo (t. i. ubesediljenje oz. 3. faza sporoËanja). Nastali osnutek besedila preberejo in ga presojajo, npr. — Ali se vsebina navezuje na naslov? — Ali ima besedilo ≈rdeËo nit«? — Ali so povedi zaokroæene in razumljive? — Ali so povedi smiselno povezane? — Ali besedilo ≈lepo teËe«? — Ali ima besedilo vse sestavine dane besedilne vrste? — Ali je besedilo zaokroæeno, tj. ≈ima glavo in rep«? — Ali se besede veËkrat ponovijo? — Ali sem uporabil knjiæne besede? — Ali sem postavil besede v pravilno obliko? — Ali je moja pisava berljiva? — Ali je na zaËetku povedi velika zaËetnica? — Ali je na koncu povedi pravo loËilo? — Ali so vejice na pravem mestu? Nato zaznamujejo in odpravijo napake. Potem besedilo πe enkrat prepiπejo (4. faza). »e æelijo govorno nastopati, besedilo veËkrat preberejo in si ga skuπajo Ëim bolje zapomniti (5. faza).11 Po tvorjenju besedila uËenci preberejo besedilo soπolcev oz. posluπajo njihov govorni nastop; nato ga presojajo. Zapisano besedilo presojajo tako, kot so presojali svoj osnutek besedila; pri presojanju govornega nastopa pa si lahko pomagajo z naslednjimi vpraπanji: — Ali se je vsebina navezovala na naslov? — Ali je imelo besedilo ≈rdeËo nit«? — Ali je besedilo ≈lepo teklo«? — Ali je imelo besedilo vse sestavine dane besedilne vrste? — Ali je bilo besedilo zaokroæeno, tj. ≈ima glavo in rep«? — Ali so se besede veËkrat ponovile? — Ali je govorec govoril zborno? — Ali je govoril razloËno, poËasi, glasno, æivahno, prepriËljivo? — Ali je gledal posluπalce? — Ali je bila dræa telesa sproπËena? 11
Prim. Kaj bi bil rad po poklicu? Opiπi ta poklic. Najprej oblikuj miselni vzorec, nato pa tvori besedilo. (D. Kapko idr. 2004 b: 59)
9
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 10
— Ali se je postavil na ustrezno mesto v razredu? — Ali je ustrezno uporabljal kretnje? — Ali je bila njegova mimika sproπËena in naravna? UËenci razmiπljajo o tem, kako so tvorili besedilo, tj. kako so se pripravili na pisanje, kako so presojali svoje besedilo ipd. Svojo zmoænost tvorjenja besedila lahko namreË izboljπajo tudi z opisovanjem lastne dejavnosti. 1.1.3 UËenci sistematiËno razvijajo gradnike/sestavine sporazumevalne zmoænosti UËenci razvijajo sporazumevalno zmoænost tudi tako, da sistematiËno razvijajo gradnike/sestavine sporazumevalne zmoænosti, in sicer zato, da bi — bolje razumeli besedila in — tvorili kakovostnejπa in pravilnejπa besedila. Razvijanje sporazumevalne zmoænosti vkljuËuje razvijanje poimenovalne,12 upovedovalne,13 pravoreËne,14 pravopisne,15 pragmatiËne16 in metajezikovne17 zmoænosti. 1.1.4 UËenci se pogovarjajo o svojem jezikovnem okolju UËenci opazujejo sebe in svoje jezikovno okolje ter se pogovarjajo — o vrstah, prvinah, znaËilnostih in vlogi besednega/nebesednega jezika, — o prednostih maternega/prvega in tujega jezika,18 — o posebnem poloæaju slovenπËine in drugih jezikov v Republiki Sloveniji, — o jezikih, s katerimi smo v neposrednem (zemljepisnem) in posrednem (kulturnem) stiku, — o knjiænem in neknjiænem jeziku ter okoliπËinah njune rabe ipd. 1.2 Preverjanje in ocenjevanje sporazumevalne zmoænosti UËitelj preverja in ocenjuje sporazumevalno zmoænost tako, da ob novih/neznanih primerih preverja/ocenjuje — razumevanje besedil, — tvorjenje besedil in — razvitost gradnikov/sestavin sporazumevalne zmoænosti. Preverjanje/ocenjevanje razumevanja besedil zajema npr. — prepoznavanje okoliπËin nastanka besedila,19 — prepoznavanje sporoËevalËevega namena,20 12
Prim. Poimenuj poklice narisanih moπkih oseb. Poimenuj πe æenske, ki opravljajo te poklice. (D. Kapko idr. 2004 b: 57—58) 13 Prim. Kako je prav? Obkroæi pravilno poved. Kolo je pokvarjeno. — Kolo je pokvarjen. (D. Kapko idr. 2004 b: 51) 14 Prim. Pravilno zapisane besede preberi na glas. Bodi pozoren na to, kako bereπ Ërko e. Obkroæi Ërko pred pravilnim odgovorom. a) »rko e sem prebral z glasom e. b) »rke e nisem prebral z glasom e, temveË z nekim drugim glasom — ta glas imenujemo polglasnik. (D. Kapko idr. 2004 a: 85) 15 Prim. Postavi konËno loËilo. DomaËe svinje nastopajo celo v cirkusu … (D. Kapko idr. 2004 b: 29) 16 Prim. Kako pozdraviπ in ogovoriπ poπtarja? Obkroæi Ërko pred ustreznim ogovorom in pozdravom. a) Dober dan, gospod Praznik! b) Æivijo, poπtar! c) Zdravo, kaj bo dobrega? … (D. Kapko idr. 2004 a: 37) 17 Prim. Dopolni. Polglasnik po navadi zapiπemo s Ërko . (D. Kapko idr. 2004 a: 86) 18 Prim. … Poznaπ koga, ki ima drug materni jezik kot ti? Povej nam kaj o njem/njej. (D. Kapko idr. 2004 a: 42) 19 Primeri, navedeni v pogl. Preverjanje in ocenjevanje sporazumevalne zmoænosti so iz tega priroËnika (iz pogl. UËne enote iz samostojnega delovnega zvezka Gradim slovenski jezik 4). 20 Prim. … Ali je v tem pismu izraæena proπnja, zahvala ali Ëestitka? S katero besedo je izraæena?
10
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 11
— prepoznavanje teme,21 — prepoznavanje podtem/kljuËnih besed,22 — prepoznavanje bistvenih podatkov,23 — prepoznavanje pomenskih razmerij v besedilu, — uporabo podatkov v novih okoliπËinah, — napovedovanje nadaljevanja/konca, — znajdenje v besedilu,24 — preoblikovanje besedila,25 — presojanje resniËnosti, zanimivosti, ustreznosti in razumljivosti besedila ter utemeljevanje presoje, 21
Prim. Naslednje povedi razvrsti tako, da bo besedilo smiselno. OπtevilËi zapovrstje povedi. Med njimi preceja vodo. Ta je top in oranænordeË. Ta odteËe, vodne æivali pa mu ostanejo na jeziku. Ob robovih ima zobce. Labod ima ploπËat kljun. O Ëem govorijo navedene povedi? -
22
Prim. Za vsak odstavek v opisu napiπi, o Ëem govori. 1. in 2. odstavek: 3. odstavek: 4. odstavek: 5. odstavek:
23
Prim. Pripiπi imena sestavnih delov termovke. __________________________
__________________________ __________________________ __________________________ __________________________
24
Prim. Iz odlomka prepiπi a) πtevilko omreæne skupine. b) kratico najveËjega kraja iz te omreæne skupine. Napiπi ime tega kraja. c) ime kraja, v katerem prebivajo naroËniki, navedeni v tem odlomku. Ë) naslova slaπËiËarn Torta. in d) klicno πtevilko slaπËiËarne Torta na Kraljevi ulici.
25
Prim. Dopolni naslednji opis. Prometni znak kolesarji na cesti ima obliko enakostraniËnega njegova stranica je v vodoravnem poloæaju, vrh pa je obrnjen . Robovi znaka so barve, notranjost pa je . Sredi znaka je s Ërno barvo narisan . Povrπina prometnega znaka je izdelana iz materiala, ki odseva svetlobo. Stranice trikotnika so ponavadi 120 centimetrov; Ëe pa je voziπËe oæje, lahko tudi manj. Stoji na æeleznem Druge udeleæence v prometu opozarja na to, da se po tej poti vozijo tudi
; rdeËe Ërno belo
. .
Zdaj pa πe sam opiπi enega od naslednjih znakov. rdeËe modro Ërno
belo
rumeno
11
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 12
— presojanje nebesednih prvin besedila in utemeljevanje presoje. Pri preverjanju/ocenjevanju tvorjenja besedila vrednotimo npr.: — razumljivost besedila (tj. smiselnost, sovisnost, zaokroæenost), — ustreznost besedila danim okoliπËinam sporoËanja,26 — ustreznost besedila dani besedilni vrsti, — jezikovno pravilnost besedila (tj. besedno, slovniËno in izgovorno/pisno),27 — vkljuËenost nebesednih spremljevalcev govorjenja/pisanja, — upoπtevanje faz sporoËanja (npr. popravljanje osnutka, prepisovanje, pomnjenje, izdelava ponazoril ipd.). Kaj pa vrednotimo pri preverjanju/ocenjevanju razvitosti gradnikov/sestavin sporazumevalne zmoænosti? — Pri preverjanju/ocenjevanju motiviranosti za sprejemanje/sporoËanje vrednotimo uËenËev odnos do sporazumevalnih dejavnosti. — Stvarnega znanja posebej ne preverjamo/ocenjujemo (je pa zajeto pri preverjanju/ocenjevanju razumevanja in tvorjenja besedila). — Pri preverjanju/ocenjevanju poimenovalne zmoænosti vrednotimo npr.: • prepoznavanje pomena besede, • rabo veËpomenske besede v novih povedih, • iskanje besede z enakim/nasprotnim/… pomenom,28 • pretvarjanje besedne zveze v tvorjenko,29 • pretvarjanje tvorjenke v besedno zvezo,30 • zamenjavo frazema s prosto besedno zvezo in obrnjeno, • odpravljanje poimenovalnih napak. 26
Prim. Ker je bil Jurij bolan, ni mogel priti na ogled razstave, ki jo je za njegov razred organizirala njegova teta. Soπolci so bili po obisku Etnoloπkega muzeja navduπeni nad tetino prijaznostjo in nad zanimivo razstavo, zato se je Jurij odloËil, da bo teti napisal zahvalo. Pomagaj mu jo napisati.
27
Prim. Izmisli si tetin naslov in ga napiπi na pisemsko ovojnico. …
28
Prim. V povedih podËrtaj besede z nasprotnim pomenom. Ana je bila med poukom zbrana, Karmen pa zelo raztresena. Lastovice jeseni odletijo na jug, spomladi pa se vrnejo v naπe kraje. …
29
Prim. PodËrtani besedi zamenjaj z eno besedo. sok iz jagod sok iz regrata sok iz marelic … 30 Prim. Napiπi, iz Ëesa je kaj. Kruhovi cmoki so iz Prosena kaπa je iz Orehovi rogljiËki so iz …
12
sok sok sok
. . .
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 13
— Pri preverjanju/ocenjevanju upovedovalne zmoænosti vrednotimo npr.: • tvorjenje povedi,31 • razvrπËanje povedi v pravilno zapovrstje,32 • zdruæevanje povedi,33 • nadomeπËanje ponovljene besede z ustreznim navezovalnikom,34 • odpravljanje slovniËnih napak. — Pri preverjanju/ocenjevanju pravoreËne zmoænosti vrednotimo npr.: • doloËanje glasovne vrednosti doloËene Ërke v besedi.35
31
Prim. Dopolni povedi. Medtem ko sem Ëakal na zdravnika, Medtem ko je zunaj sneæilo, Medtem ko sem bral novico,
32
Prim. Uredi zaporedje povedi. (OznaËi ga s πtevilkami.) To lahko pripravimo sami ali pogrejemo æe pripravljeno. Kuhamo jih od 5 do 10 minut. Nato jo solimo in kuhamo v pokriti posodi. Kuhane odcedimo in na cedilu splaknemo z mrzlo vodo. …
33
Prim. Zvezi povedi poveæi v eno poved tako, da boπ dejanji smiselno razvrstil. Padel sem kot pokoπen. Stopil sem na led. Ko Leæal sem na tleh. Razmiπljal sem, kako naj vstanem. Ko Videl sem veliko poπkodovanih ljudi. Priπel sem na urgenco. Ko
34
Prim. V naslednjih povedih podËrtaj ponovljene besede. Nato povedi prepiπi tako, da ne boπ ponavljal besed. Stræek je ena od najmanjπih ptic. Stræek se oglaπa zelo glasno. Stræek ima najraje meπane gozdove, reËna obreæja in zarasle vrtove. Stræek si poleg gnezda zgradi veË zatoËiπË za spanje.
Pingvini so æivali hladnih obmoËij. Pingvini zahtevajo ledeno, vËasih celo morsko vodo in redne obroke sveæih morskih rib. Pingvine imajo le v veËjih æivalskih vrtovih.
Kos se je iz gozdov preselil v bliæino Ëloveπkih bivaliπË. Kosovo glasno, veselo prepevanje nam naznanja prihod pomladi.
Brglez je æivahna ptica. Brglez zna plezati navzgor in navzdol po drevesih. Brglez æivi v meπanih gozdovih in parkih.
35
Prim. Preberi naslednje besede in podËrtaj Ërke za polglasnik. kamen, maËek, oder, ljubezen, delavec, oktober, Ëetrtek, jasen, kotiËek, igralec … (D. Kapko idr. 2004 a: 86)
13
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 14
— Pri preverjanju/ocenjevanju pravopisne zmoænosti vrednotimo npr.: — prepis povedi iz velikih tiskanih Ërk v male pisane Ërke, — izbiranje pravilne Ërke oz. zaËetnice,36 — zapis πtevnikov z besedo,37 — vstavljanje manjkajoËih Ërk oz. loËil,38 — odpravljanje pravopisnih napak.39 — Pri preverjanju/ocenjevanju slogovne/pragmatiËne zmoænosti vrednotimo npr.: — doloËanje okoliπËin danim besedam/nagovorom/izrekom sporoËevalËevega namena, — ustrezno poimenovanje/nagovarjanje/… v danih okoliπËinah,40 — odpravljanje slogovnih napak, — presojanje vljudnosti in uËinkovitosti danih jezikovnih prvin in odpravljanje napak.41
36
Prim. Napiπi pravilno zaËetnico. VËeraj mi je pisala ___eta ___agda. Na sprednji strani ovojnice je bilo napisano (T, t) (M, m) ___ndrej ___rom, na hrbtni pa ___agda ___reznik. V pismu mi je teta sporoËila, (A, a) (G, g) (M, m) (B, b) da je za rojstni dan dobila ___elvico ___ivo, in me povabila, naj jo pridem pogledat. (Æ, æ) (Æ, æ) Svojo teto, ki jo kliËem tudi ___edæi, imam zelo rad. (M, m)
37
Prim. ©tevila napiπi z besedo. 27 50 66 84 31
38
Prim. Postavi konËno loËilo. Kdaj si boπ ogledal Labodje jezero Pazi, labod Labodji samec varuje gnezdo Kdo je napisal pravljico o grdem raËku Oh, kako daleË leti Ali labodi gnezdijo tudi pri nas Labodi, race in gosi spadajo v isto skupino ptic
39
Prim. Povedi dopolni z besedami iz desnega stolpca. Napiπi jih s pisanimi Ërkami. Knjigo je napisal . Naπa najviπja gora je . Po violinistu je znano mesto . V trgovini prodajajo tudi voπËilnice. Po dolini teËe reka . Moj uËbenik za slovenski jezik je . V je mejni prehod za .
TARTINI TRIGLAV MA»EK MURI TRENTA PIRAN SEÆANA GRADIM SLOV. JEZIK MERCATOR SO»A ITALIJA KAJETAN KOVI»
40
Prim. Obkroæi Ërko pred pravilno trditvijo. V nepravilnih trditvah podËrtaj napako in napiπi popravljene trditve. … Ë) Uradne osebe ogovorimo z gospa ali gospod. …
41
Prim.
14
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 15
— Pri preverjanju/ocenjevanju metajezikovne zmoænosti vrednotimo npr.: — odpravljanje slovniËnih, pravopisnih in slogovnih napak v besedilu ter utemeljevanje popravkov, — razumevanje jezikoslovnega izraza,42 — poimenovanje izbrane prvine besedila z jezikoslovnim izrazom, — prepoznavanje besedilne vrste (po raznih merilih) in utemeljevanje reπitev,43 — doloËanje vrste besedila. Pri preverjanju/ocenjevanju sporazumevalne zmoænosti naj uËitelj pazi na to, da od uËencev ne zahteva ponavljanja pravil ali definicij obravnavanih pojmov.
2 Predstavitev didaktiËnega kompleta Gradim slovenski jezik 4 DidaktiËni komplet Gradim slovenski jezik 4 vsebuje — samostojni delovni zvezek (v dveh delih) z reπitvami za uËence ter — videokaseto s prepisi posnetih besedil, zgoπËenko in priroËnik za uËitelja. 2.1 Samostojni delovni zvezek Gradim slovenski jezik 4 Gradivo v samostojnem delovnem zvezku Gradim slovenski jezik 4 je razdeljeno na 24 enot (od 1. do 13. enote v 1. delu, od 14. do 24. enote v 2. delu). Glede na to, da uËenci razvijajo sporazumevalno zmoænost ob besedilih, so avtorice posebno pozornost namenile izboru besedil in njihovi obravnavi. Pri tem so upoπtevale uËenËevo starost, predznanje, spoznavno in sporazumevalno zmoænost, potrebe, interese itd. Besedila so bila glede na temo izbrana tako, da so za uËenca zanimiva in tudi koristna v vsakdanjem æivljenju, narodnostno in dræavljansko vzgojna, obravnavajo pa tudi odnose med ljudmi in uËenca spodbujajo h kritiËnemu razmiπljanju. Pri izboru teme besedila so se avtorice πe posebej zavedale, da besedil pri jezikovnem pouku ne obravnavamo zato, da bi se uËenci sreËali samo z zanimivo tematiko, temveË zato, da uËencu pokaæemo pot k Ëim uËinkovitejπemu sprejemanju in tvorjenju besedil raznih vrst. Za obravnavo so bila izbrana izvirna besedila, torej taka, s katerimi se uËenci sreËujejo v vsakdanjem æivljenju. »e æelimo, da se uËenci nauËijo sprejemati in tvoriti besedila doloËene besedilne vrste, je potrebno, da se sreËajo z (vzorËnim) besedilom, ki ima tudi vse odlike te besedilne vrste, tj. mora imeti pravilno sestavo (ta je pri mlajπih uËencih lahko preprostejπa) in mora biti jezikovno neoporeËno. »e je bilo zaradi nepravilne sestave ali jezikovnih napak potrebno besedilo popraviti oz. prirediti, je pripomba o priredbi omenjena ob besedilu. V prirejenih oz. popravljenih besedilih pa je ohranjena resniËna oblika besedil (npr. tipiËne tipografske prvine v publicistiËnih besedilih ipd.). — Samostojni delovni zvezek vsebuje tudi besedila z napakami, vendar njihova obravnava vodi prav k odkrivanju teh napak. Samostojni delovni zvezek je zasnovan dialoπko — avtorice usmerjajo uËenca v procesu uËenja in ga vodijo k znanju. UËenci znanja tako ne sprejemajo od uËitelja in tudi ne od piscev uËbenika (to bi bil t. i. transmisijski/predavateljski/reprodukcijski pouk, ko uËitelj/pisec vseved prenaπa znanje Kako bi bila proπnja /Prosim te, Ëe lahko enkrat v maju sprejmeπ naπ razred in nam predstaviπ razstavo?/ πe lahko izraæena? Dopolni naslednji povedi: a) Enkrat v maju naπ razred in nam razstavo. b) Ali bi enkrat v maju naπ razred in nam razstavo? Katera poved je zelo nevljudna? Povej, kako bi se odzvala teta, Ëe bi ji Jurij napisal to poved. 42
Prim. Na Ërte v okvirju razvsti sestavine pisma. Izbiraj med naslednjimi izrazi: nagovor, pozdrav, kraj in datum, podpis, vsebina.
43
Prim. Oglej si naslednji odlomek. …
15
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 16
uËencem in posreduje dokonËne interpretacije, uËenci pa jih za njim ponavljajo), temveË si z lastno miselno dejavnostjo ter upoπtevanjem izkuπenj in predznanja sami (z)gradijo znanje o besedilu (in jeziku) ter spozna(va)jo proces sprejemanja in tvorjenja besedil, zato ima samostojni delovni zvezek tudi naslov Gradim slovenski jezik. Predvideno je, da uËenci opazujejo, primerjajo, razmiπljajo, prepoznavajo, utemeljujejo, posploπujejo ugotovitve in tako aktivirajo viπje miselne procese (sklepajo, povezujejo, uporabljajo znanje) ter ob uËiteljevi pomoËi oblikujejo ≈pravila« — za samostojni delovni zvezek je torej znaËilen t. i. induktivni naËin obravnave, tj. od konkretnega/posameznega k sploπnemu. Pri takem, tj. pri t. i. transakcijskem oz. kognitivno-konstruktivistiËnem, pouku je pridobljeno znanje trajnejπe in trdnejπe / uËenci naj bi ga znali uporabiti v novih okoliπËinah /, sámo uËenje pa zanimivejπe. Pri takem naËinu delu je uËiteljeva vloga predvsem usmerjevalna: — vodi delo, tj. naËrtuje ga problemsko in usmerja raziskovalno, pri tem pa upoπteva uËenËeva priËakovanja, poglede, izkuπnje, predznanje in naËine razmiπljanja, — naËrtuje in izvaja preverjanje in ocenjevanje sporazumevalne zmoænosti uËencev, — spodbuja samostojno in aktivno pridobivanje znanja pri uËencih in se z njimi pogovarja o pridobljenem znanju in procesu njegovega pridobivanja, saj je znano, da naËrtno razvijanje uËenËevih metakognitivnih sposobnosti oz. razumevanje uËnega procesa pripomore k osamosvajanju uËencev pri uËenju, — skrbi za prijazne odnose v razredu, saj je za uËenje izredno pomembna tudi Ëustvena dimenzija, in spodbuja sodelovalno uËenje, saj znanje ni samo rezultat posameznikovega uËenja, temveË tudi socialne interakcije z okoljem. 2.2 Videokaseta Videokaseta vsebuje posnetke besedil, ki jih obravnavamo pri pouku, saj je v obravnavo vkljuËeno tudi razvijanje sprejemanja in tvorjenja besedil v sluπnem prenosniku (posluπanje in gledanje). — Videokaseti so priloæeni zapisi besedil, posnetih na videokaseti. Posneta so besedila k naslednjim enotam: 6 Lepa beseda lepo mesto najde (neuradni pogovor), 11 Halo, halo …! (uradni pogovor 1), 11 Halo, halo …! (uradni pogovor 2), 15 Izvedel sem nekaj novega (O medvedki), 15 Izvedel sem nekaj novega (O skali s kraπkega roba), 17 Ejæ (Jeæ), 19 Kolo, 20 Po poklicu sem … (Veterinar), 22 V kuhinji (Bananino mleko). 2.3 ZgoπËenka ZgoπËenka vsebuje: — predlog letne tematske priprave za delo z neumetnostnimi besedili (po sklopih), — predlog uËne priprave za uËno enoto (1. To sem jaz), — obrazec za uËno pripravo za uËno enoto, — predlog uËne priprave za πolsko uro (22. V kuhinji, 1. π. u.), — obrazec za uËno pripravo za πolsko uro, — miselne vzorce, — vpraπanja za uËenËevo samovrednotenje, — predloge nalog za preverjanje, — predloge dodatnih besedil.
16
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 17
2.4 PriroËnik k samostojnemu delovnemu zvezku Gradim slovenski jezik 4 Vsaka od 24 enot je natanËno opisana v priroËniku (gl. str. 22) v naslednji obliki in zaporedju: — uvodna predstavitev enote, — operativni cilji, — ciljna tema, — predstavitev dejavnosti uËencev ob posameznih nalogah, — uËenËevo samovrednotenje, — uËiteljevo samovrednotenje, — viri (v nekaj enotah), — predlog nalog za preverjanje (v veËini enot), — predlog dodatnih besedil (v nekaj enotah). 2.4.1 Uvodna predstavitev Uvodna predstavitev v glavi enote vsebuje: — πtevilko in naslov enote iz samostojnega delovnega zvezka, pod njo pa — podatek, v katerem delu (prvem ali drugem) in na katerih straneh samostojnega delovnega zvezka se enota nahaja, in — πtevilo ur, predvideno za njeno obravnavo. ©tevilo ur je orientacijsko — vsak uËitelj naj ga prilagodi konkretnim okoliπËinam. 2.4.2 Operativni cilji Operativni cilji posamezne enote izhajajo iz ciljev, navedenih v uËnem naËrtu za slovenπËino v 4. razredu devetletne osnovne πole. Naπtete so vrste zmoænosti, ki jih uËenci razvijajo z reπevanjem nalog v doloËeni enoti. (IzpuπËeni so le cilji tistih nalog, s katerimi uËenci utrjujejo zmoænost, ki so jo sicer pridobili v kateri od prejπnjih enot.) 2.4.3 Ciljna tema Ciljna tema enote je navedena v obliki besede ali besedne zveze. »e tema po presoji avtoric (npr. zaradi teoretiËnih novosti oz. sprememb) potrebuje predstavitev/razlago ipd., je ta dodana kot pojasnilo (npr. o zgradbi doloËene besedilne vrste) ali kot sploπno opozorilo o obravnavi teme (opozorjeno je na morebitne pasti in teæave, ki jih imajo uËenci, lahko pa tudi uËitelj). Opozorilo je napisano v leæeËi pisavi. 2.4.4 Predstavitev dejavnosti uËencev ob posameznih nalogah Dejavnosti uËencev v doloËeni enoti so predstavljene v obliki preglednice z dvema stolpcema. V levem stolpcu so navedene zaporedne πtevilke nalog iz samostojnega delovnega zvezka, v desnem stolpcu pa so predstavljene dejavnosti uËencev v posamezni nalogi (Kaj delajo uËenci?). Dejavnosti uËencev (tj. branje, posluπanje, gledanje, pogovarjanje, govorno nastopanje, pisanje) so zaradi veËje preglednosti zaznamovane tudi s piktogramom v levem stolpcu — ob zaporedni πtevilki posamezne naloge. Piktogrami se ujemajo s tistimi v samostojnem delovnem zvezku; njihov pomen pa je razviden iz Legende na str. 21. Dejavnosti uËencev v samostojnem delovnem zvezku so zasnovane v veË fazah: pred in med sprejemanjem besedila ter po njem. — Za dejavnost pred branjem/posluπanjem/gledanjem besedila je v vsaki enoti predvidena vsaj ena naloga, ki je v samostojnem delovnem zvezku natisnjena na svetlo rdeËi podlagi. Motiviranje za delo je precej povezano s konkretnimi uËenci, zato naj bo uËitelj pri tem πe posebej iznajdljiv. — »e ni posebej navedeno, kako uËenci berejo besedilo, je miπljeno, da berejo tiho. Besedilo naj v celoti preberejo enkrat, ob iskanju podrobnih podatkov v njem pa se bodo k posameznim delom besedila πe vraËali. Tudi posnetek naj posluπajo/si ogledajo enkrat; Ëe pa si niso zapomnili vseh podatkov, naj ga posluπajo/si ogledajo dvakrat (pred drugim gledanjem jih uËitelj lahko opozori, na kaj naj bodo posebej pozorni). Posluπanja/gledanja besedila uËitelj ne prekinja, razen Ëe ni posebej doloËeno. 17
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 18
— Sprejemanju besedila sledi reπevanje πtevilnih nalog, s katerimi uËenci razËlenjujejo besedilo (o vrstah razËlemb gl. na str. 6—8). Zahtevnost nalog ni posebej zaznamovana ne v samostojnem delovnem zvezku ne v priroËniku; v vsaki enoti je nekaj nalog niæje ravni, prevladujejo pa naloge srednje in viπje ravni. Zaæeleno je, da uËenci reπijo vse naloge v enoti, in sicer v danem zaporedju, saj je enota zgrajena tako, da reπevanje zaporednih nalog vodi uËenca pri razmeroma samostojnem spoznavanju znaËilnosti sporazumevanja, besedilnih vrst ali drugih jezikovnih pojavov. UËitelj naj uËence navaja na samostojno posploπevanje in povzemanje znaËilnosti obravnavanega pojava — gre za naloge na rumeni podlagi. »e uËenci niso zmoæni sami dopolniti ponujene strokovne razlage, naj jih uËitelj spodbuja k razmiπljanju s tem, da jih vpraπa, kje v doloËeni enoti (npr. v kateri nalogi) lahko najdejo manjkajoËe podatke. Ko uËenci konËajo to nalogo, naj uËitelj frontalno preveri njihove reπitve. UËitelj naj sicer frontalno preveri reπitve veËine nalog ali pa naj spodbudi uËence, naj to storijo sami s pomoËjo Reπitev. Manj zmoænim uËencem naj pomaga pri reπevanju nalog, in sicer s tem, da jih vodi pri opisovanju postopka reπevanja naloge; znano je namreË, da uËenci, ki ubesedilijo postopek reπevanja naloge, uzasvestijo strategijo reπevanja, hkrati pa pomagajo uËitelju, saj mu dajo vedeti, pri Ëem imajo teæave. — Ponekod lahko uËitelj pomaga uËencem tudi tako, da skupaj frontalno reπijo prvi primer. — Ponekod je napisano, da je naloga predvidena za domaËe delo — Ëe ni, je to prepuπËeno uËiteljevi odloËitvi. Seveda pa morajo biti pregledane tudi domaËe naloge. UËitelj naj pazi na to, da se uËenci med pogovori o besedilu, o sebi in svoji zmoænosti sporazumevanja poËutijo varne in sproπËene, zato naj uËencem jasno pove, da ne dovoli nestrpnosti oz. posmehovanja zaradi napaËnega ali drugaËnega odgovora. Da bi delo s samostojnim delovnim zvezkom potekalo Ëim uËinkoviteje, je ponekod v desnem stolpcu (Kaj delajo uËenci?) izrecno omenjena tudi uËiteljeva dejavnost, in sicer v obliki nasveta (npr. v 1. enoti: Nasvet: UËitelj naj se z uËenci pogovarja o nastanku, vlogi in ustreznosti vzdevkov.). Poleg piktogramov, ki zaznamujejo dejavnost uËencev, so ponekod v levem stolpcu (©t. naloge/Dejavnost) narisani tudi piktogrami za obliko dela (npr. delo v dvojicah, delo v skupini) — tudi njihov pomen je razviden iz Legende na str. 21. Kjer piktogramov za obliko dela ni, pomeni, da gre za individualno ali frontalno delo uËencev oz. da naj uËitelj prilagodi obliko dela konkretnim okoliπËinam. 2.4.5 UËenËevo samovrednotenje Ko konËamo obravnavo enote, je potrebno, da uËenci v pogovoru z uËiteljem ovrednotijo svoje znanje/zmoænost, potek dela in sodelovanje s soπolci in uËiteljem — dokazano je, da si na ta naËin utrdijo znanje in uzavestijo svoje delo. PriporoËamo, da uËitelj vpraπanja, ki so napisana v rubriki UËenËevo samovrednotenje in se v obliki za fotokopiranje nahajajo na koncu priroËnika in na zgoπËenki, ob koncu obravnave posamezne enote uËencem ponudi v razmislek (namesto na prosojnici lahko visijo tudi na steni). UËenci odgovarjajo na naslednja vpraπanja: — Kaj je bil temeljni cilj te enote? UËenci naj bi prepoznali cilj, npr. v 4. enoti: Da bi znal brati cenik. V nekaterih enotah, ki vsebujeta dva temeljna cilja, vpraπamo uËence po obeh, npr. v 1. enoti: Kaj je bil temeljni cilj prvega dela te enote? in Kaj je bil temeljni cilj drugega dela te enote? Moæno je tudi, da imata dve zaporedni enoti skupen temeljni cilj (npr. 14. in 15. enota). — Kaj si se nauËil o tem? UËitelj naj vpraπa uËence po konkretnem podatku, razvidnem iz cilja, npr. v 5. enoti: Kaj si se nauËil o ceniku? V nekaterih enotah, ki vsebujeta dva temeljna cilja, vpraπamo uËence po obeh, npr. v 1. enoti: Kaj si se nauËil o predstavitvi osebe? (Dopolni miselni vzorec.) in Kaj si se nauËil o lastnih imenih bitij? (Dopolni miselni vzorec.) 18
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 19
Predvideno je, da uËenci skoraj v vseh enotah pokaæejo svoje novo znanje z dopolnjevanjem miselnega vzorca ali povedi. PriporoËeno je, da ima uËitelj na prosojnici tako ≈pomanjkljiv« kot popoln miselni vzorec; uËencem najprej pokaæe pomanjkljivega in jim naroËi, naj ga dopolnijo (uËitelj jim pri tem lahko pomaga), nato pa preverijo svojo reπitev npr. tako, da jim uËitelj pokaæe popolnega. »e imata dve zaporedni enoti isti cilj (npr. v 14. in 15. enoti se uËenci seznanjajo z novico), v prvi enoti reπijo miselni vzorec, v drugi pa ustno ponovijo, kaj so se nauËili. UËenci naj nariπejo miselni vzorec na prazen list papirja in tega nato vstavijo v posebno mapo ali pa naj izpolnijo miselni vzorec na fotokopiji, ki jim jo izroËi uËitelj. Nepopolni in popolni miselni vzorec oz. nepopolna in popolna poved kot pomoË za odgovarjanje na to vpraπanje sta natisnjena na koncu vsake enote (in na zgoπËenki) in ju je dovoljeno fotokopirati. — Kaj si delal v tej enoti? UËenci poimenujejo svoje dejavnosti. — Kaj si delal brez teæav? UËenci povedo, pri Ëem (npr. s katero nalogo/dejavnostjo) niso imeli teæav. — S Ëim si imel teæave? UËenci povedo, pri Ëem (npr. s katero nalogo/dejavnostjo) so imeli teæave. — Kaj bi rad izboljπal? UËenci si postavijo cilj — razmiπljajo, katere svoje zmoænosti si æelijo izboljπati. Tako spoznavajo, da se dajo zmoænosti z delom izboljπati. — Kako si sodeloval s soπolci? Presojajo svoje sodelovanje s soπolci. Razmiπljajo o vzrokih slabega sodelovanja ipd. Tako uËitelj spozna tudi odnose med uËenci. — Kako si sodeloval z uËiteljem? Presojajo svoje sodelovanje z uËiteljem, razmiπljajo o vzrokih slabega sodelovanja ipd. Tako spoznavajo sodelovalno vlogo uËitelja, uËitelj pa izve, kaj si uËenci æelijo. Na navedena vpraπanja lahko uËenci odgovarjajo frontalno, lahko pa tudi po skupinah, v dvojicah ali individualno. V zadnjih treh primerih uËenci delajo samostojno 5—10 minut, odgovore si lahko tudi zapiπejo, nato pa jih ustno predstavijo ter primerjajo ugotovitve. 2.4.6 UËiteljevo samovrednotenje Pod tem naslovom je predviden prazen prostor za uËiteljeve zapiske, ki naj bi nastali po izvedbi enote. »e potrebuje uËitelj veË prostora, lahko vloæi dodaten list. Vsekakor pa naj te rubrike ne izpusti, saj mu bodo ugotovitve lahko pomagale, da bo npr. prihodnje leto delal uspeπneje. 2.4.7 Viri Ta rubrika vsebuje podatek o tem, kje so bila objavljena besedila, uporabljena v rubrikah Predlogi nalog za preverjanje znanja in Predlog dodatnega besedila. 2.4.8 Predlog nalog za preverjanje Ko konËamo obravnavo enote (ali dve enoti, Ëe imata isto temo), je potrebno, da uËenci preverijo svojo zmoænost/znanje. Za to so pripravljene naloge (so tudi na zgoπËenki); ponekod jih je veË, kot je potrebno za eno preverjanje, zato naj jih uËitelj izbira. Naloge so oblikovane tako, da jih lahko fotokopirane uporabi za preverjanje znanja. Prevladujejo pisne naloge, le redke so pisno-ustne. UËitelj naj naloge toËkuje in dopiπe merilo za preverjanje. DoloËi naj tudi Ëas reπevanja. 2.4.9 Predlog dodatnih besedil »e uËitelj æeli pripraviti nove naloge, mu priroËnik v nekaj enotah ponuja πe eno besedilo.
Martina Kriæaj Ortar in Marja Beπter Turk
19
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 20
VIRI D. Kapko idr. (2004 a), Gradim slovenski jezik 4, 1. del. D. Kapko idr. (2004 b), Gradim slovenski jezik 4, 2. del.
LITERATURA M. Beπter (1998), Preverjanje razumevanja zapisanega neumetnostnega besedila pri pouku slovenπËine kot drugega/tujega jezika. V: M. Beπter (ur.), Zbornik za uËitelje slovenπËine kot drugega/tujega jezika (Skripta, 2). Ljubljana: Filozofska fakulteta. M. Beπter Turk (2003), Obravnava zapisanega neumetnostnega besedila pri pouku slovenπËine kot materinπËine. V: M. Ivπek (ur.), Pogovor o prebranem besedilu, Zbornik Bralnega druπtva Slovenije). Ljubljana: Zavod RS za πolstvo. 20—32. M. Kriæaj Ortar (2004), Razvijanje sporazumevalne zmoænosti pri obravnavi neumetnostnih besedil. Razmnoæeno. Gradivo za seminar SlovenπËina in IKT. Multiplikatorji. Ljubljana: Zavoda RS za πolstvo. M. Beπter, M. Kriæaj Ortar idr. (2000). Na pragu besedila 1, uËbenik za slovenski jezik v 1. letniku gimnazij, strokovnih in tehniπkih πol. Ljubljana: Zaloæba Rokus. M. Kriæaj Ortar, M. Beπter Turk idr. (2001), Na pragu besedila 2, uËbenik za slovenski jezik v 2. letniku gimnazij, strokovnih in tehniπkih πol. Ljubljana: Zaloæba Rokus. M. Kriæaj Ortar, M. Beπter Turk idr. (2002), Na pragu besedila 3, uËbenik za slovenski jezik v 3. letniku gimnazij, strokovnih in tehniπkih πol. Ljubljana: Zaloæba Rokus. M. Kriæaj Ortar, M. Beπter Turk idr. (2003), Na pragu besedila 4, uËbenik za slovenski jezik v 4. letniku gimnazij, strokovnih in tehniπkih πol. Ljubljana: Zaloæba Rokus. M. Kriæaj Ortar, M. Beπter Turk (2003), Sodobni pouk slovenskega jezika v πolah v Republiki Sloveniji. V: S. Gajda, A. VidoviË Muha (ur.), Wspólczesna polska i slowen´ska sytuacja je˛zykowa/Sodobni jezikovni poloæaj na Poljskem in v Sloveniji. Opole: Uniwersytet Opolski/Univerza v Ljubljani. 481—495. B. MarentiË Poæarnik (ur.) (2004), Konstruktivizem v πoli in izobraæevanje uËiteljev. Ljubljana: Center za pedagoπko izobraæevanje Filozofske fakultete. S. PeËjak (1995), Ravni razumevanja in strategije branja. Trzin: Different. S. PeËjak (2001), Zakaj uporaba bralnih strategij poveËuje bralno/uËno uËinkovitost?. V: Ivπek, M. (ur.), RazliËne vrste branja terjajo razvijanje razliËnih bralnih strategij (Zbornik Bralnega druπtva Slovenije). Ljubljana: Zavod RS za πolstvo. 33—41. S. PeËjak, A. Gradiπar (2002), Bralne uËne strategije. Ljubljana: Zavod RS za πolstvo. L. Plut Pregelj (2003), UËbenik usmerja uËenca k razmiπljanju. SlovenπËina v πoli, πt. 1. 7—12, πt. 2, 6—11. UËni naËrt. SlovenπËina (2002). Ljubljana: Zavod RS za πolstvo. ValenËiË Zuljan, M. (2002), Kognitivno-konstruktivistiËni model pouka in nadarjeni uËenci. Pedagoπka obzorja, πt. 3—4. 3—12.
20
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 21
UĂ‹ne enote iz samostojnega delovnega zvezka Gradim slovenski jezik 4
Legenda Branje.
Pisanje.
Posluπanje.
Govorno nastopanje.
Gledanje.
Delo v dvojicah.
Pogovarjanje.
Delo v skupini.
21
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 22
1To sem jaz
1. del, str. 6—11, predvideno πtevilo ur: 4
Operativni cilji: — ustno in pisno predstavljanje samega sebe, — izpolnjevanje preprostih obrazcev, — selektivno branje, — podrobno branje in povzemanje bistvenih podatkov, — pogovarjanje, — tvorjenje smiselnih vpraπanj, — loËevanje lastnih imen od obËnih, — pisanje lastnih imen bitij z veliko zaËetnico. Ciljna tema: Predstavitev. Predstavitev dejavnosti uËencev ob nalogah ©t. naloge / Dejavnost
Kaj delajo uËenci?
1.
S pisanimi Ërkami vpisujejo v obrazec svoje osebne podatke. Nasvet: UËitelj naj preveri uËenËevo obvladanje pisanja osebnih lastnih imen, datumov ter stvarnih lastnih in obËnih imen.
2.
Govorno nastopajo — in sicer se na kratko predstavijo; pri izbiri podatkov upoπtevajo predvidene okoliπËine sporoËanja (naslovnik je vrstnik/vrstnica, Ëas/kraj so poËitnice), med govornim nastopanjem skuπajo govoriti Ëim bolj zborno.
3.
Berejo besedili. Nato v njiju poiπËejo doloËene podatke in jih prepiπejo v preglednico. Pogovarjajo se o vsebini obeh pisem — navedejo πe nekaj podatkov. Po analogiji tvorijo podobno besedilo in ga zapiπejo. Nasvet: UËitelj naj uËencem pove, da so naslova in telefonski πtevilki izmiπljeni, zato otrokoma
ne smejo telefonirati ali pisati. 4.
Napiπejo pet zanje bistvenih vpraπanj za spoznavanje vrstnikov; pri tem vadijo zapis loËila na koncu vpraπalne povedi. Soπolcem predstavijo svoja vpraπanja in pojasnijo svojo izbiro.
5.
Ogledajo si ilustraciji in preberejo besedila v oblaËkih (lahko kot igro vlog). Nato iz besedil s pisanimi Ërkami prepiπejo imena, priimke in vzdevke.
6.
S pisanimi Ërkami napiπejo vzdevke. Nasvet: UËitelj naj se z uËenci pogovarja o nastanku, vlogi in ustreznosti vzdevkov.
7.
Ogledajo si ilustracijo in preberejo besedila v oblaËkih (lahko kot igro vlog). Nato iz besedil s pisanimi Ërkami prepiπejo lastna imena æivali.
8.
Tiho berejo nepopolno besedilo, sproti izbirajo pravilno zaËetnico danih besed ter jo pravilno zapiπejo.
9.
Dopolnijo osnovno pravopisno pravilo o rabi velike zaËetnice v lastnih imenih bitij.
22
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 23
UËenËevo samovrednotenje Kaj je bil temeljni cilj prvega dela te enote? Kaj si se nauËil o predstavitvi osebe? (Dopolni miselni vzorec.) Kaj je bil temeljni cilj drugega dela te enote? Kaj si se nauËil o lastnih imenih bitij? (Dopolni miselni vzorec.) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S Ëim si imel teæave? Kaj bi rad izboljπal? Kako si sodeloval s soπolci? Kako si sodeloval z uËiteljem? UËiteljevo samovrednotenje
23
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 24
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
____________________ ____________________
PREDSTAVITEV
____________________ ____________________
____________________ ____________________
24
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 25
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
KONJI»KI IME IN PRIIMEK
PREDSTAVITEV STAROST (DATUM IN KRAJ ROJSTVA) RAZRED (©OLA)
NASLOV TELEFON
25
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 26
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
i________ Imena o___. KAJ SO?
v_______ Imena æ___.
LASTNA IMENA BITIJ
KAKO JIH PI©EMO?
Z _______________.
26
p________
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 27
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
ime Imena oseb. KAJ SO?
priimek vzdevek
Imena æivali.
LASTNA IMENA BITIJ
KAKO JIH PI©EMO?
Z veliko zaËetnico.
27
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 28
Predlog nalog za preverjanje
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
1. Iz Cicibana, Pila ali iz katere druge revije izreæi besedilo s predstavitvijo osebe; prilepi ga na list papirja in napiπi 5 vpraπanj. List z besedilom in vpraπanji prinesi v πolo, daj ga soπolcu in ga prosi, naj prebere besedilo in napiπe odgovore. Preveri odgovore, nato se s soπolcem pogovorita o njegovih reπitvah. 2. Napiπi pravilno zaËetnico. VËeraj mi je pisala ___eta ___agda. Na sprednji strani ovojnice je bilo napisano (T, t) (M, m) ___ndrej ___rom, na hrbtni pa ___agda ___reznik. V pismu mi je teta sporoËila, (A, a) (G, g) (M, m) (B, b) da je za rojstni dan dobila ___elvico ___ivo, in me povabila, naj jo pridem pogledat. (Æ, æ) (Æ, æ) Svojo teto, ki jo kliËem tudi ___edæi, imam zelo rad. (M, m) 3. Popravi naslednje besedilo. NapaËno napisano Ërko podËrtaj, nad njo napiπi pravilno. Sem vlado kecin iz Zagradca na Dolenjskem. V πoli me kliËejo vlakec. Moj najboljπi Prijatelj je Soπolec miha vajs. VeËkrat se igrava z njegovo Sestro marjano. Kadar gremo na sprehod skozi gozd, peljemo s seboj mojega psa donËija. Takrat je MaËka Kiti zelo jezna, ker mora ostati doma.
28
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 29
2 Kdor molËi, desetim odgovori 1. del, str. 12—15, predvideno πtevilo ur: 2
Operativni cilji: — loËevanje besednih in nebesednih sporoËil, — sprejemanje, interpretiranje in tvorjenje nebesednih sporoËil raznih vrst, — pretvarjanje nebesednega sporoËila v besedno, — pogovarjanje, — izrekanje svojega mnenja in njegovo utemeljevanje, — strpno sprejemanje razliËnih mnenj in utemeljitev, — sprejemanje in razumevanje drugaËnosti, — væivljanje v vlogo gluhonemih ljudi. Ciljna tema: Nebesedna sporoËila. Pri sporazumevanju tvorimo/poπiljamo in sprejemamo sporoËila; ta so lahko nebesedna (npr. izraæena z dræo telesa, s kretnjami, z izrazom na obrazu …; tj. z nebesednim jezikom) ali besedna (tj. izraæena z besednim jezikom, zato jim pravimo besedila). Besedna sporoËila, tj. besedila, so govorjena ali zapisana. Predstavitev dejavnosti uËencev ob nalogah ©t. naloge / Dejavnost
Kaj delajo uËenci?
1.
Razmiπljajo, kaj sporoËata osebi na slikah; pod slike zapiπejo ustrezne povedi (in sicer s pisanimi Ërkami). Nasvet: UËitelj naj pred reπevanjem naloge naroËi uËencem, naj jo skuπajo reπiti sami; Ëe pa bodo imeli teæave, si bodo lahko pomagali s ponujenimi povedmi.
2.
V pogovoru utemeljujejo svoje reπitve.
3.
Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o naËinih sporoËanja ter obkroæijo Ërko pred pravilno reπitvijo.
4.
Pogovarjajo se o tem, kaj nebesedno sporoËajo osebe na fotografijah. Pri tem izrekajo razliËna mnenja, jih utemeljujejo in posluπajo utemeljitve soπolcev.
5.
Z risanjem nebesedno izraæajo obËutja ljudi. Ta obËutja nato izrazijo πe z besedami.
6.
Pogovarjajo se o naËinih sporazumevanja gluhonemih ljudi. Nato si ogledajo znamenja prstne abecede ter ≈preberejo« besedno zvezo, izraæeno s temi znamenji; besedno zvezo zapiπejo z znamenji besednega jezika. Nasvet: UËitelj naj uËencem predlaga, naj z znamenji prstne abecede sporoËijo svoje ime, priimek ali daljπa sporoËila. Soπolci naj ugibajo, kaj jim sporoËajo.
7.
Nastopajo kot tvorci in prejemniki nebesednih vidnih sporoËil.
8.
Ogledujejo si sliËice in prepoznajo izraæeno zahtevo. Nato reπujejo povezovalno nalogo, ob tem razmiπljajo o naËinih izraæanja zahteve.
29
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 30
UËenËevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote? Kaj si se nauËil o nebesednem sporoËanju? Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S Ëim si imel teæave? Kaj bi rad izboljπal? Kako si sodeloval s soπolci? Kako si sodeloval z uËiteljem? UËiteljevo samovrednotenje
30
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 31
3 Tudi piktograme lahko ≈beremo« 1. del, str. 16—23, predvideno πtevilo ur: 2
Operativni cilji: — sprejemanje in interpretiranje piktogramov, — pretvarjanje piktogramov v besedno sporoËilo, — natanËno opazovanje, — presojanje uËinkovitosti piktogramov, — ustvarjanje piktogramov, — pogovarjanje, — razumevanje in raba izrazov besedno sporoËanje, nebesedno sporoËanje, piktogram. Ciljna tema: Piktogrami. Piktogrami so slikovna nebesedna sporoËila. So sploπni (dogovorjeni) oz. mednarodni; najdemo jih na javnih mestih (npr. na æelezniπki in avtobusni postaji, letaliπËu ipd.). Predstavitev dejavnosti uËencev ob nalogah ©t. naloge / Dejavnost
Kaj delajo uËenci?
1.
Gledajo ilustracijo pod naslovom uËne enote; v pogovoru opisujejo sliko ter povedo, kaj sporoËata piktograma in Ëemu sta postavljena. Nariπejo πe nekaj piktogramov, ki so postavljeni ob planinskih poteh, jezerih, bazenih ali v parkih, ter povedo, kaj sporoËajo. Nato se lotijo reπevanja prve naloge — pozorno si ogledujejo sliko mesta in poimenujejo narisane zgradbe (ustanove). Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o naËinih predstavitve zgradb (ustanov) ter obkroæijo Ërko pred pravilno reπitvijo.
2.
NatanËno opazujejo piktograme, jih preriπejo in napiπejo, kaj sporoËajo.
3.
Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o pomenu piktogramov, s katerimi so ponazorjene njihove dejavnosti v delovnem zvezku; pod piktograme napiπejo ustrezno πtevilko.
4.
Piktograme iz javnih obvestil poveæejo z ustreznim besednim sporoËilom.
5.
DoloËijo vrsto besedil, v katerih se uporabljajo dani piktogrami. Nato piktograme poveæejo z ustreznim poimenovanjem. Nasvet: UËenci lahko za domaËo nalogo primerjajo piktograme iz vremenskih napovedi v raznih
Ëasopisih. Tako ugotavljajo, da so piktogrami naËeloma enaki oz. sploπni (dogovorjeni). 6.
V pogovoru predstavijo pomen piktogramov ter razmiπljajo, zakaj in Ëemu so potrebni. Na osnovi svojih izkuπenj povedo, ali ljudje piktograme upoπtevajo ali ne in zakaj jih (ne).
7.
Berejo nebesedno in besedno sporoËilo. Ob ponujenih moænostih presojajo njuno uËinkovitost (gospodarnost) ter izberejo ustrezno reπitev. Povedo, zakaj nebesedno sporoËilo preberemo hitreje od besednega. Nato v pogovoru presojajo prednosti piktogramov v tujejeziËnem okolju.
31
Prirocnik Gradim4 01
8.
22.08.2005
14:55
Page 32
Opazujejo piktograme v svoji okolici, jih prerisujejo/izrezujejo, jim doloËajo pomen. Nasvet: Naloga je za delo doma. UËitelj lahko uËencem pove, kje v domaËem kraju oz. v katerih Ëasopisih ipd. naj opazujejo piktograme.
9.
Ustvarijo (nariπejo) poljuben piktogram; soπolci povedo, kaj mislijo, da sporoËa. Nato se pogovarjajo o reπitvah ter o razlogih zanje.
10.
Preberejo nepopolno poved ter vpiπejo manjkajoËa podatka o vrstah sporoËanja glede na uporabljeni jezik oz. kod.
UËenËevo samovrednotenje Kaj je bil cilj druge in tretje enote? Kaj si se nauËil o vrstah sporoËanja? (Dopolni miselni vzorec.) Kaj si delal v tretji enoti? Kaj si delal brez teæav? S Ëim si imel teæave? Kaj bi rad izboljπal? Kako si sodeloval s soπolci? Kako si sodeloval z uËiteljem? UËiteljevo samovrednotenje
Vir Piktogrami v 2. in 3. nalogi so iz Ëasopisa Delo, 8. 12. 2004.
32
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 33
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
VRSTE SPORO»ANJA
b_________________
ne________________
tj. z _______________
npr. z ______________ ____________________
33
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 34
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
VRSTE SPORO»ANJA
34
besedno
nebesedno
tj. z besedami
npr. z gibi, kretnjami, mimiko, piktogrami …
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 35
Predlog nalog za preverjanje DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
1. Poveæi.
je besedno sporoËilo.
Tu ne smeπ uporabljati mobilnega telefona.
je nebesedno sporoËilo.
2. V dnevniku Delo ponujajo razne storitve. Piktograme na levi poveæi z ustreznim poimenovanjem na desni.
odvoz odpadnega materiala
krovstvo
okna, vrata, zasteklitev balkonov
barvanje, beljenje
gradbeniπtvo
vodovodna napeljava 35
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 36
3. Oglej si naslednjo vremensko napoved, nato pa reπi naloge.
V katerem kraju bo sonËno?
V koliko mestih bo oblaËno?
Preriπi piktogram, ki napoveduje preteæno oblaËno vreme.
V katerem od naslednjih mest bo vreme najlepπe? a) V Mariboru. b) V Novi Gorici. c) V Murski Soboti. Pojasni svojo odloËitev.
36
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 37
4 Koliko stane …?
1. del, str. 24—29, predvideno πtevilo ur: 3
Operativni cilji: — selektivno branje, — znajdenje v ceniku, — opazovanje, prepoznavanje, primerjanje in povezovanje podatkov v besedilu, — branje z razumevanjem in vrednotenjem, — uporaba znanja v vsakdanjem æivljenju, — odpravljanje t. i. kritiËnih mest v rabi namenilnika in velelnika glagolov na -Ëi. Ciljna tema: Cenik. Cenik je javno neumetnostno besedilo, sestavljeno iz besednega in nebesednega dela — je seznam iz dveh stolpcev: v levem je napisana vrsta blaga oz. storitve, v desnem pa njegova oz. njena cena. Cenik naËeloma beremo selektivno, tj. zato, da bi izvedeli, koliko stane izbrana vrsta blaga/storitve. Predstavitev dejavnosti uËencev ob nalogah ©t. naloge / Dejavnost
Kaj delajo uËenci?
1.
Gledajo sliËico pred 1. nalogo in povedo, kaj je na njej. Nato ob ponujenih moænostih razmiπljajo o vlogi podatka na rdeËih listkih ter obkroæijo Ërko pred pravilnim odgovorom. Potem se pogovarjajo o namembnosti cene ter o plaËilnem sredstvu v Sloveniji.
2.
Najprej prepiπejo s sliËice pred 1. nalogo manjkajoËo sestavino cenika. Nato na podlagi svojih izkuπenj izberejo poimenovanje za besedilno vrsto.
3.
NatanËno si ogledajo obe sliki in se pogovarjajo o tem, katera sestavina cenika manjka.
4.
V konkretnih okoliπËinah (npr. v slaπËiËarni, piceriji ipd.) iπËejo podatke o ceni oz. vrsti blaga ter jih vpiπejo v cenik. Nasvet: Nalogo naj uËenci opravijo doma. Pred tem naj se uËitelj z njimi pogovori o tem, katero vrsto blaga oz. storitve bodo opazovali in kje bodo to delali. UËenci nato v πoli poroËajo o svojih ugotovitvah ter se o njih pogovarjajo.
5.
Berejo cenik in sodelujejo v vodenem pogovoru — pri tem glasno berejo podatke, zapisane v ceniku, primerjajo cene, razvrπËajo blago/storitve na podlagi viπine cene, navajajo razloge za viπino cene ipd. Nasvet: UËitelj naj se z uËenci pogovori o pojmu storitev (gl. zaponko).
6.
Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, kateri podatek je bil v ceniku iz prejπnje naloge napisan v levem stolpcu. Nato izberejo ustrezno reπitev.
7.
OblaËka dopolnijo z ustrezno obliko glagola ostriËi.
8.
Berejo cenik poπtnih storitev. V pogovoru prepoznajo obe vrsti storitve ter ugotavljajo, od Ëesa je odvisna cena storitev.
37
Prirocnik Gradim4 01
9.
22.08.2005
14:55
Page 38
S povezovalno nalogo dokazujejo razumevanje besedila.
10.
Na podlagi podatkov v ceniku sklepajo o ceni danega pisma ter ta podatek prepiπejo iz cenika.
11.
Na podlagi podatkov v ceniku sklepajo o ceni danega paketa — pri tem uporabljajo svoje matematiËno znanje (teæo paketa morajo pretvoriti v kg), nato pa prepiπejo njegovo ceno.
12.
Iz cenika prepiπejo ustrezni podatek.
13.
V ceniku poiπËejo ceno pisma in paketa z enako teæo; ceni primerjajo ter izberejo ustrezno trditev.
14.
Iz cenika prepiπejo ustrezni podatek.
15.
Poved dopolnijo s poimenovanjem obravnavane besedilne vrste.
UËenËevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote? Kaj si se nauËil o ceniku? (Dopolni miselni vzorec.) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S Ëim si imel teæave? Kaj bi rad izboljπal? Kako si sodeloval s soπolci? Kako si sodeloval z uËiteljem? UËiteljevo samovrednotenje
38
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 39
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
CENIK
je iz
v levem stolpcu je napisana
vrsta
delov
v desnem stolpcu je napisana
ali
39
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 40
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
CENIK
je iz dveh delov
40
v levem stolpcu je napisana
v desnem stolpcu je napisana
vrsta blaga ali storitve
cena
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 41
5 ©tevila piπemo s πtevilkami ali z besedami 1. del, str. 30—35, predvideno πtevilo ur: 3
Operativni cilji: — sprejemanje zapisanih besedil, — pogovarjanje, — loËevanje dveh vrst πtevnikov (na ravni vpraπalnic), — branje glavnih in vrstilnih πtevnikov, napisanih s πtevilko, — pravilno pisanje glavnih in vrstilnih πtevnikov (do sto) z besedo in πtevilko. Ciljna tema: ©tevila in njihovo pisanje. Opozorilo: UËitelj naj bo dosleden pri rabi terminov πtevilo in πtevilka — πtevilo je pojem, ki ga piπemo s πtevilko ali z besedo. ©tevilka je ena od moænosti pisanja πtevila (druga moænost je beseda). Predstavitev dejavnosti uËencev ob nalogah ©t. naloge / Dejavnost
Kaj delajo uËenci?
1.
Gledajo ilustracijo pod naslovom uËne enote in tiho preberejo besedila v oblaËkih; ta nato berejo na glas kot igro vlog — pri tem so pozorni na branje datumov; pri drugem glasnem branju zamenjajo zaporedno πtevilko meseca z njegovim imenom ter tako ponovijo imena mesecev (ob tem naj jih
uËitelj opozori πe na pravilni zapis imena mesecev v slovenπËini, tj. z malo zaËetnico). Nato preberejo besedilo v prvi nalogi. V njem opazujejo podËrtane besede in se po njih vpraπujejo. Vpraπalnice zapiπejo, prav tako tudi odgovore nanje (te naj napiπejo tako, kot so napisani v besedilu, tj. z besedo). 2.
Tiho preberejo prvo besedilo in pisno odgovarjajo na vpraπanja; πtevila piπejo z besedo. Nato tiho preberejo πe drugo besedilo ter pisno odgovarjajo na vpraπanja; πtevila piπejo z besedo. (Ob prvem besedilu so odgovarjali na vpraπanja s koliko, ob drugem pa na vpraπanja s kateri.)
3.
Gledajo ilustracijo in na glas preberejo besedilo v oblaËkih (kot igro vlog). Glasno preberejo besedilo s πtevili. Ob ponujenih moænostih ugotovijo, da so vsa πtevila v tem besedilu napisana s πtevilko in da ima nekaj πtevilk na koncu piko, nekaj pa je nima. Nato iz besedila prepiπejo πtevilke brez pike; zamenjajo jih z besedami ter napiπejo vpraπalnico zanje. Nato iz besedila prepiπejo πe πtevilke s piko; tudi te zamenjajo z besedami ter napiπejo ustrezno vpraπalnico.
4.
Del povedi na levi strani poveæejo z njenim ustreznim delom na desni strani; pri povezovanju si lahko pomagajo z reπitvami v tretji nalogi — iz njih lahko sklepajo, da tista πtevila, po katerih vpraπujemo s koliko, piπemo samo s πtevilko; tista, po katerih spraπujemo s kateri, pa piπemo s πtevilko in piko.
5.
Opazujejo ilustracijo in glasno preberejo besedilo v oblaËkih (kot igro vlog). Nato tiho berejo besede v preglednici, jim pripiπejo vpraπalnico, nato pa πe ustrezno πtevilko.
6.
©tevila (glavne πtevnike) napiπejo z besedo. Nasvet: UËitelj naj opazuje vsakega uËenca, kako piπe besede za glavne πtevnike. UËencem naj pove, da besede za πtevila do sto piπemo skupaj (npr. petdeset, petinπestdeset). Pri tem morajo biti pozorni, da napiπejo vsak del v celoti, npr. pet-deset (ne pedeset), pet-in-πest-deset (ne petinπezdeset).
41
Prirocnik Gradim4 01
7.
22.08.2005
14:55
Page 42
Preberejo besedilo v ilustraciji, opazujejo zapisa πtevil in ju opiπejo. Povedo, zakaj je drugo πtevilo zapisano s πtevilko in piko, ne pa samo s πtevilko. Nato opazujejo, kako so zapisana πtevila v drugi nalogi ter ob ponujenih moænostih ugotovijo, da so napisana z besedo. Nato dopolnijo povedi, in sicer tako, da πtevila napiπejo s πtevilkami (in piko).
8.
Berejo nedokonËane povedi — preberejo πtevila, zapisana s πtevilko, in jih nato napiπejo z besedo.
9.
Na vpraπanja odgovarjajo z ustreznimi πtevili ter odgovore napiπejo z besedo in s πtevilko.
10.
S πtevilkami napiπejo πtevilo uËenk in uËencev v razredu.
UËenËevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote? Kaj si se nauËil o pisanju πtevil? (Dopolni miselni vzorec.) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S Ëim si imel teæave? Kaj bi rad izboljπal? Kako si sodeloval s soπolci? Kako si sodeloval z uËiteljem? UËiteljevo samovrednotenje
42
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 43
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
dvaintrideset, dvaintrideseti Z ___________.
Kako piπemo πtevila?
S ____________. 32
Na vpraπanje KOLIKO? za πtevilko __ pike.
32.
Na vpraπanje KATERI? za πtevilko __ pika.
43
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 44
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
dvaintrideset, dvaintrideseti Z besedo.
Kako piπemo πtevila?
S πtevilko. 32
Na vpraπanje KOLIKO? za πtevilko ni pike.
44
32.
Na vpraπanje KATERI? za πtevilko je pika.
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 45
Predlog nalog za preverjanje 1. ©tevila napiπi z besedo. V vasi je (1) kulturni dom. V letoπnjem letu je bilo v njem (6) Na vsaki prireditvi je bilo najmanj (96) V vasi deluje folklorna skupina, ki πteje (24) Najmlajπi Ëlan je star (15)
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
prireditev.
let, najstarejπi pa 86
udeleæencev. Ëlanov. .
2. ©tevila napiπi z besedo. 27 50 66 84 31 3. ©tevila napiπi s πtevilko. Ëetrti razred πesta obletnica triinpetdeseti tekmovalec πtiriindvajseta vrsta dvanajsto nadstropje 4. Odgovori na vpraπanja. ©tevila napiπi s πtevilko in z besedo. Koliko vas je v razredu? Kateri po vrsti si zapisan v redovalnici? Koliko Ëlanov πteje tvoja druæina? Kateri otrok po vrsti si ti? 5. V naslednjih povedih se vpraπaj po πtevilih; nato jih z enakim zapisom prepiπi v ustrezna okenca v preglednici. Potem k πtevilkam pripiπi ustrezne besede, k besedam pa πtevilke. Teæko Ëakam na 8. marec. DomaËo nalogo imamo na 18. strani. Babica je stara πestdeset let. Dedek bo praznoval 60. rojstni dan. Teden ima sedem dni. Jesen se priËne 23. septembra. KOLIKO?
KATERI?
45
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
6. Napiπi s πtevilko. dva drugi πtiriinpetdeset πtiriinpetdeseti petnajst petnajsti sto stoti 7. Napiπi z besedo. 3 3. 12. 12 99 99.
46
Page 46
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 47
6 Lepa beseda lepo mesto najde 1. del, str. 36—43, predvideno πtevilo ur: 4
Operativni cilji: — pogovarjanje v uradnih in neuradnih okoliπËinah, — sprejemanje posnetih besedil, — opazovanje, interpretiranje in vrednotenje nebesednih spremljevalcev govorjenja, — vrednotenje svojega ravnanja in ravnanja drugih, — upoπtevanje okoliπËin pri ogovarjanju in pozdravljanju naslovnika, — pisanje imen jezikov z malo zaËetnico, — prepoznavanje razlik med knjiænim in neknjiænim jezikom, — upoπtevanje naËel uspeπnega pogovarjanja, — razumevanje in raba izrazov materni in tuji jezik. Ciljna tema: Pogovor. Pogovor/dialog je besedilo, v katerem sodelujeta (najmanj) dve osebi, ki se izmenjujeta v vlogi govorca (in posluπalca) — sta torej sogovorca. Sogovorca morata biti med seboj vljudna, spoπtljiva, potrpeæljiva. Ko se pogovarjata, se morata gledati, ne smeta si segati v besedo ipd. Predstavitev dejavnosti uËencev ob nalogah ©t. naloge / Dejavnost
Kaj delajo uËenci?
1.
Sodelujejo v pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja o svojih pogovornih izkuπnjah, potrebah, interesih ipd. ter pojasnjujejo svoje odgovore.
2.
Sodelujejo v pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja o svojih pogovornih izkuπnjah, in sicer vrednotijo svoje nebesedne spremljevalce govorjenja, svoje upoπtevanje sogovorca ipd.
3.
Sodelujejo v pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja o svojih pogovornih izkuπnjah, in sicer o t. i. povezovalnih prvinah pogovora (npr. o ogovoru in pozdravu) v uradnih in neuradnih okoliπËinah.
4.
Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o pozdravih in ogovorih v uradnih okoliπËinah ter presojajo vljudnost pozdravov in ogovorov. Ob ilustraciji presojajo ustreznost ogovora in pozdrava, zapisanega v oblaËku, ter utemeljujejo svojo presojo.
5.
Pripovedujejo o svojih izkuπnjah z ogovarjanjem v uradnih in neuradnih okoliπËinah; danim ogovorom doloËajo ustrezne okoliπËine.
6.
Razmiπljajo, v katerih okoliπËinah bi bili ustrezni dani pozdravi, ter svojo presojo vpiπejo v preglednico. Nato se pogovarjajo πe o ustreznih okoliπËinah za nove pozdrave ter podËrtajo slogovno nezaznamovani pozdrav.
7.
Danim naklonskim besedam (tj. oprosti, Ëestitam, hvala, vse najboljπe, prosim) doloËijo sporoËevalno vlogo (oz. sporoËevalËev namen) ter jih vpiπejo v preglednico. Nato se pogovarjajo o dogodkih, ob katerih izrekamo proπnjo, zahvalo, opraviËilo, Ëestitko, voπËilo.
47
Prirocnik Gradim4 01
8.
9.
22.08.2005
14:55
Page 48
Gledajo videoposnetek pogovora. (Pred gledanjem se umirijo.)
Ustno odgovarjajo na zapisana vpraπanja -- sodelujejo v pogovoru o okoliπËinah in temi posnetega pogovora.
10.
Pred ponovnim gledanjem posnetka preberejo zapisana vpraπanja — ta naj bi jih usmerila v pozorno opazovanje doloËenih prvin pogovora. Nato si πe enkrat ogledajo posneti pogovor in ustno odgovarjajo na vpraπanja.
11.
Reπujejo izloËevalno nalogo — z njo se preverja razumevanje vsebine posnetega pogovora.
12.
Posneti pogovor si ogledajo tretjiË, in sicer zato, da bi opazovali nebesedne spremljevalce govorjenja.
13.
Ustno odgovarjajo na zapisana vpraπanja o nebesednih spremljevalcih govorjenja in vrednotijo njihovo ustreznost.
14.
Reπujejo izloËevalno nalogo — v njej razmiπljajo o ustreznem Ëustvenem razmerju do sogovorca.
15.
Zapisane povedi izrekajo v razliËnem Ëustvenem stanju; pri tem si pomagajo z zvoËnimi in vidnimi nebesednimi spremljevalci govorjenja.
16.
Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o vlogi zvoËnih nebesednih spremljevalcev govorjenja v razliËnem Ëustvenem stanju.
17.
Pisno odgovarjajo na vpraπanja o jezikih v sosednjih dræavah — razmiπljajo o dræavnih jezikih v svoji okolici ter vadijo zapisovanje imen jezikov z malo zaËetnico.
18.
V dopolnjevalni nalogi razmiπljajo o tem, kateri jezik je materni/prvi in kateri je tuji.
19.
Pogovarjajo se o knjiænih in neknjiænih besedah iz posnetega pogovora.
20.
V dvojicah pripravijo in odigrajo nevljudni pogovor, nato ga popravijo.
21.
Preberejo povzetek obravnavane teme uËne enote ter vpiπejo manjkajoËo besedo (tj. vljudni).
48
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 49
UËenËevo samovrednotenje Kaj je bil cilj enote? Kaj si se nauËil o pogovoru? (Dopolni miselni vzorec.) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S Ëim si imel teæave? Kaj bi rad izboljπal? Kako si sodeloval s soπolci? Kako si sodeloval z uËiteljem? UËiteljevo samovrednotenje
49
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 50
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
Sogovorca morata biti , spoπtljiva, potrpeæljiva, morata se v oËi.
V njem sodelujeta osebi (tj.
sogovorca).
POGOVOR
RazliËne sogovorce ogovorimo in pozdravimo
50
.
ZaËne in konËa se s .
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 51
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
Sogovorca morata biti vljudna, spoπtljiva, potrpeæljiva, morata se gledati v oËi.
V njem sodelujeta dve osebi (tj. dva sogovorca).
POGOVOR
RazliËne sogovorce ogovorimo in pozdravimo razliËno.
ZaËne in konËa se s pozdravom.
51
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 52
7 Prosim!
1. del, str. 44—49, predvideno πtevilo ur: 3
Operativni cilji: UËenci razvijajo naslednje vrste zmoænosti: — sprejemanje in tvorjenje ustne in pisne neuradne proπnje, — izrekanje proπnje na razne naËine in poznavanje njihove vljudnosti/nevljudnosti, — upoπtevanje okoliπËin in naËel uspeπnega izrekanja in pisanja proπnje (npr. razumljivost, jezikovna pravilnost, Ëitljivost, estetskost, zunanja oblikovanost besedila), — pogovarjanje (tudi po telefonu), — izrekanje mnenja in njegovo utemeljevanje. Ciljna tema: Proπnja. Proπnja je neumetnostno besedilo, in sicer pozivno — z njim skuπamo pripraviti naslovnika k doloËenemu dejanju; to lahko opravimo na razne naËine, in sicer: implicitno (tj. z velelnikom, npr. Zaπij mi hlaËe), eksplicitno (tj. z glagolom prosim, npr. Prosim, da/Ëe mi zaπijeπ hlaËe) ali posredno (npr. z vpraπalno povedjo, prim. Mi lahko zaπijeπ hlaËe?/Bi mi lahko zaπila hlaËe?). Implicitni naËin je nevljuden; najvljudnejπi je posredni naËin. Proπnjo lahko izreËemo ali zapiπemo. Zapisana neuradna zasebna proπnja (tj. proπnja, ki jo piπemo sorodnikom/prijateljem/znancem) ima naslednje sestavne dele: — kraj in Ëas pisanja (po navadi ju napiπemo v desnem zgornjem kotu, in sicer nekoliko viπje od nagovora), — nagovor naslovnika (napisan je ob levem robu, je zelo oseben ter se zaËne z veliko zaËetnico, konËa pa s klicajem ali vejico, npr. Draga babica! ali Draga babica,), — vsebino (ta se zaËne z veliko zaËetnico — Ëe se je nagovor konËal s klicajem — ali z malo zaËetnico — Ëe se je nagovor konËal z vejico; v tem delu besedila morata biti izraæeni proπnja /po navadi z glagolom prosim/ in tema, tj. za kaj prosimo), — pozdrav (ta se zaËne z veliko zaËetnico, konËa pa s piko, klicajem ali vejico, Ëe vsebuje glagol, npr. Lepo te pozdravljam!; Ëe ne vsebuje glagola, za njim ni loËila, prim. Lep pozdrav), — podpis sporoËevalca (ta je nekoliko niæje od pozdrava in pomaknjen proti desnemu robu; ker gre za neuradno besedilo, zadoπËa le ime sporoËevalca). Opozorilo: — UËenci naredijo veliko napak pri pisanju kraja in datuma, in sicer na prvo mesto napiπejo datum, nato pa kraj, npr. 7. 11. 2004, Ljubljana. ©e to: Med πtevilkami znotraj datuma morajo delati presledke. — UËenci namesto nagovora pogosto napiπejo Lepo pozdravljena!, kar ni prav. — Vsebino veËinoma zaËnejo pisati z veliko zaËetnico — Ëeprav nagovor konËajo z vejico. — NajveË teæav jim dela loËilo za pozdravom — tega ni, Ëe je pozdrav brez glagola. Predstavitev dejavnosti uËencev ob nalogah ©t. naloge / Dejavnost
Kaj delajo uËenci?
1.
Ogledajo si ilustracijo pod naslovom uËne enote ter glasno preberejo besedilo v oblaËkih (kot igro vlog). Nato odgovarjajo na vpraπanja o svojih izkuπnjah z izrekanjem proπnje (kdaj jo izrekajo, komu in kako).
2.
Preberejo povedi, v katerih je izraæena proπnja na razne naËine. Nato se pogovarjajo o naËinih izrekanja proπnje, vrednotijo njihovo vljudnost ter razmiπljajo o uËinkih vljudnosti.
52
Prirocnik Gradim4 01
3.
22.08.2005
14:55
Page 53
Ob danem primeru izrekajo proπnjo πe na dva druga naËina ter zapiπejo povedi. Vrednotijo vljudnost vseh treh naËinov izrekanja proπnje ter pojasnjujejo svoje mnenje.
4.
V dvojicah odigrajo telefonski pogovor v danih okoliπËinah. Dvojice nato poroËajo o poteku telefonskega pogovora in o uporabljenih naËinih izrekanja proπnje. Nato ob uËiteljevi pomoËi povzamejo zaporedje korakov telefonskega pogovora (npr. pozdrav, predstavitev, vsebina, pozdrav).
5.
Berejo pet neuradnih besedil (od teh so tri proπnje, in sicer: obvestilo na listku, SMS-sporoËilo in pismo Miklavæu). Nato sodelujejo v vodenem pogovoru, tj. odgovarjajo na vpraπanja — prvo vpraπanje jih usmerja k prepoznavanju namena vseh petih sporoËevalcev oz. k prepoznavanju proπnje, drugo pa k utemeljevanju prejπnjega odgovora, tj. k navajanju besed, na podlagi katerih so oblikovali svoje reπitve. Naslednja vpraπanja jih usmerjajo k ponovnemu branju posamezne proπnje ter k prepoznavanju njenega sporoËevalca, naslovnika in teme. Vmes opravijo πe (pre)tvorbeno nalogo: proπnjo, ki je zapisana kot SMS-sporoËilo, pretvorijo v proπnjo na listu papirja ter se pogovorijo o predpisanih omejitvah za SMS-sporoËila (pri tem izhajajo iz svojih praktiËnih izkuπenj).
6.
Pripovedujejo o svojih sporazumevalnih izkuπnjah, in sicer predstavijo proπnjo, ki so jo sami napisali, ter jo ovrednotijo.
7.
Pripravijo se na pisanje pisma — njegovi namen, tema in naslovnik so vnaprej doloËeni. Najprej napiπejo na pisemsko ovojnico naslovnikove podatke. Nato napiπejo pismo oz. neuradno proπnjo; pri razvrπËanju sestavin besedila si pomagajo z narisanimi Ërtami v delovnem zvezku. Nasvet: UËitelj naj opozarja uËence, naj pazijo na zunanjo oblikovanost besedila, na Ëitljivost in estetskost pisave ter na jezikovno pravilnost.
UËenËevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote? Kaj si se nauËil o proπnji? (Dopolni miselni vzorec.) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S Ëim si imel teæave? Kaj bi rad izboljπal? Kako si sodeloval s soπolci? Kako si sodeloval z uËiteljem? UËiteljevo samovrednotenje
53
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 54
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
PRO©NJA
Z njo naslovnika pozivamo, naj kaj ________________.
Izrekamo jo na _____ naËinov; eni so ____________, drugi pa ____________. Po navadi jo izrekamo z besedo ____________. Izrekamo jo ustno ali ________. Pisna proπnja ima _____ delov: — kraj in ___________ pisanja, — nagovor naslovnika, — vsebina, — _____________, — ___________ sporoËevalca.
54
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 55
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
PRO©NJA
Z njo naslovnika pozivamo, naj kaj naredi.
Izrekamo jo na veË naËinov; eni so vljudni, drugi pa nevljudni. Po navadi jo izrekamo z besedo prosim. Izrekamo jo ustno ali pisno. Pisna proπnja ima pet delov: — kraj in datum pisanja, — nagovor naslovnika, — vsebina, — pozdrav, — podpis sporoËevalca.
55
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 56
Predlog nalog za preverjanje
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
1. Preberi naslednje povedi. Lepo te pozdravljam. Mami je v Ëasopisu prebrala, da v Etnoloπkem muzeju razstavljate panjske konËnice. To sem povedal svoji uËiteljici Mateji. Navduπena je bila nad mojim predlogom, da si jih ogledamo. ©kofja Loka, 24. 4. 2004 Jurij Draga teta! Prosim te, Ëe lahko enkrat v maju sprejmeπ naπ razred in nam predstaviπ razstavo. Mojca pravi, da to ni pismo. Ali se strinjaπ z njenim mnenjem? Ustno pojasni svoj odgovor.
DA
NE
Iz zgornjih povedi oblikuj pismo — na Ërte v okvirju prepiπi ustrezne povedi.
Ali je v tem pismu izraæena proπnja, zahvala ali Ëestitka? S katero besedo je izraæena? Kako bi πe lahko bila izraæena? Dopolni naslednji povedi. a) Enkrat v maju b) Ali bi in nam 56
naπ razred in nam enkrat v maju razstavo?
razstavo. naπ razred
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 57
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
Katera poved je zelo nevljudna? Povej, kako bi se odzvala teta, Ă‹e bi ji Jurij napisal to poved. 2. Na Ă‹rte v okvirju razvrsti sestavine pisma. Izbiraj med naslednjimi izrazi: nagovor, pozdrav, kraj in datum, podpis, vsebina.
57
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 58
8 Hvala
1. del, str. 50—53, predvideno πtevilo ur: 2
Operativni cilji: — sprejemanje in tvorjenje ustne in pisne neuradne zahvale, — izrekanje zahvale na razne naËine, — upoπtevanje okoliπËin in naËel uspeπnega izrekanja in pisanja zahvale (npr. razumljivost, jezikovna pravilnost, Ëitljivost, estetskost, zunanja oblikovanost besedila), — presojanje ustreznosti in uËinka Ëlovekovih dejanj ter utemeljevanje svoje presoje, — pogovarjanje. Ciljna tema: Zahvala. Zahvala je neumetnostno besedilo, in sicer povezovalno — z njim izreËemo komu svojo hvaleænost za kaj, kar je naredil za nas, kar nam je podaril ipd. Navadno se zahvalimo z besedo hvala — to izreËemo prijazno in spoπtljivo. »e zahvale ne izreËemo, smo nevljudni; drugemu tako sporoËimo, da ne cenimo njegovega dejanja oz. darila, zato lahko spremeni svoj odnos do nas ali celo prekine stike z nami. Zahvalo lahko izreËemo ali zapiπemo. Zapisana neuradna zasebna zahvala (tj. zahvala, ki jo piπemo sorodnikom/prijateljem/znancem) ima enake sestavne dele kot neuradna zasebna proπnja, tj. — kraj in Ëas pisanja, — nagovor naslovnika, — vsebino (tj. zahvala in za kaj se zahvaljujemo), — pozdrav in — podpis sporoËevalca. Opozorilo: Pri uËenËevem pisanju zahvale naj bo uËitelj pozoren na — loËilo na koncu nagovora (klicaj oz. vejica), — na veliko ali malo zaËetnico v prvi besedi vsebine, — konec pozdrava (loËilo stoji le, Ëe je v pozdravu glagol), — razvrstitev sestavnih delov besedila. Predstavitev dejavnosti uËencev ob nalogah ©t. naloge / Dejavnost
Kaj delajo uËenci in kaj pri tem razvijajo?
1.
Sodelujejo v pogovoru in odgovarjajo na vpraπanja o svojih izkuπnjah z izrekanjem zahvale (kdaj jo izrekajo, komu in kako). Izrazijo svoje mnenje o uËinkovanju zahvale na sogovorca ter o ljudeh, ki se ne zahvalijo.
2.
Preberejo povedi, v katerih je zahvala izraæena na razne naËine (tj. ne samo z besedo hvala). Prepoznajo izraze zahvale.
58
Prirocnik Gradim4 01
3.
22.08.2005
14:55
Page 59
©e enkrat preberejo besedila iz prejπnje enote in prepoznajo zahvalo ter utemeljijo svojo odloËitev. Nato odgovarjajo na vpraπanja o sporoËevalcu, naslovniku in temi zahvale ter o naËinu poπiljanja zahvale (tj. po elektronski poπti) — pri tem izhajajo iz svojih praktiËnih izkuπenj ter opiπejo elektronsko zahvalo in postopek poπiljanja dopisov po elektronski poπti.
4.
Pripovedujejo o svojih sporazumevalnih izkuπnjah, in sicer predstavijo zahvalo, ki so jo sami napisali, ter jo ovrednotijo. Pripovedujejo tudi o tem, komu se niso zahvalili, Ëeprav bi se morali; ob tem presojajo svoja dejanja in izraæajo svoja obËutja.
5.
Berejo zahvali. Nato ju med pogovorom primerjajo in odgovarjajo na vpraπanja o njunem sporoËevalcu, naslovniku in temi. Povedo, kaj je posebnega v drugem besedilu. Nasvet: UËenci naj poimenujejo sestavne dele prve zahvale. UËitelj naj jih opozori na loËilo za nagovorom ter jih usmerja v opazovanje jezikovnih prvin, ki kaæejo na neuradne okoliπËine sporoËanja (tj. nagovor, pozdrav, tikanje).
6.
Piπejo neuradno zasebno zahvalo — pri tem upoπtevajo zakonitosti te besedilne vrste ter pazijo na Ëitljivost in estetskost pisave ter na jezikovno pravilnost in zunanjo oblikovanost besedila.
UËenËevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote? Kaj si se nauËil o zahvali? (Dopolni miselni vzorec.) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S Ëim si imel teæave? Kaj bi rad izboljπal? Kako si sodeloval s soπolci? Kako si sodeloval z uËiteljem? UËiteljevo samovrednotenje Zgled reπitve za uËitelja
©kofja Loka, 29. 5. 2004 Draga teta!
Zahvaljujem se ti, ker si mojemu razredu omogoËila ogled panjskih konËnic v Etnoloπkem muzeju. Tega ogleda so bili moji soπolci zelo veseli, saj so videli in sliπali veliko novega. Lepo te pozdravljam. Jurij
59
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 60
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
ZAHVALA
Z njo naslovniku izrekamo svojo ________________.
60
Po navadi jo izrekamo z besedo _________________. Izrekamo jo ustno ali __________. Pisna zahvala ima _______ delov: — kraj in ______________ pisanja, — nagovor naslovnika, — vsebina, — ________________, — _______________ sporoËevalca.
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 61
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
ZAHVALA
Z njo naslovniku izrekamo svojo hvaleænost.
Po navadi jo izrekamo z besedo hvala. Izrekamo jo ustno ali pisno. Pisna zahvala ima pet delov: — kraj in datum pisanja, — nagovor naslovnika, — vsebina, — pozdrav, — podpis sporoËevalca.
61
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 62
Predlog naloge za preverjanje
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
1. Ker je bil Jurij bolan, ni mogel priti na ogled razstave, ki jo je za njegov razred organizirala njegova teta. Soπolci so bili po obisku Etnoloπkega muzeja navduπeni nad tetino prijaznostjo in nad zanimivo razstavo, zato se je Jurij odloËil, da bo teti napisal zahvalo. Pomagaj mu jo napisati.
Odgovori na naslednja vpraπanja. Kaj si napisal v zgornjem desnem kotu? Kaj si najprej napisal ob levem robu? Katero loËilo si postavil na koncu tega podatka? S katero zaËetnico si zaËel prvo besedo v vsebini? S katero besedo si izrekel teti svojo hvaleænost? Za kaj si se ji zahvalil? S Ëim si konËal besedilo? Katero loËilo si napisal na koncu pozdrava? Ali si se podpisal z imenom in priimkom ali samo z imenom? Zakaj? 62
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 63
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
Izmisli si tetin naslov in ga napiπi na pisemsko ovojnico.
63
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 64
9 Oprosti!
1. del, str. 54—57, predvideno πtevilo ur: 3
Operativni cilji: — sprejemanje in tvorjenje ustnega in pisnega neuradnega opraviËila, — izrekanje opraviËila na razne naËine, — upoπtevanje okoliπËin in naËel uspeπnega izrekanja in pisanja opraviËila (npr. razumljivost, jezikovna pravilnost, Ëitljivost, estetskost, zunanja oblikovanost besedila), — tvornjenje opraviËila z raËunalnikom, — pisanje in poπiljanje elektronskih in SMS-sporoËil, — pogovarjanje, — izraæanje svojih obËutij, — vrednotenje ustreznosti in uËinka Ëlovekovih dejanj ter utemeljevanje svojega mnenja. Ciljna tema: OpraviËilo. OpraviËilo je neumetnostno besedilo, in sicer povezovalno — z njim izreËemo komu obæalovanje, ker Ëesa nismo naredili oz. ker smo kaj naredili narobe. Navadno se opraviËimo z besedo oprosti/oprostite — izreËemo jo prijazno in spoπtljivo. »e opraviËila ne izreËemo, smo nevljudni; drugemu tako sporoËimo, da ne obæalujemo svojih dejanj ali besed, zato lahko spremeni svoj odnos do nas ali celo prekine stike z nami. OpraviËilo lahko izreËemo ali zapiπemo. Zapisano neuradno zasebno opraviËilo (tj. opraviËilo, ki ga piπemo sorodnikom/prijateljem/znancem) ima enake sestavne dele kot neuradna zasebna proπnja in zahvala, tj. — kraj in Ëas pisanja, — nagovor naslovnika, — vsebino (tj. opraviËilo in za kaj se opraviËujemo, kako oz. zakaj je do tega priπlo), — pozdrav in — podpis sporoËevalca. OpraviËimo sebe, starπi pa tudi svoje otroke. Predstavitev dejavnosti uËencev ob nalogah ©t. naloge / Dejavnost
Kaj delajo uËenci?
1.
Sodelujejo v pogovoru in odgovarjajo na vpraπanja o svojih izkuπnjah z izrekanjem opraviËila (kdaj ga izrekajo in kako). Izrazijo svoje mnenje o uËinkovanju opraviËila na sogovorca ter o ljudeh, ki se ne opraviËijo.
2.
Preberejo povedi, v katerih je izraæeno opraviËilo, ter razmiπljajo o okoliπËinah rabe besed oprosti in oprostite. Povedo, kako se opraviËijo njihovi vrstniki.
3.
Ustvarjajo prizore za izrekanje opraviËila v raznih okoliπËinah. V zaigranih prizorih se opraviËujejo — pri tem upoπtevajo okoliπËine sporoËanja (zlasti naslovnika). V pogovoru s soπolci in uËiteljem ovrednotijo odigrane prizore in izreËena opraviËila ter pojasnjujejo svoje mnenje.
4.
©e enkrat preberejo besedila iz 7. enote in prepoznajo opraviËilo ter utemeljijo svojo odloËitev. Nato odgovarjajo na vpraπanja o sporoËevalcu, naslovniku in temi opraviËila ter o dejanju, ki je povzroËilo neljubi dogodek.
64
Prirocnik Gradim4 01
5.
22.08.2005
14:55
Page 65
Pripovedujejo o svojih sporazumevalnih izkuπnjah, in sicer o opraviËilu, ki so ga napisali, ter o odzivu svojega naslovnika. Pripovedujejo tudi o tem, komu se niso opraviËili; ob tem presojajo svoja dejanja in izraæajo svoja obËutja.
6.
Ob danih okoliπËinah, temi (in zapletih) napiπejo zasebno neuradno opraviËilo, in sicer po elektronski poπti — pri tem izhajajo iz svojih praktiËnih izkuπenj ter v vodenem pogovoru, tj. ob vpraπanjih v delovnem zvezku, opiπejo potek pisanja in poπiljanja zasebnih neuradnih dopisov po elektronski poπti. Nasvet: UËenci piπejo opraviËilo v raËunalniπki uËilnici (tu naj ob pomoËi uËitelja raËunalniπtva vadijo pisanje in oblikovanje besedil z raËunalnikom ter poπiljanje elektronske poπte).
7.
Delo iz prejπnje naloge ponovijo πe ob prenosnem telefonu — opraviËilo poπljejo kot SMS-sporoËilo. Ob tem primerjajo sestavine elektronskega in telefonskega besedila ter se pogovorijo o razlikah in razlogih zanje.
8.
Preberejo nepopolne povedi, katerih namen je povzemanje obravnavane teme v 7., 8. in 9. enoti, ter vpiπejo manjkajoËe besede (tj. proπnjo, zahvalo, opraviËilo, prosim, hvala, opraviËilo).
UËenËevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote? Kaj si se nauËil o opraviËilu? (Dopolni miselni vzorec.) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S Ëim si imel teæave? Kaj bi rad izboljπal? Kako si sodeloval s soπolci? Kako si sodeloval z uËiteljem? UËiteljevo samovrednotenje
65
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 66
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
OPRAVI»ILO
Z njim naslovniku izrekamo
Po navadi ga izrekamo z besedo
svoje obæalovanje, ker Ëesa
__________________________.
nismo naredili ali ker smo kaj naredili _____________.
Izrekamo ga ________ ali pisno. ______ opraviËilo ima pet delov: — __________ in datum pisanja, — _______________ naslovnika, — vsebina, — ________________, — _____________ sporoËevalca.
66
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 67
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
OPRAVI»ILO
Z njim naslovniku izrekamo
Po navadi ga izrekamo z besedo
svoje obæalovanje, ker
oprosti/oprostite.
Ëesa nismo naredili ali ker smo kaj naredili narobe.
Izrekamo ga ustno ali pisno. Pisno opraviËilo ima pet delov: — kraj in datum pisanja, — nagovor naslovnika, — vsebina, — pozdrav, — podpis sporoËevalca.
67
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 68
10 755-19-51 ali 755-19-15? 1. del., str. 58—63, predvideno πtevilo ur: 2
Operativni cilji: — selektivno branje, — znajdenje v telefonskem imeniku in v drugih zbirkah telefonskih πtevilk (npr. v elektronskem telefonskem imeniku, na medmreæju ipd.), — opazovanje in primerjanje podatkov ter posploπevanje ugotovitev, — uporaba znanja v vsakdanjem æivljenju, — poimenovanje vrst podatkov v telefonskem imeniku in sestave telefonske πtevilke, — pogovarjanje, — opisovanje postopka (tj. iskanje telefonske πtevilke v telefonskem imeniku, na medmreæju itd.). Ciljna tema: Telefonski imenik. Telefonski imenik je javno neumetnostno besedilo, sestavljeno iz besednega in nebesednega dela — je seznam iz dveh stolpcev: v levem so napisani priimek, ime in naslov telefonskega naroËnika, v desnem pa klicna πtevilka naroËnika. Telefonski imenik naËeloma beremo selektivno, tj. zato, da bi izvedeli klicno πtevilko izbranega naroËnika. Predstavitev dejavnosti uËencev ob nalogah ©t. naloge / Dejavnost
Kaj delajo uËenci?
1.
UËenci se pogovarjajo o svojih izkuπnjah s telefoniranjem. Pri tem ugotovijo, da ne znajo vseh telefonskih πtevilk na pamet, in priznajo, da so kdaj æe vtipkali napaËno telefonsko πtevilko; pripovedujejo tudi o svojih obËutjih in dejanjih ob storjeni napaki.
2.
Berejo odlomek in pripisana imena za tri vrste podatkov v telefonskem imeniku (tj. priimek in ime telefonskega naroËnika, naslov naroËnika, klicna πtevilka naroËnika).
3.
Sodelujejo v pogovoru, in sicer odgovarjajo na vpraπanja o vlogi in sestavi odlomka iz 2. naloge.
4.
Pisno odgovarjajo na vpraπanja o podatkih iz odlomka. Nato si ogledajo ilustracijo ter glasno preberejo besedilo v oblaËkih (kot igro vlog); rekonstruirajo dogodek — povedo, kaj se je zgodilo in zakaj je do tega priπlo.
5.
Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o zaporedju podatkov v telefonskem imeniku, izberejo pravilno reπitev ter sklepajo o razlogih za tako ureditev.
6.
Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o pomenu izraza klicna πtevilka naroËnika ter izberejo ustrezno reπitev.
7.
NedokonËano poved dopolnijo s strokovnim izrazom — v prejπnji nalogi so prepoznavali njegov pomen.
8.
68
Odgovorijo na vpraπanje niæje ravni — zapiπejo svojo klicno πtevilko.
Prirocnik Gradim4 01
9.
22.08.2005
14:55
Page 69
Navedejo telefonsko πtevilko svoje πole — lahko jo prepiπejo iz telefonskega imenika; pred tem morajo razvrstiti korake iskanja telefonske πtevilke.
10.
Ogledajo si ilustracijo, preberejo besedilo v oblaËkih (kot igro vlog) in razloæijo pojasnilo MojËine mame. Nato pisno odgovorijo na vpraπanji ob ilustraciji; pri reπevanju si pomagajo z zemljevidom omreænih skupin.
11.
NedokonËano poved dopolnijo s strokovnim izrazom — tega poznajo æe od prej.
12.
Iz zemljevida omreænih skupin prepiπejo πtevilke omreænih skupin ter imena veËjih krajev, preπtejejo omreæne skupine in napiπejo, koliko jih je v Sloveniji; opazujejo sestavo πtevilk omreæne skupine ter napiπejo, iz koliko πtevk so in katera je v vseh prva.
13.
Ogledajo si navedene klicne πtevilke ter se pogovarjajo o tem, kdaj bi jih uporabili.
14.
Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o πtevilkah omreænih skupin prenosnih telefonov in izberejo ustrezne reπitve — tu izhajajo iz svojih izkuπenj s prenosnimi telefoni. Povedo, iz koliko πtevk so.
15.
Razmiπljajo o drugih moænostih iskanja telefonskih πtevilk (npr. po telefonu, medmreæju ipd.), ponazorijo potek iskanja in ga opiπejo.
UËenËevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote? Kaj si se nauËil o telefonskem imeniku? Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S Ëim si imel teæave? Kaj bi rad izboljπal? Kako si sodeloval s soπolci? Kako si sodeloval z uËiteljem? UËiteljevo samovrednotenje
69
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 70
11 Halo, halo …!
1. del, str. 64—67 , predvideno πtevilo ur: 3
Operativni cilji: — gledanje posnetega uradnega telefonskega pogovora, — tvorjenje ustreznih in vljudnih telefonskih pogovorov v uradnih okoliπËinah, — prepoznavanje okoliπËin uradnega telefonskega pogovora in naËinov izrekanja pozdrava, ogovora klicanega in predstavitve v uradnem in neuradnem telefonskem pogovoru, — znajdenje v besedilu, — razumevanje bistvenih podatkov v besedilu, — upoπtevanje naËel sporazumevanja v uradnem telefonskem pogovoru. Ciljna tema: Uradni telefonski pogovor. Predstavitev dejavnosti uËencev ob nalogah ©t. naloge / Dejavnost
Kaj delajo uËenci?
1.
Sodelujejo v pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja o svojih sporazumevalnih izkuπnjah. Pri enem od vpraπanj uredijo zaporedje govornih dejanj na zaËetku telefonskega pogovora (tj. pozdrav, ogovor, predstavitev); s tem so opozorjeni na to zaporedje. Pri drugih vpraπanjih pa veËinoma razmiπljajo o naËinih pozdravljanja, ogovora klicanega in lastne predstavitve. Nasvet: Za motivacijo lahko uporabimo tudi ilustracijo pod naslovom uËne enote.
2.
Sodelujejo v pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja o svojih izkuπnjah z uradnim telefonskim pogovorom in ga v dvojicah tudi odigrajo. Nato se o njem pogovarjajo, in sicer predvsem o razlikah med njim in neuradnim telefonskem pogovorom. Nasvet: UËenci naj bodo pozorni na zaporedje govornih dejanj na zaËetku pogovora, na naËine pozdravljanja (tudi na koncu pogovora), ogovarjanja in predstavitve ter na vikanje oz. tikanje.
3.
Gledajo videoposnetek pogovora. (Pred gledanjem se umirijo.)
4.
Ustno odgovarjajo na zapisana vpraπanja — sodelujejo v pogovoru o okoliπËinah in vsebini besedila.
5.
Posnetek si ogledajo πe enkrat. Nasvet: UËitelj naj naroËi uËencem, naj usmerijo svojo pozornost na napake, ki jih je deklica storila pri telefoniranju.
6.
Sodelujejo v pogovoru — ustno odgovarjajo na vpraπanja o napakah, ki jih je deklica storila pri telefoniranju (glede na okoliπËine).
7.
Berejo besedilo (poroËilo o uradnem telefonskem pogovoru), nato pa doloËene podatke iz njega prepiπejo v oblaËke (ponekod le dopolnijo manjkajoËe) in dobijo zapisani telefonski pogovor.
70
Prirocnik Gradim4 01
8.
22.08.2005
14:55
Page 71
V dvojici zaigrajo uradni telefonski pogovor (med deËkom in tajnico glasbene πole), ki so ga prej zapisali, in se o njem pogovorijo.
9.
Gledajo videoposnetek πe enega uradnega telefonskega pogovora (deËek kliËe v knjiænico).
10.
NedokonËane povedi dopolnijo z vsebinskimi podatki iz gledanega besedila.
11.
S podËrtanjem izberejo pravilne reπitve, in sicer znaËilnosti uradnega telefonskega pogovora.
12.
Ustno odgovarjajo na vpraπanja o razlikah med uradnim in neuradnim pogovorom (tikanje/vikanje, predstavljanje z imenom/z imenom in priimkom, pozdravljanje).
13.
Preberejo povzetek obravnavane teme uËne enote (tj. uradni telefonski pogovor) in vpiπejo manjkajoËe besede.
UËenËevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote? Kaj si se nauËil o uradnem telefonskem pogovoru? Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S Ëim si imel teæave? Kaj bi rad izboljπal? Kako si sodeloval s soπolci? Kako si sodeloval z uËiteljem? UËiteljevo samovrednotenje
Vir Telefonski imenik 04 za leto 2004.
71
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 72
Predlog naloge za preverjanje
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
1. Oglej si naslednji odlomek. SKUMAVEC MARTA, RIBI©KA ULICA 22
232 541
SKVAR»A MARIJA, PELIKANOVA 73
287 644
SLANOVIC BRANKO, GORJUPOVA ULICA 5
Odlomek je iz a) vremenske napovedi. b) cenika. c) telefonskega imenika. Ë) voznega reda.
299 770
SLA©»I»ARNA TORTA, KRALJEVA ULICA 2 MARKOVA CESTA 14 SLA©»I»ARSTVO IVO SARA S.P., VODNIKOVA CESTA
262 646 FAKS 262 640 244 886 202 338
SLIVNIK ALOJZ, »OPOVA ULICA 7 JANEZ, KRANJSKA CESTA 99 JANEZ, JESENI©KA CESTA 46 MARIJA, KEK»EVA ULICA 33 STANKO, JUR»I»EVA ULICA 19
254 582 051/277 879 211 812 223 455 051/298 118
SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI VILA POT NA VELIKO GORO 1
2. Iz odlomka prepiπi
236 747 FAKS 236 740
a) πtevilko omreæne skupine. b) kratico najveËjega kraja iz te omreæne skupine.
Napiπi ime tega kraja.
c) ime kraja, v katerem prebivajo naroËniki, navedeni v tem odlomku. Ë) naslova slaπËiËarn Torta.
d) klicno πtevilko slaπËiËarne Torta na Kraljevi ulici. 3. Obkroæi Ërko pred pravilno trditvijo. V nepravilnih trditvah podËrtaj napako in napiπi popravljene trditve. a) Uradne osebe v telefonskem pogovoru tikamo.
b) V uradnem pogovoru se predstavimo samo z imenom.
c) Uradne osebe pozdravimo enako kot prijatelje, sorodnike, znance.
Ë) Uradne osebe ogovorimo z gospa ali gospod.
d) V telefonskem pogovoru besede prosim, oprostite in hvala niso potrebne.
e) V sluπalko vpijemo, da nas sogovorec bolje sliπi.
72
in
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 73
12 Beseda ob besedi
1. del, str. 68—79, predvideno πtevilo ur: 7
Operativni cilji: — poimenovanje predmetov in bitij na sliki/fotografiji, — pripisovanje protipomenk, sopomenk, podpomenk in nadpomenk k danim besedam, — prepoznavanje besed z nasprotnim ali enakim pomenom v povedih/besedilu, — opazovanje dvojic besed ter ugotavljanje, ali imata besedi nasproten ali enak pomen oz. ali ima dana beseda oæji ali πirπi pomen, — utemeljevanje svoje odloËitve. Ciljna tema: Pomenska razmerja med besedami. Predstavitev dejavnosti uËencev ob nalogah Dve besedi — nasproten pomen ©t. naloge / Dejavnost
Kaj delajo uËenci?
1.
Po vzorcu tvorijo povedi in jih zapiπejo -- pri tem poimenujejo narisane predmete oz. osebe ter njihove nasprotujoËe si lastnosti. Nato v dvojicah povedi primerjajo razliËni besedi ter ob ponujenih moænostih ugotovijo, da imata nasproten pomen — obkroæijo Ërko pred pravilnim odgovorom.
2.
Preberejo povedi, v njih prepoznajo dvojice besed z nasprotnim pomenom in jih podËrtajo.
3.
Zapiπejo πtiri povedi — v njih uporabijo dvojice besed z nasprotnim pomenom.
4.
Danim besedam, in sicer a) pridevnikom, b) samostalnikom, c) glagolom in Ë) prislovom, pripiπejo protipomenke. Pri vsaki skupini besed lahko izbirajo med ponujenimi besedami. Nasvet: UËitelj naj pred reπevanjem naloge naroËi uËencem, naj jo skuπajo reπiti sami;
Ëe pa bodo imeli teæave, si bodo lahko pomagali s ponujenimi besedami. 5.
Pridevnikom v besednih zvezah pripiπejo protipomenke.
Dve besedi — enak pomen ©t. naloge / Dejavnost
Kaj delajo uËenci?
1.
Preberejo besedilo. Nato odgovarjajo na vpraπanja o podatkih iz besedila ter pisno reπujejo naloge za prepoznavanje raznih naËinov poimenovanja Tinkinega hiπnega ljubljenËka (tj. kuæa, cucek, mrcina). Potem ob ponujenih moænostih razmiπljajo o pomenu naπtetih besed ter ugotovijo, da imajo enak pomen — obkroæijo Ërko pred pravilnim odgovorom.
73
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 74
2.
Danim besedam (samostalnikom) pripiπejo sopomenke.
3.
Preberejo dvojice povedi, v njih prepoznajo sopomenke in jih podËrtajo.
4.
Danim besedam (samostalnikom) pripiπejo sopomenke. Nasvet: UËitelj naj pred reπevanjem naloge naroËi uËencem, naj jo skuπajo reπiti sami; Ëe pa bodo imeli teæave, si bodo lahko pomagali s ponujenimi besedami.
5.
Besede (glagole) v levem stolpcu poveæejo z njihovimi sopomenkami v desnem stolpcu, in sicer tako, da pred te zapiπejo ustrezno πtevilko.
6.
Danim besedam (pridevnikom) pripiπejo sopomenke. Nasvet: UËitelj naj pred reπevanjem naloge naroËi uËencem, naj jo skuπajo reπiti sami;
Ëe pa bodo imeli teæave, si bodo lahko pomagali s ponujenimi besedami. 7.
Tvorijo (zapiπejo) besedilo ter v njem uporabijo dane dvojice sopomenskih besed. Nasvet: UËenci naj besedilo tvorijo doma, v πoli pa naj ga preberejo.
Dve besedi — oæji in πirπi pomen ©t. naloge / Dejavnost
Kaj delajo uËenci?
1.
Ogledajo si fotografiji, nato poimenujejo razstavljene pridelke; ob vsaki besedi oz. ob vsakem poimenovanem pridelku razmiπljajo, v katero skupino spada, in nato napiπejo besedo na ustrezno mesto v preglednici. (Torej piπejo podpomenke oz. besede z oæjim pomenom.)
2.
Odgovarjajo na vpraπanja, tj. poimenujejo skupine, v katere spadajo navedeni pridelki. (Torej piπejo nadpomenke oz. besede s πirπim pomenom.)
3.
Preberejo dela povedi in ju smiselno poveæejo — ob ponujenih moænostih prepoznavajo pomenski obseg besed v levem stolpcu.
4.
Preberejo skupine besed in jim pripiπejo nadpomenke.
5.
Preberejo skupine besed in jim pripiπejo nadpomenke.
6.
Preberejo besede s πirπim pomenom in jim pripiπejo po tri podpomenke.
74
Prirocnik Gradim4 01
7.
22.08.2005
14:55
Page 75
Preberejo skupine besed; v vsaki poiπËejo ≈vsiljivca« ter ga preËrtajo. Nato ob vsaki skupini besed pripiπejo nadpomenko. Nasvet: UËenci naj za vsakega ≈vsiljivca« povedo, po katerem merilu so ga izbrali.
8.
Tiho poimenujejo narisane predmete, rastlino in æivali ter jim pripiπejo nadpomenke.
UËenËevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote? Kaj si se nauËil o pomenu besed? (Dopolni miselni vzorec.) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S Ëim si imel teæave? Kaj bi rad izboljπal? Kako si sodeloval s soπolci? Kako si sodeloval z uËiteljem? UËiteljevo samovrednotenje
75
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 76
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
Besede imajo lahko
76
__________ pomen
_____________ pomen
________ ali πirπi pomen
(npr. velik — majhen)
(npr. velik — ogromen)
(npr. jablana — drevo)
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 77
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
Besede imajo lahko
nasprotni pomen (npr. velik — majhen)
enak pomen (npr. velik — ogromen)
oæji ali πirπi pomen (npr. jablana — drevo)
77
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 78
Predlog nalog za preverjanje
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
1. V povedih podËrtaj besede z nasprotnim pomenom. Ana je bila med poukom zbrana, Karmen pa zelo raztresena. Lastovice jeseni odletijo na jug, spomladi pa se vrnejo v naπe kraje. Veliko sesalcev æivi na kopnem, kit pa v vodi. Sladoled je mrzel, Ëaj pa vroË. Za noËjo pride dan. ZaËetek filma je bil vesel, konec pa æalosten. 2. Danim besedam pripiπi besede z nasprotnim pomenom. nizek
zdrav
ozek
vesel
umazan
utrujen
govoriti
roditi se
obuti
obleËi
dopoldne
ponoËi
3. V povedih podËrtaj besede z enakim pomenom. Ob koncu tedna grem k babici. Vikend navadno preæivim lepo. PoiπËi zanimive stavbe v mestu. Najviπje zgradbe so v centru mesta. Planika je planinska roæa in je ne smemo trgati. Ta cvetica raste visoko v gorah. 4. Besedam pripiπi besede z enakim pomenom. punËka
fant
hËerka
krasen
ati
pogumen
trgovka
pismonoπa
klofniti
krohotati se
5. Besedi tat pripiπi besedo z enakim pomenom: Besedi niË pripiπi besedo z nasprotnim pomenom:
78
. .
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 79
6. Razmisli, ali imata besedi na levi enak ali nasprotni pomen. Nato obkroæi pravilno trditev.
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
prijatelj — sovraænik
Besedi imata enak pomen.
Besedi imata nasprotni pomen.
cesta — pot
Besedi imata enak pomen.
Besedi imata nasprotni pomen.
stena — zid
Besedi imata enak pomen.
Besedi imata nasprotni pomen.
vodoraven — navpiËen
Besedi imata enak pomen.
Besedi imata nasprotni pomen.
razred — uËilnica
Besedi imata enak pomen.
Besedi imata nasprotni pomen.
7. Naslednjim skupinam besed pripiπi besedo s πirπim pomenom. velika noË novo leto dan samostojnosti
JaneæiË Klaves Podlesnik
paradiænik paprika kumara
marec april maj
sok Ëaj mleko
kitara flavta klavir
8. Naslednjim besedam pripiπi po dve besedi z oæjim pomenom. sorodnik pozdrav bolezen πport orodje nakit obutev poklic
79
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:55
Page 80
13 Izgovorim, napiπem, preberem 1. del, str. 80—99, predvideno πtevilo ur: 12
Operativni cilji: — poimenovanje narisanih predmetov/bitij, — sluπno in vidno razloËevanje, — pravilno pisanje soglasnikov v t. i. kritiËnih poloæajih v besedi, — pisanje polglasnika v danih besedah, — knjiæno branje Ërke e v danih besedah, — loËevanje vloge obËnih in lastnih imen, — loËevanje vloge treh vrst lastnih imen, — pisanje lastnih imen z veliko zaËetnico, — pisanje imen dni, mesecev in praznikov z malo zaËetnico, — pisanje obËnih imen, nastalih iz lastnih, z malo zaËetnico, — vrednotenje zapisa in utemeljevanje svojega mnenja. Ciljna tema: Pravopis. Opozorilo: UËitelj naj se zaveda, da naredijo uËenci precej napak pri pisanju imen praznikov (piπejo jih z veliko zaËetnico), in to predvsem pod vplivom napak na voπËilnicah. Na zapis imen dni in mesecev z veliko zaËetnico (pravilno je z malo zaËetnico) lahko vpliva tudi uËenje angleπËine. Predstavitev dejavnosti uËencev ob nalogah Blaæ, Primoπ … ©t. naloge / Dejavnost
Kaj delajo uËenci?
1.
Berejo besedili. Ob vpraπanju in ponujenih moænostih presojajo pravilnost obeh zapisov — obkroæijo Ërko pred pravilnim odgovorom in pojasnijo svojo odloËitev. Nato obe ≈kritiËni« besedi napiπejo pravilno.
2.
Najprej si ogledajo ilustracijo in preberejo besedilo v oblaËkih; nato razloæijo navodilo v desnem oblaËku in si ga skuπajo zapomniti. Nasvet: UËitelj naj uËence opozori na ta ≈recept« — pomagal jim bo tudi kasneje pri zapisu ≈teæjih« besed (npr. polæ, polæa). Nato v dvojicah besed pripiπejo konËno Ërko besedam v levem stolpcu — pri tem si pomagajo tako, da preberejo besedo v desnem stolpcu, tej v mislih odvzamejo konËno Ërko (-a) ter pripiπejo konËno Ërko besedi v levem stolpcu. Nasvet: UËitelj naj preveri zapise besed; ob vsaki besedi naj od uËencev zahteva utemeljitev zapisa.
3.
80
Tiho berejo nedokonËana imena in pripiπejo konËno Ërko. Nato utemeljijo svoje reπitve.
Prirocnik Gradim4 01
4.
22.08.2005
14:55
Page 81
Tiho berejo povedi, vpiπejo manjkajoËe Ërke in utemeljijo svoje reπitve. Ogledajo si tudi ilustracijo ter preberejo obe besedili. Povedo, katero je zapisano pravilno, in utemeljijo svoje mnenje.
5.
Tiho berejo povedi, izberejo pravilni zapis besede in dopolnijo povedi s pravilno napisano besedo. Nato utemeljijo svoje reπitve.
6.
Ob ponujenih povezavah razmiπljajo o pravilnem zapisu besed, ki jih izgovarjamo enako, piπemo pa razliËno; te besede imajo tudi razliËen pomen (npr. sov, sol). Dele povedi smiselno poveæejo.
7.
Berejo povedi, v njih prepoznajo napaËno zapisane besede, podËrtajo napaËno Ërko in povedi prepiπejo brez napake.
Lonec, zvonc, serce … 1.
Opazujejo sliËice in poimenujejo, kar je naslikano. Zapiπejo besede. S soπolci primerjajo svoje zapise in odpravijo napake.
2.
Na glas berejo napisane besede pod sliËicami. Pozorni so na branje Ërke e. Ob ponujenih moænostih ugotavljajo, s katerim glasom so jo prebrali; obkroæijo Ërko pred pravilnim odgovorom.
3.
Glasno poimenujejo, kar je na sliËicah. Besede zapiπejo. Ob ponujenih moænostih razmiπljajo, kateri glas so zapisali s Ërko e; obkroæijo Ërko pred pravilnim odgovorom.
4.
Preberejo nedokonËano poved ter jo dopolnijo z ustreznim podatkom. Tako tvorijo temeljno pravilo o pisanju polglasnika s Ërko e.
5.
Tiho berejo povedi, izberejo pravilni zapis manjkajoËe besede in dopolnijo povedi s pravilno napisano besedo.
6.
Povedi dopolnjujejo s pomanjπevalnicami ter pri tem pazijo na pravilni zapis polglasnika.
7.
Berejo veËzloæne besede ter v njih podËrtajo Ërko, s katero je zapisan polglasnik.
8.
Berejo dvojice povedi. V drugi povedi vpiπejo manjkajoËo besedo — pri tem pazijo, da zapiπejo polglasnik s Ërko e.
9.
Preberejo besede. Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, katere glasove so izgovorili in kateri glas ni zapisan — obkroæijo Ërko pred pravilnim odgovorom. Nato opazujejo, kateri glas sledi polglasniku, ter ugotovijo, da je to glas r. Nepopolno poved dopolnijo z ustreznim podatkom ter tako tvorijo pravilo o pisanju polglasnika pred r-jem.
81
Prirocnik Gradim4 01
10.
22.08.2005
14:56
Page 82
Poimenujejo, kar je na sliËicah. Nato podËrtajo pravilni zapis izgovorjenih besed ter pojasnijo svoje reπitve (pri tem si pomagajo s pravilom iz 9. naloge).
11.
Samostalnikom pripiπejo poimenovanja za barve — tako vadijo zapis besed rdeËa, rjav, rumen.
12.
Berejo povedi, v njih prepoznajo napaËno zapisane besede ter s popravnimi znamenji zaznamujejo napake (tj. Ërka manjka oz. je odveË). Nato prepiπejo povedi brez napake.
Naπa marjetica nabira marjetice ©t. naloge / Dejavnost
Kaj delajo uËenci?
1.
Berejo besedilo (lahko tudi kot igro vlog).
2.
Pisno odgovarjajo na vpraπanja, ki se navezujejo na besedilo iz prve naloge (piπejo s pisanimi Ërkami).
3.
Iz besedila prepiπejo zahtevane podatke. Pisno odgovorijo na vpraπanje o zapisu teh besed.
4.
Berejo nepopolne povedi in vpiπejo manjkajoËa podatka. Tako tvorijo pravilo o pisanju in vlogi lastnih in obËnih imen.
5.
ObËna imena v levem stolpcu poveæejo z lastnimi imeni v desnem stolpcu.
6.
Preberejo besede; razmiπljajo o njihovi vlogi ter jih prepiπejo na ustrezno mesto v preglednici.
7.
ObËnim imenom pripiπejo lastna imena.
8.
V povedih podËrtajo lastna imena in povedo, po Ëem so jih prepoznali. Nato razmiπljajo, kaj z njimi poimenujemo, in jih prepiπejo na ustrezno mesto v preglednici. Potem dopolnijo povedi na rumeni podlagi — tako tvorijo pravilo o vrstah in pisanju lastnih imen.
9.
10.
Preberejo dvojice povedi in razloæijo razliËen zapis prve Ërke v enakoglasnicah.
Preberejo lastna imena, razmislijo, kaj z njimi poimenujemo, in jih napiπejo v ustrezne stolpce. (Piπejo s pisanimi Ërkami.)
11.
Preberejo navodilo in povedo, katero zaËetnico bodo uporabili pri pisanju naslovov Ëasopisov in revij; nato te napiπejo. (Piπejo s pisanimi Ërkami.)
12.
Preberejo navodilo in povedo, katero zaËetnico bodo uporabili pri pisanju naslovov knjig; nato te napiπejo. (Piπejo s pisanimi Ërkami.)
82
Prirocnik Gradim4 01
13.
22.08.2005
14:56
Page 83
Preberejo navodilo in povedo, katero zaËetnico bodo uporabili pri pisanju imen krajev; nato te napiπejo. (Piπejo s pisanimi Ërkami.)
14.
Preberejo navodilo in povedo, katero zaËetnico bodo uporabili pri pisanju imen ulic; nato te napiπejo. (Piπejo s pisanimi Ërkami.)
15.
Preberejo navodilo in povedo, katero zaËetnico bodo uporabili pri pisanju imena dræave; nato to napiπejo. (Piπejo s pisanimi Ërkami.)
16.
Igrajo se igro, pri kateri vpisujejo v ustrezna okenca zahtevane podatke, tj. osebna in zemljepisna lastna imena na doloËeno Ërko. (Piπejo s pisanimi Ërkami.)
17.
Napiπejo nekaj podatkov o sebi; piπejo s pisanimi Ërkami in upoπtevajo pravila o rabi velike zaËetnice v osebnih, zemljepisnih in stvarnih lastnih imenih.
18.
Datume poveæejo z imeni praznikov, in sicer tako, da pred imena praznikov napiπejo ustrezno πtevilko. Nato odgovarjajo na vpraπanja o pisanju imen praznikov in mesecev (pri tem si lahko pomagajo z zapisi v isti nalogi) ter dni.
19.
Datume dræavnih praznikov (torej vrstilne πtevnike) napiπejo z besedo.
20.
Ogledajo si voπËilnice v delovnem zvezku, nato dopolnijo povedi z imeni praznikov — te v treh primerih prepiπejo z voπËilnice, o enem pa sklepajo iz besedila na voπËilnici.
21.
Ogledajo si ilustracijo in preberejo besedilo v oblaËku. Nato razloæijo razliËen zapis prve Ërke v enakoglasnicah (pri tem uporabljajo izraza lastno in obËno ime).
22.
Ogledajo si ilustracijo, preberejo besedilo v oblaËkih in ga prepiπejo s pisanimi Ërkami. Povedo, s katero zaËetnico so napisali enakoglasnici in zakaj so se tako odloËili.
23.
Ogledajo si ilustracijo in preberejo besedilo v oblaËku. Nato razloæijo razliËen zapis prve Ërke v enakoglasnicah (pri tem uporabljajo izraza lastno in obËno ime). Napiπejo poved s podobnim primerom.
24.
Berejo povedi, v njih prepoznajo napaËno zapisane besede ter s popravnimi znamenji zaznamujejo napake (tj. napaËna zaËetnica). Nato prepiπejo povedi brez napake.
83
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
UËenËevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote? Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S Ëim si imel teæave? Kaj bi rad izboljπal? Kako si sodeloval s soπolci? Kako si sodeloval z uËiteljem? UËiteljevo samovrednotenje
84
Page 84
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 85
Predlog nalog za preverjanje
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
1. Napiπi manjkajoËo Ërko. gale galeba pra praga sede sedeæa hri hriba zakla zaklada Ble Bleda kro kroga sla slaba vzho vzhoda Jako Jakoba gospo gospoda
no sreËne mo pogra pripove sladole zo so razre pomla bre
noæa sreËneæa moæa pograda pripovedi sladoleda zoba soda razreda pomladi brega
2. Vstavi manjkajoËo Ërko. gladek gla ka ozek o ka sladek sla kor robec ro ca glas gla ba zvezek zve ka
hrib vrabec jeæek nizek pripoved risati
hri Ëek vra ci je ka ni ka pripove ka ri ba
3. Besede dopolni z manjkajoËimi Ërkami. »ebele nabirajo me . Jezero je prekril le . Ni si umil no . Cesta je zavila v go . Av, udaril sem se ob ro omare! Z vlakom se je o peljal domov. Pri vodnjaku se je znaπel mla turist. Pot vodi na hri . Povedal nam je, od ko je priπel. Gostje so se sezuli v pre sobi. Na po streπju sta se skrivala po ha. 4. Preberi naslednje povedi. Ali so vse besede napisane prav? »e niso, obkroæi napaËno zapisano besedo in jo na Ërto napiπi prav. Jure je imeu angino. Med posluπanjem se je dougoËasiu. Sou pridobivajo v solinah. V pristaniπËu je privezanih veË Ëounou. Dedek Mraz ima topeu koæuh. Takega medveda πe nisem videu. Jabouko ne pade daleË od drevesa. Piki je hitro odπeu domou. Ves dan je lenariu. To je domaËa vovna. 85
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 86
5. Obkroæi pravilno napisane besede. domol
domov
domou
bolha
bovha
bouha
sovza
souza
solza
bravka
bralka
brauka
votev
votel
voteu
æolna
æovna
æouna
debev
debeu
debel
6. Tvori povedi z besedami cel, cev, let, led, slab, slap, rop, rob.
7. Napiπi, kaj je na sliËicah.
86
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 87
8. Dopolni povedi z ustrezno besedo v oklepaju.
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
To (pesem / pesm) sem se nauËil æe v vrtcu. Krilo je svetlo, pulover pa je (temn / temen) . Z izleta je prinesla (πopk / πopek) travniπkih cvetic. V soboto me bo obiskal (soπolec / soπolc) Jani. (Bezeg / bezg) raste tudi na barju. (Vetr / veter) je pihal s hitrostjo sto kilometrov na uro. (December / decembr) je mesec praznikov. Zadnji (tedn / teden) je veËkrat zamudil pouk. 9. Preberi naslednje besede. Obkroæi tiste, v katerih si e prebral kot polglasnik. cena, srednji, konec, hiter, slovenπËina, breza, liter, takπen 10. PodËrtane besede uporabi v novih povedih. Takega vetra ljudje æe dolgo ne pomnijo. MoËan je zaËel pihati proti veËeru. Poklicali so delavca, da bi popravil kljuËavnico. je delo hitro opravil. Pogosto vidim na okenski polici vrabca. je drobna ptica. Rad imam svojega dedka. me poËaka pred πolo. V æepu ni imel nobenega kovanca. Posodil mu je . Ta Ëaj je iz πipka. ima veliko vitamina C. Ni naπla izgubljenega obeska. ji je podarila sestra. 11. PodËrtaj, kakπen je tvoj soπolec. prijazen, priden, vesten, pameten, pogumen, radodaren, siten, poreden Napiπi, kakπnega soπolca si æeliπ. Prijaznega,
,
,
,
,
.
,
In kakπnega si ne æeliπ? ,
,
,
,
,
.
12. Preberi naslednje povedi. S popravnim znamenjem zaznamuj, Ëe Ërka manjka ali Ëe je odveË. Priπel je trenutk, ko je vstopil profesor. Uæitk je bilo posluπati njegovo govorjenje. »ez mizo je pogrnila pert. V naπem razredu je sedm deklic in dvanajst deËkov. Pri modelarskem kroæku je naredil jadernico. Kupil je litr navadne vode. Ta oddaja je supr! Prihrank je porabil za nakup πolskih potrebπËin. Za zajterk si je kupil rogljiË. Kupila si je rudeË ovitek. Mesc ima πtiri tedne, tedn pa sedm dni. 87
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 88
13. V povedih podËrtaj lastna imena. Nato jih prepiπi v ustrezni stolpec v preglednici.
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
Pred πtirinajstimi dnevi smo πli na Gorenjsko. Odpeljali smo se z Vegove ulice. V Vrbi smo si ogledali rojstno hiπo Franceta Preπerna. Vsi znamo zapeti tisto kitico Zdravljice, ki je naπa himna. Jana in Peter sta v hiπi recitirala pesem O Vrba. V DoslovËah smo obiskali rojstno hiπo Frana Saleπkega Finægarja. Kdo πe ni prebral njegovega Gospoda Hudournika? Pot smo nadaljevali do Æirovnice; od tod smo πli peπ na Bled. Tam nas je Ëakal avtobus. LASTNA IMENA BITIJ
ZEMLJEPISNA LASTNA IMENA STVARNA LASTNA IMENA
14. Povedi dopolni z besedami iz desnega stolpca. Napiπi jih s pisanimi Ërkami. Knjigo je napisal . Naπa najviπja gora je . Po violinistu je znano mesto . V trgovini prodajajo tudi voπËilnice. Po dolini teËe reka . Moj uËbenik za slovenski jezik je . V je mejni prehod za .
TARTINI TRIGLAV MA»EK MURI TRENTA PIRAN SEÆANA GRADIM SLOV. JEZIK MERCATOR SO»A ITALIJA KAJETAN KOVI»
15. Lastnim imenom napiπi nadpomenko.
Sovica Oka, Nama, Zmaj Direndaj, Naravoslovni muzej, Viator
88
HoËevar, Tadej, Jakob, Maks, Mavser, Janez, Eva, Rok, TomaæiË
Slovenija, Log, Preπernova cesta, Jamova ulica, Krvavec, Bohinjsko jezero, Sava
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 89
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
16. Dvojice besed uporabi v povedih. Bodi pozoren na veliko zaËetnico. Jelka — jelka, Vesel — vesel, Ajda — ajda, Kmet — kmet
17. Popravi veliko zaËetnico, kjer je potrebno. Moja najljubπa praznika sta BoæiË in Novo leto. Poletne poËitnice se zaËnejo konec Junija. Dræavni praznik je tudi preπernov dan. Za otroke je tudi praznik, ko jih obiπËe Miklavæ. Ob Sobotah nimamo pouka. Veliko ljudi praznuje silvestrovo na preπernovem Trgu v ljubljani. »estitam ti za Rojstni dan.
89
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 90
14 Izvedel sem nekaj novega 2. del, str. 4—11, predvideno πtevilo ur: 3
Operativni cilji: — branje Ëasopisne novice, — znajdenje v besedilu, — prepoznavanje in interpretiranje podatkov iz besedila, — povezovanje podatkov s svojimi izkuπnjami, — prepoznavanje okoliπËin nastanka besedila, — izrekanje in utemeljevanje svojega mnenja, — govorno nastopanje, — opazovanje in poimenovanje besednih in nebesednih delov besedila ter sklepanje o njihovi vlogi, — uporaba znanja o novici (prepoznavanje besedila med drugimi besedili, presojanje izbire besedila), — presojanje razumljivosti povedi, — logiËno razmiπljanje (tj. prepoznavanje zaporedja in soËasnosti dveh dejanj/pojavov), — zdruæevanje povedi v dvostavËne podredno zloæene povedi, — pravilna raba vejice za odvisnim stavkom, — prepoznavanje vloge veËbesednega veznika medtem ko. Ciljna tema: Novica. Novica je neumetnostno besedilo, in sicer krajπe objektivno pripovedovalno publicistiËno besedilo; je govorjena ali zapisana. Napisana je v pretekliku. Avtor (novinar) na kratko sporoËa, — KAJ se je zgodilo, — KDAJ se je zgodilo, — KJE se je zgodilo, — KDO je bil udeleæenec dogodka, — ZAKAJ se je zgodilo (v nekaterih novicah to manjka). Novica ima naslov, pod njo pa sta po navadi navedena ime in priimek avtorja; ob besedilu je pogosto tudi fotografija s kraja dogodka. Opozorilo: Novice ne smemo zamenjati s poroËilom — to je sicer tudi objektivno pripovedovalno publicistiËno besedilo, vendar je precej daljπe od novice, saj njegov avtor (novinar) podrobneje predstavlja, KAKO je dogodek potekal. Predstavitev dejavnosti uËencev ob nalogah ©t. naloge / Dejavnost
Kaj delajo uËenci?
1.
Gledajo ilustracijo in tiho berejo besedilo; nato ga berejo kot igro vlog.
2.
Sodelujejo v pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja o besedilu iz prve naloge ter izrekajo svoje mnenje in ga utemeljijo.
3.
90
Razmiπljajo o sebi in o predstavljenem dogodku ter napiπejo vpraπanja.
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 91
4.
Dvakrat tiho preberejo besedilo.
5.
Pisno odgovarjajo na vpraπanja o besedilu iz 4. naloge.
6.
Sodelujejo v pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja o oblikovanosti besedila iz 4. naloge in o njegovih nebesednih prvinah; izrekajo svoje mnenje in ga utemeljijo.
7.
Preberejo nepopolne povedi, nato v besedilu v 4. nalogi poiπËejo manjkajoËe podatke o zunanjih okoliπËinah nastanka besedila ter jih prepiπejo. Nasvet: UËitelj naj uËencev ne usmerja v 4. nalogo, temveË naj jih spodbuja k razmiπljanju o tem, kje bi naπli manjkajoËe podatke.
8.
Dvakrat tiho preberejo besedilo.
9.
Ustno odgovarjajo na vpraπanja o besedilu iz 8. naloge; kdor ima teæave, lahko izbira med ponujenimi odgovori (tj. odgovore poveæe z ustreznimi vpraπanji).
10.
Zapisane trditve primerjajo s podatki v besedilu v 8. nalogi ter presojajo njihovo resniËnost.
11.
Preberejo trditve o prvinah besedil v 4. in 8. nalogi, podrobno opazujejo obe besedili ter nato s kriæcem zaznamujejo svoje strinjanje s trditvijo.
12.
Preberejo nepopolne povedi, nato na podlagi znanja, pridobljenega v tej enoti, in svojih izkuπenj vpiπejo manjkajoËe podatke o znaËilnostih novice. Nasvet: UËitelj naj uËence navaja na samostojno povzemanje znaËilnosti novice; Ëe uËenci tega niso zmoæni narediti sami, naj jih spodbuja k razmiπljanju o tem, kje v tej enoti (npr. v kateri nalogi) lahko najdejo manjkajoËe podatke. Ko uËenci konËajo to nalogo, naj uËitelj preveri njihove reπitve.
13.
Besedam pripiπejo protipomenke.
14.
UËenci doma uporabijo svoje znanje o novici — iz mnoæice Ëasopisnih besedil izberejo novico in jo v πoli ustno predstavijo soπolcem. Nasvet: UËitelj naj v pogovoru po uËenËevi predstavitvi novice spodbuja uËence k presojanju, ali je izbrano besedilo res novica, k utemeljevanju svoje presoje in k vrednotenju zanimivosti, razumljivosti, pravilnosti in uËinkovitosti govornega nastopa.
15.
Ogledajo si ilustracijo in preberejo besedilo v oblaËkih. Izrazijo mnenje o upraviËenosti deËkovega odziva in ga utemeljijo. Vsako poved iz dveh stavkov najprej preberejo, nato razmiπljajo, ali si dejanji res sledita tako, kot je napisano. »e je poved nelogiËna oz. napaËna, napiπejo novo poved. Svoje reπitve javno/frontalno utemeljijo. Nasvet: UËenci naj prva primera reπijo frontalno — uËitelj naj jih pri tem vodi, in sicer tako, da jih seznani s strategijo reπevanja (npr. ≈Preberi poved. Razmisli, ali res najprej pospravimo
91
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 92
stole, nato pa odidemo iz uËilnice. »e je to res, je poved pravilna. »e pa ni res, je poved napaËna. Ob napaËnih povedih pripiπi pravilne. Ko boπ reπil nalogo, premisli, kako boπ utemeljil svoje reπitve.«). Preostale primere naj uËenci reπujejo sami; uËitelj naj po potrebi individualno pomaga uËencem s teæavami. Na koncu naj frontalno preveri reπitve; uËenci naj ob vsaki povedi pojasnijo svojo reπitev. 16.
Vsako zvezo dveh povedi najprej preberejo, nato razmiπljajo o logiËnem zaporedju dejanj oz. povedi. Na koncu dopolnijo nedokonËano poved, in sicer tako, da za æe napisano besedo napiπejo dejanje, ki se godi najprej, za njim pa dejanje, ki se godi pozneje. Nasvet: UËenci naj prvi primer reπijo frontalno — uËitelj naj jih pri tem vodi, in sicer tako, da jih seznani s strategijo reπevanja (npr. ≈Preberi obe povedi. Razmisli, kaj naredimo prej: kupimo mleko in kruh ali gremo v trgovino? Kaj pa naredimo pozneje? No, zdaj pa vzemi pero in dokonËaj poved. Pazi, da boπ najprej napisal to, kar narediπ prej, in da boπ konËal s tem, kar narediπ pozneje. Kaj boπ napisal na koncu povedi? Kaj pa boπ napisal med obema dejanjema?«). Preostale primere naj uËenci reπujejo sami; uËitelj naj po potrebi individualno pomaga uËencem s teæavami. Na koncu naj frontalno preveri reπitve.
17.
Ogledajo si ilustracijo in povedo, kaj vse dela deËek na sliki (tj. kateri dejanji opravlja hkrati). Razmiπljajo o tem, kaj delajo hkrati/soËasno z napisanim dejanjem, ter dokonËajo poved. Za domaËo nalogo lahko napiπejo tri nepravilne/nesmiselne in tri pravilne/smiselne povedi s ko (podobno, kot je v 15. nalogi) ter jih predstavijo soπolcem.
UËenËevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote? Kaj si se nauËil o novici? (Dopolni miselni vzorec.) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S Ëim si imel teæave? Kaj bi rad izboljπal? Kako si sodeloval s soπolci? Kako si sodeloval z uËiteljem? UËiteljevo samovrednotenje
92
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 93
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
NOVICA
93
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 94
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
Zakaj se je zgodilo?
Kaj se je zgodilo?
NOVICA
Kdo je bil udeleĂŚenec?
Kdaj se je zgodilo?
Kje se je zgodilo?
94
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 95
15 Posluπam, gledam
2. del, str. 12—17, predvideno πtevilo ur: 4
Operativni cilji: — posluπanje/gledanje posnete novice, — razumevanje posluπanega/gledanega besedila, — prepoznavanje okoliπËin nastanka posluπanega/gledanega besedila, — izrekanje in utemeljevanje mnenja, — govorno nastopanje, — logiËno razmiπljanje (prepoznavanje istoËasnih in neistoËasnih dejanj — pri teh tudi predhodnega in naslednjega dejanja), — pretvarjanje zvez povedi v podredno zloæene povedi (s Ëasovnim odvisnikom), — pravilna raba vejice v podredno zloæenih povedih s ko in medtem ko. Ciljna tema: Novica. Predstavitev dejavnosti uËencev ob nalogah ©t. naloge / Dejavnost
Kaj delajo uËenci?
1.
Sodelujejo v pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja o svojih izkuπnjah in poznavanju medvedov; izrekajo svoje mnenje in ga utemeljijo.
2.
Gledajo posneto novico o medvedki in njenem mladiËu. (Pred gledanjem se umirijo.)
3.
Preberejo napisane povedi ter sproti napiπejo vpraπanja, na katera se navezujejo napisane povedi (oz. odgovori).
4.
Sodelujejo v pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja o vsebini posnete novice. Odgovore si lahko tudi napiπejo. Nasvet: »e si uËenci niso zapomnili vseh podatkov, naj si posnetek ogledajo πe enkrat.
5.
Posneti novici dajo naslov po lastni presoji. Nato se pogovarjajo o svojih naslovih ter pojasnjujejo svojo reπitev.
6.
Odgovarjajo na vpraπanja o okoliπËinah nastanka posnete novice.
7.
Sodelujejo v pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja o svojih izkuπnjah in poznavanju avtocest; izrekajo mnenje in ga utemeljijo.
8.
Gledajo drugo posneto novico.
9.
Odgovarjajo na vpraπanja po temeljnih sestavinah druge posnete novice, in sicer tako, da izpolnijo preglednico.
95
Prirocnik Gradim4 01
10.
22.08.2005
14:56
Page 96
Sodelujejo v pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja o vsebini in okoliπËinah nastanka druge posnete novice.
11.
Doma uporabijo svoje znanje o novici (tj. novice spremljajo po televiziji ali radiu, nato izberejo eno novico in se pripravijo na govorni nastop — v njem povedo, kje in kdaj so sliπali izbrano novico, ter jo obnovijo). V πoli javno predstavijo izbrano novico. Posluπajo govorne nastope soπolcev ter po vsakem presojajo njegovo ustreznost, razumljivost, jezikovno pravilnost in uËinkovitost. Utemeljijo svoje mnenje.
12.
Preberejo zveze povedi. Nato razmiπljajo, ali sta se dejanji v zvezi povedi zgodili hkrati ali ne; obkroæijo Ërko pred istoËasnima dejanjema. V zvezah povedi z neistoËasnima dejanjema prepoznajo zaporedje dejanj ter prepiπejo povedi na ustrezno mesto v preglednici. Vsako od πtirih zvez povedi zdruæijo v eno poved, in sicer tako, da jo zaËnejo z besedico ko; napiπejo poved. Povedo, kateri povedi bi lahko zaËeli z medtem ko, in ju zapiπejo. Nasvet: UËitelj naj pomaga uËencem tako, da frontalno reπijo prvi primer. Ob tem naj uËenci razmiπljajo, kateri dejanji sta se zgodili istoËasno in kateri ne; svoj odgovor naj utemeljijo. Na koncu naloge naj uËitelj preveri reπitve; uËence naj opozori na vejico med zapisom dveh dejanj in na vlogo veËbesednega veznika medtem ko (v tem primeru pred ko ni vejice).
UËenËevo samovrednotenje Kaj je bil cilj zadnjih dveh enot? Ponovi, kaj si se v zadnjih dveh enotah nauËil o novici. Kaj si delal v tej enoti? S Ëim si imel teæave? Kaj bi rad izboljπal? Kako si sodeloval s soπolci? Kako si sodeloval z uËiteljem? UËiteljevo samovrednotenje
96
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 97
Predlog nalog za preverjanje
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
1. Preberi besedilo. Dnevnik, sobota, 18. 12. 2004
Mavci kot po tekoËem traku Ljubljana — VËeraj zjutraj se je v osrednji Sloveniji moËno ohladilo in ceste so se spremenile v drsalnice. Na njih se je zgodilo nekaj manjπih prometnih nesreË, veliko pa je bilo padcev zaradi poledice. Peπci so si poπkodovali predvsem roke v zapestju in noge. Zato je bila na ljubljanski urgenci nepopisna gneËa — samo dopoldne se je tam oglasilo skoraj 200 poπkodovancev; nekaj veË kot polovica jih je domov odπla z mavcem. N. R.
Odgovori na vpraπanja. Kje in kdaj je bila objavljena ta novica? Kdo jo je napisal? »emu jo je napisal? Kaj se je zgodilo? Kdaj se je to zgodilo? (Napiπi datum.) Kje pa? Kdo je bil udeleæen v tem dogodku? Zakaj se je to zgodilo? 2. Preveri resniËnost trditev o novici. Poledica je bila tudi v Ljubljani.
DA
NE
PonesreËenci so si poπkodovali samo roke.
DA
NE
Ljudje so padli zaradi ledu.
DA
NE
Zgodilo se je veliko hujπih prometnih nesreË.
DA
NE
Na urgenci so v celem dnevu sprejeli okrog 200 poπkodovancev.
DA
NE
3. Naslednjim besedam/besednim zvezam pripiπi besedo — z nasprotnim pomenom
zjutraj
,
— z enakim pomenom
mavËna obloga
,
— s πirπim pomenom
zapestje
,
— z oæjim pomenom
naravni pojav
. 97
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 98
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
4. Zvezi povedi poveæi v eno poved tako, da boπ dejanji smiselno razvrstil. Padel sem kot pokoπen. Stopil sem na led. Ko Leæal sem na tleh. Razmiπljal sem, kako naj vstanem. Ko Videl sem veliko poπkodovanih ljudi. Priπel sem na urgenco. Ko 5. Dopolni povedi. Medtem ko sem Ëakal na zdravnika, Medtem ko je zunaj sneæilo, Medtem ko sem bral novico,
98
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 99
Predlog dodatnih besedil
Nedelo, nedelja, 26. december 2004
Delo, sobota, 15. januar 2005
Pod Poreznom se je zatreslo, veËje πkode ni
Sejem v litijski osnovni πoli Litija — Pretekli teden so imeli v Osnovni πoli Gradec tradicionalni boæiËno-novoletni sejem. ©tevilni starπi so kupovali izdelke, ki so jih izdelali uËenci in uËitelji razredne in predmetne stopnje, uËenci na podruæniËnih πolah in tudi starπi otrok. Namen prireditve je bilo zbiranje denarja za druæine, ki same ne zmorejo plaËati πolskih dejavnosti.
Cerkno — Severozahodno Slovenijo sta vËeraj ob 8.58 in 9.05 zjutraj stresla potresna sunka z jakostjo med 5. in 6. stopnjo po evropski potresni lestvici. SrediπËe potresa je bilo severno od Cerknega, to je med Podbrdom, Hudajuæno in Poreznom, torej na pol poti med Bohinjsko Bistrico in Cerknim. Potresa nista povzroËila veËje gmotne πkode, sta pa πe bolj razmajala starejπe hiπe, ki niso bile popravljene po lanskem potresu. M. B., P. G.
B. R.
99
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 100
16 ©koko
2. del, str. 18—31, predvideno πtevilo ur: 6
Operativni cilji: — branje opisa æivali, — razumevanje podrobnih podatkov v besedilu, — prepoznavanje Ëlenjenosti besedila na odstavke, — Ëlenjenje besedila na odstavke, — prepoznavanje vrste podatkov oz. kljuËnih besed, — tvorjenje miselnega vzorca, tj. doloËanje kljuËnih besed in povzemanje bistvenih podatkov, — smiselno razvrπËanje povedi/podatkov v besedilu, — govorno nastopanje (ustno opisovanje æivali), — povzemanje znaËilnosti opisovanja æivali, — prepoznavanje nepravilno razvrπËenih povedi, — odpravljanje slovniËnih/skladenjskih napak v besedilu, — prepreËevanje ponavljanja iste besede (z njenim izpustom), — primerjanje besedil, presojanje njihove ustreznosti/pravilnosti ter utemeljevanje svojega mnenja, — tvorjenje pripovednih, vpraπalnih in vzkliËnih povedi, — uporaba pravilnega konËnega loËila. Ciljna tema: Opis æivali. Opis æivali je besedilo, v katerem prikazujemo znaËilnosti æivali, tj. njeno zunanjost, bivaliπËe oz. æivljenjski prostor, prehranjevanje, razmnoæevanje, uporabnost, posebnosti ipd. Glagoli so v sedanjiku (ta ne izraæa trenutka sporoËanja, ampak brezËasnost oz. sploπnost). Opozorilo: Opisa æivali ne smemo zamenjati s pripovedjo o æivali. Pri opisovanju namreË predstavljamo druge podatke kot pri pripovedovanju — tj. naπtevamo znaËilnosti æivali, ne prikazujemo pa tega, kar smo z æivaljo doæiveli ali kar se ji je zgodilo; zato so glagoli v sedanjiku, ne pa v pretekliku. UËitelji pogosto uporabljajo izraz ≈opisovanje« za vsako pisno sporoËanje, ≈pripovedovanje« pa za vsako ustno sporoËanje, vendar to ni prav. Opisujemo lahko pisno ali ustno; pa tudi pripovedujemo lahko ustno ali pisno (pisnim pripovedim v πoli pogosto pravimo ≈doæivljajski spisi«). Opisovanje in pripovedovanje torej nista omejeni samo na en prenosnik (tj. samo na pisanje ali samo na govorjenje), temveË sta omejena na vrsto podatkov, o katerih sporoËamo — Ëe predstavljamo/naπtevamo znaËilnosti Ëesa, to opisujemo; Ëe predstavljamo, kaj se je zgodilo, o tem pripovedujemo. UËence med opisovanjem æivali pogosto ≈odnese« v pripovedovanje o svojih doæivetjih, in to zaradi naslednjih dveh vzrokov: 1. veË izkuπenj imajo s pripovedovalnimi besedili (taka besedila so npr. pravljice, pripovedke, legende, bajke, basni, povesti, romani, novice, poroËila), 2. opisovanje je teæje od pripovedovanja, saj je treba bitje ali predmet najprej podrobno in sistematiËno opazovati, nato prepoznati njegove znaËilnosti in te poimenovati. Opisovanje æivali mora biti objektivno, zato moramo paziti, da uËenci vanj ne vpletajo vrednotenja æivali, npr. Ta æival mi je zelo vπeË, ker … UËitelj je uËencem dolæan pomagati pri razvijanju zmoænosti opisovanja — tako mu bo obogatil tudi njegovo ≈sporazumevalno doto« za vse æivljenje; opisovanje je namreË eden od temeljnih naËinov sporoËanja v strokah/znanostih in v vsakdanjem æivljenju.
100
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 101
Predstavitev dejavnosti uËencev ob nalogah ©t. naloge / Dejavnost
Kaj delajo uËenci?
1.
UËenci gledajo ilustracijo pod naslovom enote, reπujejo premetanko v naslovu ter tako prepoznajo, o Ëem bo govorila uËna enota. Nato napiπejo tri povedi o kokoπi (uporabijo svoje predznanje o tej æivali). Javno berejo svoje povedi; za vsako poved povedo, katero vrsto podatka vsebuje, in dopolnjujejo preglednico (ko v prebrani povedi prepoznajo vrsto podatka oz. kljuËno besedo, to zaznamujejo s kroæcem). Ob vsaki kljuËni besedi preπtejejo kroæce. Svoje podatke o pogostnosti kljuËnih besed v prebranih povedih izrazijo tako, da dopolnijo nepopolne povedi. Pogovarjajo se o svojih ugotovitvah.
2.
Berejo besedilo, tj. opis æivali (kokoπi).
3.
Sodelujejo v pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja o vsebini besedila iz 2. naloge. Nasvet: Vpraπanja v tej nalogi so na petih barvnih podlagah, torej prav tako kot deli/odstavki v besedilu 2. naloge.
4.
V besedilu iz 2. naloge preπtejejo odstavke in napiπejo ustrezno πtevilko. (Pomagajo si lahko z razliËnimi barvnimi podlagami.)
5.
Dele/odstavke besedila iz 2. naloge povezujejo s kljuËnimi besedami (te so napisane na enaki barvni podlagi kot odstavki v besedilu). Preberejo besedilo v priponki ter usvojijo pojem kljuËna beseda. Ogledajo si ilustracijo in preberejo besedilo v oblaËku; tako utrdijo pojem kljuËna beseda ter spoznajo vlogo (uporabnost) kljuËnih besed.
6.
V miselni vzorec vpiπejo kljuËne besede (te lahko prepiπejo iz 4. naloge); nato jih dopolnijo z bistvenimi podatki.
7.
Berejo ≈besedilo«. Nato si ogledajo ilustracijo pod ≈besedilom«, preberejo besedili v oblaËku in presojajo ≈Juretovo besedilo« (npr. resniËnost posameznih povedi, zaporedje povedi). Povedi prepiπejo tako, da so tiste, ki prikazujejo isto vrsto podatka (oz. isto kljuËno besedo) napisane skupaj, da so torej smiselno urejene. Nasvet: V opisu je zaporedje kljuËnih besed poljubno — vendar pa se ne sme ≈skakati z ene teme na drugo in nazaj«; tudi povedi znotraj iste kljuËne besede morajo biti smiselno razvrπËene.
8.
Berejo besedilo. Nato podËrtajo veËkrat ponovljeno besedo (kokoπ). Besedilo prepiπejo tako, da v neprvih povedih izpustijo ponovljeno besedo. Primerjajo besedili in presojajo, katero besedilo je boljπe. Svoje mnenje utemeljijo. Nasvet: UËitelj naj uËencem pove, da velja enako tudi za osebe in predmete … (za ponazoritev tega si lahko pomaga z naslednjimi zvezami povedi: Marko je star devet let. Marko hodi v Ëetrti razred; Kupili smo televizor. Televizor stoji v kotu dnevne sobe.).
9.
Preberejo nepopolne povedi, nato pa vanje na podlagi znanja, ki so ga pridobili v tej enoti, vpiπejo manjkajoËe podatke. (Pri tem si lahko pomagajo s kljuËnimi besedami v 4. ali 5. nalogi.) Tako povzamejo znaËilnosti opisovanja æivali.
101
Prirocnik Gradim4 01
10.
22.08.2005
14:56
Page 102
Ogledajo si fotografijo æivali in preberejo dele besedila na ≈listiËih«. Nato se lotijo opisovanja æivali, in sicer tako, da najprej izdelajo miselni vzorec (lahko posnemajo miselni vzorec iz 6. naloge): v sredino napiπejo ime æivali (praπiË), okrog njega napiπejo kljuËne besede (te lahko prepiπejo iz 6. naloge), tem pa dodajo bistvene podatke — prepiπejo jih s fotografije in z ≈listiËev«. Nato govorno nastopajo, tj. ustno opiπejo praπiËa, in sicer tako, da sproti ubesedujejo miselni vzorec (kar je teæja razliËica), ali tako, da pred govornim nastopom napiπejo pisno predlogo. Nasvet: UËitelj naj pred tvorjenjem govorjenega besedila opozori uËence — na pravilno zapovrstje kljuËnih besed (tj. da zaËnemo desno zgoraj in nadaljujemo v smeri urnega kazalca), — na to, da preidemo k novi kljuËni besedi πele potem, ko navedemo vse bistvene podatke dane kljuËne besede (tj. da ne ≈skaËemo« z ene kljuËne besede oz. podteme k drugi in se nato spet vraËamo k prvi), in — na to, da v besedilu ne navajamo kljuËnih besed (prim. Zunanjost: Kokoπ …), temveË kljuËne besede posredno izrazimo z glagoli (npr. deli æivali Æival ima …; prehranjevanje Kokoπi se hranijo …; bivaliπËe Kokoπ æivi …; uporabnost Kokoπi gojimo …; itd.)
11.
Doma pripravijo opis poljubno izbrane æivali. V πoli govorno nastopajo — ustno opisujejo æivali; pri tem pazijo, da jih ne poimenujejo. Soπolci skuπajo prepoznati opisovane æivali.
12.
V besedilu iz 2. naloge preπtejejo povedi; napiπejo, koliko jih je, in povedo, kako so to ugotovili (tj. preπteli so pike). Pisno dokonËajo pripovedne povedi; napiπejo, katero konËno loËilo so uporabili, in povedo, zakaj so se odloËili za piko. Napiπejo tri vpraπalne povedi; napiπejo, katero konËno loËilo so uporabili, in povedo, zakaj so se tako odloËili. Napiπejo pet vzkliËnih povedi; napiπejo, katero konËno loËilo so uporabili, in povedo, zakaj so se odloËili za klicaj.
13.
Berejo povedi in napiπejo ustrezno konËno loËilo.
14.
Besedi kokoπ izbirajo sopomenke.
15.
Opisna poimenovanja (npr. kokoπ, ki vali, je) poveæejo z enobesednimi (npr. koklja).
16.
Besedo kokoπ uvrstijo v skupino (oz. ji izberejo nadpomenko). Nato izberejo ustrezno poimenovanje danega dejanja.
17.
Izbirajo ustrezno razlago frazema iti spat s kurami. Pojasnijo svojo reπitev.
18.
Dopolnijo nepopolne povedi, in sicer tako, da v oklepaju izberejo pravilno obliko oz. zapis besede ter jo/ga prepiπejo.
102
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 103
UËenËevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote? Kaj si se nauËil o opisu æivali? Katere vrste podatkov mora vsebovati opis æivali? (Miselni vzorec dopolni s kljuËnimi besedami.) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S Ëim si imel teæave? Kaj bi rad izboljπal? Kako si sodeloval s soπolci? Kako si sodeloval z uËiteljem? UËiteljevo samovrednotenje
103
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 104
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
_______________________________________
_______________________________________
OPIS ÆIVALI
_______________________________________
_______________________________________
_______________________________________
104
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 105
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
ZUNANJOST
PREHRANJEVANJE
OPIS ÆIVALI
BIVALI©»E
RAZMNOÆEVANJE
UPORABNOST / POSEBNOSTI
105
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 106
17 Ejæ
2. del, str. 32—37, predvideno πtevilo ur: 4
Operativni cilji: — posluπanje/gledanje opisa æivali, — pomnjenje podatkov iz posluπanega/gledanega besedila, — izpolnjevanje miselnega vzorca, tj. doloËanje kljuËnih besed in ustreznih bistvenih podatkov, — govorno nastopanje (ustno opisovanje æivali), — povzemanje znaËilnosti opisovanja æivali, — prepreËevanje ponavljanja iste besede (z njenim pozaimljanjem), — metaforiËno izraæanje. Ciljna tema: Opis æivali. Predstavitev dejavnosti uËencev ob nalogah ©t. naloge / Dejavnost
Kaj delajo uËenci?
1.
Pred gledanjem posnetega besedila si ogledajo ilustraciji pred to nalogo in preberejo besedila v oblaËkih (lahko kot igro vlog). Pogovarjajo se o ustreznem ravnanju med gledanjem/posluπanjem posnetka, pripovedujejo o svojih izkuπnjah s posluπanjem/gledanjem (npr. o teæavah, æeljah ipd.). Reπujejo premetanko v naslovu uËne enote in tako prepoznajo temo posnetega besedila. Povedo, kaj æe vedo o jeæu. Umirijo se in se pripravijo na ogled posnetka. Nato gledajo posneti opis æivali (tj. jeæa).
2.
Sodelujejo v pogovoru — poimenujejo æival na posnetku in jo uvrstijo v dano skupino (tj. h gozdnim æivalim).
3.
V nepopolne povedi vpisujejo podatke o jeæevi zunanjosti.
4.
Smiselno odgovarjajo na vpraπanja o jeæevi glavi in njegovih Ëutih.
5.
Pisno odgovorijo na vpraπanje o obliki jeæevega telesa.
6.
S povezovanjem doloËijo vrsto poraπËenosti zgornje/spodnje strani jeæevega telesa.
7.
Pisno odgovorijo na vpraπanje o dolæini jeæevega repa.
8.
Pisno odgovorijo na vpraπanje o dolæini jeæevih nog.
9.
Razmiπljajo o jeæevem prehranjevanju in obkroæijo Ërko pred pravilno reπitvijo.
106
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 107
10.
Pisno odgovarjajo na vpraπanja o jeæevem prezimovanju.
11.
Pisno odgovorijo na vpraπanje o jeæevem razmnoæevanju.
12.
Razmiπljajo o tem, kako samica spravi mladiËe na svet; obkroæijo Ërko pred pravilnim glagolom za to dejanje.
13.
©e enkrat si ogledajo posnetek. Nato dopolnijo miselni vzorec — vpiπejo temo in bistvene podatke (kljuËne besede so æe vpisane). Izdelani miselni vzorec primerjajo z miselnim vzorcem o kokoπi (16. enota, 6. naloga) — primerjajo kljuËne besede v miselnih vzorcih ter povedo, ali so enake in zakaj niso; nato primerjajo tudi bistvene podatke ter povedo, ali so enaki in zakaj niso. Povedo, po katerem miselnem vzorcu bi opisali veverico (tj. po vzorcu za domaËo ali za gozdno æival), in pojasnijo svoj odgovor.
14.
Doma se pripravijo na govorni nastop — izberejo si nedomaËo æival, izdelajo miselni vzorec s kljuËnimi besedami, v priroËnikih iπËejo ustrezne podatke ter iz njih prepiπejo h kljuËnim besedam bistvene podatke; nato napiπejo predlogo za govorni nastop; pripravijo si πe slikovno gradivo. Govorno opisujejo nedomaËo æival. Presojajo govorne nastope in utemeljujejo svoje mnenje. Nasvet: UËitelj naj da uËencem podrobna navodila za domaËe delo, tj. naπteje naj jim korake priprave na govorni nastop.
15.
Berejo nepopolne povedi in razmiπljajo, katero besedo iz navedenih dvojic bi prepisali (izbirajo med ponovljeno besedo in zaimkom); nato pripiπejo izbrano besedo. Ustno utemeljujejo svoje reπitve. Nasvet: UËitelj naj uËencem pove, da velja enako tudi za osebe in predmete … (za ponazoritev tega si lahko pomaga z naslednjimi zvezami povedi: Niko je moj bratranec. Nikova/Njegova mama je moja teta; Niko mi je prestavil svojega prijatelja. Njegov prijatelj/Ta tudi hodi h koπarki in nogometu.).
16.
Ogledajo si ilustracijo in dopolnijo besedilo v oblaËku. Pojasnijo svojo reπitev.
UËenËevo samovrednotenje Kaj je bil cilj zadnjih dveh enot? Ponovi, kaj si se v zadnjih dveh enotah nauËil o opisu æivali. Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S Ëim si imel teæave? Kaj bi rad izboljπal? Kako si sodeloval s soπolci? Kako si sodeloval z uËiteljem? UËiteljevo samovrednotenje
107
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 108
Predlog nalog za preverjanje 1. Preberi naslednji besedili.
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
A Za rojstni dan sem dobila zajËka. Ker nenehno grizlja, sem mu dala ime Grizko. ZadnjiË je zgrizel nogo lesenega stola, zato je bila mami nanj zelo jezna. VeËkrat mu zaupam kakπno skrivnost. VËeraj sem mu v veliko uho πepnila, da mi je vπeË Miha iz sosednjega razreda. Za Grizka lepo skrbim, zato upam, da bo doæivel visoko starost. B Poljski zajec je dolg pribliæno 62 cm in teæak do 5 kg. Telo je pokrito s svilnato dlako — barva se ji veËkrat spremeni, ker se prilagaja njegovemu æivljenjskemu prostoru, njegovi starosti in letnemu Ëasu. Zajec ima glavo, trup, noge in rep. Na glavi so oËi, smrËek, dva dolga uhlja in usta. V ustih ima zobe; zgoraj sta dva sekalca, ki neprestano rasteta, zato zajec ves Ëas gloda. Ima dva para nog. Sprednje noge so krajπe od zadnjih — zajec z njimi ne hodi, temveË teËe in skaËe. Zadnje noge so precej daljπe in delujejo kot vzmet, zato dela dolge skoke. Na koncu trupa je majhen rep. Poljski zajec je samotar. Domuje v plitvi kotanji na polju; tu si napravi veË lukenj. Samec vasuje od pomladi do jeseni. Samica lahko koti do πtirikrat na leto; vsakiË je breja 43 dni in lahko skoti do 6 mladiËev. MladiËi se skotijo na odprtem, vËasih celo v snegu. Tehtajo pribliæno 130 g, pokriti so z gosto dlako sivorjave barve (kar se ujema z barvo zemlje po njivah), takoj æe vidijo in lahko tekajo. Prva dva tedna po skotitvi sesajo materino mleko, nato se zaËnejo pasti sami. Poljski zajec se hrani ob mraku, in sicer se pase v mladem æitu, detelji, korenju, solati in zelju; hrani se tudi s travo in zeliπËi, pozimi pa gloda lubje mladih dreves. Nikoli ne pije, ker mu zadoπËa voda v hrani. Primerjaj besedili. O Ëem govorita? Katero besedilo je opis æivali? Po Ëem tako sodiπ? 2. Za vsak odstavek v opisu napiπi, o Ëem govori. 1. in 2. odstavek: 3. odstavek: 4. odstavek: 5. odstavek:
108
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 109
3. Ob opisu iz 1. naloge tvori miselni vzorec. DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
4. Naslednje povedi razvrsti tako, da bo besedilo smiselno. OπtevilËi zapovrstje povedi. Med njimi preceja vodo. Ta je top in oranænordeË. Ta odteËe, vodne æivali pa mu ostanejo na jeziku. Ob robovih ima zobce. Labod ima ploπËat kljun. O Ëem govorijo navedene povedi? 5. V naslednjih povedih podËrtaj ponovljene besede. Nato povedi prepiπi tako, da ne boπ ponavljal besed. Stræek je ena od najmanjπih ptic. Stræek se oglaπa zelo glasno. Stræek ima najraje meπane gozdove, reËna obreæja in zarasle vrtove. Stræek si poleg gnezda zgradi veË zatoËiπË za spanje.
Pingvini so æivali hladnih obmoËij. Pingvini zahtevajo ledeno, vËasih celo morsko vodo in redne obroke sveæih morskih rib. Pingvine imajo le v veËjih æivalskih vrtovih.
Kos se je iz gozdov preselil v bliæino Ëloveπkih bivaliπË. Kosovo glasno, veselo prepevanje nam naznanja prihod pomladi.
109
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 110
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
Brglez je æivahna ptica. Brglez zna plezati navzgor in navzdol po drevesih. Brglez æivi v meπanih gozdovih in parkih.
6. Vpiπi pravilno napisane besede. Zajec neprestano (grizlja, grizla) . (Zadne, zadnje) noge ima (dalπe, daljπe) od (sprednjih, sprednih) . Na glavi ima dva (uhlja, uhla) . (Negovo, njegovo) telo pokriva (svilnjata, svilnata) dlaka. (Zajkla, zajklja) skoti veliko mladiËev. Zajci æivijo tudi na (polih, poljih) . Dlako ene vrste zajcev (uporablajo, uporabljajo) za pletenje. Napisal sem (kluËne, kljuËne) besede. Ali poznaπ (pravlico, pravljico) Grdi raËek? Labod ima oranænordeË (klun, kljun) . Labod se (prehranuje, prehranjuje) tudi z majhnimi ribami. Labod æivi tudi v (pljitvi, plitvi) vodi. 7. Postavi konËno loËilo. Kdaj si boπ ogledal Labodje jezero Pazi, labod Labodji samec varuje gnezdo Kdo je napisal pravljico o grdem raËku Oh, kako daleË leti Ali labodi gnezdijo tudi pri nas Labodi, race in gosi spadajo v isto skupino ptic
110
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 111
Predlog dodatnega besedila
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
Labod grbec je velika vodna ptica, pokrita z belim perjem; perje ni nikoli mokro, ker si ga sproti maæe z mastnimi izloËki posebne æleze na trtici. Ima glavo, vrat, trup, en par peruti in nog. Na glavi ima oËi in oranænordeË kljun. Kljun je top in ploπËat ter ima nazobËane robove; ob njegovem korenu je Ërna guba. Vrat ima dolg in vitek; po navadi ga dræi v obliki Ërke S, vËasih ga prisloni na hrbet, med letenjem pa ga popolnoma iztegne. Ima velike peruti in majhne plavalne noge. S perutmi si pomaga pri letenju — z njimi dela glasne, moËne in enakomerne zamahe. Na nogah ima tri prste, med njimi pa ima plavalno mreno. Z nogami si pomaga pri plavanju in potapljanju — plavalna mrena med prsti mu namreË omogoËa, da se z nogami poganja, kot bi veslal. Labodi æivijo v stojeËi vodi (npr. v ribnikih in jezerih) pa tudi v vodi, ki teËe poËasi in je plitva. Labodji par je skupaj celo æivljenje. Spomladi si v plitvi vodi zgradi veliko gnezdo; samica znese vanj 5 do 7 jajc, samec pa ga straæi in silovito brani pred vsiljivci. Po 35 dneh se iz jajc izvalijo mladiËi s sivimi perjem; po enem dnevu se æe vozijo po jezeru pod perutmi ali na hrbtu svojih starπev, Ëez pol leta pa æe letijo. Labod se prehranjuje z vodnimi rastlinami in majhnimi vodnimi æivalmi (tudi z majhnimi ribami).
111
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 112
18 Omara
2. del, str. 38—47, predvideno πtevilo ur: 3
Operativni cilji: — branje opisa predmeta, — razumevanje podrobnih podatkov v besedilu, — prepoznavanje vrste podatkov oz. kljuËnih besed, — dopolnjevanje miselnega vzorca, tj. kljuËnih besed in bistvenih podatkov, — priprava na govorni nastop (pisna priprava na opisovanje predmeta) in govorno nastopanje (ustno opisovanje predmeta), — primerjanje besedil, presojanje njihove ustreznosti/pravilnosti ter utemeljevanje svojega mnenja, — povzemanje znaËilnosti opisa predmeta, — raba in razumevanje (veËpomenskih) besed, — razumevanje okrajπav v zapisanem besedilu. Ciljna tema: Opis predmeta. Opis predmeta je besedilo, v katerem prikazujemo znaËilnosti predmeta, tj. njegovo zunanjost (npr. dolæino, viπino, πirino/globino, teæo, barvo, snov/material), sestavo oz. sestavne dele, namembnost oz. uporabnost ipd. Glagoli so naËeloma v sedanjiku (ta ne izraæa trenutka sporoËanja, ampak brezËasnost oz. sploπnost); Ëe opisujemo predmete, ki jih ni veË, so v pretekliku. Opozorilo: UËenci imajo pri opisovanju predmeta pogosto teæave — in sicer zato, ker ne znajo — natanËno opazovati predmeta, — poimenovati lastnosti predmeta (npr. obliko, velikost, barvo, snov), njegovih sestavnih delov ipd., — biti objektivni (opis predmeta ne sme vsebovati vrednotenja predmeta). Ker vemo, da je natanËno opazovanje predmeta temeljni pogoj za njegovo opisovanje, mora uËitelj uËence spodbujati k natanËnemu opazovanju predmeta, in to ne le pri slovenπËini, temveË tudi pri drugih πolskih predmetih, npr. pri likovni vzgoji ali pri naravoslovju in tehniki. Poimenovalno zmoænost pa naj razvija s t. i. vajami za bogatenje besednega zaklada, npr. s poimenovanjem naslikanih ali umiπljenih delov predmeta, raznih barv, oblik, snovi ipd. Predstavitev dejavnosti uËencev ob nalogah ©t. naloge / Dejavnost
Kaj delajo uËenci?
1.
Opazujejo omaro (v uËilnici/na hodniku/v knjiænici/na ilustraciji pod naslovom enote) in odgovarjajo na vpraπanja. Nato jo ustno opiπejo.
2.
Dvakrat tiho preberejo besedilo.
3.
Sodelujejo v pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja o vsebini besedila iz 2. naloge, izrekajo svoje mnenje in ga utemeljujejo.
4.
Dopolnijo miselni vzorec o besedilu iz 2. naloge — najprej napiπejo manjkajoËe kljuËne besede, nato k tem pripiπejo bistvene podatke.
112
Prirocnik Gradim4 01
5.
22.08.2005
14:56
Page 113
Berejo nepopolno poved ter vmes na podlagi znanja, pridobljenega v tej enoti, in svojih izkuπenj vpisujejo manjkajoËe podatke o znaËilnostih opisa predmeta.
6.
Pisno odgovarjajo na zapisana vpraπanja o πtevilu sestavnih delov predmeta, opisanega v 2. nalogi.
7.
Reπujejo izloËevalno nalogo — zapisane trditve primerjajo s podatki v besedilu iz 2. naloge ter presojajo njihovo resniËnost.
8.
Nariπejo omaro, ki je bila opisana v 2. nalogi. Soπolcu pokaæejo svojo risbo, nato skupaj presojata svoji risbi, ju primerjata z opisom ter se pogovarjata o tem, zakaj sta risbi razliËni. Svojo risbo primerjajo z risbo v Reπitvah ter se pogovarjajo o svojih ugotovitvah.
9.
Poimenujejo, kar je narisano, in navedejo Ëim veË pomenov zapisane veËpomenske besede. Povedo πe katero veËpomensko besedo in navedejo njene pomene.
10.
Poimenujejo lastnost narisane Ërte in stene.
11.
Obkroæijo, kar je zaobljeno. Ustno pojasnijo svoje reπitve ter razloæijo pomen te besede.
12.
Razmiπljajo, kaj pomeni okrajπava ipd. (lahko sklepajo na podlagi besedila ali izhajajo iz izkuπenj), ter izberejo pravilno reπitev. Nasvet: Okrajπave so krajπane besede/besedne zveze, ki jih piπemo z malimi Ërkami in s piko (npr. ipd.). UËitelj naj jih loËi od krajπav — ta beseda je nadpomenka za okrajπave, kratice (= krajπane besede/besedne zveze, ki jih piπemo z velikimi Ërkami in brez pike (npr. SSKJ)) in simbole (= krajπane besede/besedne zveze, ki jih piπemo z malimi ali velikimi Ërkami in brez pike (npr. kg, H).
13.
Preberejo nepopolne povedi, prepoznajo opisani predmet in napiπejo njegovo ime. Prvim trem vpisanim besedam pripiπejo nadpomenko; enako naredijo πe z naslednjimi tremi.
14.
V svoji πolski torbi izberejo predmet, ki ga bodo opisali. Najprej izdelajo miselni vzorec, nato ga pretvorijo v zapisano besedilo — pri tem pazijo, da izbranega predmeta ne poimenujejo. Svoje besedilo pokaæejo soπolcu; ta ga prebere in ob razstavljenih predmetih iz πolske torbice ugiba, kateri predmet je opisan. Soπolca v dvojici se pogovarjata o pomanjkljivostih opisa, o teæavah pri reπevanju naloge ipd.
113
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 114
UËenËevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote? Kaj si se nauËil o opisu predmeta? (Dopolni miselni vzorec.) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S Ëim si imel teæave? Kaj bi rad izboljπal? Kako si sodeloval s soπolci? Kako si sodeloval z uËiteljem? UËiteljevo samovrednotenje
114
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 115
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
M_____________
__________ DELI
OPIS PREDMETA
S______________
B______________
_______________
115
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 116
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
MERE
SESTAVNI DELI
OPIS PREDMETA
SNOV
BARVA
NAMEMBNOST
116
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 117
19 Kolo
2. del, str. 48—53, predvideno πtevilo ur: 3
Operativni cilji: — posluπanje/gledanje opisa predmeta, — pomnjenje podatkov iz posluπanega/gledanega besedila, — govorno nastopanje (ustno opisovanje predmeta in preprosto opisovanje postopka), — prepoznavanje pomena in okoliπËin rabe neknjiænih besed, — raba knjiænih besed, — prepoznavanje slovniËnih napak, — raba pravilne spolske oblike. Ciljna tema: Opis predmeta. Predstavitev dejavnosti uËencev ob nalogah ©t. naloge / Dejavnost
Kaj delajo uËenci?
1.
Sodelujejo v pogovoru — odgovarjajo na uËiteljeva vpraπanja o svojih kolesarskih izkuπnjah ter pojasnjujejo svoje mnenje.
2.
Gledajo posneti opis predmeta (kolesa).
3.
Gledajo fotografijo kolesa in v okenca vpiπejo imena delov kolesa. Nato si v mislih predstavljajo svoje kolo, razmiπljajo o njegovih delih in odgovorijo na vpraπanje. Pojasnijo svoj odgovor.
4.
Pisno odgovarjajo na vpraπanja o podatkih s posnetega besedila oz. s fotografije kolesa — in sicer tako, da izberejo pravilni odgovor (tj. obkroæijo Ërko pred njim).
5.
Preberejo nedokonËane povedi in jih dopolnijo s podatkom o namembnosti/vlogi zapisanih delov kolesa.
6.
Razmiπljajo o tem, ali je posneti opis prikazoval samo sestavne dele kolesa; odgovorijo na vpraπanje in pojasnijo svoj odgovor. ©e enkrat si ogledajo posneti opis in si skuπajo zapomniti Ëim veË podatkov o delovanju kolesa.
7.
Sodelujejo v pogovoru — povedo, Ëemu uporabljamo kolo in kako to delamo.
8.
Pogovarjajo se o rabi in pomenu danih neknjiænih besed ter napiπejo njihove knjiæne ustreznice.
9.
Preberejo nepopolne povedi in jih dopolnijo s pravilno obliko besede kolo.
117
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 118
10.
Preberejo povedi in obkroæijo slovniËno pravilno poved.
11.
Preberejo nedokonËane povedi, izberejo ustrezno besedo in to vpiπejo v poved.
12.
Poimenujejo narisano telovadno prvino in zapiπejo to besedo. Povedo, zakaj se telovadna prvina tako imenuje.
13.
Izberejo enega od naπtetih predmetov in doma izdelajo pisno predlogo njegovega opisa. Opozorilo: UËitelj naj pred tvorjenjem govorjenega besedila opozori uËence — na pravilno zapovrstje kljuËnih besed (tj. da zaËnemo desno zgoraj in nadaljujemo v smeri urnega kazalca), — na to, da preidemo k novi kljuËni besedi πele potem, ko najdemo vse bistvene podatke dane kljuËne besede (tj. da ne ≈skaËemo« z ene kljuËne besede oz. podteme k drugi in se nato spet vraËamo k prvi), in — na to, da v besedilu ne navajamo kljuËnih besed (prim. Snov: les), temveË kljuËne besede posredno izrazimo z glagoli (npr. snov Predmet je iz …; namembnost Uporabljamo ga za … itd.). V πoli govorno nastopajo. Presojajo govorne nastope in utemeljujejo svoje mnenje. Povedo, kako so se doma pripravili na govorni nastop, in presojajo ustreznost priprav.
14.
Berejo uganke z opisi predmetov in poimenujejo opisovane predmete. Lahko jih tudi nariπejo.
UËenËevo samovrednotenje Kaj je bil cilj zadnjih dveh enot? Ponovi, kaj si se v zadnjih dveh enotah nauËil o opisu predmeta. Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S Ëim si imel teæave? Kaj bi rad izboljπal? Kako si sodeloval s soπolci? Kako si sodeloval z uËiteljem? UËiteljevo samovrednotenje
118
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 119
Predlog nalog za preverjanje
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
1. Preberi naslednje besedilo. Termovka je steklena posoda, ki ima dvojno steno; med notranjo in zunanjo steno je brezzraËni prostor (vakuum). Povrπina notranje stene je posrebrena, zunanja stena pa je na zunanji strani obdana s posebnim ovojem — ta je tako kot zamaπek narejen iz snovi, ki prepreËuje prehajanje toplote iz steklenice. Termovke so razne velikosti; manjπe dræijo do 3 decilitre tekoËine, veËje pa od 3 do 5 litrov. Termovko uporabljamo za ohranjanje toplih oz. hladnih pijaË ali jedi, npr. na potovanjih ali izletih, za bolnike ali dojenËke ipd. Odgovori. O Ëem govori to besedilo? Napiπi kljuËne besede. Ali je to opis predmeta? DA NE Pojasni svoj odgovor. 2. Ali so naslednje trditve o termovki pravilne? (Obkroæi DA ali NE.) Dvojna stena termovke je iz stekla. DA NE Notranja stena je iz srebra. DA NE Med stenama je brezæiËni prostor. DA NE Notranja stena je obdana z ovojem. DA NE Zamaπek je steklen. DA NE Vse termovke so enako velike. DA NE V termovko damo pijaËo ali hrano. DA NE PijaËa se v termovki takoj segreje. DA NE 3. Pripiπi imena sestavnih delov termovke.
__________________________
__________________________ __________________________ __________________________ __________________________
119
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 120
4. Dopolni naslednji opis. Prometni znak kolesarji na cesti ima obliko enakostraniËnega ; njegova
stranica je v vodoravnem
poloæaju, vrh pa je obrnjen notranjost pa je
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
. Robovi znaka so
barve,
. Sredi znaka je
s Ërno barvo narisan
rdeËe
.
Povrπina prometnega znaka je izdelana iz materiala,
Ërno
ki odseva svetlobo. Stranice trikotnika so
belo
ponavadi
120 centimetrov; Ëe pa je
voziπËe oæje, lahko tudi manj. Stoji na æeleznem v prometu opozarja na to, da se po tej poti vozijo tudi
. Druge udeleæence .
Zdaj pa πe sam opiπi enega od naslednjih znakov.
rdeËe
modro
Ërno belo rumeno
120
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 121
20 Po poklicu sem …
2. del, str. 54—59, predvideno πtevilo ur: 3
Operativni cilji: — posluπanje/gledanje opisa poklica, — pomnjenje podatkov iz posluπanega/gledanega besedila, — dopolnjevanje miselnega vzorca (bistvenih podatkov), — govorno nastopanje (ustno opisovanje poklica) in pisno tvorjenje opisa poklica, — povzemanje znaËilnosti opisa poklica, — poimenovanje pripomoËkov in prepoznavanje njihove namembnosti, — poimenovanje poklicev, — tvorjenje æenskih poimenovanj za poklice. Ciljna tema: Opis poklica. Opis poklica je besedilo, v katerem v ustreznem zapovrstju naπtejemo, kaj vse dela oseba z danim poklicem, ter predstavimo pripomoËke, ki jih uporablja, in prostor, v katerem dela. Glagoli so naËeloma nedovrπni (npr. pregleduje — ne pa pregleda) in so v sedanjiku (ta ne izraæa trenutka sporoËanja, ampak brezËasnost oz. sploπnost); Ëe opisujemo poklice, ki jih ni veË, so glagoli v pretekliku. Opozorilo: UËence med opisovanjem poklica pogosto ≈odnese« — v pripovedovanje o tem, kaj so doæiveli ob sreËanju z osebo z danim poklicem, — v vrednotenje poklica (tj. kakπen se jim zdi ta poklic) ali — v napovedovanje svoje poklicne izbire (tj. kaj bodo, ko ≈bodo veliki«). UËitelj mora obvladati znaËilnosti opisovanja poklica; le tako bo prepoznal uËenËeve ≈odmike« od opisovanja in ga skrbno vodil pri opisovanju. Poleg tega naj ve πe to, da imajo uËenci pri opisovanju poklica pogosto teæave, in sicer zato, — ker ne znajo natanËno opazovati dejanj osebe z danim poklicem ali si jih ne znajo predstavljati, — ker ne znajo poimenovati dejanj, orodja, prostora ali — ker ne znajo razvrstiti dejanj v ustrezno zaporedje (dejanja so namreË veËinoma Ëasovno povezana). Zato mora uËence spodbujati k natanËnemu opazovanju oz. k natanËnim predstavam osebe v danem poklicu, in to ne le pri slovenπËini, temveË tudi pri drugih πolskih predmetih, npr. pri druæbi ter naravoslovju in tehniki. UËence naj vodi pri sistematiËnem razvijanju njihove poimenovalne zmoænosti, npr. s poimenovanjem naslikanih ali umiπljenih dejanj, pripomoËkov, prostorov in poklicev, s povezovanjem imen dejanj z imeni poklicev/pripomoËkov/prostorov ipd. Zmoænost kronoloπkega razvrπËanja dejanj pa naj razvija tako, da uËenci najprej naπtejejo dejanja osebe v danem poklicu, nato pa jih razvrπËajo v ustrezno zapovrstje ali da prepoznajo neustrezno razvrπËena dejanja. Predstavitev dejavnosti uËencev ob nalogah ©t. naloge / Dejavnost
Kaj delajo uËenci?
1.
Sodelujejo v pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja o delu æivinozdravnika in o svojih izkuπnjah z njim.
2.
Ogledajo si posneti opis poklica (æivinozdravnika).
121
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 122
3.
Sodelujejo v pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja o vsebini posnetega besedila.
4.
Ogledajo si miselni vzorec z æe vpisanimi kljuËnimi besedami ter ga dopolnijo z bistvenimi podatki — poimenujejo æivinozdravnikova dejanja, pripomoËke in delovni prostor. (Pri tem si lahko pomagajo z ilustracijami.)
5.
V povezovalni nalogi razmiπljajo o namembnosti veterinarskih pripomoËkov.
6.
Preberejo nepopolne povedi ter jih dopolnijo na podlagi znanja, pridobljenega v tej enoti (tj. vpiπejo manjkajoËe podatke o vrstah podatkov, ki naj bi jih vseboval opis poklica).
7.
Gledajo ilustracije, poimenujejo poklice in zapiπejo besede.
8.
Tvorijo æenske oblike poimenovanj za poklice iz 7. naloge ter zapiπejo besede.
9.
Doma izberejo poklic iz 7. naloge in se pripravijo na njegov ustni opis. Najprej izdelajo oz. dopolnijo miselni vzorec (pomagajo si z miselnim vzorcem iz 4. naloge, tudi s priroËniki), nato ga pretvorijo v zapisano besedilo ter si ga skuπajo Ëim bolje zapomniti. Lahko si pripravijo tudi vidna ponazorila, npr. plakat ali prosojnico z miselnim vzorcem, fotografije ipd. V πoli govorno nastopajo. Opozorilo: UËitelj naj pred tvorjenjem govorjenega besedila opozori uËence — na pravilno zapovrstje kljuËnih besed (tj. da zaËnemo desno zgoraj in nadaljujemo v smeri urnega kazalca), — na to, da preidemo k novi kljuËni besedi πele potem, ko obnovimo vse bistvene podatke dane kljuËne besede (tj. da ne ≈skaËemo« z ene kljuËne besede oz. podteme k drugi in se nato spet vraËamo k prvi). Presojajo govorne nastope in utemeljujejo svoje mnenje. Povedo, kako so se doma pripravili na govorni nastop, in presojajo ustreznost priprav.
10.
Razmiπljajo o svojih poklicnih æeljah in si izberejo poklic, ki ga bodo doma pisno opisali. Po uËiteljevem navodilu najprej izdelajo miselni vzorec, nato ga pretvorijo v zapisano besedilo — pri tem pazijo na jezikovno pravilnost ter na Ëitljivost, estetskost in pravilnost zapisa.
UËenËevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote? Kaj si se nauËil o opisu poklica? (Dopolni miselni vzorec.) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S Ëim si imel teæave? Kaj bi rad izboljπal? Kako si sodeloval s soπolci? Kako si sodeloval z uËiteljem? UËiteljevo samovrednotenje 122
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 123
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
_______ dela?
OPIS POKLICA
_______ dela?
_______ dela?
123
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 124
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
Kaj dela?
OPIS POKLICA
S Ëim dela?
Kje dela?
124
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 125
21 Rana ura, zlata ura
2. del, str. 60—67, predvideno πtevilo ur: 3
Operativni cilji: — pisno tvorjenje opisa poklica, — izdelava miselnega vzorca, tj. kljuËnih besed in bistvenih podatkov, — vrednotenje svojega besedila in drugih besedil, — presojanje resniËnosti danih trditev, — utemeljevanje svojega mnenja, — poimenovanje kmeËkih opravil, — poimenovanje pripomoËkov in njihove namembnosti, — poimenovanje kmeËkih prostorov in obdelovalnih povrπin ter z njimi povezanih kmeËkih opravil, — poimenovanje Ëlanov æivalskih druæin. Ciljna tema: Opis poklica. Predstavitev dejavnosti uËencev ob nalogah ©t. naloge / Dejavnost
Kaj delajo uËenci?
1.
Sodelujejo v pogovoru o æivljenju in delu na kmetiji.
2.
Razmiπljajo o dejanjih/opravkih kmeta/kmetice. Ustno poimenujejo ilustrirana dejanja.
3.
Napiπejo poimenovanja za ilustrirane pripomoËke. Povedo, za kaj se uporabljajo.
4.
Sodelujejo v pogovoru — ob ilustracijah kmeËkih poslopij in obdelovalnih povrπin povedo, kje delajo kmetje in kaj tam delajo.
5.
K poimenovanim obdelovalnim povrπinam pripiπejo nekaj kmeËkih opravil.
6.
Povedo, kaj pomenijo naπteta poimenovanja poklicev.
7.
K zapisanemu poimenovanju Ëlana æivalske druæine pripiπejo πe poimenovanji drugih dveh Ëlanov (tj. za samca/samico/mladiËa).
8.
K zapisanim nadpomenkam pripiπejo tri podpomenke.
125
Prirocnik Gradim4 01
9.
22.08.2005
14:56
Page 126
Dopolnijo miselni vzorec za opis kmeta. Primerjajo svoje miselne vzorce, jih presojajo in pojasnjujejo svoje mnenje. Svoj miselni vzorec dopolnijo in ga pretvorijo v pisni opis. Opis oddajo uËitelju in se nato z njim pogovorijo o svojem izdelku in delu.
10.
Berejo napisane trditve o kmeËkih opravilih in presojajo njihovo resniËnost. Pogovarjajo se o delu kmeta, ga vrednotijo -- povedo, kaj so njegove prednosti in kaj slabosti — ter svoje mnenje utemeljujejo. Posluπajo mnenja soπolcev, jih vrednotijo in utemeljujejo svoje mnenje.
UËenËevo samovrednotenje Kaj je bil cilj zadnjih dveh enot? Ponovi, kaj si se v zadnjih dveh enotah nauËil o opisu poklica. Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S Ëim si imel teæave? Kaj bi rad izboljπal? Kako si sodeloval s soπolci? Kako si sodeloval z uËiteljem? UËiteljevo samovrednotenje
126
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 127
Predlog nalog za preverjanje DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
1. Preberi naslednje besedilo.
Arheolog vodi izkopavanje predmetov iz davne preteklosti, npr. ruπevin zgradb, ostankov posode, nakita, orodja, oroæja itd. Pri tem izmeri povrπino za izkop in jo razdeli na manjπe dele, nadzira kopaËe, fotografira najdene predmete, nadzira risarje, ki riπejo najdene predmete, ali sam riπe najdene predmete, zapisuje si podatke o najdbah in opravljenih meritvah ter na koncu napiπe poroËilo o opravljenem izkopavanju, shranjuje najdene predmete, jih preuËuje ter na podlagi svojih ugotovitev sklepa o tem, kako so nekoË æiveli ljudje. Za merjenje povrπine za izkop uporablja posebno napravo (digitalni teodolit), pri izkopavanju pa kramp, lopatico, skalpel (podoben zobozdravniπkemu orodju), ËopiËe raznih debelin in velikosti, metlice, vedro (za izpiranje zemlje s predmetov), lestev (Ëe je izkop globlji ali Ëe fotografira), πkatle in vreËke za najdbe. Za zapisovanje, shranjevanje in urejanje podatkov uporablja raËunalnik. VeËinoma dela na prostem (oz. na terenu), zelo pomembno pa je tudi delo v muzeju — tu vpiπe najdene predmete v posebno knjigo, ukvarja se z raziskovalnim delom (zbere Ëim veË zapisanih podatkov o podobnih najdbah), napiπe besedilo za objavo v strokovni reviji ali knjigi in pripravi razstavo najdenih predmetov. V srednje okence miselnega vzorca vpiπi ime poklica, ki je predstavljen v besedilu. Nato dopolni kljuËne besede.
dela?
dela?
?
2. Preberi naslednje povedi in obkroæi DA, Ëe je poved pravilna, in NE, Ëe ni. Arheolog æeli ugotoviti, kako so nekoË æiveli ljudje. DA NE Za merjenje povrπine za izkop uporablja digitalni fotoaparat. DA NE Med predmeti, ki jih izkopava in preuËuje, je tudi posoda. DA NE VËasih sam nariπe najdeni predmet. DA NE Znati mora delati z raËunalnikom. DA NE 3. Napiπi, kje arheolog — vpiπe najdene predmete v posebno knjigo: — nadzira kopaËe: — pripravi razstavo najdenih predmetov: — shranjuje najdene predmete: 127
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 128
4. »emu arheolog uporablja naslednje pripomoËke? raËunalnik — kramp — vedro — lestev — vreËke —
128
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 129
Predlog dodatnega besedila
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
Arhitekt izdeluje naËrte za zgradbe, vasi in mesta ali za notranjo opremo prostorov (npr. naËrtuje pohiπtvo in njegovo razporeditev v prostoru, doloËa obliko vrat, oken in svetilk, barvo tal, sten in stropa) ter vodi ali samo nadzoruje delo izvajalcev svojega naËrta. Zaposlen je v svojem podjetju ali v gradbenem podjetju, urbanistiËnem zavodu, industriji pa tudi v trgovini … V svojem delovnem prostoru ima risalno mizo z ravnilom na vrvicah, da ga ≈vozi« navzgor in navzdol po risalni ploskvi. Pri delu uporablja razne pripomoËke, npr. prozorni skicirni papir, barvni tuπ, peresa za risanje, barvne svinËnike, πestila, ravnila in raËunalnik. Pri naËrtovanju zgradb in naselij pogosto sodeluje z drugimi strokovnjaki, npr. statiki, strojniki, elektrotehniki, ekologi ipd.
129
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 130
22 V kuhinji
2. del, str. 68—75, predvideno πtevilo ur: 4
Operativni cilji: — posluπanje/gledanje pogovora (opisa postopka), — pomnjenje podatkov iz posluπanega/gledanega besedila, — razvrπËanje korakov postopka v pravilno zaporedje, — prepoznavanje napak v razvrstitvi korakov postopka, — razumevanje razlike med postopkom in enkratnim dejanjem, — povzemanje znaËilnosti opisa postopka, — branje opisa postopka, — znajdenje v besedilu, — pisanje opisa postopka, — prepoznavanje nebesednih prvin pogovora, sklepanje o vzrokih zanje in utemeljevanje svojega mnenja, — prepoznavanje okoliπËin, v katerih je treba biti tiho, — vidno in sluπno razloËevanje, — razloËujoËe posluπanje, — pravilna raba konËnih loËil, — obvladanje meril za doloËanje vrst povedi glede na skladenjski naklon, — raba izrazov pripovedna, vpraπalna, vzkliËna poved. Ciljna tema: Opis postopka. Opis postopka je besedilo, v katerem so v pravilnem Ëasovnem zapovrstju naπteti koraki oz. faze postopka (postopek je naËrtovano in urejeno zapovrstje skupine dejanj, ki vodijo k istemu cilju). Glagoli so naËeloma v t. i. sploπnem sedanjiku, in sicer v obliki za 1. osebo mnoæine (npr. pretlaËimo) ali 2. osebo ednine (npr. pretlaËiπ); lahko so tudi v velelniku (npr. pretlaËi) — tako besedilo imenujemo navodilo za delo. (»e so opisani postopki iz preteklosti, npr. kako so pridobivali æelezovo rudo ali izdelovali æeblje, so glagoli v pretekliku, in sicer v obliki za 3. osebo mnoæine ali ednine.) Pred naπtevanjem korakov/faz postopka so za uËinkovitejπe opravljanje postopka pogosto navedeni pripomoËki za delo (npr. orodje, sestavine ipd.); te naj bi si izvajalec postopka pripravil pred svojim delom. Opozorilo: UËenci delajo pri opisovanju postopka naslednje napake: — dejanja (tj. korake postopka) in pripomoËke poimenujejo s sploπnimi ali napaËnimi glagoli/samostalniki ali se izraæajo opisno, — korakov/faz postopka ne razvrstijo v pravilno Ëasovno zaporedje, — ≈zaidejo« v pripovedovanje o svojih izkuπnjah ali o izkuπnjah svojih sorodnikov/prijateljev (tj. o tem, kako so izvajali dani postopek in kaj se jim je pri tem zgodilo). Zato mora uËitelj uËence spodbujati k natanËnemu opazovanju, prepoznavanju in poimenovanju korakov/faz postopka, in to ne le pri slovenπËini, temveË tudi pri drugih πolskih predmetih; hkrati pa naj deluje tudi s svojim zgledom — ko daje uËencem navodila za delo, naj pazi, da bo tvoril razumljiva besedila, tj. da bo pravilno poimenoval pripomoËke in korake postopka ter te naπtel v pravilnem zapovrstju. Zmoænost kronoloπkega razvrπËanja korakov postopka naj razvija tudi tako, da uËenci najprej naπtejejo korake danega postopka, nato pa jih razvrπËajo v ustrezno zapovrstje ali da prepoznajo neustrezno razvrπËene korake. 130
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 131
UËitelj mora poznati in obvladati znaËilnosti opisovanja postopka; le tako bo prepoznal uËenËeve napake in ga skrbno vodil pri opisovanju ter mu tako bogatil ≈sporazumevalno doto« za vse æivljenje; opisovanje postopka je namreË eden od temeljnih naËinov sporoËanja v vsakdanjem æivljenju (pogosto izrekamo ali sprejemamo navodila za delo). Predstavitev dejavnosti uËencev ob nalogah ©t. naloge / Dejavnost
Kaj delajo uËenci?
1.
Pogovarjajo se o svojih kuharskih izkuπnjah — naπtejejo sestavine in pripomoËke za delo ter opisujejo pripravo jedi/pijaËe.
2.
Gledajo posneti opis postopka (pripravo bananinega mleka).
3.
Odgovarjajo na vpraπanja o okoliπËinah posnetega pogovora (o sogovorcih, kraju pogovora, nebesednih vidnih prvinah) ter o vsebini opisa.
4.
Pred ponovnim ogledom posnetka usmerijo svojo pozornost na sestavine in pripravo pijaËe. Ogledajo si posnetek.
5.
Nepopolno poved dopolnijo s sestavinami.
6.
Berejo napisane korake/faze priprave bananinega mleka in jih primerjajo s posnetim opisom. (Tega si lahko πe enkrat ogledajo.) Presojajo pravilnost zapisanih korakov ter utemeljujejo svoje mnenje. Razmiπljajo o pravilnem zaporedju korakov/faz postopka in ga zaznamujejo z ustrezno πtevilko. Nato prepiπejo urejeno besedilo.
7.
Ob napisanih moænostih razmiπljajo o pogostnosti priprave bananinega mleka in obkroæijo Ërko pred pravilnim odgovorom. Razmiπljajo o imenu dane besedilne vrste, izberejo pravilni odgovor in obkroæijo Ërko pred njim.
8.
Nepopolno poved dopolnijo s podatki o besedilni vrsti in njenih bistvenih znaËilnostih.
9.
Izberejo jed, ki jo znajo pripraviti, in doma napiπejo kuharski recept — naπtejejo sestavine in korake postopka.
10.
V skupinah predstavijo svoje kuharske recepte. Pogovorijo se o njih, jih vrednotijo in odpravijo napake. Skupine nato ustno poroËajo o svojih besedilih in o svojem delu. Zberejo vse svoje kuharske recepte, da bi iz njih sestavili razredno kuharsko knjigo; pogovarjajo se o tem, kako jo bodo uredili. Recepte razvrπËajo, jih oπtevilËijo in prepiπejo (lahko tudi z raËunalnikom), napiπejo kazalo, dodajo fotografije ali ilustracije, izdelajo naslovnico ipd. Nasvet: Razredno kuharsko knjigo lahko predstavijo na dnevu odprtih vrat, na roditeljskem sestanku, obisku pobratene πole …
11.
Ponovno gledajo posnetek — svojo pozornost usmerijo na tiπino. Povedo, zakaj je do nje priπlo. Posluπajo odgovore soπolcev in se pogovarjajo o svojih ugotovitvah.
131
Prirocnik Gradim4 01
12.
22.08.2005
14:56
Page 132
Gledajo sliËice in (na podlagi svojih izkuπenj) presojajo, v katerih okoliπËinah je treba biti tiho. Pogovarjajo se o svojih reπitvah in jih pojasnjujejo.
13.
Preberejo povedi v oblaËkih in jih primerjajo (loËijo se le v konËnem loËilu). Nato ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, ali imajo enak pomen; obkroæijo Ërko pred pravilnim odgovorom ter pojasnijo svojo reπitev. Na glas preberejo povedi, zapisane v oblaËkih; povedo, ali so jih izgovorili na enak naËin, ter pojasnijo svoj odgovor. Dele trditev v levem stolpcu poveæejo z ustreznim nadaljevanjem v desnem stolpcu — in sicer tako, da najprej preberejo levi del trditve, nato πe enkrat preberejo poved v omenjenem oblaËku ter na koncu izberejo ustrezni desni del. Ko nalogo reπijo, javno preberejo svoje reπitve in te utemeljijo. Nasvet: Morda se bo zdela naloga kateremu uËencu zelo teæka; uËitelj naj mu pomaga le tako, da mu predstavi postopek reπevanja.
14.
Posluπajo uËitelja, ki bere zapisane povedi z ustrezno konËno intonacijo (tj. padajoËo, rastoËo ali vzkliËno). Napiπejo ustrezno konËno loËilo. Nato odgovorijo na naslednja tri vpraπanja — in sicer tako, da najprej med zgornjimi povedmi najdejo pripovedne povedi (tj. tiste s piko), jih seπtejejo in nato napiπejo πtevilko; enako ponovijo z vpraπalnimi povedmi (te imajo na koncu vpraπaj) in z vzkliËnimi (te so s klicajem).
15.
Zapisane povedi, ki nimajo konËnih loËil, preberejo na glas in se pozorno posluπajo. Nato napiπejo ustrezno konËno loËilo. Nasvet: Naloga je primerna za delo doma.
16.
Ob fotografiji razmiπljajo o pogovoru med osebama ter napiπejo po dve pripovedni, vpraπalni in vzkliËni povedi. S soπolcem naj glasno prebereta, kar je zapisano (lahko kot igro vlog). Sodelujejo v pogovoru o svojih reπitvah — te presojajo in utemeljujejo svoje mnenje.
17.
Berejo navodilo za delo.
18.
Besedilu pripiπejo naslov. Soπolcem predstavijo svojo reπitev; pogovarjajo se o svojih reπitvah ipd.
19.
132
Sodelujejo v pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja o vsebini besedila.
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 133
UËenËevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote? Kaj si se nauËil o navodilu za delo? Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S Ëim si imel teæave? Kaj bi rad izboljπal? Kako si sodeloval s soπolci? Kako si sodeloval z uËiteljem? UËiteljevo samovrednotenje
Vir Jogurt z medom je iz knjige Annette Langen, Constanza Droop, Feliksova kuharska knjiga: ZajËek zbira recepte z vsega sveta, MK, Ljubljana 2002.
133
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 134
Predlog nalog za preverjanje
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
1. Preberi besedilo.
: 4 lonËki navadnega polnomastnega jogurta, 4 ælice medu, 1 æliËka cimeta, 100 g na paliËice narezanih mandljev. : Jogurt iz lonËka zlij na kroænik in ga prelij z medom. Narahlo posuj s cimetom in potresi z mandlji.
Na Ërti napiπi ustrezno besedo. (Lahko izbiraπ med besedami priprava, sestavine, pripomoËki.) Koliko sestavin je potrebnih? Kaj je osnovna sestavina? Koliko korakov/dejanj moraπ narediti, da boπ pripravil to jed? Kaj se pripravlja: pijaËa, sladica, juha, solata? Ali bo tako pripravljena jed kisla, slana ali sladka? Po Ëem tako sklepaπ? Kaj je to besedilo? a) Cenik. b) Seznam storitev. c) Kuharski recept. Ë) Piktogram. 2. Preberi naslednji besedili. A Moja sestra Mika in jaz rada pripravljava sladice. VËeraj nama je mama pripravila sestavine za bananino torto. Na pladenj sva poloæila okroglo biskvitno ploπËo. Pokapljala sva jo z mlekom. Nato sva jo namazala s stepeno smetano in obloæila s kolobarËki banan. Nanje sva namazala stepeno smetano; te je skoraj zmanjkalo, ker jo je moja sestra neprestano lizala. Na vrh sva poloæila novo biskvitno ploπËo in jo premazala s preostalo smetano. Torto sva posula z grenkim kakavom. Nato sva jo ponudila vsem Ëlanom druæine. 134
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 135
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
B Sestavine: 2 okrogli biskvitni ploπËi, 2 ælici mleka, 1 sladka smetana, 2 banani, 3 æliËke grenkega kakava. Priprava: Banani nareæemo na kolobarje. Biskvitno ploπËo pokapljamo z mlekom in nanjo poloæimo narezani banani. Stepemo smetano in z njo premaæemo banane. Dodamo drugo biskvitno ploπËo. Vse skupaj premaæemo s smetano in posujemo z grenkim kakavom.
O pripravi Ëesa govorita obe besedili? Katero besedilo prikazuje enkratni dogodek iz preteklosti? Ali je to besedilo kuharski recept?
DA
NE
Pojasni odgovor. Kateri vrsti podatkov vsebuje tisto besedilo, ki je kuharski recept? Koliko sestavin potrebujemo? Iz koliko dejanj/korakov sestoji priprava te sladice? Ali bi bili koraki priprave te sladice lahko razvrπËeni kako drugaËe?
DA
NE
Pojasni odgovor. 3. Uredi zaporedje povedi. (OznaËi ga s πtevilkami.) To lahko pripravimo sami ali pogrejemo æe pripravljeno. Kuhamo jih od 5 do 10 minut. Nato jo solimo in kuhamo v pokriti posodi. Kuhane odcedimo in na cedilu splaknemo z mrzlo vodo. Ko zavre, damo vanjo πpagete. V lonec nalijemo vodo. Polijemo jih s poljubno polivko. 135
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 136
4. Naslednjim povedim pripiπi konËno loËilo. Ali boπ kmalu prebrala knjigo DrejËek in trije MarsovËki Si æe bil na Triglavu On je to storil Pazi, avto Matjaæ, takoj se vrni Ali si æe napisal nalogo Jure si je na smuËanju zlomil nogo Povej mi pravljico, babica SkoËi, zajËek Oh, kako me boli Kdaj se vrneπ s poti Koliko je ura Sestanek bo v naπi uËilnici
.
136
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 137
23 Beseda iz besede
2. del, str. 76—81, predvideno πtevilo ur: 5
Operativni cilji: — prepoznavanje pomena besedne zveze, — pretvarjanje besedne zveze v tvorjenko — v samostalniπko izpeljanko (iz pridevnikov — za poimenovanje nosilca lastnosti) in v pridevniπko izpeljanko (iz samostalnika — za poimenovanje izvora), — prepoznavanje pomena tvorjenke, — pretvarjanje tvorjenke v ustrezno besedno zvezo, — raba tvorjenk. Ciljna tema: Tvorjenke. V slovenπËini lahko poimenujemo lastnost ali vrsto bitja/predmeta, nosilca lastnosti in pojme na dva naËina, tj. — enobesedno, torej s tvorjenko (in sicer z izpeljanko, npr. suliËast, korenËkov, vroËina, belec, ali z zloæenko, npr. Ërnolas), ali — veËbesedno, torej opisno (npr. ki je tak kot sulica; ki je narejen iz korenËka; to, da si vroË; kdor je bel; tak, ki ima Ërne lase). Ustreznejπe, razumljivejπe in gospodarnejπe je poimenovanje z eno besedo — vendar pa je precej teæje od veËbesednega/opisnega poimenovanja; zato veËina uËencev poimenuje lastnosti ipd. opisno, torej z veË besedami. UËitelj naj s sistematiËnimi vajami razvija t. i. besedotvorno zmoænost uËencev, tj. zmoænost pretvarjanja besednih zvez v tvorjenke (npr. tak kot srce ) in tudi zmoænost pretvarjanja tvorjenk v besedne zveze (npr. malinov ). Tako uËenci razvijajo svojo zmoænost poimenovanja s tvorjenkami ter zmoænost razumevanja tvorjenk — torej se usposabljajo za sporoËanje in za sprejemanje besedil. ©e to: V vseh nalogah v delovnem zvezku je napisana reπitev prvega primera — tako uËencem omogoËimo, da razvijajo svojo besedotvorno zmoænost po analogiji oz. po zgledu/primeru. Predstavitev dejavnosti uËencev ob nalogah ©t. naloge / Dejavnost
Kaj delajo uËenci?
1.
Opazujejo ilustracijo pod naslovom uËne enote, preberejo besedilo v oblaËku in se pogovorijo o besedah v modrem tisku — npr. povedo, katera od teh besed je prvotna, katera pa je iz nje nastala; povedo πe kakπen tak primer (npr. za vrsto soka, Ëaja, juhe, sladoleda, Ëokolade, torte, potice). Napisane besedne zveze za poimenovanje lastnosti predmetov pretvarjajo v enobesedna poimenovanja (to lahko delajo po zgledu). Povedo, kaj ima lahko tako lastnost (npr. suliËast je list). Navedejo πe kakπen primer besedne zveze s kot in ustrezno izpeljanko (npr. tak kot valj valjast; tak kot trava travnat; tak kot megla meglen; tak kot oblak oblaËen; tak kot mlaka mlaËen).
2.
Ogledajo si ilustraciji in preberejo povedi; povedo, iz Ëesa je πpinaËna juha/Ëokoladna torta/lipov Ëaj; naπtejejo nekaj vrst juhe/torte/Ëaja — pri tem pazijo, da vrsto poimenujejo z eno besedo. Napisane predloæne zveze za poimenovanje vrste oz. snovi (npr. iz korenËka) pretvarjajo v enobesedna poimenovanja (to lahko delajo po zgledu). Povedo, kaj vse je lahko iz take snovi (npr. korenËkov sok, korenËkova juha/solata).
137
Prirocnik Gradim4 01
3.
22.08.2005
14:56
Page 138
Napisanim pridevniπkim izpeljankam za poimenovanje snovi (npr. malinova) pripiπejo samostalnike, iz katerih so bili tvorjeni pridevniki (npr. /iz/ malin).
4.
Ogledajo si ilustracijo in preberejo besedilo v oblaËku; nato z besedno zvezo opiπejo pomen besede kodrolas (tj. tak, ki ima kodraste lase). Navedejo πe nekaj poimenovanj za lastnosti Ëloveka, povezanimi z lasmi (npr. svetlolas, temnolas, kratkolas, dolgolas) — pri tem pazijo, da lastnosti poimenujejo z eno besedo. Pomen naπtetih besed opisujejo z ustreznimi besednimi zvezami. Napisanim pridevniπkim zloæenkam za poimenovanje lastnosti Ëloveka (npr. Ërnolas) pripiπejo besedne zveze, iz katerih so bili tvorjeni pridevniki (npr. tak, ki ima Ërne lase); to lahko delajo po zgledu. Nasvet: V nalogi je nekaj zahtevnejπih zloæenk, npr. bledoliËen ali dobroduπen. UËitelj naj se z uËenci pogovori o njihovem pomenu.
5.
Ogledajo si ilustracijo in preberejo besedilo v oblaËku; nato z besedno zvezo opiπejo pomen besed v modrem tisku (npr. zdravje = to, da si zdrav …). Napisane besedne zveze za poimenovanje pojma (oz. abstraktne lastnosti) pretvarjajo v enobesedna poimenovanja (to lahko delajo po zgledu). Naπtejejo nekaj abstraktnih lastnosti dobrega prijatelja/uËitelja/zdravnika/policista/ prodajalca/… — pri tem pazijo, da jih poimenujejo z ustreznimi samostalniπkimi izpeljankami (npr. poπtenost). Pogovorijo se o svoji presoji in jo pojasnijo.
6.
Ogledajo si prvo ilustracijo, preberejo besedili v oblaËkih in se pogovorijo o besedah v modrem tisku — povedo, katera od besed je prvotna, katera pa je iz nje nastala (prim. stara — starka). Povedo πe katero tako dvojico (npr. zaspan — zaspanec; vesel — veseljak) ter z besedno zvezo opiπejo pomen tvorjenke (npr. zaspanec = kdor je zaspan) Ogledajo si drugo ilustracijo, preberejo besedilo v oblaËku; povedo, katera beseda ≈se skriva« v besedi lenuh, ter z besedno zvezo opiπejo pomen tvorjenke (npr. kdor je len). Napisane besedne zveze za poimenovanje nosilca lastnosti pretvarjajo v enobesedna poimenovanja (to lahko delajo po zgledu).
UËenËevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote? Kaj si se nauËil o poimenovanjih? (Odgovori na vpraπanji in pojasni svoje mnenje.) 1) Katero poimenovanje je gospodarnejπe in razumljivejπe — z eno besedo ali z veË besedami? (Prim. V naπem razredu so tri dolgolase uËenke. — V naπem razredu so tri uËenke, ki imajo dolge lase.) 2) Katerih besed je v slovenπËini veË — prvotnih ali takih, ki so narejene iz prvotnih besed? (Prim. vesel — veselje, veseljak, veseliti se, razveseliti se, veselica, poveseliti se.) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S Ëim si imel teæave? Kaj bi rad izboljπal? Kako si sodeloval s soπolci? Kako si sodeloval z uËiteljem? UËiteljevo samovrednotenje
138
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 139
Predlog nalog za preverjanje
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
1. PodËrtani besedi zamenjaj z eno besedo. sok iz jagod
sok
sok iz regrata
sok
sok iz marelic
sok
Ëaj iz ognjiËa
Ëaj
Ëaj iz trpotca
Ëaj
Ëaj iz sadja
Ëaj
juha iz graha
juha
bonbon iz karamele
bonbon
sladoled iz vanilije
sladoled
sladoled iz mleka
sladoled
sladoled iz viπenj
sladoled
kaπa iz ovsa
kaπa
moka iz ajde
moka
moka iz pπenice
moka
kruh iz koruze
kruh
omaka iz Ëebule
omaka
moæ iz snega
moæ
2. Napiπi, iz Ëesa je kaj. Kruhovi cmoki so iz
.
Jeklena vrv je iz
.
Prosena kaπa je iz
.
Kovinski okvir je iz
.
Orehovi rogljiËki so iz
.
Papirnati zmaj je iz
.
Ribji namaz je iz
.
Srebrna veriæica je iz
. 139
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 140
Jetrna paπteta je iz
.
Lesen most je iz
.
Æelezni drog je iz Bombaæne nogavice so iz Volnena odeja je iz Steklena posoda je iz 3. Opiπi pomen naslednjih besed. (Dopolni.) kratkolas
tak, ki
belopolt
taki, ki
rdeËeliËen
tak, ki
mehkosrËen
tak, ki
golobrad
tak, ki
mleËnozob
tak, ki
modrook
tak, ki
4. Opiπi pomen naslednjih besed. (Dopolni.) bolezen
to, da si
zaljubljenost
to, da si
nevoπËljivost
to, da si
zvestoba
to, da si
marljivost
to, da si
dobrota
to, da si
slepota
to, da si
zanimivost
to, da si
140
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
PlastiËna vreËka je iz
.
Slamnata streha je iz
.
Usnjen pas je iz
.
ÆiËnata ograja je iz
.
Betonski zidak je iz
.
. . . .
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 141
5. Naslednje besedne zveze zamenjaj z eno besedo. DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
to, da si natanËen to, da si razvajen to da si sposoben to, da si poπten to, da si odporen to, da si samostojen to, da si povrπen to, da si lep 6.
Opiπi pomen naslednjih besed. (Dopolni.) dolgoËasneæ
kdor je
slepec
kdor je
bolnik
kdor je
poπtenjak
kdor je
nerodneæ
kdor je
strahopetneæ
kdor je
7. Naslednje besedne zveze zamenjaj z eno besedo. kdor je uËen kdor je hudoben kdor je sreËen kdor je moder kdor je navihan kdor je poπkodovan kdor je umazan kdor je odkritosrËen kdor je bojazljiv 141
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 142
24 Izgovorim, napiπem, preberem 2. del, str. 82—113, predvideno πtevilo ur: 17
Operativni cilji: — zapis Ërkovnih sklopov lj, nj, — raba predlogov z/s in k/h, — pisanje nikalnice ne ob glagolih, — pisanje velike zaËetnice v osebnih lastnih imenih in svojilnih pridevnikih iz njih, — pisanje male zaËetnice v vrstnih pridevnikih iz zemljepisnih lastnih imen, — raba konËnih loËil, — raba vejice pri naπtevanju in pred nekaterimi vezniki, — vrednotenje zapisa in utemeljevanje svojega mnenja, — vezani izgovor nezloænih predlogov, — branje povedi (tj. konËne /pika, klicaj, vpraπaj/ in nekonËne intonacije /vejice/), — razloËno, naravno in knjiæno govorjenje, — poimenovanje narisanih bitij/predmetov, — tvorjenje in raba svojilnih iz osebnih lastnih imen in vrstnih pridevnikov iz zemljepisnih lastnih imen, — pravilno sklanjanje samostalnikov, — raba pravilne sklonske oblike ob zanikanem glagolu, — tvorjenje (zloæene) povedi, — vrednotenje reπitev in utemeljevanje svojega mnenja, — oblikovanje pravila o pravilnem pisanju in izgovarjanju predlogov z/s in k/h, — oblikovanje pravila o rabi velike zaËetnice v svojilnih pridevnikih iz osebnih lastnih imen, — oblikovanje pravila o rabi male zaËetnice v vrstnih pridevnikih iz zemljepisnih lastnih imen, — oblikovanje pravila o vejici pri naπtevanju, — raba izrazov trdilna in nikalna poved, konËno in nekonËno loËilo, vejica. Ciljna tema: Pravopis. Predstavitev dejavnosti uËencev ob nalogah Prijateljica knjiga ©t. naloge / Dejavnost
Kaj delajo uËenci?
1.
Berejo besedilo.
2.
Sodelujejo v pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja o vsebini besedila iz 1. naloge in na vpraπanja o sebi.
142
Prirocnik Gradim4 01
3.
22.08.2005
14:56
Page 143
Ogledajo si ilustracijo in preberejo besedila v oblaËkih (lahko kot igro vlog). Na glas izreËejo imeni obeh cvetlic ter ju napiπejo na tablo. Nato povedo, kaj vedo o lokvanjih in nageljnih. Tiho preberejo besede v obeh seznamih (te vsebujejo Ërkovni sklop lj oz. nj). Nato opazujejo zapis besed v levem stolpcu in povedo, kateri Ërkovni sklop vsebujejo; potem besede preberejo na glas ter primerjajo njihov izgovor z zapisom; povedo, zakaj sta Ërki napisani krepkeje. Enako naredijo z besedami v desnem stolpcu (tj. opazujejo njihov zapis …). Opazujejo zapis besede æivljenje in povedo, kaj je njena posebnost (tj. to, da vsebuje oba Ërkovna sklopa, torej lj in nj).
4.
Glasno poimenujejo, kar je narisano. Nato te besede napiπejo — pri zapisu zadnjih Ërk v besedi si pomagajo tako, da besedi v mislih dodajo glas a; tako na preprost naËin utrjujejo t. i. morfonoloπko naËelo o pisanju soglasnikov (tj. Slovenci piπemo soglasnike tako, kot bi jih izgovarjali pred samoglasnikom). Preberejo dva zapisa iste besede in obkroæijo pravilnega.
5.
Preberejo poved z besedo, ki je v taki obliki, da Ërkovnemu sklopu lj/nj sledi Ërka a (npr. fotelja; izjema je nageljna). Nato dopolnijo naslednjo poved z besedo v taki obliki, da se konËuje na Ërkovni sklop lj/nj (npr. fotelj).
6.
Ogledajo si ilustracijo ob tej nalogi in preberejo besedilo v oblaËku. Na glas ponovijo besedi reditelj in rediteljica ter ju napiπejo na tablo. Povedo, kako je nastala beseda rediteljica (tj. besedi reditelj smo dodali -ica); povedo πe kakπno tako dvojico in opiπejo nastanek poimenovanja za æenske osebe. Besedam za moπke osebe, ki so napisane s konËnim Ërkovnim sklopom lj, pripiπejo imena æenskih oseb.
7.
Tiho preberejo besede, napisane v dveh stolpcih, in v njih pobarvajo Ërkovni sklop lj oz. nj. Nato v vsakem stolpcu izberejo pet besed in jih uporabijo v povedih — te napiπejo.
8.
Ogledajo si ilustracijo ob tej nalogi ter preberejo besede na ≈tabli« in besedilo v oblaËku. Povedo, katera oseba na sliki ima prav, ter pojasnijo svoje mnenje. Preberejo nepopolne povedi in pisno dokonËajo besede s Ërkovnim sklopom lj/nj.
9.
Preberejo dva zapisa iste besede, izberejo pravilnega ter z njim dopolnijo nepopolno poved. Ogledajo si ilustracijo pod nalogo in povedo, kaj je napisano narobe. Napake odpravijo.
10.
Ogledajo si ilustracijo in preberejo besedila na njej. PodËrtajo napaËno napisane besede ter jih napiπejo pravilno. Nato pojasnijo svoje popravke.
11.
Doma preberejo besede, zapisane na obeh listiËih, in napiπejo besedilo, v katerem bodo uporabili Ëim veË besed s Ërkovnim sklopom lj in s Ërko l. Nasvet: Besede, ki so napisane na desnem listiËu, naj uËitelj prepiπe na plakat in tega naj izobesi v razredu, da bo uËencem vedno pred oËmi. (UËenci namreË besede krogla, orglice, cokla, prekla, πkatla in bakla pogosto piπejo z lj.)
143
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 144
Z oËmi in s kljunom ©t. naloge / Dejavnost 1.
Kaj delajo uËenci?
Tiho preberejo povedi. Nato pisno odgovorijo na vpraπanje — prepiπejo besedi v okvirËku (tj. z in s). Potem iz povedi prepiπejo zaËetno Ërko besed, pred katerimi stoji z; enako naredijo z besedami, pred katerimi stoji s. Primerjajo prepisane Ërke in ugotavljajo, ali stojita z in s pred istimi zaËetnimi Ërkami; na vpraπanje odgovorijo z DA oz. NE ter svojo reπitev ustno utemeljijo.
2.
Orodniπke oblike samostalnikov dopolnijo z ustrezno razliËico predloga z/s — vpiπejo besedo z ali s. Nato preπtejejo, kolikokrat so uporabili z in kolikokrat s, ter napiπejo, katero od teh dveh besed so uporabili manjkrat. Potem prepiπejo zaËetno Ërko besed, pred katerimi so uporabili besedo s.
3.
Preberejo nepopolni povedi in ju dopolnijo s podatki, ki so jih prepoznali v 2. nalogi.
4.
Ogledajo si ilustracijo in preberejo besedili v oblaËkih. V pogovoru presojajo rabo modro natisnjenih besed — pri tem si lahko pomagajo s pravilom iz 3. naloge. Napiπejo povedi, in sicer tako, da napisane orodniπke oblike samostalnikov najprej dopolnijo z ustrezno razliËico predloga z/s , nato pa jim pripiπejo πe dejanje, okoliπËine dejanja ipd.
5.
Berejo nedokonËane povedi, nato poimenujejo naslikana bitja/predmete, besede zanje postavijo v orodniπko obliko, uporabijo pravilno razliËico predloga z/s ter vse to napiπejo.
6.
Opazujejo ilustracijo ob nalogi in preberejo besedili v oblaËku (lahko kot igro vlog). Povedo, kaj pomeni besedna zveza pobrisati jo na dvoriπËe. Navedejo πe kakπen tak primer (npr. Ucvrl jo je v gozd, Kaj ga pa lomiπ?, Spet ga biksa!) in povedo, kaj pomeni. Berejo nepopolne povedi in jih dokonËajo tako, da najprej poimenujejo ustrezno orodje, nato to besedo postavijo v orodniπko obliko in pred to postavijo predlog z ali s. Nato ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, kako so napisali besedo z oz. s. Obkroæijo Ërko pred pravilnim odgovorom. Povedi, ki so jih napisali, preberejo na glas — pri tem so pozorni na izgovor besede z/s in naslednje besede. Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, kako beremo (izgovarjamo) besedo z oz. s, ter obkroæijo Ërko pred pravilno reπitvijo. Preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo s ponujenima podatkoma — tako oblikujejo pravilo o pisanju in izgovarjanju predloga z/s. Nasvet: UËitelj naj uËencem pomaga pri opazovanju zapisa in izgovora predloga z/s.
7.
Glasno berejo primere iz 1., 2., 4. in 5. naloge — pri tem pazijo na to, da predlog z/s izgovarjajo skupaj z naslednjo besedo.
144
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 145
K Ani, h Katji, h Gregorju ©t. naloge / Dejavnost
Kaj delajo uËenci?
1.
Berejo besedilo. Nato pisno odgovorijo na vpraπanje, in sicer dokonËajo povedi — to delajo tako, da najprej preberejo osebno ime na zaËetku povedi, nato v besedilu poiπËejo, h komu je πla poimenovana oseba, ter prepiπejo dve besedi: v okence prepiπejo besedo k ali h, za njim pa osebno ime v dajalniku. Pisno odgovorijo na naslednje vpraπanje — iz okenc prepiπejo besedi k in h. Nato preπtejejo, kolikokrat so uporabili prvo in kolikokrat drugo, ter napiπejo, katero od teh dveh besed so uporabili manjkrat. Potem prepiπejo zaËetno Ërko besed, pred katerimi so uporabili besedo h.
2.
Ogledajo si ilustraciji ob robu in preberejo besedili v oblaËkih. Povedo, kaj sporoËata. Preberejo nepopolni povedi in ju dopolnijo s podatki, ki so jih prepoznali iz ilustracij ob tej nalogi.
3.
Dana osebna imena postavijo v dajalniπko obliko, pred njo pa napiπejo besedo k ali h.
4.
Opazujejo ilustracijo ob tej nalogi in preberejo besedilo v oblaËku. V pogovoru presojajo rabo modro natisnjenih besed — pri tem si lahko pomagajo s pravilom iz 2. naloge. Zapisane povedi dopolnijo z ustrezno razliËico predloga k/h.
5.
Preberejo povedi, presojajo rabo besede k oz. h in odpravljajo napake — in sicer tako, da napaËne povedi napiπejo prav.
6.
ZaËnejo brati nepopolno poved, nato poimenujejo naslikana bitja, besede zanje postavijo v dajalniπko obliko, uporabijo pravilno razliËico predloga k/h ter vse to napiπejo. Nato ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, kako so napisali besedo k oz. h. Obkroæijo Ërko pred pravilnim odgovorom. Poved, ki so jo napisali, preberejo na glas — pri tem so pozorni na izgovor besede k/h in naslednje besede. Ob ponujenih moænostih razmiπljajo o tem, kako beremo (izgovarjamo) besedo k oz. h, ter obkroæijo Ërko pred pravilno reπitvijo. Preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo z ustreznima glagoloma (tj. piπemo, izgovarjamo) — tako oblikujejo pravilo o pisanju in izgovarjanju predloga k/h.
7.
Glasno berejo primere iz 1., 3., 4. in 5. naloge — pri tem pazijo na to, da predlog k/h izgovarjajo skupaj z naslednjo besedo.
8.
Najprej preberejo besede v levem stolpcu (te so v orodniku); razmiπljajo, pred katerimi besedami stoji predlog s, in nato te besede prepiπejo. Ustno odgovorijo na dve vpraπanji — v odgovorih pojasnijo svojo reπitev in povedo, kateri predlog stoji pred besedami, ki jih niso prepisali. Nato preberejo besede v desnem stolpcu (te so v dajalniku); razmiπljajo, pred katerimi besedami stoji predlog h, in nato te besede prepiπejo. Ustno odgovorijo na dve vpraπanji — v odgovorih pojasnijo svojo reπitev in povedo, kateri predlog stoji pred besedami, ki jih niso prepisali. K napisanim predlogom pripiπejo ustrezne besede — pri tem pazijo, da se zaËnejo na pravilno Ërko in da so v pravilni obliki.
145
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 146
Nevem, ni sem ©t. naloge / Dejavnost
Kaj delajo uËenci?
1.
Gledajo ilustracijo in tiho berejo besedili v oblaËkih. Nato sodelujejo v pogovoru — odgovarjajo na vpraπanja in primerjajo svoje odgovore.
2.
Gledajo ilustracijo in tiho berejo besedila v oblaËkih. Pisno odgovarjajo na vpraπanja o okoliπËinah in sporoËilu besedil v oblaËkih.
3.
Poveæejo dela povedi v levem in desnem stolpcu, in sicer tako, da levi del, v katerem je predstavljena sporoËilna vloga povedi (prim. Povedi, s katerimi kaj pritrdimo, so), poveæejo z desnim delom, tj. z ustreznim poimenovanjem vrste povedi (prim. trdilne).
4.
Berejo povedi, prepoznavajo nikalne povedi in obkroæijo Ërko pred njimi. V pogovoru pojasnijo svoje reπitve. Nato zanikajo trdilne povedi in jih napiπejo. Predstavijo svoje reπitve in povedo, kako so napisali nikalnico.
5.
Berejo povedi in razmiπljajo, ali so trdilne ali nikalne; napiπejo svojo ugotovitev. V povedih obkroæijo nikalnico ne. Nato ob ponujenih moænostih razmiπljajo, kako je napisana — skupaj z naslednjo besedo ali loËeno od nje. Obkroæijo Ërko pred pravilnim odgovorom. Nato si ogledajo, kako zapisani zanikani glagoli na listiËu (≈priponki«) ob zaËetku te naloge, ter povedo, kaj je napisano. Glagolom, ki so napisani na koncu te naloge, pripiπejo nikalno obliko — pri tem pazijo, da naredijo presledek med nikalnico in glagolom.
5.
Berejo povedi in razmiπljajo, ali so trdilne ali nikalne; napiπejo svojo ugotovitev. Ogledajo si ilustracijo in berejo besedila v oblaËkih. Povedo, ali so besede v modrem tisku trdilne ali zanikane. Na listiËu (≈priponki«) ob zaËetku te naloge si podrobno ogledajo zapis teh zanikanih glagolov ter povedo, kako so napisani. Napisanim glagolom pripiπejo nikalno obliko — pri tem pazijo, kako jo napiπejo. Nato jih uporabijo v povedih, in sicer z njimi dopolnijo nepopolne povedi.
7.
Berejo nepopolne povedi in jih pisno dopolnijo — in sicer v prvem delu s ponujenimi besedami v pravilni sklonski obliki (tj. ob glagolih v trdilni obliki s samostalniki v toæilniku, ob glagolih v nikalni obliki pa s samostalniki v rodilniku), v drugem delu pa z ustreznimi glagoli v nikalni obliki. Nasvet: UËitelj naj preveri zlasti prvi del naloge; pozoren naj bo na sklonsko obliko samostalnika ob zanikanem glagolu (verjetno bo kar nekaj uËencev napisalo samostalnik v toæilniku nam. v rodilniku).
8.
Dopolnijo nepopolne trdilne povedi, in sicer tako, da poimenujejo narisani predmet in postavijo besedo v toæilniπko obliko. Nato pretvorijo trdilne povedi v nikalne — pri tem pazijo na pravilen zapis zanikanega glagola in na pravilno sklonsko obliko samostalnika ob zanikanem glagolu (tj. rodilnik nam. toæilnika).
9.
≈Berejo« piktograme za prepovedi in napiπejo, kaj pomenijo. Napiπejo pet prepovedi, ki jih ne sliπijo radi. (Pred tem si lahko ogledajo ilustracijo na robu te naloge in preberejo prepovedi v oblaËkih.) Nato predstavijo svoje reπitve ter se o njih pogovarjajo — povedo, kdo jim izreka te prepovedi, kdaj jim jih izreka in zakaj jim te prepovedi niso vπeË.
146
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
10.
14:56
Page 147
Berejo povedi, presojajo zapis zanikanih glagolov, prepoznavajo napake in jih zaznamujejo z ustreznim popravnim znamenjem.
11.
Berejo povedi, presojajo njihovo pravilnost, prepoznavajo napake (tj. napaËno sklonsko obliko samostalnika ob zanikanem glagolu) in jih odpravljajo.
To je Nataπin nemπki ovËar ©t. naloge / Dejavnost
Kaj delajo uËenci?
1.
Berejo povedi. Nato opazujejo ilustracijo ob nalogi in preberejo besedilo v oblaËkih (lahko tudi kot igro vlog). Vpraπamo jih πe, Ëigav suknjiË, Ëigav klobuk, Ëigava oËala in Ëigavo metlo ima Marko. Nato s pisanimi Ërkami dopolnijo nepopolne povedi, tj. vstavljajo svojilne pridevnike. Ustno odgovorijo na vpraπanje, s katero zaËetnico so jih napisali (z malo). Preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo z manjkajoËimi podatki: iz dopolnjenih povedi prepiπejo manjkajoËe primere svojilnih pridevnikov v prvih pet okenc, nato pa πe, da jih piπemo z malo zaËetnico — tako oblikujejo pravilo o pisanju svojilnih pridevnikov iz obËnih imen.
2.
Berejo povedi. Nato jih vpraπamo, katere in Ëigave æivali so spoznali uËenci. UËenci ustno odgovarjajo na vpraπanja (npr. »igavega papagaja/»igavo æelvo/… so spoznali?). Preden s pisanimi Ërkami dopolnijo nepopolne povedi, tj. vstavijo svojilne pridevnike, ustno odgovorijo na vpraπanje, s katero zaËetnico bodo napisali manjkajoËe besede (z veliko). Preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo z manjkajoËimi podatki: iz dopolnjenih povedi prepiπejo manjkajoËe primere svojilnih pridevnikov v prvih sedem okenc, nato pa πe, da jih piπemo z veliko zaËetnico — tako oblikujejo pravilo o pisanju svojilnih pridevnikov iz obËnih imen.
3.
Pisno odgovorijo na napisano vpraπanje, in sicer s pisanimi Ërkami prepiπejo navedene besede. Nasvet: UËenci naj pred pisanjem ponovijo pravopisni pravili, ki so ju spoznali med reπevanjem 1. in 2. naloge.
4.
Samostojno dopolnijo nepopolne povedi, in sicer s svojilnimi zaimki iz osebnih lastnih imen v oklepaju. Nasvet: »e imajo uËenci teæave, jim uËitelj pomaga tako, da jih pri vsakem primeru vpraπa po svojilnem pridevniku, npr. »igavo slikanico/beleæko/… ima Janko? UËitelj naj uËence po reπevanju vpraπa, s katero zaËetnico so pisali besede, ki so jih vstavljali. Nato jim naroËi, naj primerjajo besedo, ki so jo napisali in zapisano besedo v oklepaju (npr. Neæino — Neæa, Primoæevo — Primoæ, Bojanov — Bojan). Ugotovili naj bi, da besede, s katerimi povemo, Ëigavo je kaj, tvorimo iz osebnih lastnih imen tako, da jim dodamo -in (Ëe je oseba æenskega spola), -ov ali -ev (Ëe je oseba moπkega spola).
5.
Preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo z manjkajoËim podatkom, da piπemo svojilne pridevnike z veliko zaËetnico — tako oblikujejo pravilo o pisanju svojilnih pridevnikov iz osebnih lastnih imen.
6.
Berejo povedi. Nato s pisanimi Ërkami dopolnijo nepopolno poved, tj. vstavljajo vrstne pridevnike (prepiπejo jih iz zgornjih povedi). Ustno odgovorijo na vpraπanje, s katero zaËetnico so jih napisali (z malo). Nato opazujejo ilustracijo ob nalogi in preberejo besedilo v oblaËkih. Vpraπamo jih, iz katere dræave je priπla Andrejeva razglednica in s katero zaËetnico piπemo ime te dræave. Preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo z manjkajoËimi podatki: iz dopolnjenih povedi prepiπejo manjkajoËe primere vrstnih pridevnikov v prva tri okenca, nato pa πe, da jih piπemo z malo zaËetnico — tako oblikujejo pravilo o pisanju vrstnih pridevnikov iz zemljepisnih lastnih imen.
147
Prirocnik Gradim4 01
7.
22.08.2005
14:56
Page 148
Utrjujejo pridobljeno znanje, in sicer dopolnijo nepopolne povedi z vrstnimi pridevniki iz besed, ki so v danem primeru napisane s poπevno pisavo. Nasvet: »e uËenci reπujejo nalogo individualno, moramo reπitev preveriti. Pozorni smo na tvorjeno besedo (npr. koprsko, ne pa kopersko ipd.) in na malo zaËetnico.
8.
Utrjujejo pridobljeno znanje, in sicer dopolnijo nepopolne povedi z vrstnimi pridevniki iz zemljepisnih lastnih imen, ki so napisane v levem stolpcu. Nasvet: »e uËenci reπujejo nalogo individualno, moramo reπitev preveriti. Pozorni smo na tvorjeno besedo (npr. blejski, ne pa bledski ipd.) in na malo zaËetnico.
9.
Preberejo nepopolni povedi in ju dopolnijo z manjkajoËimi podatki: v prazno okence vpiπejo manjkajoËo besedo — tako oblikujejo pravilo o pisanju vrstnih pridevnikov iz zemljepisnih lastnih imen z malo zaËetnico. Nasvet: UËitelj naj uËencem naroËi, naj ponovno preberejo naslov te podenote (Nataπin nemπki ovËar) in naj povedo, zakaj je rdeËi n najprej napisan z veliko (ker z njim povemo, Ëigav je pes) in nato z malo zaËetnico (ker z njim povemo, katere vrste je pes).
Pika, vpraπaj, klicaj, vejica ©t. naloge / Dejavnost
Kaj delajo uËenci?
1.
Tiho berejo povedi in ugotovijo, da jim manjkajo pika, vpraπaj ali klicaj. Dopiπejo enega od teh loËil in ga poimenujejo. Nato povedi preberejo πe glasno; po vsaki povedi naredijo premor. Imena konËnih loËil napiπejo na Ërto. Obkroæijo reπitev, da vpisana loËila stojijo na koncu povedi. Tako obnovijo znanje o konËnih loËilih; ta izraz pa uporabijo prviË.
2.
Tiho berejo povedi, nato pa pisno poimenujejo oznaËeno loËilo (vejica) in obkroæijo reπitev, da to loËilo stoji na sredini povedi. Nato ustno ugotovijo, da vejica stoji med enotami, ki jih naπtevamo. S povezovalno vajo dokaæejo, da obvladajo izraza konËno in nekonËno loËilo. Nato glasno berejo iste povedi. Nasvet: UËitelj naj bo pozoren na to, da uËenci pri ≈branju vejice« v teh povedih z glasom nakaæejo, da poved πe ni konËana (≈vejico beremo« s t. i. nekonËno intonacijo). UËitelj lahko prvo poved tako prebere sam.
3.
Glasno berejo povedi in se pri tem posluπajo, nato pa vstavljajo vejice (in s tem loËijo enote, ki so naπtete v povedi). Preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo z manjkajoËim podatkom: na podlagi znanja, pridobljenega v 2. in 3. nalogi, v prazno okence vpiπejo manjkajoËo besedo — tako oblikujejo pravilo o pisanju vejice med enotami, ki jih naπtevamo. Nasvet: UËitelj naj uËencem naroËi, naj ponovno preberejo naslov te podenote (Pika, vpraπaj, klicaj, vejica) in naj povedo, zakaj je med besedami napisana vejica (ker vejico piπemo med enotami, ki jih naπtevamo).
4.
Tiho berejo povedi, opazujejo in nato pisno poimenujejo oznaËeno loËilo (vejico). Nato povedi πe glasno preberejo in se posluπajo. Ugotovijo, da so pri branju tudi v teh povedih tam, kjer je napisana vejica, naredili kratek premor in z glasom nakazali, da poved πe ni konËana. Na uËiteljevo vpraπanje, ali tudi v teh povedih vejica zaznamuje enote, ki jih naπtevamo, odgovorijo, da ne.
148
Prirocnik Gradim4 01
5.
22.08.2005
14:56
Page 149
Na glas preberejo povedi, se posluπajo in sami vstavijo vejice. (Pravila o pisanju povedi v podredno zloæenih povedih bodo sicer spoznali v naslednjih letih.) Nasvet: »e uËitelj pri preverjanju reπitev sliπi, da imajo uËenci teæave pri postavljanju vejice in tudi pri nazornem branju povedi, naj vsako poved razloËno prebere tudi sam.
6.
Dopolnijo povedi — napiπejo vejico pred veznikom ker. Svoje povedi prebere veËina uËencev. Nasvet: UËitelj naj pri preverjanju reπitev pazi na to, da bodo povedi smiselne, tj. v vzroËnem odvisniku naj bo naveden vzrok za dejanje v glavnem stavku te povedi.
7.
Dopolnijo povedi — napiπejo vejico pred veznikom Ëe. Svoje povedi prebere veËina uËencev. Nasvet: UËitelj naj pri preverjanju reπitev pazi na to, da bodo povedi smiselne, tj. v pogojnem odvisniku naj bo naveden pogoj za dejanje v glavnem stavku te povedi.
8.
Dopolnijo povedi s t. i. vsebinskim odvisnikom (tj. povedo, kaj je kdo rekel) — napiπejo vejico pred vezniki da, naj, ali ipd. Svoje povedi prebere veËina uËencev.
UËenËevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote? Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S Ëim si imel teæave? Kaj bi rad izboljπal? Kako si sodeloval s soπolci? Kako si sodeloval z uËiteljem? UËiteljevo samovrednotenje
149
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 150
Predlog nalog za preverjanje DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
1. Kako je prav? (Obkroæi pravilni zapis.) πkatla/πkatlja cokla/coklja bergla/berglja orgle/orglje bakla/baklja reditel/reditelj
2. Popravi, kar je narobe, in povedi ponovno napiπi. V πoljski kniænici mi je kniæniËarka svetovala knigo SnegulËica in sedem paljËkov.
V knigarni na Slovenjski cesti sem naπel pravlico o TrnulËici.
3. Vstavi l, n, lj ali nj. ponede ek domiπ ija voæ a poprav en zlom en p uËnica 4. PreËrtaj napaËno napisane besede in jih napiπi pravilno. prekla, biljka, pentla, bradlja, metlja, Ëapla, kroglja, mravlja
5. Vpiπi z ali s. Cesarski pingvini se prehranjujejo ribami, lignji in planktonskimi rakci. Ali se zanimate za potovanje letalom okoli sveta? Kar 98 odstotkov celotnega povrπja Antarktike je prekritega ledom. Ko sem bil predπolski otrok, sem sodeloval v glasbeni delavnici skladateljem Janezom Bitencem. Prireditev se je imenovala ZajËek zvonËkom. 6. Vpiπi k ali h. Stopi, prosim, oknu. »e ne znaπ reπiti te vaje, poπkili Katji. Sosedje so æe popoldne odpotovali Gabrovπkovim v NemËijo. Omelo je pristavljeno zidu. Æivinozdravnik je stopil kravi. Gorazdu sem priπel prepozno. 7. Povedi preberi na glas. Stopi k oknu, Marjetka.
Si æe govorila z zobozdravnikom?
Obkroæi DA ali NE. PodËrtano besedo je treba prebrati skupaj z naslednjo besedo. 150
DA
NE
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 151
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
8. Preberi povedi. »e je treba besedi pisati narazen, zaznamuj s skupaj, zaznamuj s . Zaradi snega Anja nebo mogla priti v πolo. Ne bo se je pooblaËilo. Tega nikoli ne bom razumel! Na nateËaj niprispelo veliko izdelkov. To nebo dræalo.
, Ëe pa ju je treba pisati
9. Povedi zanikaj in jih prepiπi na Ërto. Pojej vso juho. Andrej bo postal pilot. Na zalogi imamo nemπki pralni praπek. Ptice so najbolj prouËena skupina æivali. Radoveden sem. HoËem ti pomagati. PrtiËki so v predalu. Dopolni. (Vstavi besedi nikalne in trdilne.) V levem stolpcu so
povedi, v desnem pa
povedi.
10. Povedi dopolni z besedo iz oklepaja. Pomagaj si z vpraπalnico pod Ërto. Piπi s pisanimi Ërkami. Na veËerji sem spoznal
starπe. (BOJAN) »igave?
V Ëistilnico bo treba odnesti
plaπË. (STRIC) »igav?
Izgubili smo
nogometno æogo. (JERNEJ) »igavo?
Matej je
brat. (PETER) »igav?
Kje sta
otroka? (SOSED) »igava?
Ali si æe prebral
povest Pastirci? (BEVK) »igavo? 151
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 152
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
11. Preberi besedilo. IME MI JE ALDO. MOJA MAMA JE SLOVENKA, O»E PA JE ITALIJAN. ÆIVIM V TRSTU. DOMA GOVORIMO SLOVENSKO IN ITALIJANSKO. V ©OLI SE U»IM TUDI ANGLE©KI JEZIK. GIMNAZIJO BOM NAJBRÆ OBISKOVAL V SLOVENIJI. V LJUBLJANI BOM STANOVAL PRI TETI KRISTINI. RAD BI SE U»IL TUDI NEM©»INO. Besedilo prepiπi s pisanimi Ërkami.
12. Dopolni s pisanimi Ërkami. Kateri jezik govoriπ? Govorim
jezik.
Kateri tuji jezik se uËiπ? UËim se
.
Kateri tuji jezik bi se æelel uËiti. Æelel bi se uËiti
13. Vpiπi ustrezno zaËetnico. Triglav je najviπji
lovenski vrh. (S/s)
Heidi je junakinja knjige
vicarske pisateljice Johanne Spyri. (©/π)
Leta 1892 si je naredil svojo elektrarno Mesec marec je posveËen Marsu,
ranjski mlinar Vinko MajdiË. (K/k)
imskemu bogu vojne. (R/r)
14. Vstavi konËna loËila. Veπ, kako se lomi svetloba Prve zimske olimpijske igre so bile leta 1924 v Franciji Mira, takoj pokliËi svojo sestro Samica pingvina pozimi znese eno jajce Zakaj pozimi ne zebe ptiËev in sesalcev To pa ni lepo, Primoæ 152
jezik.
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 153
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
15. Povedi preberi na glas in vstavi vejice, kjer je potrebno. Imena dni mesecev in praznikov piπemo z malo zaËetnico. Bratec je spal medtem ko sem pisala domaËo nalogo. Manca je vljudna in prikupna deklica. Pridite na obisk Ëe ste zdravi. Povedal sem ji da sem vse naloge reπil pravilno. Mamica je previla dojenËka ker je bil moker. Pozimi obleËem debel pulover puhovko in kapo. Zanima me kdaj bomo imeli πportni dan. Bili smo na balkonu ko je zazvonil telefon. SonËniËna in druga semena imajo radi vrabci sinice πËinkavci liπËki taπËice in druge ptice.
153
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 154
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
UËenËevo samovrednotenje Kaj je bil temeljni cilj te enote? Kaj si se nauËil o ? Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S Ëim si imel teæave? Kaj bi rad izboljπal? Kako si sodeloval s soπolci? Kako si sodeloval z uËiteljem?
154
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 155
net
letka
www.devetletka.net
VeË o devetletni osnovni πoli najdete na naslovu www.devetletka.net
Dragica Kapko, Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Martina Kriæaj Ortar, Marja Beπter Turk
GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4 PriroËnik za uËitelje Urednica: Sabina Tamπe Likovno grafiËna urednica: Beti Jazbec Izdala in zaloæila: Zaloæba Rokus d.o.o. Za zaloæbo: Rok Kvaternik Glavni urednik: Vasja Koæuh Oblikovanje: Beti Jazbec / Studio Rokus Prelom: Milan Puh / Studio Rokus Tisk: Schwarz d.o.o. 1. izdaja: 2. natis Naklada: 500 izvodov Ljubljana, julij 2005
Prirocnik Gradim4 01
22.08.2005
14:56
Page 156
Priloga: zgoπËenka ZgoπËenka vsebuje: — predlog letne tematske priprave za delo z neumetnostnimi besedili (po sklopih), — predlog uËne priprave za uËno enoto (1. To sem jaz), — obrazec za uËno pripravo za uËno enoto, — predlog uËne priprave za πolsko uro (22. V kuhinji, 1. π. u.), — obrazec za uËno pripravo za πolsko uro, — miselne vzorce, — vpraπanja za uËenËevo samovrednotenje, — predloge nalog za preverjanje, — predloge dodatnih besedil.
156