http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_slovenscina/5.%20razred/Prirocniki_priprave/gr

5 PriroÄ?nik za uÄ?itelje G terimam,a d i m slovenski jezik

Dragica Kapko, Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Martina Kriæaj Ortar, Marja Beπter Turk

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 5 PriroËnik za uËitelje Priprave za uËno enoto in za πolsko uro sta prispevala Joæe Lango in Darinka Obran.

Fotografije: Fotodokumentacija Dela, Tomaæ MiheliË.

Vse knjige in dodatna gradiva Zaloæbe Rokus dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com © 2005 Zaloæba Rokus d.o.o. Vse pravice pridræane.

Brez pisnega dovoljenja zaloænika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobËitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakrπnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. Ëlena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, krπitev avtorske pravice.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

Zaloæba Rokus d.o.o.

Stegne 9b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Telefaks: 01/513 46 99 E-poπta: rokus@rokus.com www.rokus.com

372.41/.45:371.3(035) GRADIM slovenski jezik 5. Priročnik za učitelje / Dragica Kapko ... [et al.] ; [urednica Sabina Tamše]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Rokus, 2005 ISBN 961-209-486-1 1. Kapko-Bakič, Dragica 2. Tamše, Sabina 219805184

KAZALO Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 1 Sporazumevalna zmožnost – temeljni cilj jezikovnega pouka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .5 1.1 Razvijanje sporazumevalne zmožnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 1.1.1 Učenci sprejemajo besedila raznih vrst . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 1.1.2 Učenci tvorijo besedila raznih vrst . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 1.1.3 Učenci sistematično razvijajo gradnike/sestavine sporazumevalne zmožnosti . . . 10 1.1.4 Učenci se pogovarjajo o svojem jezikovnem okolju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 1.2 Preverjanje in ocenjevanje sporazumevalne zmožnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11

2 Predstavitev didaktičnega kompleta Gradim slovenski jezik 5 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 2.1 Samostojni delovni zvezek Gradim slovenski jezik 5 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 2.2 Videokaseta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 2.3 Zgoščenka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 2.4 Priročnik k samostojnemu delovnemu zvezku Gradim slovenski jezik 5. . . . . . . . . . . . . . 16 2.4.1 Uvodna predstavitev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 2.4.2 Operativni cilji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 2.4.3 Ciljna tema . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 2.4.4 Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 2.4.5 Učenčevo samovrednotenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 2.4.6 Učiteljevo samovrednotenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19 2.4.7 Viri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19 2.4.8 Predlog nalog za preverjanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19 2.4.9 Predlog dodatnih besedil . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19

Učne enote iz samostojnega delovnega zvezka Gradim Slovenski jezik 5 . . . . . . . . . . . . . . . . 21 1 Prosim, če odgovoriš na naslednja vprašanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 2 Večina vprašanih je odgovorila, da … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 3 Vse najboljše! – Iskrene čestitke! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 4 Prišlo je pismo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40 5 Živijo, oči! – Dober dan, gospod Kocijan! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48 6 Spet se je zgodilo nekaj novega . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56 7 Katja pripoveduje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65 8 Brez načrta ni ne hiše ne besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72 9 Besedilo potuje od ust do ust . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82 10 Med poukom, pred poukom, po pouku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91 11 Ker ponoči ne spim, spadam med sove . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98 12 Simon, že spet imaš odtrgan jezik! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106 13 Ko govorimo in ko pišemo … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .112 14 Pri⎪va⎪ko in li⎪tu⎪pan . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 122 15 Kdo ali kaj je to? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 131 16 Oprostite, katerega spola ste? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 138 17 Eden, dva ali več . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 144 18 Povsod je lepo – doma je najlepše . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 152 3

19 V državi, na občini, v družini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 160 20 Dan za dnem od jutra do večera . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 165 21 Velikanski in hitri valovi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 172 22 Kakšen, kateri, čigav? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 179 23 Zakaj je Simon zaljubljen, Mojca pa zaljubljena? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 187 24 Je sploh mogoče biti boljši od najboljšega? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 191 25 Dober tek! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 197 26 Nebo ne bo oblačno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 201 27 Preberi – izberi – glej . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 204 28 Kranjska Gora je kraj, ne pa gora . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 213 29 Knjige, filmi, izdelki ... so stvaritve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 220

Predlogi učnih priprav . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 226 1 2 3 4

Predlog učne priprave za šolsko uro: 1. Prosim, če odgovoriš na naslednja vprašanja . . . . . 226 Predlog učne priprave za učno enoto: 2. Večina vprašanih je odgovorila, da ... . . . . . . . . . . . . 229 Predlog učne priprave za učno enoto: 3. Vse najboljše! – Iskrene čestitke! . . . . . . . . . . . . . . . 235 Predlog priprave za učno enoto: 4. Prišlo je pismo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 240

Dodatek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 245 Učenčevo samovrednotenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 245 Priloga: zgoščenka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 247

4

Uvod Didaktični komplet Gradim slovenski jezik 5 je namenjen delu pri predmetu slovenščina v 5. razredu devetletne osnovne šole, in sicer pri jezikovnem pouku.

Nastal je zato, da bi učiteljem pomagali pri uresničevanju ciljev, ki so navedeni v učnem načrtu za slovenščino v 2. triletju oz. v 5. razredu devetletne osnovne šole (Učni načrt. Slovenščina 2002). V njem so upoštevana izhodišča prenove jezikovnega pouka, izhajajoča iz temeljnega cilja jezikovnega pouka oz. obravnave neumetnostnih besedil.

1 Sporazumevalna zmožnost – temeljni cilj jezikovnega pouka Temeljni cilj sodobnega jezikovnega pouka je razvijanje sporazumevalne zmožnosti; ob tem pa si učenci še oblikujejo zavest o vlogi sporazumevanja v življenju, o vrednosti prvega/maternega jezika ter o položaju slovenščine v Republiki Sloveniji in Evropski zvezi.

Da bi pri pouku lahko razvijali temeljni cilj, moramo razumeti pojem sporazumevalna zmožnost. To je zmožnost kritičnega sprejemanja besedil raznih vrst ter zmožnost tvorjenja ustreznih, razumljivih, pravilnih in učinkovitih besedil raznih vrst.

Sporazumevalna zmožnost (tj. zmožnost sprejemanja in tvorjenja besedil) je zelo kompleksna zmožnost – sestoji namreč iz naslednjih gradnikov/sestavin: – iz motiviranosti za sprejemanje/sporočanje, – iz stvarnega znanja prejemnika/sporočevalca, – iz jezikovne zmožnosti prejemnika/sporočevalca, – iz pragmatične zmožnosti prejemnika/sporočevalca, – iz metajezikovne zmožnosti prejemnika/sporočevalca. Človeško sporazumevanje (tj. sprejemanje in tvorjenje besedil) je zavestno dejanje – človek se zanj odloči, torej se odzove na svoje hotenje po sporazumevanju. Kot vsako človekovo zavestno dejanje je tudi sporazumevanje namerno dejanje. Človek namreč sprejema besedila z določenim ciljem, npr. da bi prepoznal zvoke, njihov izvor in pomen, da bi našel določen podatek, da bi si zapomnil čim več podatkov ipd.; zato ločimo več vrst poslušanja (npr. razločujoče poslušanje, poslušanje z razumevanjem, kritično poslušanje) in branja (npr. selektivno branje, branje s preletom, podrobno branje). Tudi naše sporočanje (oz. tvorjenje besedila) poteka z določenim ciljem, npr. da bi vplivali na naslovnikovo vednost, prepričanje, vrednotenje, doživljanje, ravnanje ipd.; zato ločimo več vrst sporočanja (npr. prikazovanje, zagotavljanje, vrednotenje, pozivanje, poizvedovanje ipd.). Skratka, sprejemanje in tvorjenje besedila lahko potekata le, če se človek zanju odloči, torej če ima željo/hotenje po sporazumevanju – če je zanju motiviran. Zato je motiviranost za sprejemanje oz. tvorjenje besedila prvi gradnik sporazumevalne zmožnosti.

Besedila, ki jih sprejemamo oz. tvorimo, o nečem govorijo. Če o temi tujega ali svojega besedila veliko vemo, hitreje in učinkoviteje sprejemamo oz. tvorimo besedilo. Zato je drugi gradnik sporazumevalne zmožnosti stvarno znanje prejemnika oz. sporočevalca – to je rezultat prejemnikovih/ sporočevalčevih izkušenj, njegovih interesov, njegove spoznavne zmožnosti (tj. zmožnosti opazovanja, pomnjenja, sklepanja, presojanja, ustvarjanja, uporabe …) ipd. Človek je edino bitje, ki se sporazumeva z besednim jezikom. Zato je pomemben gradnik njegove sporazumevalne zmožnosti t. i. jezikovna zmožnost, tj. obvladanje oz. znanje danega besednega jezika. Ker besedni jezik sestoji iz besed ter iz pravil za njihovo povezovanje/skladanje v višje enote (npr. v povedi) in iz pravil za njihovo slušno oz. vidno oblikovanje, je človekova jezikovna zmožnost zgrajena iz poimenovalne/slovarske, upovedovalne/slovnične, pravorečne in pravopisne zmožnosti. Poimenovalna/slovarska zmožnost pomeni za prejemnika zmožnost razumevanja besed, za sporočevalca pa zmožnost poimenovanja bitij, stvari, njihovih lastnosti, dejanj … Upovedovalna/ 5

slovnična zmožnost je za prejemnika zmožnost razumevanja razmerij v povedi in zvezah povedi, za sporočevalca pa zmožnost izražanja teh razmerij. Pravorečna zmožnost pomeni obvladanje prvin in pravil zborne izreke, pravopisna zmožnost pa obvladanje prvin in pravil pisanja danega jezika.

Sprejemanje in tvorjenje besedila potekata v danih okoliščinah, zato je pomemben gradnik sporazumevalne zmožnosti tudi pragmatična/slogovna zmožnost prejemnika oz. sporočevalca. Prejemnik in sporočevalec morata pri sprejemanju oz. tvorjenju besedila razmišljati tudi o okoliščinah, v katerih je nastalo besedilo oz. v katerih bo besedilo sprejeto, ter se morata nanje ustrezno odzvati – morata jih upoštevati pri razumevanju oz. tvorjenju besedila (le tako bo prejemnik besedilo ustrezno razumel, sporočevalec pa tvoril ustrezno besedilo).

Peti gradnik sporazumevalne zmožnosti je metajezikovna zmožnost prejemnika/sporočevalca, tj. teoretično znanje o sprejemanju/sporočanju (npr. o njunih dejavnikih, vrstah, načelih, fazah), o besedilnih vrstah, o jeziku (npr. o vrstah in lastnostih besed in povedi, o slovničnih, pravorečnih in pravopisnih pravilih), o slogu (npr. o slogovni vrednosti besed in povedi) ipd. To je zmožnost jezikoslovnega poimenovanja vrst sporazumevanja, besedil, besed in povedi, zmožnost navajanja lastnosti in sestave sporazumevanja, besedil, besed in povedi, zmožnost navajanja slovničnih, pravorečnih, pravopisnih in slogovnih pravil danega jezika ipd. Metajezikovna zmožnost je torej sestavina sporazumevalne zmožnosti oz. je »v službi« sporazumevanja – omogoča namreč učinkovitejše sporazumevanje. Ker pa je zanjo potrebno zelo razvito abstraktno mišljenje, jo je treba razvijati pozneje in bolj diferencirano kot preostale gradnike sporazumevalne zmožnosti.

1.1 Razvijanje sporazumevalne zmožnosti Sporazumevalno zmožnost pri pouku razvijamo sistematično (ne razvija se kar spontano!) in transakcijsko (ne pa transmisijsko) – to pomeni, da učitelj ne posreduje učencem svojega znanja o vrstah, lastnosti, sestavi … besedil ipd., učenci pa so pri tem bolj ali manj pasivni, temveč nasprotno: dejavni so predvsem učenci.

Kaj torej delajo učenci?

– Sprejemajo (poslušajo/berejo) besedila raznih vrst, – tvorijo (govorijo/pišejo) besedila raznih vrst, – sistematično razvijajo gradnike/sestavine sporazumevalne zmožnosti, – pogovarjajo se o svojem jezikovnem okolju.

1.1.1 Učenci sprejemajo besedila raznih vrst Učenci sprejemajo (poslušajo/berejo) besedila raznih vrst zato, da bi – razvijali razumevanje tujega besedila, – razvijali vrednotenje tujega besedila in utemeljevanje svojega mnenja, – razvijali strategije sprejemanja besedila, – opazovali in uzaveščali tipično zgradbo besedilnih vrst.

Sprejemanje besedil poteka v treh fazah, tj. pred in med njim ter po njem.

Pred sprejemanjem učence umirimo in motiviramo za poslušanje/branje, npr. tako, da napovemo temo besedila, da se z njimi pogovarjamo o njihovih izkušnjah, predznanju in pričakovanjih, da skupaj razložimo manj znane besede iz besedila, ki ga bodo poslušali/brali ipd.1 Med sprejemanjem besedila se učenci osredotočijo na besedilo, skušajo si zapomniti čim več podatkov ter oblikujejo svoje stališče do besedila oz. svoje doživljanje besedila. (Učenci te starosti si med 1

6

Prim. Ali si že kdaj komu voščil?

Kaj si rekel osebi, ki si ji voščil?

Ob kateri priložnosti si komu voščil?

Imenuj nekaj praznikov, ob katerih si voščimo.

Kdaj pa si čestitamo?

Kaj si rekel osebi, ki si ji čestital?

Ali si kdaj komu voščil ali čestital pisno?

Kaj so voščilnice in čestitke? (D. Kapko idr. 2004 a: 20)

poslušanjem/branjem še ne morejo delati zapiskov/izpiskov.)

Po sprejemanju besedila učenci razčlenjujejo besedilo in potek sprejemanja.

Razčlemba besedila poteka tako, da učenci v besedilu, ki so ga poslušali/prebrali, prepoznavajo razne vrste podatkov, in sicer: a) sporočevalčev namen (t. i. naklonska razčlemba besedila),2 b) temo, bistvene podatke, razmerja med njimi ter tudi manj bistvene podatke (t. i. pomenska razčlemba besedila),3 c) okoliščine, v katerih je nastalo besedilo (t. i. okoliščinska razčlemba besedila), tj. sporočevalca in naslovnika besedila, sporočevalčevo čustveno stanje, njuno družbeno/čustveno razmerje, kraj in čas nastanka besedila ipd.,4 č) pomen besed in pomenska razmerja med besedami v besedilu (t. i. besedna razčlemba besedila),5 d) pomen povedi ter pomenska razmerja v povedi in med njimi (t. i. povedna/ slovnična razčlemba besedila),6 e) tvarne značilnosti besedila (t. i. tvarna razčlemba besedila),7 f) jezikovne pojave (npr. vrsto sporazumevanja, besedila, besed in povedi), njihove lastnosti in sestavo ter slovnična, pravorečna, pravopisna in slogovna pravila ter jih poimenujejo s strokovnimi izrazi (t. i. metajezikovna razčlemba besedila).8

2

3

4

5

6

7

8

Prim. /Učenci preletijo anketo./ … Čemu jo je sestavil? … (D. Kapko idr. 2004 a: 9) Prim. /Učenci preberejo pripovedovalno besedilo./ Obkroži črko pred trditvami, ki ustrezajo vsebini časopisnega članka. a) Marko Sever živi na Primorskem. b) Končuje srednjo šolo za elektrotehnike. c) Ko je bil star 23 let, se je ponesrečil. … (D. Kapko idr. 2004 a: 66) Prim. /Učenci preberejo besedili./ Komu sta namenjeni besedili?

Kdo ju pošilja?

Kje sta bili napisani?

Kdaj je bilo napisano voščilo?

Kdaj pa čestitka? … (D. Kapko idr. 2004 a: 21) Prim. …

Ali poznaš besedo maraton? …

Kaj pomeni?

Kaj pomeni v našem besedilu? a) Tek na razdaljo 42 km. b) Nekaj, kar traja dolgo. c) Tekmovanje. (D. Kapko idr. 2004 a: 45) Prim. Vsako prvo poved dopolni z novo povedjo. Med dvema izberi ustrezno in jo prepiši. Nato pojasni svojo odločitev.

Jan je odšel v šolo. _____________________________________________________ V šoli mora biti ob osmih. / Tam mora biti ob osmih. … (D. Kapko idr. 2004 b: 52) Prim. tvarno razčlembo govorjenega besedila: Ali je Simon besedilo glasno bral ali je z njim govorno nastopil?

Pojasni svoj odgovor.

Ali je Simon bral dovolj počasi, na glas in razločno?

Zakaj je gledal v zvezek?

Presodi to njegovo ravnanje in pojasni svoje mnenje.

Ali bi bilo tako ravnanje ustrezno tudi med govornim nastopom?

Pojasni svoj odgovor.

Zakaj ni uporabljal kretenj? (D. Kapko idr. 2004 a: 60) Prim. tvarno razčlembo zapisanega besedila: Popravi, kar je napisano narobe.

Nad osredno slovenijo bo pritekal topljejši in bol suh zrak. … (D. Kapko idr. 2004 b: 97) Prim. Dopolni.

Delovni dan predstavljamo tako, da naštevamo, kaj vse se je v njem zgodilo. Pri naštevanju pazimo, da dogodke pravilno _______ _______. Besedilo, ki pri tem nastane, je opis _________ dne. (D. Kapko idr. 2004 b: 49)

7

K razčlenjevanju poslušanega/prebranega besedila spada tudi t. i. vrednotenjska razčlemba besedila, tj. presojanje besedila (učenci povedo/napišejo, kaj menijo o besedilu – npr. o njegovi razumljivosti, resničnosti, zanimivosti, ustreznosti, učinkovitosti, jezikovni pravilnosti ipd.) in utemeljevanje mnenja (učenci povedo, na osnovi česa tako menijo).9 Zaporedje nalog, ki pripadajo raznim razčlembam, je lahko tudi nekoliko drugačno – odvisno je od konkretnega besedila oz. njegove besedilne vrste; vendar pa v skladu z novim temeljnim ciljem pouka slovenskega jezika ne sme biti na prvem mestu metajezikovne razčlembe.

Ob nekaj besedilih ni vseh vrst razčlembe – tako je npr. pragmatična razčlemba pogosta ob dvogovornih besedilih, tvarna razčlemba pa ob zapisanih besedilih. Vrednotenjska razčlemba je pogosto že v fazi pred sprejemanjem (npr. ko učenci obudijo svoje predznanje, spregovorijo o svojih izkušnjah …); po sprejemanju pa jo lahko doda tudi učitelj, če vidi, da učence besedilo posebej pritegne, ali če upošteva zunanje okoliščine obravnave besedila (npr. aktualne dogodke). Metajezikovna razčlemba je pogostejša v višjih razredih osnovne šole.

Naloge za dano vrsto razčlembe ne smejo biti enolične, temveč morajo spodbujati učence k raznim dejavnostim (npr. k izločanju, izbiranju, povezovanju, dopolnjevanju, odpravljanju napak, tvorjenju vprašanj/miselnih vzorcev/besedil ipd.) in v njih sprožati razne vrste miselnih procesov (npr. pomnenje ali prepisovanje podatkov, sklepanje na podlagi podatkov v besedilu, vrednotenje in uporabo podatkov).

Učenci po sprejemanju besedila ne razčlenjujejo le besedila, ki so ga poslušali/prebrali, temveč tudi potek sprejemanja – to pomeni, da razmišljajo tudi o tem, kaj so delali med sprejemanjem besedila in kako bi si zapomnili čim več podatkov. Tako spoznavajo t. i. strategije sprejemanja besedila (in učenja iz besedila), npr. v besedilu prepoznavajo podteme oz. ključne besede ter bistvene podatke in jih oblikujejo v miselni vzorec10 (po učnem načrtu za slovenščino naj bi to zmožnost začeli razvijati na začetku 2. triletja). Učenje strategij sprejemanja besedila (poleg miselnega vzorca še npr. tvorjenje opornih točk, preglednic11 ipd.) zahteva postopnost, zato se učenci urijo v njih vsa leta šolanja, in sicer pri vseh predmetih, torej ne le pri slovenščini.

1.1.2 Učenci tvorijo besedila raznih vrst Učenci tvorijo (govorijo/pišejo) besedila raznih vrst zato, da bi – razvijali zmožnost tvorjenja ustreznih, razumljivih, pravilnih in učinkovitih besedil, – opazovali in razvijali strategije sporočanja, – spoznavali in si uzaveščali načela sporočanja.

Tudi sporočanje oz. tvorjenje besedil poteka v treh fazah: pred in med njim ter po njem.

9

10

Prim. …

Presodi rabo besede ata v časopisni novici. (D. Kapko idr. 2004 a: 45) Prim. V miselni vzorec vpiši ključne besede. Lahko si pomagaš s preglednico v 7. nalogi.

(D. Kapko idr. 2004 b: 12) Prim. Besedilo preberi še enkrat in izpolni preglednico.

11

(D. Kapko idr. 2004 b: 11)

8

Pred sporočanjem učenci izberejo temo besedila in besedilno vrsto (ali pa jim ju določi učitelj).

Nato ob zgledu, učiteljevi pomoči ali samostojno izdelajo miselni vzorec: na podlagi besedilne vrste napišejo ključne besede (npr. za opis kraja: lega, sestava, prebivalci, gospodarstvo, javne zgradbe, znamenitosti) ter k njim pripišejo bistvene podatke – pri izbiri le-teh izhajajo iz teme (npr. Piran) ter si pomagajo s svojim znanjem in s priročniki (tako opravijo 1. fazo sporočanja). Potem v miselnem vzorcu s številkami zaznamujejo zaporedje ključnih besed, nato pa še bistvenih podatkov ob vsaki ključni besedi; če tako zahteva besedilna vrsta (npr. doživljajski spis), dodajo še uvod in zaključek – torej po vzorcu/modelu naredijo načrt za besedilo (tj. t. i. 2. faza sporočanja).

Med tvorjenjem pretvarjajo miselni vzorec v besedilo (t. i. ubesediljenje oz. 3. faza sporočanja).

Nastali osnutek besedila preberejo in ga presojajo, npr.

– Ali se vsebina navezuje na naslov?

– Ali ima besedilo »rdečo nit«?

– Ali so povedi zaokrožene in razumljive?

– Ali so povedi smiselno povezane?

– Ali besedilo »lepo teče«?

– Ali ima besedilo vse sestavine dane besedilne vrste?

– Ali je besedilo zaokroženo, tj. »ima glavo in rep«?

– Ali se besede večkrat ponovijo?

– Ali sem uporabil knjižne besede?

– Ali sem postavil besede v pravilno obliko?

– Ali je moja pisava berljiva?

– Ali je na začetku povedi velika začetnica?

– Ali je na koncu povedi pravo ločilo?

– Ali so vejice na pravem mestu?

Nato zaznamujejo in odpravijo napake. Potem besedilo še enkrat prepišejo (4. faza). Če želijo govorno nastopati, besedilo večkrat preberejo in si ga skušajo čim bolje zapomniti (5. faza).12 Po tvorjenju besedila učenci preberejo besedilo sošolcev oz. poslušajo njihov govorni nastop; nato ga presojajo. Zapisano besedilo presojajo tako, kot so presojali svoj osnutek besedila; pri presojanju govornega nastopa pa si lahko pomagajo z naslednjimi vprašanji: – Ali se je vsebina navezovala na naslov?

– Ali je imelo besedilo »rdečo nit«?

– Ali je besedilo »lepo teklo«?

– Ali je imelo besedilo vse sestavine dane besedilne vrste?

– Ali je bilo besedilo zaokroženo, tj. »ima glavo in rep«?

– Ali so se besede večkrat ponovile?

– Ali je govorec govoril zborno?

– Ali je govoril razločno, počasi, glasno, živahno, prepričljivo?

– Ali je gledal poslušalce?

– Ali je bila drža telesa sproščena?

– Ali se je postavil na ustrezno mesto v razredu?

– Ali je ustrezno uporabljal kretnje?

– Ali je bila njegova mimika sproščena in naravna?

Učenci razmišljajo o tem, kako se tvorili besedilo, tj. kako so se pripravili na pisanje, kako so presojali svoje besedilo ipd. Svojo zmožnost tvorjenja besedila lahko namreč izboljšajo tudi z opisovanjem lastne dejavnosti.

12

Prim. Sošolcem boš ustno obnovil zanimivo knjigo ali zanimiv film. Zato se doma pripravi na govorni nastop − za vajo nastopi pred ogledalom ali pred domačimi ter pazi, − da ne boš govoril pretiho, prehitro in brez premorov, − da boš pomembnejše podatke izgovarjal glasneje in počasneje, − da ne boš pretiraval s kretnjami. (D. Kapko idr. 2004 a: 73)

9

1.1.3 Učenci sistematično razvijajo gradnike/sestavine sporazumevalne zmožnosti Učenci razvijajo sporazumevalno zmožnost tudi tako, da sistematično razvijajo gradnike/sestavine sporazumevalne zmožnosti, in sicer zato, da bi – bolje razumeli besedila in – tvorili kakovostnejša in pravilnejša besedila.

Razvijanje sporazumevalne zmožnosti vključuje razvijanje poimenovalne,13 upovedovalne,14 pravorečne,15 pravopisne,16 pragmatične17 in metajezikovne18 zmožnosti.

1.1.4 Učenci se pogovarjajo o svojem jezikovnem okolju Učenci opazujejo sebe in svoje jezikovno okolje ter se pogovarjajo – o vrstah, prvinah, značilnostih in vlogi besednega/nebesednega jezika, – o prednostih maternega/prvega in tujega jezika, – o posebnem položaju slovenščine in drugih jezikov v Republiki Sloveniji,19

13

14

15

16

17

18

Prim. Naslednjim besedam iz besedila o divjem petelinu ustno določi besede z nasprotnim pomenom. divji (petelin), črn, zakrivljen, močen, počasi, daleč, širok, miren, bogat, nižji, podnevi, visok, zgodaj, vzhod, zjutraj (D. Kapko idr. 2004 a: 73) Prim. Besedne zveze v oklepajih uporabi v povedih.

Jan zjutraj ne pozabi nahraniti (dva morska prašička) .

Rad se ukvarja z (zbiranje znamk) .

Po (končan pouk) odhiti domov.

Ko pride iz šole, se loti (pisanje domačih nalog) .

Otroci radi pomagajo (stari starši) .

Mama se včasih odpelje z (otroci) v dolino. (D. Kapko idr. 2004 b: 52) Prim. Glasno preberi naslednje dvojice povedi - bodi pozoren na izgovor in pomen podčrtanih besed. Kaj si opazil?

Fant se me drži kot klop. − Sedel je na klop pred hišo.

(D. Kapko idr. 2004 a: 99) Prim. Gregor ima težave s pisanjem narekov. Preberi nekaj njegovih povedi in odpravi napake.

Veverice po zimi dremljejo, zatojeseni zbirajo zalogohra ne tersi uredijo prostor _______________________________________________________________ zagnezdo inshrambo zazalogo hrane. _______________________________________________________________ (D. Kapko idr. 2004 a: 101) Prim. Katero osebo bi nagovoril s spoštovana gospa ali spoštovani gospod? a) Dedka. b) Ravnateljico. c) Strica. č) Sošolko Majo. d) Zobozdravnika.

(D. Kapko idr. 2004 a: 22) Prim. Glasno izgovori naslednje besede in povej, ali je v njih ozki ali široki o.

Besede vpiši na ustrezno mesto v preglednici. roka, opica, noga, voda, osem, šola, osel, koza, uho, žoga, oče, moka BESEDE Z OZKIM O

19

10

BESEDE S ŠIROKIM O

Z OZKIM O

(D. Kapko idr. 2004 a: 99) Prim. Spomni se posnetka o Piranu.

V katerih jezikih so bili napisi?

Katere narodnosti so prebivalci Pirana?

Zakaj so dveh narodnosti?

V katerem jeziku govorijo uslužbenci na piranski pošti, banki, občini, policiji, sodišču?

Zakaj?

V katerih ustanovah so otroci obeh narodnosti ločeni?

V katerem jeziku poteka pouk v šolah, ki jih obiskujejo Italijani?

Kje pa se naučijo slovenščine?

V katerem jeziku poteka pouk v šolah, ki jih obiskujejo Slovenci?

Ali se slovenski otroci učijo italijanščino? Čemu se Slovenci učijo italijanščino, Italijani pa slovenščino?

(D. Kapko idr. 2004 b: 43)

S ŠIROKIM O

– o jezikih, s katerimi smo v neposrednem (zemljepisnem) in posrednem (kulturnem) stiku, – o knjižnem in neknjižnem jeziku ter okoliščinah njune rabe ipd.20 1.2 Preverjanje in ocenjevanje sporazumevalne zmožnosti Učitelj preverja in ocenjuje sporazumevalno zmožnost tako, da ob novih/neznanih primerih preverja/ocenjuje – razumevanje besedil, – tvorjenje besedil in – razvitost gradnikov/sestavin sporazumevalne zmožnosti.

Preverjanje/ocenjevanje razumevanja besedil zajema npr.21 – prepoznavanje okoliščin nastanka besedila,22 – prepoznavanje sporočevalčevega namena, – prepoznavanje teme,23 – prepoznavanje podtem/ključnih besed,24 – prepoznavanje bistvenih podatkov,25 – prepoznavanje pomenskih razmerij v besedilu, – uporabo podatkov v novih okoliščinah, – napovedovanje nadaljevanja/konca,26 – znajdenje v besedilu,27 20

21

22

23

24

Prim. Zdaj pa isti pogovor (tj. pogovor v narečju, op. avt.) odigraj s sošolcem.

Pazi, da bosta govorila »po domače«.

Kateri pogovor so sošolci razumeli bolje — s posnetka ali vajinega?

Zakaj?

S kom govorite »po domače«?

Predstavljaj si, da bi srečal Primorko s posnetka in se začel z njo pogovarjati.

Ali bi oba govorila »po domače«?

Zakaj (ne)?

Kako pa bi govorila? Čemu se je treba učiti knjižno slovenščino?

(D. Kapko idr. 2004 b: 44) Primeri, navedeni v pogl. 1.2, so iz tega priročnika (iz pogl. Učne enote iz samostojnega delovnega zvezka Gradim slovenski jezik 5).

Prim. Kdo se je pogovarjal v pogovoru A? ____________________ in ___________________.

Kdo se je pogovarjal v pogovoru B? ___________________ in ___________________.

Prim. Napiši temo pogovora A: _________________________ Napiši temo pogovora B: _____________________ Prim. Preberi naslednje besedilo.

Vas Črni Kal leži na Črnikalskem bregu. Njeno jedro je pod prepadnimi stenami Kraškega roba. Nekoliko niže teče cesta Koper – Kozina. Črni Kal je od Kopra oddaljen 16 km, od Kozine pa 14 km.

Vas je iz treh zaselkov, ti so: Barkole, Brandolini in Katinara.

V Črnem Kalu živi približno 220 prebivalcev. Zaradi ugodnega podnebja gojijo fige, oljke, mandljevce in zgodnjo zelenjavo; ukvarjajo se tudi z vinogradništvom. Nekaj jih je zaposlenih v kamnolomu blizu vasi ali v bližnjih mestih.

Večina hiš v vasi je iz 16. in 17. stoletja. Hiše so si podobne – imajo iz kamna izklesan portal in položne strehe, ki so večinoma krite s korci. Nad strehe hiš se dviga cerkveni zvonik; je prosto stoječ (tj. stoji ob cerkvi) in je nagnjen približno za en meter.

Vas ima dve gostilni, pošto in vaški dom. Šole v vasi ni, zato otroci obiskujejo šolo v Dekanih. Črni Kal slovi po svoji arhitekturi in po najdenih predmetih iz davnih časov (npr. kamnita sekira iz prazgodovine, bronasti kipec boginje Junone iz rimskih časov).

Miselni vzorec dopolni s temo in bistvenimi podatki; nato pripiši še ključne besede.

25 26

27

Prim. op. 24.

Prim. /Učenci preberejo besedilo brez zaključka./ Verjetno si ugotovil, da v tem besedilu nekaj manjka. Kaj? _______________________ Napiši ga.

Prim. Odgovori.

Katera oddaja bo na sporedu prva? _________________________________________ Koliko risanih nanizank bo na sporedu? _____________________________________ …

11

– preoblikovanje besedila,28 – presojanje resničnosti, zanimivosti, ustreznosti in razumljivosti besedila ter utemeljevanje presoje, – presojanje nebesednih prvin besedila in utemeljevanje presoje.

Pri preverjanju/ocenjevanju tvorjenja besedila vrednotimo npr.: – razumljivost besedila (tj. smiselnost, sovisnost, zaokroženost), – ustreznost besedila danim okoliščinam sporočanja,29 – ustreznost besedila dani besedilni vrsti, – jezikovno pravilnost besedila (tj. besedno, slovnično in izgovorno/pisno), – vključenost nebesednih spremljevalcev govorjenja/pisanja, – upoštevanje faz sporočanja (npr. popravljanje osnutka, prepisovanje, pomnjenje, izdelava ponazoril ipd.).

Kaj pa vrednotimo pri preverjanju/ocenjevanju razvitosti gradnikov/sestavin sporazumevalne zmožnosti?

– Pri preverjanju/ocenjevanju motiviranosti za sprejemanje/sporočanje vrednotimo učenčev odnos do sporazumevalnih dejavnosti.

– Stvarnega znanja posebej ne preverjamo/ocenjujemo (je pa zajeto pri preverjanju/ocenjevanju razumevanja in tvorjenja besedila).

– Pri preverjanju/ocenjevanju poimenovalne zmožnosti vrednotimo npr.: – prepoznavanje pomena besede,30 – rabo večpomenske besede v novih povedih,31 – iskanje besede z enakim/nasprotnim/… pomenom,32 – pretvarjanje besedne zveze v tvorjenko,33 – pretvarjanje tvorjenke v besedno zvezo,34 – zamenjavo frazema s prosto besedno zvezo in obrnjeno, – odpravljanje poimenovalnih napak.

28 29

30

31 32

33

34

12

Prim. Ob pomoči 2. naloge (podatki v preglednici, op. avt.) napiši strnjeno obnovo besedila iz 1. naloge.

Prim. Napiši božično-novoletno voščilo učiteljici iz 1. razreda.

Ali si napisal uradno ali neuradno voščilo? _____________ Prim. …

Kaj je nanizanka? …

Prim. Tvori povedi z večpomenkami iz prejšnje naloge. Vsako večpomenko uporabi v dveh pomenih.

Prim. Dopolni.

Besedi župan pripiši besedo za ženski spol: ____________________ Besedi direktorica pripiši besedo za moški spol: ___________________ Besedi neprevidno napiši besedo z nasprotnim pomenom: ___________________ Besedi hoteti napiši besedo z enakim pomenom: __________________ Besedi petarda pripiši besedno zvezo s širšim pomenom: ________________ Prim. Tvori besede. to, da si vesten ___________________ to, da si sposoben _________________ to, da si vztrajen ___________________ to, da si pošten _________________ to, da si skrben ___________________ to, da si prijazen _________________ to, da si iskren ___________________ to, da si potrpežljiv _________________ Prim. Dopolni razlago naslednjih besed. osnovnošolski tak, ki __________________________ ljubljanski tak, ki __________________________ razdeljevanje to, da ___________________________

– Pri preverjanju/ocenjevanju upovedovalne zmožnosti vrednotimo npr.: – tvorjenje povedi,35 – razvrščanje povedi v pravilno zapovrstje, – združevanje povedi, – nadomeščanje ponovljene besede z ustreznim navezovalnikom, – odpravljanje slovničnih napak.36 – Pri preverjanju/ocenjevanju pravorečne zmožnosti vrednotimo npr.: – določanje glasovne vrednosti določene črke v besedi.37 – Pri preverjanju/ocenjevanju pravopisne zmožnosti vrednotimo npr.: – prepis besed/besednih zvez/povedi iz velikih tiskanih črk v male pisane črke,38 – izbiranje pravilne črke oz. začetnice,39 – zapis števnikov z besedo,40 – vstavljanje manjkajočih črk oz. ločil,41 – odpravljanje pravopisnih napak.42 35

36

37

38

Prim. Dopolni naslednje povedi.

Ko boš prebrala knjige za bralno značko, ________________________________ Medtem ko smo čakali na gondolo, _____________________________________ Ko __________________________________________, boš dobil odlično oceno. …

Prim. Ali so naslednje povedi pravilne? Če niso, jih popravi.

Zob me boli, ker bom šel k zobozdravniku. __________________________________________________________________ Vroče je, zato odprite okno. __________________________________________________________________ Zelo prijazen človek je, ker ga imajo vsi radi. __________________________________________________________________ Zato ni poznal pravil igre, je napravil veliko napak. __________________________________________________________________ Nisem mogla priti k tebi, ker sem zbolela. __________________________________________________________________ Prim. Preberi naslednje besede in napiši, kateri samoglasnik vsebujejo. nit, miš, Mimi – ______ mama, ladja, vaza – ______ kruh, kup, tu – _____ cvet, šest, ded – ______ žep, rep, en – _____ pes, dež, ves – _____ sok, kost, zob – _____ čop, boj, konj – _____ Prim. S pisanimi črkami prepiši besede in utemelji zapis.

KAJETAN KOVIČ _____________________________________ ________________________________________________________________________________ MOJ PRIJATELJ PIKI JAKOB _____________________________________ ________________________________________________________________________________ NANA, MALA OPICA __________________________ ________________________________________________________________________________ CICIDO __________________ ________________________________________________________________________________

39

40

41

42

Prim. Vstavi ustrezno začetnico.

Ob 13.05 bo na sporedu __emški film __inovo upanje, ob deset minut do pol treh pa __ngleška __okumentarna oddaja __krivnosti __orveške.

Rad bi si ogledal __rancosko dokumentarno oddajo, pa ne vem, ali bom imel čas.

Ali ti je bil všeč __vedski film?

Prim. Števila napiši z besedo.

196_________________________________ 196. _________________________________ 574 __________________________________ 574. __________________________________ Prim. Vstavi vejice, kjer je treba.

Ko so planinci prišli na vrh Pece se jim je odprl lep pogled na Koroško.

Mama bo zlikala perilo potem nam bo brala knjigo.

Potem ko si je odrezal kos rženega kruha si je natočil kozarec mleka. …

Prim. Odpravi napake v naslednjem besedilu.

13

– Pri preverjanju/ocenjevanju slogovne/pragmatične zmožnosti vrednotimo npr.: – določanje okoliščin danim besedam/nagovorom/izrekom sporočevalčevega namena, – ustrezno poimenovanje/nagovarjanje/… v danih okoliščinah,43 – odpravljanje slogovnih napak, 44 – presojanje vljudnosti in učinkovitosti danih jezikovnih prvin in odpravljanje napak.45 – Pri preverjanju/ocenjevanju metajezikovne zmožnosti vrednotimo npr.: – odpravljanje slovničnih, pravopisnih in slogovnih napak v besedilu ter utemeljevanje popravkov,46 – razumevanje jezikoslovnega izraza,47 – poimenovanje izbrane prvine besedila z jezikoslovnim izrazom,48 – prepoznavanje besedilne vrste (po raznih merilih) in utemeljevanje rešitev,49 – določanje vrste besedila,50 – določanje oblikovnih lastnosti besede.51

43

44

45 46

Prim. …

Kako sta se sogovorca predstavila drug drugemu?

Ali bi se enako predstavila tudi, če bi se srečala (npr. pri enem od njiju doma)? DA NE Pojasni odgovor.

Ali sta se tikala ali vikala?

Ali je bilo to ustrezno? …

Prim. Preberi del besedila, ki ga je napisal Franci.

Na planinskem taboru na Jezerskem sem samo enkrat pomagal pripraviti mizo. Kuharica mi je v jedilnico prinesla talarje, šalce, žlice, vilice in nože. Naročila mi je, naj jih razdelim po mizah in lepo zrihtam jedilnico. Ker mi je zmanjkovalo cajta, sem zelo hitel.

Ko je kuharica prinesla v jedilnico lonec z župo, sem se po nesreči zadel v šeflo, ki je štrlela iz lonca. Lahko si mislite, kakšen kažin je bil! Zato mi niso več pustili pomagati v jedilnici.

Kaj je narobe v tem besedilu? ______________________________________________________ Odpravi napake.

Prim. op. 43.

Prim. Preberi besedilo, ki ga je napisal Aljoša.

S kolesom na počitnicah

47

48

49

50

51

Lani se je naša družina (mama, oče, brat jernej in jaz) odločila, da se bo na počitnice odpravila s kolesi.

Dedek janez je na streho svojega avta pritrdil mamino, očetovo, jernejevo in moje kolo ter nas odpeljal na reko. V pristanišču smo sneli kolesa, jih obložili s prtljago, se poslovili od dedka in se vkrcali na trajekt ilirija. Tako se je začelo naše kolesarsko potovanje. …

Verjetno si ugotovil, da je v tem besedilu marsikaj narobe. Odpravi napake.

Prim. Podčrtaj enopomenke. matematika, jezik, dimnikar, smreka, sonce, ključ, slon, tulipan, vratar Prim. Preberi besedilo Nastanek Luč, sestavljeno iz treh delov, ki so v nepravilnem zaporedju. S številkami 1, 2, 3 določi pravilno zaporedje delov.

Neke noči pa so se ovce izgubile in se razbežale po vseh bližnjih hostah. Žalik žene so nacepile trske, prižgale luči in noč za nočjo svetile po gozdovih ter iskale izgubljene ovce. Ko so se tamkaj naselili ljudje in si na posekah zgradili bajte in koče, so žalik žene izginile v planino ter se skrile v votlino. Le ovce so ostale v dolini. Namnožile so se, da lepših in številčnejših ni bilo v vsej dolini ob Savinji.

V zahvalo za ovce, ki so jih žalik žene pustile v dolini, saj jih niso mogle najti niti z lučmi, so naseljenci novemu kraju vzdeli ime Luče.

Tamkaj, kjer so danes Luče, so bile včasih same puste poseke. Po teh posekah so žalik žene z Raduhe planine pasle svoje ovce.

Odgovori.

Kako se imenuje del besedila, ki si ga označil s številko 1? _________________ Kako se imenuje del besedila, ki si ga označil s številko 2? _________________ Kako se imenuje del besedila, ki si ga označil s številko 3? _________________ Prim. Dopolni.

Besedilo iz 1. naloge je ________ kraja.

Prim. Podčrtaj pravilni odgovor.

Pogovor A je neuradni / uradni.

Pogovor B je neuradni / uradni.

Prim. Iz naslednje skupine besed prepiši samostalnike in jim določi število. gospodarstvenik, enaindvajset, možje, sotočje, težko, razglasitev, himne, drevesa, zanimiv, županji, poštnina, mijav, simboli, člana, prekuhan SAMOSTALNIK

14

ŠTEVILO

SAMOSTALNIK

ŠTEVILO

Pri preverjanju/ocenjevanju sporazumevalne zmožnosti naj učitelj pazi na to, da od učencev ne zahteva ponavljanja pravil ali definicij obravnavanih pojmov.

2 Predstavitev didaktičnega kompleta Gradim slovenski jezik 5 Didaktični komplet Gradim slovenski jezik 5 vsebuje – samostojni delovni zvezek (v dveh delih) z rešitvami za učence ter – videokaseto s prepisi posnetih besedil, zgoščenko in priročnik za učitelja.

2.1 Samostojni delovni zvezek Gradim slovenski jezik 5 Gradivo v samostojnem delovnem zvezku Gradim slovenski jezik 5 je razdeljeno na 29 enot (od 1. do 13. enote v 1. delu, od 14. do 29. enote v 2. delu).

Glede na to, da učenci razvijajo sporazumevalno zmožnost ob besedilih, so avtorice posebno pozornost namenile izboru besedil in njihovi obravnavi. Pri tem so upoštevale učenčevo starost, predznanje, spoznavno in sporazumevalno zmožnost, potrebe, interese itd.

Besedila so bila glede na temo izbrana tako, da so za učenca zanimiva in tudi koristna v vsakdanjem življenju, narodnostno in državljansko vzgojna, obravnavajo pa tudi odnose med ljudmi in učenca spodbujajo h kritičnemu razmišljanju. Pri izboru teme besedila so se avtorice še posebej zavedale, da besedil pri jezikovnem pouku ne obravnavamo zato, da bi se učenci srečali samo z zanimivo tematiko, temveč zato, da učencu pokažemo pot k čim učinkovitejšemu sprejemanju in tvorjenju besedil raznih vrst.

Za obravnavo so bila izbrana izvirna besedila, torej taka, s katerimi se učenci srečujejo v vsakdanjem življenju. Če želimo, da se učenci naučijo sprejemati in tvoriti besedila določene besedilne vrste, je potrebno, da se srečajo z (vzorčnim) besedilom, ki ima tudi vse odlike te besedilne vrste, tj. mora imeti pravilno sestavo (ta je pri mlajših učencih lahko preprostejša) in mora biti jezikovno neoporečno. Če je bilo zaradi nepravilne sestave ali jezikovnih napak potrebno besedilo popraviti oz. prirediti, je pripomba o priredbi omenjena ob besedilu. V prirejenih oz. popravljenih besedilih pa je ohranjena resnična oblika besedil (npr. tipične tipografske prvine v publicističnih besedilih ipd.). – Samostojni delovni zvezek vsebuje tudi besedila z napakami, vendar njihova obravnava vodi prav k odkrivanju teh napak.

Samostojni delovni zvezek je zasnovan dialoško – avtorice usmerjajo učenca v procesu učenja in ga vodijo k znanju. Učenci znanja tako ne sprejemajo od učitelja in tudi ne od piscev učbenika (to bi bil t. i. transmisijski/predavateljski/reprodukcijski pouk, ko učitelj/pisec vseved prenaša znanje učencem in posreduje dokončne interpretacije, učenci pa jih za njim ponavljajo), temveč si z lastno miselno dejavnostjo ter upoštevanjem izkušenj in predznanja sami (z)gradijo znanje o besedilu (in jeziku) ter spozna(va)jo proces sprejemanja in tvorjenja besedil, zato ima samostojni delovni zvezek tudi naslov Gradim slovenski jezik. Predvideno je, da učenci opazujejo, primerjajo, razmišljajo, prepoznavajo, utemeljujejo, posplošujejo ugotovitve in tako aktivirajo višje miselne procese (sklepajo, povezujejo, uporabljajo znanje) ter ob učiteljevi pomoči oblikujejo »pravila« – za samostojni delovni zvezek je torej značilen t. i. induktivni način obravnave, tj. od konkretnega/posameznega k splošnemu. Pri takem, tj. pri t. i. transakcijskem oz. kognitivno-konstruktivističnem, pouku je pridobljeno znanje trajnejše in trdnejše (učenci naj bi ga znali uporabiti v novih okoliščinah), sámo učenje pa zanimivejše.

Pri takem načinu delu je učiteljeva vloga predvsem usmerjevalna: – vodi delo, tj. načrtuje ga problemsko in usmerja raziskovalno, pri tem pa upošteva učenčeva pričakovanja, poglede, izkušnje, predznanje in načine razmišljanja, – načrtuje in izvaja preverjanje in ocenjevanje sporazumevalne zmožnosti učencev, – spodbuja samostojno in aktivno pridobivanje znanja pri učencih in se z njimi pogovarja o pridobljenem znanju in procesu njegovega pridobivanja, saj je znano, da načrtno razvijanje učenčevih metakognitivnih sposobnosti oz. razumevanje učnega procesa pripomore k osamosvajanju učencev pri učenju, 15

– skrbi za prijazne odnose v razredu, saj je za učenje izredno pomembna tudi čustvena dimenzija, in spodbuja sodelovalno učenje, saj znanje ni samo rezultat posameznikovega učenja, temveč tudi socialne interakcije z okoljem.

2.2 Videokaseta Videokaseta vsebuje posnetke besedil, ki jih obravnavamo pri pouku, saj je v obravnavo vključeno tudi razvijanje sprejemanja in tvorjenja besedil v slušnem prenosniku (poslušanje in gledanje).

– Videokaseti so priloženi zapisi besedil, posnetih na videokaseti.

Posneta so besedila k naslednjim enotam: 5 Živijo oči! – Dober dan, gospod Kocijan!

5 Živijo oči! – Dober dan, gospod Kocijan!

6 Spet se je zgodilo nekaj novega Odprtje prenovljene Prešernove hiše 8 Brez načrta ni ne hiše ne besedila Izgubil sem se na smučišču 13 Ko govorimo in ko pišemo Deljenje 14 Pri⏐va⏐ko in li⏐tu⏐pan Tulipan 18 Povsod je lepo – doma je najlepše Piran 19 V državi, na občini, v družini Primorsko narečje 19 V državi, na občini, v družini Prekmursko narečje 20 Dan za dnem od jutra do večera Nežin delovni dan 21 Velikanski in hitri valovi Kapniki 2.3 Zgoščenka Zgoščenka vsebuje: – predlog letne tematske priprave za delo z neumetnostnimi besedili (po sklopih), – predlog učne priprave za učno enoto (2. Večina vprašanih je odgovorila, da …; 3. Vse najboljše!

– Iskrene čestitke!; 4. Prišlo je pismo) (tudi v priročniku; o tem gl. tudi pogl. 2.4), – obrazec za učno pripravo za učno enoto, – predlog učne priprave za šolsko uro (1. Prosim, če odgovoriš na naslednja vprašanja) (tudi v priročniku; o tem gl. tudi pogl. 2.4), – obrazec za učno pripravo za šolsko uro, – vprašanja za učenčevo samovrednotenje (tudi v priročniku; o tem gl. tudi pogl. 2.4.5), – miselne vzorce za učenčevo samovrednotenje (tudi v priročniku; o tem gl. tudi pogl. 2.4.5), – predloge nalog za preverjanje (tudi v priročniku; o tem gl. tudi pogl. 2.4.8), – predloge dodatnih besedil (tudi v priročniku; o tem gl. tudi pogl. 2.4.9).

2.4 Priročnik k samostojnemu delovnemu zvezku Gradim slovenski jezik 5 Vsaka od 29 enot je natančno opisana v priročniku (gl. str. 21) v naslednji obliki in zaporedju: – uvodna predstavitev enote, – operativni cilji, – ciljna tema, – predstavitev dejavnosti učencev ob nalogah, – učenčevo samovrednotenje, – učiteljevo samovrednotenje, – viri (v nekaj enotah), – predlog nalog za preverjanje (v večini enot) 16

– predlog dodatnih besedil (v nekaj enotah), – predlog učne priprave za šolsko uro oz. učno enoto (v nekaj enotah).

Prve štiri enote priročnika vsebujejo tudi predlog za izvedbo šolske ure oz. učne enote – predlogi se nahajajo na koncu priročnika in na zgoščenki. Avtorji tega predloga so učitelji, katerih učenci se že učijo po samostojnem delovnem zvezku Gradim slovenski jezik 5.

Z njihovimi (nekoliko dopolnjenimi) zamislimi nakazujemo možnost tudi drugim učiteljem, da lahko na svoj način uporabljajo samostojni delovni zvezek in tudi sami razmišljajo o prilagoditvi učnega gradiva. Kot je razvidno iz predstavljenih predlogov, gre še vedno za t. i. kognitivno-konstruktivistični pouk (učenci se ob pomoči učitelja učijo sami, predelajo vse naloge v enoti, lahko v drugačnem zaporedju, nova/drugačna je lahko tudi motivacija …).

2.4.1 Uvodna predstavitev Uvodna predstavitev v glavi enote vsebuje: – številko in naslov enote iz samostojnega delovnega zvezka, pod njo pa – podatek, v katerem delu (prvem ali drugem) in na katerih straneh samostojnega delovnega zvezka se enota nahaja, in – število ur, predvideno za njeno obravnavo. Število ur je orientacijsko – vsak učitelj naj ga prilagodi konkretnim okoliščinam.

2.4.2 Operativni cilji Operativni cilji posamezne enote izhajajo iz ciljev, navedenih v učnem načrtu za slovenščino v 5. razredu devetletne osnovne šole. Naštete so vrste zmožnosti, ki jih učenci razvijajo z reševanjem nalog v določeni enoti. (Izpuščeni so le cilji tistih nalog, s katerimi učenci utrjujejo zmožnost, ki so jo sicer pridobili v kateri od prejšnjih enot.)

2.4.3 Ciljna tema Ciljna tema enote je navedena v obliki besede ali besedne zveze. Če tema po presoji avtoric (npr. zaradi teoretičnih novosti oz. sprememb) potrebuje predstavitev/razlago ipd., je ta dodana kot pojasnilo (npr. o zgradbi določene besedilne vrste) ali kot splošno opozorilo o obravnavi teme (opozorjeno je na morebitne pasti in težave, ki jih imajo učenci, lahko pa tudi učitelj). Opozorilo je napisano v ležeči pisavi.

2.4.4 Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogah Dejavnosti učencev v določeni enoti so predstavljene v obliki preglednice z dvema stolpcema. V levem stolpcu so navedene zaporedne številke nalog iz samostojnega delovnega zvezka, v desnem stolpcu pa so predstavljene dejavnosti učencev v posamezni nalogi (Kaj delajo učenci?). Dejavnosti učencev (tj. branje, poslušanje, gledanje, pogovarjanje, govorno nastopanje, pisanje) so zaradi večje preglednosti zaznamovane tudi s piktogramom v levem stolpcu – ob zaporedni številki posamezne naloge. Piktogrami se ujemajo s tistimi v samostojnem delovnem zvezku; njihov pomen pa je razviden iz Legende v samostojnem delovnem zvezku na str. 4.

Dejavnosti učencev v samostojnem delovnem zvezku so zasnovane v več fazah: pred in med sprejemanjem besedila ter po njem.

– Za dejavnost pred branjem/poslušanjem/gledanjem besedila je v vsaki enoti predvidena vsaj ena naloga, ki je v samostojnem delovnem zvezku natisnjena na svetlo rdeči podlagi. Motiviranje za delo je precej povezano s konkretnimi učenci, zato naj bo učitelj pri tem še posebej iznajdljiv.

– Če ni posebej navedeno, kako učenci berejo besedilo, je mišljeno, da berejo tiho. Besedilo naj v celoti preberejo enkrat, ob iskanju podrobnih podatkov v njem pa se bodo k posameznim delom besedila še vračali. Tudi posnetek naj poslušajo/si ogledajo enkrat; če pa si niso zapomnili vseh podatkov, naj ga poslušajo/si ogledajo dvakrat (pred drugim gledanjem jih učitelj lahko opozori, na kaj naj bodo posebej pozorni). Poslušanja/gledanja besedila učitelj ne prekinja, razen če ni posebej določeno.

– Sprejemanju besedila sledi reševanje številnih nalog, s katerimi učenci razčlenjujejo besedilo (o vrstah razčlemb gl. v pogl. 1.1.1). Zahtevnost nalog ni posebej zaznamovana ne v samostojnem delovnem zvezku ne v priročniku; v vsaki enoti je nekaj nalog nižje ravni, prevladujejo pa naloge 17

srednje in višje ravni. Zaželeno je, da učenci rešijo vse naloge v enoti, in sicer v danem zaporedju, saj je enota zgrajena tako, da reševanje zaporednih nalog vodi učenca pri razmeroma samostojnem spoznavanju značilnosti sporazumevanja, besedilnih vrst ali drugih jezikovnih pojavov.

Učitelj naj učence navaja na samostojno posploševanje in povzemanje značilnosti obravnavanega pojava – gre za naloge na rumeni podlagi. Če učenci niso zmožni sami dopolniti ponujene strokovne razlage, naj jih učitelj spodbuja k razmišljanju s tem, da jih vpraša, kje v določeni enoti (npr. v kateri nalogi) lahko najdejo manjkajoče podatke. Ko učenci končajo to nalogo, naj učitelj frontalno preveri njihove rešitve.

Učitelj naj sicer frontalno preveri rešitve večine nalog ali pa naj spodbudi učence, naj to storijo sami s pomočjo Rešitev. Manj zmožnim učencem naj pomaga pri reševanju nalog, in sicer s tem, da jih vodi pri opisovanju postopka reševanja naloge; znano je namreč, da učenci, ki ubesedilijo postopek reševanja naloge, uzavestijo strategijo reševanja, hkrati pa pomagajo učitelju, saj mu dajo vedeti, pri čem imajo težave. – Ponekod lahko učitelj pomaga učencem tudi tako, da skupaj frontalno rešijo prvi primer. – Ponekod je napisano, da je naloga predvidena za domače delo – če ni, je to prepuščeno učiteljevi odločitvi. Seveda pa morajo biti pregledane tudi domače naloge.

Učitelj naj pazi na to, da se učenci med pogovori o besedilu, o sebi in svoji zmožnosti sporazumevanja počutijo varne in sproščene, zato naj učencem jasno pove, da ne dovoli nestrpnosti oz. posmehovanja zaradi napačnega ali drugačnega odgovora.

Da bi delo s samostojnim delovnim zvezkom potekalo čim učinkoviteje, je ponekod v desnem stolpcu (Kaj delajo učenci?) izrecno omenjena tudi učiteljeva dejavnost, in sicer v obliki nasveta (npr. v 1. enoti: Nasvet: Učitelj naj se z učenci pogovarja o nastanku, vlogi in ustreznosti vzdevkov.).

Poleg piktogramov, ki zaznamujejo dejavnost učencev, so ponekod v levem stolpcu (Št. naloge/ Dejavnost) narisani tudi piktogrami za obliko dela (npr. delo v dvojicah, delo v skupini) – tudi njihov pomen je razviden iz Legende na str. 21. Kjer piktogramov za obliko dela ni, pomeni, da gre za individualno ali frontalno delo učencev oz. da naj učitelj prilagodi obliko dela konkretnim okoliščinam.

2.4.5 Učenčevo samovrednotenje Ko končamo obravnavo enote, je potrebno, da učenci v pogovoru z učiteljem ovrednotijo svoje znanje/ zmožnost, potek dela in sodelovanje s sošolci in učiteljem – dokazano je, da si na ta način utrdijo znanje in uzavestijo svoje delo.

Priporočamo, da učitelj vprašanja, ki so napisana v rubriki Učenčevo samovrednotenje in se v obliki za fotokopiranje nahajajo na koncu priročnika in na zgoščenki, ob koncu obravnave posamezne enote učencem ponudi v razmislek (namesto na prosojnici lahko visijo tudi na steni).

Učenci odgovarjajo na naslednja vprašanja: – Kaj je bil temeljni cilj te enote?

Učenci naj bi prepoznali cilj, npr. v 6. enoti: Da bi znal brati novico. V nekaterih enotah, ki vsebujeta dva temeljna cilja, vprašamo učence po obeh, npr. v 13. enoti: Kaj je bil temeljni cilj prvega dela te enote? in Kaj je bil temeljni cilj drugega dela te enote?

– Kaj si se naučil o tem? Učitelj naj vpraša učence po konkretnem podatku, razvidnem iz cilja, npr. v 6. enoti: Kaj si se naučil o novici? V nekaterih enotah, ki vsebujeta dva temeljna cilja, vprašamo učence po obeh, npr. v 13. enoti: Kaj si se naučil o glasovih in črkah slovenskega knjižnega jezika?

(Dopolni pravila.) in Kaj si se naučil o deljenju? (Dopolni pravila.)

Predvideno je, da učenci skoraj v vseh enotah pokažejo svoje novo znanje z dopolnjevanjem miselnega vzorca ali povedi. Priporočeno je, da ima učitelj na prosojnici tako »pomanjkljiv« kot popoln miselni vzorec; učencem najprej pokaže pomanjkljivega in jim naroči, naj ga dopolnijo (učitelj jim pri tem lahko pomaga), nato pa preverijo svojo rešitev npr. tako, da jim učitelj pokaže popolnega.

Učenci naj narišejo miselni vzorec na prazen list papirja in tega nato vstavijo v posebno mapo ali pa naj izpolnijo miselni vzorec na fotokopiji, ki jim jo izroči učitelj. Nepopolni in popolni miselni 18

– – – –

–

–

vzorec oz. nepopolna in popolna poved kot pomoč za odgovarjanje na to vprašanje sta natisnjena na koncu vsake enote (in na zgoščenki) in ju je dovoljeno fotokopirati.

Kaj si delal v tej enoti?

Učenci poimenujejo svoje dejavnosti.

Kaj si delal brez težav?

Učenci povedo, pri čem (npr. s katero nalogo/dejavnostjo) niso imeli težav.

S čim si imel težave?

Učenci povedo, pri čem (npr. s katero nalogo/dejavnostjo) so imeli težave.

Kaj bi rad izboljšal?

Učenci si postavijo cilj – razmišljajo, katere svoje zmožnosti si želijo izboljšati. Tako spoznavajo, da se dajo zmožnosti z delom izboljšati.

Kako si sodeloval s sošolci?

Presojajo svoje sodelovanje s sošolci. Razmišljajo o vzrokih slabega sodelovanja ipd. Tako učitelj spozna tudi odnose med učenci.

Kako si sodeloval z učiteljem?

Presojajo svoje sodelovanje z učiteljem, razmišljajo o vzrokih slabega sodelovanja ipd. Tako spoznavajo sodelovalno vlogo učitelja, učitelj pa izve, kaj si učenci želijo.

Na navedena vprašanja lahko učenci odgovarjajo frontalno, lahko pa tudi po skupinah, v dvojicah ali individualno. V zadnjih treh primerih učenci delajo samostojno 5–10 minut, odgovore si lahko tudi zapišejo, nato pa jih ustno predstavijo ter primerjajo ugotovitve.

2.4.6 Učiteljevo samovrednotenje Pod tem naslovom je predviden prazen prostor za učiteljeve zapiske, ki naj bi nastali po izvedbi enote. Če potrebuje učitelj več prostora, lahko vloži dodaten list. Vsekakor pa naj te rubrike ne izpusti, saj mu bodo ugotovitve lahko pomagale, da bo npr. prihodnje leto delal uspešneje.

2.4.7 Viri Ta rubrika vsebuje podatek o tem, kje so bila objavljena besedila, uporabljena v rubrikah Predlogi nalog za preverjanje znanja in Predlog dodatnega besedila.

2.4.8 Predlog nalog za preverjanje Ko končamo obravnavo enote (ali treh enot, če gre za isto vrsto besedil /npr. javna obvestila/), je potrebno, da učenci preverijo svojo zmožnost/znanje. Za to so pripravljene naloge (so tudi na zgoščenki); ponekod jih je več, kot je potrebno za eno preverjanje, zato naj jih učitelj izbira (lahko jih uporabi za celostno ali pa le za delno preverjanje). Naloge so oblikovane tako, da jih lahko fotokopirane uporabi za preverjanje znanja. Prevladujejo pisne naloge, le redke so pisno-ustne. V t. i. besedilnih enotah prevladujejo naloge za sprejemanje besedila (priporočamo, da je fotokopirano besedilo na posebnem listu); učenci pa naj tudi tvorijo besedila (naloge za tvorjenje besedila vsebuje samostojni delovni zvezek). Učitelj naj naloge točkuje in dopiše merilo za preverjanje. Določi naj tudi čas reševanja.

2.4.9 Predlog dodatnih besedil Če učitelj želi pripraviti nove naloge, mu priročnik v nekaj enotah ponuja še eno besedilo.

Martina Križaj Ortar in Marja Bešter Turk

19

VIRI D. Kapko idr. (2004 a), Gradim slovenski jezik 5, 1. del.

D. Kapko idr. (2004 b), Gradim slovenski jezik 5, 2. del.

LITERATURA M. Bešter (1998), Preverjanje razumevanja zapisanega neumetnostnega besedila pri pouku slovenščine kot drugega/tujega jezika. V: M. Bešter (ur.), Zbornik za učitelje slovenščine kot drugega/tujega jezika (Skripta, 2). Ljubljana: Filozofska fakulteta.

M. Bešter Turk (2003), Obravnava zapisanega neumetnostnega besedila pri pouku slovenščine kot materinščine. V: M. Ivšek (ur.), Pogovor o prebranem besedilu, Zbornik Bralnega društva Slovenije). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

20–32.

M. Bešter, M. Križaj Ortar idr. (2000). Na pragu besedila 1, učbenik za slovenski jezik v 1. letniku gimnazij, strokovnih in tehniških šol. Ljubljana: Založba Rokus.

M. Križaj Ortar (2004), Razvijanje sporazumevalne zmožnosti pri obravnavi neumetnostnih besedil. Razmnoženo.

Gradivo za seminar Slovenščina in IKT. Multiplikatorji. Ljubljana: Zavoda RS za šolstvo.

M. Križaj Ortar, M. Bešter Turk idr. (2001), Na pragu besedila 2, učbenik za slovenski jezik v 2. letniku gimnazij, strokovnih in tehniških šol. Ljubljana: Založba Rokus.

M. Križaj Ortar, M. Bešter Turk idr. (2002), Na pragu besedila 3, učbenik za slovenski jezik v 3. letniku gimnazij, strokovnih in tehniških šol. Ljubljana: Založba Rokus.

M. Križaj Ortar, M. Bešter Turk idr. (2003), Na pragu besedila 4, učbenik za slovenski jezik v 4. letniku gimnazij, strokovnih in tehniških šol. Ljubljana: Založba Rokus.

M. Križaj Ortar, M. Bešter Turk (2003), Sodobni pouk slovenskega jezika v šolah v Republiki Sloveniji. V: S. Gajda, A. Vidovič Muha (ur.), Współczesna polska i słoweńska sytuacja językowa/Sodobni jezikovni položaj na Poljskem in v Sloveniji. Opole: Uniwersytet Opolski/Univerza v Ljubljani. 481–495.

B. Marentič Požarnik (ur.) (2004), Konstruktivizem v šoli in izobraževanje učiteljev. Ljubljana: Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete.

S. Pečjak (1995), Ravni razumevanja in strategije branja. Trzin: Different.

S. Pečjak (2001), Zakaj uporaba bralnih strategij povečuje bralno/učno učinkovitost?. V: Ivšek, M. (ur.), Različne vrste branja terjajo razvijanje različnih bralnih strategij (Zbornik Bralnega društva Slovenije). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. 33–41.

S. Pečjak, A. Gradišar (2002), Bralne učne strategije. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

L. Plut Pregelj (2003), Učbenik usmerja učenca k razmišljanju. Slovenščina v šoli, št. 1. 7–12, št. 2, 6–11.

Učni načrt. Slovenščina (2002). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Valenčič Zuljan, M. (2002), Kognitivno-konstruktivistični model pouka in nadarjeni učenci. Pedagoška obzorja, št. 3–4.

3–12.

20

UÄ?ne enote iz samostojnega delovnega zvezka Gradim slovenski jezik 5

Legenda Branje.

Pisanje.

Posluπanje.

Govorno nastopanje.

Gledanje.

Delo v dvojicah.

Pogovarjanje.

Delo v skupini.

21

1

Prosim, če odgovoriš na naslednja vprašanja 1. del, str. 6–10, predvideno število ur: 2

Operativni cilji: – branje, izpolnjevanje in tvorjenje ankete, – opazovanje in razčlenjevanje strategije izpolnjevanja ankete, – povzemanje značilnosti besedilne vrste, – pogovarjanje, – utemeljevanje svojega mnenja, – uporaba znanja, – pisanje in oblikovanje besedil z računalnikom.

Ciljna tema: Anketa.

Anketa je neumetnostno besedilo, in sicer dvogovorno. Vsebuje vprašanja, ki so namenjena večji skupini ljudi; ob vprašanjih so pogosto ponujeni možni odgovori – anketiranci odgovorijo na vprašanja tako, da izberejo ustrezni odgovor, izločijo neustreznega, sami tvorijo odgovor ipd. Anketa je zapisano ali govorjeno besedilo.

Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogah Št. naloge/ Dejavnosti

Kaj delajo učenci?

1.

Sodelujejo v t. i. motivacijskem pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o svojih izkušnjah z anketami oz. z anketiranjem.

2.

Berejo besedilo (anketo).

Nasvet: Učenci naj (še) ne rešujejo ankete. To bodo delali v 5. nalogi.

3.

Sodelujejo v pogovoru o prebrani anketi iz 2. naloge – odgovarjajo na vprašanja o tvorcu, naslovniku in cilju ankete, o njeni sestavi ter o načinu izpolnjevanja ankete. Svoje odgovore tudi pojasnjujejo.

Nasvet: Učitelj naj usmerja učence predvsem v opazovanje sestave/zgradbe ankete in v opazovanje strategije izpolnjevanja ankete; tako razvija njihovo zmožnost izpolnjevanja anket.

4.

Tiho berejo nepopolno besedilo in ga dopolnijo z ustreznim podatkom o značilnostih ankete; tako tvorijo preprost opis ankete.

5.

Izpolnjujejo anketo iz 2. naloge.

Nasvet: Učitelj naj učence opozori na pravilen zapis razreda in datuma (tj. s presledki, npr. 5. a, 21. 3. 2006), ob 5. vprašanju pa na pravilno zapovrstje avtorjevega imena in priimka ter naslova njegovega dela.

6.

Pripovedujejo o tem, kako so odgovarjali na posamezno vprašanje (tj. o strategijah reševanja ankete), ter o ev. svojih težavah in o tem, kako so jih premagali.

Napišejo vprašanje, ki bi ga dodali k obstoječi anketi.

Razmišljajo o tem, kako bi ga oblikovali (npr. kot izbirno, izločevalno, dopolnjevalno, povezovalno nalogo); svojo rešitev napišejo.

S preoblikovanim zapisanim vprašanjem anketirajo sošolce in si zapisujejo/zaznamujejo njihove odgovore. Odgovarjajo na vprašanja sošolcev.

7.

Doma v dvojicah sestavijo kratko anketo ali v časopisih poiščejo anketo in jo priredijo, odpravijo jezikovne napake, prepišejo ipd. Nato anketirajo sošolce/prijatelje/sorodnike, zapišejo oz. zberejo njihove odgovore, jih preštejejo in svoje ugotovitve shranijo za predstavitev v naslednji enoti.

22

Učenčevo samovrednotenje Kaj je bil glavni cilj te enote?

Kaj si se naučil o anketi? (Dopolni miselni vzorec.)

Kaj si delal v tej enoti?

Kaj si delal brez težav?

S čim si imel težave?

Kaj bi rad izboljšal?

Kako si sodeloval s sošolci?

Kako si sodeloval z učiteljem?

Učiteljevo samovrednotenje

23

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

ANKETA Sestoji iz _________ in odgovorov.

Lahko je zapisana ali _________.

ANKETA Sestoji iz vprašanj in odgovorov.

24

Lahko je zapisana ali govorjena.

2

Večina vprašanih je odgovorila, da …

1. del, str. 11–18, predvideno število ur: 5

Operativni cilji: – »branje« in interpretiranje diagramov raznih oblik, – besedno in nebesedno predstavljanje rezultatov ankete, – ubesediljenje nebesednih sporočil, tj. diagramov in preglednic, – izpolnjevanje preglednic, – govorno nastopanje, – utemeljevanje svojega mnenja.

Ciljna tema: Predstavitev rezultatov ankete.

Predstavitev rezultatov ankete je neumetnostno besedilo, v katerem sporočevalec prikazuje, koliko anketirancev je enako odgovorilo na dano vprašanje in kaj pomeni to število v primerjavi s celoto, tj. z vsemi anketiranci; na podlagi tega podatka razglaša tudi pogostost odgovorov na isto vprašanje ter sklepa o t. i. splošnem mnenju, ravnanju ipd. Vse te svoje ugotovitve lahko predstavlja ustno ali pisno – pisna predstavitev poteka z besednimi in nebesednimi prvinami (tj. s številkami ali z diagrami z navpičnimi oz. vodoravnim stolpci ali v obliki torte ipd.), ustna predstavitev pa le z besednimi prvinami (za večjo nazornost si sicer lahko pomagamo z nebesednimi ponazorili, vendar jih moramo sproti ubesedovati).

Obe predstavitvi rezultatov, tj. pisna in ustna, sta precej težki in zanju je potrebno imeti precej razvito zmožnost tvorjenja nebesednih sporočil (diagramov, preglednic ipd.) oz. zmožnost »branja«, tj. ubesediljenja nebesednih sporočil. Učenci razvijajo obe zmožnosti ne le pri slovenščini, temveč tudi pri drugih šolskih predmetih (npr. pri matematiki, družboslovju, naravoslovju ipd.) pa tudi v vsakdanjem življenju pri branju časopisov, leksikonov, enciklopedij … in pri gledanju televizije, in sicer ne le pri predstavitvi rezultatov ankete, temveč pri predstavljanju kakršnih koli podatkov.

Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogah Št. naloge/ Dejavnosti

Kaj delajo učenci?

1.

Ogledajo si predstavitev rezultatov ankete. Eden od učencev lahko na glas »prebere« rezultate ob vsakem vprašanju.

Ustno odgovorijo na vprašanji v 1. nalogi (tj. o načinu predstavitve rezultatov).

Nato preberejo nepopolne povedi v 1. nalogi, opazujejo posamezni diagram, izberejo ustrezno rešitev in jo prepišejo.

2.

Podrobneje si ogledajo prvi diagram in povedo, zakaj so stolpci v diagramu različno dolgi in kaj so učenci najraje/najmanj radi delali med počitnicami; zadnja odgovora utemeljijo s številkama.

Izpolnijo preglednico o stopnji priljubljenosti počitniških dejavnosti – pri tem si pomagajo s podatki v prvem diagramu. Svoje ugotovitve ustno predstavijo sošolcem.

3.

Podrobneje si ogledajo drugi diagram in rešijo izbirno nalogo (tj. obkrožijo črko pred pravilno trditvijo).

Nato ustno predstavijo strategijo prepoznavanja tega podatka. Na koncu še izrečejo svoje mnenje o rezultatih ob drugem vprašanju iz ankete ter ga utemeljijo.

4.

»Berejo« tretji diagram in obkrožijo črko pred pravilno trditvijo o podatkih iz tega diagrama.

Nato povedo, zakaj so stolpci v tem diagramu različno visoki. Diagram ubesedijo, in sicer tako, da podatke iz njega razvrstijo po pogostnosti.

Povedo svoje mnenje o tem, zakaj je tako malo staršev učencem kupilo knjige.

25

5.

»Berejo« četrti diagram – pozorni so na število navedenih naslovov knjig in na raznobarvna stolpca ob vsakem naslovu. Povedo, koliko naslovov je navedenih, in razložijo vlogo raznobarvnih stolpcev.

Nato leve/rumene stolpce razvrstijo po velikosti in izpolnijo preglednico.

Nasvet: Učitelj naj bo pozoren na to, da učenci pri prepisovanju naslovov knjig upoštevajo pravilo o rabi velike začetnice pri stvarnih lastnih imenih.

Na koncu izberejo pravilno trditev o urejenosti preglednice in ustno predstavijo svojo preglednico.

6.

Ogledajo si peti diagram ter rešijo 6. nalogo (tj. na glas preberejo naslova najbolj priljubljenih knjig, obkrožijo črko pred pravilno trditvijo, računajo in svoje ugotovitve predstavijo z vodoravnimi stolpci).

7.

Nepopolne povedi dopolnijo z ustreznimi »povzemalnimi« podatki iz celotne predstavitve rezultatov ankete.

8.

Govorno nastopajo, in sicer predstavijo rezultate ankete, ki so jo pred nekaj urami pripravili s sošolcem (za domače delo ob 7. nalogi v prejšnji učni enoti); za govorni nastop pripravijo tudi vidna nebesedna ponazorila.

Po dogovorjenih merilih vrednotijo svoje in druge govorne nastope.

9.

Frontalno zberejo podatke iz ankete, ki so jo izpolnili v prejšnji učni enoti (5. naloga).

Nasvet: Pri tem bo učencem zagotovo moral pomagati učitelj.

Nato se razdelijo v skupine (4—5 učencev). Vsaka skupina pripravi besedno in nebesedno predstavitev rezultatov ob enem od vprašanj iz ankete ter določi svojega poročevalca; ta javno predstavi rezultate.

10.

Ogledajo si ilustracijo na robu in dopolnijo poved v oblačku; opozorimo jih na pravilni zapis besede knjižni in tega razložimo ob besedi knjiga.

Nato sami razmišljajo o pomenu danih besed ter jih uporabijo v ustreznih povedih – te napišejo na list papirja (lahko za domačo nalogo) in ga oddajo učitelju. Ta pregleda povedi ter predstavi primere pravilnih povedi in opozori na napake.

Nasvet: Pri določanju pomena besed si lahko pomagajo s SSKJ, zato naj jim bo ta pri pouku vedno pri roki.

11.

Poimenovanjem za moške osebe pripišejo poimenovanja za ženske.

12.

Osebnim imenom pripišejo manjšalnice; pri tem pazijo na rabo velike začetnice.

13.

Navedenim besedam pripišejo besede z nasprotnim pomenom.

14.

Povedi samostojno dopolnijo z obliko primernika oz. presežnika prislova/pridevnika po lastni izbiri (iz ponujenih možnosti v oklepaju). Nato naj svoje rešitve javno preberejo ter se o njih pogovorijo.

Nasvet: Učenci pogosto stopnjujejo s prislovom bolj/najbolj tudi pridevnike in prislove, ki jih knjižno stopnjujemo z obrazili (npr. -ši, -ji, -ejši za pridevnike in -še, -je za prislove). O stopnjevanju pridevnika več v 24. enoti Gradim slovenski jezik 5.

26

Učenčevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote?

Kaj si se naučil o predstavitvi ankete? (Dopolni miselni vzorec.)

Kaj si delal v tej enoti?

Kaj si delal brez težav?

S čim si imel težave?

Kaj bi rad izboljšal?

Kako si sodeloval s sošolci?

Kako si sodeloval z učiteljem?

Učiteljevo samovrednotenje

27

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

PREDSTAVITEV REZULTATOV ANKETE BESEDNO

pisno

ustno

– z ___________ stolpci – z ___________ stolpci – v obliki _______

28

____________

diagram

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

PREDSTAVITEV REZULTATOV ANKETE BESEDNO

pisno

ustno

NEBESEDNO

diagram

– z vodoravnimi stolpci – z navpičnimi stolpci – v obliki torte

29

Predlog nalog za preverjanje DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

1. Na vprašanje Kje se zbirate v prostem času? je odgovarjalo 24 naključno izbranih osnovnošolcev iz Celja. Anketo so izvedli učenci 5. a-razreda Osnovne šole Hudinja. Ugotovitve ankete so prikazali z naslednjim diagramom.

24 23 22 21 20 19 18 17 16 15 14 13 12 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 UČENCI

NA DVORIŠČU

DOMA

NA ULICI

V LOKALU

DRUGJE

Ustno predstavi ugotovitve te ankete.

2. Diagram iz prve naloge primerjaj z naslednjim diagramom.

UČENCI NA DVORIŠČU DOMA NA ULICI V LOKALU DRUGJE

30

1

2

3

4

5

6

7

8

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24

Ali so v tem diagramu predstavljeni rezultati iste ankete kot v diagramu iz 1. naloge? DA NE Pojasni odgovor. ___________________________________________

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

________________________________________________________________________________ 3. Ankteriraj pet svojih prijateljev ali sorodnikov o tem, katere TV-oddaje najraje gledajo.

Ugotovitve ankete uredi, rezultate pa prika탑i z diagramom.

31

3

Vse najboljše! – Iskrene čestitke!

1. del, str. 19–25, predvideno število ur: 3

Operativni cilji: – branje in tvorjenje neuradnega in uradnega voščila oz. čestitke, – prepoznavanje okoliščin za izrekanje voščila in čestitke, – prepoznavanje uradnih in neuradnih okoliščin sporočanja ter ustrezno nagovarjanje in vikanje/ tikanje naslovnika ter ustrezen podpis sporočevalca, – izbira okoliščinam ustrezne slikovne voščilnice oz. čestitke, – pisanje velike in male začetnice v izrazih spoštovanja, – pisanje male začetnice v imenih praznikov, – čitljivo in estetsko pisanje.

Ciljna tema: Neuradno in uradno voščilo ter neuradna in uradna čestitka.

Voščilo in čestitka spadata med neumetnostna besedila, in sicer med dvogovorna in povezovalna.

Sporočevalec ju namreč tvori zato, da bi ohranil ali navezal stik z naslovnikom – z voščilom mu izreka najlepše želje za prihodnost, s čestitko pa mu izreka svoje navdušenje nad njegovim dosežkom.

Ljudje pogosto ne ločijo okoliščin za izrekanje voščila od okoliščin za izrekanje čestitke – zato si čestitajo za božič, novo leto, rojstni dan ... in tako pozabljajo, da si za osebne in družinske praznike voščimo (tj. izrekamo najlepše želje za prihodnost), za dosežke pa si čestitamo (tj. izrekamo svoje priznanje/navdušenje).

Opozorilo: Učitelj naj s svojim zgledom in doslednim ločevanjem obeh vrst okoliščin poskrbi za to, da si bodo učenci uzavestili to razliko.

Voščilo in čestitko izrekamo ustno ali pisno – voščimo po navadi z besedno zvezo »vse najboljše«, čestitamo pa z besedo »čestitam« ali z besedno zvezo »iskrene čestitke«. Ustno izrekanje poteka ob stisku rok, pogledom v oči in prijazno obrazno mimiko obeh udeležencev (tj. sporočevalca in prejemnika); prejemnik se za voščilo/čestitko prijazno zahvali. Pisno voščilo oz. pisna čestitka pa mora (tako kot vsako zapisano dvogovorno besedilo) vsebovati nagovor naslovnika in sporočevalčev podpis; ker je možnih več vrst nagovorov in več vrst podpisov, mora sporočevalec dobro razmisliti, kateri nagovor in podpis bo izbral – pri tem izhaja iz presoje družbenega razmerja med njim in naslovnikom. Če je naslovniku enakovreden, izbira med t. i. neuradnimi nagovori (npr. Draga/Ljuba Magda! Zdravo, Magda!), naslovnika tika in se podpiše samo z imenom; če pa je naslovniku podrejen, izbira med t. i. uradnimi nagovori (npr. Spoštovani!/Spoštovani gospod Novak!), naslovnika vika in se podpiše z imenom in priimkom.

Opozorilo: Učitelj naj s sistematičnimi vajami in s svojim zgledom razvija učenčevo občutljivost za prepoznavanje okoliščin sporočanja ter za ustrezno, vljudno in učinkovito sporočanje.

32

Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogah Št. naloge/ Dejavnosti

Kaj delajo učenci?

1.

Sodelujejo v t. i. motivacijskem pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o svojih izkušnjah z izrekanjem/ sprejemanjem voščila in čestitke.

2.

S povezovanjem določijo značilnosti voščila oz. čestitke.

3.

Berejo čestitko in voščilo.

4.

S povezovanjem določijo prebranima besediloma vrsto (tj. čestitka oz. voščilo).

5.

Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o okoliščinah nastanka obeh besedil iz 3. naloge, o njuni vsebini, o nagovoru naslovnika, o tikanju/vikanju naslovnika, o sporočevalčevem podpisu ipd.

Preberejo poved o tem, katerim naslovnikom izrekamo neuradna voščila/čestitke.

6.

Preberejo besedilo, nato ustno odgovarjajo na vprašanja o vrsti besedila, o okoliščinah njegovega nastanka, o nagovoru naslovnika, o tikanju/vikanju naslovnika, o sporočevalčevem podpisu, o vsebini besedila, o rabi velike začetnice ipd. Nekaj svojih odgovorov tudi utemeljijo oz. razložijo, zakaj so uporabljene določene prvine.

7.

Napišejo ustrezne nagovore za dane naslovnike.

8.

Ob ponujenih možnostih razmišljajo o ustreznih okoliščinah za dani nagovor; obkrožijo črko pred pravilnima odgovoroma.

Nato napišejo nagovora v celoti – pri tem pazijo, da uporabijo pravilno začetnico in končno ločilo.

9.

Napišejo ustrezen podpis za dana naslovnika.

Povedo, kateremu naslovniku bi se podpisali enako kot babici oz. kot šolskemu zdravniku.

10.

Rešijo povezovalno nalogo – in sicer tako, da znanega/enakovrednega naslovnika povežejo z neuradnim besedilom, neznanega/neenakovrednega naslovnika pa z uradnim besedilom. Tako povzamejo svoje znanje o dveh vrstah naslovnikov (glede na družbeno razmerje med sporočevalcem in naslovnikom) in o dveh vrstah besedil (glede na družbeno razmerje med sporočevalcem in naslovnikom).

11.

Preberejo nagovore in razmišljajo, ali so uradni ali neuradni; svoj odgovor zaznamujejo z znamenjem X v ustreznem okencu.

Povedo, katerim od navedenih naslovnikov bi se podpisali z imenom in priimkom (tj. z uradnim podpisom).

12.

Berejo štiri besedila; pod vsako napišejo, ali je voščilo ali čestitka in ali je uradno ali neuradno.

Ustno predstavijo svoje rešitve in povedo, na osnovi česa so se tako odločili.

13.

V besedilih iz 12. naloge opazujejo, kako (tj. s katero začetnico) so napisani zaimki, ki so v navodilu v 13. nalogi napisani z velikimi tiskanimi črkami.

Navedene zaimke napišejo s pisanimi črkami – pri izbiri začetnice se zgledujejo po besedilih iz 12. naloge. Povedo, s katero začetnico jih pišemo.

14.–17.

Izberejo eno nalogo in doma napišejo ustrezno besedilo.

Nato obesijo svoje besedilo na ustrezno mesto na učiteljevem plakatu. (Učitelj naj pripravi plakat; s srednjo navpično črto naj ga razdeli v dva stolpca, tj. VOŠČILA in ČESTITKE; stolpca naj s srednjo vodoravno črto razdeli v dve vrsti, tj. NEURADNA in URADNA.) Berejo obešena besedila in vrednotijo njihovo ustreznost, vljudnost, razumljivost in pravilnost. Svoje mnenje utemeljijo.

18.

Ogledajo si naslikani del voščilnic oz. čestitk in jim izberejo ustrezne okoliščine iz vsakdanjega življenja.

19.

Preberejo povedi in odpravijo napake v pisanju imena praznikov (tj. veliko začetnico zamenjajo z malo – razen v imenu Prešernov dan).

Nasvet: Pravilo o pisanju praznikov z malo začetnico so učenci spoznali že v 4. razredu (gl. D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 4, 13. enota).

33

Učenčevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote?

Kaj si se naučil o voščilu in čestitki? (Dopolni miselne vzorce.)

Kaj si delal v tej enoti?

Kaj si delal brez težav?

S čim si imel težave?

Kaj bi rad izboljšal?

Kako si sodeloval s sošolci?

Kako si sodeloval z učiteljem?

Učiteljevo samovrednotenje

34

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

VOŠČILO Z njim izrekamo _________ za prihodnost.

Po navadi ga izrekamo z besedama ____________.

ČESTITKA Z njo izrekamo _________ za dosežek.

Po navadi jo izrekamo z besedo ____________.

35

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

VOŠČILO in ČESTITKA ____________ besedilo (= izrekamo ju sorodnikom in prijateljem)

____________ besedilo (= izrekamo ju osebam, ki jih ne poznamo dobro)

VOŠČILO in ČESTITKA USTNO

36

PISNO Pisno voščilo in pisna čestitka imata ______ dele: – kraj in _______ pisanja, – _________ naslovnika, – vsebino, – ________.

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

VOŠČILO Z njim izrekamo dobre želje za prihodnost.

Po navadi ga izrekamo z besedama vse najboljše.

ČESTITKA Z njo izrekamo priznanje za dosežek.

Po navadi jo izrekamo z besedo čestitam.

37

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

VOŠČILO in ČESTITKA NEURADNO besedilo (= izrekamo ju sorodnikom in prijateljem)

URADNO besedilo (= izrekamo ju osebam, ki jih ne poznamo dobro)

VOŠČILO in ČESTITKA USTNO

38

PISNO Pisno voščilo in pisna čestitka imata 4 dele: – kraj in datum pisanja, – nagovor naslovnika, – vsebino, – podpis.

Predlog nalog za preverjanje DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

1. Predstavljaj si, da se je tvoja teta uvrstila v ekipo, ki bo Slovenijo predstavljala na evropskem prvenstvu v balinanju. Kaj bi ji poslal ob tem uspehu? (Obkroži.) a) b) c) č)

Uradno čestitko.

Uradno voščilo.

Neuradno voščilo.

Neuradno čestitko.

2. Napiši besedilo za teto iz prejšnje naloge.

3. Napiši božično-novoletno voščilo učiteljici iz 1. razreda.

Ali si napisal uradno ali neuradno voščilo? _____________ 4. Odpravi napake v naslednjem besedilu.

5. S pisanimi črkami prepiši imena naslednjih praznikov.

DAN SPOMINA NA MRTVE

________________________________________________

BOŽIČ

________________________________________________

SILVESTROVO

________________________________________________

VALENTINOVO

________________________________________________

DAN ŽENA

________________________________________________

MATERINSKI DAN

________________________________________________

PREŠERNOV DAN

________________________________________________

VELIKA NOČ

________________________________________________

ROJSTNI DAN

________________________________________________

GOD

________________________________________________

DAN SAMOSTOJNOSTI

________________________________________________ 39

4

Prišlo je pismo 1. del, str. 26–34, predvideno število ur: 4

Operativni cilji: – branje zasebnega in javnega pisma, – pisanje zasebnega pisma, – prepoznavanje okoliščin za zasebno oz. javno sporočanje, – pisanje nagovora in drugih delov zasebnega pisma, – pisanje ločila za nagovorom, – oblikovanje pisma in pisemske ovojnice.

Ciljna tema: Pismo.

Pismo je zapisano dvogovorno neumetnostno besedilo; sporočevalec v njem nagovori naslovnika, mu kaj sporoči (predvsem to, kaj se mu je zgodilo) in pričakuje njegov odziv.

Pismo ima po navadi enega sporočevalca – namenjeno pa je lahko enemu človeku oz. ozkemu krogu ljudi ali množici oz. večji skupini ljudi. Pismo, ki je namenjeno natančno določenemu naslovniku, je zasebno; tisto, ki je namenjeno množici, pa je javno (npr. v časopisu).

Zasebno pismo je uradno ali neuradno – to je odvisno od tega, v katerem družbenem razmerju je sporočevalec do naslovnika. Če mu je enakovreden, mu piše neuradno pismo; če pa mu je neenakovreden (tj. podrejen ali nadrejen), mu piše uradno pismo (oz. uradni dopis). Neuradno zasebno pismo se od uradnega loči v nagovoru, pozdravu, sporočevalčevem podpisu in tikanju naslovnika (namesto vikanja) pa tudi v tem, da sporočevalec razodeva svoje doživljanje oz. svoja čustva. Zato pravimo, da je neuradno pismo subjektivno (saj sporočevalec piše o svojih čustvih), uradno pismo pa je objektivno (saj sporočevalec piše le o dejstvih).

Neuradno zasebno pismo ima naslednje sestavine: kraj in datum pisanja, nagovor naslovnika, vsebino, pozdrav in sporočevalčev podpis. Te sestavine morajo biti pravilno razvrščene (gl. podpoglavje Oblika pisma v obravnavani učni enoti DZ).

Pismo pošljemo v ovojnici – na njeno sprednjo stran nalepimo znamko ustrezne vrednosti in napišemo naslovnikove podatke; pri tem moramo upoštevati aktualna navodila pošte pa tudi zaporedje imena in priimka.

Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogah Št. naloge/ Dejavnosti

Kaj delajo učenci?

1.

Berejo podatke na ovojnici in sodelujejo v t. i. motivacijskem pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o zapisanih podatkih.

2.

Tiho berejo pismo.

Nasvet: Učitelj naj učencem pove, da so imena oseb in dekličina telefonska številka izmišljeni.

3.

Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o okoliščinah nastanka pisma iz 2. naloge, o sporočevalčevem namenu, sestavinah pisma ipd.

4.

Berejo izjave o vsebini pisma iz 2. naloge in presojajo njihovo pravilnost – obkrožijo DA ali NE.

5.

Sodelujejo v pogovoru o pismu iz 2. naloge, izrekajo svoje mnenje o naslovnikovem doživljanju in se skušajo vživeti v njegovo vlogo.

40

6.

Preberejo SMS-sporočilo in na podlagi svojih izkušenj povedo, zakaj je deček deklici raje poslal sporočilo (kot pa ji telefoniral).

7.

Slogovno zaznamovanima besedama iz pisma pripišejo sopomenki.

8.

Besedam pripišejo manjkajočo končno črko.

9.

Preberejo uvodna dela pisma in primerjajo njun zapis – pozorni so na ločilo za nagovorom in na začetnico v povedi pod nagovorom.

S povezovanjem tvorijo pravilo o dveh možnih ločilih za nagovorom (tj. klicaj ali vejica) ter o določeni vrsti začetnice za izbranim ločilom (tj. za klicajem velika začetnica, za vejico pa mala začetnica).

Zasebno in javno pismo 1.

Odgovorijo na vprašanje o številu naslovnikov pisma iz 2. naloge in pojasnijo svoj odgovor.

2.

Preberejo pismo.

Nato ob ponujenih možnostih razmišljajo o številu njegovih naslovnikov in o tem, iz katere sestavine pisma so to ugotovili. Obkrožijo črko pred pravilnima odgovoroma.

Nasvet: Učitelj naj učencem pove, da so podatki o dečku (npr. ime, priimek, naslov) izmišljeni.

3.

Preberejo nepopolni povedi in ju pisno dopolnijo – tako, da izbirajo med ponujenima besedama.

4.

S povezovanjem določijo, kakšno je Marušino oz. Darkovo pismo: zasebno ali javno.

Povedo svojo rešitev in jo utemeljijo.

5.

Preberejo nagovore in po njih sklepajo, ali je posamezno pismo zasebno ali javno; svoj odgovor zaznamujejo z znamenjem X v ustreznem okencu.

Berejo nagovore in ugotavljajo vrsto pisma. Izpolnijo preglednico.

6.

Ogledajo si ilustraciji in preberejo nagovora. Iz nagovorov sklepajo, ali je pismo zasebno ali javno; rešitev vpišejo v nepopolno poved pod vsako ilustracijo.

7.

Odpravijo napake v zapisu delov besedila.

Oblika pisma 1.

Še enkrat si ogledajo pismo iz 2. naloge – pozorni so na njegovo obliko in na razvrstitev njegovih sestavin.

Nato si ogledajo skico neuradnega pisma in na črte napišejo, katera sestavina pisma mora biti tam napisana. Odgovorijo še na vprašanje o velikosti roba okrog pisma.

Pošiljanje pisem 1.

Ogledajo si popisani pisemski ovojnici pod naslovom podpoglavja te učne enote. (O njiju se lahko pogovarjajo – npr. ju opišejo, primerjajo ipd.).

Nato s svojimi podatki dopolnijo standardizirano pisemsko ovojnico. (Lahko se zgledujejo po zgornjih popisanih ovojnicah.)

2.

Berejo izjave o značilnostih pisem, o njihovem pisanju, oblikovanju, pošiljanju in sprejemanju ipd. ter presojajo njihovo pravilnost – obkrožijo DA ali NE.

3.

Ogledajo si ilustracije; preberejo besedila v oblačkih in se o njih pogovorijo.

Doma napišejo na list papirja zasebno pismo tvorcu javnega pisma iz 2. naloge v podpoglavju Zasebno in javno pismo; izdelajo pisemsko ovojnico in nanjo napišejo Darkov naslov.

(Nasvet: Učitelj naj učencem pove, da so podatki o dečku, npr. ime, priimek, naslov, izmišljeni.)

Nato obesijo svoje pismo in pisemsko ovojnico na ustrezno mesto na učiteljevem plakatu.

(Nasvet: Učitelj naj pripravi plakat; s srednjo navpično črto naj ga razdeli v dva stolpca, tj. PISMO in PISEMSKA OVOJNICA.) Berejo obešena pisma in ovojnice ter vrednotijo njihovo ustreznost, razumljivost, pravilnost in estetskost. Svoje mnenje utemeljijo.

41

Učenčevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote?

Kaj si se naučil o pismu? (Dopolni.)

Kaj si delal v tej enoti?

Kaj si delal brez težav?

S čim si imel težave?

Kaj bi rad izboljšal?

Kako si sodeloval s sošolci?

Kako si sodeloval z učiteljem?

Učiteljevo samovrednotenje

42

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

PISMO ZASEBNO (= namenjeno določeni osebi)

_________________ (= namenjeno vsem ljudem)

43

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Deli pisma

Podatki na ovojnici

44

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

PISMO ZASEBNO (= namenjeno določeni osebi)

JAVNO (= namenjeno vsem ljudem)

45

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Deli pisma kraj in datum nagovor

vsebina

pozdrav podpis

Podatki na ovojnici

vljudnostni nagovor ime in priimek ulica in hišna številka poštna številka in kraj

46

Predlogi nalog za preverjanje DOVOLJENO

1. Preberi naslednje trditve. Če je trditev pravilna, obkroži DA; če FOTOKOPIRANJE ni, obkroži NE in popravi trditev – pravilno trditev napiši na črto.

V pismu napišemo kraj in datum pisanja. _____________________________________________________ Za nagovorom lahko napišemo klicaj. _____________________________________________________ Če za nagovorom napišemo vejico, začnemo naslednji del pisma z veliko začetnico. _____________________________________________________ Na koncu datuma in podpisa napišemo piko. _____________________________________________________ Zgornji, levi in desni rob pisma morajo meriti 2 cm. _____________________________________________________ Javno pismo je namenjeno množici, zasebno pa manjši skupini ljudi. _____________________________________________________ Podatki o naslovniku morajo biti napisani na levi polovici ovojnice. _____________________________________________________

DA

NE

DA

NE

DA

NE

DA

NE

DA

NE

DA

NE

DA

NE

2. Nariši pisemsko ovojnico in jo izpolni z izmišljenimi podatki.

3. Na list papirja napiši krajše pismo prijatelju/-ici.

4. Preberi naslednje dvojice povedi in vstavi končno črko v eni od njunih besed.

Igrali smo se igro me_ dvema ognjema. – Uspel mi je me_ za tri točke.

Osel gre samo enkrat na le_. – Jutri bom star deset le_.

Prišel je z dežja po_ kap. – Pripravite se, čez pol ure bomo odšli na po_.

Moj stric je velik poznavalec čukov in so_. – Poper, so_ in majaron so začimbe.

47

5

Živijo, oči! – Dober dan, gospod Kocijan!

1. del, str. 35–40, predvideno število ur: 4

Operativni cilji: – poslušanje/gledanje neuradnih in uradnih pogovorov, – pomnjenje podatkov, – prepoznavanje uradnih in neuradnih okoliščin pogovarjanja ter ustrezno, smiselno, vljudno in spoštljivo pogovarjanje, – opazovanje nebesednih spremljevalcev govorjenja ter sklepanje o čustvenem stanju sogovorcev in o čustvenem razmerju med sogovorci, – vrednotenje ustreznosti in vljudnosti pogovora, – utemeljevanje svojega mnenja.

Ciljna tema: Neuradni in uradni pogovor.

Pogovarjanje je dvosmerno sporazumevannje – to pomeni, da se osebi, ki se pogovarjata, nenehno izmenjujeta v vlogi govorca in poslušalca; zato jima pravimo kar sogovorca. Besedilo, ki ga tvorita sogovorca, sestoji iz replik – v eni repliki so združene vse povedi, ki jih je izrekel en sogovorec, preden je začel govoriti drugi. Replike v besedilu so dveh vrst: pobudne (npr. vprašanje) in odzivne (npr. odgovor); replike so v besedilu načeloma razvrščene tako, da vsaki pobudni repliki sledi odzivna – ta mora biti pomensko oz. logično povezana s predhodno pobudno repliko. Pobudne replike so skladenjsko popolne (npr. Kdaj se je rodil France Prešeren?), odzivne pa ne – te so krajše in vsebujejo le bistveni oz. novi podatek (npr. Tretjega decembra 1800. nam. France Prešeren se je rodil tretjega decembra 1800.).

Večjo sporazumevalno moč ima tisti sogovorec, ki daje pobudo (npr. kaj vpraša, izreče prvo mnenje, poziva naslovnika).

Sogovorca morata med pogovorom upoštevati nekaj temeljnih načel, npr.

– morata gledati eden drugega, – ne smeta prekinjati drugega, – ne smeta govoriti predolgo, – ne smeta biti nevljudna, žaljiva.

Glede na to, ali sta sogovorca med seboj družbeno enakovredna ali ne, ločimo dve vrsti pogovora: neuradnega in uradnega – ta se med seboj ločita npr. v vrsti pozdrava na začetku in na koncu pogovora (prim. Živijo! – Dober dan!; Adijo! – Na svidenje!), v ogovoru sogovorca (npr. Oči! – Gospod Kocijan!), v tikanju oz. vikanju sogovorca ipd. V uradnem pogovoru (tj. v pogovoru družbeno neenakovrednih sogovorcev) ima vodilno vlogo nadrejeni sogovorec – njemu pripada večina pobudnih replik ipd.

Opozorilo: Učitelj naj spodbuja učence k pripovedovanju o svojih pozitivnih in negativnih pogovornih izkušnjah ter k podrobnemu opazovanju, opisovanju in presojanju posnetih, odigranih in resničnih pogovorov. Tako in s svojim zgledom (ter poznavanjem načel dialoškega sporazumevanja) namreč razvija učenčevo zmožnost ustreznega, vljudnega in učinkovitega neuradnega in uradnega pogovarjanja. To zmožnost naj učenci razvijajo ne le pri slovenščini, temveč pri vseh šolskih predmetih; ne le pri pouku oz. v šoli, temveč tudi v drugih okoliščinah.

48

Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogah Št. naloge/ Dejavnosti

Kaj delajo učenci?

1.

Sodelujejo v t. i. motivacijskem pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o svojih pogovornih izkušnjah.

2.

Nekaj dvojic odigra uradni pogovor med učiteljico in očetom. »Gledalci« podrobno opazujejo dvojico in vrednotijo odigrani pogovor – pozorni so na začetek in konec pogovora, na ogovarjanje sogovorcev, na tikanje/vikanje, očesni stik, vljudnost sogovorcev ipd.

3.

Pred ogledom posnetkov rešijo nekaj krajših nalog, ki razvijajo razumevanje danih besed iz posnetega besedila (tj. vesten, živ, žaljiv).

4.

Ogledajo si posnetek dveh pogovorov.

Nasvet: Večina petošolcev si ob prvem gledanju ne zapomni bistvenih podatkov, ker jih zanima le, kaj je na posnetku; zato naj si posnetek ogledajo dvakrat.

5.

Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o okoliščinah in temi obeh pogovorov. Posneti pogovor med učiteljico in očetom primerjajo s pogovori, ki so jih pred gledanjem posnetka odigrale dvojice sošolcev; izrekajo svoje mnenje o tem.

6.

Berejo izjave o vsebini posnetih pogovorov in presojajo njihovo pravilnost – obkrožijo DA ali NE.

7.

Ponovno si ogledajo posnetek prvega pogovora – učitelj naj jim pred ogledom naroči, naj bodo pozorni na potek pogovora oz. na obnašanje in govorjenje sogovorcev.

8.

Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o prvem pogovoru, in sicer o pozdravih in tikanju/ vikanju. Presojajo ustreznost tikanja in pojasnijo svoje mnenje.

9.

Ponovno si ogledajo posnetek drugega pogovora.

Nasvet: Učitelj naj jim pred ogledom naroči, naj bodo pozorni na potek pogovora oz. na obnašanje in govorjenje sogovorcev.

10.

Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o drugem pogovoru, in sicer o pozdravih, nebesednih spremljevalcih govorjenja (npr. drži telesa, položaju v prostoru, očesnem stiku), tikanju/vikanju ipd.; presojajo obnašanje sogovorcev in izrečene besede. Na koncu povedo, kateri pogovor je bil uraden in kateri neuraden.

11.

Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o čustvenem stanju sogovorcev in o čustvenem razmerju med njimi; izrekajo svoje mnenje in ga pojasnjujejo.

12.

Odgovarjajo na vprašanja o svojih pogovornih izkušnjah v neuradnih in uradnih okoliščinah. Presojajo ustreznost izrekanja istega pozdrava za razne naslovnike in pojasnijo svoje mnenje.

13.

Preberejo trditve in presodijo, katera velja za neuradni pogovor, katera za uradnega in katera za obe vrsti pogovora; svoj odgovor zaznamujejo z znamenjem X v ustreznem okencu.

14.

Ob ponujenih možnostih povedo, s katerimi sogovorci bi se pogovarjali neuradno in s katerimi uradno.

Razdelijo se v dvojice in se odločijo, kateri pogovor bodo odigrali.

Doma se pripravijo na nastop.

V šoli odigrajo pogovor. Nato presojajo svoje in druge nastope.

15.

Danim besedam pripišejo besede z istim pomenom.

Nato povedo, katero sopomensko besedo bi uporabili v neuradnem pogovoru in katero v uradnem.

Nasvet: Besede so iz posnetega besedila ali so z njim povezane.

16.

Danim besedam pripišejo besede z nasprotnim pomenom.

49

17.

Danim besedam za moške osebe pripišejo besede za ženske osebe.

Nato napišejo še poljubno dvojico.

18.

Besedne zveze zamenjajo z ustrezno besedo (in sicer samostalnikom, npr. to, da bereš → branje).

19.

Preberejo besedno zvezo s svojilnim rodilnikom (npr. sošolec od Jureta) in povedo, da ni prav od Jureta, ampak Juretov; svojilne rodilnike zamenjajo s svojilnimi pridevniki.

Nasvet: Ker so navedeni t. i. kritični primeri (tj. primeri s posebnostmi, npr. učitelj-ev, ne učitelj-ov; Luk-ov, ne Luk-in ali Luk-atov; Matej-ev, ne Matej-ov ipd.), naj učitelj preveri vse rešitve in pravilne napiše na tablo/plakat.

20.

Povedi samostojno dopolnijo z obliko primernika po lastni izbiri (iz ponujenih možnosti v oklepaju).

Nato svoje rešitve javno preberejo ter se o njih pogovorijo.

Nasvet: Učenci pridevnike pogosto stopnjujejo s prislovom bolj (npr. bolj dober); učitelj naj jih opozori, da je knjižno stopnjevanje z obrazili (npr. -ši, -ji, -ejši).

21.

Preberejo nepopolne povedi in iz ponujenih glagolov iz iste besedne družine izberejo ustreznega ter ga prepišejo.

22.

Dele povedi na levi smiselno povežejo z deli na desni strani.

Javno preberejo svoje rešitve in se o njih pogovorijo.

23.

Preberejo besedilo in odpravijo pravopisne napake (tj. napišejo veliko začetnico in vstavijo vejico).

Nasvet: Učenci tako utrjujejo svojo pravopisno zmožnost pa tudi metajezikovno zmožnost (npr. oblikovanost in sestavine pisma, značilnosti uradnega sporazumevanja ipd.).

Učenčevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote?

Kaj si se naučil o vrstah pogovorov? (Dopolni miselni vzorec.)

Kaj si delal v tej enoti?

Kaj si delal brez težav?

S čim si imel težave?

Kaj bi rad izboljšal?

Kako si sodeloval s sošolci?

Kako si sodeloval z učiteljem?

Učiteljevo samovrednotenje

50

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

POGOVOR _____________________ (= med osebami, ki so v enakovrednem odnosu)

_____________________ (= med osebami, ki so v neenakovrednem odnosu)

Značilnosti: – pozdrav na začetku, npr. _________________ – ogovor, npr. _________________ – tikanje – pozdrav na koncu,

Značilnosti: – pozdrav na začetku, npr. _________________ – ogovor, npr. _________________ – vikanje – pozdrav na koncu, npr. _________________

npr. _________________

51

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

POGOVOR

52

NEURADNI (= med osebami, ki so v enakovrednem odnosu)

URADNI (= med osebami, ki so v neenakovrednem odnosu)

Značilnosti: – pozdrav na začetku, npr. Živijo!

– ogovor, npr. Peter!

– tikanje – pozdrav na koncu, npr. Adijo!

Značilnosti: – pozdrav na začetku, npr. Dober dan!

– ogovor, npr. Gospa učiteljica!

– vikanje – pozdrav na koncu, npr. Na svidenje!

Predlog nalog za preverjanje DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

1. Preberi besedili.

A – – – – – – – – – – – – – – – – –

Živijo, Tina!

O, Ana, živijo! A si se že vrnila s počitnic?

Ja, že prejšnji teden.

Kje si pa bila?

V Logarski dolini.

S kom pa si bila?

Z mamico, atijem in Anžetom.

Si se dolgočasila?

Kje pa! Vozili smo se s kolesi, hodili na sprehode in lezli v hribe.

A nisi nič pogrešala kopanja?

Ne, saj sem se vsak dan kopala v bazenu. – Boš ti kar doma?

Ne, jutri gremo na morje.

Kam pa?

V Ankaran.

Lepo se imej!

Hvala, enako. – Čao. Čao.

B – – – – – – – – – – –

Oblakova. Prosim?

Dober dan. Hočevar pri telefonu.

Dober dan.

V reviji Moj pes sem prebral, da prodajate labradorce.

Res je. Lahko se oglasite in si jih ogledate.

Mi lahko poveste, koliko stanejo?

Samice so po 70.000 tolarjev, samci pa po 50.000.

Kdaj si jih lahko pridem ogledat?

Vsak dan od štirih do sedmih popoldne. Raje prej pokličite.

Bom. Zaenkrat najlepša hvala. Na svidenje!

Na svidenje!

Besedili A in B sta pogovora. Na podlagi česa to vemo? ______________________________________________________________________________ 2. Kdo se je pogovarjal v pogovoru A? __________________________ in ______________________.

Kdo se je pogovarjal v pogovoru B? __________________________ in ______________________.

3. V katerem pogovoru sta se sogovorca predstavila? __________________________________ Kako sta se predstavila drug drugemu? _____________________________________________________________________________ 53

Zakaj je bilo to potrebno? ______________________________________________________

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Ali bi se enako predstavila tudi, če bi se srečala (npr. pri enem od njiju doma)? DA

NE

Pojasni odgovor. ___________________________________________________ Ali sta se tikala ali vikala? ________________________ Ali je bilo to ustrezno? DA NE S katerim pozdravom sta se pozdravila na začetku? _______________________ S katerim pozdravom sta se poslovila? ________________________ 4. Zakaj se sogovorca v pogovoru A nista predstavila? _____________________________________________________________________________ Kje je potekal ta pogovor? _________________________ Ali sta se sogovorca tikala ali vikala? DA NE Zakaj? _________________________________________________________ S katerim pozdravom sta se pozdravila na začetku? _______________________ S katerim pozdravom sta se poslovila? ________________________ 5. Podčrtaj pravilni odgovor.

Pogovor A je neuradni / uradni.

Pogovor B je neuradni / uradni.

6. Kje je potekal pogovor A? Kako je potekal pogovor B?

_____________________________________ _____________________________________

7. Napiši temo pogovora A:

_____________________________________

Napiši temo pogovora B:

_____________________________________

8. Če je trditev v skladu z vsebino pogovorov, obkroži DA, če ni, pa NE. Pasje mladiče prodajajo po 60.000 tolarjev.

Ogled psičkov je možen vsak dan popoldne.

Mladiče si kupci lahko ogledajo le, če se prej po telefonu dogovorijo za ceno.

Ana je že prišla s počitnic, Tina pa se tja šele odpravlja.

Oseba, ki se šele odpravlja na počitnice, gre v planine.

54

DA DA DA DA DA

NE NE NE NE NE

Predlog dodatnih besedil DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

A – – – – – – – – – – – – – – – – –

B – – – – – – – – – – – – –

Prosim? Živijo, Tadej! Janez tukaj. Kako se imaš?

Gre, hvala.

A še velja, da prideš v soboto k nam?

Seveda, saj sem ti obljubil.

Kako boš prišel?

Z avtobusom.

S katerim pa?

S tistim ob desetih.

Super! Sem mislil, da boš prišel z vlakom. Če bi šel z vlakom, bi moral potem še na mestni avtobus.

Prav. Počakal te bom na avtobusni postaji.

Pa tvoja mama ve, da pridem?

Ja. Pravi, da se že veseli, da te bo spet videla.

Tudi jaz komaj čakam, da bo konec tedna.

Okej! Pozdravi doma. Adijo!

Adijo!

Dober dan!

Dober dan! Izvolite sesti. – Prosim?

Mislim, da sem si zvil gleženj.

Pokažite ga, prosim. – Kako pa se vam je to zgodilo?

Zjutraj sem šel v službo in sem padel. Saj veste, na pločniku so vse mogoče luknje! Zdaj je zjutraj še vedno temno in se nič ne vidi. – Av, boli!

Od kdaj imate zatečeno?

Od včeraj zvečer.

Ste dali na oteklino že kakšne obkladke?

Ja, sem, pa ni dosti pomagalo. Zdi se mi, da je še bolj zatečeno, kot je bilo včeraj zvečer.

Kolikor lahko vidim, noga ni zlomljena. Vseeno vam predlagam, da greste gleženj slikat.

Napisala vam bom napotnico za rentgen. Pojdite še danes, saj delajo do sedmih.

No, prav, če tako pravite … Hvala.

Pridite mi povedat, kaj bo pokazala slika. Na svidenje.

Na svidenje.

55

6

Spet se je zgodilo nekaj novega 1. del, str. 41–49, predvideno število ur: 5

Operativni cilji: – branje in poslušanje/gledanje novice, – razumevanje besedila, – znajdenje v besedilu, – povzemanje značilnosti novice, – izrekanje in utemeljevanje svojega mnenja, – razumevanje besed/besednih zvez v prenesenem pomenu, – branje in pisanje okrajšav za funkcijske nazive, – pravilno razvrščanje imena in priimka ter besed po abecedi.

Ciljna tema: Novica.

Novica je neumetnostno besedilo, in sicer krajše objektivno pripovedovalno publicistično besedilo; je govorjena ali zapisana. Napisana je v pretekliku. Avtor (novinar) na kratko sporoča, – KAJ se je zgodilo, – KDAJ se je zgodilo, – KJE se je zgodilo, – KDO je bil udeleženec dogodka, – ZAKAJ se je zgodilo (v nekaterih novicah to manjka).

Novica ima naslov, pod njo pa sta po navadi navedena ime in priimek avtorja; ob besedilu je pogosto tudi fotografija s kraja dogodka.

Opozorilo: Novice ne smemo zamenjati s poročilom – to je sicer tudi objektivno pripovedovalno publicistično besedilo, vendar je precej daljše od novice, saj njegov avtor (novinar) podrobneje predstavlja, KAKO je dogodek potekal.

Učenci so spoznali značilnosti novice v 4. razredu (gl. D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 4, 14. in 15. enota).

Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogah Št. naloge/ Dejavnosti

Kaj delajo učenci?

1.

Sodelujejo v t. i. motivacijskem pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o nekaterih podatkih iz besedil, ki jih bodo prebrali v naslednji nalogi.

Nato si ogledajo fotografiji in na podlagi vprašanj sklepajo, kdo sta ti dve osebi. Če ju poznajo, naj kaj povedo o njiju.

2.

Berejo časopisni novici.

3.

Primerjajo besedili iz 2. naloge in ustno odgovarjajo na vprašanja o okoliščinah njunega nastanka in objave ter o njunih sestavinah. Na koncu jima določijo še vrsto (in sicer izberejo eno od ponujenih poimenovanj).

Nasvet: Učitelj naj učence spomni na to, da so novico obravnavali že v 4. razredu. Spodbudi naj jih, da povedo, kaj pomenijo besede naslov, pisec oz. sporočevalec, rubrika.

4.

Preberejo vprašanja o temeljnih sestavinah obeh novic. Pri odgovarjanju si lahko pomagajo z odgovori, zapisanimi v oblačkih. Izberejo ustrezni odgovor in ga prepišejo na ustrezno mesto v preglednici.

56

5.

Preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo z ustreznimi podatki (tj. s sestavinami novice).

Na podlagi svojih izkušenj povedo, kje vse so novice lahko objavljene.

Nasvet: Učitelj naj pomaga tistim učencem, ki imajo težave pri vpisovanju manjkajočih podatkov, – učence naj vpraša, v kateri nalogi so bili napisani manjkajoči podatki, ter jih tako seznani s strategijo reševanja naloge.

6.

Ob ponujenih možnostih razmišljajo o podatkih iz prve novice in ponovno selektivno preberejo novico (tj. poiščejo določen podatek); nato obkrožijo črko pred pravilno rešitvijo.

7.

Še enkrat preberejo naslov prve novice. Povedo, da je beseda stekli napisana v narekovaju zato, ker je uporabljena v nenavadnem/prenesenem pomenu; sami ustvarijo nov naslov. Nato presojajo, ali je beseda ata v časopisni novici ustrezna ali ne.

8.

Sodelujejo v pogovoru o prvi novici, in sicer odgovarjajo na vprašanja o Prešernu in maratonu.

9.

V prvi novici poiščejo še eno besedo, napisano v narekovajih (tj. »tekači«), in povedo, da je tako napisana zato, ker je uporabljena v nenavadnem/prenesenem pomenu.

10.

Dopolnijo povedi in pisno odgovarjajo na vprašanja o Francetu Bevku – podatke poiščejo v prvi novici; nato napišejo naslove njim znanih Bevkovih del ter povedo, kar vedo o Bevkovem življenju in delu.

11.

Razmišljajo o tem, ali je branje otrok kaj povezano z branjem staršev; izrekajo svoje mnenje in ga pojasnijo (npr. s svojimi izkušnjami).

12.

Preberejo naslov druge novice; ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, kaj so izvedeli iz naslova.

Obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom.

13.

Berejo izjave o vsebini druge novice in presojajo njihovo pravilnost – obkrožijo DA ali NE.

14.

Ob ponujenih možnostih razmišljajo o zaslugah za podeljeni nagradi; obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom.

Nato berejo nepopolno poved in jo dopolnijo s pravim imenom in priimkom športnika/športnice.

15.

Ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, kaj bi izrekli nagrajenima športnikoma; nato obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom.

Nasvet: Učitelj lahko v tej nalogi z učenci ponovi, ob katerih priložnostih izrekajo voščilo, čestitko in prošnjo ter kako to delajo.

16.

Preberejo pregovora. Opišejo njuno sporočilo in presojajo njuno veljavo v vsakdanjem življenju.

17.

Preberejo dane besede/besedne zveze; v novicah iz 2. naloge poiščejo sopomenske besede in jih prepišejo.

18.

Ustno rešujejo nalogo, in sicer preberejo dane besede in povedo njihove protipomenke.

19.

Ustno rešujejo nalogo, in sicer preberejo dane besede za moške osebe in povedo besede za ženske.

20.

Dane tvorjene besede zamenjajo z opisnimi besednimi zvezami, in sicer tako, da dokončajo začete besedne zveze (npr. vsakoleten → tak, ki je vsako leto).

57

21.

Preberejo povedi in povedo, katere besede so okrajšane; okrajšane besede izgovorijo razvezano (tj. neokrajšano).

Ob okrajšavah napišejo neokrajšane besede.

Povedo, čemu so besede okrajšane in s katero začetnico so napisane.

Nato okrajšajo še dve dani besedi.

22.

Tiho berejo zapisane povedi in vpišejo ustrezni črkovni sklop (tj. lj/nj).

23.

Pred samostalnik v dajalniku oz. orodniku napišejo pravilno različico predloga z/s oz. k/h.

Nasvet: Učitelj naj z učenci ponovi, da s izgovarjamo/pišemo samo pred določenimi glasovi iz povedi Ta suhi škafec pušča, h pa samo pred kg.

24.

Preberejo našteta dvodelna lastna imena oseb (vsa so iz imena in priimka); v njih obkrožijo imena.

Nato povedo, kako morata biti v slovenščini razvrščena ime in priimek. Presojajo njuno zaporedje v naštetih lastnih imenih. Lastna imena z napačnim zaporedjem napišejo pravilno.

Imena razvrstijo po abecedi in jih v takem zaporedju prepišejo s pisanimi črkami. Enako naredijo s priimki.

26.

Ogledajo si posneto novico.

27.

Sodelujejo v pogovoru o posneti novici iz 26. naloge – odgovarjajo na vprašanja o vsebini novice in o okoliščinah njenega nastanka oz. objave.

28.

Berejo izjave o vsebini posnete novice in presojajo njihovo pravilnost – obkrožijo DA ali NE.

29.

Berejo povedi in povedo, kaj pomenijo podčrtani deli.

30.

Preberejo vprašanja o življenju in delu Franceta Prešerna in napišejo odgovore.

Pred preverjanjem rešitev si še enkrat ogledajo posneto novico ter med gledanjem oz. po njem dokončajo nalogo.

31.

Pisno odgovorijo na vprašanje o imenu prebivalca/prebivalke Vrbe.

Nasvet: Če odgovora ne vedo, naj ga poiščejo v Slovenskem pravopisu 2001 in ga prepišejo.

58

Učenčevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote?

Kaj si se naučil o novici? (Dopolni miselni vzorec.)

Kaj si delal v tej enoti?

Kaj si delal brez težav?

S čim si imel težave?

Kaj bi rad izboljšal?

Kako si sodeloval s sošolci?

Kako si sodeloval z učiteljem?

Učiteljevo samovrednotenje

59

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

NOVICA

60

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Kdo je bil udele탑enec?

Kaj se je zgodilo?

NOVICA Kje se je zgodilo?

Kdaj se je zgodilo?

61

Predlog nalog za preverjanje 1. Preberi naslednje besedilo.

Iz naših krajev

Delo sreda, 29. decembra 2004

Previdno s petardo!

Ljubljana – Ljubljanska županja in direktor ljubljanske policijske postaje sta včeraj na Prešernovem trgu delila zloženke, ki sta jih ljubljanska občina in policijska uprava namenili osnovnošolcem. Tako sta želela opozoriti ljudi na nevarnost zaradi nepravilno uporabljenih pirotehničnih izdelkov. 30.000 zloženk z opozorili in navodili so jima pomagali razdeliti tudi gasilci, policisti in taborniki.

B. Č.

Napiši vprašanja za dane odgovore. __________________________________

Županja in direktor policije sta delila zloženke.

__________________________________

Na Prešernovem trgu.

__________________________________

28. decembra.

__________________________________

Županja, direktor policije, gasilci, policisti in taborniki.

2. Presodi pravilnost naslednjih trditev; obkroži DA ali NE. Županja in direktor policije sta razdelila 30.000 petard.

Zloženke sta delila samo osnovnošolcem.

Prepovedala sta uporabo petard.

Dogodek je potekal v Ljubljani.

Novica o dogodku je bila v časopisu objavljena dan po dogodku.

Novico je napisal B. Č.

Objavljena je bila v rubriki Iz naših krajev.

DA DA DA DA DA DA DA

NE NE NE NE NE NE NE

3. Odgovori na vprašanja. Čemu sta županja in direktor ljubljanske policijske postaje delila zloženke? _______________ ____________________________________________________________________________ Zakaj so jima pomagali tudi gasilci, policisti in taborniki? _____________________________ ____________________________________________________________________________ Zakaj so take akcije potrebne? ___________________________________________________ ____________________________________________________________________________ Kaj je zloženka? ______________________________________________________________ Kako imenujemo del novice, v katerem piše: Previdno s petardo! _______________________ 62

4. Dopolni razlago naslednjih besed. osnovnošolski

tak, ki __________________________

ljubljanski

tak, ki __________________________

razdeljevanje

to, da __________________________

pokanje

to, da __________________________

nevarnost

to, da __________________________

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

5. Dopolni.

Besedi župan pripiši besedo za ženski spol: _________________________________________ Besedi direktorica pripiši besedo za moški spol: _____________________________________ Besedi neprevidno napiši besedo z nasprotnim pomenom: _____________________________ Besedi hoteti napiši besedo z enakim pomenom: _____________________________________ Besedi petarda pripiši besedno zvezo s širšim pomenom: ______________________________

63

Predlog dodatnih besedil

Delo torek, 18. januar 2005

Zakaj je poginil delfin?

Po Sloveniji

Foto Dušan Grča

Koper – Včeraj ob 8.30 je Služba za varstvo obalnega morja (SVOM) prejela sporočilo, da v morju pod Belimi skalami leži mrtev delfin. Ko so delavci SVOM-a ob 9.30 prišli do Belih skal, je morje že naplavilo na obalo nekaj več kot dva metra dolgega in verjetno najmanj 200 kilogramov težkega delfina.

Kot je povedal Jernej Peroša, vodja SVOM-a, bodo delfina odpeljali v Ljubljano, da bodo na veterinarski fakulteti skušali ugotoviti vzrok smrti.

D.G.

Nedelo nedelja, 20. februarja 2005

Foto Ivan Praprotnik

K Matjažu na vrh Pece prišlo 428 planincev

64

Mežica – Več kot sedemsto slovenskih planincev s Koroške (iz Mežice, Črne, Prevalj, Dravograda, Pliberka) in tudi od drugod (npr. iz Maribora, Ljubljane) se je včeraj udeležilo sedemnajstega zimskega Matjaževega pohoda na Peco, ki so ga pripravili člani Planinskega društva Mežica, pomagali pa so jim člani Gorske reševalne službe s Prevalj. Vrh 2126 metrov visoke legendarne koroške gore, ki je dala zavetje tudi kralju Matjažu, je doseglo 428 planincev. Najhitrejši so pot iz doline do vrha gore prehodili v treh urah, drugi pa v štirih ali petih. Tisti, ki so bili na pohodu že večkrat, so dobili zlate, srebrne in bronaste spominske priponke.

I. P.

7

Katja pripoveduje 1. del, str. 50–56, predvideno število ur: 2

Operativni cilji: – branje pripovedovalnega besedila, – razumevanje prebranega pripovedovalnega besedila, – pravilno razvrščanje dejanj istega dogodka v pripovedovalnem besedilu, – opazovanje, primerjanje in prepoznavanje vloge sestavnih delov pripovedovalnega besedila, – poimenovanje sestavnih delov besedila.

Ciljna tema: Pripovedovalno besedilo.

Pripovedovalno besedilo je besedilo, v katerem prikazujemo enkratni pretekli dogodek, torej to, kar se je zgodilo nam ali drugim ljudem; zato so glagoli v pretekliku. Ker je vsak dogodek iz več dejanj, ki so med seboj časovno povezana, morajo biti v besedilu ta dejanja pravilno razvrščena.

Pripovedovalno besedilo je po navadi iz treh delov; ti so: – uvod (v njem napovemo dogodek, o katerem bomo pisali/govorili, ter omenimo, komu, kdaj in kje se je to zgodilo); – jedro (v njem podrobneje predstavimo, kaj vse se je zgodilo; zato je jedro najdaljši del besedila in je pogosto razčlenjeno na odstavke); – zaključek (v njem povzamemo glavno zanimivost, izrazimo svoje mnenje o dogodku, napovemo nadaljevanje dogodka ipd.).

O dogodku lahko pripovedujemo objektivno (tj. čim bolj stvarno, brezosebno) ali subjektivno (tj. razodevamo svojo naklonjenost/nenaklonjenost do tega, o čemer pripovedujemo, npr. do oseb, predmetov, krajev ipd.); objektivnemu pripovedovanju pravimo tudi poročanje.

Pripovedujemo lahko pisno ali ustno; zapisanim pripovedovalnim besedilom v šoli pogosto pravimo »doživljajski spisi«. Pripovedovanje torej ni omejeno samo na en prenosnik (tj. samo na govorjenje), temveč je omejeno na vrsto podatkov, o katerih sporočamo. Narobe je, če učitelji (posnemajo pa jih tudi učenci) uporabljajo izraz »pripovedovanje« za vsako ustno sporočanje (»opisovanje« pa za vsako pisno sporočanje) ali izraz »opisovanje« nam. izraza »pripovedovanje« (narobe je torej Opiši dogodek …, Opiši, kaj se ti je zgodilo …, pravilno je Pripoveduj o dogodku …, Pripoveduj, kaj se ti je zgodilo …).

Opozorilo: Učenci imajo s pripovedovanjem oz. pripovedovalnimi besedili veliko izkušenj (taka besedila so npr. pravljice, pripovedke, legende, bajke, basni, povesti, romani, novice, poročila), zato najraje tvorijo ta besedila – kljub temu imajo pri tem nekaj težav, npr.

– ne znajo pravilno razvrstiti dejanj preteklega dogodka, – ne vedo, kaj naj predstavijo v uvodu in kaj v zaključku, zato ima njihovo besedilo samo jedro, – ne vedo, kdaj naj naredijo nov odstavek, zato jedra ne členijo na odstavke ali pa ga členijo na preveč odstavkov, – raje pripovedujejo subjektivno kot objektivno ipd.

Učitelj naj razvija njihovo pripovedovalno zmožnost tudi tako, da jih spodbuja k opazovanju tujega pripovedovalnega besedila in ob tem k razmišljanju o vlogi uvoda, zaključka in jedra, k razmišljanju o razlogih za členitev jedra na odstavke, k razmišljanju o časovnem zaporedju dejanj preteklega dogodka; hkrati naj jih seznanja s strategijami tvorjenja besedila (tj. s t. i. fazami sporočanja) ter naj od njih zahteva tako uresničevanje teh strategij pri tvorjenju besedila kot tudi poročanje o tem, kako so tvorili pripovedovalno besedilo.

65

Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogah Št. naloge/ Dejavnosti

Kaj delajo učenci?

1.

Ogledajo si ilustracijo pod naslovom učne enote in tisto ob 1. nalogi; sodelujejo v t. i. motivacijskem pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o svojih »kuharskih« izkušnjah.

2.

Dvakrat preberejo besedilo – najprej tiho, nato glasno.

3.

Ob ponujenih možnostih razmišljajo o temi besedila ter o času predstavljenega dogodka; obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom.

4.

Preberejo nepopolno poved ter jo dopolnijo z ustreznima besedama (ki ju izberejo iz ponujenih dvojic).

5.

Presojajo resničnost predstavljenega dogodka in utemeljijo svoje mnenje.

6.

Prepišejo naslov izhodiščnega besedila in presojajo njegovo ustreznost.

Pogovarjajo se o svojih mnenjih, jih primerjajo in utemeljujejo.

Napišejo »svoj« naslov.

7.

Preberejo povedi in presojajo, ali so bila vsa ta dejanja predstavljena v izhodiščnem besedilu; prečrtajo povedi z neomenjenimi dejanji.

Preostale povedi razvrstijo v ustrezno časovno zaporedje.

Razmišljajo, ali bi povedi (dejanja) lahko razvrstili kako drugače (ugotovijo, da ne).

8.

Berejo izjave o vsebini besedila iz 2. naloge in presojajo njihovo pravilnost – obkrožijo DA ali NE.

9.

Še enkrat preberejo izhodiščno besedilo in razmišljajo, v katerem delu besedila je napovedan dogodek.

Z rdečo barvo pobarvajo pravokotnik na robu tega dela besedila. Nato ob ponujenih možnostih razmišljajo, kako se imenuje ta del besedila, in obkrožijo/podčrtajo pravilni odgovor.

Opazujejo, iz koliko odstavkov je ta del besedila, in povedo, ali bi bilo odstavkov lahko več; pojasnijo svoj odgovor.

Ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, kaj vse so izvedeli iz uvoda; obkrožijo črko pred pravilnimi odgovori.

10.

Še enkrat preberejo izhodiščno besedilo in razmišljajo, kateri del besedila je končni/ zaključni. Z zeleno barvo pobarvajo pravokotnik na robu tega dela besedila. Nato ob ponujenih možnostih razmišljajo, kako se imenuje ta del besedila, in obkrožijo/podčrtajo pravilni odgovor.

Opazujejo, iz koliko odstavkov je ta del besedila, in povedo, ali bi bilo odstavkov lahko več; pojasnijo svoj odgovor.

Ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, s čim je pripovedovalka končala besedilo; obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom.

11.

Še enkrat si ogledajo izhodiščno besedilo in z modro barvo pobarvajo preostali pravokotnik na robu besedila.

Poimenujejo ta del besedila (pri tem si lahko pomagajo s ponujenimi možnostmi v 9. ali 10. nalogi).

Napišejo, iz koliko odstavkov je ta del besedila in povedo, zakaj je tako.

S povezovanjem določijo temo posameznim odstavkom.

12.

Razmišljajo o svojih izkušnjah s tvorjenjem besedila in povedo, kateri del besedila jim povzroča največ težav, zakaj ravno ta in kako bi lahko odpravili te težave.

13.

Preberejo nepopolne povedi ter jih dopolnijo s poimenovanji sestavin pripovedovalnega besedila in s podatki o njihovi vlogi.

14.

Ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, kako se imenuje pripovedovalno besedilo, ki ga tvorijo v šoli; nato obkrožijo črko pred pravilno rešitvijo.

66

15.

Danim besedam/besednim zvezam iz izhodiščnega besedila pripišejo sopomenske besede.

16.

Razmišljajo, katera predmeta poimenujemo z besedama lonec in ponev, ter narišejo ta dva predmeta.

17.

Napišejo imena treh vrst jedi, ki so povezane s poimenovanimi dejanji (npr. kuhamo, pečemo …).

18.

Preberejo nepopolne povedi, nato jih dopolnijo z ustreznim poimenovanjem družinskih članov.

19.

Besedam za moške osebe pripišejo besede za ženski del sorodstvene dvojice.

Ustno poimenujejo vse svoje sorodstvene vloge (npr. sin, brat, vnuk …).

20.

Vpišejo manjkajoče črke za glasove v t. i. kritičnih položajih v besedi (npr. gla_ba).

Učenčevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote?

Kaj si se naučil o pripovedovalnem besedilu? (Dopolni povedi.)

Kaj si delal v tej enoti?

Kaj si delal brez težav?

S čim si imel težave?

Kaj bi rad izboljšal?

Kako si sodeloval s sošolci?

Kako si sodeloval z učiteljem?

Učiteljevo samovrednotenje

Vir Nastanek Luč, prirejeno po: Dušica Kunaver, Slovenska dežela v pripovedki in podobi, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1991.

67

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

PRIPOVEDOVALNO BESEDILO O ČEM PRIPOVEDUJEM V NJEM?

O nekem ______________.

O KATEREM DOGODKU PRIPOVEDUJEM V NJEM?

O dogodku, ki se je zgodil ______________.

Iz treh: ______________, ______________ IZ KOLIKO DELOV JE? in ______________.

Napovem, o ______________ bom O ČEM PRIPOVEDUJEM V UVODU?

pripovedoval, komu, kje in ______________ se je zgodilo.

O ČEM PRIPOVEDUJEM V JEDRU?

O tem, ______________ se je zgodilo.

Izrazim svoje ______________ o dogodku, O ČEM PRIPOVEDUJEM V ZAKLJUČKU? napovem nadaljevanje dogodka ...

68

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

PRIPOVEDOVALNO BESEDILO O ČEM PRIPOVEDUJEM V NJEM?

O nekem dogodku.

O KATEREM DOGODKU PRIPOVEDUJEM V NJEM?

O dogodku, ki se je zgodil enkrat.

IZ KOLIKO DELOV JE?

Iz treh: uvoda, jedra in zaključka.

O ČEM PRIPOVEDUJEM V UVODU?

Napovem, o čem bom pripovedoval, komu, kje in kdaj se je zgodilo.

O ČEM PRIPOVEDUJEM V JEDRU?

O tem, kaj se je zgodilo.

O ČEM PRIPOVEDUJEM V ZAKLJUČKU?

Izrazim svoje mnenje o dogodku, napovem nadaljevanje dogodka ...

69

Predlog nalog za preverjanje DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

1. Preberi besedilo Nastanek Luč, sestavljeno iz treh delov, ki so v nepravilnem zaporedju. S številkami 1, 2, 3 določi pravilno zaporedje delov.

£ £ £

Neke noči pa so se ovce izgubile in se razbežale po vseh bližnjih hostah. Žalik žene so nacepile trske, prižgale luči in noč za nočjo svetile po gozdovih ter iskale izgubljene ovce. Ko so se tamkaj naselili ljudje in si na posekah zgradili bajte in koče, so žalik žene izginile v planino ter se skrile v votlino. Le ovce so ostale v dolini. Namnožile so se, da lepših in številčnejših ni bilo v vsej dolini ob Savinji.

V zahvalo za ovce, ki so jih žalik žene pustile v dolini, saj jih niso mogle najti niti z lučmi, so naseljenci novemu kraju vzdeli ime Luče.

Tamkaj, kjer so danes Luče, so bile včasih same puste poseke. Po teh posekah so žalik žene z Raduhe planine pasle svoje ovce.

Slovarček ŽALIK ŽENA – v ljudskem verovanju mladi ženski podobno bitje s čarovno močjo, ki pomaga dobrim ljudem

Odgovori.

Kako se imenuje del besedila, ki si ga označil s številko 1?

_________________

Kako se imenuje del besedila, ki si ga označil s številko 2?

_________________

Kako se imenuje del besedila, ki si ga označil s številko 3?

_________________

2. Kaj je bilo prej v besedilu iz 1. naloge? Na črto pred povedjo v dvojici povedi napiši PREJ ali POTEM.

70

______ Ovce so se namnožile.

_______ Ovce so bežale po gozdu.

______ Žalik žene so iskale ovce z gorečimi trskami.

_______ Žalik žene so zbežale v gore in se tam skrile v votlino.

______ Ljudje so si zgradili prebivališča.

_______ Ljudje so se naselili na posekah.

3. Preberi besedilo, ki ga je napisal Adrijan iz 5. razreda.

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

£ £ £ £

£ £

___Mami mi je rano oskrbela tako, da mi je povila sterilno gazo s povojem okoli glave, nato pa me je hitro oblekla in odpeljala na urgenco v Ljubljani. Med vožnjo sem se spomnil, da sem bil na urgenci pred štirinajstimi dnevi, tudi takrat je bil četrtek in tudi takrat mi je zdravnik moral zašiti brado, ki sem si jo poškodoval, ko sem v dnevni sobi nesrečno priletel ob stekleni rob nizke mizice. ___Šivanja se ne spomnim. Nič ni bolelo. Šele ko sem prišel domov in mi je popustila injekcija, me je začelo skeleti in boleti. Od te nesreče naprej sem bil previdnejši, k telefonu nisem več brezglavo tekel. Vsaka šola nekaj stane! ___Pozvonil je telefon, ki smo ga imeli v predsobi. In ker nisem bil samo miren otrok, ampak tudi zelo radoveden, sem ob prvem telefonskem klicu takoj planil pokonci in stekel v predsobo proti telefonu. Zaslišal sem mami, ki mi je zavpila: »Počasi, počasi, saj telefoni ne tečejo …« ___V tistem trenutku pa mi je v predsobi pred nizko omarico, na kateri je bil telefon, spodrsnilo in z vso močjo sem priletel z brado na rob omarice in … Ničesar nisem čutil, samo grozno sem se ustrašil. Mami je prihitela za menoj in videl sem, kako se je prijela za glavo. »Joj, joj, spet si udaril bradico. In to na isto mesto kot pred štirinajstimi dnevi.« Mami je iz omarice za prvo pomoč vzela sterilno gazo in mi jo narahlo pritisnila na brado. Šele v tistem trenutku sem se zavedal, da sem si ponovno razbil spodnji del brade in da bo spet treba na šivanje. Niti jokal nisem, samo ves sem se tresel. ___V čakalnici urgence nisva dolgo čakala. Ko je prišel iz operacijske sobe zdravnik, me je dvakrat pogledal, me prijel za roko in vprašal: »Ali se nisva midva že enkrat srečala, Adrijan?« Mislim, da sem samo pokimal, saj me je bilo strah vsega. Zdravnik je bil zelo prijazen, odpeljal me je v operacijsko sobo. »Vidiš, Adrijan, imaš srečo, tako kot pred štirinajstimi dnevi sem danes spet dežurni!« Samo tega se še spomnim, potem pa … ___Star sem bil sedem let in sem bil na splošno zelo miren otrok. Vsaj vsi so mi tako govorili.

Bilo je nekega pomladnega dne, v četrtek popoldne, ko sva bila z mami sama doma. V dnevni sobi sva kar na tleh igrala igro spomin. Potem pa se je zgodilo …

Verjetno si ugotovil/-a, da z besedilom ni vse v redu. Odstavkom določi pravo zaporedje – na črtico ob kvadratku napiši ustrezno številko 1, 2 …

S črkami U, J, Z označi, h kateremu delu besedila spada posamezni odstavek (k uvodu, jedru ali zaključku) – črke vpiši v kvadratke na levi strani.

71

8

Brez načrta ni ne hiše ne besedila 1. del, str. 57–62, predvideno število ur: 7

Operativni cilji: – poslušanje/gledanje posnetega besedila o nastajanju pripovedovalnega besedila, – prepoznavanje teme posnetega besedila, bistvenih podatkov in razmerij med njimi ter okoliščin njegovega nastanka, – opazovanje in razčlenjevanje poteka tvorjenja besedila, – opazovanje nebesednih zvočnih in vidnih prvin besedila, sklepanje o njihovi vlogi in presojanje njihove ustreznosti v danih okoliščinah, – obvladanje in udejanjanje faz sporočanja, – govorno nastopanje, – pisanje pripovedovalnega besedila, – čitljivost in estetskost zapisa, – presojanje svojega in tujega besedila, – izrekanje in utemeljevanje svojega mnenja.

Ciljna tema: Faze enogovornega sporočanja oz. tvorjenja enogovornega besedila.

Sporočanje je zavestno besedno dejanje, ki ga sporočevalec opravlja z določenim namenom, ob določeni temi ter za določenega naslovnika. Sporočevalec je lahko en sam (npr. govorec na javnem shodu), lahko pa se v tej vlogi izmenjujeta dve osebi, tj. dva sogovorca (npr. v zasebnem pogovoru) – zato ločimo dve vrsti sporočanja: enogovorno in dvogovorno. Enogovorno sporočanje je npr. govorno nastopanje, pisanje časopisnega članka, znanstvene razprave, zapisnika, življenjepisa, doživljajskega spisa ipd.; dvogovorno sporočanje pa je npr. pogovarjanje, pisanje voščila, čestitke, pozdrava ipd.

Enogovorno sporočanje je drugačno od dvogovornega – pri dvogovornem sporočanju namreč ustvarjata besedilo oba sogovorca, tj. se dopolnjujeta, sproti odpravljata nejasnosti in napake ipd. Pri enogovornem sporočanju pa mora sporočevalec sam tvoriti ustrezno, razumljivo, pravilno in učinkovito besedilo – zato mora svoje dejanje skrbno načrtovati in ga izvajati po določenih korakih/fazah; te so: 1. iznajdba ali invencija ➞ Sporočevalec razmišlja, kaj bi rad dosegel pri naslovniku, o čem bo sporočal in kaj bo o tem sporočal; nato si napiše dispozicijske točke ali miselni vzorec s ključnimi besedami in bistvenimi podatki – pri tem si lahko pomaga s priročniki in drugimi viri; 2. urejanje ali dispozicija ➞ Sporočevalec ob zapisanih dispozicijskih točkah oz. miselnem vzorcu razmišlja, kako naj razvrsti zbrano gradivo (tj. ključne besede in znotraj njih bistvene podatke), ter si zaznamuje to zaporedje – tako razvrsti prvine jedra besedila; nato razmišlja še o tem, s čim naj besedilo začne (tj. kaj bo v uvodu) in s čim naj ga konča (tj. kaj bo v zaključku), ter si to zapiše na ustrezno mesto ob dispozicijskih točkah oz. ob miselnem vzorcu. Pazite pa je treba na to, da ima uvod, jedro in zaključek pripovedovalno besedilo, ne pa tudi opisovalno, zato ne smemo učiti učencev, naj tudi v opisu (npr. živali, poklica itd.) pazijo na tridelno zgradbo besedila; 3. ubesediljenje ali elokucija ➞ Sporočevalec »pretvarja« načrt, ki ga je izpopolnil v 2. fazi, v besedilo – pri tem uporablja svojo poimenovalno/besedno, upovedovalno/slovnično, slogovno in pravopisno zmožnost, tj. poimenuje dane prvine predmetnosti, jih sklada v povedi in povedi v zveze povedi, izbira okoliščinam ustrezne besede, besedne zveze in povedi ter jih zapiše – tako tvori osnutek besedila; 4. poprava osnutka besedila ➞ Sporočevalec večkrat prebere svoje besedilo; pri tem se vživi v bralca in v tej vlogi presoja ustreznost, razumljivost, pravilnost in učinkovitost svojega besedila – prepoznava napake in jih zaznamuje oz. odpravlja; svoje besedilo da lahko prebrati tudi komu drugemu; 72

5. prepis popravljenega osnutka ➞ Sporočevalec prepiše popravljeni osnutek, torej odpravlja svoje napake in pazi na čitljivost in estetskost pisave; če bo besedilo javno govorno predstavil, izdela še vidna ponazorila (npr. skice, prosojnice, elektronske prosojnice ipd.), razmišlja o rabi nebesednih vidnih spremljevalcev govorjenja ter večkrat na glas prebere besedilo, da bi si ga čim bolje zapomnil.

(Zelo vešči javni govorci so sposobni opraviti govorni nastop samo ob miselnem vzorcu iz 2. faze in ob ustreznih vidnih ponazorilih.)

Opozorilo: Učenci imajo velike težave s tvorjenjem enogovornih besedil (tj. spisov in govornih nastopov) – ure in ure presedijo ob praznem listu papirja in ne vedo, o čem naj pišejo, kaj naj pišejo, s čim naj začnejo svoje besedilo, kako naj ga nadaljujejo in s čim naj ga končajo; ko besedilo ob pomoči staršev idr. le napišejo (oz. jim ga napišejo kar starši, starejši sorojenci in drugi), ga ne preberejo in ne odpravijo napak; če pa napake odpravijo ali če jim jih odpravi kdo drug, se jim besedila ne ljubi prepisati, ker se jim to zdi nesmiselna izguba časa ipd.

Zato se mora učitelj že od vsega začetka z učenci pogovarjati o tem, da je sporočanje oz. tvorjenje besedila podobno vsakdanjim opravilom in da se moramo nanj tako kot na vsa druga opravila dobro pripraviti oz. ga moramo načrtovati. Učenci naj razmišljajo o poteku teh vsakdanjih opravil (npr. odpravljanja v šolo, umivanja zob, pospravljanja postelje, postavljanja jaslic, pisanja domače naloge, nakupa ali izdelave pustne maske/darila/šopka cvetic, peke palačink, priprave bananinega mleka), naj naštejejo in opišejo njihove korake oz. faze ter povedo, zakaj so potrebni/-e. Pogovarjajo naj se tudi o tem, od česa je odvisno dobro obvladanje teh opravil, torej o pregovoru »Vaja dela mojstra«.

Nato naj si učenci ogledajo posnetek, katerega temeljni cilj je ravno spoznavanje in uzaveščanje korakov oz. faz tvorjenja besedila.

Učitelj naj se z učenci ČIM VEČKRAT pogovarja o tem, kako načrtujemo tvorjenje besedila, kaj delamo v posameznih fazah in zakaj je to potrebno. Učenci naj ob učiteljevih naslovih oz. temah najprej utrjujejo le 1. in 2. fazo (ti dve sta namreč temeljni) – v 1. fazi naj se navadijo uporabljati priročnike (kot pomoč pri določanju ključnih besed in bistvenih podatkov), v 2. fazi pa naj razmišljajo o smiselnem zapovrstju ključnih besed (tj. odstavkov) ter o smiselnem zapovrstju bistvenih podatkov (tj. povedi znotraj odstavka); razmišljajo naj tudi o uvodu in zaključku. Ko obvladajo prvi fazi, naj preidejo k 3. in 4. fazi – pri opravljanju 3. faze naj opazujejo, kako je ta faza povezana s prvima dvema (tj. kako lažje je pisati besedilo, če imajo izdelan načrt), pri opravljanju 4. faze pa jih je treba spodbujati k temu, da berejo svoje besedilo z druge perspektive, tj. ne z vidika sporočevalca (v tej vlogi namreč ne vidijo vseh svojih napak, zlasti ne tistih, ki se tičejo ustreznosti, razumljivosti in učinkovitosti besedila), temveč z vidika bralca oz. poslušalca (razmišljajo naj, ali je besedilo drugi osebi sploh razumljivo, ali se ji bo zdelo ustrezno in ali bo nanjo učinkovalo tako, kot si kot sporočevalci želijo); spodbujati jih je treba tudi k sodelovanju s sošolci (npr. naj pokažejo svoje besedilo sošolcu, naj preberejo besedilo svojega sošolca in zaznamujejo njegove napake, vendar brez žalitev, zasmehovanja ipd.) in k rabi jezikovnih priročnikov (npr. enojezičnega slovarja in pravopisa). Vsako tvorjenje besedila naj se zaključi s 5. fazo – učitelj naj učencem pove, da besedila ne pišemo zase, temveč za drugega, zato mu moramo izročiti lepo oblikovano, estetsko in čitljivo napisano besedilo; če pa besedilo govorno predstavimo, moramo gledati poslušalce, govoriti prosto (tj. ne brati besedila), na glas, razločno, ne prehitro, čim bolj naravno in živo.

Ker se učenci na govorne nastope pogosto pripravljajo doma in ker veliko spisov napišejo doma, svetujemo, naj učitelj s fazami sporočanja seznani tudi starše (npr. na prvem roditeljskem sestanku); večina staršev namreč o tem nima dovolj znanja, zato pogosto nemočno spremljajo otrokovo domače delo, se jezijo na »šolo«, obupujejo nad »nesposobnim« otrokom ter na koncu sami opravijo učenčevo delo – s tem pa ovirajo razvijanje učenčeve sporazumevalne zmožnosti, utrjujejo učenčeve dvome o svojih zmožnostih in ne krepijo njegove (sporazumevalne) samozavesti.

73

Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogah Št. naloge/ Dejavnosti

Kaj delajo učenci?

1.

Gledajo posnetek.

2.

Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o okoliščinah pogovora, vzroku za začetek pogovora in o poteku pogovora.

3.

Nepopolno poved dopolnijo s podatki o korakih oz. fazah načrtovanja tvorjenja besedila.

4.

Posnetek si ogledajo še enkrat – pozorni so predvsem na potek tvorjenja besedila. Nato pisno odgovarjajo na vprašanja o dečkovi dejavnosti v fazah načrtovanja tvorjenja besedila.

5.

Odgovarjajo na vprašanja o vlogi/namenu načrtovanja procesa, o tvorjenju osnutka besedila, o njegovem popravljanju in prepisovanju. Izrekajo svoje mnenje in ga utemeljujejo.

6.

Še enkrat poslušajo/si ogledajo tisti del posnetka, na katerem deček bere svoje besedilo (tj. svoj doživljajski spis) – pozorni so na vsebino besedila.

7.

Preberejo novo besedilo (tj. obnovo dečkovega doživljajskega spisa – v tej je precej napak), ga v mislih primerjajo s poslušanim besedilom in presodijo, ali je obnova pravilna. Nato ustno odpravijo napake.

8.

Preberejo nepravilno razvrščena dejanja predstavljenega dogodka in jih uredijo v pravilno zapovrstje.

9.

Odgovarjajo na vprašanja – vrednotijo zanimivost besedila in ravnanje dečkov, vživljajo se v njuno vlogo in pripovedujejo o svojih morebitnih podobnih izkušnjah.

10.

Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o nebesednih zvočnih in vidnih prvinah posnetka; te tudi vrednotijo in nato utemeljujejo svoje mnenje.

11.

Preberejo povedi in presojajo ustreznost teh povedi v uvodu oz. zaključku. Svojo odločitev pisno zaznamujejo, nato jo ustno utemeljijo.

12.

Preberejo nepravilno razvrščene povedi o enem dogodku, nato jih uredijo v ustrezno zapovrstje.

13.

Doma napišejo doživljajski spis. Pred pisanjem podrobno preberejo navodila za pisanje, pripeta vprašanja za učenčevo samovrednotenje in Katjino pesem; naslov si lahko lahko določijo sami ali izberejo enega od ponujenih.

Nasvet: Učitelj naj učencem pred pisanjem naroči, da naj pazijo na ustreznost, razumljivost, pravilnost, čitljivost in estetskost svojega besedila.

14.

Poročajo o tem, kaj so delali, ko so sestavljali doživljajski spis.

Nasvet: Najbolje bi bilo, če bi lahko vsak učenec poročal o tem, kaj je delal. Tako bi uzavestil faze tvorjenja besedila, učitelj pa bi spoznal, kaj učencu povzroča težave. Če bi to vzelo preveč časa, naj poroča eden od učencev, drugi pa naj komentirajo, dodajajo ipd.

15.

V dvojicah si zamenjajo svoje spise; berejo spis svojega sošolca in ga presojajo na podlagi pripetih vprašanj. Napišejo svoje mnenje (tj. odgovore na pripeta vprašanja) ter se o njem pogovorijo z avtorjem ocenjevanega spisa. O svojih ugotovitvah poročajo tudi učitelju (ne frontalno, temveč v ozkem krogu).

Nasvet: Učitelj naj nato pobere spise in jih pregleda – presoja naj njihovo ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost, zaznamuje napake ter napiše svoje mnenje; spisov naj ne ocenjuje. Učenci naj isti spis napišejo še enkrat – pri tem naj upoštevajo učiteljeve popravke in pripisano mnenje ter naj odpravijo svoje napake. Popravljena besedila naj učitelj ponovno pregleda in jih (po dogovoru z učenci) lahko tudi oceni (po vnaprej izdelanih merilih).

74

Učenčevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote?

Kaj si se naučil o tem, kako tvorimo pripovedovalno besedilo? (Dopolni.)

Kaj si delal v tej enoti?

Kaj si delal brez težav?

S čim si imel težave?

Kaj bi rad izboljšal?

Kako si sodeloval s sošolci?

Kako si sodeloval z učiteljem?

Učiteljevo samovrednotenje

75

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

TVORJENJE PRIPOVEDOVALNEGA BESEDILA

Pred pisanjem: – razmišljam, _______ bom pripovedoval (izberem _________ _ /smešen/pretresljiv … dogodek), – razmišljam, kaj vse bi povedal o tem dogodku, – izdelam načrt za besedilo, npr. __________ vzorec, in k njemu pripišem, o čem bom pisal ________ in o čem na koncu.

Med pisanjem: – izbiram okoliščinam ustrezne _________, – pazim, da se ________ ne ponavljajo, – besede skladam v _________ in pazim, da tvorim razumljive povedi, – povedi skladam v zveze _________ in pazim, da sta zaporedni povedi smiselno povezani, – zapišem osnutek _________ in pri tem upoštevam pravopisna pravila.

Po pisanju: – preberem besedilo, – ga __________, – ga prepišem.

76

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

TVORJENJE PRIPOVEDOVALNEGA BESEDILA

Pred pisanjem: – razmišljam, o čem bom pripovedoval (izberem zanimiv/ smešen/pretresljiv … dogodek), – razmišljam, kaj vse bi povedal o tem dogodku, – izdelam načrt za besedilo, npr. miselni vzorec, in k njemu, o čem bom pisal najprej in o čem na koncu.

Med pisanjem – izbiram okoliščinam ustrezne besede, – pazim, da se besede ne ponavljajo, – besede skladam v povedi in pazim, da tvorim razumljive povedi, – povedi skladam v zveze povedi in pazim, da sta zaporedni povedi smiselno povezani, – zapišem osnutek besedila in pri tem upoštevam pravopisna pravila.

Po pisanju: – preberem besedilo, – ga popravim, – ga prepišem.

77

Predlogi nalog za preverjanje 1. Preberi besedilo, ki ga je napisala Sara.

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Medvedek je dobil srajčko Med letošnjimi zimskimi počitnicami sem bila nekaj dni pri babici in dedku v Krki na Dolenjskem. Tja so prišle tudi moje sestrične iz Celja in skupaj smo doživele veliko lepega in zanimivega. Že prvi dan smo odšle raziskovat podstrešje, saj je tam veliko zanimivih stvari. V zaprašeni škatli sem našla medvedka Medija, svojo najljubšo igračo v zgodnjem otroštvu. Ko smo z mamico in očkom še živeli pri babici in dedku, sem se pogosto igrala z njim, oblačila sem ga v srajčke, hlačke in copatke – zdaj pa je bil brez obleke! Zasmilil se mi je, zato sem šla k babici in ji rekla, da mu bom sešila novo srajčko. Z dedkom sva najprej poiskala kose pisanega blaga. Nato sta mi babica in dedek pomagala ukrojiti preprosto srajčko; babica mi je pripravila šivanko in nit ter mi pokazala, kako se šiva. Moji prsti so bili najprej bolj okorni, no, potem pa mi je šlo šivanje že lažje in hitreje od rok. Na koncu sem na medvedkovo srajčko vsa ponosna prišila še lep gumb zlate barve. Naslednji dan je bil moj Medi že oblečen v lepo novo srajčko. Ko sta prišla pome mamica in oči, sem ga vzela s seboj domov. Posadila sem ga na okensko polico v svoji sobi; in zdaj me v novi srajčki pozdravi vsakokrat, ko stopim v svojo sobo.

S pokončno črto zaznamuj, kje se začne jedro in kje zaključek.

Kaj bi moralo biti tam, kjer si narisal črti? ___________________ 2. Razmisli, katero od spodnjih povedi bi postavil v uvod besedila (v kvadratek vpiši U) in katero v zaključek (v kvadratek vpiši Z).

£ £ £ £ £

V nedeljo zgodaj zjutraj se je naša družina odpravila na izlet v Planico.

Lahko rečem, da tako zanimive oddaje, kot je bila ta, na televiziji že dolgo nisem videla.

Od tega dogodka dalje moja muca ne lovi več ptic.

Ko sem bil majhen, sem rad dirkal s kolesom po naši ulici.

Kdo ve, mogoče bom pa res postala šivilja!

3. Preberi besedilo, ki ga je napisala Vida.

Srečanje s pesnikom Ko smo mladi obiskovalci napolnili dvorano Cankarjevega doma, nam je pesnik najprej predstavil svojo novo pesniško zbirko. Polni radovednosti smo mu prisluhnili. Nato je začel brati in deklamirati svoje pesmi. Najprej nam je povedal nekaj takih, ki prikazujejo pustolovščine iz njegovega otroštva. Mnoge so precej hudomušne.

Nato nam je s pesmijo predstavil svoj rojstni kraj Šentjur pri Mirni Peči ter spomine na svojo mater in očeta, najbolj pa smo se zabavali, ko nam je povedal nekaj svojih pubertetniških prigod.

Proti koncu srečanja nam je povedal nekaj pesmi, ki govorijo o njegovem sinu Marku. Bile so otožne, saj Marka, ki je bil tudi pesnik, že dolgo ni več med živimi.

Učenci 4. b smo imeli srečo, da smo sedeli blizu pesnika, zato smo vse dobro slišali. Okroglo dvorano smo zapuščali srečni in zadovoljni, saj smo osebno spoznali pesnika Toneta Pavčka.

78

Verjetno si ugotovil, da v tem besedilu nekaj manjka.

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Kaj? _______________________

Napiši, kar manjka. _____________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________ 4. Preberi besedilo, ki ga je napisala Katja.

Prvi sneg Ko sem prejšnjo soboto zjutraj odprla oči, je skozi okno prodirala močna bela svetloba.

Prevzela me je radovednost, vstala sem in stopila k oknu. Razgrnila sem zavese in pogledala ven. Pred mano je bila povsem bela pokrajina. Sneg! Od veselja sem zavriskala.

Stekla sem v bratovo sobo. Nalašč sem vstopila zelo glasno. To ga je zelo razjezilo, grobo je zavpil name in se je z blazino pokril čez glavo. Toda jaz nisem odnehala! Povedala sem mu, da je zunaj sneg. Najprej me je nejeverno pogledal, saj je mislil, da ga hočem z lažjo zvabiti iz postelje. Nato pa je sam stopil k oknu in videl, da govorim resnico. Tudi on se je zelo razveselil snega.

Hitro sva se oblekla v topla oblačila, se pokrila s kapo in si nataknila rokavice ter brez zajtrka stekla na zasneženo dvorišče. Najprej sva se obmetavala s kepami.

Verjetno si ugotovil, da v tem besedilu nekaj manjka. Kaj? _______________________ Napiši, kar manjka. _____________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________

5. Nadaljuj naslednje besedilo. (Nadaljevanje napiši na list papirja.)

Bilo je sončno jutro. V razredu smo nestrpno čakali, da bo prišla učiteljica za slovenščino in nam razdelila preizkuse znanja. Že smo zaslišali njene korake, ki so se ustavili pred vrati našega razreda – tedaj pa je skozi odprto okno priletela sinica.

79

6. Spodaj je napisan začetek zgodbe Drejček in trije Marsovčki pisatelja Vida Pečjaka, vendar povedi niso pravilno razvrščene.

Uredi jih tako, da na črte napišeš ustrezne številke.

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

__ Drejček je kihnil in se prebudil. __ Izza oblaka je pokukal prvi krajec in vrgel srebrne lovke na zemljo. __ Le-ta se je bil že povsem izmotal izza oblaka. __ Zato se je užaljeno obrnil na drugo stran in se pokril z odejo čez glavo. __ Ena je padla skozi okno ter požgečkala spečega Drejčka po nosu. __ Zaspano je mežikal s krmežljavimi očmi in zrl v mesec. __ Drejček je videl, da mu nagaja ta neutrudni nebesni popotnik.

7. Preberi del besedila, ki ga je napisala Tina.

V nedeljo smo vstali ob štirih zjutraj, se dobro najedli, oblekli v oblačila za planinarjenje in se ob pol petih odpeljali z avtom iz Kamnika. Peljali smo se mimo Podvolovjeka, nato zavili na stransko cesto in se strmo v hrib peljali še deset kilometrov. Pot na Ojstrico se mi je zdela zelo strma, nevarna in slabo označena.

Verjetno si ugotovil, da v tem delu besedila nekaj manjka. Kje manjka? (Zaznamuj s črto.)

Napiši, kaj bi vstavil ti. _____________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________ 8. Na list papirja napiši krajše tridelno besedilo iz naslednjih prvin, ki pa niso navedene v pravem zaporedju. vožnja z vlakcem – zbiranje pred šolo – prihod avtobusa – odhod avtobusa – kupovanje vstopnice za ogled jame – zgodnje vstajanje – vožnja z avtobusom – prihod domov – izlet v Postojnsko jamo 9. Preberi besedilo, ki ga je napisal Vinko.

Gozdne živali Nekega dne v maju sva s Anžetom nabirala travniške cvetlice za šolo.

Nenadoma sva pred seboj zagledala dva zajca. Eden je bil večji, drugi pa manjši. S Anžetom sva obstala in se spogledala. Za trenutek sta tudi zajca plaho obstala pred nama in naju gledala.

Ko pa sem se čisto malo premaknil, sta se premaknila tudi zajca. Zbežala sta v grmovje. Stekel sem za njima, Anže pa za mano. Hitro sem ju zgubil izpred oči.

Zelo sem bil jezen nase, ker sem bil prepočasen.

Kaj je narobe v tem besedilu? ____________________________________________________

80

10. Preberi besedilo, ki ga je napisala Zala.

Kako sem raziskovala harmoniko

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Za novo leto je moj brat dobil otroško harmoniko. Harmonika je bila tudi meni zelo všeč in rada sem igrala na harmoniko, če mi je le dovolil. Toda ves čas me je zanimalo, kaj je v notranjosti harmonike. Razmišljala sem, ali bi se dalo harmoniko odpreti.

Nekega dne, ko so vsi gledali televizijo, sem se zaprla v svojo sobo, vzela s sabo harmoniko in škarje. Začela sem rezati harmoniko. Ko sem harmoniko že čisto razcefrala, sem pogledala v harmoniko. V harmoniki pa nisem našla nič zanimivega, zato sem harmoniko vrnila na polico v bratovo sobo, in se delala, kot da se ni nič zgodilo. Čez dve uri se je iz bratove sobe zaslišalo kričanje. Brat je vpil, da sem trapa in da bo on drugič razrezal moje punčke. Mama je takoj tekla v sobo pogledat, kaj se dogaja, jaz pa za njo.

Na tleh je sedel obupani brat in v rokah je držal razrezano harmoniko.

Takrat nisem mogla razumeti, kako je brat takoj vedel, da sem harmoniko razrezala prav jaz. Še dolgo pa sem se bala, da bo razrezal moje punčke. Na srečo se to ni zgodilo.

Kaj je narobe v tem besedilu? ______________________________________________________ Odpravi napake in na list papirja besedilo ponovno napiši.

11. Preberi del besedila, ki ga je napisal Franci.

Na planinskem taboru na Jezerskem sem samo enkrat pomagal pripraviti mizo. Kuharica mi je v jedilnico prinesla talarje, šalce, žlice, vilice in nože. Naročila mi je, naj jih razdelim po mizah in lepo zrihtam jedilnico. Ker mi je zmanjkovalo cajta, sem zelo hitel. Ko je kuharica prinesla v jedilnico lonec z župo, sem se po nesreči zadel v šeflo, ki je štrlela iz lonca. Lahko si mislite, kakšen kažin je bil! Zato mi niso več pustili pomagati v jedilnici.

Kaj je narobe v tem besedilu? ______________________________________________________ Odpravi napake.

12. Preberi besedilo, ki ga je napisal Aljoša.

S kolesom na počitnicah Lani se je naša družina (mama, oče, brat jernej in jaz) odločila, da se bo na počitnice odpravila s kolesi.

Dedek janez je na streho svojega avta pritrdil mamino, očetovo, jernejevo in moje kolo ter nas odpeljal na reko. V pristanišču smo sneli kolesa, jih obložili s prtljago, se poslovili od dedka in se vkrcali na trajekt ilirija. Tako se je začelo naše kolesarsko potovanje.

S trajektom smo se vozili skoraj dvanajst ur. Izkrcali smo se namreč šele v kraju vis na otoku visu. Nato smo kolesarili do komiže, to je drugega večjega kraja na tem otoku. Tam smo prespali, naslednji dan pa smo se z izletniško ladjo odpeljali na bližnji otok biševo. Največja znamenitost tega otoka je jama, v kateri se vidi dno morja (ta jama se imenuje modra špilja). Čez tri dni smo se s kolesi vkrcali na ladjo istro. Odpeljala nas je do otoka mljeta. Na njem sta slani jezeri in narodni park.

Po petih dneh bivanja na mljetu smo se odpravili v dubrovnik, eno od najlepših in najzanimivejših mest ob jadranskem morju. Po mestnem obzidju, po stradunu (tako se imenuje osrednja ulica) in po drugih ulicah tega starega srednjeveškega mesta se nismo vozili s kolesi. Po nekaj dneh v dubrovniku smo se s trajektom odpeljali na otok korčulo. Tam smo ostali nekaj dni.

Veliko smo plavali in se s kolesi vozili na izlete. Nato smo se z ladjo odpeljali nazaj na reko, od tam pa z vlakom v ljubljano.

To so bile moje doslej najlepše počitnice.

Verjetno si ugotovil, da je v tem besedilu marsikaj narobe. Odpravi napake.

81

9

Besedilo potuje od ust do ust 1. del, str. 63–74, predvideno število ur: 6

Operativni cilji: – branje besedila, – razumevanje prebranega besedila, – obvladanje strategije prejemanja besedila in učenja iz besedila, – strnjeno in podrobno pisno in ustno obnavljanje besedila, – govorno nastopanje, – presojanje obnov in utemeljevanje svojega mnenja, – poznavanje vrst obnov in njihovih značilnosti, – izražanje iste osebe/živali/predmeta … v zaporednih povedih z osebnim zaimkom.

Ciljna tema: Obnova.

Obnova je t. i. vezana besedilna vrsta – v njej namreč sporočevalec ne prikazuje dogodka/postopka/ značilnosti živali, rastline ali predmeta ipd., temveč s svojimi besedami povzema vsebino prebranega ali poslušanega (tudi gledanega) besedila. Tuje besedilo lahko povzema na dva načina: – podrobno, tj. tako, da ohranja bistvene podatke in tudi nekaj nebistvenih/podrobnih, ali – strnjeno, tj. tako, da ohranja le bistvene podatke.

Zato govorimo o dveh vrstah obnove: o podrobni in strnjeni.

Sporočevalec mora besedilo, ki ga bo obnovil, najprej pozorno (ali celo večkrat) brati/poslušati/gledati in ga dobro razumeti, tj. prepoznati bistvene podatke in njihovo časovno, vzročno-posledično ipd. povezanost. Nato pa mora vse to predstaviti s svojimi besedami.

Opozorilo: Učenci imajo z obnavljanjem besedila precej težav, in sicer zato, – ker v tujem besedilu ne ločijo bistvenih podatkov od nebistvenih (tj. ne ločijo »zrna od plev«) – zato s svojimi besedami prikazujejo večino podatkov ali pa tuje besedilo kar citirajo, tj. se ga naučijo na pamet oz. ga prepišejo, – ker v tujem besedilu ne prepoznajo logične povezanosti podatkov – zato le naštevajo, o čem vse govori tuje besedilo.

Pogosto pa tujega besedila sploh ne obnavljajo, saj ne prikazujejo njegove vsebine, temveč – izrekajo svoje mnenje o njej (torej tvorijo oceno besedila), – pripovedujejo o svojih izkušnjah s tem ali podobnim tujim besedilom (torej tvorijo doživljajski spis), – tujemu besedilu dodajajo nove podatke (in tako tvorijo domišljijski spis).

Zmožnost obnavljanja tujih besedil je ena od zelo pomembnih sestavin sporazumevalne zmožnosti. V šoli in vsakdanjem življenju se namreč precej pogovarjamo o tem, kaj smo prebrali/slišali/gledali, pa tudi znanje v veliki meri pridobivamo iz tujih besedil – teh si ne moremo zapomniti v celoti, zato iz njih izluščimo bistvene podatke in njihovo logično povezanost ter si naredimo zapiske oz. izpiske (npr. v obliki dispozicijskih točk, miselnega vzorca, preglednic ipd.), te pa nato drugim predstavimo tako, da iz njih tvorimo svoje besedilo o prvotnem tujem besedilu, torej tuje besedilo obnovimo.

Učitelj se mora zavedati, da učence s tem, ko jih uči obnavljati tuje besedilo, hkrati uči tudi učiti se iz besedil. Učenje obnavljanja besedil je torej tudi uzaveščanje strategij sprejemanja besedil oz. uzaveščanje strategij učenja iz besedil.

Zato naj učitelj postopno in sistematično vodi učence pri prepoznavanju bistvenih podatkov v tujem 82

besedilu in pri oblikovanju miselnega vzorca, dispozicijskih točk ipd. Pri tem mora vedeti, da imamo odrasli drugačno strategijo povzemanja podatkov, kot jo imajo otroci. Odrasli sprejemamo besedila bolj celostno/globalno (tj. iz središča miselnega vzorca proti njegovemu obrobju), otroci pa bolj podrobno/parcialno (tj. z obrobja miselnega vzorca proti njegovemu središču); učinkovitejša je celostna strategija sprejemanja besedil oz. učenja iz besedil.

Odrasli najprej povemo, o katerih vidikih teme je govoril sporočevalec (tj. naštejemo podteme oz. ključne besede, npr. »Pisec je predstavil ježevo zunanjost, prehrano, življenjski prostor, razmnoževanje, način življenja, plenilce …«), nato pa povemo, kaj vse je o dani podtemi povedal (tj. ob posamezni ključni besedi naštevamo bistvene podatke, npr. »Jež ima glavo, telo, noge. Na glavi …«).

Otroci pa najprej naštevajo, kaj vse je sporočevalec povedal (tj. naštevajo bistvene podatke, npr. »Jež ima glavo, telo, noge. Na glavi … Hrani se …, Živi …«), in pogosto je to tudi vse – če ni učitelja, ki bi jih nato usmerjal k povezovanju (sintezi) tematsko povezanih bistvenih podatkov v t. i. ključne besede oz. podteme (npr. »Katero značilnost ježa pa nam pisec predstavlja, ko opisuje glavo, noge, trup …?« → »Zunanjost.«) ali ki bi učence že takoj po branju/poslušanju besedila usmerjal k prepoznavanju ključnih besed oz. podtem (npr. »O čem govori 1./2./… odstavek?«) , nato pa k nadaljnjim korakom (»Kaj pa o tem pove?«).

Skratka, učitelj naj učencu pomaga pri razvijanju zmožnosti učinkovitejšega, tj. celostnega sprejemanja besedila; to pomeni, da naj učence spodbuja k naslednjim korakom: 1. branje celega besedila, po branju pogovor o temi besedila (»O čem govori besedilo?«), 2. branje po odstavkih ter sprotno pisno odgovarjanje na vprašanji »O čem govori odstavek?« in »Kaj o tem pove?«, 3. tvorjenje besedila ob miselnem vzorcu, tj. obnavljanje prebranega besedila.

Ko bodo učenci ponotranjili oz. uzavestili te korake, bodo lahko delali tudi drugače: prebrali bodo besedilo, izdelali miselni vzorec ali dispozicijske točke in nato obnovili besedilo (torej bodo lahko izpustili 2. korak). To strategijo bodo lahko s pridom uporabljali tudi pri učenju iz zapisanih besedil (npr. iz učbenikov), sčasoma pa tudi pri učenju iz poslušanih besedil.

Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogah Št. naloge/ Dejavnosti

Kaj delajo učenci?

1.

Ogledajo si sličice s prizori iz pravljice; nato preberejo vprašanje o poznavanju te pravljice in obkrožijo ustrezni odgovor. Napišejo naslov pravljice (tj. Volk in sedem kozličkov).

Sličice razvrstijo v časovno zaporedje (v okenca ob njih napišejo ustrezno številko).

Nato v mislih obnovijo pravljico.

Dva učenca se odločita, da bosta povedala pravljico. Eden od njiju odide iz razreda, drugi pa pove pravljico; nato se prvi učenec vrne v razred in pove pravljico. Preostali učenci poslušajo oba sošolca.

Nato presojajo njuna govorna nastopa – in sicer tako, da preberejo zapisane povedi z mnenji o njunih besedilih in obkrožijo črko pred ustreznimi trditvami.

Nato ustno odgovarjajo na vprašanja o tem, kaj sta delala sošolca, ko sta pripovedovala znano pravljico.

Ogledajo si ilustracijo na koncu te naloge, preberejo besedili v oblačkih (lahko tudi kot igro vlog) ter se pogovarjajo o tem in o svojih izkušnjah s poslušanjem in govorjenjem pravljic.

2.

Pred branjem naslednjega besedila povežejo besede na levi strani z ustrezno razlago na desni strani. .

3.

Na podlagi rešitev iz 2. naloge sklepajo o tem, kdo bo predstavljen v besedilu, ki ga bodo prebrali (npr. invalid/paraplegik, ki se ukvarja z maratonom). Napišejo svoj odgovor. Razmišljajo o tem, kaj bodo iz besedila verjetno izvedeli o tem človeku, in napišejo tri svoja pričakovanja (npr. zakaj je postal invalid, zakaj se je začel ukvarjati s športom, katere uspehe je že dosegel, s čim se še ukvarja ipd.).

4.

Tiho berejo besedilo.

83

5.

Pogovarjajo se o tem, kdo je predstavljen v besedilu in zakaj prav on.

Na črto nad besedilom napišejo naslov – lahko izberejo enega od zapisanih.

Preberejo svoje naslove, presojajo njihovo ustreznost in pojasnjujejo svoje rešitve.

6.

Berejo trditve o besedilu iz 4. naloge in obkrožijo črko pred pravilnimi.

V napačnih trditvah popravijo napačen podatek in jih popravljene preberejo.

7.

V besedilu iz 4. naloge preštejejo odstavke in nato za vsakega napišejo odgovor na vprašanji o ključni besedi (podtemi) in o bistvenih podatkih. (Odgovore lahko izberejo iz ponujenih – v oblačkih so napisani odgovori na prvo vprašanje, v pravokotnikih pa na drugo.)

8.

Svoje odgovore na prvo vprašanje iz 7. naloge primerjajo s pričakovanji, ki so jih napisali v 3. nalogi.

Povedo, katerih podtem v besedilu niso pričakovali in zakaj ne ter katerih njihovih pričakovanj v besedilu ni in zakaj jih po njihovem mnenju ni.

9.

V zvezek ali na list papirja napišejo obnovo besedila iz 4. naloge – pri tem si lahko pomagajo z rešitvami iz 7. naloge, ne smejo pa ponovno brati besedila. Tako se zavedo, da si pri obnavljanju besedila lahko uspešno pomagajo z vprašanjema »O čem govori /odstavek/?« in »Kaj o tem pove?«.

10.

Presojajo svojo obnovo, in sicer tako, da najprej preberejo povedi z mnenjem o svoji obnovi, nato svojo obnovo primerjajo z besedilom iz 4. naloge in obkrožijo črko pred ustrezno povedjo.

Pojasnijo svojo rešitev.

11.

Berejo obnovi (prva je strnjena, druga pa podrobna).

12.

Primerjajo obnovi iz 11. naloge. Povedo, kateri obnovi naj bi bila podobna njihova obnova. Svojo obnovo primerjajo z Mojčino in presojajo njeno ustreznost.

Po potrebi popravijo svojo obnovo.

Opazujejo Simonovo obnovo in odgovorijo na zadnji dve vprašanji.

13.

Berejo nepopolno poved in jo dopolnijo z manjkajočima podatkoma o pripravah na obnovo in o njenem poteku.

Ogledajo si ilustracijo in preberejo besedila v oblačkih (lahko kot igro vlog). Razložijo besedilo v zadnjem oblačku.

14.

Nepopolno poved dopolnijo s poimenovanjem obeh vrst obnove (pri tem si lahko pomagajo tako, da še enkrat preberejo zadnje vprašanje v 12. nalogi).

Vsako vrsto obnove povežejo z njenimi značilnostmi.

15.

Povedo, kako bi obnovili besedili različne vrste (tj. povest in smešnico), ter pojasnijo svoj odgovor.

Ogledajo si ilustracijo in preberejo besedili v oblačkih (lahko kot igro vlog). Nato povedo, kako si razlagajo drugo, tj. odzivno besedilo.

Nasvet: Po 15. nalogi naj učenci navodila za delo doma (16., 17., 18. nal.) preberejo v šoli. Učitelj naj jim pojasni ev. nejasnosti.

16.–18.

Navedene naloge opravijo doma – po navodilih v teh nalogah: – najprej preberejo besedilo v 16. nalogi, – nato mu napišejo naslov, – potem berejo odstavek za odstavkom, po vsakem pa napišejo odgovor na napisani vprašanji v preglednici v 17. nalogi, – na koncu napišejo na list papirja ali v zvezek strnjeno obnovo prebranega besedila (gl. 18. nalogo).

19.

Nato obesijo svojo obnovo na učiteljev plakat.

Berejo obnove, jih primerjajo in vrednotijo – povedo, katere podatke bi lahko izpustili, in utemeljijo svoje mnenje.

20.

Izberejo knjigo ali film, ki jo/ga bodo ustno obnovili. Doma napišejo obnovo in se pripravijo na govorni nastop – pri tem naj upoštevajo napisana navodila.

Ustno obnovijo izbrano knjigo/vsebino; poslušajo govorne nastope in jih vrednotijo.

Nasvet: Pred domačim delom naj učitelj spodbudi učence k branju navodil za uspešno govorno nastopanje (v 20. nalogi so zapisana v alinejah) in naj se z njimi o tem tudi pogovarja.

84

21.

Razlagajo pomen povedi s prenesenim pomenom.

22.

Ob danih besedah izrekajo besede z nasprotnim pomenom.

23.

K opisno stopnjevanim pridevnikom pripišejo ustrezne oblike stopnjevanja z obrazili.

24.

Berejo odlomek. V njem prepoznavajo besedo, ki se ponavlja; presojajo njeno ustreznost in pojasnijo svoje mnenje.

Nato prepišejo odlomek tako, da ponovljeno besedo zamenjajo z ustreznim osebnim zaimkom oz. jo izpustijo.

Primerjajo oba odlomka, ju presojajo in utemeljijo svoje mnenje.

Nato preberejo še naslednja odlomka in ju prepišejo tako, da ponovljeno besedo zamenjajo z ustreznim osebnim zaimkom.

25.

Glasno berejo povedi in po posluhu vstavljajo vejice.

26.

Nepopolne povedi dopolnijo s pravilno zapisano besedo; to izberejo iz ponujenih možnosti v oklepaju.

27.

Besedam napišejo manjkajočo črko.

Učenčevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote?

Kaj si se naučil o obnavljanju besedil? (Dopolni.)

Kaj si delal v tej enoti?

Kaj si delal brez težav?

S čim si imel težave?

Kaj bi rad izboljšal?

Kako si sodeloval s sošolci?

Kako si sodeloval z učiteljem?

Učiteljevo samovrednotenje

Vir http://www.zupca.net/dnevna_soba/ilustratorji/ilustratorji.htm

85

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

OBNAVLJANJE BESEDIL Treba je – razumeti ______________, ki ga obnavljamo, – v njem prepoznati ______________ podatke (pomagamo si z vprašanjema: ______________? in ______________?), – paziti na to, da ______________ podatke tako, kot so v izhodiščnem besedilu.

Vrsti obnove: – ______________ (= obnovimo samo bistvene podatke), – ______________ (= obnovimo bistvene podatke in nekaj podrobnih).

86

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

OBNAVLJANJE BESEDIL Treba je – razumeti besedilo, ki ga obnavljamo, – v njem prepoznati bistvene podatke (pomagamo si z vprašanjema: O čem govori odstavek? in Kaj nam o tem pove?), – paziti na to, da razvrstimo podatke tako, kot so v izhodiščnem besedilu.

Vrsti obnove: – podrobna (= obnovimo samo bistvene podatke), – skrčena (= obnovimo bistvene podatke in nekaj podrobnih).

87

Predlog nalog za preverjanje 1. Preberi naslednje besedilo.

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Slovenska ilustratorka Jelka Reichman (z dekliškim priimkom Šubert) se je rodila 23. avgusta 1939 v Ljubljani. Njena oče in mama sta bila učitelja, vendar sta med drugo svetovno vojno (tj.

1941–1945) ostala brez službe, zato je zgodnja otroška leta preživljala v predmestju Ljubljane, na Prulah. Družina je tu živela ob pomoči dedka, ki je bil obrtnik, in babice, ki je obdelovala majhen vrt.

Po drugi svetovni vojni so starši dobili službo na Koroški Beli, zato je obiskovala osnovno šolo najprej tam, nato pa v Ljubljani; tu je obiskovala tudi gimnazijo. Med šolskimi predmeti ni marala športne vzgoje, bala se je profesorice za matematiko, najraje pa je imela slovenščino.

Po maturi se je vpisala na likovno akademijo v Ljubljani. Med študijem se je preživljala sama, največ s poučevanjem.

Po diplomi se je zaposlila kot učiteljica likovne vzgoje na osnovni šoli, toda kmalu se je odločila za poklic svobodnega umetnika.

Jelka Reichman je ilustrirala okoli 200 knjig. Prvo knjigo je poslikala že leta 1964, in sicer Pravljico o šivilji in škarjicah, ki jo je konec 19. stoletja napisal slovenski pesnik Dragotin Kette. Sledile so knjige Miškolin, Nana, mala opica, Moj prijatelj Piki Jakob, Maček Muri, Zmaj Direndaj, Arne na potepu in druge. Med njenimi ilustracijami so zagotovo najbolj znane tiste v knjigi Maček Muri (napisal jo je pesnik Kajetan Kovič); prvič je izšla leta 1974 in bila doslej natisnjena v več kot sto tisoč izvodih.

Ilustrirala je mnogo učbenikov, objavljala v revijah za otroke (npr. Ciciban, Cicido) in sodelovala s televizijo. Imela je več kot 20 samostojnih razstav, sodelovala pa je tudi na mnogih mednarodnih razstavah. Za UNICEF je izdelala 7 voščilnic, oblikovala in ilustrirala pa je tudi priložnostne znamke za slovensko pošto – ena od njenih znamk je bila leta 2003 imenovana za znamko leta v Združenih državah Amerike. Poleg tega je pripravila celostno podobo za Hermanov muzej v Celju, tj. edini pravi otroški muzej pri nas.

Za svoje delo je prejela veliko nagrad, najpomembnejša med njimi je Smrekarjeva nagrada za življenjsko delo.

Slikarka živi in dela v Ljubljani. Njeno stanovanje je mala galerija in starinarnica obenem. V njem ustvarja ilustracije (zdaj pripravlja osnutke ilustracij, ki bodo krasile pročelje otroške bolnišnice v Ljubljani) ter zbira stare punčke in medvedke – če na bolšjem trgu odkrije zanimivega medvedka, ga kupi, četudi je ves zdelan od starosti; nato ga obnovi, mu prišije nov uhelj ali izgubljeno oko. Punčke in medvedki, ki jih hrani doma, »zaživijo« tudi v njenih ilustracijah.

Odgovori.

O kom govori besedilo? ______________________________________________

88

2. Izpolni preglednico. ŠT. ODSTAVKA

O ČEM GOVORI?

KAJ O TEM POVE?

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

3. Ob pomoči 2. naloge napiši na list papirja strnjeno obnovo besedila iz 1. naloge.

4. Obkroži.

Moja obnova v 3. nalogi je strnjena, a) ker sem navajal/-a podrobne podatke. b) ker sem navajal/-a le bistvene podatke.

5. S pisanimi črkami prepiši besede in utemelji zapis.

KAJETAN KOVIČ ____________________________________________________________ _____________________________________________________________________________ MOJ PRIJATELJ PIKI JAKOB ___________________________________________________ _____________________________________________________________________________ NANA, MALA OPICA _________________________________________________________ _____________________________________________________________________________ CICIDO _____________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________

89

6. Izogni se ponavljanju iste besede v zaporednih povedih. Povedi ponovno napiši.

Jelka Reichman zbira stare medvedke. Medvedke kupuje na bolšjem trgu. Če so ji medvedki všeč, medvedke kupi. Medvedke nato popravi, tako da medvedkom prišije uhelj ali oko.

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________ 7. Prepiši pravilno napisano besedo. zgodni/zgodnji ________________________________________ sredni/srednji ________________________________________ najlubši/najljubši ________________________________________ ljubljanski/lubljanski/lublanski/ljublanski ________________________________________ prilatel/prijatelj ________________________________________ živlenjski/živlenski/življenski/življenjski ________________________________________ brez/bres ________________________________________ pretstavljati/predstavljati ________________________________________ učitelica/učiteljica ________________________________________ medvetki/medvedki ________________________________________ uhel/uhelj ________________________________________

90

10 Med poukom, pred poukom, po pouku 1. del, str. 75–81, predvideno število ur: 3

Operativni cilji: – logično razmišljanje (tj. prepoznavanje istočasnih dejanj/stanj ter neistočasnih dejanj/stanj in njihovega zapovrstja), – pretvarjanje povedi z naštetima dejanjema/stanjema v povedi s časovnim odvisnikom, – izrekanje istočasnosti s prislovom hkrati in z veznikom medtem ko, – prepoznavanje vloge večbesednega veznika medtem ko, – izrekanje neistočasnosti s prislovom potem ter z veznikom ko, – pravilna raba vejice pred glavnim stavkom.

Ciljna tema: Časovno razmerje med dejanjema/stanjema.

Ljudje po navadi ne govorimo/pišemo samo o enem dejanju/stanju (npr. Dekleta so pripravile maso za palačinke.), temveč prikazujemo več dejanj/stanj – to delamo tako, da dejanja/stanja samo naštevamo (npr. Deklice so pripravile maso za palačinke, v ponev so vlile nekaj kaplic olja.), ali tako, da izražamo tudi njihovo časovno dimenzijo oz. časovno razmerje med njimi (npr. Deklice so pripravile maso za palačinke, potem so v ponev vlile nekaj kapljic olja.). Časovno razmerje med dejanji je dveh vrst, tj. istočasno (npr. Deklice so pekle palačinke in vneto prepevale.) ali neistočasno (Deklice so pripravile maso za palačinke, potem so v ponev vlile nekaj kaplic olja.). Istočasnost dveh ali več dejanj izražamo s prislovom hkrati ali z veznikom ko oz. medtem ko (npr. Deklice so pekle palačinke, hkrati so vneto prepevale; Ko/Medtem ko so deklice pekle palačinke, so vneto prepevale.). Neistočasnost dejanj pa lahko izrazimo na več načinov – odvisno od tega, katero dejanje želimo časovno opredeliti: če želimo izpostaviti prvo oz. začetno dejanje, uporabimo veznik ko/potem ko (npr. Ko/Potem ko so deklice pripravile maso za palačinke, so v ponev vlile nekaj kaplic olja.); če pa želimo izpostaviti naslednje dejanje, uporabimo prislov potem/nato ali veznik preden (npr. Deklice so pripravile maso za palačinke, potem/nato/preden so v ponev vlile nekaj kaplic olja.). Neistočasni dejanji po navadi predstavimo tako, da pred prvo dejanje postavimo veznik ko/potem ko, ali tako, da pred naslednje dejanje postavimo prislov potem/nato; veznik preden se rabi bolj poredko.

Opozorilo: Učenci pogosto mislijo samo na to, kaj vse se je zgodilo, ne pa tudi na to, ali so dejanja potekala hkrati ali ne, katero od neistočasnih dejanj je bilo prvo in katero mu je sledilo ipd. Zato dejanja pogosto samo naštevajo (po navadi z veznikom in ali pa), torej ne izražajo časovnega razmerja med njimi.

Ker pa je za tvorjenje razumljivih besedil in za razumevanje tujih besedil zelo pomembno, da znamo postaviti dejanja v pravilno časovno zaporedje in tega pravilno izraziti oz. da ga prepoznamo iz besedila (npr. iz besed hkrati/ko/medtem ko/potem ko/potem/…), mora učitelj učence spodbujati – k opazovanju dejanj iz njihovega življenja in k razmišljanju o tem, ali potekajo hkrati ali ne, – k izrekanju sočasnih dejanj, – k opazovanju zaporedja neistočasnih dejanj iz njihovega življenja, – k razvrščanju svojih neistočasnih dejanj, – k izrekanju zaporedja neistočasnih dejanj, – k prepoznavanju povedi z napačno izraženim časovnim razmerjem med dejanji, – k prepoznavanju povedi z napačno razvrščenimi dejanji, – k odpravljanju napak v tovrstnih povedih, – k določanju vrste časovnega razmerja med predstavljenimi dejanji ipd.

91

Učitelj naj se zaveda, da je pravilno razvrščanje dejanj osnova za razumevanje in izrekanje drugih logičnih razmerij med dejanji (npr. vzročno-posledičnega, pojasnjevalno-sklepalnega), in naj v učencih razvija zmožnost razumevanja časovne povezanosti dejanj.

Učenci so nekaj povedi s časovnim razmerjem brali in tvorili v 4. razredu (gl. D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 4 , 14. in 15. enota).

Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogah Št. naloge/ Dejavnosti

Kaj delajo učenci?

1.

Razmišljajo o pomenu besednih zvez med poukom, pred poukom, po pouku ter jih povežejo z ustrezno razlago v desnem stolpcu.

2.

Povedo, kaj delajo med poukom.

3.

Razmišljajo, kaj delajo istočasno, in dokončajo nepopolne povedi.

4.

Berejo napisane povedi. Nato razmišljajo o vrsti časovnega razmerja med dejanjema v teh povedih.

Primerjajo, kako sta istočasni dejanji predstavljeni v teh povedih in kako v povedih iz 3. naloge. Povedo, ali sta predstavljeni enako ali ne; nato pojasnijo svoj odgovor – pri tem si lahko pomagajo tako, da povežejo del povedi na levi strani z njenim ustreznim delom na desni.

Vrednotijo ustreznost obeh načinov predstavitve istočasnosti (tj. z veznikom in oz. medtem ko) ter pojasnijo svoje mnenje.

5.

Preberejo sopomenski povedi z istočasnima dejanjema in odgovarjajo na vprašanja – ta jih usmerjajo v opazovanje števila dejanj v obeh povedih, vrste časovnega razmerja med dejanjema, besed, s katerimi je izražena istočasnost, ter ločil v obeh povedih. Zadnje vprašanje jih spodbuja k razmišljanju, zakaj v prvi povedi ni vejice (v drugi pa je).

6.

Povedi iz 3. naloge prepišejo tako, da istočasnost izrazijo z medtem ko. Pri tem še posebej pazijo na rabo vejice (za prvim dejanjem.).

Nasvet: Učitelj naj pomaga učencem pri pisanju vejice (npr. tako, da jih poziva h glasnemu branju povedi ali k temu, da naj mu preberejo prvo dejanje, nato še drugo in da naj med njiju postavijo vejico); preveri naj vse rešitve – pri tem naj bo pozoren še zlasti na to, da znotraj večbesednega veznika medtem ko NI vejice. Še to: Učenci imajo precej več težav z rabo vejice pred glavnim stavkom (npr. Ko se vozim z vlakom, opazujem sopotnike.) kot pa za njim (npr. Sopotnike opazujem, ko se vozim z vlakom.).

7.

Nepopolne povedi dopolnijo s sočasnim dejanjem v glavnem stavku.

8.

Razmišljajo o tem, kaj bodo delali po pouku, pišejo in govorijo o tem. Načrtovana dejanja ustrezno razvrstijo.

Nato še povedo, kaj bodo delali po prihodu domov, pred pisanjem domače naloge, po opravljeni domači nalogi in pred gledanjem televizije – tako prepoznavajo pomen veznikov potem ko in preden ter izrekajo ustrezno naslednje oz. predhodno dejanje.

9.

Berejo poved z neistočasnima dejanjema in odgovarjajo na vprašanji o številu dejanj in o vrsti časovnega razmerja med njima. Prepišejo prvo dejanje, nato pa še drugo.

10.

Ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, kako bi se še dalo predstaviti neistočasni dejanji iz 9. naloge; obkrožijo črko pred pravilno rešitvijo in pojasnijo svojo rešitev.

Opazujejo izbrano poved – v njej obkrožijo prvi stavek, nato še drugega in napišejo, katero dejanje je predstavljeno v drugem stavku (tj. naslednje oz. neprvo). Napišejo, s katero besedo se začenja drugi stavek (tj. potem), ter povedo, kaj izraža (tj. naslednje dejanje).

Ogledajo si ilustraciji, ju opišejo in povedo, kaj je nenavadnega.

92

11.

Berejo dvojice dejanj in obkrožijo tiste iz neistočasnih dejanj.

Iz dvojic z neistočasnima dejanjema najprej prepišejo prvo dejanje, nato pa še naslednje.

Neistočasni dejanji predstavijo v povedi, in sicer tako, da uporabijo besedo potem (na začetku drugega dejanja oz. stavka); pri tem pazijo tudi na rabo vejice pred to besedo.

12.

Berejo povedi z neistočasnima dejanjema; prepoznavajo napake in jih odpravijo (tj. na črto napišejo pravilno poved).

Nasvet: Učitelj naj po potrebi individualno pomaga učencem s težavami (njegovo nalogo lahko prevzamejo spretnejši učenci). Na koncu naj frontalno preveri rešitve.

13.

Ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, kako bi se še dalo predstaviti dani neistočasni dejanji; obkrožijo črko pred pravilno rešitvijo in pojasnijo svojo rešitev.

Opazujejo izbrano poved – v njej obkrožijo vsak stavek posebej; nato napišejo, katero ločilo stoji med stavkoma. Napišejo, katero dejanje je predstavljeno v prvem stavku (tj. prvo) in s katero besedo se začenja prvi stavek (tj. ko); ob ponujenih možnostih razmišljajo o pomenu te besede in obkrožijo pravilno rešitev.

Nasvet: Učitelj naj učence opozarja na rabo vejice med stavkoma oz. med dejanjema. Učenci imajo precej več težav z rabo vejice pred glavnim stavkom (npr. Ko bom oblekel pižamo, bom šel spat.) kot pa za njim (npr. Spat bom šel, ko bom oblekel pižamo.).

14.

Povedi iz 11. in 12. naloge prepišejo tako, da jih začnejo z besedo ko; pri tem pazijo na rabo vejice za prvim dejanjem oz. stavkom.

Nasvet: Učitelj naj pomaga učencem (zlasti pri vstavljanju vejice); vse rešitve naj preveri frontalno.

15.

Berejo povedi z neistočasnima dejanjema; prepoznavajo napake in jih odpravijo (tj. na črto napišejo pravilno poved).

Nasvet: Učitelj naj po potrebi individualno pomaga učencem s težavami (njegovo nalogo lahko prevzamejo spretnejši učenci). Na koncu naj frontalno preveri rešitve.

16.

Dopolnijo nepopolne povedi, in sicer prve tri z naslednjim oz. neprvim dejanjem, zadnje tri pa s prvim dejanjem.

17.

Berejo povedi in razmišljajo, v katerih bi ko lahko zamenjali z medtem ko (tj. prepoznavajo povedi z istočasnima dejanjema); obkrožijo črko pred ustreznima povedma. Nato pojasnijo svojo rešitev.

18.

Preberejo nepopolne povedi in jih dopolnijo z ustreznimi podatki – te izberejo iz ponujenih možnosti.

Učenčevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote?

Kaj si se naučil o tem, kako potekajo dejanja, o katerih govorimo? (Dopolni miselni vzorec.)

Kaj si delal v tej enoti?

Kaj si delal brez težav?

S čim si imel težave?

Kaj bi rad izboljšal?

Kako si sodeloval s sošolci?

Kako si sodeloval z učiteljem?

Učiteljevo samovrednotenje

93

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Dejanja, o katerih govorimo in pišemo, lahko potekajo

94

hkrati/____________

zaporedno/___________

Istočasnost izražamo z besedami __ ali ____ ko.

Neistočasnost izražamo z besedami ___, ____, _____.

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Dejanja, o katerih govorimo in pišemo, lahko potekajo hkrati/istočasno

zaporedno/neistočasno

Istočasnost izražamo z besedami in ali medtem ko.

Neistočasnost izražanja z besedami potem, ko, potem ko.

95

Predlogi nalog za preverjanje 1. Preberi povedi.

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

a) Sedim v razredu in poslušam učiteljico. b) Napisal boš pismo, potem ga še enkrat preberi. c) Strmel je skozi okno in užival v pogledu na zasneženo pokrajino. č) Ponesrečenko so našli policisti, potem so jo odpeljali v bolnišnico. d) Skakalec je doskočil, potem se je ozrl na semafor z rezultati. e) Berem današnji časopis in premišljujem o strahotah vojne.

V katerih povedih potekata dejanji istočasno? ________________ V katerih povedih pa ne potekata istočasno? ________________ Povedi, v katerih dejanji potekata istočasno, prepiši, vendar jih začni z medtem ko. _____________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________ Povedi, v katerih dejanji ne potekata istočasno, prepiši, vendar jih začni s ko. _____________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________ 2. Ali so naslednje povedi pravilne? Če niso, jih popravi.

Avto ga je podrl, potem je prečkal cesto. _____________________________________________________________________________ Vsi so mu navdušeno ploskali, potem je brez napake recitiral pesem. _____________________________________________________________________________ Sestra je začela kuhati, potem je prišla domov. _____________________________________________________________________________ Odšel sem odpret vrata, potem je pozvonilo. _____________________________________________________________________________ Pravilne povedi prepiši, vendar jih začni s ko. _____________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________

96

3. Dopolni naslednje povedi.

Ko boš prebrala knjige za bralno značko, _____________________

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Medtem ko smo čakali na gondolo, ________________________________________________ Ko _____________________________________________________ , boš dobil odlično oceno. ___________________________________________________ , ko se boš naučila peči piškote.

Telefon je zazvonil, medtem ko ___________________________________________________ Ko bom končal osnovno šolo, ____________________________________________________ 4. Dopolni naslednje povedi.

Ko je stric izvedel za nesrečo _____________________________________________________ Potem ko se je predavanje končalo ________________________________________________ Ko so zbrali dovolj denarja ______________________________________________________ Medtem ko ti pišem ____________________________________________________________ Ko boste prišli domov __________________________________________________________ Preveri, ali si v povedih napisal vejico.

5. Vstavi in, ko, potem ali medtem ko. _______ so ploskali glasbenikom na odru, so stali.

Vlak je odpeljal takoj, _______ sem vstopila vanj.

Nekateri berejo besedilo _______ si sproti podčrtujejo bistvene podatke. _______ je nova učiteljica stopila v učilnico, je zavladala smrtna tišina.

Umil sem si zobe, ______ pa namestil zobni aparat. _______ se je stemnilo, smo prižgali petrolejko. _______ divji petelin poje, ničesar ne vidi in ne sliši.

6. Vstavi vejice, kjer je treba.

Ko so planinci prišli na vrh Pece se jim je odprl lep pogled na Koroško.

Mama bo zlikala perilo potem nam bo brala knjigo.

Potem ko si je odrezal kos rženega kruha si je natočil kozarec mleka.

Poslušal je kaseto s ptičjim oglašanjem medtem ko je ležal v postelji.

Ko sta se utrudila sta počivala.

Divji petelin neha peti potem ko vzide sonce.

Sedeli so na štoru in malicali.

Medtem ko je v zahodni Sloveniji snežilo je na vzhodu deževalo.

97

11 Ker ponoči ne spim, spadam med sove 1. del, str. 82–89, predvideno število ur: 3

Operativni cilji: – logično razmišljanje (tj. ločevanje vzroka od posledice ter vzroka od namena), – tvorjenje povedi z vzročno-posledično povezanima dejanjema, – tvorjenje povedi z namerno-posledično povezanima dejanjema, – pravilna raba vzročnega in posledičnega veznika, vzročne in namerne vprašalnice ter vzročnega in namernega veznika, – pretvarjanje povedi z izraženo posledico v povedi z izraženim vzrokom, – pravilna raba vejice med stavki.

Ciljna tema: Vzročno-posledično in namerno-posledično razmerje med dejanjema/stanjema.

Dejanja/stanja, o katerih govorimo ali pišemo, med seboj pogosto niso povezana samo časovno, temveč ob tem še kako drugače (prim. Simon je zamudil zadnjo vlečnico, potem → zato se je peš napotil v dolino.). Eno od zelo pogostih logičnih razmerij med dejanjema ipd. je t. i. vzročno-posledično razmerje – o njem govorimo takrat, kadar prvo dejanje povzroči nastanek drugega in je torej drugo dejanje posledica prvega (prim. Simon je zamudil zadnjo vlečnico, zato se je peš napotil v dolino.

– Simon se je peš napotil v dolino, ker je zamudil zadnjo vlečnico.).

Vzročno-posledično povezani dejanji lahko predstavimo na več načinov, npr.

– tako, da ju postavimo v pravilno časovno zaporedje (torej najprej navedemo vzročno dejanje, nato pa posledično) ter izrazimo vzrok z besedo ker (npr. Ker je Simon zamudil zadnjo vlečnico, se je peš napotil v dolino) ali posledico z besedo zato (npr. Simon je zamudil zadnjo vlečnico, zato se je peš napotil v dolino.), ali – tako, da najprej navedemo drugo oz. posledično dejanje, za njim pa prvo oz. vzročno dejanje – v takem primeru lahko izrazimo samo vzrok, in sicer z besedo ker (npr. Simon se je peš napotil v dolino, ker je zamudil zadnjo vlečnico.).

Prvi način (tj. vzrok→posledica) je sintetični, drugi (posledica→vzrok) pa je analitični – z njim razlagamo nastanek dejanja/stanja/pojava.

Po navadi sprašujemo po vzroku (npr. Zakaj se je Simon peš napotil v dolino?), medtem ko po posledici vprašujemo zelo redko (npr. Kaj je bila posledica tega, da je Simon zamudil zadnjo vlečnico?, Na kaj je vplivalo to, da je Simon zamudil zadnjo vlečnico?).

Opozorilo: Učenci spoznavajo vzročno-posledično razmerje med dejanji najprej z lastnimi izkušnjami (npr. zebe jih, zato se oblečejo; zaspani so, zato gredo spat; žejni so, zato popijejo čaj; padejo s kolesa, zato so poškodovani ipd.), vendar ga kljub temu pogosto ne prepoznajo. Zato jih moramo usmerjati k razmišljanju o tem, katero dejanje je bilo prvo in katero drugo. Vzročno-posledično razmerje namreč izhaja iz časovnega razmerja; učenci ga prepoznajo tako, da dejanji najprej razvrstijo v pravilno časovno zaporedje, nato pa razmišljajo, ali je med zaporednima dejanjema morda tudi vzročno-posledično razmerje, tj. ali je prvo dejanje morda vzrok drugega dejanja oz. ali je drugo dejanje morda posledica prvega (npr. Simon je zamudil zadnjo vlečnico, potem se je peš napotil v dolino. → Ker je Simon zamudil zadnjo vlečnico, se je peš napotil v dolino. proti Skakalec je počakal na znak svojega trenerja, potem se je spustil po skakalnici → *Ker je skakalec počakal na znak svojega trenerja, se je spustil po skakalnici. Če ločijo vzrok od posledice, znajo razložiti svoja dejanja in dejanja drugih, naravne in druge pojave ipd.

98

Med dejanji/stanji je pogosto tudi namerno-posledično razmerje, in sicer tedaj, ko želja po čem oz. namen povzroči nastanek nekega dejanja – torej je to dejanje posledica želje/namena (npr. Trgovci bi radi pridobili več kupcev, zato so znižali cene. in Trgovci so znižali cene, da bi pridobili več kupcev.).

Namerno-posledično povezani dejanji lahko predstavimo tako, – da najprej navedemo željo/namen, nato pa posledično dejanje ter izrazimo posledico z besedo zato (npr. Trgovci bi radi pridobili več kupcev, zato so znižali cene.) ali – tako, da najprej navedemo posledično dejanje, za njim pa željo/namen ter izrazimo namen z besedama da bi (npr. Trgovci so znižali cene, da bi pridobili več kupcev.).

Po navadi sprašujemo po namenu (npr. Čemu/S katerim namenom so trgovci znižali cene?); redko sprašujemo po posledici (npr. Kaj je bila posledica želje trgovcev po večjem številu?, Na kaj je vplivala želja trgovcev po večjem številu kupcev?).

Učenci imajo pogosto težave z ločevanjem vzroka in namena – po obeh sprašujejo z vprašalnico zakaj in oba izražajo z besedo ker (za namen dodajo še kaj zraven, npr. ker bi radi/ker si želijo). Učitelji naj spodbujajo učence k primerjanju povedi z vzrokom in namenom (npr. Voznik je ustavil avto, ker se je na cesto usulo kamenje. – Voznik je ustavil avto, da bi preprečil nesrečo.) ter k razmišljanju o razlikah med vzrokom in namenom. Opozarjajo naj jih tudi na rabo vprašalnice čemu/s katerim namenom.

Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogah Št. naloge/ Dejavnosti

Kaj delajo učenci?

1.

Za motivacijo naj preberejo naslov te enote in se pogovorijo o njem.

Postopoma berejo nepopolne povedi in njihova dopolnila, napisana v oblačkih; za vsako poved izberejo ustrezno nadaljevanje in ga prepišejo (tako dopolnijo nepopolne povedi s posledico stanja/dejanja, napisanega v prvem stavku).

2.

Pisno odgovarjajo na vprašanja o vzroku za uvrstitev živali v dano živalsko vrsto (v 1. nalogi).

3.

Razdelijo se v dvojice. V dvojicah postopoma berejo nepopolne povedi in njihova dopolnila, napisana v oblačkih; za vsako poved izberejo ustrezno nadaljevanje in ga prepišejo. Nato sprašujejo po napisanih vzrokih (v odgovorih) in zapišejo vprašanja.

Nasvet: Ko učenci rešijo oba dela naloge, naj učitelj frontalno preveri rešitve.

4.

Preberejo nepopolne povedi in jih dopolnijo z besedo zato ali ker.

5.

Preberejo povedi in razmišljajo, ali sta besedi ker in zato pravilno uporabljeni. Kjer je treba, odpravijo napako, in sicer tako, da prečrtajo ker oz. zato in napišejo ustrezno besedo (tj. ker oz. zato).

Nasvet: Učitelj naj pred reševanjem naloge spomni učence na videoposnetek iz 8. enote, tj. na dogodek, ki se je zgodil Simonu in Matjažu. Med reševanjem naloge pa naj pomaga učencem, ki imajo težave; na koncu naj frontalno pregledajo rešitve in se o njih pogovori z učenci.

6.

Preberejo poved in jo podrobneje opazujejo. Nato napišejo, katero ločilo je med stavkoma. Obkrožijo prvi stavek in nato še drugega ter prepišejo prvo besedo iz drugega stavka (tj. zato). Potem ob ponujenih možnostih razmišljajo, kaj je predstavljeno v drugem stavku (tj. posledica).

7.

Preberejo poved in jo podrobneje opazujejo. Obkrožijo vsak stavek posebej in napišejo, katero ločilo je med njima. Iz drugega stavka prepišejo prvo besedo (tj. ker). Nato ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, kaj je predstavljeno v drugem stavku (tj. vzrok), ter napišejo svoj odgovor.

8.

Preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo z ustreznima podatkoma – ta izberejo iz ponujenih možnosti.

Nato si ogledajo ilustracijo in preberejo besedila v oblačkih (lahko kot igro vlog); pripovedujejo o svojih podobnih izkušnjah, ustvarijo podobno besedilo oz. sporazumevalne okoliščine in jih odigrajo.

99

9.

Berejo povedi in ob vsaki razmišljajo o tem, ali je v obkroženem stavku izražen vzrok ali posledica.

Svoje mnenje napišejo na črto. Nato iz obkroženega stavka prepišejo besedo, s katero je to izraženo.

10.

Preberejo zveze povedi in vsako od njih združijo v eno poved tako, da uporabijo besedo zato (tj. izrazijo posledico). Pri tem pazijo na pravilno rabo vejice.

Nasvet: Učitelj naj učence opozori na rabo vejice pred zato oz. med vzrokom in posledico.

11.

Zveze povedi iz 10. naloge združijo v eno poved tako, da uporabijo besedo ker (tj. izrazijo vzrok). Pri tem pazijo na pravilno rabo vejice.

Nasvet: Tu sta možni dve rešitvi, prim. Ker je Ano zeblo, je oblekla jopico. – Ana je oblekla jopico, ker jo je zeblo. Učitelj naj opozori učence na rabo vejice med stavkoma oz. med vzrokom in posledico.

12.

Ogledajo si ilustraciji ter preberejo vprašanji in odgovore v oblačkih.

Razmišljajo, kateri od napisanih odgovorov se navezujejo na prvo vprašanje; izbrane odgovore pobarvajo z rdečo barvo. Odgovore na drugo vprašanje pa pobarvajo z zeleno barvo.

Nasvet: Učitelj naj frontalno preveri rešitve.

13.

Vprašalnico za vzrok povežejo z ustreznim veznikom (tj. zakaj – ker); nato enako naredijo še z vprašalnico za namen (tj. čemu – da bi).

14.

Preberejo nepopolno vprašanje in odgovor nanj; na podlagi odgovora izberejo ustrezno vprašalnico (tj. zakaj oz. čemu) ter z njo dopolnijo vprašanje.

15.

Preberejo poved in se vprašajo po njenem podčrtanem delu; vprašanje napišejo na črto pod povedjo.

16.

Preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo z ustreznima podatkoma – ta izberejo iz ponujenih možnosti.

Ogledajo si ilustracijo, preberejo besedila v oblačkih (lahko kot igro vlog) in se pogovorijo o njih.

17.

Berejo vprašanja in odgovore v oblačkih ter jih povežejo.

18.

Preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo z ustreznima podatkoma – ta izberejo iz ponujenih možnosti.

19.

Preberejo nepopolne povedi in jih dopolnijo z besedo ker ali da bi.

Nato ustno pojasnjujejo svoje rešitve.

20.

Dopolnijo preglednico – najprej napišejo vprašalnico in veznik za vzrok, nato pa še oboje za namen.

Nasvet: Učitelj naj učence spodbuja k samostojnemu reševanju te naloge; učencem, ki tega niso zmožni narediti sami, pa naj pomaga tako, da jih vodi pri razmišljanju o tem, v kateri nalogi bi našli te podatke (tj. v 16. in 18.). Rešitve naj preveri frontalno.

21.

Razvrstijo se v skupine in se tako pogovarjajo o vzroku in namenu svojih dejanj ipd.

Nato javno poročajo o svojih ugotovitvah.

Ogledajo si še ilustracijo, preberejo besedila v oblačkih (lahko kot igro vlog) in se o njih pogovorijo.

Učenčevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote?

Kaj si se naučil o prepoznavanju oz. ločevanju vzroka, posledice in namena? (Dopolni miselni vzorec.)

Kaj si delal v tej enoti?

Kaj si delal brez težav?

S čim si imel težave?

Kaj bi rad izboljšal?

Kako si sodeloval s sošolci?

Kako si sodeloval z učiteljem?

Učiteljevo samovrednotenje

100

.

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

VZROK Izražamo ga z besedo _______.

Po vzroku vprašujemo z vprašalnico _______.

POSLEDICA Izražamo jo z besedo _______.

NAMEN Izražamo ga z besedama ______.

Po namenu vprašujemo z vprašalnico _______.

101

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

VZROK Izražamo ga z besedo ker.

Po vzroku vprašujemo z vprašalnico zakaj.

POSLEDICA Izražamo jo z besedo zato.

NAMEN Izražamo ga z besedama da bi.

102

Po namenu vprašujemo z vprašalnico čemu.

Predlog nalog za preverjanje 1. Vpiši besedo zato ali ker.

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Prinesel mi je vazo, __________ sem mu tako naročila.

Zunaj je zelo mrzlo, __________ se dobro obleci. __________ je dobro opravil, je bil pohvaljen.

Bliža se moj rojstni dan, __________ sem že napisal vabilo za prijatelje.

Operni pevec ni mogel priti na predstavo, __________ je zbolel.

Voznik opla ni upošteval prometnih predpisov, __________ je povzročil nesrečo.

Povedi, v katere si vstavil ker, ponovno napiši, vendar jih spremeni tako, da boš uporabil zato. _____________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________ Povedi, v katere si vstavil zato, ponovno napiši, vendar jih spremeni tako, da boš uporabil ker. _____________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________ 2. Ali so naslednje povedi pravilne? Če niso, jih popravi.

Zob me boli, ker bom šel k zobozdravniku. _____________________________________________________________________________ Vroče je, zato odprite okno. _____________________________________________________________________________ Zelo prijazen človek je, ker ga imajo vsi radi. _____________________________________________________________________________ Zato ni poznal pravil igre, je napravil veliko napak. _____________________________________________________________________________ Nisem mogla priti k tebi, ker sem zbolela. _____________________________________________________________________________ 103

3. Dopolni.

Starši se jezijo, ker _______________________________________ DOVOLJENO

FOTOKOPIRANJE

_____.

Bolelo te bo grlo, ker _______________________________________________.

Malček je zajokal, ker ______________________________________________.

Uspeli smo, ker ___________________________________________________.

4. Prepiši povedi iz 3. naloge, vendar jih začni s ker. _____________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________ Preveri, ali si napisal vejico.

5. Preberi naslednje povedi. Vprašaj se po podčrtanih delih povedi.

Ni znal odgovoriti, ker so ga spraševali v tujem jeziku. _____________________________________________________________________________ Babica je storila vse, da bi nam ustregla. _____________________________________________________________________________ Ker je bil promet gost, smo vozili počasi. ____________________________________________ Tekli bomo, da bomo ujeli vlak ob enajstih. _____________________________________________________________________________ 6. Vpiši vprašalnico zakaj ali čemu. __________ je mama spekla veliko okusno potico? Da bi nas razveselila. __________ bo šla k zobozdravniku? Ker jo boli zob. __________ bo treba pomesti stanovanje? Ker je polno smeti. __________ moramo pohiteti? Da ne bomo zamudili pouka. __________ sta odšla? Da me ne bi motila pri delu.

104

7. Vstavi ker, da bi ali zato.

Tega tudi jaz ne razumem, __________ ti ne morem pomagati.

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Varnostnik se mu je približal, __________ mu nekaj prišepnil.

Vrnil sem se domov, __________ sem sam tako želel.

Boji se vožnje z letalom, __________ bo ostal doma.

Zeblo jo je, __________ je bila slabo oblečena.

Letos je veliko treniral, __________ je dobro pripravljen.

Zeblo ga je, __________ je stekel po bundo.

Napel sem vse sile, ______ jih dohitel.

8. Vstavi vejice, kjer je treba.

Vzemi pastilo da te ne bo bolelo grlo.

Ker je zunaj še mraz bo treba gredo pokriti z zaščitno folijo.

Pes je ugriznil otroka ker ga je ta dražil.

Ne hodite na obisk da se dojenček ne bo od vas nalezel viroze.

Bile so prenizke temperature zato so morali ustaviti vsa gradbena dela.

Ker vsakemu nameni prijazno besedo se ljudje radi ustavijo pri njem.

Njen sin je odšel v Nemčijo da bi se izpopolnil v nemščini.

Pozimi poštar ne more nositi rokavic ker bi ga ovirale pri delu zato ga večkrat zelo zebe.

105

12 Simon, že spet imaš odtrgan jezik!

1. del, str. 90–95, predvideno število ur: 2

Operativni cilji: – razumevanje in raba večpomenskih besed, – opazovanje in opisovanje pomenske strani besede, – razumevanje in raba izrazov večpomenka in enopomenka.

Ciljna tema: Večpomenke in enopomenke.

Besede so znamenja, s katerimi kaj poimenujemo (npr. bitje, stvar, lastnost, število, dejanje, časovno razmerje, sebe ali naslovnika, svoje mnenje ali doživljanje …). Zato vsaka beseda nekaj pomeni – torej ima pomen.

Z isto besedo pogosto poimenujemo razne stvari, ki imajo podobno obliko (npr. gibljiv mišičnat organ v ustni votlini in njemu podoben zgornji del čevlja → jezik), so funkcijsko povezane (npr. gibljiv mišičnat organ v ustni votlini in sredstvo za govorno dejanje, ki ga opravljamo s tem organom → jezik) ipd. Take besede imajo zato več pomenov, so torej večpomenske (npr. jezik = 1. gibljiv mišičnat organ v ustni votlini, 2. sredstvo za sporazumevanje, 3. zgornji del čevlja ... ).

V slovenščini ima večina besed več pomenov – torej prevladujejo večpomenke oz. večpomenske besede (tako je tudi v drugih jezikih). Enopomenk oz. enopomenskih besed je malo – take so načeloma strokovne besede oz. termini (npr. glagol, meningitis, fotosinteza, izohipsa); ti morajo biti enopomenski zaradi praktičnih/pragmatičnih razlogov (tj. da v strokah ne prihaja do pomenskih nejasnosti).

Opozorilo: Večina učencev na razredni stopnji pozna izhodiščni oz. prvi pomen večpomenske besede, med preostalimi pomeni pa načeloma poznajo le tiste, s katerimi se srečujejo v vsakdanjem življenju (tako npr. za besedo kljun učenci vedo, da pomeni prednji podaljšani roženi del glave z ustno odprtino pri ptičih, ne pa tudi, da pomeni prednji, kljunu podoben del ladje ali čolna). Kdor ne pozna vseh pomenov večpomenske besede, ima lahko težave pri razumevanju besedila, v katerem je dana beseda uporabljena v neznanem pomenu (npr. Simon, že spet imaš odtrgan jezik! – beseda jezik tu ne poimenuje gibljivega mišičnatega organa v ustni votlini, temveč zgornji del čevlja); v takih primerih si sicer lahko pomaga tako, da iz sobesedila sklepa o pomenu dane besede.

Učitelj naj s sistematičnimi vajami razvija poimenovalno zmožnost (oz. besedni zaklad) učencev, npr. tako, da učenci – poimenujejo narisane stvari z isto besedo in povedo, v katerih primerih so lahko stvari poimenovane z isto besedo, – naštejejo čim več pomenov dane besede in ugotavljajo, na osnovi česa so stvari poimenovane z isto besedo, – večpomenske besede uporabijo v povedih, – berejo povedi in iz sobesedila sklepajo o tem, kaj v teh povedih pomeni/poimenuje dana večpomenska beseda (tako spoznajo, da si pri prepoznavanju pomena besede lahko precej pomagajo s sobesedilom – ne pa, da takoj obupajo ali sprašujejo učitelja, kaj pomeni katera beseda), – v slovarju (v knjižni ali elektronski obliki) poiščejo dano besedo in opazujejo njeno pomensko razlago (tako se navajajo tudi na delo s slovarjem).

Učitelji naj se zavedajo, da bogat besedni zaklad (oz. razvito poimenovalna zmožnost) ne predstavlja le obvladanje čim večjega števila besed, temveč tudi obvladanje čim večjega števila pomenov ene besede. Še to: Jezikoslovje ločuje večpomenske besede od t. i. enakozvočnic (homonimov) – enakozvočnice 106

so besede, ki sicer »zvenijo« enako (tj. se enako pišejo/izgovarjajo), vendar poimenujejo stvari, ki si niso čisto nič podobne; zato v takih primerih ne gre za eno besedo z več pomeni, temveč za več besed (prim. krma1= hrana, navadno rastlinska, za živali; krma2 = zadnji del ladje, čolna; krma3 = divja svinja). Zato so enakozvočnice v SSKJ in Slovenskem pravopisu zapisane v ločenih slovarskih sestavkih (prim. krma1, krma2, krma3), večpomenke pa v enem (njihovi pomeni so označeni z arabskimi številkami, npr. kljun '1. prednji podaljšani roženi del glave z ustno odprtino pri ptičih', 2. 'prednji, kljunu podoben del ladje ali čolna').

Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogah Št. naloge/ Dejavnosti

Kaj delajo učenci?

1.

Preberejo naslov enote. Napišejo rešitev prvega dela. Nato predstavijo svojo rešitev in se o tem pogovorijo.

Ogledajo si ilustracije pod naslovom enote in ob vsaki poimenujejo, kar je narisano. (V vseh štirih primerih je pravilna rešitev jezik – kar iz četrte ilustracije sicer ni razvidno.)

Nato ob ponujenih odgovorih na dve vprašanji razmišljajo o aktualnem pomenu večpomenske besede jezik in obkrožijo črko pred pravilnima odgovoroma. Nato pojasnijo svojo rešitev.

2.

Berejo povedi in presojajo rabo podčrtane besede. Pojasnjujejo svoje mnenje.

Ob ponujenih možnostih razmišljajo o številu pomenov besede jezik; obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom.

Preberejo naslednjo poved in ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, ali je beseda jezik enopomenska ali večpomenska; nato prečrtajo nepravilno besedo (tj. enopomenska).

3.

Povedo, koliko pomenov ima beseda konj – pri tem si lahko pomagajo s sličicami treh konjev. Nato preberejo tri povedi in ob vsaki povedo, kaj v njej pomeni beseda konj. Razmišljajo še o katerem pomenu te besede in napišejo svojo poved.

Nepopolno poved dopolnijo z manjkajočim podatkom – tega izberejo iz ponujenih možnosti.

4.

Besedo lučka uporabijo v povedi (to napišejo). Nato na glas preberejo svoje povedi in na tablo napišejo vse povedi z drugačnim pomenom te besede.

Iz napisanih povedi prepoznajo razne pomene besede lučka in napišejo, kaj vse poimenujemo s to besedo. V SSKJ poiščejo, koliko pomenov ima ta beseda. Nato ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, ali je beseda lučka eno- ali večpomenska.

5.

Ogledajo si sličice in v mislih poimenujejo, kar je naslikano. Nato povežejo sličici predmetov/bitij, ki ju poimenujemo z isto besedo.

Napišejo besede, s katerimi so poimenovali to, kar je na sličicah; oba njuna pomena ponazorijo v zapisanih povedih.

6.

Preberejo dvojice povedi in podčrtajo večpomenske besede. Nato povedo, kaj pomenijo.

Preberejo vprašanje in razmišljajo, s čim so si pomagali pri prepoznavanju večpomenskih besedil; nato povedo svoj odgovor.

7.

Napišejo povedi z danimi besedami.

Primerjajo svoje rešitve in odgovorijo na vprašanja o številu pomenov teh besed.

Nato ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, ali so dane besede eno- ali večpomenske; obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom.

8.

Povedo, kaj pomenita dani besedi in koliko pomenov imata. Nato za vsako napišejo, ali je eno- ali večpomenka.

9.

Nepopolno poved dopolnijo z manjkajočima podatkoma (izberejo ju iz ponujenih možnosti).

10.

Preberejo besede, razmišljajo o njihovem pomenu in obkrožijo večpomenke.

Nato izberejo eno od obkroženih večpomenk in v povedih ponazorijo njene pomene.

11.

Sodelujejo v pogovoru o pogostnosti eno- in večpomenk v slovenščini in o vplivu večpomenskih besed na število besed v danem jeziku.

107

Učenčevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote?

Kaj si se naučil o pomenu besed? (Dopolni miselni vzorec.)

Kaj si delal v tej enoti?

Kaj si delal brez težav?

S čim si imel težave?

Kaj bi rad izboljšal?

Kako si sodeloval s sošolci?

Kako si sodeloval z učiteljem?

Učiteljevo samovrednotenje

108

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

BESEDE ENOPOMENKE = besede z ________ pomen____ (npr. ________)

VEČPOMENKE = besede z ________ pomen____ (npr. ________)

BESEDE ENOPOMENKE = besede z enim pomenom (npr. trema)

VEČPOMENKE = besede z več pomeni (npr. jezik)

109

Predlog nalog za preverjanje 1. V naslednjih povedih bodi pozoren na podčrtano besedo.

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Andrej je prijatelju napisal sporočilo na list papirja.

V zvezek nalepi tri raznobarvne liste, odpadle z dreves.

Najbolj nam je teknil morski list.

Obkroži.

Navedene povedi dokazujejo, da ima podčrtana beseda a) en pomen. b) več pomenov.

Dopolni.

Beseda z več pomeni je ________________, beseda z enim pomenom pa _________________.

2. Podčrtaj enopomenke. matematika, jezik, dimnikar, smreka, sonce, ključ, slon, tulipan, vratar 3. Tvori povedi z večpomenkami (= nepodčrtanimi besedami) iz 2. naloge. Vsako večpomenko uporabi v dveh pomenih. _____________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________

110

4. Med navedenimi besedami poišči večpomenke in jih vpiši v levi stolpec. dvomotoren, žabica, viadukt, slep, ananas, pika, rodoljub, salama, slaščičarka, smukač, trema, sošolec, suh, sklep, norčav

VEČPOMENKE

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

POMENI

V desni stolpec napiši, kaj pomenijo izpisane večpomenke. Izbiraj med naslednjimi pomeni: tak, ki ne zaznava svetlobe – gibljiv stik dveh ali več kosti – majhna žaba – tak, ni ni prepojen z vodo – ločilo – tak, ki ne more razsodno misliti – končna misel/ugotovitev – tak, ki ima na telesu malo tolšče – točka – ključavnica obešanka.

111

13 Ko govorimo in ko pišemo …

1. del, str. 96–104, predvideno število ur: 4

Operativni cilji: – prepoznavanje zlogov in glasov v besedi, – razčlenjujoče poslušanje, – ločevanje samoglasnikov od soglasnikov, – knjižno izgovarjanje samoglasnikov v besedi, – prepoznavanje meje besed v zapisanem besedilu in obvladanje osnovnih pravil za pisanje besed skupaj oz. narazen, – poslušanje in gledanje posnetega besedila (tj. predstavitve osnovnih pravil za deljenje domačih besed), – razumevanje in pomnjenje posnetega besedila, – pravilno deljenje domačih besed, – obvladanje pravil za deljenje besed.

Ciljna tema: Deljenje besed.

Besede govorimo ali pišemo – zato lahko opazujemo tudi njihovo tvarno stran (ne pa samo pomensko).

Tvarna stran izgovorjene besede sestoji iz dveh vrst prvin: iz glasovnih in nadglasovnih.

– Glasovne prvine besede predstavljajo t. i. glasniki (fonemi); to so glasovi, ki imajo pomensko razločevalno vlogo. V slovenskem knjižnem jeziku je 29 glasnikov; od teh je 8 samoglasnikov in 21 soglasnikov. Knjižni samoglasniki so: i, u, a, ozki e, široki e, polglasnik, ozki o in široki o; vsi so ustni, zveneči in enoglasniški. Mnoga slovenska narečja imajo manj ali več samoglasnikov kot knjižna slovenščina in njihovi samoglasniki so pogosto drugačni (prim. gorenjsko zvezda, dolenjsko zveizda, primorsko zviezda), zato je treba pri učenju knjižnega jezika precej pozornosti nameniti poslušanju, prepoznavanju, usvajanju in obvladanju knjižnih samoglasnikov in knjižnega izgovarjanja besed z ozkim in širokim e oz. o ter s polglasnikom.

– Glasnikov iste besede ne izgovarjamo ločeno, temveč jih povezujemo v zloge in te povezujemo v besedo. Besede so sestavljene iz samoglasnikov in soglasnikov. V večini slovenskih besed je več soglasnikov kot samoglasnikov (prim. mesto, razred, slovenščina, prt, stvaritev), vendar pa imajo pomembnejšo vlogo samoglasniki – so namreč nosilci zloga; to pomeni, da imajo besede v slovenščini toliko zlogov, kolikor je v njih samoglasnikov (zato je beseda v nezložna, šest in prt sta enozložni, zima in srna dvozložni, telefon in oboa pa trizložni). In ker so samoglasniki nosilci zloga, so tudi nosilci nadglasovnih prvin, tj. naglasa in trajanja.

– Nekaj slovenskih besed ima samo en samoglasnik (npr. in, na, kit, prt), večina pa jih ima dva ali več (npr. mesto, stvaritev, slovenščina). Samoglasnikov iste besede ne izgovarjamo enako glasno oz. na isti višini (tako govorjenje bi bilo zelo enolično/monotono), temveč enega od njih (redko dva) izgovarjamo glasneje/višje, torej ga naglasimo. Za to, kateri samoglasnik v besedi bo naglašen, v slovenščini ni pravila (kot je npr. v francoščini ali češčini) – za slovenščino velja, da je naglasno mesto prosto, torej se ga naučimo hkrati z besedo. V neknjižnem jeziku (ki je za večino ljudi prvi usvojeni jezik), npr. v narečju, je naglasno mesto pogosto drugod kot v knjižni slovenščini (prim. knjižno smetana, otrok, dežnik – neknjižno smetana, otrok, dežnik), zato je treba pri učenju knjižnega jezika precej pozornosti nameniti tudi poslušanju, prepoznavanju, usvajanju in obvladanju knjižnega naglaševanja.

– Naglašeni samoglasnik izgovarjamo v enih besedah dolgo (tj. tako, da traja dalj časa), v drugih besedah pa kratko (tj. tako, da traja manj časa), prim. otroka (široki o je dolg) in otrok (široki o 112

je kratek); nenaglašene samoglasnike v besedi pa vedno izgovarjamo samo kratko. Zato pravimo, da so nenaglašeni samoglasniki v slovenščini vedno kratki, naglašeni samoglasniki pa so dolgi ali kratki – vendar to zadnje že spet velja samo za knjižno slovenščino in osrednja slovenska narečja, medtem ko so naglašeni samoglasniki v štajerskih narečjih vedno le dolgi, v rovtarskih narečjih pa so večinoma kratki. Trajanje naglašenega samoglasnika je torej v knjižnem jeziku pogosto drugačno kot v neknjižnem jeziku (tj. v učenčevem prvem jeziku), zato je to še eno od t. i. kritičnih mest pri učenju knjižne izreke, morda celo najbolj kritična (tudi zato, ker ni preprostega pravila o tem, kdaj je naglašeni samoglasnik dolg in kdaj kratek.)

Tvarna stran zapisane besede sestoji iz pisnih znamenj (črk) in pravil pisanja.

– Slovenska pisava je glasovna; to pomeni, da s pisnim znamenjem (črko) zaznamujemo glas (ne pa zloga ali besede). Ta pisava je bolj ekonomična od zlogovne oz. besedne (saj si je treba zapomniti precej manj pisnih znamenj, npr. Slovenci samo 25), hkrati pa je bolj abstraktna – pri pisanju besede je treba razmišljati o njeni glasovni sestavi in o črkah, ki pripadajo določenim glasovom. Prvi pogoj za pisanje besed je torej zmožnost razločujočega poslušanja (tj. glaskovanja/razčlenjevanja izgovorjene besede na glasove), temu pa sledijo: obvladanje črk, »preslikava« glasu v ustrezno črko, pomnjenje zaporedja glasov, obvladanje smeri pisanja (tj. od leve proti desni), strnjeno pisanje črk ene besede itd.

Slovenska pisava je latinica (ne pa cirilica), in sicer gajica (tj. tista latinična pisava, ki ima črke s strešico, npr. č, ž, š). Gajico smo sredi 19. stol. prevzeli od Hrvatov (ti pa nekaj let pred tem od Čehov – le da je Ljudevit Gaj češko pisavo priredil za potrebe hrvaškega jezika). Slovenci gajice nismo priredili za potrebe slovenščine, zato ima nekaj pomanjkljivosti, npr. nima toliko črk, kot je slovenskih knjižnih glasnikov (tj. ima 25 črk za 29 glasnikov), zato se nekaj glasnikov piše z isto črko (npr. ozki e, široki e in polglasnik s črko e; ozki o in široki o pa s črko o). /Zaradi tega pri pisanju po navadi nimamo težav, pač jih imamo pri branju – npr. kako naj preberemo črko e → kot ozki e, široki e ali polglasnik?/. Težave so tudi s pisanjem dvoustničnega u – ta namreč nima svoje črke, pač pa ga v enih besedah pišemo s črko v (npr. cev), v drugih z l (npr. cel) in v tretjih celo z u (npr. nauk).

– Besede torej pišemo s posebnimi latiničnimi črkami ter pri tem upoštevamo t. i. pravopisna pravila – to so npr. pravila o zapisovanju glasov, o pisanju skupaj oz. narazen, o deljenju in o rabi velike začetnice; če zapisujemo prevzete besede, jih pišemo po pravilih, zapisanih v Slovenskem pravopisu 2001.

Opozorilo: Učenci imajo precej težav s pisanjem soglasnikov, in sicer zato, ker teh ne zapisujemo po fonetičnem načelu (tj. Piši, kot govoriš.), temveč po morfonološkem načelu, tj. s tistimi črkami, ki ustrezajo njihovemu izgovoru pred samoglasniki (npr. cel – cela; cev – cevi; mož – moža). Zato se pogosto zgodi, da učenci v izgovorjeni besedi sicer prepoznajo soglasnik (npr. moš, glazba), vendar ga ne smejo zapisati s črko, ki mu »pripada«, temveč morajo besedo v mislih preoblikovati tako, da kritičnemu soglasniku sledi samoglasnik (npr. moša, glazu); nato ugibajo, kako je prav (npr. moša ali moža; glazu ali glasu), se odločijo in zapišejo soglasnik z ustrezno črko (npr. mož, glasba).

Take težave so z zapisovanjem – zvenečih nezvočnikov (b, d, g, z, ž, dž) na koncu besede (npr. mlad) ali pred nezvenečimi nezvočniki (p, t, k, f, s, š, h, c, č; npr. sladka, težka).

– nezvenečih nezvočnikov ( p, t, k, f, s, š, h, c, č) pred zvenečimi nezvočniki (b, d, g, z, ž, dž; npr. glasba), – dvoustičnega u na koncu besede (npr. cev, cel) ali pred soglasnikom (npr. novčič, polh).

Ker pri govorjenju ne prekinjamo govornega toka za vsako besedo, temveč izgovorimo več besed skupaj (tj. brez presledka), imajo učenci pogosto težave s prepoznavanjem meje besed, zato napišejo skupaj več besed, zlasti nikalnico ne in glagol (npr. nedelam, nebo), predlog in naslednjo besedo (npr. všoli, zbratom, namizi), zložene glagolske oblike (npr. bopovedal, ješel), glagole s se (npr. sesmeje, zdelo seje), naslonsko obliko osebnega zaimka in naslednjo besedo (npr. videl gaje). Včasih pa mislijo, da gre za dve besedi, zato dela iste besede napišejo narazen (npr. po zimi, v časih, od dati, pre hitro).

113

Opozorilo: Učenci po navadi pišejo tako, da z očmi sledijo pisalu in pogleda ne usmerjajo proti desnemu robu, da bi videli, koliko so se že približali koncu vrste. Zato pogosto prepozno ugotovijo, da nimajo dovolj prostora za zapis cele besede. Zaplet navadno rešijo tako, da prečrtajo že napisani del besede in napišejo besedo v novo vrsto, ali tako, da v majhen prostor na koncu vrste »stlačijo« preostale črke dane besede; le redki se odločijo za deljenje besede – verjetno zato, ker ne obvladajo pravil za deljenje oz. se jim ta zdijo prezapletena. Zato naj jim učitelj postopoma s primeri ponazori in uzavesti tri temeljna pravila za deljenje slovenskih besed, in sicer: – Besede delimo med zlogoma (npr. be-sedilo, ne bes-edilo).

– V vrsti ne smemo pustiti ene same črke (npr. ne I-vana, temveč Iva-na).

– Besede s soglasniškim sklopom lahko delimo na več načinov – vendar pa pred tem, ko bi v novo vrsto prenesli več zaporednih soglasnikov, premislimo, ali se v slovenščini katera beseda začenja na ta soglasniški sklop ali ne. Npr. se-stra → strah, stric, straža → deljenje se-stra je pravilno. Ses-tra → tri, trak, trobenta → deljenje ses-tra je pravilno. Po-ljski → nobena beseda se ne začne na ljsk → deljenje po-ljski ni pravilno. Pol-jski → nobena beseda se ne začne na jsk → deljenje pol-jski ni pravilno. Polj-ski → skakati, skala, skodelica → deljenje polj-ski je pravilno.

Učitelj naj od učencev ne zahteva naštevanja pravil za deljenje, temveč naj jih spodbuja k deljenju besed ter k presojanju rešitev in utemeljevanju svojega mnenja. Še to: Učitelj naj pazi na to, – da ne bo mešal izrazov glas in črka (glasove namreč izgovarjamo, črke pa pišemo), – da ne bo govoril o 5 samoglasnikih (samoglasnikov je namreč osem – pet pa je črk zanje).

Predvsem pa naj pazi na to, da bo tako pri govorjenju v knjižnem jeziku (pri pouku nasploh, ne le pri slovenščini) kot pisanju vzor svojim učencem.

Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogah Št. naloge/ Dejavnosti

Kaj delajo učenci?

1.

Preberejo nepopolno poved in jo na podlagi svojih izkušenj dopolnijo s podatkom.

2.

Berejo zloge in jih povezujejo v besede. Nato povedo, kaj pomenijo te besede.

3.

Poimenujejo narisane predmete. Nato besede zlogujejo in povedo, iz koliko zlogov so; vsak zlog zaznamujejo s križcem.

Besede še glaskujejo in povedo, iz koliko glasov so; vsak glas zaznamujejo s krožcem.

Ob vsaki besedi primerjajo število zlogov s številom glasov ter povedo, ali je v besedi več zlogov ali glasov. Nato razložijo, zakaj je tako.

4.

Glasno izgovorijo dana glasova in se poslušajo; nato odgovorijo na vprašanje.

Nepopolno poved dopolnijo z manjkajočima podatkoma (izberejo ju iz ponujenih možnosti).

5.

Na glas berejo besede, jih glaskujejo in se pozorno poslušajo. Povedo, kateri glas je samoglasnik in kateri soglasnik.

V besedah pobarvajo črke za samoglasnike.

114

6.

Na glas preberejo besede. Nato naštejejo samoglasnike v njih. (Prej lahko pobarvajo črke za samoglasnike.)

Ob ponujenih možnostih razmišljajo, koliko samoglasnikov je v slovenščini; obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom.

Nato dopolnijo nepopolni povedi. (Pri tem si naj pomagajo s primeri in svojim odgovorom v prvem delu te naloge.)

7.

Na glas preberejo besede. Nato povedo, ali je v njih ozki ali široki o. Nato prepišejo besede na ustrezno mesto v preglednici.

Nasvet: Učencem, ki imajo težave pri reševanju naloge, naj učitelj pomaga tako, da razločno ponovi določeno besedo. – Če so učenci s področja, na katerem se ozki in široki o ne ločita, naj učitelj temu posveti posebno pozornost; učence naj pri pouku spodbuja, naj govorijo knjižno.

8.

Na glas preberejo obe povedi in so pozorni na izgovor in pomen podčrtanih besed. Nato odgovorijo na vprašanje.

9.

Na glas preberejo besede in se poslušajo. Povedo, ali je v njih ozki e, široki e ali polglasnik. Nato prepišejo besede na ustrezno mesto v preglednici.

Nasvet: Učencem, ki imajo težave pri reševanju naloge, naj učitelj pomaga tako, da razločno ponovi določeno besedo. – Če so učenci s področja, na katerem se ozki in široki e ali ne ločita oz. na katerem se ne govori polglasnik, naj učitelj temu posveti posebno pozornost; učence naj pri pouku spodbuja, naj govorijo knjižno.

10.

Na glas preberejo dvojici povedi in so pozorni na izgovor in pomen podčrtanih besed. Nato odgovorijo na vprašanje.

Za popestritev naj si ogledajo ilustracije pod to nalogo in preberejo besedila v oblačkih; povedo naj svoje mnenje o besedilu v prvem oblačku (tj. o izvoru besede medved) ter o drugih dveh (tj. ali vsebujeta resnične podatke, kaj pomeni beseda širokoustiti se in kako naj bi bila povezana s širokim o.)

11.

Preberejo nepopolni povedi, nato vpišejo manjkajoči besedi.

12.

Na glas preberejo napisane besede, preštejejo samoglasnike v njih (in tako določijo število zlogov).

Nato za vsako besedo izberejo eno od ponujenih rešitev in jo napišejo.

13.

Preberejo nepopolni povedi, nato vpišejo manjkajoča podatka.

Povedo slovensko abecedo. Če poznajo še katero drugo abecedo, jo primerjajo s slovensko ter povedo, katerih črk ni v slovenski abecedi in katerih ni v tuji abecedi.

14.

Ob ponujenih rešitvah razmišljajo o tem, kako pišemo črke iste besede; nato obkrožijo pravilno rešitev.

15.

Preberejo povedi, prepoznavajo napake v zapisu meje besed ter jih odpravljajo.

Nasvet: Učitelj naj opozori učence na korekturni znamenji na lističu s priponko – z njima naj odpravljajo napake v tej nalogi. Pravilne povedi naj tudi napišejo.

16.

Preberejo napisane trditve in presojajo njihovo resničnost – obkrožijo DA ali NE.

17.

Ob ponujenih možnostih razmišljajo o svojem ravnanju pri pisanju, in sicer takrat, kadar pridejo do desnega roba; obkrožijo črko pred ustreznim odgovorom. .

Nasvet: Učitelj naj spodbuja učence k predstavitvi svojih rešitev (ne gre za prav – narobe, temveč jaz tako – ti drugače), k pogovarjanju o razlogih za izbiro takega ravnanja ter o tem, zakaj se izogibajo deljenju in kako povečati prakso deljenja.

18.

Preberejo besedilo in opazujejo popravke v njem. Povedo, katero vrsto popravkov so prepoznali.

19.

Preberejo odgovora na vprašanje, kako delimo besede. Nato povedo, kateri je pravilen.

Na koncu preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo.

115

20.

Ogledajo si prvi del pripravljenega posnetka..

Nasvet: Učitelj naj ustavi posnetek po tem, ko igralka v vlogi učiteljice naroči učencem, naj rešijo 21. nalogo. Če želijo, si ta del posnetka ogledajo še enkrat.

21.

Pisno delijo navedene besede.

Nasvet: Učitelj naj preveri vse rešitve in se o njih pogovori z učenci.

22.

Ogledajo si naslednji del videoposnetka.

Nasvet: Učitelj naj ustavi posnetek po tem, ko igralka v vlogi učiteljice naroči učencem, naj rešijo 23. nalogo. Če želijo, si ta del posnetka ogledajo še enkrat.

23.

Pisno delijo besede, in sicer tako, kot je prav (torej po navodilu učiteljice na posnetku), pa tudi tako, kot jih ne smemo deliti. Tako si uzavestijo pravila za deljenje takih besed.

24.

Preberejo besede in razmišljajo, kako jih delimo. Nato obkrožijo tiste besede, ki se lahko delijo. Na koncu jih pisno delijo.

25.

Ogledajo si še naslednji, tj. zadnji del videoposnetka. Če želijo, si ga ogledajo še enkrat.

26.

Pisno delijo besede na vse dovoljene načine.

Nato predstavijo svoje rešitve in jih utemeljijo (tako obnavljajo pravilo za deljenje besed z vmesnimi soglasniškimi sklopi).

27.

Opazujejo že deljene besede in presojajo, ali so deljene pravilno ali ne. Kjer je potrebno, odpravijo napake. Svoje popravke utemeljijo.

28.

Nepopolne povedi dopolnijo z ustreznimi podatki – tako povzamejo osnovna pravila o deljenju.

29.

Nepravilno deljene besede iz besedila v 18. nalogi prepišejo, in sicer tako, da jih pravilno delijo.

Pojasnijo svoje rešitve.

Nasvet: Učenci naj ob vsakem popravku navedejo pravilo za deljenje.

Učenčevo samovrednotenje Kaj je bil cilj prvega dela te enote?

Kaj si se naučil o glasovih in črkah slovenskega knjižnega jezika? (Dopolni.)

Kaj je bil cilj drugega dela te enote?

Kaj si se naučil o deljenju? (Dopolni pravila.)

Kaj si delal v tej enoti?

Kaj si delal brez težav?

S čim si imel težave?

Kaj bi rad izboljšal?

Kako si sodeloval s sošolci?

Kako si sodeloval z učiteljem?

Učiteljevo samovrednotenje

116

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Glasovi slovenskega knjižnega jezika (= ___) __________________ ____, ____, ____, ____, ____, ____, ____, ____

SOGLASNIKI __, __, __, __, __, __, __, __, __, __, __, __, __, __, __, __, __, __, __, __, __, __

Črke slovenske abecede (= _____) S črko e zapisujemo glasove ___________, ___________ in ___________, s črko o pa ___________ in ___________.

117

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Glasovi slovenskega knjižnega jezika (= 29) SAMOGLASNIKI a, i, u, ozki e, šir. e, polgl., ozki o, šir. o

SOGLASNIKI b, c, č, d, f, g, h, j, k, l, m, n, p, r, s, š, t, v, z, ž, dž

Črke slovenske abecede (= 25) S črko e zapisujemo glasove ozki e, široki e in polglasnik, s črko o pa ozki o in široki o.

118

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Temeljna pravila o deljenju besed – Besede delimo po __________________ (pravilno je npr. so-la-ta).

– Besed ne delimo tako, da bi v vrstici pustili __________________ (npr. napačno je o-ko).

– Besede z več zaporednimi soglasniki sredi besede lahko delimo na več načinov: po navadi soglasnike »razbijemo« (npr. ces-ta), če pa skupino soglasnikov ohranimo, premislimo, ali se z njimi __________________ katera slovenska beseda (pravilno je tudi __________________, ker imamo besede __________________, __________________ …).

Temeljna pravila o deljenju besed – Besede delimo po zlogih (npr. pravilno je so-la-ta).

– Besed ne delimo tako, da bi v vrstici pustili eno črko (npr. napačno je o-ko).

– Besede z več zaporednimi soglasniki sredi besede delimo na več načinov: po navadi jih »razbijemo« (npr. ces-ta), če pa skupino soglasnikov ohranimo, premislimo, ali se z njimi začne katera slovenska beseda (npr. pravilno je tudi ce-sta, ker imamo besede starši, strog …).

119

Predlogi nalog za preverjanje DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

1. Glasno izgovori besedo lepota.

Iz koliko zlogov je? _______ Iz koliko glasov je? _______ Iz katerih glasov sestoji? _______________________________

Napiši, koliko je samoglasnikov in koliko soglasnikov. ___________________ Napiši, kako delimo to besedo. __________________________ 2. Število slovenskih črk primerjaj s številom glasov v knjižni slovenščini. Kaj si ugotovil? a) Število je enako. b) Več je črk. c) Več je glasov.

3. Oglej si zapis besede velikan. (Poveži.)

S črkami e, i, a so zapisani S črkami v, l, k, n so zapisani

soglasniki. samoglasniki.

4. Iz zlogov sestavi besede.

VE SLO JA NI

___________________

POT CA PO NI

___________________

KA SLU ŠAL PO

___________________

NI CA DIL JE

___________________

CA ROV ČA NI

___________________

5. Preberi naslednje besede in napiši, kateri samoglasnik vsebujejo. nit, miš, Mimi –

______

mama, ladja, vaza – ______

120

kruh, kup, tu –

______

cvet, šest, ded –

______

žep, rep, en –

______

pes, dež, ves –

______

sok, kost, zob –

______

čop, boj, konj –

______

6. Ali so naslednje besede deljene prav? Če niso, odpravi napako.

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

lika-nje

___________

nero-da

____________

gospod-ar

___________

več-ernica

____________

rabar-bara

___________

rja-volaska

____________

o-ltar

___________

na-slov

____________

A-na

____________

velik-an

____________

7. Naslednje besede deli na vse možne načine. računalnik ___________________________________________________________________ matematika __________________________________________________________________ knjiga ______________________________________________________________________ večpasovnica ________________________________________________________________ predstava ____________________________________________________________________ listje _______________________________________________________________________ telovadba ___________________________________________________________________ sodelovanje – ________________________________________________________________

121

14 Pri⎪va⎪ko in li⎪tu⎪pan 2. del, str. 6–15, predvideno število ur: 4

Operativni cilji: – branje in poslušanje opisa rastline, – razumevanje prebranega in poslušanega besedila (tj. prepoznavanje teme, ključnih besed in bistvenih podatkov), – povzemanje vsebine besedila z miselnim vzorcem, – tvorjenje zapisanega in govorjenega opisa rastline ob miselnem vzorcu, – primerjanje in presojanje govornih nastopov ter utemeljevanje svojega mnenja, – poročanje o delu v dvojici, – postavljanje vprašanj po poslušanju opisa rastline, – povzemanje značilnosti opisa rastline.

Ciljna tema: Opis rastline.

Opis rastline je besedilo, v katerem prikazujemo značilnosti rastline, tj. njene dele, višino, čas cvetenja, rastišče, uporabnost in družino. Glagoli so v sedanjiku (ta ne izraža trenutka sporočanja, ampak brezčasnost oz. splošnost).

Opozorilo: Opisa rastline ne smemo zamenjati s pripovedjo o svojih doživetjih, povezanih z rastlino.

Pri opisovanju namreč predstavljamo druge podatke kot pri pripovedovanju – tj. naštevamo značilnosti rastline, ne pa prikazujemo to, kar se nam je zgodilo med opazovanjem, nabiranjem, podarjanjem rastline ipd.; zato so glagoli v sedanjiku, ne pa v pretekliku.

Učitelji pogosto uporabljajo izraz »opisovanje« za vsako pisno sporočanje, »pripovedovanje« pa za vsako ustno sporočanje, vendar to ni prav. Opisujemo lahko pisno ali ustno; pa tudi pripovedujemo lahko ustno ali pisno (pisnim pripovedim v šoli pogosto pravimo »doživljajski spisi«). Opisovanje in pripovedovanje torej nista omejeni samo na en prenosnik (tj. samo na pisanje ali samo na govorjenje), temveč sta omejena na vrsto podatkov, o katerih sporočamo – če predstavljamo/naštevamo značilnosti česa, to opisujemo; če predstavljamo, kaj se je zgodilo, o tem pripovedujemo.

Učence med opisovanjem rastline pogosto »odnese« v pripovedovanje o svojih doživetjih, in to zaradi naslednjih dveh vzrokov: 1. več izkušenj imajo s pripovedovalnimi besedili (taka besedila so npr. pravljice, pripovedke, legende, bajke, basni, povesti, novice, poročila), 2. opisovanje je težje od pripovedovanja, saj je treba bitje ali predmet najprej podrobno in sistematično opazovati, nato prepoznati njegove značilnosti in te poimenovati.

Pogosto pa se tudi zgodi, da učenci v opis rastline vpletajo svoje vrednotenje (npr. Ta rastlina mi je zelo všeč, ker …) ali mu dodajajo navodila za uporabo rastline (npr. za pripravo in uživanje sirupa, poparka ipd.).

Učitelj je učencem dolžan pomagati pri razvijanju zmožnosti opisovanja – tako jim bo obogatil tudi njegovo »sporazumevalno doto« za vse življenje; opisovanje je namreč eden od temeljnih načinov sporočanja v strokah/znanostih in v vsakdanjem življenju. Zato naj spodbuja učence k pozornemu opazovanju in opisovanju rastline, in to ne le pri slovenščini, temveč tudi pri drugih šolskih predmetih, npr. pri spoznavanju narave, likovni vzgoji ipd. Poimenovalno zmožnost pa naj razvija s t. i. vajami za bogatenje besednega zaklada, npr. za poimenovanje delov rastline in njihovih lastnosti (npr. barve, oblike), za poimenovanje raznih vrst rastišča, pripravkov iz rastline ipd.

122

Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogah Št. naloge/ Dejavnosti

Kaj delajo učenci?

1.

Za motivacijo berejo uganke in povedo, kaj predstavljajo. (Pri reševanju si lahko pomagajo s sličicami.)

2.

Ob ponujenih možnostih razmišljajo, o čem so ugibali v 1. nalogi; nato obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom.

3.

Preberejo kratko besedilo, tj. uvod v motivacijski pogovor.

Nato sodelujejo v motivacijskem pogovoru – odgovarjajo na vprašanja, pripovedujejo o svojih izkušnjah in povedo, kar vedo o koprivi.

4.

Berejo besedilo.

5.

Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o vsebini besedila iz 4. naloge.

6.

Ogledajo si sliko koprive. Nato si podrobneje ogledajo tiste dele koprive, h katerim so usmerjene puščice. Na črte ob puščicah napišejo imena delov rastline.

7.

Še enkrat preberejo besedilo. Nato izpolnijo preglednico – k napisanim ključnim besedam pripišejo t. i. bistvene podatke.

8.

Dele koprive povežejo z njihovimi lastnostmi.

Nato iz teh povezav tvorijo povedi.

9.

Ob ponujenih možnostih razmišljajo o motiviranosti izraza srčasti za poimenovanje oblike koprivinih listov; nato obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom.

10.

V miselni vzorec napišejo ključne besede za opis koprive (pri tem si lahko pomagajo s preglednico iz 7. naloge).

11.

Ob miselnem vzorcu iz 10. naloge ustno obnovijo opis koprive.

Nasvet: Učitelj naj pred obnavljanjem opozori učence – na pravilno zapovrstje ključnih besed v obnovi (tj. da začnemo desno zgoraj in nadaljujemo v smeri urnega kazalca), – na to, da preidemo k novi ključni besedi šele potem, ko obnovimo vse bistvene podatke dane ključne besede (tj. da ne »skačemo« z ene ključne besede oz. podteme k drugi in se nato spet vračamo k prvi), in – na to, da v obnovi ne navajamo ključnih besed (prim. Čas cvetenja: Kopriva …), temveč ključne besede posredno izrazimo z glagoli (npr. deli rastline → Kopriva ima naslednje dele …; čas cvetenja → Kopriva cveti …; rastišče → Kopriva raste …, uporabnost → Koprivo uporabljamo …; družina → Kopriva spada med …).

12.

Preberejo povedi. Nato povedo, katero rastlino predstavljajo.

Povedi pravilno razvrstijo; zaporedje zaznamujejo s številkami.

Nato prepišejo povedi v urejeno besedilo.

Nasvet: Pred prepisovanjem povedi naj učitelj učence opozori, da morajo v nekaj povedih izpustiti ponovljeno besedo.

13.

Dopolnijo nepopolno poved in tako povzamejo bistvene značilnosti opisa rastline.

Nasvet: Učitelj naj učence spodbuja k samostojnemu reševanju te naloge; učencem, ki tega niso zmožni narediti sami, pa naj pomaga tako, da jih vodi pri razmišljanju o tem, v kateri nalogi bi našli te podatke (tj. v 10.). Rešitve naj preveri frontalno.

14.

Berejo povedi in razmišljajo, na katero rastlino se nanašajo: na koprivo ali na šmarnico. Svojo presojo zaznamujejo tako, da v ustrezni stolpec napišejo znamenje X. Nasvet: Učenci naj rešujejo nalogo brez pomoči učitelja – ta naj jih ob vprašanjih spodbuja k ponovnemu branju besedila v 4. ali 12. nalogi.

123

15.

Ogledajo si posneti opis tulipana.

16.

Napišejo ime predstavljene rastline ter tri vprašanja o njej.

Razdelijo se v dvojice; izmenjajo si vprašanja o tulipanu in ustno odgovarjajo na sošolčeva vprašanja.

V dvojicah presojajo ustreznost vprašanj in odgovorov.

Na učiteljev plakat ali na tablo napišejo vsa vprašanja. Nato javno preberejo svoja vprašanja ter poročajo o tem, ali je sošolec odgovoril prav ali ne, in o težavah pri odgovarjanju oz. spraševanju.

Eden od učencev pripravi »analizo« vseh vprašanj o tulipanu – poroča o tem, koliko vprašanj je bilo napisanih, koliko je bilo različnih, koliko učencev je postavilo isto vprašanje in katero vprašanje je napisalo največ učencev. Poroča o svojih ugotovitvah, učenci pa se o njih pogovarjajo.

17.

Še enkrat si ogledajo posneti opis tulipana. Med poslušanjem izpolnjujejo preglednico – k napisanim ključnim besedam pripišejo t. i. bistvene podatke.

18.

Dele tulipana povežejo z njihovimi lastnostmi.

Nato iz teh povezav tvorijo povedi.

19.

Napišejo opis tulipana.

Nasvet: Učitelj naj učence opozori, da si lahko pomagajo s podatki iz 17. in 18. naloge.

20.

Doma si ogledajo miselni vzorec in se pripravijo na ustno opisovanje rastline, predstavljene z miselnim vzorcem.

V šoli izberemo 5 učencev (lahko prostovoljcev), da bodo govorno nastopili. Eden od njih ostane v razredu, drugi štirje odidejo iz razreda – v razred se vračajo postopoma (tako da ne poslušajo govornih nastopov sošolcev). Preostali učenci poslušajo govorne nastope in po vsakem napišejo svoje mnenje.

Po vseh opravljenih govornih nastopih primerjajo govorne nastope, jih vrednotijo in utemeljujejo svoje mnenje.

Nasvet: Učitelj naj pred prvim govornim nastopom napiše na tablo ali na plakat, na kaj naj bodo poslušalci pozorni med govornimi nastopi. Po vseh govornih nastopih pa vodi pogovor o njih.

21.

Preberejo dvojice povedi in povedo, kaj pomenita podčrtani besedi.

Nato odgovorijo na vprašanje, ali sta podčrtani besedi enopomenki ali večpomenki.

Za popestritev si ogledajo ilustracijo, preberejo besedilo v oblačku in se pogovorijo o njem.

Učenčevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote?

Kaj si se naučil o opisu rastline? (Dopolni miselni vzorec.)

Kaj si delal v tej enoti?

Kaj si delal brez težav?

S čim si imel težave?

Kaj bi rad izboljšal?

Kako si sodeloval s sošolci?

Kako si sodeloval z učiteljem?

Učiteljevo samovrednotenje

Vir Andrew Chevallier, Enciklopedija zdravilnih rastlin, DZS, Ljubljana 1998.

Francesco Bianchini in Azzurra Carrara Pantano, Vse o cvetju, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 1975.

124

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

OPIS RASTLINE

125

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

DELI RASTLINE

DRUŽINA

OPIS RASTLINE ČAS CVETENJA

UPORABNOST RASTIŠČE

126

Predlog nalog za preverjanje 1. Preberi naslednje besedilo.

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Regrat ima korenino, steblo, liste in cvet. Steblo in listi so zeleni, cvet pa je rumen.

V zemlji ima dolgo mesnato, razvejano, mnogoglavo korenino; zunaj je rjava, na prelomu pa bela. Spomladi iz nje poženejo listi, sredi njih pa steblo. Listi so po navadi škrbasto nazobčeni; na dnu so združeni v rozeti in sprva rastejo pri tleh, kasneje pa se nekoliko dvignejo. Steblo je okroglo, votlo in golo; visoko je 10–30 cm. Steblo ne nosi listov, temveč en sam košek; tega sestavljajo rumeni cvetovi. Košek se ponoči in ob slabem vremenu zapre, podnevi in ob lepem vremenu pa je razprt.

Regrat cveti od maja do oktobra.

Raste ob stezah, poteh in nasipih ter po travnikih in opuščenih njivah.

Marsikje je nadležen plevel. Sicer pa je zelo zdravilen – korenina, listi in cvet namreč vsebujejo veliko zdravilnih snovi (npr. vitamina C), ki krepijo telo in pomagajo pri revmatizmu, oteklinah, sladkorni bolezni, želodčnih boleznih ipd. Mlade liste uporabljamo za solato, juho in prikuhe, iz cvetov izdelamo sirup, korenine pa lahko pripravimo kot mlad krompir; njegove dele lahko tudi posušimo in iz njih pripravimo zelo zdravilen čaj.

Spada v družino radičevk.

Dopolni preglednico – najprej iz besedila prepiši bistvene podatke, nato napiši ključne besede.

Ime ____________

Višina stebla od maja do oktobra

Uporabnost radičevke

2. Odgovori.

Kaj ima regrat zeleno? _____________________________ Kaj ima rumeno? __________________________________ Kateri njegov del je rjav? ___________________________ 3. Ob vsakem naslednjem vprašanju je naveden en nepravilni odgovor; obkroži ga.

Kaj si izvedel o regratovih listih? a) Regrat nima listov. b) Na steblu ni listov. c) Listi rastejo pri tleh. č) Listi so nazobčani.

127

Kaj je značilno za steblo? a) Je brez listov. b) Na vrhu ima cvetove, združene v košek. c) Je razvejano. č) Požene iz korenin.

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Kako zdravilna je rastlina? a) Zdravilni so steblo, listi, cvetovi in korenine. b) Znan je sirup iz cvetov. c) Iz listov lahko pripravimo razne jedi. č) Pripravimo lahko tudi regratov čaj.

4. Preberi naslednje podatke o neki rastlini.

30 cm, lilijevke, april–maj, zavarovana in ogrožena vrsta, na vrhu en kimast cvet, v zemlji čebulica, šest enakih cvetnih listov, močvirni travniki in logi, votlo steblo z nekaj žlebastimi listi, močvirski tulipan, rdeče rjavi s svetlejšimi pegami (z vzorcem šahovnice), Podatke prepiši v miselni vzorec in jim pripiši ključne besede.

POSEBNOSTI

128

5. Miselni vzorec iz 4. naloge pretvori v besedilo. Besedilo napiši.

_____________________________________________________

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

_____________________________________________________ _____________________________________________________ _____________________________________________________ _____________________________________________________ _____________________________________________________ _____________________________________________________ _____________________________________________________ _____________________________________________________ _____________________________________________________ _____________________________________________________ _____________________________________________________ 6. Obkroži.

Katero besedilo si napisal v 5. nalogi? a) Doživljajski spis. b) Opis. c) Navodilo za delo. č) Novico.

7. Svoje besedilo iz 5. naloge primerjaj z besedilom iz 1. naloge.

Katere ključne besede ni v tvojem besedilu? ________________________ Zakaj je ni? __________________________________________________ Katere ključne besede pa ni v besedilu iz 1. naloge? __________________ Zakaj je ni? __________________________________________________

129

Predlog dodatnega besedila Lokvanj je vodna rastlina – raste v stoječih in počasi tekočih rekah ter jarkih; ljudje z lokvanji krasijo ribnike in bazene.

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Lokvanj je v vodnem dnu zakoreninjen z debelo koreniko. Iz korenike rastejo dolgi valjasti peclji, na njih pa so veliki okrogli listi, ki plavajo na vodi in so zgoraj temno zeleni, spodaj pa rdečkasti. Cvetovi imajo veliko belih, rožnatih ali rdečih cvetnih listov; sredi njih so rumeni prašniki.

Lokvanj cveti spomladi ali poleti.

Je zdravilna rastlina. V cvetovih so snovi, ki pomirjajo, iz korenike pa pripravljajo tekočino za zdravljenje raznih vrst vnetja.

Spada v družino lokvanjevk.

130

15 Kdo ali kaj je to?

2. del, str. 16–20, predvideno število ur: 2

Operativni cilji: – poimenovanje bitij, stvari in pojmov, – prepoznavanje in posploševanje pomenskih lastnosti samostalnikov, – obvladanje in uporaba strategije za prepoznavanje samostalnikov, – razumevanje in raba strokovnega izraza samostalnik.

Ciljna tema: Samostalnik.

Samostalniki so besede, s katerimi neposredno poimenujemo bitja, stvari ali pojme.

Samostalnik v sodobnem slovenskem jezikoslovju (po J. Toporišiču, 1976) ni besedna vrsta, temveč je podvrsta besedne vrste, ki jo imenujemo samostalniška beseda. Samostalniška beseda je torej besedna vrsta, ki združuje tri podvrste besed z enakimi pomenskimi in skladenjskimi lastnostmi (vse te besede namreč poimenujejo bitja, stvari in pojme, v stavku pa nastopajo v vlogi osebka ali predmeta).

Podvrste samostalniške besede so: samostalnik (npr. deček, mesto), samostalniški zaimek (npr. on, kdo, nekdo, nihče, kaj, nekaj) in posamostaljeni pridevnik (npr. Čajkovski, Krško, Trebnje).

Jezikoslovno razvrščanje besed v besedne vrste je zelo abstraktno; zanj sta potrebni precej bolj razviti zmožnosti abstraktnega mišljenja in opazovanja pojavov v jeziku, kot ju lahko pričakujemo od vseh učencev v osnovni šoli, zato učenci na tej stopnji šolanja spoznavajo le temeljne oz. lažje predstavljive skupine besed. To pomeni, da ne spoznavajo samostalniške besede, samostalniških zaimkov, posamostaljenih pridevnikov ipd., temveč spoznavajo le temeljno skupino besed, tj. samostalnik.

Opozorilo: Učenci v osnovni šoli spoznajo, da so samostalniki besede, s katerimi poimenujemo bitja, stvari in pojme, ter da imajo določeno obliko oz. oblikovne značilnosti, in sicer: spol in število (to spoznajo v 5. razredu oz. v 16. in 17. enoti našega delovnega zvezka), sklon oz. sklanjanje (to obravnavajo v 6. razredu) in sklanjatev (s tem se ukvarjajo v 7. razredu).

Pri opazovanju in prepoznavanju pomena samostalnikov imajo največ težav z razumevanjem izraza pojem – bitja in stvari si lahko predstavljajo, pojmov pa ne. Zato naj si pri razmišljanju o tem, ali je dana beseda samostalnik ali ne, pomagajo tudi tako, da dano besedo uporabijo v povedi To je … in se nato vprašajo po tej besedi; če se vprašajo Kdo/kaj je to?, je beseda zagotovo samostalnik (npr.

To je noč. → Kaj je to? → Beseda noč je samostalnik. – To je zanimivo. → Kakšno je to? → Beseda zanimivo ni samostalnik.).

Učitelj naj od učencev ne zahteva definicije samostalnika – pač pa naj preverja razumevanje in rabo tega jezikoslovnega izraza (npr. tako, da učencem naroči, naj v skupini raznovrstnih besed podčrtajo/obkrožijo samostalnike in pojasnijo svoje rešitve oz. naj skupino istovrstnih besed poimenujejo z ustreznim jezikoslovnim izrazom in pojasnijo svojo rešitev). Še to: Z vprašalnico kdo? sprašujemo samo po človeku – po vsem drugem (torej tudi po živalih) sprašujemo s kaj? (To se bo zdelo učencem zelo čudno, saj v pogovornem jeziku sprašujemo po živalih tako kot po človeku, tj. s kdo?.)

131

Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogah Št. naloge/ Dejavnosti

Kaj delajo učenci?

1.

Opazujejo ilustracijo in ustno poimenujejo, kar je na njej.

2.

Ponovijo besede iz prve naloge in razmišljajo, kaj z njimi poimenujemo (tj. človeka, žival, rastlino ali stvar); nato jih napišejo na ustrezno mesto v preglednici.

Nazadnje napišejo nadpomenko besed človek, žival in rastlina (tj. bitje).

3.

Naštejejo pet bitij in pet stvari.

Nasvet: Učitelj naj preveri rešitve – tako bo ugotovil, ali učenci razumejo izraza bitje in stvar.

4.

Berejo povedi. Ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, kaj poimenujejo podčrtane besede. Nato podčrtajo/obkrožijo pravilni odgovor.

5.

Iz besednih zvez tvorijo samostalnike (za pojme), jih napišejo in jim pripišejo protipomenke.

Nato k danim samostalnikom (za pojme) napišejo protipomenke.

Ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, kaj poimenujejo besede, ki so jih napisali v tej nalogi; obkrožijo črko pred pravilno rešitvijo.

6.

Preberejo niz besed (samostalnikov); razmišljajo, kaj z njimi poimenujemo (tj. bitje, stvar ali pojem), in jih prepišejo na ustrezno mesto v preglednici.

7.

Nepopolno poved dopolnijo z manjkajočimi podatki.

Nasvet: Učitelj naj učence spodbuja k samostojnemu reševanju te naloge; učencem, ki tega niso zmožni narediti sami, pa naj pomaga tako, da jih vodi pri razmišljanju o tem, v kateri nalogi bi našli te podatke (tj. v 6.). Rešitve naj preveri frontalno.

8.

Berejo povedi. Nato odgovorijo na vprašanje in pojasnijo svoj odgovor.

Ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, kako bi se vprašali po podčrtanih besedah v zgornjih povedih; pobarvajo oblačka s pravilno rešitvijo.

Nasvet: Učitelj lahko pomaga učencem tako, da jim pred reševanjem naloge naroči, naj si ogledajo ilustracijo in preberejo besedilo v oblačku.

9.

Nepopolno poved dopolnijo z manjkajočima podatkoma.

Nasvet: Učitelj naj učence spodbuja k samostojnemu reševanju te naloge; učencem, ki tega niso zmožni narediti sami, pa naj pomaga tako, da jih vodi pri razmišljanju o tem, v kateri nalogi bi našli ta podatka (tj. v 8.). Rešitve naj preveri frontalno.

10.

Preberejo niz besed in razmišljajo, katera med njimi ni samostalnik; prečrtajo jo in pojasnijo svojo rešitev.

11.

Preberejo besedilo. Nato v njem podčrtajo samostalnike. Med frontalnim preverjanjem rešitev pojasnjujejo svoje rešitve.

Nasvet: Učitelj naj frontalno preveri rešitve; pri tem naj spodbuja učence k pojasnjevanju svojih rešitev.

Za popestritev si ogledajo ilustracijo na koncu enote, preberejo besedili v oblačkih in se pogovorijo o dejanju osebe in razlogih zanj ter o odzivu živali.

132

Učenčevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote?

Kaj si se naučil o samostalniku? (Dopolni miselni vzorec.)

Kaj si delal v tej enoti?

Kaj si delal brez težav?

S čim si imel težave?

Kaj bi rad izboljšal?

Kako si sodeloval s sošolci?

Kako si sodeloval z učiteljem?

Učiteljevo samovrednotenje

133

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

SAMOSTALNIKI so besede, s katerimi poimenujemo

134

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

bitja

SAMOSTALNIKI so besede, s katerimi poimenujemo

stvari

pojme

135

Predlog nalog za preverjanje DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

1. Preberi naslednje povedi.

Otroštvo sem preživel z dvema bratoma in sestro. Oče je bil lesni trgovec, mama pa gospodinja.

Na rojstni kraj me veže veliko spominov, imam ga najraje na svetu. Vsak travnik, vsaka gozdna pot mi je ljuba in zato ga obiščem, kadar ga morem. Po končani srednji šoli sem šel študirat, čeprav to sprva ni bila moja želja.

V povedih podčrtaj samostalnike.

2. V vsaki vrstici prečrtaj besedo, ki ni samostalnik. človek, vesel, vilice, zvonec resnica, papagaj, pomagam, pešec oblikovati, december, gosenica, učitelj hrup, omarica, škatla, dva lonček, lutka, igra, privezan povedati, prepoved, poved, napoved 3. Preberi naslednje besede in napiši, zakaj je nekaj besed prečrtanih. beseda, nerodnost, zelen, koledar sto, matematika, račun, težava kolo, razočaranje, sreča, morski zjutraj, zajtrk, marmelada, čaj videoposnetek, zadnji, računalnik, repa ________________________________________________________________________________ 4. Preberi naslednje povedi.

Stric in teta se sprašujeta, ali naredita dovolj za svoje zdravje. Pozimi jesta preveč, zato morata poskrbeti vsaj za gibanje. Vsak dan gresta s svojim psičkom na bližnji hrib.

Podčrtaj samostalnike in jih prepiši na ustrezno mesto v preglednici.

BITJE

STVAR

POJEM

5. Iz vsake povedi prepiši besedo, s katero je poimenovan pojem.

136

Jure je dosegel velik uspeh – osvojil je bronasto medaljo.

________________

Nič ga ni bilo strah.

________________

Imel pa je tudi srečo.

________________

Zaslužil je pozornost novinarjev.

________________

Vztrajnosti ga je naučil trener.

________________

6. Tvori besede.

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

to, da si vesten

___________________

to, da si sposoben

_________________

to, da si vztrajen

___________________

to, da si pošten

_________________

to, da si skrben

___________________

to, da si prijazen

_________________

to, da si iskren

___________________

to, da si potrpežljiv

_________________

Ali so besede, ki si jih napisal, samostalniki? DA Pojasni odgovor.

NE

_____________________________________________________________________________

137

16 Oprostite, katerega spola ste?

2. del, str. 21–25, predvideno število ur: 2

Operativni cilji: – poimenovanje bitij in stvari, – ločevanje naravnega spola od slovničnega spola, – obvladanje in uporaba strategije za določanje spola, – določanje spola samostalnikov, – razumevanje in raba strokovnih izrazov moški, ženski in srednji spol.

Ciljna tema: Spol samostalnika.

Samostalniki so točno določenega spola, in sicer moškega, ženskega ali srednjega; pravimo, da so enospolski (za razliko od pridevnikov, ki so trispolski, prim. bel, -a, -o).

Spol samostalnikov je v slovenščini načeloma določen slovnično, tj. na podlagi končnice v imenovalniku ednine – tako je večina samostalnikov – s končnico -ø moškega spola (npr. cvet, oblak), – s končnico -a ženskega spola (npr. polica, kljuka), – s končnico -o oz. -e srednjega spola (npr. okno, sonce).

Nekaj pa je posebnosti, npr.

– samostalniki ženskega spola s končnico -ø (prim. breskev, luč, mami, Karmen), – samostalniki moškega spola s končnico -a (npr. Miha, strojevodja) ali -o/-e (npr. avto, finale).

Opozorilo: Učitelj naj se zaveda, da učenci praktično obvladajo spol samostalnika, saj tvorijo pravilne besedne zveze in povedi (npr. zlomljena kost – ne zlomljen kost; Avto je umazan. – ne Avto je umazano.); le tisti iz gorenjske in rovtarske narečne skupine imajo pri sporočanju v knjižnem jeziku pogosto težave s srednjim spolom – v gorenjskih narečjih namreč zamenjajo srednji spol z moškim, npr. Mlek je vroč (ta pojav imenujemo maskulinizacija), v rovtarskih pa zaradi t. i. akanja zamenjajo srednji spol z ženskim, npr. Mleka je vroča (ta pojav imenujemo feminizacija).

Ko pa učenci začenjajo opazovati samostalnike in jim določati spol, zlahka določijo spol tistim samostalnikom, ki poimenujejo odrasle osebe in večje živali – tu se namreč opirajo na t. i. naravni spol (tj. ženski/ moški). Pri vseh drugih samostalnikih pa ta naravna logika odpove, zato se učencem zdi nenavadno, da imajo spol tudi besede za stvari in pojme (npr. okvir, cerkev, luč, okno, ljubezen, veselje) in da so poimenovanja za mladiče pogosto srednjega spola, ne pa moškega oz. ženskega (npr. dete, dekle, tele, jagnje). Učitelj naj zato učencem pove, da ne določamo spola bitja, stvari ali pojma – temveč spol besede, s katero je to poimenovano, in da si pri določanju spola večine besed lahko pomagamo tako, da pred besedo postavimo besedo tisti, tista ali tisto – tisti je namreč znamenje moškega spola, tista ženskega in tisto srednjega. (Kot je bilo že omenjeno, to ne velja za vse besede, in sicer ne za t. i. množinske samostalnike, npr. vrata → tista vrata → pričakovali bi, da so vrata ženskega spola, a niso, ker so v množini; so srednjega spola. Vendar v petem razredu spola množinskih samostalnikov še ne obravnavamo.)

138

Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogah Št. naloge/ Dejavnosti

Kaj delajo učenci?

1.

Opazujejo risbe in poimenujejo narisana bitja.

Povedo, katera poimenovana bitja so moškega spola in katera so ženskega. Samostalnike (tj. poimenovanja bitij) napišejo na ustrezno mesto v preglednici.

Povedo, ali so napisane besede samostalniki, in utemeljijo svoj odgovor.

2.

Preberejo samostalnike (ki poimenujejo odrasla bitja) in ob vsakem napišejo, katerega spola je; nato mu pripišejo še samostalnik nasprotnega spola.

Nato ob ponujenih možnostih razmišljajo, kaj poimenujejo navedeni samostalniki, in obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom.

Nepopolno poved dopolnijo z manjkajočima podatkoma (lahko ju prepišejo iz preglednice, ki so jo dopolnjevali v prvem delu te naloge).

3.

Opazujejo sliko in poimenujejo tiste njene prvine, ki so zaznamovane s puščico. Besede napišejo na črte.

Nato sodelujejo v pogovoru o zapisanih besedah – odgovarjajo na vprašanja o njihovi vrsti, poimenovalni vlogi in spolu.

Nasvet: Učitelj naj vodi pogovor in pomaga učencem pri ugotavljanju spola teh samostalnikov.

Ogledajo si ilustracijo, preberejo besedili v oblačkih in skušajo odgovoriti na vprašanji.

Nasvet: Učitelj naj ne vrednoti njihovih odgovorov, temveč naj jih samo posluša. Nato naj jih (brez povzetka oz. rešitve) usmeri k reševanju naslednje naloge. (V tej je namreč vsebovan odgovor.)

4.

Dopolnijo nepopolni povedi.

Nato naj še enkrat odgovorijo na vprašanji iz prejšnje ilustracije.

5.

Najprej si ogledajo ilustracijo v tej nalogi, preberejo besedili v oblačkih in povedo, s čim si je deček pomagal pri določanju spola.

Nato preberejo samostalnike in jim določijo spol.

Nasvet: Učitelj naj frontalno preveri rešitve – učenci naj po izrečeni rešitvi predstavijo še strategijo določanja spola samostalnikov.

6.

Preberejo samostalnike, jim določijo spol in jih prepišejo na ustrezno mesto v preglednici.

Nasvet: Učitelj naj frontalno preveri rešitve – učenci naj po izrečeni rešitvi predstavijo še strategijo določanja spola samostalnikov.

7.

Preberejo niz samostalnikov in vsakemu določijo spol; nato prečrtajo samostalnik, ki je drugačnega spola, kot so ostali v nizu. Po končani nalogi predstavijo svoje rešitve in povedo, zakaj so se tako določili.

8.

Preberejo dvojice povedi; podčrtanima samostalnikoma določijo spol in povedo, kaj so opazili.

Svoje ugotovitve strnejo tako, da dopolnijo nepopolne povedi.

Nasvet: Učitelj naj učence spodbuja k samostojnemu reševanju te naloge (vendar pa bo nekaj učencev verjetno potrebovalo njegovo individualno pomoč). Rešitve naj preveri frontalno.

Za popestritev si ogledajo ilustracijo na koncu enote, preberejo besedili v oblačkih in se pogovorijo o tem, kaj se je zgodilo in zakaj je do tega prišlo; lahko pripovedujejo tudi o svojih podobnih izkušnjah.

Učenčevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote?

Kaj si se naučil o spolu samostalnika? (Dopolni miselni vzorec.)

Kaj si delal v tej enoti?

Kaj si delal brez težav?

S čim si imel težave?

Kaj bi rad izboljšal?

Kako si sodeloval s sošolci?

Kako si sodeloval z učiteljem?

Učiteljevo samovrednotenje 139

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

SPOL SAMOSTALNIKA ___________ (npr. ________)

140

___________ (npr. ________)

___________ (npr. ________)

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

SPOL SAMOSTALNIKA MOŠKI (npr. svinčnik)

ŽENSKI (npr. radirka)

SREDNJI (npr. šestilo)

141

Predlog nalog za preverjanje 1. Iz niza besed prepiši samostalnike in jim določi spol.

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

medved, učenec, jesti, stanovanje, pet, steklenička, družina, utrujen, izvir, črka, pišem, sedlo, čoln, srečanje, prijeten, kolo, jagoda, štiri, vas, av, mesto, pozimi SAMOSTALNIK

SPOL

SAMOSTALNIK

SPOL

2. V naslednjih skupinah samostalnikov bodi pozoren na njihov spol. Izpiši samostalnik, ki ne spada v skupino, in utemelji svojo odločitev. a) časopis, rubrika, avtorica, stran V to skupino ne spada ________________, saj _____________________________________. b) bralec, pogum, dedek, spoštovanje V to skupino ne spada ________________, saj _____________________________________. c) Andrej, Petrček, Andreja, Andrejček V to skupino ne spada ________________, saj _____________________________________. č) poletje, zdravje, smeh, vedro V to skupino ne spada ________________, saj _____________________________________.

142

3. Naslednje samostalnike razvrsti po spolu. Vpiši jih v preglednico. deblo, pregled, posoda, zid, France, razvoj, pisemce, telovadba, rebro, bolezen, bolnišnica, portret, polje, strmina, novorojenček, odločitev, brezno, naročje MOŠKI SPOL

ŽENSKI SPOL

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

SREDNJI SPOL

4. Podčrtaj samostalnike in jim določi spol.

Kostja bo šel ob petih v glasbeno šolo. ________________________________ Ali še kdaj igrate igro človek, ne jezi se? ________________________________ Po ulici je ves dan begal potepuški pes. ________________________________ Naša muca rada spi na okenski polici. ________________________________ Moja mami je slikarka. ________________________________ Marko se je teti zahvalil za voščilnico. ________________________________ Pecivo peci samo 20 minut. ________________________________ 5. Preberi Mojčino nalogo in odpravi napake. miš – m. sp. otrok – sr. sp. sinko – sr. sp. hči – m. sp.

Mitja – ž. sp. sonce – m. sp.

Mirjam – m. sp. kino – sr. sp.

143

17 Eden, dva ali več?

2. del, str. 26–32, predvideno število ur: 3

Operativni cilji: – poimenovanje stvari, – prepoznavanje številskosti stvari iz končnice samostalnika, – izrekanje števila s pravilnimi končnicami samostalnika, – ločevanje števila samostalnika od številskosti poimenovanih bitij/stvari, – obvladanje in uporaba strategije za določanje števila, – pravilna raba neštevnih edninskih samostalnikov, – raba dvojinske oblike samostalnika namesto množinske, – prepoznavanje in odpravljanje napak v izrekanju števila, – pravilna raba slovenskih množinskih zemljepisnih lastnih imen, – razumevanje in raba strokovnih izrazov ednina, dvojina, množina, edninski in množinski samostalnik.

Ciljna tema: Število samostalnika.

Samostalniki lahko poimenujejo eno bitje/stvar/pojem, dve ali več – zato so v določenem slovničnem številu, in sicer v ednini, dvojini ali množini (npr. knjiga, knjigi, knjige). Slovnično število izražamo v slovenščini s končnico (npr. dežnik-ø, -a, -i; knjig-a, -i, -e; ravnil-o, -i, -a).

Slovenščina je eden od redkih jezikov, ki je skozi stoletja svojega razvoja ohranil vsa tri števila, tj. tudi dvojino; večina jezikov ima namreč le dve števili, in sicer ednino in množino. Ravno dvojina pa je tisto slovnično število, ki se v neknjižni slovenščini pogosto izgublja, in to predvsem pri samostalnikih ženskega spola – tu se namesto dvojinske oblike uporablja množinska ob števniku dve (npr. dve hiše); samostalniki moškega spola dvojino ohranjajo (npr. kozolca – ne: dva kozolci). Po drugi strani pa v knjižni slovenščini velja pravilo, da pri parnih delih telesa, oblačilih in napravah (npr. noge, nogavice, drsalke) ter pri funkcijskih parih (npr. starši) ne uporabljamo dvojine, temveč množino.

Opozorilo: Učitelj naj zato pri učencih načrtno utrjuje knjižno rabo dvojine (pa tudi knjižno rabo množine namesto dvojine).

Večina samostalnikov ima tri števila – nekaj pa je izjem, tj. samostalnikov, ki nimajo vseh treh števil, temveč imajo samo eno, in sicer: – samo množino (to so t. i. množinski samostalniki, npr. škarje, hlače, smuči) ali – samo ednino (to so t. i. neštevni edninski samostalniki, tj. poimenovanja za snov /npr. mleko/, za skupino /npr. sadje/ ali za pojem /npr. mladost/).

Učenci, katerih materni/prvi jezik je slovenščina, načeloma nimajo težav z rabo množinskih samostalnikov, saj tvorijo pravilne povedi (npr. Vrata so odprta. – ne Vrata je odprta; Škarje so ostre. – ne Škarje je ostro; Sani so lesene. – ne Sani so leseni.). Ko pa začnejo opazovati množinske samostalnike in jim določati število, se jim zdi zelo nenavadno, da nimajo ednine in dvojine – ko pa vendar obstaja samo ena taka stvar oz. dve (npr. ene škarje, dvoje škarij). Učitelj naj zato učencem pove, da ne določamo števila bitij oz. stvari, temveč število besede, s katero je bitje/stvar poimenovana, in da si pri določanju števila besede lahko pomagajo tako, da besedo uporabijo v povedi, s katero odgovorijo na vprašanje Kaj je to?, torej To __ okno/okni/okna/škarje/vrata. Če v odgovoru uporabijo besedo je, je samostalnik v ednini (npr. To je okno.); če uporabijo besedo sta, je samostalnik v dvojini (npr. To sta okni.); če pa uporabijo so, je samostalnik v množini (npr. To so okna/ škarje/vrata.).

144

Neštevne edninske samostalnike (npr. čaj, grmovje, mladost) v neknjižni slovenščini pogosto postavljamo v množino (npr. Kupili so tri čaje.), vendar to v knjižnem jeziku ni dovoljeno – neštevni samostalniki morajo biti v ednini, pred njimi pa je treba navesti količinski izraz (npr. Kupili so tri steklenice/vrste čaja.).

Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogah Št. naloge/ Dejavnosti

Kaj delajo učenci?

1.

Berejo krajše besedilo. Nato napišejo odgovore na vprašanja o številu knjig ter povedo, po čem so prepoznali števila, ko pa v besedilu niso bila zapisana s številkami.

2.

Opazujejo sličice ter poimenujejo naslikane stvari in hkrati izražajo tudi njihovo številskost. Povedo, ali so napisane besede samostalniki, in pojasnijo svoje mnenje.

Primerjajo obliko napisanih samostalnikov za isto stvar ter povedo, kaj so ugotovili in zakaj je do tega prišlo.

3.

Ogledajo si fotografijo in napišejo, kaj je v puščici.

Ob ponujenih možnostih razmišljajo, kaj so poimenovali z napisanimi besedami; nato obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom.

Razmišljajo, ali so te besede samostalniki, in obkrožijo DA ali NE. Še enkrat preberejo napisane samostalnike in razmišljajo, koliko stvari je z njimi poimenovanih; nato jih prepišejo na ustrezno mesto v preglednici.

Nasvet: Učitelj naj bo pozoren zlasti na izražanje dvojine (učenci namreč namesto nje pogosto uporabljajo množino.)

4.

Dopolnijo nepopolne povedi.

5.

Ustno odgovorijo na vprašanji o svojem znanju tujih jezikov in o dvojini v njim znanih tujih jezikih ter pojasnijo svoj zadnji odgovor.

Svoje ugotovitve strnejo tako, da dopolnijo nepopolni povedi.

V priročnikih iščejo podatke o tem, kateri jeziki imajo dvojino.

6.

K napisanim samostalnikom pripišejo še njihovo obliko za drugi dve števili.

Nasvet: Učitelj naj bo pozoren zlasti na zapis samostalnikov v dvojini.

7.

Preberejo besede, prepišejo samostalnike in jim določijo število.

8.

Preberejo dvojice povedi. Razmišljajo, katera poved iz dvojice je pravilna in jo obkrožijo. Nato pojasnijo svoje rešitve.

Nasvet: Učitelj naj učence usmerja k razmišljanju o tem, – ali lahko mleko, sadje, bolezni štejemo ali ne, – česa še ne štejemo (naj naštejejo nekaj primerov), – kateri natakar, ki bi mu naročili »tri čaje«, bi ravnal prav: tisti, ki bi nam prinesel tri žličke čaja, tri skodelice čaja, tri lonce čaja, – kako bi družina naročila juho, riž, omako, solato, sok, kruh, jabolčni zavitek, smetano ipd., – zakaj moramo pri neštevnih samostalnikih uporabljati količinske izraze (npr. skodelica/kos/zajemalka/ krožnik …) ipd.

V skupini samostalnikov podčrtajo neštevne.

9.

Dopolnijo nepopolno poved oz. povzetek o neštevnih edninskih samostalnikih.

145

10.

Poimenujejo, kar je na sličicah, in zapišejo obe besedi.

Ob obeh sličicah ustno odgovorijo na vprašanje Kaj je to?

Nato pisno dopolnijo zapisani povedi.

Opazujejo dopolnjene povedi in sodelujejo v pogovoru o njih – odgovarjajo na vprašanja o vpisani besedi (tj. so), o številu samostalnikov in o tem, ali so lahko tudi v ednini in dvojini; nato povedo, zakaj tem samostalnikom pravimo množinski samostalniki.

11.

Dopolnijo nepopolni povedi oz. povzetek o množinskih samostalnikih.

12.

Preberejo samostalnike. Ob ponujenih možnostih in podani strategiji prepoznavanja števila samostalnikov razmišljajo o številu napisanih samostalnikov; nato obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom.

Povedo, kateri od samostalnikov imajo lahko tudi ednino in dvojino; nato prepišejo množinske samostalnike.

13.

Povedi dopolnijo z glagolom je oz. so.

Nasvet: Učenci naj rešujejo nalogo sami. Učitelj naj pregleda rešitve frontalno in naj vodi pogovor o rešitvah.

14.

Berejo povedi – pri tem pozorno opazujejo obliko samostalnika. Nato zaznamujejo napake in jih odpravijo, in sicer tako, da na črto napišejo samostalnik v pravilni obliki.

Nasvet: Učenci naj rešujejo nalogo sami. Učitelj naj rešitve pregleduje individualno.

15.

Berejo povedi. Podčrtajo samostalnike in jih prepišejo v preglednico. Nato jim določijo spol in število.

Nasvet: Učenci naj rešujejo nalogo sami. Pregled rešitev lahko poteka frontalno.

Učenčevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote?

Kaj si se naučil o številu samostalnika? (Dopolni miselni vzorec.)

Kaj si delal v tej enoti?

Kaj si delal brez težav?

S čim si imel težave?

Kaj bi rad izboljšal?

Kako si sodeloval s sošolci?

Kako si sodeloval z učiteljem?

Učiteljevo samovrednotenje

146

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

ŠTEVILO SAMOSTALNIKA ___________ (npr. ________)

___________ (npr. ________)

___________ (npr. ________)

147

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

ŠTEVILO SAMOSTALNIKA EDNINA (npr. jabolko)

148

DVOJINA (npr. jabolki)

MNOŽINA (npr. jabolka)

Predlog nalog za preverjanje 1. Podčrtaj samostalnike in jih prepiši na ustrezno mesto.

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Za mačjo igro so primerne pisane žogice.

Nekateri ljudje imajo doma celo želve.

Vozili sta trčili zaradi prevelike hitrosti.

Otroci imajo radi domače živali.

Vstopnici je kupil eno uro pred predstavo.

Sošolca sta vključena v nogometni krožek.

V gledališču moramo imeti prenosni telefon izključen.

Potoka se stekata v Ljubljanico.

V ednini so samostalniki: _______________________________________________________ _____________________________________________________________________________ V dvojini so samostalniki: ______________________________________________________ _____________________________________________________________________________ V množini so samostalniki: ______________________________________________________ _____________________________________________________________________________ 2. Iz naslednje skupine besed prepiši samostalnike in jim določi število. gospodarstvenik, enaindvajset, možje, sotočje, težko, razglasitev, himne, drevesa, zanimiv, županji, poštnina, mijav, simboli, člana, prekuhan SAMOSTALNIK

ŠTEVILO

SAMOSTALNIK

ŠTEVILO

149

3. Dopolni.

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

EDNINA

DVOJINA

MNOŽINA

človek otroka pas vrv zrezki zob fanta pes

4. V povedih podčrtaj samostalnike. Na črto izpiši tiste, ki jih ne moremo šteti.

Nekatere rastline potrebujejo veliko vode.

______________________

V življenju se človek veliko nauči.

______________________

Zdravniki nam priporočajo sadje.

______________________

Nogometna žoga mu je v veselje.

______________________

Branje mu dela težave.

______________________

Obkroži.

Kaj je značilno za izpisane samostalnike? a) Imajo samo ednino. b) Imajo samo dvojino. c) Imajo samo množino.

5. V povedih podčrtaj samostalnike. Na črto izpiši tiste, ki imajo samo množino.

V stanovanju morajo biti vhodna vrata vedno zaklenjena.

____________________

Ajdovi žganci so moja najljubša jed.

____________________

Med počitnicami je šola zaprta.

150

____________________

Ošpice so nalezljiva otroška bolezen.

____________________

Vilice niso za majhne otroke.

____________________

6. Obkroži množinske samostalnike. računalniki, pljuča, roke, smuči, možgani, koprive, usteca, jasli

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

7. Popravi, kar je narobe. Popravljene povedi napiši na črte.

Kupil je dva ledena čaja.

____________________________________________

Naročil je tri sladolede.

____________________________________________

Spil je dve vodi.

____________________________________________

Pojedel je dve torte.

____________________________________________

V sirarni izdelujejo dva sira.

____________________________________________

8. Podčrtaj samostalnike in jim določi spol in število.

Policisti so med prazniki ugotovili veliko kršitev prometnih predpisov. ____________________________________________________________________ Redarji so narobe parkiranim vozilom nadeli lisice. _________________________________________ Zaradi poledice je bilo veliko prometnih nesreč. ______________________________________ Vsi moji sošolci bodo v soboto igrali igro med dvema ognjema. ___________________________________________________

151

18 Povsod je lepo – doma je najlepše 2. del, str. 33–40, predvideno število ur: 5

Operativni cilji: – branje nebesednih sporočil (tj. zemljevida, piktogramov), – branje in poslušanje opisa kraja, – razumevanje prebranega in poslušanega besedila (tj. prepoznavanje teme, ključnih besed, bistvenih in tudi manj bistvenih podatkov), – povzemanje vsebine besedila z dopolnjevanjem miselnega vzorca, – ustno obnavljanje opisa kraja ob miselnem vzorcu, – iskanje podatkov po priročnikih, – tvorjenje in urejanje miselnega vzorca, – pisno opisovanje poljubno izbranega kraja, – primerjanje in presojanje napisanih besedil ter utemeljevanje svojega mnenja, – povzemanje značilnosti opisa kraja, – raba pravilne začetnice v imenih prebivalcev kraja, zemljepisnih lastnih imenih, imenih jezikov in v vrstnih pridevnikih iz zemljepisnih lastnih imen, – prepoznavanje samostalnikov in njihovega števila.

Ciljna tema: Opis kraja.

Opis kraja je besedilo, v katerem prikazujemo značilnosti kraja, tj. njegovo lego, sestavo (oz. dele, npr. zaselke), število prebivalcev, gospodarstvo (oz. dejavnosti prebivalcev), javne zgradbe in znamenitosti (tj. kulturne oz. naravne). Glagoli so načeloma v sedanjiku (ta ne izraža trenutka sporočanja, ampak brezčasnost oz. splošnost); če opisujemo kraje, ki jih ni več, so v pretekliku.

Opozorilo: Učenci imajo pri opisovanju kraja pogosto težave – in sicer zato, ker – ne znajo natančno opazovati kraja, – ne znajo poimenovati značilnosti kraja (npr. lege, javnih zgradb, znamenitosti ipd.), – niso objektivni (pač pa izrekajo svojo presojo in doživljanje kraja), – ne ločijo splošnih značilnosti kraja od enkratnih preteklih dogodkov v njem, zato pripovedujejo o svojih ali tujih doživetjih v tem kraju ali o pomembnejših dogodkih iz njegove preteklosti.

Ker vemo, da je natančno opazovanje kraja temeljni pogoj za njegovo opisovanje, naj učitelj spodbuja učence k opazovanju kraja, v katerem živijo, in krajev, ki jih poznajo oz. skozi katere so potovali, k risanju zemljevidov/načrtov teh krajev ter k »branju« zemljevidov/načrtov/razglednic in opisov neznanih krajev, in to ne le pri slovenščini, temveč tudi pri drugih šolskih predmetih, npr. pri družbi, likovni vzgoji ipd. Poimenovalno zmožnost pa naj razvija s t. i. vajami za bogatenje besednega zaklada, npr. s poimenovanjem vrst naselbin (npr. mesto, vas, naselje), naslikanih ali umišljenih zgradb, gospodarskih dejavnosti, naravnih in kulturnih znamenitosti ipd.

Učitelj mora ločiti opis kraja od njegove predstavitve. V predstavitvi kraja je namreč poleg splošnih značilnosti kraja predstavljena tudi njegova zgodovina – zato je nekaj glagolov v pretekliku. (Učenci obravnavajo predstavitev kraja v 7. razredu.)

152

Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogah: Št. naloge/ Dejavnosti

Kaj delajo učenci?

1.

Na črto in nato na zemljevid Slovenije napišejo ime svojega kraja. Ob zemljevidu se pripravijo na ustni opis lege svojega kraja.

Nato se štirje učenci (ob učiteljevi spodbudi) odločijo za javni opis lege svojega kraja. Eden od njih ostane v razredu, drugi trije odidejo iz razreda – v razred se vračajo postopoma (tako da ne poslušajo opisov sošolcev). Preostali učenci poslušajo opise in po vsakem napišejo svoje mnenje. Po vseh štirih opisih se pogovarjajo o prednostih in pomanjkljivosti opisov sošolcev.

Nasvet: Učitelj naj vodi pogovor o opisih učencev.

2.

Berejo piktograme in razmišljajo o zgradbah v svojem kraju; svoje ugotovitve zaznamujejo z obkrožanjem besede DA oz. NE. Razmišljajo, kaj bi v domačem kraju pokazali vrstniku iz drugega kraja, in svojo odločitev napišejo na list. Nato to preberejo pred razredom in pojasnijo svojo izbiro.

Nasvet: Učitelj naj na tablo napiše vsako izbiro učenca. Na koncu vseh predstavitev naj se z učenci pogovori o njihovih odgovorih.

3.

Berejo besedilo.

4.

Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o vsebini besedila iz 3. naloge.

5.

Dopolnijo miselni vzorec – vpišejo temo in bistvene podatke (ključne besede so že vpisane).

Nasvet: Učitelj naj učencem pove, da se miselni vzorec začne izpolnjevati desno zgoraj, nato pa se nadaljuje v smeri urnega kazalca.

Učence naj spodbuja k samostojnemu reševanju te naloge; učencem, ki tega niso zmožni narediti sami, pa naj pomaga tako, da jih vodi pri razmišljanju o tem, kaj morajo narediti, da bodo lahko rešili to nalogo (tj. ponovno naj preberejo besedilo iz 3. naloge – najbolje po odstavkih).

6.

Ob miselnem vzorcu tvorijo strnjeno obnovo opisa kraja.

Nasvet: Učitelj naj pred obnavljanjem opozori učence – na pravilno zapovrstje ključnih besed v obnovi (tj. da začnemo desno zgoraj in nadaljujemo v smeri urnega kazalca), – na to, da preidemo k novi ključni besedi šele potem, ko obnovimo vse bistvene podatke dane ključne besede (tj. da ne »skačemo« z ene ključne besede oz. podteme k drugi in se nato spet vračamo k prvi), in – na to, da v obnovi ne navajamo ključnih besed (prim. lega: Brezovica …), temveč ključne besede posredno izrazimo z glagoli (npr. lega → Brezovica leži …; sestava → Brezovica je iz petih zaselkov …; prebivalci → Na Brezovici živi … itd.).

7.

Dopolnijo nepopolno poved in tako povzamejo bistvene značilnosti opisa rastline.

Nasvet: Učitelj naj učence spodbuja k samostojnemu reševanju te naloge; učencem, ki tega niso zmožni narediti sami, pa naj pomaga tako, da jih vodi pri razmišljanju o tem, v kateri nalogi bi našli te podatke (tj. v 5.). Rešitve naj preveri frontalno.

8.

Pred gledanjem posnetega opisa Pirana sodelujejo v t. i. motivacijskem pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o njihovem predznanju, izkušnjah ipd.

9.

Ogledajo si posneti opis kraja.

Nasvet: Učitelj naj učence vpraša, ali si želijo posnetek ogledati še enkrat. Če je potrebno, naj jim omogoči ponovno gledanje posnetka.

10.

Dopolnijo miselni vzorec – vpišejo bistvene podatke (tema in ključne besede so že vpisane).

Nasvet: Učitelj naj učence spodbuja k samostojnemu reševanju te naloge. Učenci verjetno ne bodo napisali vseh bistvenih podatkov, zato bodo skušali prepisovati eden od drugega. Učitelj naj prepreči prepisovanje – učencem naj pove, da si bodo posnetek kasneje ogledali še enkrat in da bodo lahko dopolnili miselni vzorec.

11.

Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja po podrobnejših podatkih iz posnetega opisa.

153

12.

Še enkrat si ogledajo posnetek. Med poslušanjem/gledanjem napišejo na črte določene podatke.

Nasvet: Učitelj naj (na željo učencev) posnetek večkrat prekine, da si bodo učenci lahko zapisali dane podatke. Učence naj opozarja na pravilno pisanje lastnih imen.

Nato z napisanimi podatki dopolnijo miselni vzorec v 10. nalogi.

13.

Ob miselnem vzorcu iz 10. naloge tvorijo strnjeno obnovo opisa kraja.

14.

Primerjajo miselna vzorca iz 5. in 10. naloge (in sicer ključne besede). Pogovarjajo se o svojih ugotovitvah ter povedo svoje mnenje.

15.

Preberejo navodilo za domačo nalogo in se o njem pogovorijo.

Doma se odločijo, kateri kraj bodo opisali, in se ravnajo po navodilu.

V šoli obesijo svoje opise na učiteljev plakat. Berejo opise, jih primerjajo in vrednotijo – povedo, kateri podatki manjkajo/so odveč/so napačni, katere poimenovalne/slovnične/ pravopisne napake so odkrili, ter utemeljijo svoje mnenje.

16.

Razmišljajo o pomenu danih manj znanih besed iz posnetega besedila in jih povežejo z njihovo razlago.

17.

Napišejo imena prebivalcev danih krajev.

Nasvet: Učitelj naj učence spodbuja k samostojnemu reševanju te naloge – v pomoč naj jim ponudi Slovenski pravopis 2001 in Leksikon slovenskih krajevnih imen. Opozarja naj jih še na pravilno pisanje imen prebivalcev kraja (nasproti pisanju imen prebivalcev vrste naselja, npr. Ljubljančan – meščan, Cerkničan – vaščan).

18.

Napišejo ime prebivalca in prebivalke svojega kraja – pri tem pazijo na rabo velike začetnice.

19.

V 4. odstavku besedila iz 3. naloge podčrtajo samostalnike; vsakemu določijo število in ga prepišejo na ustrezno mesto v preglednici.

20.

Ob besedilu iz 3. naloge in ponujenih možnostih razmišljajo o tem, katera vrsta lastnih imen prevladuje v opisu kraja; obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom.

Nato povedo, zakaj prevladujejo zemljepisna lastna imena (ne pa stvarna ali imena bitij).

21.

Preberejo nepopolne povedi in napišejo pravilno začetnico.

Nasvet: Učitelj naj individualno preverja rešitve; učence naj poziva k pojasnjevanju svojih rešitev.

(Verjetno bo moral večkrat razložiti, zakaj se Piranski zaliv piše z veliko začetnico, slovenska in italijanska narodnost pa ne – tj. ime enega zaliva proti imenu vrste narodnosti; učence bo treba opozoriti tudi na rabo male začetnice v imenih jezikov, npr. slovenščina, slovenski jezik, italijanščina, italijanski jezik.)

Učenčevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote?

Kaj si se naučil o opisu kraja? (Dopolni miselni vzorec.)

Kaj si delal v tej enoti?

Kaj si delal brez težav?

S čim si imel težave?

Kaj bi rad izboljšal?

Kako si sodeloval s sošolci?

Kako si sodeloval z učiteljem?

Učiteljevo samovrednotenje

Viri Enciklopedija Slovenije, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1987.

Darinka Kladnik, Sto slovenskih krajev, Prešernova družba, Ljubljana 1994.

Krajevni leksikon Slovenije, DZS, Ljubljana 1995.

154

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

OPIS KRAJA

155

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

PROMETNE POVEZAVE

LEGA

ZNAMENITOSTI

SESTAVA

OPIS KRAJA JAVNE ZGRADBE

PREBIVALCI GOSPODARSTVO

156

Predlog nalog za preverjanje 1. Preberi naslednje besedilo.

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Vas Črni Kal leži na Črnikalskem bregu. Njeno jedro je pod prepadnimi stenami Kraškega roba. Nekoliko niže teče cesta Koper–Kozina. Črni Kal je od Kopra oddaljen 16 km, od Kozine pa 14 km.

Vas je iz treh zaselkov, ti so: Barkole, Brandolini in Katinara.

V Črnem Kalu živi približno 220 prebivalcev. Zaradi ugodnega podnebja gojijo fige, oljke, mandljevce in zgodnjo zelenjavo; ukvarjajo se tudi z vinogradništvom. Nekaj jih je zaposlenih v kamnolomu blizu vasi ali v bližnjih mestih.

Večina hiš v vasi je iz 16. in 17. stoletja. Hiše so si podobne – imajo iz kamna izklesan portal in položne strehe, ki so večinoma krite s korci. Nad strehe hiš se dviga cerkveni zvonik; je prosto stoječ (tj. stoji ob cerkvi) in je nagnjen približno za en meter.

Vas ima dve gostilni, pošto in vaški dom. Šole v vasi ni, zato otroci obiskujejo šolo v Dekanih. Črni Kal slovi po svoji arhitekturi in po najdenih predmetih iz davnih časov (npr. kamnita sekira iz prazgodovine, bronasti kipec boginje Junone iz rimskih časov).

Miselni vzorec dopolni s temo in bistvenimi podatki; nato pripiši še ključne besede.

2. Dopolni.

Besedilo iz 1. naloge je ________________ kraja.

157

3. Preberi naslednje podatke o nekem kraju. šola, vrtec, cerkev, gostilna, gasilski dom in trgovina, malo kmetov, na osamelcu sredi Ljubljanskega barja, Mali plac (zaščitena naravna dediščina), 400 prebivalcev, ob avtocesti Ljubljana–Vrhnika, vas, služba v Ljubljani, Bevke

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Podatke prepiši v miselni vzorec in jim pripiši ključne besede.

4. Miselni vzorec iz 3. naloge pretvori v besedilo. Besedilo napiši. ________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________________ 5. Obkroži.

Besede iz besedila Dekani, Koper, Kozina, Kraški rob so a) lastna imena bitij. b) zemljepisna lastna imena. c) stvarna lastna imena.

6. Napiši veliko začetnico, kjer je treba.

Od črnega kala do rižane je 6 km.

Najlepši portal ima benkova hiša.

Zvonik ob cerkvi sv. valentina je nagnjen za en meter.

158

Predlog dodatnega besedila Brezje so gručasta vas v jugovzhodnem delu Radovljiške kotline, ob cesti Kranj–Jesenice. Od Radovljice je oddaljena 5 km.

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Ima okoli 500 prebivalcev. Ljudje se večinoma ukvarjajo z živinorejo, zaposleni pa so tudi v podjetjih v okoliških krajih.

Na Brezjah je zelo razvit romarski turizem – tu je najbolj znana slovenska romarska cerkev Marija Pomagaj (s konca 19. stoletja). V njej je oltar arhitekta Janeza Vurnika s sliko Marije Pomagaj, v stranskih oltarjih pa so slike slovenskih slikarjev Ivana Groharja in Ivana Vavpotiča. Ob cerkvi je frančiškanski samostan. V atriju med cerkvijo in samostanom je kapelica, posvečena sv. Frančišku Asiškemu.

V vasi imajo dve trgovini, gostišče, prosvetni in gasilski dom, turistično, gasilsko in športno društvo ter pošto.

159

19 V državi, na občini, v družini 2. del, str. 41–45, predvideno število ur: 2

Operativni cilji: – poznavanje in upoštevanje posebnega položaja slovenščine v Republiki Sloveniji (tj. državni jezik in uradni jezik), – poznavanje in upoštevanje posebnega položaja italijanščine in madžarščine v delu Republike Slovenije (v delu slovenske Istre in delu Prekmurja), – ločevanje knjižnega jezika od neknjižnega, – poznavanje in upoštevanje okoliščin rabe knjižnega in neknjižnega jezika, – obvladanje strokovnih izrazov državni jezik, uradni jezik, knjižni jezik, neknjižni jezik.

Ciljni temi: Družbeni položaj slovenščine in drugih jezikov v Republiki Sloveniji. Knjižni in neknjižni jezik.

Slovenščina je v Republiki Sloveniji državni jezik; to pomeni, da predstavlja našo državo. Pri ustnem in pisnem sporazumevanju jo uporabljajo državni organi (npr. člani vlade, parlamenta), zapisana je na denarju in tudi državna himna se poje v slovenščini. Slovenščina je z ustavo določena tudi za uradni jezik v Republiki Sloveniji; to pomeni, da v slovenščini poteka vse javno sporazumevanje v Sloveniji (poslovanje, javni napisi, oglasi …). Na območju, na katerem živi italijanska narodna skupnost (tj. v delu slovenske Istre), je poleg slovenščine uradni jezik tudi italijanščina, na območju, na katerem živi madžarska narodna skupnost (tj. v delu Prekmurja), pa tudi madžarščina. Dvojezičnost je na teh področjih izpričana z enakopravno rabo obeh jezikov v javnosti (npr. dvojezični krajevni napisi, dvojezični poštni obrazci ipd.)

Vrtci in šole na dvojezičnem ozemlju slovenske Istre so enojezični; to pomeni, da otroci slovenske narodnosti obiskujejo vrtce/šole s slovenskim učnim jezikom (vendar se učijo tudi italijanščine), otroci italijanske narodnosti pa vrtce/šole z italijanskim učnim jezikom (vendar se učijo tudi slovenščine).

Vrtci in šole na dvojezičnem ozemlju Prekmurja so dvojezični; to pomeni, da otroci slovenske in madžarske narodnosti obiskujejo vrtce/šole, v katerih se enakopravno uporabljata oba jezika (slovenščina in madžarščina). ***** Slovenski jezik uporabljamo ne le pri govornem nastopanju, pisanju oz. branju, temveč tudi pri pogovarjanju, npr. doma, v šoli, službi, v mestih, na podeželju … – vendar v vseh teh okoliščinah ne uporabljamo »istega jezika« oz. iste zvrsti jezika. Slovenski jezik je namreč raznovrsten, tj. ima več različic oz. zvrsti.

Nekatere jezikovne zvrsti uporabljamo na vsem slovenskem ozemlju, druge pa samo na njegovem delu oz. v določeni skupini ljudi. Zato delimo jezikovne zvrsti na dve skupini: na knjižne zvrsti ali knjižni jezik in neknjižne zvrsti ali neknjižni jezik.

Knjižni jezik je skupen za vse Slovence – ima narodnozdruževalno vlogo. Ljudem iz različnih koncev Slovenije in iz različnih družbenih skupin omogoča, da razumejo eden drugega (če ne bi bilo knjižnega jezika, se Slovenci iz zelo oddaljenih krajev med seboj ne bi mogli sporazumevati). Knjižni jezik ima dve različici: zborno in knjižno pogovorno. Zborni jezik je strožja različica knjižnega jezika, knjižni pogovorni jezik pa je njegova nekoliko bolj sproščena, manj stroga različica (od zbornega se loči predvsem v izgovarjanju besed, tako npr. opušča končni nenaglašeni samoglasnik, prim. začnimo delat, smo delal, smo bli). Zborni jezik uporabljamo predvsem pri branju in pisanju, pri govorjenju 160

pa le, če govorno nastopamo (tj. govorimo pred množico ljudi); učimo se ga v šoli; njegove besede in pravila so predpisani in opisani v jezikovnih priročnikih. V knjižnem pogovornem jeziku se samo pogovarjamo, in sicer z ljudmi z raznih koncev Slovenije.

Neknjižnih jezikovnih zvrsti je več; načeloma jih ne pišemo, govorimo pa le v pogovorih na posameznih delih slovenskega ozemlja (npr. narečja in pokrajinski pogovorni jeziki) ali v posameznih družbenih skupinah (sleng /jezik ljudi iz iste starostne skupine/, žargon /jezik ljudi v poklicnih in interesnih skupinah/, argo /skrivni jezik ljudi na družbenem obrobju oz. v podzemlju/).

Opozorilo: Knjižnega jezika nihče od nas ne govori doma; otrokov prvi jezik je namreč neknjižni (narečje ali pokrajinski pogovorni jezik). S knjižnim jezikom se otroci sicer srečajo že pred vstopom v šolo, npr. pri poslušanju pravljic (če jim jih berejo starši ali so posnete na kasetah), gledanju televizije, obisku gledaliških in drugih predstav …, vendar se ga načeloma začnejo sistematično učiti v šoli. Ker se jim zdi nenaraven, imajo z njim precej težav. Ker pa ima knjižni jezik narodnozdruževalno vlogo in ker v njem pišemo in beremo ter govorno nastopamo, mora učitelj pri pouku knjižnemu jeziku posvetiti veliko pozornosti, predvsem naj učence spodbuja k njegovi rabi (ne le pri slovenščini, temveč pri vseh predmetih) in pri tem naj bo učencem tudi sam dober zgled.

Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogah Št. naloge/ Dejavnosti

Kaj delajo učenci?

1.

Opazujejo fotografije pod naslovom enote. Nato v pogovoru, ki ga vodi učitelj, povedo, da so na njih javni napisi (ime kraja na tabli in kažipot, ime ulice in ime ustanove) in da so dveh vrst: enojezični in dvojezični. Povedo, v katerih jezikih so napisani dvojezični napisi in kje v Sloveniji bi jih lahko našli.

Nato odgovarjajo na vprašanja o rabi slovenščine kot državnega jezika.

Nasvet: Učitelj naj učence usmerja tako, da bodo sami prišli do izraza državni jezik. – Na fotografiji naj prepoznajo zgradbo slovenskega parlamenta (državnega zbora).

2.

Preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo – tako povzamejo bistvene značilnosti slovenščine kot državnega jezika.

3.

Ogledajo si fotografije z javnimi napisi (ime ustanove, kraja in ulice). Nato povedo, v katerem jeziku so napisani.

Povedo tudi, v katerem jeziku je napis na njihovi šoli in v katerih jezikih je napisano ime kraja na spodnji fotografiji. Povedo, kateri jezik je na prvem mestu in kateri na drugem, ter skušajo razložiti, zakaj je tako.

Nasvet: Učenci lahko navedejo še kakšen podoben primer.

4.

Ogledajo si ilustracijo ob tej nalogi in preberejo besedilo v oblačkih (lahko kot igro vlog). Nato povedo, kaj delata dečka, v katerem jeziku to delata, zakaj je tako in v katerem slovenskem mestu (delu Slovenije) prihaja do takih govornih situacij; v slovenščino prevedejo odgovor v italijanščini.

Potem sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja, ki se navezujejo na že videni posnetek besedila o Piranu v 18. enoti.

Nasvet: Če imajo pri odgovarjanju težave, naj si ponovno ogledajo tisti del posnetka, ki govori o prebivalcih Pirana in o njihovem jeziku. – Z učiteljevo pomočjo naj ugotovijo, da so šole v delu slovenske Istre enojezične.

5.

Ogledajo si fotografiji v tej nalogi. Povedo, v katerih jezikih sta napisa in zakaj je tako.

161

6.

Ogledajo si zemljevid Slovenije in obarvani območji (v delu slovenske Istre na jugozahodu in Prekmurja na severovzhodu). Povedo, kje se poleg slovenščine kot uradni jezik uporablja tudi italijanščina/ madžarščina, na kateri državi mejita ti dve območji in zakaj se tu govorita oba jezika (tj. zaradi avtohtonosti obeh narodnih skupnosti).

Ob zemljevidu naštejejo imena krajev, v katerih živita italijanska oz. madžarska manjšina (navedejo obe krajevni imeni, tj. slovensko in italijansko oz. madžarsko).

Nato si ogledajo ilustracijo ob tej nalogi in preberejo besedilo v oblačkih (lahko kot igro vlog). Povedo, kaj delata dečka, v katerem jeziku to delata, zakaj je tako in v katerem slovenskem kraju (delu Slovenije) prihaja do takih govornih situacij; povedo, kaj pomeni besedilo v madžarščini in kako so to ugotovili.

S pomočjo staršev in drugih virov skušajo odgovoriti na vprašanja o tem, v katere šole hodijo slovenski in madžarski otroci na dvojezičnem območju Prekmurja, v katerem jeziku poteka pouk v teh šolah in v čem se ločijo piranske šole od lendavskih. Šole ločijo med seboj.

Nasvet: Učitelj naj učencem pomaga ugotoviti, da so šole v delu slovenske Istre enojezične, v delu Prekmurja pa dvojezične, ter opisati razliko med enojezično in dvojezično šolo.

7.

Preberejo nepopolne povedi in jih dopolnijo – tako povzamejo bistvene značilnosti slovenščine kot uradnega jezika v naši državi in tudi poseben položaj italijanščine in madžarščine na dvojezičnem ozemlju.

8.

Pozorno poslušajo posnetek.

9.

Sodelujejo v pogovoru – povedo, ali so razumeli posneto besedilo; če ga niso, povedo, zakaj ne. Nato povedo še, o čem so govorile osebe na posnetku.

Nasvet: Verjetno učenci ne bodo razumeli posnetih besedil, torej ne bodo prepoznali teme, zato naj jim pri tem pomaga učitelj.

Ogledajo si ilustracijo v tej nalogi, preberejo nepopolno poved v oblačku in jo dopolnijo. Povedo, zakaj so jo dopolnili prav s tem podatkom.

10.

Nekaj dvojic odigra pogovor s posnetka v »domačem«, tj. neknjižnem jeziku (narečju oz. pokrajinskem pogovornem jeziku). Preostali sošolci jih poslušajo in presojajo, ali so govorili »po domače«.

Nato sodelujejo v pogovoru – presojajo razumevanje in rabo neknjižnega jezika ter razmišljajo o vlogi knjižnega jezika.

11.

Iste dvojice odigrajo isti pogovor kot v 10. nalogi, vendar v drugačnih okoliščinah (tj. sogovorca nista iz istega kraja, temveč z različnih koncev Slovenije). Preostali sošolci jih poslušajo in presojajo, ali so govorili knjižno.

Nato sodelujejo v pogovoru – presojajo razumevanje knjižnega jezika ter odgovarjajo na vprašanja o svojih izkušnjah s knjižnim jezikom ter o njegovi narodnopovezovalni vlogi.

Nasvet: Učitelji v šolah v Prekmurju naj prilagodijo to nalogo tako, da učenci odigrajo pogovor s sogovorko s Primorske.

12.

Preberejo nepopolne poved in jih dopolnijo – tako povzamejo okoliščine in značilnosti rabe slovenskega knjižnega in neknjižnega jezika.

Učenčevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote?

Kaj si se naučil o položaju jezikov v Republiki Sloveniji? (Dopolni povedi in miselni vzorec.)

Kaj si delal v zadnji učni enoti?

Kaj si delal brez težav?

S čim si imel težave?

Kaj bi rad izboljšal?

Kako si sodeloval s sošolci?

Kako si sodeloval z učiteljem?

Učiteljevo samovrednotenje

162

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

________________ je v Republiki Sloveniji državni jezik. ________________ je v Republiki Sloveniji uradni jezik.

Na območju, na katerem živijo Slovenci in Italijani, je poleg slovenščine uradni jezik tudi __________________.

Na območju, na katerem živijo Slovenci in Madžari, je poleg slovenščine uradni jezik tudi __________________.

SLOVENŠČINA _________________ (= ko pišemo, beremo, se pogovarjamo pri pouku, na televiziji javno nastopamo)

_________________ (= ko se pogovarjamo s sorodniki, prijatelji in sošolci)

163

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

SLOVENŠČINA je v Republiki Sloveniji državni jezik.

SLOVENŠČINA je v Republiki Sloveniji uradni jezik.

Na območju, na katerem živijo Slovenci in Italijani, je poleg slovenščine uradni jezik tudi ITALIJANŠČINA. Na območju, na katerem živijo Slovenci in Madžari, je poleg slovenščine uradni jezik tudi MADŽARŠČINA.

SLOVENŠČINA KNJIŽNI JEZIK (= ko pišemo, beremo, se pogovarjamo pri pouku, na televiziji javno nastopamo)

164

NEKNJIŽNI JEZIKI (= ko se pogovarjamo s sorodniki, prijatelji in sošolci)

20 Dan za dnem od jutra do večera 2. del, str. 46–53, predvideno število ur: 5

Operativni cilji: – branje in poslušanje opisa delovnega dne, – razumevanje prebranega in poslušanega besedila, – povzemanje vsebine besedila z dopolnjevanjem preglednice in povedi ter z razvrščanjem povedi, – znajdenje v besedilu, – razvrščanje dejanj v pravilno zapovrstje, – primerjanje opisov delovnika, – poročanje o svojih ugotovitvah, – ustno opisovanje svojega delovnika, – povzemanje značilnosti opisa delovnika, – odpravljanje ponavljanja besede, – presojanje ustreznosti povedi in utemeljevanje svojega mnenja.

Ciljna tema: Opis delovnega dne.

Opis delovnega dne je besedilo, v katerem v pravilnem zapovrstju naštejemo, kaj vse dela oseba po navadi čez dan oz. kako po navadi preživlja dneve/konce tedna/ praznike/počitnice. Zato so glagoli načeloma v t. i. splošnem sedanjiku, in sicer v obliki za 3. osebo ednine; če opisujemo svoj delovni dan, so v 1. osebi ednine. Zapovrstje dejanj pogosto izražamo s časovnimi izrazi, npr. najprej, nato, potem, vmes, na koncu, nazadnje.

Opozorilo: Učence med opisovanjem delovnika pogosto »odnese« – v pripovedovanje o enkratnem dogodku, npr. o tem, kaj so delali oz. kako so preživeli prejšnji dan/konec tedna/praznik/počitnice, – v vrednotenje svojih opravil oz. doživetij (tj. kaj najraje delajo oz. kateri del dneva jim je najljubši) ali – v napovedovanje svojih dejanj (tj. kaj bodo delali popoldne/naslednji dan ipd.).

Učitelj mora obvladati značilnosti opisovanja delovnika; le tako bo prepoznal učenčeve »odmike« od opisovanja in ga skrbno vodil pri opisovanju. Poleg tega naj ve še to, da imajo učenci pri opisovanju delovnika pogosto težave, in sicer zato, – ker ne znajo natančno opazovati dejanj osebe v delovniku ali si jih ne znajo predstavljati, – ker ne znajo poimenovati dejanj, orodja, prostora oz. jih poimenujejo s splošnimi ali napačnimi glagoli/samostalniki ali se izražajo opisno ali – ker ne znajo razvrstiti dejanj v ustrezno zapovrstje (dejanja so namreč večinoma časovno povezana).

Zato mora učence spodbujati k natančnemu opazovanju delovnika raznih oseb oz. k natančnim predstavam o tem, in to ne le pri slovenščini, temveč tudi pri drugih šolskih predmetih, npr. pri spoznavanju okolja oz. družboslovju in naravoslovju. Učence naj vodi pri sistematičnem razvijanju njihove poimenovalne zmožnosti, npr. s poimenovanjem naslikanih ali umišljenih dejanj, pripomočkov in prostorov, s povezovanjem imen dejanj z imeni pripomočkov/prostorov ipd. Zmožnost kronološkega razvrščanja dejanj pa naj razvija tako, da učenci najprej naštejejo vsa dnevna opravila izbrane osebe in jih nato razvrščajo v ustrezno zapovrstje ali da prepoznajo neustrezno razvrščena dejanja.

165

Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogah Št. naloge/ Dejavnosti

Kaj delajo učenci?

1.

Pred reševanjem prve naloge preberejo naslov enote in si ogledajo ilustracije pod njim. Povedo, kaj napoveduje naslov in kaj prikazujejo ilustracije; na podlagi teh podatkov povedo, kaj je verjetno cilj te enote.

Nato razvrstijo ilustracije v pravilno zapovrstje (tega zaznamujejo s številkami) in povedo, kaj dela Jan dan za dnem od jutra do večera.

Potem sodelujejo v t. i. motivacijskem pogovoru – odgovarjajo na vprašanja (iz 1. naloge) o svojem vsakdanu oz. delovniku.

2.

Berejo besedilo.

3.

Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o Janovih dopoldanskih opravilih in zunajšolskih dejavnostih.

Preglednico dopolnijo z zahtevanimi podatki; te prepišejo iz besedila v 2. nalogi.

Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o Janovih preostalih dejavnostih.

4.

Še enkrat preberejo besedilo iz 2. naloge.

Nato se lahko razvrstijo v dvojice. S sošolcem iz dvojice dopolnjujejo nepopolne povedi; dopolnjene povedi nato uredijo v pravilno zapovrstje.

Povedo, ali je zapovrstje dogodkov pomembno, ter pojasnijo svoje mnenje.

5.

Ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, v katerem času potekajo Janove dejavnosti; nato obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom.

6.

Dopolnijo nepopolni povedi in tako povzamejo bistvene značilnosti opisa delovnega dne.

7.

Janov delovnik primerjajo s svojim, in sicer tako, da najprej dopolnijo preglednico z Janovimi podatki, nato te primerjajo s svojimi in s križcem zaznamujejo vsak drugačen podatek. Ustno poročajo o tem, kaj je enako in kaj različno, ter sproti ponazarjajo svoje ugotovitve.

Nasvet: Učitelj naj učence spodbuja k razmišljanju o strategiji reševanja naloge; pomaga naj učencem, ki tega niso zmožni narediti sami.

8.

Opazujejo ilustracije in jih razvrščajo (v ilustracije vpišejo ustrezno številko).

Nato napišejo na list papirja opis Uršinega delovnika.

Razvrstijo se v dvojice; v njih primerjajo rešitve obeh delov naloge (tj. razvrstitev ilustracij in opis delovnika) in izdelajo skupni rešitvi dvojice. Ena dvojica poroča o svojih rešitvah, druge dvojice pa izražajo svoje strinjanje oz. nestrinjanje.

9.

Ogledajo si posneti opis delovnika.

10.

Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o vsebini posnetega besedila.

11.

Dopolnijo nepopolne povedi; nato jih uredijo v pravilno zapovrstje.

Nasvet: Učenci lahko preverijo svoje rešitve tako, da si še enkrat ogledajo posnetek, med gledanjem ali po njem pa preverijo svoje zaporedje.

12.

Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja, ki jih usmerjajo v primerjavo Janovega in Nežinega delovnika.

13.

Doma napišejo opis svojega delovnika/delovnika, kakršnega si želijo/svoje običajne sobote oz. nedelje ter se pripravijo na govorni nastop.

V šoli govorno nastopajo ter poslušajo govorne nastope sošolcev, jih vrednotijo in pojasnjujejo svoje mnenje.

Nasvet: Učitelj naj pred prvim govornim nastopom napiše na tablo ali plakat, na kaj naj bodo poslušalci pozorni med govornimi nastopi. Po vsakem govornem nastopu naj vodi pogovor o njem.

166

14.

K napisanim samostalnikom pripišejo pravilno besedo, tj. deloven ali delaven.

Nasvet: Učitelj naj učencem pomaga z razlago obeh besed: deloven pomeni tak, ki dela/je za delo/je povezan z delom (npr. delovni dan/čevlji), delaven pa pomeni tak, ki rad dela/veliko dela (npr. delavne roke/učenke).

Učencem naj ponudi še nekaj takih primerov, npr. orodje/orožje: Kladivo je _________, Puška je _________; trenerka/trenirka: __________ je čestitala zmagovalcu, Oblekla sem Alenkino _________ _; morem/moram: Čez pet minut _______ oditi domov, Z zlomljeno roko ne _________ igrati odbojke.

15.

Tvorijo zveze iz dveh povedi, in sicer tako, da najprej preberejo prvo/začetno poved, nato pa izberejo ustrezno drugo poved in to prepišejo. Ob vsaki izbiri povedo, zakaj so se tako odločili.

Nasvet: Učitelj naj na koncu prebere napačne zveze povedi – pri tem naj glasneje izgovori ponovljene besede; učence naj sprašuje učence po njihovem mnenju o takih zvezah.

16.

Preberejo nepopolne povedi in jih dopolnijo s pravilno oblikovanimi besedami iz oklepaja.

17.

Podčrtane besede (za števila) napišejo s številko.

18.

Nepopolne besede v povedi dopolnijo z manjkajočo začetno črko v ali u.

Nato javno preberejo posamezno poved ter povedo, katero črko so vpisali in s katerim glasom so jo prebrali.

Nasvet: Učitelj naj vse dopolnjene besede sproti zapisuje na plakat in ta naj še nekaj časa visi v razredu. Črke v na začetku besede pred soglasnikom (npr. vzeti, vsak), ne beremo z istim glasom, kot jo beremo, če je pred samogalsnikom (npr. vaza – torej z zobno-ustničnim v); lahko jo izgovorimo kot u.

19.

Preberejo nepopolne povedi, razmišljajo o zaporedju dogodkov, izberejo ustrezno besedo v oklepaju in jo prepišejo.

20.

Preberejo nepopolne povedi, razmišljajo o zaporedju dogodkov, izberejo ustrezno besedo in jo prepišejo.

21.

Preberejo povedi in povedo, kaj poimenujejo podčrtane besede. (Pri razlagi besed si lahko pomagajo tudi z ilustracijo in besedilom v oblačku.)

Nasvet: Učitelj naj učencev ne sprašuje, ali je v povedih uporabljena večpomenska beseda vila ali ne – tega naj ne naredi zato, ker v teh primerih ne gre za pomensko povezanost (torej ne gre za večpomenko), temveč za tri besede, ki le zvenijo enako, medtem ko pomensko niso povezane (zato so enakozvočnice ali homonimi – v slovarju ima vsaka svoj slovarski sestavek, prim. vila1, vila2, vile).

Nato povedo, v katerem številu so te tri besede.

Ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, kateri od podčrtanih samostalnikov je množinski (tj. nima ednine in dvojine); obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom in pojasnijo svojo rešitev.

Učenčevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote?

Kaj si se naučil o opisu delovnega dne? (Dopolni povedi.)

Kaj si delal v tej enoti?

Kaj si delal brez težav?

S čim si imel težave?

Kaj bi rad izboljšal?

Kako si sodeloval s sošolci?

Kako si sodeloval z učiteljem?

Učiteljevo samovrednotenje

167

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

V opisu delovnega dne ________________, kaj vse se je v njem zgodilo.

Dogodke moramo pravilno ______________.

V opisu delovnega dne naštejemo, kaj vse se je v njem zgodilo.

Dogodke moramo pravilno razvrstiti.

168

Predlog nalog za preverjanje 1. Preberi besedilo.

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Brane Jerman pripravlja, ureja in bere radijska poročila, tj. aktualne novice o pomembnejših dogodkih; delo opravlja v dopoldanskem, popoldanskem, večernem ali nočnem programu Radia Slovenija.

Kadar ima službo zjutraj oz. dopoldne, vstane že ob 4. uri in odide na Radio Slovenija. Najprej se pogovori z dežurnim nočnim novinarjem o tem, kaj se je zgodilo ponoči, nato pa še pregleda agencijske novice in pripravi poročila ob 6.00 in 6.30. Nato pripravi in ob 7. uri tudi vodi daljšo informativno oddajo Druga jutranja kronika. Potem celo dopoldne sestavlja krajša poročila ter jih na drugem programu bere vsako uro med 8.30 in 12.30, medtem ko jih na prvem programu vsako polno uro bere poklicni napovedovalec. Okrog 13. ure odide iz službe – pred tem se sestane z novinarji iz popoldanske izmene ter jih seznani s pomembnejšimi minulimi in napovedanimi dogodki.

Kadar ima delo popoldne, pride na delovno mesto ob 12.30. Najprej se pogovori s kolegi iz dopoldanske izmene o pomembnejših minulih in napovedanih dogodkih, nato pa s sodelavci iz popoldanske izmene pripravi poročila ob 14. uri. Potem začne zbirati in urejati novice in prispevke svojih sodelavcev za osrednjo popoldansko informativno oddajo Dogodki in odmevi ob 15.30. Komaj je ta oddaja mimo, že pripravlja in bere kratka poročila ob 17. in 18. uri. Ob 19. uri je na sporedu polurna oddaja Radijski dnevnik; to vodi sam ali kdo iz njegove izmene.

Vsak tretji teden ima večerno delo. Takrat pride v službo ob 18.30 in takoj začne spremljati dogajanje doma in po svetu – z njim seznani poslušalce v poročilih ob 21. uri, ob 22. uri pa v daljši oddaji Zrcalo dneva. Po tej oddaji odide domov.

Približno dvakrat na tri tedne opravlja delo dežurnega nočnega novinarja; takrat pride v službo ob 21. uri. Prva nočna poročila, ki jih pripravi in prebere, so opolnoči, nato pa spet vsako polno uro do jutra, tj. do 5. ure. Vmes pripravlja daljšo informativno oddajo Prva jutranja kronika in jo vodi ob 5.30. Nato se odpravi domov.

Odgovori.

Kje dela Brane Jerman? a) Na Televiziji Slovenija. b) Na lokalnem radiu. c) Na Radiu Slovenija. č) V Vladi Republike Slovenije.

Kaj je po poklicu? a) Radijski napovedovalec. b) Dežurni novinar. c) Novinar in voditelj radijskih informativnih oddaj. č) Voditelj televizijskih zabavnih oddaj.

Kdaj je v službi? a) Vedno podnevi. b) Vedno ponoči. c) Samo zjutraj in zvečer. č) V glavnem podnevi, včasih pa tudi ponoči.

169

Kaj je predstavljeno v besedilu? a) Njegovo dolgo življenje. b) Njegov delovnik. c) Njegov včerajšnji dan. č) Njegov jutrišnji dan.

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

2. Dopolni.

Kdaj pride v službo, če dela – dopoldne? _____________ – popoldne? _____________ – zvečer?

_____________

– ponoči?

_____________

3. Odgovori.

Kdaj odide domov, če je v službi dopoldne? ___________________ Kolikokrat je v službi ponoči? ______________________________ Zakaj mora ob koncu svojega dela seznaniti svoje prihajajoče kolege z najpomembnejšimi dogodki, ki so se zgodili, in s tistimi, ki so napovedani? _____________________________________________________________________________ 4. Katera oddaja je na sporedu ob kateri uri? Dopolni preglednico.

URA

NASLOV ODDAJE Prva jutranja kronika Druga jutranja kronika

15.30 Radijski dnevnik 22.00

5. Preberi besedilo, ki ga je napisal Florijan.

Ob sobotah zelo rad dolgo spim. Ko vstanem, mama po navadi že kuha kosilo. Ko se umijem in oblečem, lahko že sedem za mizo ter kosim s starši in sestro. Vsako soboto popoldne grem za najmanj eno uro kolesarit, saj je kolesarjenje moj najljubši šport, vendar zanj med tednom ni dovolj časa. Pozno popoldne se navadno dobimo s sošolci in prijatelji, včasih mečemo žogo na koš, včasih pa igramo nogomet. Ob sobotnih večerih si zelo rad ogledam film po televiziji, najraje imam znanstvenofantastične, in grem spat pozneje kot med tednom.

170

Obkroži.

Je to besedilo opis delovnika?

DA NE

Utemelji odgovor.

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

_____________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________ 6. Preberi naslednje besedilo, ki ga je napisal Tomaž.

Včeraj zjutraj sem se zbudil že ob 6. uri. Vstal sem, se umil in oblekel, potem pa odpeljal našega ovčarja Runa na jutranji sprehod. Ob 7. uri sva se vrnila domov. Pojedel sem zajtrk, pogledal v šolsko torbo, ali je v njej vse, kar potrebujem za šolo, nato pa sem se odpravil v šolo. Na poti do šole sem srečal sošolca Petra, ki je izjemoma prespal pri babici in dedku. V šoli sem bil do 14. ure.

Tam se tudi kosil. Ob treh sem prišel domov. Dobro, da sem hitro napisal domačo nalogo, saj so nas ob petih obiskali sorodniki iz Maribora. Ker nas redko obiščejo, so ostali pri nas kar do osmih.

Spat sem šel ob devetih.

Katero besedilo je napisal Tomaž? a) Besedilo, v katerem je pripovedoval o včerajšnjem dnevu. b) Besedilo, v katerem je opisal svoj delovni dan. c) Besedilo, v katerem je opisal praznični dan. č) Besedilo, v katerem je opisal svoj delovni teden.

171

21 Velikanski in hitri valovi 2. del, str. 54–59, predvideno število ur: 4

Operativni cilji: – branje in poslušanje opisa naravnega pojava, – razumevanje prebranega in poslušanega besedila (tj. prepoznavanje teme, ključnih besed in bistvenih podatkov), – povzemanje vsebine besedila z miselnim vzorcem, – tvorjenje govorjenega opisa naravnega pojava, – iskanje podatkov po priročnikih in drugih virih, – poročanje o svojih ugotovitvah, – povzemanje značilnosti opisa naravnega pojava.

Ciljna tema: Opis naravnega pojava.

Opis naravnega pojava je besedilo, v katerem prikazujemo ponavljajoči se naravni pojav (npr. cunami, kapnik, oblak, zrna toče, potres, snežni plaz), in sicer povemo/napišemo, kaj je zanj značilno (npr. oblika, višina, hitrost, moč, delovanje), kje nastane in kako. Glagoli so načeloma v sedanjiku (ta ne izraža trenutka sporočanja, ampak brezčasnost oz. splošnost).

Opozorilo: Učence med opisovanjem naravnega pojava pogosto »odnese« – v obnavljanje časopisnega/radijskega/televizijskega poročila o enkratnem naravnem dogodku (npr. o izbruhu Etne), – v objektivno pripovedovanje (oz. poročanje) o enkratnem naravnem dogodku (npr. o potresu v Posočju), – v subjektivno pripovedovanje o tem, kako so naravni pojav doživeli sami oz. njihovi sorodniki/prijatelji/znanci, – v izražanje in razlaganje svojih strahov pred nastankom naravnega pojava (npr. Najbolj se bojim …), – v napovedovanje nastanka naravnega pojava, – v naštevanje varnostnih ukrepov ob naravnem pojavu ipd.

Učitelj mora obvladati značilnosti opisovanja naravnega pojava; le tako bo prepoznal učenčeve »odmike« od opisovanja in ga skrbno vodil pri opisovanju. Poleg tega naj ve še to, da imajo učenci pri opisovanju naravnega pojava pogosto težave zato, ker sploh ne razmišljajo o naravnih pojavih, ali si jih ne znajo predstavljati oz. jih ne znajo opazovati ter ker ne znajo poimenovati njihovih značilnosti in spreminjanj. Zato naj takrat, ko se z učenci pogovarja o aktualnih potresih, plazovih ipd. naravnih pojavih, učencem opiše ta naravni pojav, torej naj predstavi njegove splošne značilnosti (tj. kakšen je, kje nastane in kako).

Učitelj mora ločiti opis naravnega pojava od razlage nastanka naravnega pojava – v razlagi namreč prikazujemo vzroke in posledice njegovega nastanka, ne pa njegovih značilnosti. (Učenci obravnavajo razlago nastanka naravnega pojava v 8. razredu.)

172

Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogah Št. naloge/ Dejavnosti

Kaj delajo učenci?

1.

Sodelujejo v t. i. motivacijskem pogovoru – na podlagi svojega predznanja in izkušenj odgovarjajo na vprašanja o obliki in sestavi Zemlje ter o potresih.

Nasvet: Učitelj lahko naveže pogovor na cunami, ki je decembra 2004 povzročil veliko žrtev; učenci zanj zagotovo vedo.

2.

Berejo besedilo.

3.

Ob ponujenih možnostih razmišljajo o temi besedila; nato obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom.

Nasvet: Učitelj se lahko z učenci pogovori o tem, kaj je tajfun in kaj vulkan.

4.

Ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, kaj so cunamiji; nato obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom.

5.

Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o vsebini besedila iz 2. naloge.

6.

V miselni vzorec napišejo vprašanja (ključne besede) za opis cunamijev (tj. ponujena vprašanja prepišejo na ustrezno mesto).

7.

Ob ponujenih možnostih razmišljajo o enkratnosti/večkratnosti cunamijev; nato obkrožijo črko pred pravilno rešitvijo.

8.

Dopolnijo nepopolni povedi in tako povzamejo bistvene značilnosti opisa naravnega pojava.

9.

Doma iščejo podatke o cunamijih (po priročnikih, videokasetah in drugih virih); nato v šoli poročajo o svojih ugotovitvah.

Nasvet: Učenci bodo zagotovo našli veliko podatkov o posameznih cunamijih v zgodovini človeštva – zato naj učitelj pred njihovim poročanjem nariše po sredini table navpičnico in učencem pove, da bo na levo polovico pisal splošne podatke o cunamijih (tj. podatke za opis), na desno pa podatke o posameznem cunamiju (tj. podatke za pripoved). Učenci naj med poročanjem pomagajo učitelju pri razvrščanju podatkov na levo ali desno stran.

10.

Ogledajo si posneti opis naravnega pojava.

11.

Ob ponujenih možnostih razmišljajo o vrsti poslušanega besedila in o njegovi temi; nato obkrožijo črki pred pravilnima odgovoroma.

12.

Posnetek si ogledajo še enkrat. Med gledanjem lahko dopolnijo miselni vzorec z manjkajočimi bistvenimi podatki; po gledanju pa v miselni vzorec vpišejo temo in ključne besede (oz. vprašanja – pri tem si lahko pomagajo s 6. nalogo).

Opozorilo: V prvi izdaji Gradim slovenski jezik 5 je napaka v miselnem vzorcu (v Rešitvah), in sicer v podatku o rasti kapnikov. Pravilni podatek je: za nekaj stotink do nekaj desetink mm.

13.

Ob miselnem vzorcu iz 12. naloge ustno obnovijo opis kapnikov.

Nasvet: Učitelj naj pred obnavljanjem opozori učence – na pravilno zapovrstje ključnih besed v obnovi (tj. da začnemo desno zgoraj in nadaljujemo v smeri urnega kazalca), – na to, da preidemo k novi ključni besedi šele potem, ko obnovimo vse bistvene podatke dane ključne besede (tj. da ne »skačemo« z ene ključne besede oz. podteme k drugi in se nato spet vračamo k prvi), in – na to, da v obnovi ne navajamo ključnih besed (prim. Kje nastane pojav? …), temveč na vprašanja kar odgovorimo (npr. Kje nastane pojav? → Kapniki rastejo v … itd.).

14.

Prevzeto ime za dano vrsto kapnikov (tj. stalaktit, stalagmit) povežejo z ustreznim slovenskim opisom ter dopolnijo poved s pojasnilom izrazov stoječi kapnik oz. viseči kapnik.

173

15.

Naštejejo imena slovenskih kraških jam, v katerih so kapniki.

16.

Nepopolno besedilo dopolnijo z manjkajočimi podatki – te lahko izberejo med ponujenimi in jih prepišejo.

17.

Ob ponujenih možnostih razmišljajo o temi oz. naslovu besedila iz 16. naloge; nato obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom.

18.

Razvrstijo naštete naravne pojave.

19.

Izberejo si enega od naštetih naravnih pojavov in opišejo njegov nastanek. (Pri tem si lahko pomagajo z besedilom iz 16. naloge.)

20.

Preberejo nepopolne povedi in jih dopolnijo s pravilno oblikovanimi besedami iz oklepaja.

21.

Dani besedi (tj. le) izberejo sopomenko ter jo z njo zamenjajo v povedi; nato to poved napišejo.

22.

Presojajo zapisa besede in obkrožijo pravilnega. Nato javno preberejo svoje rešitve.

Nasvet: Učitelj naj vse besede sproti pravilno piše na plakat in ta naj še nekaj časa visi v razredu.

23.

Preberejo krajše besedilo in podčrtajo samostalnike. Te nato prepišejo v preglednico ter jim pripišejo spol in število (pri tem si pomagajo tudi z besedilom). Na koncu ob vsakem samostalniku napišejo, kaj poimenuje: bitje, stvar ali pojem.

Učenčevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote?

Kaj si se naučil o opisu naravnega pojava? (Dopolni miselni vzorec.)

Kaj si delal v tej enoti?

Kaj si delal brez težav?

S čim si imel težave?

Kaj bi rad izboljšal?

Kako si sodeloval s sošolci?

Kako si sodeloval z učiteljem?

Učiteljevo samovrednotenje

174

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

_______ nastane pojav?

OPIS NARAVNEGA POJAVA

_______ nastane pojav?

175

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Kje nastane pojav?

OPIS NARAVNEGA POJAVA

Kako nastane pojav?

Kaj je zanj značilno?

176

Predlog nalog za preverjanje 1. Preberi besedilo

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Morje na površini ne miruje. Morsko vodo premikajo morski tokovi, nanjo pa s svojo privlačno silo vplivata tudi Sonce in Luna. Pomembnejša je sila Lune, ker je ta bližja Zemlji. Voda tistih morij, ki so obrnjena proti Luni, je višja, voda tistih morij, ki so obrnjena stran od Lune, pa je nižja. Ko je voda visoka, je plima, ko pa je nizka, je oseka. Plima in oseka se izmenjujeta vsakih 6 ur in 12 minut in pol. Temu izmeničnemu naraščanju in upadanju vode pravimo plimovanje. Razlika v višini vode med plimo in oseko je v našem morju nižja od enega metra, drugod pa lahko preseže celo 10 metrov.

Kateri naslov bi dal besedilu? Obkroži enega od naslednjih naslovov: Morski tokovi, Življenje na Luni, Ob morju, Kaj se je zgodilo na morju, Plimovanje, Morja in oceani.

2. Besedilo je a) b) c) č)

opis kraja. vremenska napoved. novica o dogajanju na morju. opis naravnega pojava.

3. Glede na besedilo iz 1. naloge dopolni miselni vzorec.

Kaj je zanj značilno?

Kje nastane?

4. Poveži.

Dviganje vode se imenuje Upadanje vode se imenuje

- Luna vpliva na gladino morja s svojo privlačno silo plima. oseka.

Voda morij, obrnjenih proti Luni, je nižja.

Voda morij, obrnjenih proč od Lune, je višja.

177

5. Obkroži pravilno trditev.

Višinska razlika med plimo in oseko v našem morju je a) 10 m. b) nižja od 10 m. c) višja od 1 m. č) nižja od 1 m. d) višja od 10 m.

6. Podčrtaj pravilno napisano besedo. Pomagaj si z besedilom. opdobje/obdobje usakih/vsakih pol/pou/pov vplivati/uplivati drugot/drugod 7. V naslednjih povedih podčrtaj samostalnike, nato pa obkroži črko pred pravilno trditvijo.

Pod napačno trditvijo napiši pravilno.

Morje na površini ne miruje. Vodo premikajo morski tokovi in Lunina privlačna sila. a) Vsi samostalniki so istega spola. ____________________________________________ b) Največ samostalnikov je ženskega spola. ____________________________________________ c) En samostalnik je moškega spola. ____________________________________________ č) Noben samostalnik ni srednjega spola. ____________________________________________ d) Vsi samostalniki so v ednini. ____________________________________________ e) En samostalnik je v množini. ____________________________________________ f) Noben samostalnik ni v dvojini. ____________________________________________

178

22 Kakšen, kateri, čigav?

2. del, str. 60–69, predvideno število ur: 3 DOVOLJ?

Operativni cilji: – prepoznavanje vloge in pomena pridevnikov, – raba ustreznih vprašalnic za pridevnike, – prepoznavanje in posploševanje pomenskih lastnosti pridevnikov, – obvladanje in uporaba strategije za prepoznavanje pridevnikov, – prepoznavanje vrste pridevnikov (na osnovi vprašalnic), – obvladanje in uporaba strategije za prepoznavanje vrst pridevnikov, – prepoznavanje pomenske podstave lastnostnih, vrstnih in svojilnih pridevnikov, – raba pridevnikov namesto predložnih zvez, – tvorjenje enobesednega poimenovanja za napravo iz zveze pridevnika in samostalnika, – razumevanje in raba strokovnih izrazov pridevnik ter lastnostni, vrstni in svojilni pridevnik, – presojanje rešitev in utemeljevanje svojega mnenja.

Ciljna tema: Pridevnik (pojem, vrste).

Pridevniki so besede, s katerimi ne poimenujemo prvin predmetnosti, temveč njihove lastnosti, vrsto ali svojino/pripadnost.

Pridevnik v sodobnem slovenskem jezikoslovju (po J. Toporišiču, 1976) ni besedna vrsta, temveč je podvrsta besedne vrste, ki jo imenujemo pridevniška beseda. Pridevniška beseda je torej besedna vrsta, ki združuje tri podvrste besed z enakimi pomenskimi in skladenjskimi lastnostmi (te besede namreč poimenujejo lastnosti, vrsto, svojino ali količino prvine predmetnosti, v stavku pa nastopajo v vlogi levega prilastka ali povedkovega določila). Podvrste pridevniške besede so: pridevnik (npr. prijazen, lovski, sestrin), pridevniški zaimek (npr. tak, ta, njen) in števnik (npr. trije, tretji, troje).

Opozorilo: Jezikoslovno razvrščanje besed v besedne vrste je zelo abstraktno; zanj sta potrebni precej bolj razviti zmožnosti abstraktnega mišljenja in opazovanja pojavov v jeziku, kot ju lahko pričakujemo od vseh učencev v osnovni šoli, zato učenci na tej stopnji šolanja spoznavajo le temeljne oz. lažje predstavljive skupine besed. To pomeni, da ne spoznavajo pridevniške besede in pridevniških zaimkov, temveč spoznavajo le temeljno skupino besed, tj. pridevnik.

Učenci spoznajo o pridevnikih naslednje: – da jih pridevamo k samostalnikom in te tako dopolnjujemo s podatkom o njihovi lastnosti, vrsti ali svojini (prim. prijazen pes, lovski pes, Juretov pes), zato so treh vrst (to spoznajo v tej enoti našega delovnega zvezka), – da se v spolu in številu ujemajo s samostalnikom (to spoznajo v 23. enoti), – da se ena skupina pridevnikov stopnjuje (to spoznajo v 24. enoti), – da se vsi sklanjajo in se pri tem ujemajo s samostalnikom (to spoznajo v 6. razredu).

Učenci brez težav prepoznajo vlogo pridevnikov ter njihove pomenske lastnosti in vrste – le koraki obravnave morajo slediti temu cilju, npr.

1. Ustrezno izhodišče je primerjanje povedi brez pridevnika (npr. Slon je žival.) s povedjo s pridevnikoma (npr. Slon je največja kopenska žival.) ter ob tem spodbujanje k razmišljanju o tem, katera poved vsebuje več podatkov o isti prvini predmetnosti.

2. Potem ko učenci ugotovijo, da pridevniki pomensko dopolnjujejo samostalnik, naj začnejo razmišljati o tem, s katero vrsto podatka ga dopolnjujejo (prim. Muri je prijazen/lovski/Juretov pes.)

– pri tem naj si pomagajo z ustreznimi vprašalnicami, tj. kakšen, kateri, čigav. Tako ugotovijo, da s 179

pridevniki ne poimenujemo istega, ter povzamejo, da so pridevniki besede, po katerih sprašujemo s kakšen, kateri, čigav.

3. Prepoznavanje pridevnikov naj torej najprej povežejo z vprašalnicami – šele kasneje naj sklepajo, katera od teh treh vprašalnic se navezuje na lastnost, katera na vrsto in katera na svojino. Tako spoznajo, da pridevniki poimenujejo lastnost, vrsto ali svojino in da zato ločimo tri vrste pridevnikov: lastnostne (ti so se nekoč imenovali kakovostni), vrstne in svojilne.

4. Nato naj razmišljajo o pojmih lastnost, vrsta in svojina ter ugotavljajo, – kaj poimenujemo z lastnostnimi pridevniki (tj. barvo ali obliko prvine predmetnosti oz. svojo oceno), – kaj poimenujemo z vrstnimi pridevniki (tj. iz katere snovi je narejena prvina predmetnosti, od kod izvira in čemu je namenjena), – kaj poimenujemo s svojilnimi pridevniki (tj. čigava je prvina predmetnosti oz. komu pripada/kdo je njen lastnik).

Učitelj mora pri tem spremljanju in usmerjanju učencev vedeti, da vprašalnice kateri skorajda ne uporabljajo – namesto nje uporabljajo vprašalnico kakšen (prim. zelenjavna juha → kakšna juha?; otroški čevlji → kakšni čevlji?; likalni stroj → kakšen stroj?); zato tudi ne ločijo vrstnih pridevnikov od lastnostnih oz. vrste od lastnosti. Učitelj naj jim s svojim zgledom in s t. i. pretvorbnimi nalogami (kot so npr. 11., 12. in 14. naloga v DZ) pomaga pri odpravljanju te (v pogovornem jeziku) zelo razširjene napačne rabe.

Pozoren mora biti tudi na to, da učenci poimenujejo vrsto in svojino večinoma s predložnimi zvezami (npr. juha iz zelenjave, čevlji za otroke, stroj za šivanje, šilček od Tomaža), ne pa z vrstnimi oz. svojilnimi pridevniki (npr. zelenjavna juha, otroški čevlji, šivalni stroj, Tomažev šilček). Ker je izrekanje s pridevniki gospodarnejše in pomensko jasnejše (poleg tega pa je svojilni rodilnik, tj. od Tomaža, v knjižnem jeziku prepovedan), naj z nalogami poskrbi, da bodo učenci sistematično razvijali zmožnost poimenovanja vrste in svojine s pridevniki.

Učitelj naj od učencev ne zahteva definicije pridevnika in naštevanja vrst pridevnikov – pač pa naj preverja – zmožnost pretvarjanja predložnih zvez v pridevnike in pridevnikov v predložne zveze, – rabo ustreznih vprašalnic za pridevnike ter na podlagi teh določanje vrste pridevnikov, – razumevanje in rabo besede pridevnik, – utemeljevanje svojega izbiranja in razvrščanja pridevnikov ipd.

180

Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogah Št. naloge/ Dejavnosti

Kaj delajo učenci?

1.

Preberejo poved in odgovorijo na vprašanje.

Isto poved dopolnijo tako, da pred samostalnik žival napišejo dva pridevnika. Nato odgovorijo na enako vprašanje kot prej.

Primerjajo količino podatkov v obeh povedih in obkrožijo črko pred pravilno rešitvijo. Nato iz druge povedi prepišejo besedi, ki ju ni v prvi povedi, ter razmišljajo o vprašalnicah zanju – lahko ju izberejo iz ponujenih in ju napišejo pod besedi.

2.

Preberejo poved. Nato v njej obkrožijo samostalnik z danim pomenom ter prepišejo besedo, ki stoji ob njem. Ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, kaj poimenuje ta beseda; obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom.

3.

Preberejo povedi. Nato preberejo nepopolne vprašalne povedi in odgovore nanje ter v vprašalne povedi vpišejo ustrezne vprašalnice (te lahko izberejo iz ponujenih).

Opozorilo: Učitelj naj frontalno ali individualno preveri rešitve, in sicer zato, ker bo nekaj učencev zagotovo dvakrat napisalo vprašalnico kakšen (tj. za pridevnika prijazen in lovski). Učence naj spodbuja k razmišljanju o pomenski različnosti pridevnikov prijazen in lovski – npr. z navajanjem drugih vrst in lastnosti psa (prim. reševalni/vlečni/hišni pes proti nevaren/napadalen/majhen pes) ter s pretvarjanjem pridevnika v predložno zvezo (prim. reševalni/vlečni/hišni → za reševanje/vleko/hišo proti nevaren/napadalen/majhen → ni mogoče: za x). Učenci naj bodo posebej opozorjeni na to, da po pridevnikih ne sprašujemo le s čigav ali kakšen, temveč tudi s kateri/katere vrste. Vprašalnicam naj se posveča toliko pozornosti zato, ker je določanje vprašalnic osnova za kasnejše določanje vrst pridevnikov.

4.

Preberejo povedi. Nato napišejo povedi, s katerimi vprašujejo po podčrtanih besedah.

Nasvet: Učitelj naj bo pozoren na rabo vprašalnice kakšen in kateri; učence naj spodbuja k pojasnjevanju svojih rešitev (tudi s pretvarjanjem pridevnika v predložno zvezo, npr. olimpijski /tekač/ → /tekač/ na olimpijadi).

5.

V nepopolno poved vpišejo vprašalnice za pridevnike (tj. kakšen, katere vrste, čigav) – tako tvorijo osnovno definicijo pridevnika.

6.

Preberejo niz besed. Ob vsaki besedi razmišljajo, ali je samostalnik ali pridevnik. Nato prepišejo besede na ustrezno mesto v preglednici.

Javno preberejo svoje rešitve in jih pojasnjujejo.

7.

Preberejo povedi. Nato podčrtajo pridevnike in pripišejo ustrezno vprašalnico.

Opozorilo: Učitelj naj frontalno ali individualno preveri rešitve, in sicer zato, ker bo nekaj učencev zagotovo dvakrat napisalo vprašalnico kakšen (tj. za pridevnika dežni in zelen). Učence naj spodbuja k razmišljanju o pomenski različnosti pridevnikov dežni in zelen – npr. z navajanjem drugih vrst in lastnosti plašča (prim. zimski/jesenski/spomladanski plašč proti črn/rdeč/svetel/širok plašč) ter s pretvarjanjem pridevnika v predložno zvezo (prim. dežni/zimski/jesenski/spomladanski → za dež/zimo/ jesen/pomlad proti zelen/črn/rdeč/svetel/širok → ni mogoče: za x). Vprašalnicam naj se posveča toliko pozornosti zato, ker je določanje vprašalnic osnova za določanje vrst pridevnikov.

Potem ob napisanih vprašalnicah razmišljajo, kateri pridevnik poimenuje lastnost, kateri vrsto in kateri svojino. Nato prepišejo pridevnike na ustrezno mesto v preglednici.

Opozorilo: Učenci bodo najprej in brez težav prepoznali pridevnik, ki poimenuje svojino; več težav bodo imeli pri prepoznavanju drugih dveh vrst pridevnikov – pri tem bo nekaterim moral pomagati učitelj (manj njegove pomoči bo potrebne, če bo prej več pozornosti namenil obravnavi vprašalnic).

Nato dopolnijo povedi, ki povzemajo ugotovitve o pomenu in vprašalnici vsakega od navedenih pridevnikov.

Odgovorijo še na odločevalna vprašanja o pomenu in vrsti navedenih pridevnikov ter na koncu prepišejo pridevnike na ustrezno mesto v preglednici.

8.

Dopolnijo nepopolne povedi – tako tvorijo popolnejšo definicijo pridevnika (kot je bila v 5. nalogi).

181

9.

Ogledajo si ilustracijo na robu te naloge in preberejo besedilo (vprašanje) v oblačku. Nato javno povedo svoj odgovor na to vprašanje. Presojajo odgovore in pojasnjujejo svoje mnenje.

Nasvet: Pravilni odgovori so npr. rumene/zelene/rdeče rože – ne pa npr. vrtne/travniške/ gorske/nizozemske/eksotične rože (torej mora biti poimenovana lastnost rož, ne pa njihova vrsta).

Preberejo besedne zveze. Nato v njih obkrožijo samostalnik in podčrtajo pridevnik. Ustno se vprašajo po podčrtanih pridevnikih. Ob ponujenih možnostih razmišljajo o njihovi vrsti in obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom; nato razmišljajo še o pomenu vsakega danega pridevnika ter podčrtajo pravilni odgovor.

Na koncu dopolnijo nepopolno poved.

Nasvet: Učitelj naj pomaga učencem tako, da jih vodi pri razmišljanju o tem, kje bi našli te podatke (tj. v srednjem delu te naloge). Rešitve naj preveri frontalno.

10.

Preberejo besedne zveze. Nato v njih obkrožijo samostalnik in podčrtajo pridevnik. Ustno se vprašajo po podčrtanih pridevnikih. Ob ponujenih možnostih razmišljajo o njihovi vrsti in obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom.

Nato dopolnijo pomenski opis navedenih vrstnih pridevnikov, in sicer tako, da pridevnike pretvorijo v predložne zveze (npr. iz …, iz …, za …).

Potem razmišljajo o pomenu vsakega danega pridevnika, in sicer tako, da pridevnik na levi povežejo z njegovim pomenskim opisom na desni.

Na koncu dopolnijo nepopolno poved.

Nasvet: Učitelj naj pomaga učencem tako, da jih vodi pri razmišljanju o tem, kje bi našli te podatke (tj. v srednjem delu te naloge). Rešitve naj preveri frontalno.

11.

V besednih zvezah podčrtavajo pridevnik in ga po zgledu pretvorijo v predložno zvezo.

Nato si ogledajo ilustracijo na koncu te naloge in preberejo besedili v oblačkih; pogovarjajo se o namenu ilustratorke ter presojajo, kateri način izrekanja snovnosti je ustreznejši: s predložno zvezo ali s pridevnikom. Povedo še nekaj takih predložnih zvez in jih pretvorijo v pridevnik.

12.

Besedne zveze iz samostalnika in podčrtane predložne zveze (npr. stroj za likanje) pretvarjajo po zgledu, in sicer najprej pretvorijo predložno zvezo v pridevnik (npr. za likanje → likalni), iz pridevnika pa tvorijo samostalnik za poimenovanje naprave (npr. likalni /stroj/ → likalnik).

Nato razmišljajo o strategiji reševanja naloge (oz. o poteku pretvorb) in dopolnijo nepopolni povedi.

(Lahko izberejo ponujeni rešitvi.)

Povedo še, s kolikimi besedami je poimenovana naprava v prvem, drugem in tretjem stolpcu. Presojajo gospodarnost teh načinov poimenovanja in pojasnijo svoje mnenje.

13.

Enobesedno samostalniško poimenovanje naprave (npr. sušilnik) pretvarjajo po zgledu, in sicer ga najprej pretvorijo v besedno zvezo iz pridevnika in samostalnika (npr. sušilnik → sušilni stroj), nato pa pretvorijo pridevnik v predložno zvezo (npr. sušilni stroj → stroj za sušenje).

Opazujejo poimenovanja v prejšnjih stolpcih in s povezovanjem opišejo njihovo sestavo.

Nato še povedo, kaj je predvajalnik zgoščenk.

Nasvet: Prvi odgovor učencev ne bo razlaga te besedne zveze, temveč njena prevzeta ustreznica (tj.

CD-plejer), zato naj učitelj učence spodbuja k razmišljanju o tem, čemu služi ta naprava – tako bodo prišli do pravilne rešitve, tj. naprava za predvajanje zgoščenk. Nato se naj pogovarjajo o tem, kaj je zgoščenka; učenci bodo povedali, da je to CD ali kompaktni disk – torej bodo spet povedali prevzeto ustreznico, ne pa razlage te besede. Zato naj jih učitelj spodbuja k razmišljanju o tem, na osnovi česa je slovensko poimenovanje tega predmeta zgoščenka.

Učitelj naj našteje še nekaj imen naprav, npr. tiskalnik, cvrtnik, mešalnik, in vodi podoben pogovor kot ob predvajalniku zgoščenk. (Učenci namreč ne bodo razložili teh slovenskih besed, temveč bodo povedali njihove prevzete ustreznice, npr. printer, friteza, mikser).

14.

V dvojicah besednih zvez podčrtajo pridevnike.

Nato se vprašajo po njih in jih na osnovi vprašalnice prepišejo na ustrezno mesto v preglednici.

15.

Preberejo odgovore v oblačkih (lahko kot igro vlog). Nato ustno odgovorijo na vprašanje o pravilnosti teh odgovorov (v knjižnem jeziku) in pojasnijo svoje mnenje.

Potem napišejo pravilne odgovore (tj. svojilni rodilnik iz prejšnjih oblačkov pretvorijo v svojilni pridevnik).

Povedo, ali so napisane besede samostalniki ali pridevniki, in pojasnijo svoje mnenje.

Ob ponujenih možnostih razmišljajo o vrsti teh pridevnikov; obkrožijo črko pred pravilno rešitvijo.

16.

Dopolnijo nepopolne povedi – tako povzamejo značilnosti vseh treh vrst pridevnikov.

182

17.

Preberejo povedi in podčrtajo pridevnike. Nato jih prepišejo na ustrezno mesto v preglednici (pri razvrščanju si pomagajo z vprašalnicami ali s prepoznavanjem njihovih pomenskih lastnosti).

Svoje rešitve predstavijo sošolcem in jim jih tudi utemeljijo.

18.

Napisanim samostalnikom pripišejo pridevnike vseh treh vrst.

Svoje rešitve prepišejo na učiteljev plakat ali na tablo; nato se o njih pogovarjajo (tj. jih presojajo in pojasnjujejo svoje mnenje).

Učenčevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote?

Kaj si se naučil o pridevniku? (Dopolni miselni vzorec.)

Kaj si delal v tej enoti?

Kaj si delal brez težav?

S čim si imel težave?

Kaj bi rad izboljšal?

Kako si sodeloval s sošolci?

Kako si sodeloval z učiteljem?

Učiteljevo samovrednotenje

183

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

VRSTE PRIDEVNIKOV _____________ (npr. ________)

______________ (npr. ________)

______________ (npr. ________)

Vprašalnica: ____________?

Vprašalnica: _____________?

Vprašalnica: _____________?

VRSTE PRIDEVNIKOV LASTNOSTNI (npr. težek)

VRSTNI (npr. šivalni)

SVOJILNI (npr. mamin)

Vprašalnica: Kakšen?

Vprašalnica: Kateri?

Vprašalnica: Čigav?

184

Predlog nalog za preverjanje 1. Preberi naslednje besede.

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

a) zgovoren, prijazen, jagodni, ustrežljiv, Marinkin, Tjažev, švicarski, šolski b) kolo, Andrej, Tjaša, pecivo, fant, svinčnik, prijateljica, sir, pipa Podčrtaj eno od besed ob poševnici in pisno utemelji svojo odločitev.

Besede v vrsti a so samostalniki / pridevniki, saj ______________________________________ Besede v vrsti b so samostalniki / pridevniki, saj ______________________________________ 2. Preberi naslednje povedi.

Upoštevajte prometne predpise.

Raje ne smučaj po strmem smučišču. Čudili smo se Petrovi radodarnosti.

Zanimiv predmet na razstavi je bil prstan iz 1. stoletja p. n. št.

Ne pozabite vpisati vrstnih pridevnikov.

Obiščite bolšji trg – gotovo boste našli kak star, toda še dobro ohranjen predmet.

Podčrtaj pridevnike.

Vprašaj se po njih in jih prepiši na ustrezno mesto v preglednici.

PRIDEVNIKI LASTNOSTNI

VRSTNI

SVOJILNI

3. Preberi naslednje povedi.

Eskimi so se nekoč prehranjevali samo s severnimi jeleni, tjulnji, mroži, kiti in ribami. Ukvarjali so se z lovom na kopenske živali – seveda z lokom in puščicami. Potovali so predvsem s pasjimi vpregami. Pozimi so živeli v iglujih, poleti pa v šotorih iz živalskih kož.

Podčrtaj pridevnike.

Obkroži.

Katere vrste so podčrtani pridevniki? a) Lastnostni. b) Svojilni. c) Vrstni.

185

4. Na črto napiši ustrezno vprašalnico. ______________ hlače si želiš? Široke.

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

V ______________ jeziku se najlažje sporazumevamo na Hrvaškem? V hrvaškem. ______________ jabolčni zavitek je najboljši? Sestrin.

Na ______________ gimnazijo hodi tvoja sestrična? Na ptujsko. ______________ zavitek že zna speči tvoja sestra? Višnjevega. ______________ kakav imaš najraje? Vročega.

5. Preberi vprašalne povedi in odgovore ter popravi napačne vprašalnice.

Kakšen stroj se vam je pokvaril? Pralni.

Kakšno jakno imaš? Bratovo.

Kakšen jezik govori Ruriko? Japonskega.

Kakšno oceno si dobil pri matematiki? Odlično.

Kakšen sok imaš rad? Gostega.

S kakšno začetnico pišemo lastna imena? Z veliko.

6. Vprašalne povedi poveži z ustreznim odgovorom.

Katera mačka prede?

Kakšna mačka prede? Čigava mačka prede?

Stričeva.

Perzijska.

Progasta.

Čigavo knjigo bi si rad izposodil?

Kakšno knjigo bi si rad izposodi?

Katero knjigo bi si rad izposodil?

Tanko.

Pustolovsko.

Sošolkino.

7. Naslednjim samostalnikom pripiši pridevnik. Izbiraš lahko med besedami rjav, kolesarski, delavčev. ____________ rokavice ______________ rokavice svojilni prid. vrstni prid.

___________ rokavice lastnostni prid.

8. Namesto besed v oklepaju napiši pridevnik. ___________________ miza (za likanje)

___________________ oči (kot čokolada)

___________________ verižica (iz srebra)

___________________ ovčar (s Krasa)

___________________ voziček (za otroka)

___________________ korito (za pomivanje)

___________________ ključi (za avtomobil)

___________________ kapa (iz volne)

9. Podčrtaj pravilno besedo.

Matevževo / Matevžovo kosilo je pripravljeno.

Ne dotikaj se Mojcine / Mojčine torbe.

Avgusta smo praznovali Jernejovo / Jernejevo nedeljo.

Kje so Lukina / Lukova očala?

Ali poznate Nejčev / Nejcov vzdevek?

Stricova / Stričeva očala so se razbila.

186

23 Simona Zakaj je Simon zaljubljen, pa zaljubljena?

2. del, str. 70—75, predvideno število ur: 3 Operativni cilji: – pravilno oblikovanje pridevnika, tj. obvladanje spola in števila samostalnika, spolskih in številskih oblik pridevnika ter njegovega ujemanja s samostalnikom v spolu in številu, – obvladanje strategije za oblikovanje pridevnika, – prepoznavanje in popravljanje napačne oblike pridevnika, – opazovanje oblikovnih lastnostih pridevnika in njegove oblikovne odvisnosti od samostalnika, – povzemanje ugotovitev o oblikovnih lastnostih pridevnika in o njegovi oblikovni odvisnosti od samostalnika, – presojanje rešitev in utemeljevanje svojega mnenja.

Ciljna tema: Spol in število pridevnika.

Pridevnik ima obliko za vse tri spole (prim. bel-ø, -a, -o) in za vsa tri števila (prim. bel-ø, -a, -i; bel-a, -i, -e; bel-o, -i, -a); zato pravimo, da so pridevniki trispolski in trištevilski.

To, v katerem spolu in številu bo pridevnik v besedilu, je odvisno od spola in števila samostalnika, pred katerim stoji oz. katerega pomensko dopolnjuje (prim. bel cvet, bela vrtnica, belo pismo).

Pridevniki se namreč v spolu in številu ujemajo s samostalnikom.

Opozorilo: Učenci izražajo spol in število pridevnika brez večjih napak – obvladajo namreč ujemanje pridevnika s samostalnikom (to pa seveda pomeni, da raba neknjižne spolske oblike samostalnika vpliva tudi na obliko pridevnika, prim. razlit mlek oz. razlita mleka nam. razlito mleko; dve zanimive knjige nam. zanimivi knjigi).

Pod vplivom svojega narečja pa nekateri učenci (npr. s Štajerske) v pridevnikih za moški spol uporabljajo predvsem končnico -i (npr. sivi /oblak/), drugi (npr. z Gorenjske) pa predvsem -ø (npr. govej /zrezek/, mareličen /sok/); mnogi uporabljajo le eno končnico za srednji spol, in sicer -o (npr. tujo /mesto/, vročo /mleko/).

Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogah Št. naloge/ Dejavnosti

Kaj delajo učenci?

1.

V nizu besed obkrožijo samostalnike. Nato ob vsakem razmišljajo, katerega spola je; potem ga prepišejo na ustrezno mesto v preglednici.

Preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo z ustrezno besedo (tj. ali).

Nasvet: Učitelj naj preveri, katero besedo so vpisali učenci. Nato naj se z njimi pogovori, zakaj je poved z in napačna (tj. zato, ker je samostalnik le enega spola, in sicer moškega, ženskega ali srednjega, ne pa vseh treh spolov, torej moškega, ženskega in srednjega).

2.

Samostalnike dopolnijo s pravilno obliko pridevnika siv.

Opazujejo oblike pridevnika in odgovorijo na vprašanji.

3.

Preberejo povedi in podčrtajo pridevnike. Opazujejo obliko pridevnika in jo presojajo. Nato odpravijo napake (na črte napišejo pravilno obliko) in pojasnijo svoje popravke.

Dopolnijo nepopolne povedi – tako povzamejo ugotovitve o oblikovni (in sicer spolski) odvisnosti pridevnika od samostalnika in o trispolskosti pridevnika.

187

4.

Samostalnike dopolnijo s pravilno obliko danih pridevnikov.

Ob ponujenih možnostih razmišljajo o obliki dopisanih pridevnikov; nato obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom.

Danim pridevnikom v obliki za moški spol pripišejo še obliki za ženski in srednji spol.

Nasvet: Učitelj naj bo pri preverjanju rešitev v zadnjem delu te naloge še posebej pozoren na čisto zadnjo rešitev, tj. na končnico za srednji spol v pridevniku domač (nekaj učencev bo namreč zagotovo napisalo domačo, ne pa domače).

5.

Preberejo povedi in presojajo obliko pridevnikov. Nato odpravijo napake, in sicer tako, da na črto napišejo pridevnik v pravilni obliki. Na koncu pojasnijo svoje popravke.

Nasvet: Ker so v povedih navedene napake, ki jih delajo učenci vsak dan, jih marsikateri učenec sploh ne bi prepoznal. Zato naj učitelj individualno pomaga učencem pri odkrivanju napak (npr. tako, da jim že na začetku naloge pove, da je v vsaki povedi ena napaka). Po pregledu rešitev naj učence spodbuja k pogovarjanju o tem, ali tudi sami delajo te napake, zakaj jih delajo in kako bi jih odpravili.

6.

Preberejo povedi. V vsaki podčrtajo pridevnik, opazujejo njegovo obliko in primerjajo oblike pridevnika v vseh treh povedih. Nato odgovorijo na vprašanji.

Dopolnijo nepopolne povedi – tako povzamejo ugotovitve o oblikovni (in sicer številski) odvisnosti pridevnika od samostalnika in o trištevilskosti pridevnika.

7.

K množinskim samostalnikom napišejo dane pridevnike; pri tem pazijo, da jih postavijo v pravilno spolsko in številsko obliko.

Ob ponujenih možnostih razmišljajo o številski obliki napisanih pridevnikov; nato obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom.

Nato povedo, zakaj so uporabili množinske oblike pridevnikov.

8.

Dopolnijo nepopolne povedi – tako povzamejo svoje ugotovitve o obliki pridevnika (tj. o njegovi trispolskosti in trištevilskosti) in o njegovi oblikovni (tj. spolski in številski) odvisnosti od samostalnika ter spoznajo strokovno poimenovanje za to oblikovno razmerje (tj. »ujemanje pridevnika s samostalnikom v spolu in številu«).

9.

K samostalnikom, napisanim v preglednici za spol in število, napišejo pravilne oblike pridevnika hiter.

Za popestritev si ogledajo ilustracijo na koncu naloge in preberejo besedili v oblačkih (lahko kot igro vlog). Nato se pogovarjajo o besedilu (odgovoru) v drugem oblačku – ta se navezuje na glagol ujemajo v vprašalni povedi.

10.

Preberejo nepopolne povedi in jih dopolnijo tako, da postavijo pridevnike (ki so napisani v oklepaju) v pravilno obliko in jih napišejo.

Nasvet: Učitelj naj frontalno preveri rešitve in spodbuja učence k opisovanju strategije reševanja naloge, tj. naprej preberemo samostalnik (in prepoznamo njegov spol, število in sklon), nato postavimo pridevnik v isti spol, število in sklon.

11.

Preberejo povedi. Nato presojajo njihovo pravilnost, odpravijo napake in pojasnijo svoje popravke.

Nasvet: Ker so v povedih navedene napake, ki jih delajo učenci vsak dan, jih marsikateri učenec sploh ne bi prepoznal. Zato naj učitelj individualno pomaga učencem pri odkrivanju napak (npr. tako, da jih vpraša, koliko stvari se izraža z besedo sta, nato pa jih usmeri k opazovanju oblike zadnjih dveh besed v povedi). Po pregledu rešitev naj učence spodbuja k pogovarjanju o tem, ali tudi sami delajo te napake, zakaj jih delajo in kako bi jih odpravili.

Učenčevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote?

Kaj si se naučil o ujemanju pridevnika s samostalnikom? (Dopolni povedi.)

Kaj si delal v tej enoti?

Kaj si delal brez težav?

S čim si imel težave?

Kaj bi rad izboljšal?

Kako si sodeloval s sošolci?

Kako si sodeloval z učiteljem?

Učiteljevo samovrednotenje 188

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

__________ in ___________ pridevnika sta odvisna od spola in števila samostalnika, ob katerem stoji pridevnik. = Pridevnik se _________ s samostalnikom v _________ in ___________.

★★★

SPOL in ŠTEVILO pridevnika sta odvisna od spola in števila samostalnika, ob katerem stoji pridevnik. = Pridevnik se UJEMA s samostalnikom v SPOLU in ŠTEVILU.

189

Predlog nalog za preverjanje 1. Vpiši pravilno obliko pridevnika.

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Potrkaj na (sosednji) _______________ okno.

(Telečji) _______________ meso je (mehkejši) _______________ od govejega.

Vsak dan obleci (svež) _______________ perilo.

Za tekmo so določili (domač) _______________ igrišče.

(Prihodnji) _______________ leto bom v 6. razredu.

Boli me (srednji) _______________ uho.

Za plašč iščem (boljši) _______________ blago.

2. Vstavi pravilno obliko pridevnika.

Ves čas so hodili po (levi) _______________ bregu reke.

Po (težek) _______________ delu si je oddahnil.

Ustavili so se šele v (smrekov) _______________ gozdu.

V (živalski) _______________ vrtu sem videla tudi leva.

Takšno svetilko lahko kupiš na (bolšji) _______________ trgu.

S starši sem se pogovarjal o (zanimiv) _______________ filmu.

Dobiva se pri (podrt) _______________ kozolcu.

Ali si že kaj slišal o (velik) _______________ poku v vesolju?

Mama je iz vasi pri (Novo) ___________ mestu, oče pa iz zaselka pri (Stari) ___________ trgu.

Po (naslednji) _______________ vprašanju bomo prekinili pogovor.

3. Odpravi napake.

190

Avto je novo.

_____________________________________

Klet ni pospravljen.

_____________________________________

Pisem je strgan.

_____________________________________

Korenje je zdrav.

_____________________________________

Drevo je že zelen.

_____________________________________

Kupil je nov kolo.

_____________________________________

Hrast je košat drevo.

_____________________________________

Kako dolg poletje!

_____________________________________

Kino je zaprto.

_____________________________________

Jesen je lep.

_____________________________________

24 Je sploh mogoče biti boljši od najboljšega?

2. del, str. 76–81, predvideno število ur: 3

Operativni cilji: – razumevanje cilja stopnjevanja pridevnikov, – obvladanje obeh vrst stopnjevanja (tj. z obrazilom in s prislovom), – poznavanje normativne vrednosti obeh vrst stopnjevanja, – pravilno stopnjevanje pri sporočanju v knjižnem jeziku, – prepoznavanje in popravljanje napačno izraženih stopenj pridevnika, – razumevanje strategije reševanja naloge, – presojanje rešitev in utemeljevanje svojega mnenja, – povzemanje pravila o knjižnem stopnjevanju pridevnikov.

Ciljna tema: Stopnjevanje pridevnika.

Pridevnik poimenuje lastnost, vrsto ali svojino prvine predmetnosti. Lastnost prvine (npr. hitrost) je lahko različne stopnje, in sicer osnovne, višje ali najvišje (prim. hiter, hitrejši, najhitrejši), medtem ko vrsta (npr. lesen) in svojina (npr. sestrin) ne moreta biti različne stopnje (ne gre: lesen, bolj lesen, najbolj lesen; sestrin, bolj sestrin, najbolj sestrin).

Zato stopnjujemo samo lastnostne pridevnike – pa še teh ne vseh, temveč samo tiste, s katerimi izražamo svojo oceno, tj. t. i. vrednotenjske pridevnike, npr. visok, nizek, hiter, počasen, lep, grd, globok, plitev. (Pridevnikov, ki poimenujejo barvo, npr. bel, ali obliko, npr. ovalen, ne stopnjujemo.)

Vrednotenjske pridevnike stopnjujemo na dva načina, in sicer tako, da neosnovni stopnji izražamo – s prislovom bolj in najbolj (npr. bolj umazan, najbolj umazan) ali – z obrazilom -ši, -ji ali -ejši, najvišjo stopnjo pa še z obrazilom naj- (npr. čistejši, najčistejši).

Vse vrednotenjske pridevnike lahko stopnjujemo s prislovom, večino pa tudi z obrazilom.

Opozorilo: Učenci stopnjujejo pridevnike predvsem opisno; z obrazili jih stopnjujejo le redko – verjetno tudi zato ne, ker ne morejo posplošiti pravila za to, kdaj uporabljamo obrazilo -ši, kdaj -ji in kdaj -ejši (to pravilo ni preprosto). Vendar pa se za sporočanje v knjižnem jeziku zapoveduje stopnjevanje z obrazilom (medtem ko se sme s prislovi stopnjevati samo tiste pridevnike, ki se jih ne da stopnjevati z obrazili).

Učitelj naj zato pazi, da pred učenci ne bo stopnjeval s prislovom, temveč z obrazilom; odziva naj se na napake učencev in naj učence opozarja na drugo vrsto stopnjevanja (torej z obrazili); učence naj spodbuja k primerjanju lastnosti (tj. k stopnjevanju pridevnikov) ter k sistematičnemu izbiranju med stopnjevanjem s prislovom ali z obrazilom.

191

Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogah Št. naloge/ Dejavnosti

Kaj delajo učenci?

1.

Ogledajo si ilustracijo pod naslovom enote in preberejo besedila v oblačkih (lahko kot igro vlog). Nato se pogovarjajo npr. o tem, kaj predstavlja ilustracija, kdo je začel pogovor, s kom se je primerjala deklica, katero njuno znanje je primerjala, kaj je ugotovila, kako se je na to odzval deček, ali se je deklica s tem strinjala, kdo je posegel v pogovor in kaj je naredil, kaj pomeni pregovor Pametnejši odneha …

Primerjajo starost treh bratov in sklepajo/ocenjujejo, kdo je starejši oz. mlajši od koga in kdo od njih je najstarejši oz. najmlajši. Nato dopolnijo napisani povedi.

Nasvet: Učencem, ki imajo težave, naj učitelj pomaga tako, da se z njimi pogovori o strategiji reševanja naloge, npr.: – Najprej preberi prvi dve povedi v navodilu. Vzemi list papirja in eno pod drugim prepiši imena dečkov. K vsakemu imenu pripiši podatek o dečkovi starosti. Med imeni in starostjo nariši navpično črto. Tako si dobil preprosto preglednico.

– Preberi zadnjo poved v navodilu.

– Preberi prvi del povedi (tj. do vejice). Nato v svoji preglednici poišči, koliko sta stara omenjena dečka.

Primerjaj njuno starost in razmisli, kateri od njiju je starejši oz. mlajši. Nato pisno dopolni prvi del povedi.

– Preberi še drugi del povedi. V svoji preglednici poišči, koliko je star omenjeni deček; njegovo starost primerjaj s starostjo drugih dveh dečkov in povej, ali je omenjeni deček od vseh najmlajši ali najstarejši. Nato pisno dopolni drugi del povedi.

– Na enak način rešuj še drugo poved – najprej dopolni njen prvi del, nato pa še drugega. Če bo učitelj učencem pomagal pri usvajanju strategije reševanja te naloge, bodo učenci samostojno reševali 2. nalogo. (Sicer pa bodo govorili, da te in naslednje naloge ne znajo rešiti, da je naloga zanje pretežka, da je nima smisla reševati ipd.) Še to: Večina učencev bo pridevnike stopnjevala s prislovi, zato naj jih učitelj spodbuja k razmišljanju o drugi možnosti stopnjevanja (tj. z obrazili) in k odpravljanju napak.

2.

Primerjajo lastnosti treh gora/živali/šolskih potrebščin (in sicer njihovo višino/hitrost/ ceno/težo) in izrekajo svojo oceno o njihovih stopnjah. Nato dopolnijo napisani dvojici povedi.

Nasvet: Ta naloga sestoji iz štirih delov – vsakega od njih se da reševati na enak način, kot se je reševalo 1. nalogo. Podatke o višini gora (Triglava, Grintovca in Stola) lahko učenci prepišejo z zemljevida Slovenije ali pa s fotografij v DZ sklepajo o njihovi razvrstitvi po višini; podatke o hitrosti živali, o ceni šolskih potrebščin in o teži živali pa naj »črpajo« iz svojih izkušenj.

Učitelj naj učence spodbuja k razmišljanju o drugi možnosti stopnjevanja (tj. z obrazili) in k odpravljanju napak.

Za popestritev si ogledajo ilustracijo na koncu naloge in preberejo besedili v oblačkih (lahko kot igro vlog). Nato povedo svoje mnenje o ilustraciji in ga utemeljijo.

3.

Pridevnike, s katerimi so dopolnjevali samostalnike v 1. in 2. nalogi, prepišejo v preglednico, v kateri je v levem stolpcu že napisana osnovna stopnja pridevnikov, na vrhu pa je podan zgled za reševanje naloge.

Nasvet: Učenci so v 1. in 2. nalogi pisali neosnovne, torej stopnjevane pridevnike. Zato jim morajo v tej nalogi najprej poiskati ustrezno osnovno stopnjo (v levem stolpcu preglednice), nato pa morajo njihove neosnovne oblike prepisati na ustrezno mesto v preglednici (pri tem posnemajo zgled, ki je napisan na vrhu preglednice).

4.

Opazujejo pridevnike, napisane v preglednici v 3. nalogi, ter ob ponujenih možnostih razmišljajo o vprašalnicah zanje, o njihovi vrsti in o tem, kaj izražajo. Nato obkrožijo črko pred pravilnimi rešitvami.

5.

Opazujejo pridevnike v stolpcih v preglednici v 3. nalogi in razmišljajo, katero stopnjo lastnosti izražajo (tj. osnovno, srednjo/višjo ali najvišjo). Svoje ugotovitve izrazijo tako, da začetke povedi povežejo z ustreznim nadaljevanjem.

6.

Nepopolne povedi dopolnijo s podatki (prvega lahko izberejo iz ponujenih možnosti) – tako povzamejo pravilo o tem, katere pridevnike stopnjujemo in katere stopnje lastnosti pri tem izražamo.

192

7.

Preberejo povedi. Nato podčrtajo pridevnike in napišejo, katere vrste so.

V povezovalni nalogi ob vsakem navedenem pridevniku razmišljajo o tem, katero lastnost poimenuje (tj. barvo, obliko ali našo oceno). Nato povežejo ustrezne dele trditve.

Podčrtane/navedene pridevnike skušajo stopnjevati; nato povedo, kaj so opazili. Svoje ugotovitve povzamejo tako, da dopolnijo nepopolni povedi.

Nasvet: Učitelj naj pomaga učencem pri reševanju zadnjega dela naloge tako, da jih vodi pri razmišljanju o tem, kje bi našli ustrezne podatke (tj. v 6. nalogi in v srednjem delu 7. naloge). Rešitve naj preveri frontalno.

Za popestritev si ogledajo ilustracijo na robu te naloge in preberejo besedili v oblačkih; nato povedo, kakšen se jim zdi pogovor, ter pojasnijo svoje mnenje.

8.

Preberejo povedi. Nato opazujejo podčrtane besedne zveze in razmišljajo, kaj poimenujemo z besedama v teh zvezah – pri tem si lahko pomagajo tako, da rešijo povezovalno nalogo.

Odgovorijo na vprašanje o tem, ali je možno stopnjevati še kako drugače.

Preberejo povedi, v katerih manjkajo stopnjevani pridevniki – do teh pridejo tako, da še enkrat preberejo povedi z začetka 8. naloge in nato ob podčrtanih stopnjah pridevnika (npr. bolj dober) razmišljajo, kako bi še lahko izrazili srednjo/višjo stopnjo lastnosti. Potem se vrnejo k nepopolnim povedim in vanje vpišejo primernike z obrazili (prim. boljši, manjši, lažji, hitrejši).

Učitelja vprašajo, kateri način je pravilnejši. Poslušajo njegovo pojasnilo, skušajo si ga zapomniti in ga čim večkrat upoštevati.

Nasvet: Učitelj naj učencem pove, da se za sporočanje v knjižnem jeziku (pa tudi sicer) priporoča stopnjevanje na drug način (tj. ne z bolj) in da lahko z bolj stopnjujemo samo tistih nekaj pridevnikov, ki jih ne moremo stopnjevati drugače (npr. umazan).

Učencem naj naroči, naj bolj pazijo, kako stopnjujejo pridevnike, in naj popravljajo sami sebe oz. eden drugega.

9.

Berejo nepopolne povedi, izberejo ustrezno obliko stopnjevanega pridevnika in jo prepišejo na črto.

Nasvet: Učitelj naj preveri rešitve. Učence, ki so izbrali stopnjevanje s prislovom, naj spomni na pravilo, o katerem so govorili v 8. nalogi.

10.

Nepopolno poved dopolnijo z ustrezno obliko stopnjevanega pridevnika (njegova osnovna stopnja je napisana v oklepaju).

Nasvet: Učitelj naj preveri rešitve. Za učence, ki so pridevnike stopnjevali s prislovom, naj pripravi dodatne vaje za stopnjevanje z obrazili.

Nato izpolnijo preglednico, in sicer tako, da pridevnike, ki so jih vpisali v povedi v prvem delu naloge, prepišejo na ustrezno mesto v preglednici (tj. v srednji stolpec), nato pa pripišejo še drugi njihovi stopnji.

Za popestritev si ogledajo ilustracijo na koncu naloge in preberejo besedila v oblačkih ter se pogovorijo o njih.

Učenčevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote?

Kaj si se naučil o stopnjevanju pridevnika? (Dopolni miselni vzorec.)

Kaj si delal v tej enoti?

Kaj si delal brez težav?

S čim si imel težave?

Kaj bi rad izboljšal?

Kako si sodeloval s sošolci?

Kako si sodeloval z učiteljem?

Učiteljevo samovrednotenje

193

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

STOPNJE PRIDEVNIKA ____________ (npr. ________)

SREDNJA (npr. _________)

____________ (npr. _________)

Ne stopnjujemo vseh pridevnikov, temveč samo eno skupino _______________ pridevnikov.

194

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

STOPNJE PRIDEVNIKA OSNOVNA (npr. svetel)

SREDNJA (npr. svetlejši)

NAJVIŠJA (npr. najsvetlejši)

Ne stopnjujemo vseh pridevnikov, temveč samo eno skupino lastnostnih pridevnikov.

195

Predlog nalog za preverjanje 1. Izberi pravilni način stopnjevanja pridevnika.

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Mesečna revija Planinski vestnik izhaja že več kot 100 let, zato velja za najstarejšo / najbolj staro slovensko revijo, ki še vedno izhaja.

V njej najdemo informacije o najbolj pomembnih / najpomembnejših dogodkih v planinstvu.

Samo pri nas lahko kupite vse izdelke po najbolj nizki / najnižji ceni.

Moja učiteljica je bolj ljubezniva / ljubeznivejša od tvoje.

Najbolj nova / najnovejša izdaja Slovenskega pravopisa je iz leta 2003.

K tebi pridem v najbolj kratkem / najkrajšem možnem èasu.

Bratove smuči so bolj drage / dražje od mojih.

Peter je v našem razredu najbolj močan / najmočnejši.

Dedek je veliko bolj star / starejši od babice.

2. Vpiši ustrezno stopnjo pridevnika v oklepaju.

Potica je ________________________(sladek) od kruha.

Limonin sladoled je ________________________ (kisel) od čokoladnega.

Naš vodnjak je ________________________ (globok) od vašega.

Tvoje petje je ________________________ (tih) od mojega.

Matematična domača naloga je ________________________ (težek) od angleške.

3. Dopolni preglednico.

OSNOVNA STOPNJA

SREDNJA STOPNJA

NAJVIŠJA STOPNJA

večji širok najboljši drag mlad

4. Odpravi napake.

Diamant je najtrdejši mineral. ____________________________________________________ Triglav je najbolj visoka gora v Sloveniji. __________________________________________ Katero slovensko jezero je najglobokejše? __________________________________________ Moja mama speče najsladkejšo torto na svetu. ______________________________________ Naši učitelji so bolj zahtevni od vaših. _____________________________________________ Pozimi je motovilec bolj drag od mesa. ____________________________________________ Bolj grde maškare še nisem videl. _________________________________________________ Danes so se jamarji spustili v še globjo jamo kot včeraj. ______________________________ 196

25 Dober tek!

2. del, str. 82–91, predvideno število ur: 3

Operativni cilji: – anketiranje in poročanje o rezultatih ankete, – branje s preletom, – selektivno branje, – znajdenje v jedilnem listu, – opazovanje, prepoznavanje, primerjanje in povezovanje podatkov v besedilu, – uporaba znanja v vsakdanjem življenju, – povzemanje značilnosti jedilnega lista, – sklanjanje samostalnikov in pridevnikov, – pisanje t. i. kritičnih besed in števnikov (z besedo in s številko), – ločevanje samostalnikov od pridevnikov ter prepoznavanje njihovega spola in števila.

Ciljna tema: Javno obvestilo – jedilni list.

Jedilni list je javno neumetnostno besedilo, s katerim lastnik gostilne/ restavracije … obvešča goste o tem, katere jedi in pijače jim nudi ter koliko te stanejo. Jedi in pijače so zaradi boljše preglednosti razvrščene v tematske skupine; imena skupin so napisana na vrhu vsake skupine kot mednaslovi (npr.

Pripravljene jedi, Jedi po naročilu).

Jedilni list sestoji iz besednega in nebesednega dela – je namreč seznam iz dveh stolpcev: v levem so napisana imena jedi in pijač, v desnem pa je zapisana njihova cena.

Jedilni list najprej beremo s preletom; to pomeni, da najprej preberemo mednaslove, in sicer zato, ker nas zanima, katere vrste/skupine jedi oz. pijače nam nudijo; nato ga beremo selektivno – omejimo se le na določeno vrsto/skupino jedi in zato beremo samo ta del jedilnega lista.

Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogah Št. naloge/ Dejavnosti

Kaj delajo učenci?

1.

Za motivacijo anketirajo sošolce o tem, kaj najraje jedo. Odgovore vpisujejo v preglednico.

Nato poročajo o svojih ugotovitvah (te lahko predstavijo tudi grafično).

2.

Ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, od kod oz. od koga izvemo, katere jedi nudijo v gostilni.

Nato obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom.

3.

Pozorno preberejo navodilo na začetku naloge in povedo, ali bodo besedilo v tej nalogi brali podrobno ali pa ga bodo le preleteli. Povedo, v čem se loči podrobno branje od branja s preletom, ter izberejo, katero od naslednjih besedil se ne sme brati s preletom: seznam frizerskih storitev, časopis, matematična besedilna naloga.

Nato preletijo besedilo v tej nalogi.

4.

Sodelujejo v pogovoru o vrsti besedila iz 3. naloge, o okoliščinah in namenu njegovega nastanka, o njegovi sestavi in o podatkih, ki jih vsebuje.

5.

Dopolnijo nepopolne povedi ter tako povzamejo značilnosti jedilnega lista.

197

6.

Ob ponujenih možnostih razmišljajo o pomenu danih besednih zvez; nato obkrožijo črko pred pravilnima odgovoroma.

Ogledajo si ilustracijo ob tej nalogi in preberejo besedilo v oblačkih (lahko kot igro vlog); povedo, ali je natakarjevo besedilo res odgovor na vprašanje ali pa je še kaj drugega (tj. razmišljajo o prikritem namenu natakarja).

7.

Ogledajo si ilustracijo ob nalogi in preberejo besedilo v oblačku. Povedo, kaj se je zgodilo in zakaj je prišlo do nesporazuma med natakarjem in gostom.

Sodelujejo v pogovoru – na podlagi svojih izkušenj in predzanja povedo, v čem se pečenica loči od pečenke in v čem od krvavice (pri zadnji primerjavi naj upoštevajo še ceno obeh jedi ter povedo, zakaj ni enaka) ter v katerem delu Slovenije je jota pogosta jed; nato naštejejo sestavine jote.

Ob ponujenih možnostih razmišljajo o motiviranosti izraza za način priprave špagetov ter o vrsti temeljne sestavine ričeta (pri tem se opirajo na svoje izkušnje oz. predznanje); v obeh primerih obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom.

Nato primerjajo cene jedi v razdelku Pripravljene jedi in odgovorijo na vprašanji.

8.

Podrobneje si ogledajo razdelek Jedi po naročilu in odgovarjajo na vprašanja (ponekod izhajajo tudi iz svojih izkušenj oz. predznanja).

9.

Podrobneje si ogledajo razdelke Juhe, Priloge, Solate – preštejejo jedi v vsakem razdelku in odgovorijo na vprašanje ter primerjajo njihovo ceno in izberejo ustrezno rešitev.

10.

Podrobneje si ogledajo razdelek Sladice in odgovorijo na vprašanja.

11.

Ogledajo si ilustracijo ob nalogi in preberejo besedilo v oblačku; presojajo resničnost besedila in povedo, kako je deček prišel do takega sklepa.

Podrobneje si ogledajo razdelek Brezalkoholne pijače in odgovorijo na vprašanja.

12.

Pisno odgovarjajo na vprašanja o ceni jedi in pijač ter o njihovih cenovnih razmerjih.

13.

Razmišljajo o tem, katere jedi z jedilnega lista v 3. nalogi bi izbrali, in jih prepišejo. Nato napišejo, koliko bi jih stalo tako kosilo.

14.

Preberejo nepopolne povedi in jih dopolnijo s pravilno oblikovanimi besedami/besednimi zvezami iz oklepaja.

15.

Presojajo zapisa besede in obkrožijo pravilnega. Nato javno preberejo svoje rešitve in jih pojasnjujejo (npr. golaž, ker ni golaža, ne pa golaša).

16.

V navedenih besednih zvezah podčrtajo pridevnike; nato se vprašajo po njih (npr. kakšna/katera/čigava?) ter jim na podlagi vprašalnice določijo vrsto (tj. lastnostni/vrstni/svojilni); ime vrste napišejo nad črto.

Nasvet: Učitelj naj učence opozori na razliko med govejo/zelenjavno/… in slano/vročo … juho – vrstni pridevniki namreč poimenujejo snov, iz katere je juha (tj. juha iz govedine/zelenjave), lastnostni pa ne (ni mogoče: juha iz soli). Učenci naj naštejejo še druge vrste juhe (npr. fižolovo/grahovo/krompirjevo/paradižnikovo/kumarično ipd.) ter navedejo predložno zvezo, iz katere so nastali ti vrstni pridevniki (npr. iz fižola/…).

Za popestritev preberejo »strip« na koncu te naloge (lahko tudi kot igro vlog) ter komentirajo njegovo sporočilo.

17.

Preberejo dane besedne zveze in dopolnjujejo preglednico po strategiji, ki je opisana v navodilu (tj. najprej prepišejo samostalnike ter jim določijo spol in število; nato prepišejo pridevnike in jim določijo vrsto).

Nasvet: Učitelj naj spremlja individualno delo učencev ter naj po potrebi pomaga učencem pri določanju vrste pridevnikov – in sicer tako, da jih spodbuja k razmišljanju o tem, ali je pridevnik mogoče zamenjati s predložno zvezo (iz …) ali ne.

Ob izpolnjeni preglednici in ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, kateri pridevniki prevladujejo v jedilnem listu; nato obkrožijo črko pred izbranim odgovorom ter ustno povedo, zakaj je prav teh na jedilnem listu največ.

198

18.

Števila, ki so napisana s številko, napišejo z besedo.

19.

Števila, ki so napisana z besedo, napišejo s številko.

Učenčevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote?

Kaj si se naučil o jedilnem listu? (Dopolni miselni vzorec.)

Kaj si delal v tej enoti?

Kaj si delal brez težav?

S čim si imel težave?

Kaj bi rad izboljšal?

Kako si sodeloval s sošolci?

Kako si sodeloval z učiteljem?

Učiteljevo samovrednotenje

199

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

SESTAVA JEDILNEGA LISTA vrste __________ in __________

SESTAVA JEDILNEGA LISTA

vrste jedi in pijač

200

cene

26 Nebo ne bo oblačno

2. del, str. 92–97, predvideno število ur: 3

Operativni cilji: – »branje« nebesednih sporočil (npr. piktogramov, grafov, preglednic, zemljevida), – branje ubesediljene vremenske napovedi, – znajdenje v besedilu, na zemljevidu, v grafikonu in preglednici, – sklepanje na podlagi podatkov iz besedila in grafičnih prikazov, – presojanje resničnosti trditev, – prikazovanje podatkov z diagrami, – primerjanje besedil in poročanje o svojih ugotovitvah, – uporaba znanja v vsakdanjem življenju, – vživljanje v vlogo televizijskega vremenoslovca ter tvorjenje »televizijske« vremenske napovedi, – razumevanje frazemov oz. stalnih besednih zvez s prenesenim pomenom.

Ciljna tema: Javno obvestilo – vremenska napoved.

Vremenska napoved je javno neumetnostno besedilo, s katerim vremenoslovci obveščajo javnost o tem, kakšno bo vreme v prihodnjih dneh.

Sestavljena je iz nebesednega in besednega dela. Nebesedni del je zemljevid danega območja z vpisanimi imeni večjih mest, ob njih pa so navedeni številčni podatki o predvideni temperaturi in piktogrami, ki ponazarjajo predvideno vremensko stanje. Vsi ti podatki so nato predstavljeni še v krajšem besedilu.

Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogah Št. naloge/ Dejavnosti

Kaj delajo učenci?

1.

Preberejo naslov te enote in ga razložijo.

Nasvet: Učitelj naj spodbuja učence k razmišljanju o tem, zakaj je beseda nebo napisana skupaj, besedi ne bo pa narazen. Učenci naj dokažejo obvladanje te pravopisne težave s pisanjem (po nareku) novih primerov, npr. Ane ne bo doma; Strela je razsvetlila nebo; Oblačno ne bo nebo, temveč vreme; Oblak ne bo zakril sonca.

Nato si ogledajo ilustracijo pod naslovom enote in napovedo temo; potem povedo, na osnovi česa so se tako odločili.

Sodelujejo v t. i. motivacijskem pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o svojih izkušnjah s sprejemanjem vremenske napovedi.

Preberejo »strip« na koncu te naloge in ga opišejo (tj. poimenujejo, kar je na sliki; povedo, kaj delata »sogovorca«, kdo je začel pogovor in kako je to naredil ter s čim se je odzval drugi »sogovorec« – presojajo resničnost njegovih odgovorov ter iz svojih izkušenj dodajo še katerega).

2.

Opazujejo piktograme iz vremenske napovedi in napišejo, kaj predstavljajo.

3.

Berejo besedilo in si ogledajo njegove nebesedne dele (tj. zemljevida in legendo).

4.

Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o okoliščinah nastanka besedila iz 3. naloge ter o podatkih, ki jih najdejo v besedilu/na zemljevidu oz. ki jih odkrijejo s sklepanjem na podlagi podatkov iz besedila/z zemljevida.

5.

Preberejo zapisane trditve, primerjajo jih s podatki v besedilu/na zemljevidu ter presojajo njihovo resničnost – obkrožijo DA oz. NE.

201

6.

Dana poimenovanja treh vrst vremenskega stanja predstavijo s piktogrami.

Nasvet: Učitelj naj pomaga učencem tako, da jih vodi pri razmišljanju o tem, kje bi našli te podatke (tj. v legendi v 3. nalogi).

7.

Simbol za mersko enoto napišejo z besedo.

Ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, katero vrsto podatka izražamo z dano mersko enoto (tj. ºC); nato obkrožijo črko pred izbrano rešitvijo.

8.

Ogledajo si graf in odgovorijo na vprašanja.

Nasvet: Učenci naj to nalogo rešujejo v dvojicah; nato naj javno poročajo o svojih odgovorih in o tem, kako so prišli do njih.

9.

Razdelijo se v 7 skupin in si ogledajo preglednico. Nato vsaka skupina izbere, kateri podatek iz preglednice bo predstavila z grafom, ter opravi svoje delo.

Predstavniki skupine nato javno predstavijo svoje grafe; sošolci in učitelj presojajo njihovo pravilnost in obliko.

Za popestritev si ogledajo ilustracijo ob nalogi in preberejo besedilo v oblačkih; razložijo besedo jasno v prvem oblačku in frazem jasno kot beli dan v drugem oblačku.

10.

Ob ponujenih možnostih razmišljajo o pomenu danih prislovov iz vremenske napovedi (tj. jasno, pretežno, zmerno); nato obkrožijo črko pred pravilnimi rešitvami.

11.

Ob ponujenih možnostih razmišljajo o pomenu danih frazemov, ki vsebujejo besede, povezane z vremenom; nato obkrožijo črko pred pravilnimi rešitvami.

Za popestritev si ogledajo ilustracijo ob nalogi in preberejo besedilo v oblačku; komentirajo povezavo med besedilom in ilustracijo.

12.

Doma poiščejo v časopisu vremensko napoved za aktualni dan, jo preberejo in primerjajo z dejanskim vremenom.

Nato v šoli poročajo o svojih ugotovitvah ter se o njih pogovorijo.

13.

Kdor želi, lahko napiše vremensko napoved. Nato jo predstavi tako, kot da je televizijski vremenoslovec. Sošolci presojajo te javne vremenske napovedi.

14.

Preberejo povedi in odpravljajo pravopisne napake.

15.

Preberejo povedi; nato iz njih prepišejo samostalnike in pridevnike.

Prepisanim samostalnikom določijo spol in število, pridevnikom pa vrsto.

Za popestritev si ogledajo ilustracijo ob nalogi in preberejo besedilo v oblačkih (lahko tudi kot igro vlog); nato komentirajo njuno sporočilo.

Učenčevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote?

Kaj si se naučil o vremenski napovedi? (Dopolni miselni vzorec.)

Kaj si delal v tej enoti?

Kaj si delal brez težav?

S čim si imel težave?

Kaj bi rad izboljšal?

Kako si sodeloval s sošolci?

Kako si sodeloval z učiteljem?

Učiteljevo samovrednotenje

202

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

SESTAVA VREMENSKE NAPOVEDI NEBESEDNI DEL – ___________ območja z imeni večjih mest, – temperatura v ºC, – ___________

BESEDNI DEL krajše _________

SESTAVA VREMENSKE NAPOVEDI NEBESEDNI DEL – zemljevid območja z imeni večjih mest, – temperatura v ºC, – piktogrami

BESEDNI DEL krajše besedilo

203

27 Preberi – izberi – glej 2. del, str. 98–104, predvideno število ur: 3

Operativni cilji: – vrednotenje televizijskih oddaj in svojega spremljanja televizijskega sporeda, – selektivno branje, – znajdenje v televizijskem sporedu in na teletekstu, – sklepanje na podlagi podatkov iz besedila – predvidevanje o dolžini, naslovniku, temi, jeziku in izvoru danih televizijskih oddaj, – razumevanje strokovnih izrazov za vrste televizijskih oddaj, – uporaba znanja v vsakdanjem življenju.

Ciljna tema: Javno obvestilo – TV-spored.

TV-spored je javno neumetnostno besedilo, s katerim snovalci TV-sporeda obveščajo javnost o tem, katere oddaje bodo predvajane v danem dnevu in kako bodo razvrščene.

Sestavljen je iz besednega in nebesednega dela – je seznam iz dveh stolpcev: – v levem stolpcu so zaporedoma navedene ure in minute začetka oddaj, – v desnem stolpcu pa naslovi oddaj, ob njih pa pogosto še kateri podatki o oddaji, npr. o njeni vrsti (prim. risana nanizanka), jeziku (prim. angleški risani film) ipd.

Podatek o trajanju oddaje ni napisan; bralec ga lahko izračuna iz danih podatkov.

TV-spored beremo selektivno (kadar nas zanima, katere oddaje bodo predvajane v določenem delu dneva) ali podrobno (kadar načrtujemo, da bomo ves dan preživeli pred televizorjem).

Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogah Št. naloge/ Dejavnost

Kaj delajo učenci?

1.

Sodelujejo v t. i. motivacijskem pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o svojih izkušnjah z gledanjem TV-sporeda, vrednotijo televizijske oddaje in svoje spremljanje televizijskega sporeda.

Nato si ogledajo ilustracijo pod naslovom te učne enote in preberejo besedilo v oblačkih (lahko kot igro vlog). Predstavljeno situacijo povežejo s svojim vsakdanjim življenjem in govorijo o tem.

2.

Berejo besedilo.

Nasvet: Učitelj naj za lažje reševanje naslednjih nalog prepiše TV-spored na grafoskopsko prosojnico in ta naj bo ves čas pred očmi učencev.

3.

Nasvet: Učitelj naj pred reševanjem te naloge naroči učencem, naj preberejo vsa štiri vprašanja, ne da bi odgovorili nanje. Nato naj jih vpraša, kako si bodo pomagali pri odgovarjanju in zakaj tako.

Sodelujejo v pogovoru – ob gledanju TV-sporeda iz 2. naloge (oz. na prosojnici) odgovarjajo na učiteljeva (ali sošolčeva) vprašanja iz te naloge. Po vsakem odgovoru naj povedo, kako so prišli do njega.

4.

Preglednico dopolnijo z zahtevanimi podatki o otroških oddajah (tj. prepišejo naslov in čas začetka oddaje ter izračunajo njeno trajanje).

Nasvet: Učitelj naj pomaga učencem tako, da jih individualno vodi pri razmišljanju o strategiji reševanja te naloge (tj. še enkrat si morajo ogledati TV-spored iz 2. naloge, med tem pa naj si podčrtajo oddaje, ki so namenjene otrokom – o naslovniku oddaj naj sklepajo na podlagi naslova ali vrste oddaje, svojih izkušenj ipd.).

204

5.

Sodelujejo v pogovoru – ob gledanju TV-sporeda iz 2. naloge (oz. na prosojnici) odgovarjajo na učiteljeva (ali sošolčeva) vprašanja iz te naloge. Po vsakem odgovoru naj povedo, kako so prišli do njega.

Ogledajo si ilustracijo na koncu 2. naloge in preberejo besedilo v oblačkih; nato presojajo pravilnost odgovora. Iz svojih izkušenj povedo naslov katere aktualne poljudnoznanstvene televizijske oddaje – sošolci pa presojajo, ali je imenovana oddaja res poljudnoznanstvena ali ne.

6.

Ob ponujenih možnostih (in ob gledanju TV-sporeda v delovnem zvezku ali na prosojnici) razmišljajo, kateri odgovori ustrezajo zapisanim vprašanjem; obkrožijo črko pred izbranimi odgovori. Ob vsaki rešitvi naj povedo, kako so prišli do nje.

Nasvet: Učencem, ki imajo težave pri reševanju te naloge, naj učitelj pomaga tako, da jih individualno vodi pri razmišljanju o strategiji reševanja te naloge (tj. pozorni morajo biti na številsko oznako v oklepaju, npr. (3/7) – prva številka zaznamuje zaporedno številko aktualnega dela oddaje, zadnja pa število vseh delov te oddaje).

7.

Nato sodelujejo v pogovoru – ob gledanju TV-sporeda iz 2. naloge (oz. na prosojnici) odgovarjajo na učiteljeva (ali sošolčeva) vprašanja iz te naloge. Po vsakem odgovoru naj povedo, kako so prišli do njega.

Ogledajo si ilustracijo na robu 2. naloge in preberejo besedilo v oblačkih; nato presojajo pravilnost odgovora. Iz svojih izkušenj povedo naslov katere aktualne dokumentarne televizijske oddaje – sošolci pa presojajo, ali je imenovana oddaja res dokumentarna ali ne.

8.

Ob gledanju TV-sporeda iz 2. naloge oz. na prosojnici odgovarjajo na vprašanja in zapišejo odgovore.

Ko poročajo o rešitvah, tudi povedo, kako so prišli do njih.

9.

Razmišljajo o svojem gledanju televizijskih oddaj in napišejo naslov danih vrst oddaj.

Nasvet: Nekaj učencev (npr. 3 ali 4) naj izbere vse rešitve sošolcev, pripravi poročilo o tem in javno predstavi svoje ugotovitve. Učitelj naj vodi pogovor o tem.

Nato napišejo, s katero začetnico so napisali prvo besedo v naslovih oddaj.

10.

Ogledajo si ilustraciji in besedilo v oblačkih ob tej nalogi ter ju primerjajo in komentirajo.

Ob TV-sporedu iz 2. naloge (oz. na prosojnici) razmišljajo o tem, katero oddajo bi si verjetno ogledale navedene osebe in katere bi svetovali določenim osebam; nato javno predstavijo svoje rešitve ter povedo, zakaj so se tako odločili.

11.

Razmišljajo, kakšen bi bil zanje »idealni« TV-spored; napišejo ga na list papirja (pri tem posnemajo zgradbo TV-sporeda iz časopisa).

Svoje TV-sporede obesijo na plakat ali na tablo, jih primerjajo in komentirajo.

Nasvet: Učitelj naj izbere vse rešitve učencev, pripravi poročilo o tem in ga javno predstavi. Nato naj vodi pogovor o tem.

12.

Ogledajo si reprodukcijo kazala na teletekstu. Nato ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, kje je bilo objavljeno to kazalo in kako se imenuje to besedilo; obkrožijo črko pred izbranima odgovoroma (pri izbiranju rešitev si pomagajo tudi s svojimi izkušnjami s teletekstom).

13.

Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o svojih izkušnjah s teletekstom.

14.

Preberejo vremensko napoved s teleteksta.

Nato sodelujejo v pogovoru o okoliščinah njenega nastanka (tj. o času, tvorcu in naslovniku).

15.

Preberejo dane besedne zveze (tj. imena oddaj); v vsaki rdeče pobarvajo samostalnik, modro pa pridevnik. Nato dopolnijo preglednico po strategiji, ki je opisana v navodilu (tj. najprej prepišejo samostalnike ter jim določijo spol in število; nato prepišejo pridevnike in jim določijo vrsto).

Nasvet: Učitelj naj spremlja individualno delo učencev ter naj po potrebi pomaga učencem pri določanju vrste pridevnikov – in sicer tako, da jih spodbuja k razmišljanju o tem, ali je pridevnik mogoče zamenjati s predložno zvezo (npr. za …, iz …) ali ne.

205

Učenčevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote?

Kaj si se naučil o televizijskem sporedu? (Dopolni miselni vzorec.)

Kaj si delal v tej enoti?

Kaj si delal brez težav?

S čim si imel težave?

Kaj bi rad izboljšal?

Kako si sodeloval s sošolci?

Kako si sodeloval z učiteljem?

Učiteljevo samovrednotenje

Viri TV-spored (prirejen), Vikend, tedenska priloga Dela in Slovenskih novic, februar 2005.

Vremenska napoved, Nedelo 20. 2. 2005.

206

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

SESTAVA TELEVIZIJSKEGA SPOREDA ________ začetka oddaje

_____________ in vrsta oddaje

SESTAVA TELEVIZIJSKEGA SPOREDA čas začetka oddaje

naslov in vrsta oddaje

207

Predlog nalog za preverjanje 1. Preleti naslednja besedila.

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

A

B

PRIPRAVLJENE JEDI

8.00 8.10 8.35 8.45 9.00 9.20 9.45 11.20 12.30 13.00 13.05 14.20

biftek z jajcem lovska bržola dunajski zrezek pariški zrezek svinjski zrezek ocvrt piščanec

2100 SIT 2400 SIT 2100 SIT 2100 SIT 2000 SIT 1900 SIT

MALI RDEČI TRAKTOR, SINHRONIZIRANA RISANA NANIZANKA PALČICA, SINHRONIZIRANA RISANA NANIZANKA TOM IN JERRY, SINHRONIZIRANA RISANA NANIZANKA JERNEJ IN PRAČLOVEK, SINHRONIZIRANA RISANA NANIZANKA ŽABJI KRALJEVIČ, ČEŠKA RISANA NANIZANKA DVOJČKI, FRANCOSKA IZOBRAŽEVALNA ODDAJA ZA OTROKE MOČAN KOT LEV, ŠVEDSKI MLADINSKI FILM GLAVCA, 16. DEL SLOVENSKE MLADINSKE NADALJEVANKE ŠOLSKA KOŠARKARSKA LIGA POROČILA SINOVO UPANJE, NEMŠKI FILM SKRIVNOSTI NORVEŠKE, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA

C

Napoved za Slovenijo Danes se bo pooblačilo. Na Primorskem bo začela pihati zmerna do močna burja. Čez dan se bodo v južni Sloveniji začele pojavljati rahle padavine; zvečer in ponoči se bodo nekoliko okrepile in postopno zajele vso Slovenijo. Ob morju bo po večini deževalo, drugod snežilo.

Najnižje jutranje temperature bodo od –9 do –4, na Primorskem okoli 0, najvišje dnevne od –1 do 4, na Primorskem okoli 6 stopinj C. Napoved za sosednje pokrajine V sosednjih pokrajinah bo pretežno oblačno. Na območju Alp in predvsem v krajih južno od nas se bodo čez dan začele pojavljati padavine.

Vremenska slika Nad severnim Sredozemljem je nastalo območje nizkega zračnega pritiska. Z jugovzhodnimi vetrovi v višinah priteka nad naše kraje postopno bolj vlažen zrak.

Kako kaže V ponedeljek bo oblačno, občasno bo še snežilo. Nekoliko več padavin bo v vzhodni Sloveniji.

Burja na Primorskem bo popoldne nekoliko oslabela. V torek bo pretežno oblačno, občasno bo ponekod še lahko rahlo snežilo.

208

Dopolni.

Prvi odlomek je iz _____________________________ ,

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

drugi odlomek je iz _____________________________ , tretje besedilo pa je _____________________________ .

2. Katere jedi so navedene v prvem besedilu? a) mesne. b) zelenjavne.

Prepiši jedi, ki nimajo enake cene. _____________________________________________________________________________ Kolikšna je razlika med najcenejšo in najdražjo jedjo? _____________________ 3. Odgovori. (Pomagaj si z drugim odlomkom.)

Katera oddaja bo na sporedu prva? _______________________________________________ Koliko risanih nanizank bo na sporedu? ___________________________________________ Kaj je nanizanka? _____________________________________________________________ Ob kateri uri je na sporedu dokumentarna oddaja? ___________________________________ Ali je na sporedu katera športna oddaja? DA

NE

Če je, napiši njen naslov. _______________________________________________________ Napiši naslov mladinskega filma. _________________________________________________ Koliko časa traja film za odrasle? ________________________________________________ Kateri del mladinske nadaljevanke bo na sporedu? ___________________________________ Komu so predvsem namenjene oddaje do trinajstih? __________________________________ Koliko časa trajajo poročila? ____________________________________________________ 4. Vstavi ustrezno začetnico.

Ob 13.05 bo na sporedu __emški film __inovo upanje, ob deset minut do pol treh pa __ngleška __okumentarna oddaja __krivnosti __orveške.

Rad bi si ogledal __rancosko dokumentarno oddajo, pa ne vem, ali bom imel čas.

Ali ti je bil všeč __vedski film?

209

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

5. Iz prvega odlomka prepiši samostalnike. _________________________________________ Izpiši besedno zvezo iz dveh samostalnikov. ______________________________________ Prepiši samostalnik srednjega spola. ____________________________________________ 6. Iz prvega odlomka prepiši pridevnike. ___________________________________________ Obkroži.

Katera vrsta pridevnikov prevladuje? a) Vrstni pridevniki. b) Lastnostni pridevniki. c) Svojilni pridevniki.

7. Iz predzadnje vrste v drugem odlomku prepiši a) svojilni pridevnik: _______________, b) vrstni pridevnik: ________________.

8. Števila napiši s številko.

Gostje pri petnajsti mizi so naročili dva pariška zrezka in sedem dunajskih. _____

_____

_____

Gostilna Pri petih prašičkih je pri mesarju naročila petindvajset kg mesa, in sicer pet kg _____

_____

_____

telečjega, deset kg govejega, šest kg svinjskega, dva kg puranjega in en kg kokošjih beder. _____

_____

_____

_____

9. Števila napiši z besedo.

196 _________________________________________________________________________ 196. _________________________________________________________________________ 574 _________________________________________________________________________ 574. _________________________________________________________________________ 10. Prepiši pravilno napisano besedo. louski/lovski

____________________________

parižki/pariški

____________________________

svijnski/svinjski/svinski

____________________________

pišanec/piščanec/pišanc/piščanc ____________________________ 210

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

11. Napiši naslov tistega dela tretjega besedila, iz katerega izvemo, – kakšno vreme bo v Sloveniji v naslednjih dneh: __________________________________ – kaj se dogaja z vremenom v Evropi:

__________________________________

– kakšno vreme bo danes v naši državi:

__________________________________

– kakšno vreme bo danes v sosednjih pokrajinah:

__________________________________

12. Kaj pomenita naslednji besedi iz tretjega besedila?

Pretežno je a) veliko. b) večinoma. c) malo. č) nič.

Zmerno je a) popolnoma. b) ne pretirano. c) nič.

13. Na vremenski karti ugotovi, kakšno bo vreme – v Novem mestu: ______________________ – v Kopru: ____________________________ – v tvojem kraju: _______________________ 14. Odgovori. (Pomagaj si s tretjim besedilom.)

Kje bo popoldne najnižja temperatura? ________________________________ Kje bo popoldne najvišja temperatura? ________________________________ Ali bo temperatura kje pod lediščem? DA

NE

V katerem mestu bo temperatura 0 ºC? ________________________________ Kolikšna bo razlika med najvišjo in najnižjo popoldansko temperaturo v Sloveniji? __________ ___ 15. Iz tistega dela tretjega besedila, iz katerega izvemo, kakšno vreme bo danes v naši državi, prepiši oba stopnjevana pridevnika in jima pripiši še drugi dve stopnji.

OSNOVNA STOPNJA

SREDNJA STOPNJA

NAJVIŠJA STOPNJA

211

16. Podatke iz vremenske karte Slovenije s pisanimi črkami prepiši v preglednico.

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

KRAJ V SLOVENIJI

212

POPOLDANSKA TEMPERATURA

28 Kranjska Gora je kraj, ne pa gora 2. del, str. 105–115, predvideno število ur: 6

Operativni cilji: – ločevanje občnih imen od lastnih, – ločevanje naselbinskih (krajevnih) zemljepisnih lastnih imen od nenaselbinskih (nekrajevnih), – pisanje enobesednih in večbesednih naselbinskih in nenaselbinskih zemljepisnih lastnih imen, – pisanje imen prebivalcev pokrajin in krajev, – pisanje imen jezikov, – pisanje vrstnih pridevnikov, tvorjenih iz zemljepisnih lastnih imen, – prepisovanje zemljepisnih lastnih imen s pisanimi črkami, – vrednotenje zapisa in utemeljevanje svojega mnenja, – povzemanje pravil za pisanje enobesednih in večbesednih naselbinskih in nenaselbinskih zemljepisnih lastnih imen.

Ciljna tema: Pravopis – velika začetnica v zemljepisnih lastnih imenih.

Zemljepisne pojave (tj. kraje, planete, reke …) poimenujemo z občim ali lastnim imenom – z občim imenom poimenujemo katerega koli predstavnika iste vrste (npr. mesto, planet, reka), z lastnim imenom pa poimenujemo posameznika, tj. njegovo posebnost, enkratnost (npr. Celje, Zemlja, Savinja).

Lastna imena, s katerimi poimenujemo posamezne zemljepisne pojave, imenujemo zemljepisna lastna imena; vedno jih začnemo pisati z veliko začetnico (npr. Celje, Kranjska Gora, Kriška gora) – tako poudarimo posebnost, individualnost, enkratnost poimenovanega zemljepisnega pojava.

Zemljepisna lastna imena so iz ene besede ali iz več besed (prim. Kranj, Triglav – Kranjska Gora, Kriška gora) – torej so enobesedna ali večbesedna. Enobesedna zemljepisna lastna imena pišemo z veliko začetnico (npr. Celje), prav tako tudi prvo besedo v večbesednem lastnem imenu (npr. Kranjska Gora, Kriška gora) – pisanje neprvih besed pa določajo posebna pravila.

To, kako pišemo neprve besede v večbesednih zemljepisnih lastnih imenih (tj. z veliko ali malo začetnico), je odvisno od tega, ali poimenujemo z zemljepisnimi lastnimi imeni kraj/naselbino (npr. mesto, vas, trg, zaselek) ali kaj drugega (npr. reko, goro, pokrajino). Glede na to, kaj poimenujemo z njimi, ločimo dve vrsti zemljepisnih lastnih imen: naselbinska/krajevna (npr. Kranjska Gora) in nenaselbinska/nekrajevna (npr. Kriška gora).

Večbesedna naselbinska/krajevna zemljepisna lastna imena pišemo tako, da zapišemo prvo besedo z veliko začetnico, neprve besede pa tudi z veliko začetnico (npr. Kranjska Gora, Škofja Loka, Murska Sobota) – razen če niso samostalniki mesto, vas, selo, trg (npr. Novo mesto, Opatje selo, Gorenja vas, Stari trg) ali predlogi (npr. Most na Soči, Grahovo ob Bači).

Večbesedna nenaselbinska/nekrajevna zemljepisna lastna imena pa pišemo tako, da zapišemo prvo besedo z veliko začetnico, neprve besede pa načeloma z malo začetnico (npr. Kriška gora, Bela krajina, Panonska nižina, Balkanski polotok, Slomškova ulica) – razen če so že same lastna imena (npr.

Julijske Alpe, Mala Mojstrovka, Sava Bohinjka).

Opozorilo: Ker so pravila o pisanju zemljepisnih lastnih imen v slovenščini kar zapletena, naj učitelj razvija to pravopisno zmožnost učencev postopoma in sistematično, npr.: – Učenci najprej primerjajo vlogo zemljepisnih občih in lastnih imen (npr. mesto – Celje) – tako prepoznajo posebno vlogo lastnih imen ter usvojijo merilo za ločevanje lastnih imen od občih.

– Nato opazujejo zapis enobesednih zemljepisnih lastnih imen – tako usvojijo pravilo o pisanju enobesednih zemljepisnih lastnih imen z veliko začetnico.

213

– Opazujejo sestavo in zapis večbesednih zemljepisnih imen (npr. Zgornje Jezersko, Bloška planota) – tako spoznajo, da je precej zemljepisnih lastnih imen iz več besed in da v njih pišemo prvo besedo z veliko začetnico, za pisanje neprvih besed pa obstajajo določena pravila.

– Nato opazujejo vlogo večbesednih zemljepisnih lastnih imen (npr. Murska Sobota – Bloška planota) – tako prepoznajo, da z nekaterimi poimenujemo kraje, z drugimi pa druge zemljepisne pojave, ter usvojijo temeljno merilo za ločevanje dveh vrst zemljepisnih lastnih imen, tj. krajevnih (npr.

Murska Sobota) in nekrajevnih (npr. Bloška planota).

– V »pravopisno nekritičnih« večbesednih zemljepisnih lastnih imenih (npr. Murska Sobota – Bloška planota) opazujejo še pisanje neprvih besed – tako usvojijo osnovno pravilo za pisanje neprvih besed v krajevnih in nekrajevnih zemljepisnih lastnih imenih, tj.: Neprve besede v krajevnih lastnih imenih pišemo z veliko začetnico (npr. Murska Sobota), v nekrajevnih lastnih imenih pa z malo začetnico (npr. Bloška planota).

– Nato utrjujejo svoje obvladanje tega osnovnega pravila z razmišljanjem o tem, katera zemljepisna pojava poimenujejo dane dvojice zemljepisnih lastnih imen (npr. Kranjska Gora – Šmarna gora; Črni vrh – Črni Vrh).

– Opazujejo »učiteljeve« popravke zapisa neprvih besed v krajevnih zemljepisnih lastnih imenih (npr. Novo Mesto) ter tako usvojijo prvo posebnost v pisanju neprvih besed v krajevnih lastnih imenih, tj.: Če je neprva beseda v krajevnem lastnem imenu mesto, selo, vas ali trg, jo pišemo z malo začetnico (npr. Novo mesto).

– Nato opazujejo zapis krajevnih lastnih imen s predlogi (npr. Cerklje na Gorenjskem) ter usvojijo drugo posebnost, tj.: Če neprva beseda v krajevnem lastnem imenu pove, kje kraj leži (tj. če je predlog), jo pišemo z malo začetnico (npr. Cerklje na Gorenjskem).

– Opazujejo še »učiteljeve popravke« zapisa neprvih besed v nekrajevnih zemljepisnih imenih (npr.

Julijske alpe) ter tako usvojijo posebnost v pisanju neprvih besed v nekrajevnih zemljepisnih lastnih imenih, tj.: Če je neprva beseda v nekrajevnem lastnem imenu že sama lastno ime, jo pišemo z veliko začetnico (npr. Julijske Alpe).

– Nato opazujejo še zapis večbesednih imen delov naselij (npr. ulic, cest, naselij, trgov, npr. Dunajska cesta, Ulica Josipine Turnograjske) ter usvojijo pravilo o pisanju njihovih neprvih besed, tj.: Neprve besede v imenih delov naselij pišemo z malo začetnico (npr. Dunajska cesta) – razen če niso že same lastno ime (tedaj jih pišemo z veliko začetnico, npr. Ulica Josipine Turnograjske).

Učitelj naj pozorno opazuje, ali je učenec usvojil dano pravilo – šele nato naj ga vodi k naslednjemu.

Pri utrjevanju naj učence spodbuja ne le k reševanju nalog, temveč tudi k utemeljevanju rešitev.

Pazi naj tudi na to, da ne bo izbiral zapletenih oz. »eksotičnih« primerov (tj. takih, ki niso iz učenčevega okolja oz. niso splošno znani, npr. vas Pri Treh Hišah) oz. da jih bo učencem razumljivo predstavil (npr. Rimske Toplice /večbesedno naselbinsko oz. krajevno zemljepisno lastno ime/ proti Moravske toplice /to ni ime kraja, temveč zdravilišča, torej večbesedno stvarno ime/; enako tudi Dolenjske Toplice proti Čateške toplice).

Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogah Št. naloge/ Dejavnosti

Kaj delajo učenci?

1.

Preberejo besede in povedo, ali so lastna ali občna imena; pojasnijo svoj odgovor.

Nato občnim imenom pripišejo lastna imena. Povedo, kako so jih zapisali in zakaj so se tako odločili.

2.

Preberejo besedilo. Nato opazujejo podčrtane besede ter ob ponujenih možnostih razmišljajo o njihovi vrsti, poimenovalni vlogi, sestavi in zapisu; podčrtajo pravilni odgovor oz. ga zapišejo.

3.

Preberejo besedilo. Nato opazujejo podčrtane besedne zveze ter ob ponujenih možnostih razmišljajo o njihovi vrsti, poimenovalni vlogi, sestavi in zapisu; podčrtajo pravilni odgovor.

214

4.

Preberejo nepopolne povedi in jih dopolnijo – tako povzamejo temeljno pravilo o pisanju enobesednih zemljepisnih lastnih imen in o pisanju prve besede v večbesednih zemljepisnih lastnih imen.

5.

Preberejo dvojice iz večbesednih zemljepisnih lastnih imen; nato sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o njihovi sestavi in poimenovalni vlogi (tj. kateri zemljepisni pojav je z njimi poimenovan).

Nato jih prepišejo na ustrezno mesto v preglednici.

Opazujejo zapis neprve besede v lastnih imenih iz levega stolpca in ga opišejo; enako naredijo še z lastnimi imeni v desnem stolpcu.

Preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo – tako povzamejo osnovno pravilo o pisanju neprvih besed v večbesednih zemljepisnih lastnih imenih (brez posebnosti).

6.

Preberejo zemljepisna lastna imena in jih prepišejo s pisanimi črkami. Javno opišejo svoje prepise in jih utemeljijo.

7.

Preberejo zemljepisni lastni imeni na levi; ob ponujenih možnostih na desni razmišljajo o njuni poimenovalni vlogi (tj. kateri zemljepisni pojav je z njima poimenovan) ter ju povežejo z ustrezno izbiro.

8.

Opazujejo popravljen zapis zemljepisnih lastnih imen; nato sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o vrsti zemljepisnih lastnih imen, o njihovi sestavi in zapisu.

Preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo – tako povzamejo pravilo o načelnem pisanju neprvih besed v večbesednem naselbinskem/krajevnem zemljepisnem imenu ter o prvi izjemi.

9.

Preberejo naselbinska/krajevna zemljepisna lastna imena in jih prepišejo s pisanimi črkami. Javno opišejo svoje prepise in jih utemeljijo.

10.

Preberejo dana večbesedna naselbinska zemljepisna lastna imena (s predlogom). Nato sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o njihovi sestavi ter o razlogih za večbesedno poimenovanje navedenih krajev; svoj odgovor ponazorijo s primeri (pri tem si lahko pomagajo z zemljevidom Slovenije, Atlasom Slovenije ali leksikonom slovenskih krajevnih imen).

V navedenih večbesednih krajevnih imenih podčrtajo besedo, ki je napisana z malo začetnico. Nato ob ponujenih možnostih razmišljajo o njeni poimenovalni vlogi ter obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom.

11.

Preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo – tako povzamejo pravilo o drugi izjemi pri pisanju neprve besede v večbesednem naselbinskem/krajevnem zemljepisnem imenu.

12.

Preberejo naselbinska/krajevna zemljepisna lastna imena in jih prepišejo s pisanimi črkami. Javno opišejo svoje prepise in jih utemeljijo.

13.

Opazujejo popravljeni zapis zemljepisnih lastnih imen; nato sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o vrsti zemljepisnih lastnih imen, o njihovi sestavi in zapisu.

14.

Preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo – tako povzamejo pravilo o izjemi pri pisanju neprve besede v večbesednem nenaselbinskem/nekrajevnem zemljepisnem imenu.

15.

Preberejo zemljepisna lastna imena in jih prepišejo s pisanimi črkami. Javno opišejo svoje prepise in jih utemeljijo.

16.

Preberejo dana večbesedna nenaselbinska zemljepisna lastna imena (tj. imena delov naselij). Nato ob ponujenih možnostih razmišljajo o njihovi poimenovalni vlogi; obkrožijo črko pred izbranim odgovorom.

Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o njihovi sestavi in zapisu.

17.

Preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo – tako povzamejo pravilo o pisanju neprve besede v lastnem imenu dela kraja (s posebnostjo vred).

18.

Preberejo lastna imena delov kraja in jih prepišejo s pisanimi črkami. Javno opišejo svoje prepise in jih utemeljijo.

19.

Preberejo povedi in s pisanimi črkami prepišejo natisnjena zemljepisna lastna imena.

Javno opišejo svoje prepise in jih utemeljijo.

215

20.

Preberejo zemljepisna lastna imena; razmišljajo, kaj poimenujemo z njimi, in jih nato prepišejo s pisanimi črkami.

Javno opišejo svoje prepise in jih utemeljijo.

21.

Opazujejo zemljevid Slovenije in preberejo v njem napisana imena pokrajinskih enot – ta nato prepišejo s pisanimi črkami.

K imenom pokrajinskih enot s pisanimi črkami pripišejo imena prebivalcev in prebivalk.

22.

Iz krajevnih imen tvorijo imena prebivalcev in prebivalk teh krajev ter jih napišejo s pisanimi črkami.

23.

Napišejo odgovore na vprašanja o jezikih, ki jih govorijo navedeni narodi.

Nasvet: Učitelj naj učence spodbuja k oblikovanju pravila o pisanju imen pokrajin, prebivalcev pokrajin oz. krajev, pripadnikov narodov in jezikov. Še posebej naj jih opozori na rabo male začetnice v imenih jezikov.

24.

Po vzorcu tvorijo vrstne pridevnike iz zemljepisnih lastnih imen.

Nato povedo, kako pišemo imena držav in kako pridevnike, tvorjene iz teh imen.

Za razvedrilo preberejo »strip« pred to nalogo in ga komentirajo. Enako naredijo z ilustracijo in besedilom v oblačku ob tej nalogi.

Učenčevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote?

Kaj si se naučil o zemljepisnih lastnih imenih? (Dopolni miselni vzorec.)

Kaj si delal v tej enoti?

Kaj si delal brez težav?

S čim si imel težave?

Kaj bi rad izboljšal?

Kako si sodeloval s sošolci?

Kako si sodeloval z učiteljem?

Učiteljevo samovrednotenje

216

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

ZEMLJEPISNA LASTNA IMENA _______________ IMENA (= imena mest, vasi, zaselkov), npr. _________, Škofja _________, Novo _________, _________ pri _________

_______________ IMENA (= imena rek, jezer, morij, gora, dolin, držav …), npr. _________, Jadransko _________, Julijske _________

ZEMLJEPISNA LASTNA IMENA KRAJEVNA IMENA (= imena mest, vasi, zaselkov), npr. Kranj, Škofja Loka, Novo mesto, Brezovica pri Ljubljani)

NEKRAJEVNA IMENA (= imena rek, jezer, morij, gora, dolin, držav …), npr. Triglav, Jadransko morje, Julijske Alpe

217

Predlog nalog za preverjanje 1. Preberi zapisane povedi in v lastna imena vstavi pravilno začetnico iz oklepaja.

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

France Prešeren se je rodil leta 1800 v __rbi na __orenjskem. (V/v, G/g).

Moj ded se je rodil v __lovenj __radcu, babica pa v __ovem __estu. (S/s, G/g, N/n, M/m) Že tri leta stanujemo v stanovanju na __unajski __esti v __jubljani. (D/d, C/c, L/l) Do športnega parka v __ranju prideš po __artizanski __esti. (K/k, P/p, C/c) Glavna praznična prireditev je bila na __ongresnem __rgu. (K/k, T/t) Naša gimnazija je blizu __rga __enerala __aistra. (T/t, G/g, M/m) V __avinjski dolini gojijo hmelj. (S/s) 2. Iz katerih krajevnih imen so naslednje besede? Napiši jih na črte. kranjski _________________

škofjeloški

_________________

blejski _________________

trboveljski

_________________

koprski _________________

dravograjski _________________

3. Prečrtaj nepravilno zapisano lastno ime. Na črto napiši svojo utemeljitev.

Kranjska gora, Polhograjsko hribovje, Trnovski gozd, Cerkniško jezero _____________________________________________________________________________ 4. Preberi zemljepisna lastna imena in jih s pisanimi črkami vpiši v preglednico.

TRIGLAV, PTUJ, TABORSKA JAMA, BLEJSKO JEZERO, ŠKOCJANSKE JAME, NOVA GORICA, POHORJE, JADRANSKO MORJE, VELIKA PLANINA, SOČA, POSTOJNSKA JAMA, GORENJA VAS KRAJ

218

HRIB/GORA

VODA

JAMA

5. Zemljepisna lastna imena v oklepaju prepiši s pisanimi črkami.

Ljubljana se je razvila ob južnem robu

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

____________________________________________ (LJUBLJANSKE KOTLINE), med ______________________________________ (LJUBLJANSKIM BARJEM) in ______________________________________ (REKO SAVO).

Na poti na Triglav smo se ustavili na ________________________ (RUDNEM POLJU).

Radi smučamo na ______________________(SORIŠKI PLANINI), še raje pa na ______________________________________ (ČRNEM VRHU NAD IDRIJO).

V petek bo v ______________________________________ (SREDNJI VASI V BOHINJU) sejem domače obrti.

6. Odpravi napake.

Miha stanuje v trubarjevi Ulici, Jože pa v ulici Janeza Puharja.

Janku je najbolj všeč dolenjska, ker ima sorodnike v Straži Pri Novem Mestu.

V Logarski Dolini je razvit kmečki turizem.

V nedeljo pridite v Ilirsko bistrico – čaka vas obilo zabave! Če pa želite preživeti dan v čudoviti naravi, se odpravite na pot iz Višnje Gore na muljavo, Jurčičev rojstni kraj.

Na vzhodu slovenije bo pretežno jasno, na zahodu pa bo že deževalo.

7. Odpravi napake. gorenja vas

gornja radgona

rimske toplice

rogaška slatina

češnjica pri kropi

črna vas

medvedje brdo

most na soči

lom pod storžičem

spodnja bela

Obkroži.

Zgornja zemljepisna imena so a) krajevna. b) nekrajevna.

219

29 Knjige, filmi, izdelki so stvaritve 2. del, str. 116–122, predvideno število ur: 3

Operativni cilji: – ločevanje občnih imen od lastnih, – pisanje enobesednih in večbesednih stvarnih lastnih imen, – prepisovanje stvarnih lastnih imen s pisanimi črkami, – vrednotenje zapisa, odpravljanje pravopisnih napak in utemeljevanje svojih popravkov, – povzemanje pravil za pisanje enobesednih in večbesednih stvarnih lastnih imen.

Ciljna tema: Pravopis – velika začetnica v stvarnih lastnih imenih.

Stvari/stvaritve (npr. knjige, časopise, slike, zakone …) poimenujemo z občim ali lastnim imenom – z občim imenom poimenujemo katerega koli predstavnika iste vrste (npr. knjiga, časopis, slika), z lastnim imenom pa poimenujemo posameznika, tj. njegovo posebnost, enkratnost (npr. Pestrna, Delo, Sejalec).

Lastna imena, s katerimi poimenujemo posamezne stvari/stvaritve, imenujemo stvarna lastna imena; vedno jih začnemo pisati z veliko začetnico (npr. Pestrna, Delo, Sejalec) – tako poudarimo posebnost, individualnost, enkratnost poimenovane stvari/stvaritve.

Stvarna lastna imena so iz ene besede ali iz več besed (prim. Pestrna – Grivarjevi otroci, Delo – Primorske novice, Sejalec – Pred lovom) – torej so enobesedna ali večbesedna. Enobesedna stvarna lastna imena pišemo z veliko začetnico (npr. Pestrna), v večbesednih pa pišemo prvo besedo z veliko začetnico, neprve besede pa načeloma z malo začetnico (npr. Grivarjevi otroci) – razen če niso že same lastna imena (npr. Zvezdica Zaspanka, Maček Muri, Zgodbe iz Amerike).

Opozorilo: Učenci naj postopoma in sistematično razvijajo svojo zmožnost pisanja stvarnih lastnih imen, npr.: – Najprej primerjajo vlogo stvarnih občih in lastnih imen (npr. knjiga – Pestrna) – tako prepoznajo posebno vlogo lastnih imen ter usvojijo merilo za ločevanje lastnih imen od občih.

– Nato opazujejo vlogo in zapis enobesednih stvarnih lastnih imen – tako usvojijo pravilo o pisanju enobesednih stvarnih lastnih imen z veliko začetnico.

– Opazujejo sestavo in zapis »pravopisno nekritičnih« večbesednih stvarnih lastnih imen (npr.

Pionirska knjižnica, Lukec in njegov škorec) – tako spoznajo, da je precej stvarnih lastnih imen iz več besed in da v njih pišemo prvo besedo z veliko začetnico, neprve besede pa načeloma z malo (npr. Pionirska knjižnica, Lukec in njegov škorec).

– Nato primerjajo zapis neprvih besed v danih »nekritičnih« in »kritičnih« večbesednih stvarnih lastnih imenih (npr. Mali upornik, Pekarna Mišmaš) ter tako usvojijo edino posebnost v pisanju neprvih besed v stvarnih lastnih imenih, tj.: Če je neprva beseda v stvarnem lastnem imenu že sama lastno ime, jo pišemo z veliko začetnico (npr. Pekarna Mišmaš).

Učitelj naj pozorno opazuje, ali je učenec usvojil dano pravilo – šele nato naj ga vodi k naslednjemu.

Pri utrjevanju naj učence spodbuja ne le k reševanju nalog, temveč tudi k utemeljevanju rešitev.

Pazi naj tudi na to, da ne bo izbiral zapletenih oz. »eksotičnih« primerov (tj. takih, ki niso splošno znani).

220

Predstavitev dejavnosti učencev ob nalogah Št. naloge/ Dejavnosti

Kaj delajo učenci?

1.

Preberejo besede in povedo, ali so lastna ali občna imena; pojasnijo svoj odgovor.

Nato občnim imenom pripišejo lastna imena. Povedo, kako so jih zapisali in zakaj so se tako odločili.

2.

Preberejo besedilo. Nato opazujejo podčrtane besede ter ob ponujenih možnostih razmišljajo o njihovi vrsti, poimenovalni vlogi, sestavi in zapisu; podčrtajo pravilni odgovor oz. ga zapišejo.

3.

Preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo – tako tvorijo preprosto definicijo stvarnega lastnega imena.

4.

Preberejo besedilo. Nato opazujejo podčrtane besedne zveze ter ob ponujenih možnostih razmišljajo o njihovi vrsti, poimenovalni vlogi, sestavi in zapisu; podčrtajo pravilni odgovor oz. ga zapišejo.

5.

Preberejo nepopolne povedi in jih dopolnijo – tako povzamejo temeljno pravilo o pisanju enobesednih in večbesednih stvarnih lastnih imen.

6.

Preberejo stvarna lastna imena in jih prepišejo s pisanimi črkami.

7.

Preberejo večbesedna stvarna lastna imena; nato sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o njihovi sestavi ter zapisu prve in neprve besede; povedo, zakaj so dane neprve besede napisane z veliko začetnico.

8.

Preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo – tako povzamejo pravilo o pisanju neprvih besed v večbesednem stvarnem imenu (s posebnostjo vred).

9.

Preberejo stvarna lastna imena (tj. naslove knjig) in jih prepišejo s pisanimi črkami.

10.

Povežejo dela naslovov knjig. Nato prepišejo naslove knjig s pisanimi črkami.

11.

Preberejo stvarna lastna imena (tj. naslove televizijskih oddaj) in jih prepišejo s pisanimi črkami.

12.

Preberejo stvarna lastna imena (tj. naslove slik) in jih prepišejo s pisanimi črkami.

13.

Pisno odgovarjajo na vprašanja o svojih izkušnjah s stvaritvami.

14.

Iz časopisa prepišejo pet naslovov. Nato razložijo rabo velike začetnice.

Nasvet: Učitelj naj prinese v šolo nekaj časopisov in jih razdeli učencem.

15.

Napisana stvarna lastna imena v programu LGL prepišejo s pisanimi črkami.

16.

Berejo povedi in popravijo zapis stvarnih lastnih imen. Javno predstavijo svoje popravke in jih utemeljijo.

17.

Dopolnijo preglednico, in sicer tako, da v svojih virih (ali v spominu) poiščejo ustrezna stvarna lastna imena ter jih napišejo na ustrezno mesto v preglednici.

Nasvet: Učitelj naj individualno preveri rešitve ter se z učenci pogovori o zapisu in o uvrstitvi danih stvarnih lastnih imen.

221

Učenčevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote?

Kaj si se naučil o stvarnih lastnih imenih? (Dopolni miselni vzorec.)

Kaj si delal v tej enoti?

Kaj si delal brez težav?

S čim si imel težave?

Kaj bi rad izboljšal?

Kako si sodeloval s sošolci?

Kako si sodeloval z učiteljem?

Učiteljevo samovrednotenje

222

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

STVARNA LASTNA IMENA (= imena knjig, časopisov, _________, _________, _________, _________ itd.)

ENOBESEDNA (npr. _________)

_________________

(npr. Gospodar _______, Maček _________)

STVARNA LASTNA IMENA (= imena knjig, časopisov, revij, filmov, skladb, ustanov itd.)

ENOBESEDNA (npr. Zdravljica)

VEČBESEDNA (npr. Gospodar prstanov, Maček Muri)

223

Predlog nalog za preverjanje 1. Poveži. knjiga film pesem revija gledališče trgovina

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Merkur Koza Kunigunda Srečo imaš na vrvici Zdravljica Gea SNG Drama

Dopolni. Izbiraj med besedama lastna in občna.

V levem stolpcu so __________ imena, v desnem pa __________ imena.

Katera imena zapišemo z veliko začetnico – občna ali lastna? _________ 2. Naslednja lastna imena prepiši v preglednico s pisanimi črkami.

NAŠA ŽENA, CANKARJEV DOM, ČOKOLEŠNIK, NA SVOJI ZEMLJI, ČUK SE JE OŽENIL, VESELA ŠOLA, BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA LASTNO IME knjige filma pesmi ustanove revije prireditve izdelka

3. Občnim imenom dodaj lastna imena. pravljica

_______________________

časopis

_______________________

podjetje

_______________________

rubrika v časopisu _______________________ prireditev

_______________________

4. Napiši ime in naslov svoje šole.

224

Ime:

____________________________________________________________________

Naslov:

____________________________________________________________________

5. Izberi veliko ali malo začetnico.

Pesnik Simon Gregorčič je napisal pesniško zbirko __oezije. (P/p)

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Na Miklošičevi cesti v Ljubljani stoji hotel __nion. (U/u) Za bralno značko sem prebral knjigo __večer na __itaniku, ki jo je izdala založba __rlica. (Z/z, T/t, G/g) Na razstavi slik Ivane Kobilce mi je bila najbolj všeč slika __troci v __ ravi. (O/o, T/t) Udeležite se __epkovega dobrodelnega teka, ki ga prireja __inološko društvo Ljubljana; zbrana sredstva so namenjena za pomoč zapuščenim živalim. (R/r, K/k) 6. Naslove knjig prepiši s pisanimi črkami.

DEČEK Z DVEMA IMENOMA

___________________________________________

SKRIVNI DNEVNIK JADRANA KRTA ___________________________________________ PET PRIJATELJEV

___________________________________________

SOLZICE

___________________________________________

KOČA STRICA TOMA

___________________________________________

ALICA V ČUDEŽNI DEŽELI

___________________________________________

Poveži.

Neprvo besedo pišemo z veliko začetnico,

če je občno ime. če je lastno ime.

7. Napiši naslove treh knjig, ki si jih prebral. __________________________________

__________________________________

__________________________________ 8. Kjer je potrebno, popravi zapis stvarnih lastnih imen.

Pri pouku slovenščine uporabljamo slovenski pravopis.

V Narodnem Muzeju smo si ogledali zanimivo razstavo.

Za rojstni dan sem dobil knjigo martin krpan.

Naročite se na revijo moj malček.

Všeč mi je bil mladinski film poletje v školjki.

V soboto bo v Sežani spet potekala prireditev mali kraški maraton.

9. Preberi besedilo in napiši veliko začetnico, kjer je potrebno.

Leta 1552 je z nadvojvodo maksimilijanom iz španije prek trsta v ljubljano pripotoval pravi slon.

Vse mesto je bilo na nogah, ko je velikan prikorakal po tržaški cesti in se na poti proti dunaju ustavil tam, kjer danes stoji hotel slon.

225

Predlogi učnih priprav

1 Predlog učne priprave za šolsko uro: 1. Prosim, če odgovoriš na naslednja vprašanja Učni predmet:

slovenščina

Šola:

OŠ Majde Vrhovnik, Ljubljana

Učitelj:

Jože Lango (prirejeno)

Razred:

5.

Datum: Tematski sklop:

Anketa.

Ciljna tema:

anketa

Učna ura:

1.

Operativni cilji:

– pogovarjanje, – utemeljevanje svojega mnenja, – branje in izpolnjevanje ankete, – povzemanje značilnosti besedilne vrste, – uporaba znanja.

Učne metode:

pogovor, pojasnjevanje, razlaganje, delo z besedilom

Učne oblike:

individualna, frontalna

Učni pripomočki in sredstva:

– »skriti predmet« (= knjiga), – delovni zvezek (D. Kapko idr.: Gradim slovenski jezik 5, Založba Rokus, 2005), – D. Kapko idr. (2005): Gradim slovenski jezik 5, Reštve, Založba Rokus, – list papirja

Medpredmetne povezave:

književni pouk, družba

Viri in literatura:

– D. Kapko idr. (2005): Gradim slovenski jezik 5, priročnik za učitelje, Založba Rokus.

– D. Kapko idr. (2005): Gradim slovenski jezik 5, zgoščenka, Založba Rokus.

226

Potek pedagoškega sporazumevanja Faza

Dejavnosti učitelja

UVODNA MOTIVACIJA

Učencem povem, da bodo skušali razkriti »skriti Poslušajo navodila. predmet«, in sicer tako, da mi bodo postavljali vprašanja, na katera bom lahko odgovarjal samo z DA/NE. Odgovarjam z DA oz. NE.

Dejavnosti učencev

Sprašujejo me po skritem predmetu, npr.

– Ali je velik?

– Je rdeč?

– Je uporaben?

–…

Če presodim, da predmeta ne bodo razkrili, jim Uganjujejo, kateri predmet je skrit. pomagam z uganko (npr. Zaprta molčim, odprta učim; Razdajam skrivnost, lepoto, modrost).

Potem ko učenci razkrijejo »skriti predmet« (knjigo), vodim pogovor o tem, katere vrste umetnostnih besedil poznajo. (Če je potrebno, jim pomagam.)

Sodelujejo v pogovoru – naštevajo vrste umetnostnih besedil (npr. pravljice, basni, ljubezenske, vojaške, kriminalne, humoristične, znanstvenofantastične zgodbe).

Nato jim naročim, naj razmislijo, katera vr- Razmišljajo o tem, katera vrsta umetnostnih sta umetnostnih besedil jim je najbolj všeč, in besedil jim je najbolj všeč. naj mi posamič pridejo povedat svoj odgovor.

(Opozorim jih, da se mora vsak odločiti samo za eno vrsto.)

Na list papirja si zapisujem njihove odgovore. Vsak učenec mi pride povedat svoj dogovor.

(O rezultatih v tej uri še ne poročam – to bom storil na začetku naslednje učne enote, tj. Večina vprašanih je odgovorila …).

Učencem povem, da so pravkar sodelovali v Sodelujejo v pogovoru – pripovedujejo o svoanketi. Nato jim postavim nekaj vprašanj iz 1. jih izkušnjah z anketami. naloge, in sicer o njihovih izkušnjah z anketami, npr. : – Ali si že kdaj imel v rokah anketo?

– Če si, povej, kaj je bilo na njej napisano: samo vprašanja ali tudi odgovori?

– Kaj si moral storiti?

– Si anketo izpolnil sam ali ti je pri tem kdo pomagal?

BRANJE

Učence pozovem k preletu ankete v 2. nalogi.

Se umirijo in preletijo anketo.

227

Sodelujejo v pogovoru – poslušajo vprašanja, iščejo podatke v anketi oz. sklepajo o njih na podlagi podatkov v anketi ter odgovarjajo na vprašanja.

Pojasnjujejo svoje odgovore.

ANALIZA

Nato jim naročim, naj imajo pred seboj anketo, in vodim pogovor z naslednjimi vprašanji iz 3. naloge: – Kdo je sestavil to anketo?

– Čemu jo je sestavil?

– Komu je anketa namenjena?

– Na koliko vprašanj naj bi odgovorili anketiranci?

– Ali naj ob vseh vprašanjih zapišejo odgovor?

– Ob katerih vprašanjih le izberejo ustrezni odgovor?

– Kako zaznamujejo svojo izbiro?

– Čemu je pod prvimi tremi vprašanji na koncu črta?

– Kaj morajo anketiranci narediti ob četrtem vprašanju?

– Kaj morajo narediti anketiranci ob petem vprašanju?

– Ali lahko napišejo naslov knjige, ki jim je najbolj všeč, a je ni na seznamu pod 4. vprašanjem?

Ob vsakem odgovoru jih spodbujam k pojasnjevanju odgovora (tj. Po čem to veste?).

SINTEZA

Učence pozovem k individualnemu reševanju 4. Individualno rešujejo 4. nalogo – preberejo naloge. nepopolno poved in jo dopolnijo.

Frontalno preverjam rešitve.

Učenci na glas preberejo preprosti opis besedilne vrste (ankete).

Nato vodim pogovor o sporočilu vsake povedi v Sodelujejo v pogovoru – opazujejo in presorumenem okvirju v 4. nalogi: jajo anketo, pripovedujejo o svojih izkušnjah, – ob prvi povedi jih usmerjam v opazovanje an- razlagajo, zakaj imena anketirancev niso pokete iz 2. naloge ter v presojanje njene ustrez- membna. nosti, – ob drugi povedi v pripovedovanje o svojih izkušnjah (npr. ob gledanju televizijskih poročil), – ob tretji povedi pa v razlaganje, zakaj imena vprašanih niso pomembna.

NOVE NALOGE

Učencem naročim, naj doma podrobno preberejo Poslušajo navodila in prosijo za pojasnila, če anketo iz 2. naloge in jo izpolnijo. česa ne razumejo.

Analiza dela Kateri cilji niso bili uresničeni?

Zakaj?

Kaj bi bilo treba spremeniti?

Kaj je bilo zelo učinkovito?

Drugo:

228

2 Predlog učne priprave za učno enoto: 2. Večina vprašanih je odgovorila, da ...

Učni predmet:

slovenščina

Šola:

OŠ Majde Vrhovnik, Ljubljana

Učitelj:

Jože Lango (prirejeno)

Razred:

5.

Datum: Tematski sklop:

Anketa.

Ciljna tema:

predstavitev rezultatov ankete

Operativni cilji:

– »branje« in interpretiranje diagramov raznih oblik, – besedno in nebesedno predstavljanje rezultatov ankete, – ubesedlijenje nebesednih sporočil, tj. diagramov in preglednic, – izpolnjevanje preglednic, – govorno nastopanje, – utemeljevanje svojega mnenja.

Učne metode:

pogovor, pojasnjevanje, razlaganje, delo z besedilom

Učne oblike:

individualna, frontalna, delo v dvojicah, skupinsko delo, projektno delo

Učni pripomočki in sredstva:

– delovni zvezek (D. Kapko idr.: Gradim slovenski jezik 5, Založba Rokus, 2005), – D. Kapko idr. (2005): Gradim slovenski jezik 5, Reštve, Založba Rokus, – prosojnica, grafoskop – list papirja, mapa za liste

Medpredmetne povezave:

književni pouk, matematika, družba, naravoslovje in tehnika

Viri in literatura:

– D. Kapko idr. (2005): Gradim slovenski jezik 5, priročnik za učitelje, Založba Rokus.

– D. Kapko idr. (2005): Gradim slovenski jezik 5, zgoščenka, Založba Rokus.

Predvideno število ur:

5

229

Potek pedagoškega sporazumevanja Ura

Faza

Dejavnosti učitelja

1.

UVODNA MOTIVACIJA Učencem naročim, naj dajo na klop svojo Dajo na klop svojo najljubšo knjigo oz pisno najljubšo knjigo oz. pisno predstavitev po- predstavitev podatkov o svoji najljubši knjidatkov o svoji najljubši knjigi. gi. (če knjige nimajo doma).

Učence spodbudim, naj frontalno predstavijo osnovne podatke o knjigi ter zakaj je to zanje najljubša knjiga. Če je potrebno, jim pomagam z »usmerjevalnimi» vprašanji.

Dejavnosti učencev

Javno predstavijo osnovne podatke o svoji knjigi (npr. naslov, ime avtorja, ilustratorja in države, v kateri je knjiga najprej izšla, leto izida, število strani, o kom/o čem govori) in povedo, zakaj jim je najbolj všeč.

Učence spomnim na naš pogovor na začetku Učenci poročajo o tem, kaj smo delali na zaprejšnje učne enote – takrat smo se pogovar- četku prejšnje učne enote. jali o tem, katere vrste umetnostnih besedil poznajo in katera vrsta jim je najbolj všeč.

Takrat sem si tudi zapisal njihove odgovore – doma sem analiziral njihove odgovore in na plakatu izdelal preglednico s svojimi ugotovitvami.

Učencem pokažem preglednico (v levem Gledajo preglednico. stolpcu so po pogostnosti odgovorov razvrščene vrste umetnostnih besedil, v desnem stolpcu pa je s številkami predstavljena priljubljenost posamezne vrste).

Vodim pogovor o sestavi preglednice in o vpisanih podatkih, tj. o rezultatih ankete – učence sprašujem, katera vrsta besedil je med njimi najbolj priljubljena, katera najmanj, koliko učencev je izbralo dano vrsto besedil ipd.

Opisujejo preglednico – povedo, kaj je napisano v levem stolpcu in kaj v desnem ter na osnovi česa so razvrščene vrste umetnostnih besedil.

Odgovarjajo na vprašanja o rezultatih ankete – podatke preberejo iz preglednice oz. sklepajo o njih na podlagi preglednice.

Učencem naročim, naj oblikujejo skupine Oblikujejo skupine ter se pogovarjajo o (iz 4—5 učencev) ter se v njih pogovorijo raznih možnostih predstavitve rezultatov o tem, kako bi še lahko predstavili rezultate ankete. naše ankete.

Pozovem vodje skupine, naj poročajo o svo- Vodje skupine javno poročajo o svojih rešitjih rešitvah in jih ponazorijo na tabli; vodim vah in jih ponazorijo na tabli. oz. usmerjam njihovo poročanje – če imajo težave, jim naročim, naj si pomagajo z ilustracijo pod naslovom 2. učne enote v delovnem zvezku (str. 11).

BRANJE

230

Učencem naročim, naj si najprej podrobno Učenci delajo po navodilu. preberejo prvo navodilo v 2. učni enoti, nato pa naj preletijo vseh pet predstavitev rezultatov ankete.

ANALIZA

Vodim pogovor o ogledani predstavitvi re- Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na zultatov ankete, in sicer z naslednjimi vpra- vprašanja. šanji: – Rezultati katere ankete so predstavljeni?

– Kdo je izpolnjeval anketo?

– Koliko je bil anketirancev?

– Kdo je pripravil predstavitev rezultatov?

– Ali je rezultate ankete predstavila besedno ali nebesedno?

– Zakaj je predstavitev rezultatov iz petih delov?

– Ali so odgovori na vsa vprašanja predstavljeni na enak način?

Nato jih pozovem k pisnemu reševanju 1. Pisno rešujejo 1. nalogo. naloge.

Frontalno preverim rešitve 1. naloge.

Glasno berejo svoje rešitve.

Učence vprašam, kaj jim je pri reševanju na- V pogovoru poročajo o svojih težavah pri loge povzročalo težave. reševanju.

SINTEZA

Učencem naročim, naj preberejo besedilo v Berejo po navodilu. rumenem okviru.

Nato vodim pogovor o tem, katera predstavitev rezultatov ankete je nazornejša in pogosteje uporabljena (tj. besedna ali nebesedna), pa tudi o tem, za katero predstavitev bi se odločili sami.

2.

Sodelujejo v pogovoru – presojajo nazornost in pogostnost besedne in nebesedne predstavitve ter pojasnjujejo svoje mnenje.

Razmišljajo o tem, katero predstavitev bi uporabili sami, ter pojasnjujejo svojo odločitev.

NOVE NALOGE

Učencem naročim, naj doma na list papirja Poslušajo navodilo za domače delo; če česa najprej prepišejo vsa vprašanja iz ankete, ne razumejo, prosijo za pojasnilo. nato pa naj k vsakemu vprašanju iz diagramov prepišejo odgovor, ki ga je izbralo največ anketirancev – opozorim jih, da bodo k 4. vprašanju morali pripisati dva odgovora.

PREVERJANJE

Frontalno preverjam domačo nalogo.

Učenci berejo vprašanja, ki so jih doma prepisali iz delovnega zvezka, in poročajo, kateri odgovor na dano vprašanje je bil po njihovi presoji najpogostejši; svoje rešitve utemeljijo.

(Pravilni odgovori so: 1. Največ jih je med počitnicami bralo knjige.

2. Največ jih je prebralo dve knjigi ali več knjig.

3. Največ si jih je sposodilo knjige v javni knjižnici.

4. Največ jih je prebralo knjigo Nikec, najmanj pa Jurček.

5. Najbolj všeč jim je bila knjiga Nikec.)

ANALIZA

Nato učence pozovem, naj pozorno gledajo diagram ob prvem vprašanju.

Vodim pogovor z naslednjimi vprašanji: – Zakaj so stolpci v diagramu različno dolgi?

– Katera počitniška dejavnost je bila najbolj priljubljena in katera najmanj?

Pozorno gledajo diagram ob prvem vprašanju.

Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja.

231

Učence usmerim k reševanju pisnega dela 2. Pozorno preberejo navodilo za reševanje naloge – naročim jim, naj najprej pozorno pisnega dela 2. naloge. preberejo navodilo za delo, nato naj se lotijo reševanja naloge.

Spremljam individualno delo učencev; z učenci, ki imajo pri reševanju naloge težave, se pogovorim o strategiji reševanja te naloge (vprašam jih, kaj bodo naredili najprej, kaj potem in kaj na koncu).

Rešujejo pisni del 2. naloge.

Učenci, ki imajo težave z reševanjem naloge, sodelujejo v individualnem pogovoru o strategiji reševanja naloge.

Frontalno preverim rešitve.

Javno predstavijo svoje rešitve.

Učencem naročim, naj rešijo pisni del 3. na- Podrobno gledajo diagram ob drugem vpraloge. šanju in rešujejo pisni del 3. naloge.

Frontalno preverim rešitev ter vprašam učen- Preberejo svojo rešitev ter odgovorijo na ce, kako so iz diagrama razbrali ta podatek. vprašanje.

Učencem naročim, naj rešijo pisni del 4. na- Podrobno gledajo diagram ob tretjem vpraloge. šanju in rešujejo pisni del 4. naloge.

Frontalno preverim rešitve – ob vsaki spod- Preberejo svoje rešitve ter jih utemeljujejo. bujam učence, naj jo utemeljijo.

Učencem naročim, naj pozorno gledajo Pozorno gledajo diagram ob 4. vprašanju in diagram ob 4. vprašanju in odgovorijo na na- odgovarjajo na vprašanja. slednja vprašanja: – Koliko naslovov knjig je napisanih?

– Zakaj sta nad naslovom vsake knjige narisana dva stolpca (tj. rumeni in modri)? Po čem to veš?

– S katero barvo so predstavljeni pozitivni odgovori anketirancev in s katero so predstavljeni negativni odgovori? Po čem to veš?

Nato jim naročim, naj ob istem diagramu Samostojno rešujejo pisni del 5. naloge. rešijo pisni del 5. naloge.

Spremljam individualno delo učencev; z Učenci, ki imajo težave z reševanjem naloučenci, ki imajo pri reševanju naloge težave, ge, sodelujejo v individualnem pogovoru o se pogovorim o strategiji reševanja te naloge strategiji reševanja naloge. (vprašam jih, kaj bodo naredili najprej, kaj potem in kaj na koncu).

SINTEZA

Frontalno preverim rešitve.

Javno predstavijo svoje rešitve.

Učence pozovem, naj rešijo 7. nalogo.

Rešujejo 7. nalogo.

Ko ugotovim, da so nalogo rešili, jim naro- Svoje rešitve preverjajo v Rešitvah. čim, naj sami preverijo rešitve v Rešitvah.

NOVE NALOGE

232

Učencem naročim, naj doma najprej rešijo 6. nalogo, nato pa naj s sošolcem, s katerim sta v prejšnji učni enoti pripravila in izpeljala anketo, ravnata po navodilu v 8. nalogi – pripravita naj javno predstavitev rezultatov svoje ankete, in sicer dvojno: pisno nebesedno (npr. na list papirja naj narišeta preglednico/ diagram) in ustno besedno (tj. ob preglednici/diagramu bosta v šoli poročala o svojih ugotovitvah).

Poslušajo navodilo za delo; s sošolcem se dogovorijo, kdaj, kje in kako bodo pripravili predstavitev rezultatov svoje ankete. Če česa ne razumejo, me prosijo za pojasnilo.

3.

PREVERJANJE

Najprej frontalno preverim rešitve 6. naloge.

Učence spodbujam k presoji zahtevnosti te naloge ter k opisovanju strategije reševanja njenega drugega dela.

Učenci poročajo o svojih rešitvah v 6. nalogi.

Presojajo zahtevnost te naloge in povedo, kako so prišli do rešitev njenega drugega dela.

Nato pozovem dvojice, naj javno predstavijo rezultate svoje ankete – na tablo naj obesijo svojo nebesedno predstavitev, nato naj pred sošolci z besedami poročata o svojih ugotovitvah.

Učenci v dvojicah obesijo na tablo svojo nebesedno predstavitev.

Ob njej javno poročajo o svojih ugotovitvah.

Po vsakem poročanju dvojic vodim pogovor Sodelujejo v pogovoru – presojajo nebesedo nebesedni in besedni predstavitvi rezulta- no in besedno predstavitev svojih sošolcev. tov ankete – učenci naj presojajo nebesedna vidna ponazorila, besedilo, ki sta ga tvorila sošolca, njuno govorjenje (npr. ali je bilo knjižno, dovolj glasno, ne prehitro ipd.) in njuno obnašanje med govorjenjem (tj. vidne spremljevalce govorjenja, npr. očesni stik, držo telesa, položaj v prostoru ipd.).

SINTEZA

Učence vprašam, kaj je bil cilj 2. učne enote Razmišljajo o cilju te učne enote in pridoin kaj so o tem izvedeli. bljenem znanju ter odgovorijo na vprašanji.

Pokažem jim prosojnico z nepopolnim mi- Vzamejo liste z nepopolnim miselnim vzorselnim vzorcem o načinih predstavitve rezul- cem in vanj vpisujejo ustrezne podatke. tatov ankete (pripravim jo po priročniku oz. z zgoščenki) ter jim izročim njene fotokopije na listu papirja.

Naročim jim, naj v miselni vzorec vpišejo ustrezne podatke.

Ko vidim, da so opravili svojo nalogo, pre- Svoje rešitve primerjajo s popolnim miselverim rešitve – pokažem jim prosojnico s nim vzorcem na novi prosojnici in odpravpopolnim miselnim vzorcem ter jih pozo- ljajo ev. napake oz. pomanjkljivosti. vem, naj (če je potrebno), odpravijo napake v svojih miselnih vzorcih.

Nato jim naročim, naj vstavijo list v posebno List s pravilnim miselnim vzorcem vstavijo mapo. v mapo.

4.

ANALIZA

Učencem naročim, naj rešijo 10.–14. nalo- Rešujejo 10. –14. nalogo. go.

Po reševanju jih pozovem, naj preberejo povedi, ki so jih napisali v 10. nalogi. Vodim pogovor o teh rešitvah; na koncu spodbujam učence k opisovanju pomena navedenih besed.

Preberejo povedi, ki so jih napisali v 10. nalogi.

V pogovoru presojajo svoje rešitve in rešitve sošolcev.

Skušajo opisati pomen danih besed.

Učencem naročim, naj v Rešitvah preverijo, ali so pravilno rešili 11. –14. nalogo.

Nato jih pozovem, naj povedo, katere napake so naredili in zakaj so jih naredili.

V Rešitvah preverijo pravilnost svojih rešitev v 11. –14. nalogi.

Povedo, katere napake so naredili in zakaj so jih naredili.

Učencem naročim, naj oblikujejo skupine Oblikujejo skupine. Poslušajo, kaj bodo (iz 4–5 učencev); te bodo zbrale podatke za naredili. anketo iz 2. naloge v 1. enoti (učenci so jo izpolnili v eni od prejšnjih ur) ter pripravile predstavitev rezultatov svojega razreda.

233

Vsaki skupini povem, o katerem delu ankete (tj . o katerem vprašanju oz. o katerih odgovorih) bo poročala; vsaka skupina naj si izbere, na kateri nebesedni način (npr. s preglednico, diagramom z navpičnimi stolpci ipd.) bo predstavila rezultate, določi pa naj tudi vodjo – ta bo javno poročal o rezultatih in o delu skupine.

V skupinah poslušajo moja navodila in ravnajo po njih – zapomnijo si, na kateri del ankete morajo biti osredotočeni, dogovorijo se, na kateri nebesedni način bodo predstavili rezultate, in izberejo vodjo.

Spremljam delo skupin, po potrebi jim po- Od sošolcev pridobivajo odgovore na določeno vprašanje; nato jih uredijo. magam, kaj svetujem ipd.

Pripravljajo nebesedno predstavitev rezultatov.

Vodja skupine se pripravi na javno poročanje o rezultatih in o delu skupine.

Skupine pozovem, naj na tablo obesijo svojo nebesedno predstavitev, nato naj vodja skupine javno poroča o svojih ugotovitvah in o delu skupine.

Skupine obesijo na tablo svojo nebesedno predstavitev.

Ob njej vodja skupine javno poroča o ugotovitvah.

Po vsakem poročanju vodij vodim pogovor Sodelujejo v pogovoru – presojajo nebesedo nebesedni in besedni predstavitvi rezulta- no in besedno predstavitev svojih sošolcev. tov ankete – učenci naj presojajo nebesedna vidna ponazorila, besedilo, ki ga je govoril vodja, njegovo govorjenje (npr. ali je bilo knjižno, dovolj glasno, ne prehitro ipd.) in obnašanje med govorjenjem (tj. vidne spremljevalce govorjenja, npr. očesni stik, držo telesa, položaj v prostoru ipd.).

5.

Vodim drugi del pogovora za učenčevo samovrednotenje – učence sprašujem, kaj so delali v tej enoti, s čim so imeli težave ipd. (gl. priročnik oz. zgoščenko).

NOVE NALOGE

Učencem povem, da bo prihodnjo uro na Poslušajo napoved dejavnosti v prihodnji uri. vrsti preverjanje znanja.

PREVERJANJE

Iz Predloga nalog za preverjanje izberem/ Pisno rešujejo naloge. priredim naloge za pisno preverjanje.

Oddajo mi naloge.

Ko vidim, da je večina rešila vse naloge, poberem naloge.

Sodelujejo v pogovoru.

Nato se z učenci pogovarjam o rešitvah, o težavah, ki so jih imeli med reševanjem ipd.

Analiza dela Kateri cilji niso bili uresničeni?

Zakaj?

Kaj bi bilo treba spremeniti?

Kaj je bilo zelo učinkovito?

Drugo:

234

Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o svojem delu v tej učni enoti, vrednotijo svoje sodelovanje s sošolci in učiteljem ipd.

SINTEZA

3 Predlog učne priprave za učno enoto: 3. Vse najboljše! – Iskrene čestitke!

Učni predmet:

slovenščina

Šola:

OŠ. Beltinci

Učitelj:

Darinka Obran (prirejeno)

Razred:

5.

Datum: Tematski sklop:

Neuradna in uradna ter zasebna in javna besedila

Ciljna tema:

neuradno in uradno voščilo, neuradna in uradna čestitka

Operativni cilji:

– branje in tvorjenje neuradnega in uradnega voščila oz. čestitke, – prepoznavanje okoliščin za izrekanje voščila in čestitke, – prepoznavanje uradnih in neuradnih okoliščin sporočanja ter ustrezno nagovarjanje in vikanje/tikanje naslovnika ter ustrezen podpis sporočevalca, – izbira okoliščinam ustrezne slikovne voščilnice oz. čestitke, – izbira okoliščinam ustrezne slikovne voščilnice oz. čestitike, – pisanje velike in male začetnice v izrazih spoštovanja, – pisanje male začetnice v imenih praznikov, – čitljivo in estetsko pisanje.

Učne metode:

pogovor, pojasnjevanje, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom

Učne oblike:

frontalna, individualna, delo v dvojicah

Učni pripomočki in sredstva:

– delovni zvezek (D. Kapko idr.: Gradim slovenski jezik 5, Založba Rokus, 2005), – D. Kapko idr. (2005): Gradim slovenski jezik 5, Reštve,Založba Rokus, – prosojnica, grafoskop, – list papirja, mapa za liste, – učni listi.

Medpredmetne povezave:

likovna vzgoja, oddelčna skupnost

Viri in literatura:

– D. Kapko idr. (2005): Gradim slovenski jezik 5, priročnik za učitelje, Založba Rokus.

– D. Kapko idr. (2005): Gradim slovenski jezik 5, zgoščenka, Založba Rokus.

Predvideno število ur:

4

235

Potek pedagoškega sporazumevanja Ura

Faza

Dejavnosti učitelja

Dejavnosti učencev

1.

UVODNA MOTIVACIJA

Učence pozovem, naj zapojejo »Vse najboljše za te …«.

Pojejo.

Vodim pogovor – vprašam jih npr.: Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vpra– Ob kateri priložnosti se poje ta pesem šanja in pripovedujejo o svojih izkušnjah. in čemu?

– Ob katerih priložnostih si še voščimo?

– Kdaj si izrekamo največ voščil?

Nato spodbudim učence Opisujejo star krajevni običaj. k opisovanju starega novoletnega običaja iz naših krajev, ko so možje na novoletno jutro hodili voščit od hiše do hiše.

Učence vprašam, ali je kdo od njih le- Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vpratos kdo dobil brata ali sestro, ali je kdo šanja in pojasnjujejo svoje odgovore. uspešno opravil kolesarski izpit …

Vprašam jih, ali bi tudi temu sošolcu voščili.

Pozovem jih k razmišljanju, o čem se Ugotavljajo temo učne enote. bomo pogovarjali v naslednjih urah.

Vodim pogovor z vprašanji iz 1. nalo- Sodelujejo v pogovoru, pripovedujejo o svojih ge. izkušnjah z izrekanjem/sprejemanjem voščil in čestitk.

SINTEZA

Naročim učencem, naj rešijo 2. nalogo. Rešujejo 2. nalogo – s povezovanjem določijo značilnosti voščila/čestitke.

Nato jih pozovem, naj s sošolcem v S sošolcem v dvojici preverijo rešitev te nadvojici preverijo rešitev te naloge. loge.

BRANJE BESEDILA

Izberem dva bralca in določim, kateri bo glasno bral levo besedilo iz 3. naloge, kateri pa desno.

Preostalim učencem naročim, naj pozorno poslušajo in razmišljajo o tem, katero besedilo je čestitka in katero je voščilo.

ANALIZA

Pozovem učence k samostojnemu reše- Rešujejo 4. nalogo. vanju 4. naloge.

Dva učenca zaporedoma prebereta besedili, preostali učenci ravnajo po mojem navodilu (tj. poslušajo sošolca in razmišljajo, katero besedilo je čestitka in katero je voščilo).

Nato jih pozovem, naj s sošolcem v S sošolcem v dvojici preverijo rešitev te nadvojici preverijo rešitev te naloge. loge.

Z vprašanji iz 5. naloge vodim pogovor Opazujejo besedili iz 3. naloge in sodelujejo o besedilih iz 3. naloge. v pogovoru.

SINTEZA

Izberem enega učenca in mu naročim, Izbrani učenec glasno bere poved, preostali ga naj glasno prebere poved na koncu 5. poslušajo. naloge.

Vodim pogovor o neuradnih voščilih in Sodelujejo v pogovoru. čestitkah, npr. komu jih pošiljamo, kako nagovorimo naslovnika, ali ga tikamo ali vikamo ipd.

2.

236

BRANJE BESEDILA

Pozovem učence, naj preberejo besedilo Berejo besedilo iz 6. naloge. iz 6. naloge.

ANALIZA

Vodim pogovor z vprašanji iz 6. naloge.

Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja in pojasnjujejo svoje odgovore.

NOVE NALOGE

Naročim učencem, naj rešijo 7., 8. in 9. Rešujejo naloge. nalogo.

Nato frontalno preverim rešitve in vo- Javno berejo svoje rešitve, jih utemeljujejo ter dim pogovor o njih. odpravljajo ev. napake.

SINTEZA

Pozovem učence, naj rešijo še 10. na- Rešujejo 10. nalogo. logo.

Nato jim naročim, naj s sošolcem v dvo- S sošolcem v dvojici preverijo rešitev te najici preverijo rešitev te naloge. loge.

3.

NOVE NALOGE

Učencem v dvojicah naročim, naj se Učenci v dvojicah se dogovorijo, kateri član dogovorijo, kateri član dvojice bo doma bo napisal voščilo bratrancu (15. naloga), kateri pa čestitko babici (16. naloga). rešil 15. nalogo, kateri pa 16.

SINTEZA

Vodim pogovor o temi zadnjih dveh šol- Sodelujejo v pogovoru. skih ur ter o razlikah med neuradnimi in uradnimi voščili/čestitkami (npr. v naslovniku, nagovoru, tikanju/ vikanju).

Učence pozovem k reševanju 11. na- Rešujejo 11. nalogo. loge.

Nato frontalno preverim rešitve in vo- Javno berejo svoje rešitve, jih utemeljujejo ter dim pogovor o njih. odpravljajo ev. napake.

Učence pozovem k reševanju 12. na- Rešujejo 12. nalogo. loge.

Frontalno preverim rešitve in vodim po- Javno berejo svoje rešitve, jih utemeljujejo ter govor o njih. odpravljajo ev. napake.

UPORABA

Pozovem učence, naj se razdelijo v dvo- Razdelijo se v dvojice in si izmenjajo besedijice iz prejšnje ure in naj si v dvojicah lo, ki so ga napisali za domačo nalogo. izmenjajo besedilo, ki so ga napisali za domačo nalogo.

Nato jim naročim, naj preberejo so- Poslušajo moja navodila. šolčevo besedilo in presojajo, ali je sošolec tvoril pravilno besedilno vrsto (tj. čestitko ali voščilo), ali je naslovnika ustrezno nagovoril, ali je besedilo napisal pravilno in čitljivo ipd. Potem naj sošolcu povedo svoje ugotovitve in jih utemeljijo.

Spremljam delo dvojic in jim po potrebi V dvojicah berejo besedila in jih presojajo; pomagam. nato se pogovarjajo o svojih ugotovitvah.

237

NOVE NALOGE

Naročim učencem, naj rešijo 13. in 19. nalogo.

Frontalno preverim rešitve in vodim pogovor o njih.

Za domače delo razdelim učencem učne liste z naslednjo vsebino: 1. Preberi naslednje besedilo:

Rešujejo 13. in 19. nalogo.

Javno berejo svoje rešitve, jih utemeljujejo ter odpravljajo ev. napake.

Vzamejo učne liste, preletijo, kar je na njih napisano, in vprašajo, če česa ne razumejo.

Beltinci 20.12 Draga razredničarka v novem letu veliko zdravja in veselja Matic 2. Ali je besedilo ustrezno, popolno in pravilno? Če ni, ga popravljenega napiši na list papirja.

3. Ali je besedilo, ki si ga napisal, čestitka ali voščilo?

4. Ali je besedilo, ki si ga napisal, uradno ali neuradno?

4.

PREVERJANJE

Učencem naročim, naj mi izročijo svojo Ravnajo po mojem navodilu. domačo nalogo.

UPORABA

Pozovem jih, naj rešijo 18. nalogo.

Rešujejo 18. nalogo.

Nato jim naročim, naj s sošolcem v dvo- S sošolcem v dvojici preverijo rešitve te najici preverijo rešitev te naloge. loge.

SINTEZA

Učence vprašam, kaj je bil cilj 3. učne Razmišljajo o cilju te učne enote in pridobljeenote in kaj so o tem izvedeli. nem znanju ter odgovorijo na vprašanji.

Pokažem jim prosojnico z nepopolnim Vzamejo liste z nepopolnim miselnim vzormiselnim vzorcem (pripravila sem jo po cem in vanj vpisujejo ustrezne podatke. priročniku oz. z zgoščenki) ter jim izročim njene fotokopije na listu papirja.

Naročim jim, naj v miselni vzorec vpišejo ustrezne podatke.

Ko vidim, da so opravili svojo nalogo, preverim rešitve – pokažem jim prosojnico s popolnim miselnim vzorcem ter jih pozovem, naj (če je potrebno), odpravijo napake v svojih miselnih vzorcih.

Svoje rešitve primerjajo s popolnim miselnim vzorcem na novi prosojnici in odpravljajo ev. napake oz. pomanjkljivosti.

Nato jim naročim, naj vstavijo list v po- List s pravilnim miselnim vzorcem vstavijo v sebno mapo. mapo.

PREVERJANJE

Iz Predloga nalog za preverjanje iz- Pisno rešujejo naloge. berem/priredim naloge za pisno preverjanje.

Ko vidim, da je večina rešila vse naloge, Oddajo mi naloge. poberem naloge.

Nato se z učenci pogovarjam o rešitvah, Sodelujejo v pogovoru. o težavah, ki so jih imeli med reševanjem ipd.

238

Analiza dela Kateri cilji niso bili uresniÄ?eni?

Zakaj?

Kaj bi bilo treba spremeniti?

Kaj je bilo zelo uÄ?inkovito?

Drugo:

239

4 Predlog priprave za učno enoto: 4. Prišlo je pismo Učni predmet:

slovenščina

Šola:

OŠ Beltinci

Učitelj:

Darinka Obran (prirejeno)

Razred:

5.

Datum: Tematski sklop:

Neuradna in uradna ter zasebna in javna besedila

Ciljna tema:

zasebno in javno pismo

Operativni cilji:

– branje zasebnega in javnega pisma, – pisanje zasebnega pisma, – prepoznavanje okoliščin za zasebno oz. javno sporočanje, – pisanje nagovora in drugih delov zasebnega pisma, – pisanje ločila za nagovorom, – oblikovanje pisma in pisemske ovojnice.

Učne metode:

pogovor, pojasnjevanje, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom

Učne oblike:

frontalna, individualna, delo v dvojicah

Učni pripomočki in sredstva:

– delovni zvezek (D. Kapko idr.: Gradim slovenski jezik 5, Založba Rokus, 2005), – D. Kapko idr. (2005): Gradim slovenski jezik 5, Reštve, Založba Rokus, – prosojnica, grafoskop, – list papirja, mapa za liste, – učni listi.

Medpredmetne povezave:

računalništvo, oddelčna skupnost

Viri in literatura:

– D. Kapko idr. (2005): Gradim slovenski jezik 5, priročnik za učitelje, Založba Rokus.

– D. Kapko idr. (2005): Gradim slovenski jezik 5, zgoščenka, Založba Rokus.

Predvideno število ur:

4

240

Potek pedagoškega sporazumevanja Ura

Faza

Dejavnosti učitelja

Dejavnosti učencev

1.

UVODNA MOTIVACIJA

Pozovem učence, naj rešijo naslednjo Poslušajo in uganjujejo. Presojajo svoje rešitve uganko: in jih utemeljujejo. Čez goro je namenjeno, brez kljunčka je zaklenjeno, komu in kam, ve vsak, a kaj, le en sam.

Nato jih pozovem k branju navodila v 1. Preberejo navodilo in si ogledajo pisemsko nalogi in k ogledu pisemske ovojnice. ovojnico.

Nato vodim pogovor z vprašanji v 1. Sodelujejo v pogovoru. nalogi.

BRANJE BESEDILA

Naročim učencem, naj preberejo zadnji Berejo zadnji del 1. naloge. del 1. naloge.

Nato jih vprašam, kaj bo mislijo, da bo Odgovorijo na vprašanje in pojasnijo svojo nasledilo. poved (tj. svoj odgovor).

Pozovem jih k branju besedila v 2. na- Berejo besedilo (pismo) v 2. nalogi. logi.

ANALIZA

Vodim pogovor z vprašanji iz 3. nalo- Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprage). šanja o okoliščinah nastanka pisma, njegovih sestavinah …

Nato pozovem učence k reševanju 4. Samostojno rešujejo 4. nalogo. naloge.

Frontalno preverim rešitve in vodim po- Javno berejo svoje rešitve, jih pojasnjujejo in govor o njih. odpravljajo ev. napake.

2.

NOVE NALOGE

Naročim učencem, naj doma rešijo 7., Poslušajo navodilo.

8. in 9. nalogo.

PREVERJANJE

Frontalno preverim rešitve domače Javno berejo svoje rešitve, jih pojasnjujejo in naloge; ob rešitvah v 8. nalogi jih po- odpravljajo ev. napake. zovem k pojasnjevanju zapisa končnih glasov, v 9. nalogi pa k opisovanju rabe ločila na koncu nagovora in začetnice na začetku naslednje besede.

PONOVNO BRANJE BESEDILA

Učencem napovem, da se bomo spet po- Ponovno berejo besedilo iz 2. naloge. govarjali o pismu, ki ga je prejel Blaž; če so ga že pozabili, naj ga še enkrat preberejo (v 2. nalogi).

ANALIZA

Nato vodim pogovor z vprašanji iz 5. Sodelujejo v pogovoru. naloge.

Naročim učencem, naj preberejo bese- Preberejo besedilo v 6. nalogi. dilo v 6. nalogi.

241

Vprašam jih po njihovem mnenju o Nato sodelujejo v pogovoru – povedo svoje tem, zakaj je Blaž raje poslal sporočilo mnenje o tem, zakaj je Blaž poslal SMS, in pripo prenosnem telefonu, in vodim pogo- povedujejo o svojih izkušnjah z SMS-i. vor o njihovih izkušnjah z SMS-i (npr. ali jih znajo pošiljati, ali jih pogosto pošiljajo, s kom si tako dopisujejo, zakaj si tako dopisujejo, na katere težave pri tem naletijo ipd.).

BRANJE BESEDILA

Naročim učencem, naj preberejo bese- Berejo besedilo v 2. nalogi v podpoglavju dilo v 2. nalogi v podpoglavju Zasebno Zasebno in javno pismo. in javno pismo.

ANALIZA

Nato jih pozovem, naj pisno rešijo obe Rešujejo izbirni nalogi v sklopu 2. naloge. izbirni nalogi v sklopu 2. naloge.

Naročim jim, naj s sošolcem v dvojici S sošolcem v dvojici preverijo rešitvi. preverijo rešitvi.

SINTEZA

Pozovem učence, naj primerjajo Darkovo pismo primerjajo z Marušinim in poDarkovo pismo z Marušinim ter po- vedo, ali je tudi Marušino pismo namenjeno vedo, ali je tudi Marušino pismo name- množici ljudi; svoj odgovor utemeljijo. njeno množici ljudi; svoj odgovor naj utemeljijo.

Nato jim naročim, naj rešijo 3. in 4. na- Rešujejo 3. in 4. nalogo. logo.

Frontalno preverim rešitve obeh nalog. Javno berejo svoje rešitve, jih pojasnjujejo in odpravljajo ev. napake.

3.

NOVE NALOGE

Naročim učencem, naj doma rešijo 5., Poslušajo navodilo in si ga zapomnijo.

6. in 7. nalogo.

PREVERJANJE

Učence pozovem, naj oblikujejo sku- Oblikujejo skupine. pine (iz 4 članov); nato naj v skupinah preverijo rešitve domače naloge.

Spremljam delo skupin in jim po potre- V skupinah preverjajo rešitve domače naloge. bi pomagam. Če česa ne vedo, me prosijo za pomoč.

Nato pozovem vodje skupin, naj javno Vodje skupin poročajo o delu (tj. o pregledovapovedo, s čim so imeli največ težav. nju rešitev) in o težavah.

SINTEZA

Naročim učencem, naj preberejo navo- Berejo navodilo v 1. nalogi v podpoglavju dilo v 1. nalogi v podpoglavju Oblika Oblika pisma in v njem podčrtajo imena sestapisma in v njem podčrtajo imena sesta- vin pisma. vin pisma.

Nato jih sprašujem, katero sestavino Imena sestavin pisma napišejo na pravo mesto. pisma napišemo na dano črto oz. v dani prostor.

Pozovem jih, naj napišejo imena sesta- Povedo, katero sestavino pisma napišemo na vin na pravo mesto. dano črto oz. v dani prostor.

Nato jih še sprašujem o vlogi puščic in Povedo, čemu so narisane puščice in napisana mere 2 cm. mera 2 cm.

Naročim jim, naj pisno odgovorijo na Pisno odgovorijo na vprašanje na koncu 1. navprašanje na koncu 1. naloge. loge.

242

UPORABA

Pozovem učence, naj si ogledajo pi- Ogledujejo si pisemski ovojnici, nato sami izsemski ovojnici pred 1. nalogo v pod- polnijo ovojnico iz 1. naloge v podpoglavju poglavju Pošiljanje pisem ter rešijo 1. Pošiljanje pisem. nalogo.

SINTEZA

Naročim učencem, naj v dvojicah rešijo V dvojicah rešujejo 2. nalogo v podpoglavju 2. nalogo v podpoglavju Pošiljanje pi- Pošiljanje pisem. sem.

Pozovem jih, naj svoje rešitve preverijo Svoje rešitve preverijo z rešitvami v priloženem z rešitvami v priloženem snopiču. snopiču.

NOVE NALOGE

Naročim učencem, naj doma rešijo za- Poslušajo navodilo za domače delo. dnjo nalogo v tej enoti.

Vprašam jih, ali bodo pisali zasebno Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašaali javno pismo, uradno ali neuradno nje o tem, katere vrste pismo bodo napisali; svoj pismo; spodbujam jih k utemeljevanju dogovor utemeljijo. svojega odgovora.

4.

PREVERJANJE

Učencem naročim, naj mi izročijo svojo Ravnajo po mojem navodilu. domačo nalogo.

SINTEZA

Učence vprašam, kaj je bil cilj 4. učne Razmišljajo o cilju te učne enote in pridobljeenote in kaj so o tem izvedeli. nem znanju ter odgovorijo na vprašanji.

Pokažem jim prosojnico z nepopolnim Vzamejo liste z nepopolnim miselnim vzorcem miselnim vzorcem (pripravila sem jo po in vanj vpisujejo ustrezne podatke. priročniku oz. z zgoščenki) ter jim izročim njene fotokopije na listu papirja.

Naročim jim, naj v miselni vzorec vpišejo ustrezne podatke.

Ko vidim, da so opravili svojo nalogo, Svoje rešitve primerjajo s popolnim miselnim preverim rešitve – pokažem jim pro- vzorcem na novi prosojnici in odpravljajo ev. sojnico s popolnim miselnim vzorcem napake oz. pomanjkljivosti. ter jih pozovem, naj (če je potrebno), odpravijo napake v svojih miselnih vzorcih.

Nato jim naročim, naj vstavijo list v po- List s pravilnim miselnim vzorcem vstavijo v sebno mapo. mapo.

PREVERJANJE

Iz Predloga nalog za preverjanje iz- Pisno rešujejo naloge. berem/priredim naloge za pisno preverjanje.

Ko vidim, da je večina rešila vse naloge, Oddajo mi naloge. poberem naloge.

Nato se z učenci pogovarjam o rešitvah, Sodelujejo v pogovoru. o težavah, ki so jih imeli med reševanjem ipd.

243

Analiza dela Kateri cilji niso bili uresniÄ?eni?

Zakaj?

Kaj bi bilo treba spremeniti?

Kaj je bilo zelo uÄ?inkovito?

Drugo:

244

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Učenčevo samovrednotenje Kaj je bil temeljni cilj te enote?

Kaj si se naučil o ?

Kaj si delal v tej enoti?

Kaj si delal brez težav?

S čim si imel težave?

Kaj bi rad izboljšal?

Kako si sodeloval s sošolci?

Kako si sodeloval z učiteljem?

245

Bele탑ke

246

Bele탑ke

247

Bele탑ke

248

net

letka

www.devetletka.net

Več o devetletni osnovni šoli najdete na naslovu www.devetletka.net

Dragica Kapko, Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Martina Kriæaj Ortar, Marja Beπter Turk

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4 PriroËnik za uËitelje Urednica: Sabina Tamπe Likovno grafiËna urednica: Beti Jazbec Izdala in zaloæila: Zaloæba Rokus d.o.o.

Za zaloæbo: Rok Kvaternik Glavni urednik: Vasja Koæuh Oblikovanje: Beti Jazbec / Studio Rokus Prelom: Klemen Fedran / Printa d.o.o.

Tisk: 1. izdaja: 1. natis Naklada: 1.000 izvodov Ljubljana, april 2005

249

Priloga: zgoščenka Zgoščenka vsebuje: – predlog letne tematske priprave za delo z neumetnostnimi besedili (po sklopih), – predlog učne priprave za učno enoto (2. Večina vprašanih je odgovorila, da …; 3. Vse najboljše! – Iskrene čestitke!; 4. Prišlo je pismo), – obrazec za učno pripravo za učno enoto, – predlog učne priprave za šolsko uro (1. Prosim, če odgovoriš na naslednja vprašanja), – obrazec za učno pripravo za šolsko uro, – vprašanja za učenčevo samovrednotenje, – miselne vzorce za učenčevo samovrednotenje, – predloge nalog za preverjanje, – predloge dodatnih besedil.

250