Učna priprava:
GRKI SO ŽIVELI V RAZLIČNIH POLISIH
IME IN PRIIMEK ________________________________________ ŠOLA ________________________________________________ KRAJ IN DATUM ________________________________________ Učbenik: Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Raziskujem preteklost 7, Rokus, Ljubljana, 2009. Delovni zvezek: Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Raziskujem preteklost 7, Rokus, Ljubljana, 2009. Priročnik za učitelje: Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Raziskujem preteklost 7, Rokus, Ljubljana, 2007.
Raziskujem preteklost 7: učna priprava OSNOVNI PODATKI: Šola: Razred: Datum: Predmet: Zgodovina DIDAKTIČNO-METODIČNI PODATKI: Učna tema: ANTIČNA GRČIJA: izumitelji demokracije in občudovalci lepote Učna enota: Grki so živeli v različnih polisih Učne oblike: netradicionalna frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učne metode: metoda razlage, metoda razgovora, metoda demonstracije, metoda grafičnih izdelkov, metoda izkustvenega učenja, metoda dela z zgodovinskimi besedili, metoda dela s slikovnim gradivom Učne tehnike: mreža Motivacijske tehnike: miselni vzorec, risanje, slikovna demonstracija Učna sredstva: računalnik, platno, tabla, grafoskop, učbenik, delovni zvezek, zgodovinski atlas, zgodovinski viri, učni list, slike, prosojnice, zemljevid Učna načela: nazornost, postopnost, sistematičnost, aktualizacija, vzgojnost, ustreznost, socializacija, ekonomičnost, aktivnost Medpredmetne povezave: geografija, likovna vzgoja, slovenski jezik Novi pojmi: ► polis ► aristokracija ► demos Domače delo: ► dopolnijo časovni trak. 2
Raziskujem preteklost 7: učna priprava Literatura: ► Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Raziskujem preteklost 7: učbenik, Rokus, Ljubljana, 2009. ► Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Raziskujem preteklost 7: delovni zvezek, Rokus, Ljubljana, 2009. ► Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Raziskujem preteklost 7: priročnik za učitelje, Rokus, Ljubljana, 2009. ► Za dodatno literaturo: GLEJ LETNO PRIPRAVO Priloge: ► Mreža UČNI CILJI: Glavni ali kompleksni cilj: ► Učenec zna opisati značilnosti polisa ter našteti in opisati družbene sloje v Grčiji. Vsebinski: Učenec: ► opiše značilnosti temnega obdobja, ► opiše značilnosti polisa, ► navede različne oblike vladavine v grških polisih, ► našteje in opiše družbene sloje v antični Grčiji. Delovni (procesni): Učenci: ► komunicirajo in odgovarjajo na vprašanja, ► aktivno poslušajo, opazujejo in pišejo, ► izdelujejo različne pisne in grafične izdelke, ► uporabljajo sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, ► rešujejo različne tipe nalog, ► razvijejo sposobnost uporabljanja različnih virov in razbiranja informacij v njih. Vzgojni: Učenci: ► se navajajo na medsebojno pomoč in prostovoljno delo, ► se navajajo na razumevanje in spoštovanje različnih ver, kultur in skupnosti, ► znajo vrednotiti kulturno dediščino in preteklost, ► pridobivajo vrednote kot so svoboda, pravičnost, solidarnost, kritičnost, spoštovanje drugih, primeren odnos do sebe, okolja, države in narodov, ► se pripravljajo na demokratično sodelovanje in državljanstvo.
3
Raziskujem preteklost 7: učna priprava POTEK VZGOJNOIZOBRAŽEVALNE URE: 1. UVODNI DEL (5 minut) Učitelj UVODNA MOTIVACIJA: slika/risba
Učenci
-
Učitelj na tablo prilepi oziroma nariše - učenci odgovarjajo na grško zastavo. Učence vpraša: sodelujejo v pogovoru - simbol katere države je zastava, - kaj simbolizira, in če so po njihovem mnenju že antični Grki poznali to zastavo. Skupaj ugotovijo, da Grki niso poznali enotne države, ampak so bili podobni Feničanom, ki so poznali mestne državice. 2. GLAVNI DEL (35 minut) Učitelj Učenci 1. poudarek: NAJPREJ JE NASTOPILO »TEMNO OBDOBJE« -
-
vprašanja
in
s pomočjo zemljevida v učbeniku (str. 35 in 36) razloži, kako so se na območje današnje Grčije preseljevala različna ljudstva in kakšne spremembe so prinesla. -
učenci navedejo območja, kjer so se naselila ljudstva
vodi učence skozi reševanje nalog v delovnem zvezku, preverja in popravlja njihove odgovore preveri, ali so vsi učenci zapisali pravilne rešitve
rešijo nalogo v delovnem zvezku (str. 35)
učenci grafično ponazorijo preseljevanje ljudstev in skico dopolnijo s ključnimi besedami
2. poudarek: KAJ JE BILO ZNAČILNO ZA POLIS -
vodi učence skozi reševanje nalog v delovnem zvezku, preverja in popravlja njihove odgovore preveri, ali so vsi učenci zapisali pravilne rešitve
učenci preberejo poglavje Kaj je bilo značilno za polis, učbenik (str. 40) in rešijo naloge v delovnem zvezku (str. 35 in 36)
Ko učenci predelajo poglavje o grških polisih, učitelj v razmislek postavi vprašanje: Zakaj so se v polisih razvile raznolike oblike vladanja? Pri tem učence vodi s podtemami o pomenu obstoja polisa, o deležu in vlogi svobodnega prebivalstva v polisih, o pomenu vključevanja svobodnih
sodelujejo v pogovoru
4
Raziskujem preteklost 7: učna priprava prebivalcev v vojsko. -
Učitelj učence razdeli v 4 skupine, ki pripravijo dramatizacijo antičnega sveta: srečajo se prebivalci štirih polisov, v katerih so različne državne ureditve. Vsaka skupina zagovarja prednosti svoje državne ureditve.
uprizorijo igro
3. poudarek: KAKO SE JE DELILA DRUŽBA V ANTIČNI GRČIJI -
učitelj nariše na tablo piramido in jo razdeli na tri dele, ob njej nalepi slike predstavnikov posameznih družbenih skupin -
učenci v dvojicah narišejo piramido in jo dopolnijo z besedilom (pomagajo si z učbenikom, str. 41) ter narišejo po enega predstavnika družbene skupine sliko nato dopolnijo še na tabli rešijo nalogo v delovnem zvezku (str. 36)
-
vodi učence skozi reševanje nalog v delovnem zvezku, preverja in popravlja njihove odgovore - preveri, ali so vsi učenci zapisali pravilne rešitve 3. ZAKLJUČNI DEL (5 minut) Učitelj Učenci - za ponovitev jim razdeli delovne liste z - izpolnijo mrežo in razložijo dobljeno mrežo rešitev - skupaj z učenci preveri pravilne odgovore
5
Raziskujem preteklost 7: učna priprava PRILOGA: MREŽA Odgovori na vprašanja in svoje odgovore vpiši v mrežo. Rešitev, ki jo dobiš v črtkanih kvadratkih tudi razloži. 1. Grki so sebe imenovali Heleni. Kako pa so poimenovali svojo deželo? 2. Kateremu mestu ustreza naslednji opis: V mestu je stala velika in razkošno poslikana palača z labirintom, kjer naj bi po legendi kralj Minos skrival pošast, Minotavra. 3. Na današnjem grškem ozemlju so se ok. leta 800 pr. Kr. izoblikovale samostojne mestne državice, t.i. polisi. Kako se je imenovala ena izmed štirih najpomembnejših mestnih državic, ki je znan tudi po strogi, »vojaški« vzgoji? 4. Kako z drugo besedo imenujejo obliko vladanja, kjer imajo vso oblast bogati trgovci? 5. Kako so v starem veku poimenovali obdobje grške in rimske zgodovine? 6. Kako so zgodovinarji poimenovali obdobje po prihodu Grkov, za katerega je značilno nazadovanje v razvoju, pomanjkanje pisnih virov, propad trgovine ipd.
1. 2. 3. 4. 5. 6. REŠITVE: 1. HELADA 2. KNOSOS 3. SPARTA 4. OLIGARFIJA 5. ANTIKA 6. TEMNO OBDOBJE Rešitev mreže: HOPLIT
6