http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_slovenscina/4.%20razred/Prirocniki_priprave/GS

Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, Martina Križaj Ortar in Marja Bešter Turk

Gradim slovenski jezik 4 PRIROČNIK ZA UČITELJE – PREDSTAVITEV UČNIH ENOT za slovenŠČINO v 4. razredu osnovne šole POSODOBLJENA IZDAJA

Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Dragica Kapko, Martina Križaj Ortar in Marja Bešter Turk

Gradim slovenski jezik 4 PRIROČNIK ZA UČITELJE –

PREDSTAVITEV UČNIH ENOT

ZA SLOVENŠČINO V 4. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

Uredila: Dubravka Berc Prah Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o.

Za založbo: Maruša Kmet Oblikovna izvedba in prelom: Janez Kotar 2. izdaja Ljubljana 2009

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

Prva izdaja: 1998 © 2009 Založba Rokus Klett, d. o. o. Vse pravice pridržane.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 37.091.3:811.163.6(035) GRADIM slovenski jezik 4. Priročnik za učitelje [Elektronski vir] : predstavitev učnih enot za slovenščino v 4. razredu osnovne šole / Nana Cajhen ... [et al.]. - 2. izd. - El. knjiga. - Ljubljana : Rokus Klett, 2009 Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 Brezplačni telefon: 080 1990 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

Način dostopa (URL): http://www.devetletka.net ISBN 978-961-209-963-3 1. Cajhen, Nana 248433152

Gradim slovenski jezik 4 KAZALO

1. To sem jaz ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 3 2. Jeziki in narodi ������������������������������������������������������������������������������������������������������������ 8 3. Kdor molči, desetim odgovori ������������������������������������������������������������������������������������ 13 4. Koliko stane …? ��������������������������������������������������������������������������������������������������������� 20 5. Lepa beseda lepo mesto najde ���������������������������������������������������������������������������������� 29 6. Prosim! ��������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 34 7. Hvala! ����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 42 8. Oprosti! �������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 49 9. Halo, halo! ���������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 54 10. Beseda ob besedi ��������������������������������������������������������������������������������������������������� 58 11. Pravopisne zanke ���������������������������������������������������������������������������������������������������� 64 12. Izvedel sem nekaj novega ��������������������������������������������������������������������������������������� 71 13. Škoko ��������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 79 14. Pomagajmo detektivu ��������������������������������������������������������������������������������������������� 90 15. Dan za dnem, od jutra do večera ����������������������������������������������������������������������������� 99 16. Po poklicu sem … �������������������������������������������������������������������������������������������������� 108 17. Beseda iz besede �������������������������������������������������������������������������������������������������� 117 18. Premagajmo pravopisnega zmaja! ������������������������������������������������������������������������ 122

TO SEM JAZ

1

1 To sem jaz SDZ (1. del): 6–13 ali U: 5–11, DZ: 4–6

Predvideno število ur: 5

Temeljna vprašanja enote – Kako se predstavim in na kaj moram pri tem paziti?

– Kaj so lastna imena bitij in kako jih pišemo?

Cilji enote Učenci v izmenjujočih se aktivnih oblikah dela (npr. individualna, v manjših skupinah, frontalna, v dvojicah)* problemsko in procesno razvijajo – osebno identiteto; – sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: • pogovarjanje, • govorno nastopanje (poročanje o delu skupine, predstavljanje sebe), • branje, razumevanje, doživljanje, vrednotenje in povzemanje enogovornih neumetnostnih besedil, • izpolnjevanje preglednic, • dopisovanje, • pisanje enogovornih besedil o sebi, • pisanje lastnih imen bitij; – druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: • vživljanje v nove sporazumevalne okoliščine, • samoiniciativnost, • ustvarjalnost, • sodelovanje in podjetnost, • raziskovanje, • kritičnost do svojega ravnanja in sporazumevanja ter do ravnanja in sporazumevanja drugih ljudi, • utemeljevanje svojega mnenja, • digitalno pismenost (iskanje, obdelavo in uporabo podatkov na spletu, ozaveščanje in presojanje uporabe in zlorabe digitalne tehnologije, elektronsko dopisovanje, oblikovanje besedil z računalnikom), • uporabo znanja v vsakdanjem sporazumevanju.

* Učitelj naj za aktivno delo v razredu upošteva Splošne didaktične nasvete iz Uvoda.

3

1

TO SEM JAZ

Samovrednotenje učenca/učenke – Kaj od tega, kar ste delali v tej učni enoti, boš lahko uporabil/-a v vsakdanjem življenju?

– Kaj lahko poveš o sebi neznanemu otroku, ki bi ga rad/-a bolje spoznal/-a?

– Katere svoje podatke si navedel/-a v govornem nastopu pred sošolci?

– Ali bi se po spletu predstavil/-a z istimi podatki kot v govornem nastopu pred sošolci in sošolkami?

Zakaj?

– Kaj so lastna imena bitij?

Kako jih pišemo?

– Dopolni miselni vzorec o lastnih imenih bitij.

– Kako si se počutil/-a pri pouku med obravnavo te učne enote?

Zakaj?

– Kaj ti je bilo najbolj všeč?

Zakaj?

– Kaj ti ni bilo všeč?

Zakaj?

– S čim si imel/-a težave?

Zakaj?

Kako bi jih odpravil/-a?

– Kako si sodeloval/-a s sošolci in sošolkami?

Ali te je kaj motilo? Če da, kaj?

– Kako si sodeloval/-a z učiteljem/učiteljico?

Ali te je kaj motilo? Če da, kaj?

– Kaj bi rad izboljšal/-a?

Kako boš to storil/-a?

Samovrednotenje učitelja/učiteljice Poleg splošnih vprašanj (gl. Uvod) naj se upoštevata tudi vprašanji, značilni za to učno enoto: – Ali mi je uspelo ustvariti vzdušje za sproščen govorni nastop?

– Ali sem ustrezno predvidel/-a težave učencev in ravnal/-a temu primerno?

4

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

PRIROČNIK ZA UČITELJE

TO SEM JAZ

1

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

i_________

imena o_________

p_________

POMEN v_________ imena ž_________

LASTNA IMENA BITIJ

PISANJE

z ___________________

5

1

TO SEM JAZ

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

ime

imena oseb

priimek

POMEN vzdevek imena živali

LASTNA IMENA BITIJ

PISANJE

z veliko začetnico

6

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

PRIROČNIK ZA UČITELJE

TO SEM JAZ

1

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

Predlog nalog za preverjanje 1. Napiši pravilno začetnico.

Včeraj mi je pisala __eta __agda. Na sprednji strani ovojnice je bilo napisano

(T, t) (M, m) __ndrej __rom, na hrbtni pa __agda __reznik. V pismu mi je teta sporočila, (A, a) (G, g) (M, m) (B, b) da je za rojstni dan dobila __elvico __ivo, in me povabila, naj jo pridem pogledat.

(Ž, ž) (Ž, ž) Svojo teto, ki jo kličem tudi __edži, imam zelo rad.

(M, m) 2. Popravi naslednje besedilo. Napačno napisano črko podčrtaj, nad njo napiši pravilno.

Sem vlado kecin iz Zagradca na Dolenjskem. V šoli me kličejo vlakec. Moj najboljši Prijatelj je Sošolec miha vajs. Večkrat se igrava z njegovo Sestro marjano. Kadar gremo na sprehod skozi gozd, peljemo s seboj mojega psa dončija. Takrat je Mačka Kiti zelo jezna, ker mora ostati doma.

7

2

JEZIKI IN NARODI

2 Jeziki in narodi SDZ (1. del): 14–22 ali U: 6–11, DZ: 7–10

Predvideno število ur: 4

Temeljna vprašanja enote – Kaj je prvi/materni jezik in po čem se loči od tujega?

– Kako pišemo imena jezikov?

– Kaj je značilno za ljudi iste narodnosti?

– Kako pišemo imena pripadnikov narodov?

– Kaj je zate slovenski jezik?

Cilji enote Učenci v izmenjujočih se aktivnih oblikah dela (npr. individualna, frontalna, projektno delo)* problemsko in procesno razvijajo – osebno in narodno identiteto; – sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: • pogovarjanje, • govorno nastopanje, • branje, razumevanje, doživljanje, vrednotenje in povzemanje enogovornih neumetnostnih besedil, • izpolnjevanje preglednic, • pisanje enogovornih besedil o sebi, • pisanje imen jezikov, • pisanje imen pripadnikov narodov, • razumevanje in rabo strokovnih izrazov prvi/materni jezik, tuji jezik; – druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: • medkulturnost, • vživljanje v nove sporazumevalne okoliščine, • samoiniciativnost, • ustvarjalnost, • sodelovanje in podjetnost, • kritičnost do svojega ravnanja in sporazumevanja ter do ravnanja in sporazumevanja drugih ljudi, • utemeljevanje svojega mnenja, • izražanje čustev/občutij, • digitalno pismenost (oblikovanje besedil z računalnikom), • uporabo znanja v vsakdanjem sporazumevanju. * Učitelj naj za aktivno delo v razredu upošteva Splošne didaktične nasvete iz Uvoda.

8

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

PRIROČNIK ZA UČITELJE

JEZIKI IN NARODI

2

Tema enote: Prvi oz. materni jezik in narodna pripadnost Prvi oz. materni jezik je jezik, ki se ga naučimo kot prvega (v družini) ter v katerem najlaže, najgloblje in najpogosteje razmišljamo, čustvujemo, doživljamo in razumevamo sebe in druge ter najlaže, najučinkoviteje in najpogosteje sporočamo drugim o sebi in svetu; z njim se tudi identificiramo oz. nas z njim identificirajo drugi. (Ljudje, ki od malega živijo v dvojezični družini, imajo lahko dva prva/materna jezika.) Dobro obvladanje prvega jezika je pomembno za vsakega človeka – kdor ima težave pri sporazumevanju v materinščini, ima po navadi težave tudi pri vključevanju v družbo, pri delovanju v vsakdanjem življenju in tudi pri učenju tujih jezikov.

Za večino učencev v Sloveniji je prvi/materni jezik slovenščina, precej pa je tudi učencev, katerih prvi jezik ni slovenščina – taki so npr. predstavniki avtohtone italijanske in madžarske narodne manjšine, Romi in priseljenci oz. otroci priseljencev; zanje je slovenščina drugi jezik oz. jezik okolja, tj. jezik, ki se ga morajo naučiti ob svojem prvem jeziku, in sicer zato, ker je ta jezik v dani državi državni ali uradni jezik.

Učenci, katerih prvi jezik ni slovenščina, lahko v Sloveniji obiskujejo naslednje vrste šol: – Pripadniki avtohtone italijanske narodne manjšine, ki živijo v ustreznem delu slovenske Istre, obiskujejo šole z italijanskim učnim jezikom.

– Pripadniki avtohtone madžarske narodne manjšine, ki živijo v ustreznem delu Prekmurja, obiskujejo dvojezične šole (torej so v razredu skupaj s pripadniki slovenske narodnosti, učna jezika pa sta dva: slovenščina in madžarščina).

– Vsi drugi učenci z neslovensko materinščino obiskujejo šole s slovenskim učnim jezikom; torej so nekako prikrajšani za enakovredno in polnofunkcijsko rabo svojega prvega jezika – tega namreč uporabljajo le v neuradnih zasebnih okoliščinah, tj. v družini in v družbi enakojezičnih vrstnikov.

Prvi oz. materni jezik je zelo pomemben za človekov osebni razvoj in tudi za razvoj narodne zavesti, saj se z njim ukoreninjamo v kulturo svojega naroda.

Imena jezikov pišemo z malo začetnico, imena pripadnikov narodov pa z veliko.

Opozorilo: Učitelj naj vpliva na to, da bodo imeli vsi učenci pozitivno čustveno razmerje do svojega prvega jezika in naroda, ki mu pripadajo, ter naj učence spodbuja k razmišljanju o spoznavnih, duševnostnih in pragmatičnih prednostih njihovega prvega jezika pred vsemi drugimi jeziki. Pri učencih naj spodbuja strpnost in spoštovanje do vseh jezikov, narodov in njihovih običajev. Učence z neslovensko materinščino naj spodbuja k predstavitvi njihovega prvega jezika in običajev njihovega naroda. V razredu in na šoli naj poskrbi za varno in strpno udejanjanje medkulturnosti.

9

2

JEZIKI IN NARODI

Samovrednotenje učenca/učenke – Kaj od tega, kar ste delali v tej učni enoti, boš lahko uporabil/-a v vsakdanjem življenju?

– Kaj si izvedel/-a o prvem oz. maternem jeziku?

– Ali si že kdaj prej razmišljal/-a o tem, kateri je tvoj prvi jezik in katere narodnosti si? Če si, ali si imel/-a pri tem kaj težav? Če si imel/-a težave, katere?

Ali ti je kdo pomagal pri iskanju odgovora na vprašanje, kateri je tvoj prvi jezik in katere narodnosti si? Če da, kdo ti je pomagal in kako?

– Ali ti je zdaj lažje odgovoriti na vprašanje, kateri je tvoj prvi jezik in katere narodnosti si?

Zakaj?

– Kako pišemo imena jezikov?

– Kako pa pišemo imena pripadnikov narodov?

– Kako si se počutil/-a pri pouku med obravnavo te učne enote?

Zakaj?

– Kaj ti je bilo najbolj všeč?

Zakaj?

– Kaj ti ni bilo všeč?

Zakaj?

– Kako si sodeloval/-a s sošolci in sošolkami?

Ali ti kaj ni bilo všeč? Če da, kaj?

– Kako si sodeloval/-a z učiteljem/učiteljico?

Ali ti kaj ni bilo všeč? Če da, kaj?

– Kaj bi rad izboljšal/-a?

Kako boš to storil/-a?

Samovrednotenje učitelja/učiteljice Poleg splošnih vprašanj (gl. Uvod) naj se upoštevata tudi vprašanji, značilni za to učno enoto: – Ali mi je pri učencih uspelo oblikovati/razviti naklonjeno čustveno razmerje do njihovega prvega jezika in do njihovega naroda?

– Ali mi je v razredu uspelo ustvariti ugodno klimo za sproščen pogovor ter za strpno in prijazno sprejemanje drugačnosti?

10

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

PRIROČNIK ZA UČITELJE

JEZIKI IN NARODI

2

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

Predlog nalog za preverjanje 1. Kateri jezik je tvoj prvi oz. materni jezik?

Pojasni svoj odgovor.

2. Kaj je zate slovenščina? a) Drugi jezik oz. jezik okolja. b) Prvi oz. materni jezik. c) Tuji jezik.

Pojasni svoj odgovor.

3. Preberi besedilo, nato dopolni novo besedilo. Piši s pisanimi črkami.

DOBILI SMO NOVO SOŠOLKO JELENO. NJENI STARŠI SO MAKEDONCI. ŠE NIKOLI DO ZDAJ NI BILA V SLOVENIJI, ZATO SLOVENŠČINE NE RAZUME. GOVORI IN RAZUME SAMO MAKEDONŠČINO. Jelenini starši so ________________________. Njen prvi jezik je ________________________.

Ker bo živela v Sloveniji, bo njen ____________________ jezik ______________________.

4. Besedilo prepiši s pisanimi črkami.

SESTRINA PRIJATELJICA JE PORTUGALKA. KER KATJA NE ZNA PORTUGALŠČINE, MARIA SUSANA PA NE SLOVENŠČINE, SE SPORAZUMEVATA V ANGLEŠČINI.

5. Vstavi pravilno začetnico. ___lovenija ___lovenec ___rvaška ___rvat ___eška ___eh ___izozemska ___izozemec

___lovenka ___rvatica ___ehinja ___izozemka

___lovenščina ___rvaščina ___eščina ___izozemščina

11

2

JEZIKI IN NARODI

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

6. Dopolni preglednico. Piši s pisanimi črkami.

PRIPADNIK NARODA

PRIPADNICA NARODA

NJUN PRVI JEZIK

Finec Poljakinja Bolgar Švedinja 7. Podčrtaj pravilno napisane besede.

Romunija, Romunka, Romunščina, romun, Slovak, Slovakinja, Slovaščina, kitajka, Kitajska, španija, španec, španka, španščina 8. Obkroži črko pred pravilno trditvijo. a) Imena jezikov in pripadnikov narodov pišemo z veliko začetnico. b) Imena jezikov in pripadnikov narodov pišemo z malo začetnico. c) Imena jezikov pišemo z veliko začetnico, imena pripadnikov narodov pa z malo začetnico. č) Imena jezikov pišemo z malo začetnico, imena pripadnikov narodov pa z veliko začetnico.

12

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

PRIROČNIK ZA UČITELJE

KDOR MOLČI, DESETIM ODGOVORI

3

3 Kdor molči, desetim odgovori SDZ (1. del): 23–35 ali U:18–25, DZ: 11–14

Predvideno število ur: 4

Temeljni vprašanji enote – Kako se ljudje lahko sporazumevamo?

– Kaj pomenijo dana nebesedna znamenja (npr. kretnje, piktogrami)?

Cilji enote Učenci v izmenjujočih se aktivnih oblikah dela (npr. individualna, frontalna, projektno delo)* problemsko in procesno razvijajo – sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: • pogovarjanje, • govorno nastopanje, • gledanje (in poslušanje), razumevanje, doživljanje, vrednotenje in povzemanje posnetega pogovora, • razumevanje in rabo strokovnih izrazov besedno sporazumevanje, nebesedno sporazumevanje, piktogram; – druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: • nebesedno sporazumevanje (razumevanje in tvorjenje vidnih in slušnih nebesednih sporočil), • samoiniciativnost, • ustvarjalnost, • sodelovanje in podjetnost, • vživljanje v nove sporazumevalne okoliščine, • kritičnost do svojega ravnanja in sporazumevanja ter do ravnanja in sporazumevanja drugih ljudi, • utemeljevanje svojega mnenja, • prepoznavanje in izražanje čustev/občutij, • raziskovanje, • digitalno pismenost (iskanje, izbiranje, obdelavo in uporabo podatkov na spletu), • uporabo znanja v vsakdanjem sporazumevanju.

* Učitelj naj za aktivno delo v razredu upošteva Splošne didaktične nasvete iz Uvoda.

13

3

KDOR MOLČI, DESETIM ODGOVORI

Tema enote: Nebesedno sporazumevanje Ljudje se načeloma sporazumevamo z besednim jezikom, ki pa ga pogosto dopolnjujejo prvine nebesednega jezika (pri govorjenju npr. glasnost, hitrost, kretnje, mimika, drža telesa; pri pisanju npr. preglednice, fotografije, vrsta tiska). Včasih se sporazumevamo samo z nebesednim jezikom, npr. samo s kretnjami, z dogovorjenimi vidnimi ali tipnimi znamenji ipd. – tako se pogosto sporazumevajo gluhi/naglušni in slepi/slabovidni ljudje.

Sporočila, ki si jih pošiljamo, so torej nebesedna ali besedna. Besedna sporočila imenujemo besedila; ta so govorjena ali zapisana. Nebesedna sporočila pa so vidna, slušna ali tipna.

Zelo pogosta vrsta vidnih nebesednih sporočil so piktogrami – to so slikovna nebesedna sporočila, ki so splošna (dogovorjena) oz. mednarodna; najdemo jih na javnih mestih (npr. na železniški in avtobusni postaji, letališču, ob prometnih poteh ipd.).

Opozorilo: Učitelj naj spodbuja učence k razmišljanju o sporazumevalnih ovirah za gluhe/naglušne in slepe/slabovidne ljudi ter naj v njih razvija sprejemanje in spoštovanje drugačnosti.

Samovrednotenje učenca/učenke – Kaj od tega, kar ste delali v tej učni enoti, boš lahko uporabil/-a v vsakdanjem življenju?

– Dopolni miselni vzorec o vrstah sporazumevanja.

– Ali si izvedel/-a kaj novega o nebesednem sporazumevanju? Če da, kaj? Če ne, zakaj ne?

– Kako si se počutil/-a pri pouku med obravnavo te učne enote?

Zakaj?

– Kaj ti je bilo najbolj všeč?

Zakaj?

– Kaj ti ni bilo všeč?

Zakaj?

– Kako si sodeloval/-a s sošolci in sošolkami?

Ali ti kaj ni bilo všeč? Če da, kaj?

– Kako si sodeloval/-a z učiteljem/učiteljico?

Ali ti kaj ni bilo všeč? Če da, kaj?

– Kaj bi rad izboljšal?/-a Kako boš to storil/-a?

14

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

PRIROČNIK ZA UČITELJE

KDOR MOLČI, DESETIM ODGOVORI

3

Samovrednotenje učitelja/učiteljice Poleg splošnih vprašanj (gl. Uvod) naj se upošteva tudi vprašanje, značilno za to učno enoto: – Ali sem učence dovolj motiviral/-a za sprejemanje in spoštovanje drugačnosti?

15

3

KDOR MOLČI, DESETIM ODGOVORI

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

VRSTE SPORAZUMEVANJA

b

ne

tj. z

npr. z

16

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

PRIROČNIK ZA UČITELJE

KDOR MOLČI, DESETIM ODGOVORI

3

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

VRSTE SPORAZUMEVANJA

besedno

tj. z besedami

nebesedno

npr. z gibi, kretnjami, mimiko, piktogrami …

17

3

Predlog nalognalog za preverjanje Predlog za preverjanje (Black plate) 17.03.2005 16:25 Page 35 KDOR MOLČI, DESETIM ODGOVORI 1. Poveæi.

1. Poveæi.

Prirocnik Gradim4

DOVOLJENO DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE FOTOKOPIRANJE

Predlog nalog za preverjanje

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

1. Poveæi.

Predlog nalog za preverjanje 1. Poveži.

je besedno sporoËilo. je besedno sporoËilo.

je besedno sporoËilo.

je besedno sporočilo.

Tu ne smeπ uporabljati Tu ne ne smeπ smeš uporabljati Tu mobilnega telefona. prenosnega telefona. mobilnega telefona.

Tu ne smeπ uporabljati mobilnega telefona.

je nebesedno sporoËilo. je nebesednojesporoËilo. nebesedno sporočilo. je nebesedno sporoËilo.

2. V dnevniku Delo ponujajo razne storitve. Piktograme na levi poveæi z ustreznim 2. Vpoimenovanjem časopisih ponujajo razne storitve.

Piktograme na levi poveži ustreznim 2. V dnevniku Delo ponujajo razne storitve. Piktograme nazlevi poveæi z ustreznim na desni. poimenovanjem na ponujajo desni. razne storitve. Piktograme na levi poveæi z ustreznim poimenovanjem na desni.

2. V dnevniku Delo poimenovanjem na desni.

odvozodpadnega odpadnega materiala odvoz materiala odvoz odpadnega materiala odvoz odpadnega materiala

krovstvo krovstvo krovstvo krovstvo

okna, balkonov okna, vrata, vrata, zasteklitev zasteklitev balkonov okna,vrata, vrata,zasteklitev zasteklitev balkonov okna, balkonov barvanje, barvanje, beljenje beljenje barvanje, barvanje,beljenje beljenje

gradbeništvo gradbeniπtvo gradbeniπtvo

gradbeniπtvo

vodovodna napeljava vodovodna napeljava

vodovodna napeljava

18

35

vodovodna napeljava

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

PRIROČNIK ZA UČITELJE

35

35

rirocnik Gradim4

17.03.2005

16:25

Page 36

(Black plate)

KDOR MOLČI, DESETIM ODGOVORI

3. Oglej si naslednjo vremensko napoved, nato pa reπi naloge.

3

DOVOLJENO DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

FOTOKOPIRANJE

3. Oglej si vremensko napoved, nato pa reši naloge.

V katerem kraju bo sončno?

VVkaterem kraju bo bo oblačno? sonËno? koliko mestih Preriši piktogram, ki napoveduje pretežno oblačno vreme.

V koliko mestih bo oblaËno?

Preriπi piktogram, ki napoveduje preteæno oblaËno vreme.

V katerem od naslednjih mest bo vreme najlepše? a) V Mariboru. b) V Novi Gorici. c) V Murski Soboti.

VPojasni katerem od naslednjih bo vreme najlepπe? svojo odločitev. mest

a) V Mariboru. b) V Novi Gorici.

c) V Murski Soboti.

Pojasni svojo odloËitev.

Viri Piktogrami v 2. in 3. nalogi so iz časopisa Delo.

19

4

KOLIKO STANE ...?

4 Koliko stane …?

SDZ (1. del): 36–46 ali U: 26–31, DZ: 15–20

Predvideno število ur: 5

Temeljna vprašanja enote – Kaj vsebuje cenik, čemu ga beremo in kako se v njem znajdemo?

– Kako pišemo z besedo in številko števila (do 100), če po njih sprašujemo s koliko oz. kateri (po vrsti)?

Cilji enote Učenci v izmenjujočih se aktivnih oblikah dela (npr. individualna, frontalna, projektno delo)* problemsko in procesno razvijajo – sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: • pogovarjanje, • dopolnjevanje preglednic, • selektivno branje cenika, • znajdenje v ceniku, • opazovanje, primerjanje in povezovanje podatkov v besedilu, • branje cenika z razumevanjem in vrednotenjem, • ločevanje dveh vrst števil (na ravni vprašalnic), • pisanje obeh vrst števil (do 100) z besedo in številko, • pretvarjanje tvorjenk v (približne) skladenjske podstave, • razlaganje pomena danih besed, • dopolnjevanje povedi z besedami v pravilni obliki; – druge vrste zmožnosti, npr.: • podjetnost, • osnovno matematično pismenost (razvrščanje števil po velikosti, seštevanje), • raziskovanje, • uporabo znanja v vsakdanjem življenju, • logično mišljenje, • izrekanje in utemeljevanje svojega mnenja, • digitalno pismenost (iskanje, obdelavo in uporabo podatkov na spletu), • uporabo znanja v vsakdanjem sporazumevanju.

* Učitelj naj za aktivno delo v razredu upošteva Splošne didaktične nasvete iz Uvoda.

20

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

PRIROČNIK ZA UČITELJE

KOLIKO STANE ...?

4

Tema enote: Cenik Cenik je javno neumetnostno besedilo, sestavljeno iz besednega in nebesednega dela – je seznam iz dveh stolpcev: v levem je napisana vrsta blaga oz. storitve, v desnem pa njegova oz. njena cena. Cenik načeloma beremo selektivno, tj. zato, da bi izvedeli, koliko stane izbrana vrsta blaga/storitve.

Opozorilo: Učitelj naj bo pozoren pri rabi terminov število in številka – število je pojem, ki ga pišemo s številko ali z besedo. Številka je ena od možnosti pisanja števila (druga možnost je beseda).

Samovrednotenje učenca/učenke – Kaj od tega, kar ste delali v tej učni enoti, boš lahko uporabil/-a v vsakdanjem življenju?

– Ali se ti zdi, da si je pred nakupom koristno ogledati ceno oz. cenik?

Zakaj?

– Kaj je navedeno v ceniku? (Dopolni miselni vzorec.)

– Ali si že kdaj opazil/-a, da ima enako blago/storitev pri raznih ponudnikih različno ceno?

Kako si takrat ravnal/-a?

– Ali si se morda spraševal/-a, zakaj spoznavaš pri slovenščini cenik?

Ali bi znal/-a to razložiti? Če da, razloži.

– Ali se ti je zdela obravnava cenika zanimiva?

Kaj ti je bilo najbolj všeč?

Zakaj?

Kaj ti ni bilo všeč?

Zakaj?

– Kako pišemo števila do 100? (Dopolni miselni vzorec.)

– Ali znaš pravilno pisati števila do 100? Če ne, s čim imaš težave?

– Kako si se počutil/-a pri pouku med obravnavo te učne enote?

Zakaj?

– Kako si sodeloval/-a s sošolci in sošolkami?

– Ali si naloge reševal/-a sam/-a? Če ne, kdo ti je pomagal in pri katerih nalogah?

– Kako si sicer sodeloval/-a z učiteljem/učiteljico?

Ali ti kaj ni bilo všeč?

21

4

KOLIKO STANE ...?

Če da, kaj?

– Kaj bi rad izboljšal/-a?

Kako boš to storil/-a?

Samovrednotenje učitelja/učiteljice Poleg splošnih vprašanj (gl. Uvod) naj se upoštevajo tudi vprašanja, značilna za to enoto: – Ali mi je pri učencih uspelo spodbuditi kritičnost do nesmotrnih nakupov in storitev?

– Pri katerih nalogah sem moral/-a pomagati večini učencev?

Zakaj ravno pri teh?

22

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

PRIROČNIK ZA UČITELJE

KOLIKO STANE ...?

4

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

CENIK

je iz

vrsta

v levem stolpcu je napisana ali

delov

v desnem stolpcu je napisana

23

4

KOLIKO STANE ...?

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

CENIK

je iz dveh delov

v levem stolpcu je napisana vrsta blaga ali storitve

24

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

v desnem stolpcu je napisana cena

PRIROČNIK ZA UČITELJE

KOLIKO STANE ...?

4

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

dvaintrideset, dvaintrideseti Z _________________.

KAKO PIŠEMO ŠTEVILA?

S _________________.

32

Na vprašanje KOLIKO? za številko ___ pike.

32.

Na vprašanje KATERI? za številko ___ pika.

25

4

KOLIKO STANE ...?

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

dvaintrideset, dvaintrideseti Z besedo.

KAKO PIŠEMO ŠTEVILA?

S številko.

32

Na vprašanje KOLIKO? za številko ni pike.

26

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

32.

Na vprašanje KATERI? za številko je pika.

PRIROČNIK ZA UČITELJE

KOLIKO STANE ...?

4

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

Predlog nalog za preverjanje 1. Števila napiši z besedo.

V vasi je (1) ________ kulturni dom.

V letošnjem letu je bilo v njem (6) __________ prireditev.

Na vsaki prireditvi je bilo najmanj (96) ______________________________ udeležencev.

V vasi deluje folklorna skupina, ki šteje (24) ______________________________ članov.

Njen najmlajši član je star (15) _________________ let, najstarejši pa 36 _____________________________________.

2. Števila napiši z besedo.

27 ______________________________________________ 50 ______________________________________________ 66 ______________________________________________ 84 ______________________________________________ 31 ______________________________________________ 3. Števila napiši s številko. četrti razred šesta obletnica triinpetdeseti tekmovalec štiriindvajseta vrsta dvanajsto nadstropje

___________________________ ___________________________ ___________________________ ___________________________ ___________________________

4. Odgovori na vprašanja. Števila napiši s številko in z besedo.

Koliko vas je v razredu? _____ _____________________________ Kateri po vrsti si zapisan na seznamu? _____ _____________________________ Koliko članov šteje tvoja družina? _____ _____________________________ Kateri otrok po vrsti si ti? _____ _____________________________

27

4

KOLIKO STANE ...?

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

5. V naslednjih povedih se vprašaj po številih; nato jih prepiši v ustrezna okenca v preglednici.

8. februarja je Prešernov dan.

Domačo nalogo imamo na 18. strani.

Babica je stara šestdeset let.

Dedek bo praznoval 60. rojstni dan.

Teden ima sedem dni.

Jesen se prične 23. septembra.

KOLIKO?

6. Napiši s številko. dva drugi štiriinpetdeset štiriinpetdeseti petnajsti petnajst sto stoti

KATERI?

________ ________ ________ ________ ________ ________ ________ ________

7. Napiši z besedo.

3 ____________________________ 3. ____________________________ 12. ____________________________ 12 ____________________________ 99 ____________________________ 99. ____________________________

28

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

PRIROČNIK ZA UČITELJE

LEPA BESEDA LEPO MESTO NAJDE

5

5 Lepa beseda lepo mesto najde SDZ (1. del): 47–57 ali U: 32–39, DZ: 21–24

Predvideno število ur: 6

Temeljna vprašanja enote – Na kaj moramo paziti, kadar se pogovarjamo?

– Kako začnemo in končamo pogovor s prijateljem/sošolcem?

– Kako pozdravimo in ogovorimo neznanca/uradno osebo?

Cilji enote Učenci v izmenjujočih se aktivnih oblikah dela (npr. individualna, v manjših skupinah, frontalna, v dvojicah)* problemsko in procesno razvijajo – sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: • pogovarjanje o svojih izkušnjah s pogovarjanjem, • ustrezno pozdravljanje, ogovarjanje in tikanje oz. vikanje sošolcev/sorodnikov in neznanih/uradnih oseb, • ustrezno pogovarjanje v neuradnih in uradnih okoliščinah (z upoštevanjem načel ustreznega pogovarjanja), • poslušanje/gledanje, razumevanje, doživljanje, vrednotenje in povzemanje posnetega neuradnega in uradnega pogovora, • navajanje neknjižnih besed iz danega besedila in svoje družine, • nadomeščanje neknjižnih besed s knjižnimi, • izrekanje besed z nasprotnim pomenom, • razumevanje izraza uradni pogovor; – druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: • kritičnost do svojega ravnanja in sporazumevanja ter do ravnanja in sporazumevanja drugih ljudi, • utemeljevanje svojega mnenja, • nebesedno sporazumevanje (razumevanje in vrednotenje vidnih in slušnih nebesednih spremljevalcev govorjenja, izrekanje čustev s končno intonacijo), • prepoznavanje družbenih in čustvenih razmerij med sogovorci, • prepoznavanje občutij/čustev sogovorcev, • vživljanje v nove sporazumevalne okoliščine, • sodelovanje in podjetnost, • samoiniciativnost, * Učitelj naj za aktivno delo v razredu upošteva Splošne didaktične nasvete iz Uvoda.

29

5

LEPA BESEDA LEPO MESTO NAJDE

• ustvarjalnost, • kulturnost, • uporabo znanja v vsakdanjem sporazumevanju.

Tema enote: Pogovor Pogovor/dialog je besedilo, v katerem sodelujeta (najmanj) dve osebi, ki se izmenjujeta v vlogi govorca (in poslušalca) – sta torej sogovorca. Sogovorca morata biti med seboj vljudna, spoštljiva, potrpežljiva. Ko se pogovarjata, se morata gledati, ne smeta si skakati v besedo, nobeden od njiju ne sme govoriti predolgo ipd. Upoštevati morata tudi to, ali se poznata ali ne, še zlasti pa, ali sta si družbeno enakovredna ali ne – glede na to nato izbereta ustrezni pozdrav (npr. živijo ali dober dan) in ogovor (npr. teta ali gospa) ter se odločita za tikanje ali vikanje.

Opozorilo: Učenci naj si v tej enoti z opazovanjem posnetih in svojih pogovorov, z igranjem vlog ipd. uzavestijo okoliščine za neuradno in uradno pogovarjanje ter razlike med neuradnim in uradnim pogovorom. Pri tem ima učitelj pomembno vlogo.

Mnogi učenci (npr. tisti, katerih prvi jezik ni slovenščina ali ki prihajajo iz družbenega okolja, v katerem vikanje ni običajno, ali iz družin, ki pri vzgoji temu ne posvečajo nobene pozornosti) se namreč z vsemi ljudmi, torej tudi z neznanimi, nadrejenimi oz. uradnimi osebami (celo z učitelji), pogovarjajo samo na en način, tj. neuradno – to pa je v slovenskem kulturnem okolju nedopustno. Zato mora učitelj učence opozarjati na te razlike in od njih v pogovorih z njim zahtevati, da ga pozdravljajo in ogovarjajo z uradnimi izrazi ter vikajo, hkrati pa mora biti tudi on do njih vljuden in spoštljiv, pozdravlja naj jih z uradnimi izrazi – s tem ne bo med učenci in seboj ustvaril velike čustvene in generacijske oddaljenosti/pregrade (tega se mnogi učitelji bojijo), temveč bo učencem pomagal, da bodo v svojem okolju prepoznavali tudi hierarhična družbena razmerja in se nanje primerno odzivali.

Samovrednotenje učenca/učenke – Kaj od tega, kar ste delali v tej učni enoti, boš lahko uporabil/-a v vsakdanjem življenju?

– Kaj si izvedel/-a o pogovoru? (Dopolni miselni vzorec.)

– Ali pozdraviš babico/deda tako kot učitelja/učiteljico?

Pojasni svoj odgovor.

– Ali babico ogovoriš tako kot učiteljico?

Pojasni svoj odgovor.

– Ali babico vikaš?

30

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

PRIROČNIK ZA UČITELJE

LEPA BESEDA LEPO MESTO NAJDE

–

– – – –

–

–

–

5

Zakaj?

Koga pa vikaš?

Zakaj je treba učitelje in učiteljice vikati?

Ali se ti zdi to čudno? Če da, zakaj?

Ali boš to upošteval/-a? Če ne, zakaj?

Kako si se počutil/-a pri pouku med obravnavo te učne enote?

Zakaj?

Kaj ti je bilo najbolj všeč?

Zakaj?

Kaj ti ni bilo všeč?

Zakaj?

S čim si imel/-a težave?

Zakaj?

Kako bi jih odpravil?

Kako si sodeloval/-a s sošolci in sošolkami?

Ali te je kaj motilo? Če da, kaj?

Kako si sodeloval/-a z učiteljem/učiteljico?

Ali te je kaj motilo? Če da, kaj?

Kaj bi rad izboljšal/-a?

Kako boš to storil/-a?

Samovrednotenje učitelja/učiteljice Poleg splošnih vprašanj (gl. Uvod) naj se upoštevajo tudi vprašanja, značilna za to učno enoto: – Ali mi je uspelo usmeriti pozornost učencev na družbena razmerja v njihovem okolju?

– Ali je večina učencev usvojila, da ne pozdravljamo in ogovarjamo vseh ljudi z istimi izrazi in da vseh ljudi ne tikamo?

Kateri učenci tega niso usvojili?

Zakaj ne?

– Ali učenci to upoštevajo tudi v pogovoru z mano in drugimi delavci šole?

31

5

LEPA BESEDA LEPO MESTO NAJDE

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

Sogovorca morata biti , spoštljiva, potrpežljiva, morata se v oči.

V njem sodelujeta osebi (tj.

sogovorca).

POGOVOR

Različne sogovorce ogovorimo in pozdravimo

32

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

Začne in konča se .

s

.

PRIROČNIK ZA UČITELJE

LEPA BESEDA LEPO MESTO NAJDE

5

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

Sogovorca morata biti vljudna, spoštljiva, potrpežljiva, morata se gledati v oči.

V njem sodelujeta dve osebi (tj. dva sogovorca).

POGOVOR

Različne sogovorce ogovorimo in pozdravimo različno.

Začne in konča se s pozdravom.

33

6

PROSIM!

6 Prosim!

SDZ (1. del): 58–65 ali U: 40–44, DZ: 25–28

Predvideno število ur: 3

Temeljna vprašanja enote – Kako izrekamo prošnjo?

– Na kaj moramo pri tem paziti?

– Kaj vse napišemo v prošnji?

Cilji enote Učenci v izmenjujočih se aktivnih oblikah dela (npr. individualna, v manjših skupinah, frontalna, v dvojicah)* problemsko in procesno razvijajo – sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: • pogovarjanje o svojih izkušnjah z ustnim/pisnim izrekanjem prošnje, • izrekanje prošnje na razne načine in vrednotenje njihove vljudnosti/ustreznosti, • neuradno pogovarjanje po telefonu, • branje, razumevanje in povzemanje neuradnih dopisov, • pisanje neuradne prošnje, • odpravljanje napak v uradni pisni prošnji, • izpolnjevanje pisemske ovojnice, • pisanje javne prošnje, • pisanje lastnih imen bitij, preprostih zemljepisnih lastnih imen, imen pripadnikov narodov in jezikov, • pisanje besed z lj in nj; – druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: • kritičnost do svojega ravnanja in sporazumevanja ter do ravnanja in sporazu­ mevanja drugih ljudi, • utemeljevanje svojega mnenja, • vživljanje v nove sporazumevalne okoliščine, • sodelovanje in podjetnost, • samoiniciativnost, • ustvarjalnost, • kulturnost, • estetskost, • digitalno pismenost (branje SMS-ov, oblikovanje besedil z računalnikom, elektronsko dopisovanje), • uporabo znanja v vsakdanjem sporazumevanju. * Učitelj naj za aktivno delo v razredu upošteva Splošne didaktične nasvete iz Uvoda.

34

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

PRIROČNIK ZA UČITELJE

PROSIM!

6

Tema enote: Prošnja Prošnja je dvogovorno pozivno besedilo. Z njo skušamo pripraviti naslovnika k določenemu dejanju; to lahko opravimo na razne načine, in sicer: implicitno (tj. z velelnikom, npr. Zašij mi hlače), eksplicitno (tj. z glagolom prosim, npr. Prosim, da mi zašiješ hlače) ali posredno (npr. z vprašalno povedjo, prim. Mi lahko zašiješ hlače?/Bi mi lahko zašila hlače?). Implicitni način je nevljuden, druga dva sta vljudna.

Prošnjo lahko izrečemo ali zapišemo. Zapisana neuradna zasebna prošnja (tj. prošnja, ki jo pišemo sorodnikom/prijateljem/znancem) ima naslednje sestavne dele: – kraj in čas pisanja – po navadi ju napišemo v desnem zgornjem kotu, in sicer nekoliko višje od nagovora, – nagovor naslovnika – napisan je ob levem robu, je zelo oseben ter se začne z veliko začetnico, konča pa s klicajem ali vejico (npr. Draga babica! ali Draga babica,), – vsebino – ta se začne z veliko začetnico (če se je nagovor končal s klicajem) ali z malo začetnico (če se je nagovor končal z vejico); v tem delu besedila morata biti izraženi prošnja (po navadi z glagolom prosim) in tema (tj. za kaj prosimo), – pozdrav – ta se začne z veliko začetnico, konča pa s piko, klicajem ali vejico, če vsebuje glagol (npr. Lepo te pozdravljam!); če ne vsebuje glagola, za njim ni ločila (prim. Lep pozdrav), – podpis sporočevalca – ta je nekoliko nižje od pozdrava in pomaknjen proti desnemu robu; ker gre za neuradno besedilo, zadošča le ime sporočevalca.

Opozorilo: Zaželeno je, da učenci obvladajo tudi posredno izrekanje prošnje z vprašalno povedjo (npr. Mi lahko zašiješ hlače?/Bi mi lahko zašila hlače?/Ali mi ne bi mogla zašiti hlač?), ker je vljudno. Učitelj naj bo pri tem pozoren na jezikovno šibkejše učence (tj. na učence, ki ne razumejo prenesenega pomena, ali na učence, katerih prvi jezik ni slovenščina); ti te prenesene rabe vprašanja verjetno ne bodo razumeli prav, temveč ga bodo razumeli dobesedno (tj. kot poizvedovanje – nanj pa je možno odgovoriti z da/ne).

Opazovanje pouka v slovenskih šolah je pokazalo, da nekateri slovenski učitelji izrekajo prošnjo večinoma z velelnikom, torej na nevljuden način, od učencev pa pričakujejo, da jo bodo izrekali z besedo prosim. Podobno ravnajo tudi drugi odrasli sogovorci otrok, npr. starši, drugi sorodniki, vzgojitelji, zdravniki, znanci … Zato otroci odraščajo v nenavadnih sporazumevalnih okoliščinah – odrasli jim ukazujejo v velelniku, od njih pa pričakujejo, da bodo izražali svoje želje čim bolj vljudno (z besedo prosim), čeprav se tega načina skorajda ne morejo naučiti od drugih ljudi (z opazovanjem in posnemanjem).

35

6

PROSIM!

Ker pa vemo, da zgledi vlečejo, svetujemo učiteljem, naj zavestno uporabljajo besedo prosim in od učencev zahtevajo rabo te besede tako tedaj, ko ti za kaj prosijo učitelja, kot tudi tedaj, ko za kaj prosijo sošolca/sošolko.

V zapisanih neuradnih prošnjah učencev (in v neuradnih pismih nasploh) so pogoste naslednje napake: – Na prvo mesto napišejo datum, nato pa kraj, npr. 7. 11. 2009, Ljubljana. Še to: Med številkami znotraj datuma morajo delati presledke, ničel pred enicami naj ne pišejo.

– Namesto nagovora pogosto napišejo Lepo pozdravljena!, to pa ni prav.

– Vsebino večinoma začnejo pisati z veliko začetnico – pa čeprav nagovor končajo z vejico.

– Največ težav jim dela ločilo za pozdravom – tega ni, če je pozdrav brez glagola.

Samovrednotenje učenca/učenke – Kaj od tega, kar ste delali v tej učni enoti, boš lahko uporabil/-a v vsakdanjem življenju?

– Kaj si izvedel/-a o prošnji? (Dopolni miselni vzorec.)

– Kako najpogosteje izrekaš prošnjo (npr. za sladoled)?

Zakaj tako?

Ali je tako vljudno ali ne?

– Ali si o zapisani prošnji izvedel/-a kaj novega? Če si, kaj? Če nisi, zakaj ne?

– Prošnjo, ki si jo napisal/-a babici/stricu, primerjaj s prošnjo, ki si jo v Anjinem imenu napisal/-a Polonci Kovač. Opazuj nagovor, pozdrav, podpis, tikanje/vikanje ter povej, po čem se ločita in zakaj.

– Kako si se počutil/-a pri pouku med obravnavo te učne enote?

Zakaj?

– Kaj ti je bilo najbolj všeč?

Zakaj?

– Kaj ti ni bilo všeč?

Zakaj?

– S čim si imel/-a težave?

Zakaj?

Kako bi jih odpravil/-a?

– Kako si sodeloval/-a s sošolci in sošolkami?

Ali te je kaj motilo? Če da, kaj?

36

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

PRIROČNIK ZA UČITELJE

PROSIM!

6

– Kako si sodeloval/-a z učiteljem/učiteljico?

Ali te je kaj motilo? Če da, kaj?

– Kaj bi rad izboljšal/-a?

Kako boš to storil/-a?

Samovrednotenje učitelja/učiteljice Poleg splošnih vprašanj (gl. Uvod) naj se upoštevajo tudi vprašanja, značilna za to učno enoto: – Ali so učenci ponotranjili načelo vljudnosti? Če niso, zakaj?

– Ali drug drugemu izrekajo prošnjo na vljuden način? Če ne, kako jim bom pomagal/-a to doseči?

– Ali jim vedno izrekam prošnjo na vljuden način? Če ne, zakaj ne?

Kako bom to skušal/-a popraviti?

37

6

PROSIM!

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

PROŠNJA

Z njo naslovnika pozivamo, naj kaj

38

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

.

Izrekamo jo na načinov; eni so , drugi pa .

Po navadi jo izrekamo z besedo

.

Izrekamo jo ustno ali .

Pisna prošnja ima delov: – kraj in pisanja, – nagovor naslovnika, – vsebino, – , – sporočevalca.

PRIROČNIK ZA UČITELJE

PROSIM!

6

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

PROŠNJA

Z njo naslovnika pozivamo, naj kaj naredi.

Izrekamo jo na več načinov; eni so vljudni, drugi pa nevljudni.

Po navadi jo izrekamo z besedo prosim.

Izrekamo jo ustno ali pisno.

Pisna prošnja ima pet delov: — kraj in datum pisanja, — nagovor naslovnika, — vsebino, — pozdrav, — podpis sporočevalca.

39

6

PROSIM!

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

Predlog nalog za preverjanje 1. Preberi naslednje povedi.

Lepo te pozdravljam. Mami je v časopisu prebrala, da v Etnološkem muzeju razstavljate panjske končnice. To sem povedal svoji učiteljici Mateji. Navdušena je bila nad mojim predlogom, da si jih ogledamo. Škofja Loka, 24. 4. 2009 Jurij Draga teta! Prosim te, če lahko enkrat v maju sprejmeš naš razred in nam predstaviš razstavo.

Mojca pravi, da to ni pismo. Ali se strinjaš z njenim mnenjem?

Ustno pojasni svoj odgovor.

DA

NE

Iz zgornjih povedi oblikuj pismo – na črte v okvirju prepiši ustrezne podatke.

_______________________

__________________________

___________________________

_______________________

Ali je v tem pismu izražena prošnja, zahvala ali čestitka? ____________ S katero besedo je izražena? _________________ Kako bi še lahko bila izražena? Dokončaj naslednji povedi. a) Enkrat v maju _________________ naš razred in nam _________________ razstavo. b) Ali ____ enkrat v maju ______________ naš razred in nam _______________ razstavo?

Katera poved je zelo nevljudna? ______________________________________ Povej, kako bi se odzvala teta, če bi ji Jurij napisal to poved.

40

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

PRIROČNIK ZA UČITELJE

PROSIM!

6

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

2. Na črte v okvirju razvrsti sestavine pisma. Izbiraj med naslednjimi izrazi: nagovor, pozdrav, kraj in datum, podpis, vsebina.

_____________________

_______________________________

________________________________

______________________

41

7

HVALA!

7 Hvala!

SDZ (1. del): 66–73 ali U: 44–48, DZ: 29–31

Predvideno število ur: 3

Temeljna vprašanja enote – Kako izrekamo zahvalo?

– Na kaj moramo pri tem paziti?

– Kaj vse napišemo v zahvali?

Cilji enote Učenci v izmenjujočih se aktivnih oblikah dela (npr. individualna, v manjših skupinah, frontalna, v dvojicah)* problemsko in procesno razvijajo – sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: • pogovarjanje o svojih izkušnjah z ustnim/pisnim izrekanjem zahvale, • izrekanje zahvale na razne načine, • govorno nastopanje (poročanje), • branje, razumevanje in povzemanje neuradnih zahval, • pisanje neuradne zahvale, • odpravljanje napak v zapisani neuradni zahvali, • pisanje obeh vrst števil (do 100) z besedo; – druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: • kritičnost do svojega ravnanja in sporazumevanja ter do ravnanja in sporazumevanja drugih ljudi, • utemeljevanje svojega mnenja, • vživljanje v nove sporazumevalne okoliščine, • samoiniciativnost, • sodelovanje in podjetnost, • ustvarjalnost, • estetskost, • kulturnost, • digitalno pismenost (oblikovanje besedil z računalnikom, elektronsko dopisovanje), • uporabo znanja v vsakdanjem sporazumevanju.

*Učitelj naj za aktivno delo v razredu upošteva Splošne didaktične nasvete iz Uvoda.

42

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

PRIROČNIK ZA UČITELJE

HVALA!

7

Tema enote: Zahvala Zahvala je dvogovorno povezovalno besedilo. Z njim izrečemo komu svojo hvaležnost za kaj, kar je naredil za nas, kar nam je podaril ipd. Navadno se zahvalimo z besedo hvala – to izrečemo prijazno in spoštljivo. Če zahvale ne izrečemo, smo nevljudni; drugemu tako sporočimo, da ne cenimo njegovega dejanja oz. darila, zato lahko spremeni svoj odnos do nas ali celo prekine stike z nami.

Zahvalo lahko izrečemo ali zapišemo. Zapisana neuradna zasebna zahvala (tj. zahvala, ki jo pišemo sorodnikom/prijateljem/znancem) ima enake sestavne dele kot neuradna zasebna prošnja, tj.

– kraj in čas pisanja, – nagovor naslovnika, – vsebino (tj. zahvala in za kaj se zahvaljujemo), – pozdrav in – podpis sporočevalca.

Opozorilo: Izrekanja zahvale in odzivanja nanjo (pri Slovencih z besedo prosim) naj bi se otroci naučili v primarni skupnosti, tj. v družini. Ker pa mnogi učenci nimajo take domače vzgoje (ali vsaj takega starševskega zgleda), naj jih učitelj "kultivira" tako, da se jim vedno zahvali ter da jih spodbuja k temu, da izrazijo zahvalo njemu in sošolcem ter da se na zahvalo ustrezno odzovejo. Tudi učitelj naj se odzove na vsako zahvalo učencev.

Zgledi pač vlečejo!

V zapisanih neuradnih zahvalah naj bo učitelj pozoren – na ločilo na koncu nagovora (klicaj oz. vejica), – na veliko ali malo začetnico v prvi besedi vsebine, – na konec pozdrava (ločilo stoji le, če je v pozdravu glagol), – na razvrstitev sestavnih delov besedila.

Samovrednotenje učenca/učenke – Kaj od tega, kar ste delali v tej učni enoti, boš lahko uporabil/-a v vsakdanjem življenju?

– Kaj si izvedel/-a o zahvali? (Dopolni miselni vzorec.)

– Ali pogosto izrekaš zahvalo? Če jo, zakaj? Če je ne, zakaj in ali se ti to zdi prav?

– Ali boš odslej še bolj pazil/-a, da boš izrekel/-a zahvalo?

Zakaj?

43

7

HVALA!

– Ali se ti sošolci zahvalijo vedno, ko to pričakuješ? Če se ti ne, zakaj?

Kako se tedaj počutiš in kako ravnaš?

– Ali se ti odrasli zahvalijo vedno, ko to pričakuješ? Če se ti ne, kako se tedaj počutiš in kako ravnaš?

– Kako si se počutil/-a pri pouku med obravnavo te učne enote?

Zakaj?

– Kaj ti je bilo najbolj všeč?

Zakaj?

– Kaj ti ni bilo všeč?

Zakaj?

– S čim si imel/-a težave?

Zakaj?

Kako bi jih odpravil/-a?

– Kako si sodeloval/-a s sošolci in sošolkami?

Ali te je kaj motilo? Če da, kaj?

– Kako si sodeloval/-a z učiteljem/učiteljico?

Ali te je kaj motilo? Če da, kaj?

– Kaj bi rad izboljšal/-a?

Kako boš to storil/-a?

Samovrednotenje učitelja/učiteljice Poleg splošnih vprašanj (gl. Uvod) naj se upoštevajo tudi vprašanja, značilna za to učno enoto: – Ali se učenci drug drugemu zahvalijo? Če se ne, kako jim bom pomagal/-a to doseči?

Ali se na zahvalo odzovejo? Če se ne, kako jim bom pomagal/-a to doseči?

– Ali se učencem vedno zahvalim? Če ne, zakaj ne?

Kako bom to skušal/-a popraviti?

– Ali se mi učenci pogosto zahvalijo?

Kako se odzivam na njihovo zahvalo?

44

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

PRIROČNIK ZA UČITELJE

HVALA!

7

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

ZAHVALA

Z njo naslovniku izrekamo svojo

.

Po navadi jo izrekamo z besedo Izrekamo jo ustno ali Pisna zahvala ima – kraj in – nagovor naslovnika, – vsebino, – –

. . delov: pisanja,

, sporočevalca.

45

7

HVALA!

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

ZAHVALA

Z njo naslovniku izrekamo svojo hvaležnost.

46

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

Po navadi jo izrekamo z besedo hvala.

Izrekamo jo ustno ali pisno.

Pisna zahvala ima pet delov: – kraj in datum pisanja, – nagovor naslovnika, – vsebino, – pozdrav, – podpis sporočevalca.

PRIROČNIK ZA UČITELJE

HVALA!

7

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

Predlog nalog za preverjanje 1. Ker je bil Jurij bolan, ni mogel priti na ogled razstave, ki jo je za njegov razred organizirala njegova teta. Sošolci so bili po obisku Etnološkega muzeja navdušeni nad tetino prijaznostjo in nad zanimivo razstavo, zato se je Jurij odločil, da bo teti napisal zahvalo. Pomagaj mu jo napisati.

Odgovori na naslednja vprašanja.

Kaj si napisal v zgornjem desnem kotu?

Kaj si najprej napisal ob levem robu?

Katero ločilo si postavil na koncu tega podatka?

S katero začetnico si začel prvo besedo v vsebini?

S katero besedo si izrekel teti svojo hvaležnost?

Za kaj si se zahvalil?

S čim si končal besedilo?

Katero ločilo si napisal na koncu pozdrava?

Ali si se podpisal z imenom in priimkom ali samo z imenom?

Zakaj?

47

7

HVALA!

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

Izmisli si tetin naslov in ga napiši na pisemsko ovojnico. Nato nariši še znamko.

48

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

PRIROČNIK ZA UČITELJE

OPROSTI!

8

8 Oprosti!

SDZ (1. del): 74–81 ali U: 45–53, DZ: 32–35

Predvideno število ur: 3

Temeljna vprašanja enote – Kako izrekamo opravičilo?

– Na kaj moramo pri tem paziti?

– Kaj vse napišemo v opravičilu?

Cilji enote Učenci v izmenjujočih se aktivnih oblikah dela (npr. individualna, v manjših skupinah, frontalna, v dvojicah)* problemsko in procesno razvijajo – sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: • pogovarjanje o svojih izkušnjah z ustnim/pisnim izrekanjem opravičila, • izrekanje opravičila na razne načine, • branje, razumevanje, doživljanje, vrednotenje in povzemanje neuradnih opravičil, • pisanje neuradnega opravičila, • predstavljanje vloge obravnavanih besedilnih vrst in zanje značilnih izrazov, • odpravljanje napak v zapisanih neuradnih opravičilih oz. v njihovih sestavinah; – druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: • kritičnost do svojega ravnanja in sporazumevanja ter do ravnanja in sporazumevanja drugih ljudi, • utemeljevanje svojega mnenja, • vživljanje v nove sporazumevalne okoliščine, • samoiniciativnost, • sodelovanje in podjetnost, • ustvarjalnost, • estetskost, • kulturnost, • digitalno pismenost (oblikovanje besedil z računalnikom, elektronsko dopisovanje, pošiljanje SMS-ov), • uporabo znanja v vsakdanjem sporazumevanju.

* Učitelj naj za aktivno delo v razredu upošteva Splošne didaktične nasvete iz Uvoda.

49

8

OPROSTI!

Tema enote: Opravičilo Opravičilo je dvogovorno povezovalno besedilo. Z njim izrečemo komu obžalovanje, ker česa nismo naredili oz. ker smo kaj naredili narobe. Navadno se opravičimo z besedo oprosti/oprostite – izrečemo jo prijazno in spoštljivo. Če opravičila ne izrečemo, smo nevljudni; drugemu tako sporočimo, da ne obžalujemo svojih dejanj ali besed, zato lahko spremeni svoj odnos do nas ali celo prekine stike z nami.

Opravičilo lahko izrečemo ali zapišemo. Zapisano neuradno opravičilo (tj. opravičilo, ki ga pišemo sorodnikom/prijateljem/znancem) ima enake sestavne dele kot neuradna zasebna prošnja in zahvala, tj.

– kraj in čas pisanja, – nagovor naslovnika, – vsebino (tj. opravičilo in za kaj se opravičujemo, kako oz. zakaj je do tega prišlo), – pozdrav in – podpis sporočevalca.

Opravičimo sebe, starši pa tudi svoje otroke.

Opozorilo: Tudi izrekanja opravičila in odzivanja nanj naj bi se otroci naučili v družini.

Ker pa mnogi učenci nimajo take domače vzgoje (ali vsaj takega domačega zgleda), naj jih učitelj vzgaja tako, da se jim vedno opraviči ter da jih spodbuja k temu, da se opravičijo njemu in sošolcem ter da se na opravičilo ustrezno odzovejo. Tudi učitelj naj se odzove na vsako opravičilo učencev.

Samovrednotenje učenca/učenke – Kaj od tega, kar ste delali v tej učni enoti, boš lahko uporabil/-a v vsakdanjem življenju?

– Kaj si izvedel/-a o opravičilu? (Dopolni miselni vzorec.)

– Ali se pogosto opravičiš? Če se, zakaj? Če se ne, zakaj in ali se ti to zdi prav?

– Ali boš odslej še bolj pazil/-a, da se boš opravičil/-a?

Zakaj?

– Ali se ti sošolci in sošolke opravičijo vedno, ko to pričakuješ? Če se ti ne, kako se tedaj počutiš in kako ravnaš?

– Ali se ti odrasli opravičijo vedno, ko to pričakuješ? Če se ti ne, kako se tedaj počutiš in kako ravnaš?

50

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

PRIROČNIK ZA UČITELJE

OPROSTI!

8

– Kako si se počutil/-a pri pouku med obravnavo te učne enote?

Zakaj?

– Kaj ti je bilo najbolj všeč?

Zakaj?

– Kaj ti ni bilo všeč?

Zakaj?

– S čim si imel/-a težave?

Zakaj?

Kako bi jih odpravil/-a?

– Kako si sodeloval/-a s sošolci in sošolkami?

Ali te je kaj motilo? Če da, kaj?

– Kako si sodeloval/-a z učiteljem/učiteljico?

Ali te je kaj motilo? Če da, kaj?

– Kaj bi rad izboljšal/-a?

Kako boš to storil/-a?

Samovrednotenje učitelja/učiteljice Poleg splošnih vprašanj (gl. Uvod) naj se upoštevajo tudi vprašanja, značilna za to učno enoto: – Ali se učenci drug drugemu opravičijo? Če se ne, kako jim bom pomagal/-a to doseči?

Ali se na opravičilo odzovejo? Če se ne, kako jim bom pomagal/-a to doseči?

– Ali se učencem vedno opravičim? Če ne, zakaj ne?

Kako bom to skušal/-a popraviti?

– Ali se mi učenci pogosto opravičijo?

Kako se odzivam na njihovo opravičilo?

51

8

OPROSTI!

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

OPRAVIČILO

Z njim naslovniku izrekamo svoje obžalovanje, ker česa nismo naredili ali ker smo kaj naredili _____________.

52

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

Po navadi ga izrekamo z besedo

.

Izrekamo ga ali pisno.

opravičilo ima pet delov: – in datum pisanja, – naslovnika, – vsebino, – , – sporočevalca.

PRIROČNIK ZA UČITELJE

OPROSTI!

8

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

OPRAVIČILO

Z njim naslovniku izrekamo svoje obžalovanje, ker česa nismo naredili ali ker smo kaj naredili narobe.

Po navadi ga izrekamo z besedo oprosti/oprostite.

Izrekamo ga ustno ali pisno.

Pisno opravičilo ima pet delov: – kraj in datum pisanja, – nagovor naslovnika, – vsebino, – pozdrav, – podpis sporočevalca.

53

9

HALO, HALO!

9 Halo, halo!

SDZ (1. del): 82–93 ali U: 54–59, DZ: 36–40

Predvideno število ur: 5

Temeljna vprašanja enote – Kaj vsebuje telefonski imenik, čemu ga beremo in kako se v njem znajdemo?

– Kako se pogovarjamo po telefonu in na kaj moramo pri tem paziti?

Cilji enote Učenci v izmenjujočih se aktivnih oblikah dela (npr. individualna, frontalna, projektno delo)* problemsko in procesno razvijajo – sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: • pogovarjanje in govorno nastopanje o svojih izkušnjah s telefoniranjem, • znajdenje v odlomku iz telefonskega imenika, • selektivno branje telefonskega imenika v raznih oblikah, • opisovanje postopka iskanja telefonske številke v telefonskem imeniku, • opisovanje postopka telefoniranja, • poslušanje/gledanje, razumevanje, doživljanje, vrednotenje in povzemanje posnetega neuradnega in uradnega telefonskega pogovora, • sodelovanje v uradnem in neuradnem telefonskem pogovoru, • predstavljanje značilnosti uradnega telefonskega pogovora, • spraševanje po danih podatkih iz povedi, • dopolnjevanje povedi z besedami v pravilni obliki; – druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: • kritičnost do svojega ravnanja in sporazumevanja ter do ravnanja in sporazumevanja drugih, • utemeljevanje svojega mnenja, • nebesedno sporazumevanje (razumevanje vidnih nebesednih sporočil in nebesednih slušnih spremljevalcev govorjenja), • vživljanje v nove sporazumevalne okoliščine, • samoiniciativnost, • ustvarjalnost, • kulturnost, • sodelovanje in podjetnost, • raziskovanje, • uporabo znanja v vsakdanjem življenju, • digitalno pismenost (iskanje, obdelavo in uporabo podatkov na spletu). * Učitelj naj za aktivno delo v razredu upošteva Splošne didaktične nasvete iz Uvoda.

54

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

PRIROČNIK ZA UČITELJE

HALO, HALO!

9

Tema enote: Telefonski pogovor Tema te učne enote se navezuje na temo 5. učne enote (Pogovor) – le da gre tu za pogovor po telefonu. Tudi v tem pogovoru sodelujeta dva sogovorca, tj. dve osebi, ki se izmenjujeta v vlogi govorca (in poslušalca), in tudi zanju veljajo načela uspešnega pogovarjanja, torej morata biti drug do drugega vljudna, spoštljiva in potrpežljiva. Ker se med pogovorom ne gledata/vidita, se morata na začetku pogovora predstaviti drug drugemu z imenom (če se poznata) ali z imenom in priimkom (če se ne poznata ali če je eden predstavnik ustanove, drugi pa njegova stranka); le če se poznata tako dobro, da se prepoznata po barvi glasu, načinu govorjenja ipd., se jima ni treba predstaviti.

Upoštevati morata tudi to, ali sta si družbeno enakovredna ali ne – glede na to izbereta ustrezni začetni in končni pozdrav (npr. živijo ali dober dan) in ogovor (npr. teta ali gospa) ter se odločita za tikanje ali vikanje.

Pred telefonskim pogovorom klicalec/pobudnik vtipka telefonsko številko; če je ne pozna, jo poišče v telefonskem imeniku. Telefonski imenik je javno besedilo, sestavljeno iz besednega in nebesednega dela – je seznam iz dveh stolpcev: v levem so napisani priimek, ime in naslov telefonskega naročnika, v desnem pa njegova klicna številka.

Telefonski imenik načeloma beremo selektivno, tj. zato, da bi izvedeli klicno številko izbranega naročnika.

Samovrednotenje učenca/učenke – Kaj od tega, kar ste delali v tej učni enoti, boš lahko uporabil/-a v vsakdanjem življenju?

– Ali si izvedel/-a o telefoniranju kaj novega? Če da, kaj?

– Ali si že prej znal/-a uporabljati telefonski imenik? Če si znal/-a, kdo te to je naučil? Če nisi znal/-a, zakaj ne?

– Ali se ti zdi, da je težko poiskati številko v telefonskem imeniku?

Zakaj?

– V katerem telefonskem imeniku boš odslej iskal/-a telefonske številke?

Zakaj prav v tem?

– Na kaj boš še posebej pazil/-a med telefoniranjem?

– Ali je treba biti vljuden do vsakega sogovorca ali le do nekaterih?

Zakaj?

– Kako si se počutil/-a pri pouku med obravnavo te učne enote?

55

9

– – –

–

–

–

HALO, HALO!

Zakaj?

Kaj ti je bilo najbolj všeč?

Zakaj?

Kaj ti ni bilo všeč?

Zakaj?

S čim si imel/-a težave?

Zakaj?

Kako bi jih odpravil/-a?

Kako si sodeloval/-a s sošolci in sošolkami?

Ali te je kaj motilo? Če da, kaj?

Kako si sodeloval/-a z učiteljem/učiteljico?

Ali te je kaj motilo? Če da, kaj?

Kaj bi rad izboljšal/-a?

Kako boš to storil/-a?

Samovrednotenje učitelja/učiteljice Poleg splošnih vprašanj (gl. Uvod) naj se upoštevajo tudi vprašanja, značilna za to učno enoto: – Ali mi je uspelo ustvariti primerno vzdušje za odigranje sproščenega telefonskega pogovora?

– Ali sem s spodbudo in pohvalo dosegel/-a boljši učinek?

– Pri čem so bili večini učencev potrebni moji nasveti?

56

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

PRIROČNIK ZA UČITELJE

HALO, HALO!

9

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

Predlog nalog za preverjanje 1. Oglej si naslednji odlomek.

2. Odlomek je iz a) vremenske napovedi. b) cenika. c) telefonskega imenika. č) voznega reda.

3. Iz odlomka prepiši a) ime kraja: __________________________ b) naslov Pionirskega doma: __________________________________ c) telefonsko številko Oddelka za pouk tujih jezikov: __________________________ č) naslov spletne strani Pionirskega doma: ___________________________________ 4. Obkroži črko pred pravilno trditvijo. V nepravilnih trditvah podčrtaj napako in napiši popravljene trditve. a) Uradne osebe v telefonskem pogovoru tikamo.

b) V uradnem pogovoru se predstavimo samo z imenom.

c) Uradne osebe pozdravimo enako kot prijatelje, sorodnike, znance.

č) Uradne osebe ogovorimo z gospa ali gospod.

d) V telefonskem pogovoru besede prosim, oprostite in hvala niso potrebne.

e) V slušalko vpijemo, da nas sogovorec bolje sliši.

57

10

BESEDA OB BESEDI

10 Beseda ob besedi SDZ (1.del): 94–107 ali U: 60–64, DZ: 41–48

Predvideno število ur: 6

Temeljna vprašanja enote – Katera beseda ima nasproten pomen od dane besede?

– Katera beseda ima enak pomen kot dana beseda?

– Katera dana beseda ima ožji pomen, katera pa širšega?

Cilji enote Učenci v izmenjujočih se aktivnih oblikah dela (npr. individualna, v manjših skupinah, frontalna, v dvojicah)* problemsko in procesno razvijajo – sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: • poimenovanje nasprotij s protipomenkami, • branje in razumevanje besedila ter prepoznavanje besed z enakim pomenom, • poimenovanje enakosti/podobnosti s sopomenkami, • poimenovanje predstavnikov dane skupine (s podpomenkami), • poimenovanje skupine danih predstavnikov (z nadpomenkami), • branje besedil, prepoznavanje vrste pomenskega razmerja med besedami in pomensko povezanih besed, • dopolnjevanje povedi z obrazilno stopnjevanimi pridevniki; – druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: • logično mišljenje, • samoiniciativnost, • ustvarjalnost, • podjetnost, • uporabo znanja v vsakdanjem sporazumevanju.

Samovrednotenje učenca/učenke – Kaj od tega, kar ste delali v tej učni enoti, boš lahko uporabil/-a v vsakdanjem življenju?

– Kako so besede med seboj pomensko povezane? (Dopolni miselni vzorec.)

– Ali imata besedi lestev in lojtra enak ali nasproten pomen?

Katera od njiju je neknjižna?

Katero bi uporabil v šolskem spisu?

* Učitelj naj za aktivno delo v razredu upošteva Splošne didaktične nasvete iz Uvoda.

58

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

PRIROČNIK ZA UČITELJE

BESEDA OB BESEDI

10

– Ali imata besedi vojna in mir enak ali nasproten pomen?

S katero besedo bi poimenoval/-a nasprotje besedi bolan: nebolan ali zdrav?

– S katero besedo bi poimenoval/-a skupino predmetov: s tisto, ki ima ožji ali širši pomen?

– S katero pa bi poimenoval/-a posamezne člane skupine: s tisto, ki ima širši ali ožji pomen?

– Kako si se počutil/-a pri pouku med obravnavo te učne enote?

Zakaj?

– Kaj ti je bilo najbolj všeč?

Zakaj?

– Kaj ti ni bilo všeč?

Zakaj?

– S čim si imel/-a težave?

Zakaj?

Kako bi jih odpravil/-a?

– Kako si sodeloval/-a s sošolci in sošolkami?

Ali te je kaj motilo? Če da, kaj?

– Kako si sodeloval/-a z učiteljem/učiteljico?

Ali te je kaj motilo? Če da, kaj?

– Kaj bi rad izboljšal/-a?

Kako boš to storil/-a?

Samovrednotenje učitelja/učiteljice (gl. Uvod).

59

10

BESEDA OB BESEDI

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

BESEDE IMAJO LAHKO

___________ pomen (npr. velik — majhen)

60

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

___________ pomen (npr. velik — ogromen)

______ ali širši pomen (npr. jablana —

PRIROČNIK ZA UČITELJE

)

BESEDA OB BESEDI

10

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

BESEDE IMAJO LAHKO

nasproten pomen (npr. velik — majhen)

enak pomen (npr. velik — ogromen)

ožji ali širši pomen (npr. jablana — drevo)

61

10

BESEDA OB BESEDI

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

Predlog nalog za preverjanje 1. V povedih podčrtaj besede z nasprotnim pomenom.

Ana je bila med poukom zbrana, Karmen pa zelo raztresena.

Lastovice jeseni odletijo na jug, spomladi pa se vrnejo v naše kraje.

Veliko sesalcev živi na kopnem, kit pa v vodi.

Sladoled je mrzel, čaj pa vroč.

Za nočjo pride dan.

Začetek filma je bil vesel, konec pa žalosten.

2. K danim besedam pripiši besede z nasprotnim pomenom. nizek _________________ zdrav _________________ ozek _________________ vesel _________________ umazan _________________ utrujen _________________ govoriti _________________ roditi se _________________ obuti _________________ obleči _________________ dopoldne _________________ ponoči _________________ 3. V povedih podčrtaj besede z enakim pomenom.

Ob koncu tedna grem k babici. Vikend navadno preživim lepo.

Poišči zanimive stavbe v mestu. Najvišje zgradbe so v središču mesta.

Planika je planinska roža in je ne smemo trgati. Ta cvetica raste visoko v gorah.

4. K besedam pripiši besede z enakim pomenom. punčka ____________________ fant hčerka ____________________ krasen ati ____________________ pogumen trgovka ____________________ pismonoša klofniti ____________________ krohotati se

________________________ ________________________ ________________________ ________________________ ________________________

5. Besedi tat pripiši besedo z enakim pomenom. ______________________ Besedi nič pripiši besedo z nasprotnim pomenom. _____________________

62

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

PRIROČNIK ZA UČITELJE

BESEDA OB BESEDI

10

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

6. Razmisli, ali imata besedi na levi enak ali nasproten pomen. Nato obkroži pravilno trditev. prijatelj – sovražnik Besedi imata enak pomen. Besedi imata nasproten pomen. cesta – pot Besedi imata enak pomen. Besedi imata nasproten pomen. stena – zid Besedi imata enak pomen. Besedi imata nasproten pomen. vodoraven – navpičen Besedi imata enak pomen. Besedi imata nasproten pomen. razred – učilnica Besedi imata enak pomen. Besedi imata nasproten pomen.

7. K naslednjim skupinam besed pripiši besedo s širšim pomenom. velika noč novo leto ________________ dan samostojnosti

Janežič Kladnik Podlesnik

________________

paradižnik paprika ________________ kumara

marec april maj

________________

sok čaj ________________ mleko

kitara flavta klavir

________________

8. K naslednjim besedam pripiši po dve besedi z ožjim pomenom. sorodnik pozdrav bolezen šport

orodje

nakit

obutev poklic

63

11

PRAVOPISNE ZANKE

11 Pravopisne zanke SDZ (1. del): 108–128 ali U: 65–75, DZ: 49–59

Predvideno število ur: 12

Temeljna vprašanja enote – Kako si pomagamo pri pisanju besed, ki jih pišemo drugače, kot izgovarjamo?

– Zakaj pišemo nekatere besede z malo začetnico, druge pa z veliko?

– Katera lastna imena poznamo in kako jih pišemo?

Cilji enote Učenci v izmenjujočih se aktivnih oblikah dela (npr. individualna, v manjših skupinah, frontalna, v dvojicah)* problemsko in procesno razvijajo – sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: • pisanje t. i. pravopisno kritičnih besed (tj. obvladanje strategije za pisanje takih besed), • prepoznavanje napačno zapisanih besed, odpravljanje napak in utemeljevanje svojih rešitev, • pisanje lastnih in občnih imen, • predstavljanje vloge in zapisa občnih in lastnih imen, • razumevanje in rabo strokovnih izrazov občno ime, lastno ime, lastno ime bitij, zemljepisno lastno ime, stvarno lastno ime, • pisanje imen praznikov, mesecev in dni, • predstavljanje pravila o pisanju imen praznikov, mesecev in dni; – druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: • logično mišljenje, • kritičnost do svojega pisanja in pisanja drugih ljudi, • utemeljevanje svojega mnenja, • samoiniciativnost, • ustvarjalnost, • sodelovanje in podjetnost, • učenje učenja, • uporabo znanja v vsakdanjem življenju.

* Učitelj naj za aktivno delo v razredu upošteva Splošne didaktične nasvete iz Uvoda.

64

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

PRIROČNIK ZA UČITELJE

PRAVOPISNE ZANKE

11

Tema enote: Pravopis – pisanje pravopisno kritičnih besed in lastnih imen Opozorilo: Učenci naredijo precej napak pri pisanju imen praznikov (pišejo jih z veliko začetnico), predvsem pod vplivom njihovega zapisa na voščilnicah. Na zapis imen dni in mesecev z veliko začetnico (pravilno je z malo začetnico) lahko vpliva tudi učenje angleščine.

Samovrednotenje učenca/učenke – Kaj od tega, kar ste delali v tej učni enoti, boš lahko uporabil/-a v vsakdanjem življenju?

– Kako se piše prav: drobiž ali drobiš, krog ali krok, gospot ali gospod?

Pojasni svoj odgovor.

– Kako se piše prav: konec ali konc, vert ali vrt, erdeč ali rdeč?

Pojasni svoj odgovor.

– Kaj poimenujemo z besedo stric in kaj z besedo Andrej?

Katera od teh besed je lastno ime?

Ali jo pišemo z malo ali z veliko začetnico?

– Kaj poimenujemo z besedami Alenka, Slovenija, Pril?

S katero začetnico bi jih napisal/-a?

Zakaj?

V katero vrsto lastnih imen spada Alenka, v katero Slovenija in v katero Pril?

– Kako si se počutil/-a pri pouku med obravnavo te učne enote?

Zakaj?

– Kaj ti je bilo najbolj všeč?

Zakaj?

– Kaj ti ni bilo všeč?

Zakaj?

– S čim si imel/-a težave?

Zakaj?

Kako bi jih odpravil/-a?

– Kako si sodeloval/-a s sošolci in sošolkami?

Ali te je kaj motilo? Če da, kaj?

– Kako si sodeloval/-a z učiteljem/učiteljico?

Ali te je kaj motilo? Če da, kaj?

– Kaj bi rad izboljšal/-a?

Kako boš to storil/-a?

Samovrednotenje učitelja/učiteljice (gl. Uvod)

65

11

PRAVOPISNE ZANKE

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

Predlog nalog za preverjanje 1. Besede dopolni z manjkajočo črko. gale__ galeba no__ pra__ praga srečne__ sede__ sedeža mo__ hri__ hriba pogra__ zakla__ zaklada pripove__ Ble__ Bleda sladole__ kro__ kroga zo__ sla__ slaba so__ vzho__ vzhoda razre__ Jako__ Jakoba pomla__ gospo__ gospoda bre__

noža srečneža moža pograda pripovedi sladoleda zoba soda razreda pomladi brega

2. Vstavi manjkajočo črko. gladek gla__ka ozek o__ka sladek sla__kor robec ro__ca glas gla__ba zvezek zve__ka

hri__ček vra__ci je__ka ni__ka pripove__ka ri__ba

hrib vrabec ježek nizek pripoved risati

3. Besede dopolni z manjkajočo črko. Čebele nabirajo me__.

Jezero je prekril le__.

Ni si umil no__.

Cesta je zavila v go_____.

Av, udaril sem se ob ro__ omare!

Z vlakom se je o__peljal domov.

Pri vodnjaku se je znašel mla__ turist.

Pot vodi na hri__.

Povedal nam je, od ko__ je prišel.

Gostje so se sezuli v pre__sobi.

Na po__strešju sta se skrivala po__ha.

66

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

PRIROČNIK ZA UČITELJE

PRAVOPISNE ZANKE

11

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

4. Preberi naslednje povedi. Ali so vse besede napisane prav? Če niso, obkroži napačno zapisano besedo in jo na črto napiši prav.

Jure je imeu angino. _________________ Med poslušanjem se je dolgočasiu. _________________ Sou pridobivajo v solinah. _________________ Dedek Mraz ima topeu kožuh. _________________ Takega medveda še nisem videu. _________________ Jabouko ne pade daleč od drevesa. _________________ Piki je hitro odšeu domov. _________________ Ves dan je lenariu. _________________ To je domača vovna. _________________ 5. Obkroži pravilno napisane besede. domol domov domou bolha bovha bouha sovza souza solza bravka bralka brauka votev votel voteu žolna žovna žouna debev debeu debel 6. Tvori povedi z besedami cel, cev, let, led, slab, slap, rop, rob. ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________

67

debev

debeu

11

debel

6. Tvori povedi z besedami cel, cev, let, led, slab, slap, rop, rob.

PRAVOPISNE ZANKE

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

7. 7.Napiši, je na sličicah.

Napiπi, kaj jekaj na sliËicah.

86

8. Dopolni povedi z ustrezno besedo v oklepaju.

To (pesem/pesm) _________________ sem se naučil že v vrtcu.

Krilo je svetlo, pulover pa je _______________ (temn/temen).

Z izleta je prinesla (šopk/šopek) ______________ travniških cvetic.

V soboto me bo obiskal (sošolec/sošolc) ______________ Jani.

(Bezeg/Bezg) _____________ raste tudi na barju.

(Vetr/Veter) _____________ je pihal s hitrostjo sto kilometrov na uro.

(December/Decembr) ___________________ je mesec praznikov.

Zadnji (tedn/teden) ___________________ je večkrat zamudil pouk.

9. Preberi naslednje besede. Obkroži tiste, v katerih si črko e prebral kot polglasnik. cena, srednji, konec, hiter, slovenščina, breza, liter, veljaven 10. Podčrtane besede uporabi v novih povedih.

Takega vetra ljudje že dolgo ne pomnijo. Močan _____________ je začel pihati proti večeru.

Poklicali so delavca, da je popravil ključavnico. _____________ je delo hitro opravil.

Pogosto vidim na okenski polici vrabca. _______________ je drobna ptica.

Rad imam svojega dedka. ____________ me počaka pred šolo.

V žepu ni imel nobenega kovanca. Posodil mu je _________________ .

Ta čaj je iz šipka. _____________ ima veliko vitamina C. Ni našla izgubljenega obeska. ______________ ji je podarila sestra.

68

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

PRIROČNIK ZA UČITELJE

PRAVOPISNE ZANKE

11

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

11. Podčrtaj, kakšen je tvoj sošolec. prijazen, priden, vesten, pameten, pogumen, radodaren, siten, poreden Napiši, kakšnega sošolca si želiš.

Prijaznega, _______________, _________________, ______________, ____________, __________________.

In kakšnega si ne želiš? ________________, _________________.

12. Preberi naslednje povedi. Zaznamuj, če črka manjka ali če je odveč.

Prišel je trenutk, ko je vstopil profesor.

Užitk je bilo poslušati njegovo govorjenje. Čez mizo je pogrnila pert.

V našem razredu je sedm deklic in dvanajst dečkov.

Pri modelarskem krožku je naredil jadernico.

Kupil je litr navadne vode.

Ta oddaja je supr!

Prihrank je porabil za nakup šolskih potrebščin.

Za zajterk si je kupil rogljič.

Kupila si je rudeč ovitek.

Mesc ima štiri tedne, tedn pa sedm dni.

13. V povedih podčrtaj lastna imena. Nato jih prepiši v ustrezni stolpec v preglednici.

Pred štirinajstimi dnevi smo šli na Gorenjsko. Odpeljali smo se z Vegove ulice.

V Vrbi smo si ogledali rojstno hišo Franceta Prešerna. Vsi znamo zapeti tisto kitico Zdravljice, ki je naša himna. Jana in Peter sta v hiši recitirala pesem Povodni mož.

V Doslovčah smo obiskali rojstno hišo Frana Saleškega Finžgarja. Kdo še ni prebral njegovega Gospoda Hudournika? Pot smo nadaljevali do Žirovnice; od tam smo šli peš na Bled. Tam nas je čakal avtobus.

LASTNA IMENA BITIJ

ZEMLJEPISNA LASTNA IMENA

STVARNA LASTNA IMENA

69

11

PRAVOPISNE ZANKE

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

14. Povedi dopolni z besedo iz desnega stolpca. Napiši jo s pisanimi črkami.

Knjigo _______________________ je napisal _________________________.

Naša najvišja gora je ______________________.

Po violinistu __________________ je znano mesto _____________.

V trgovini ___________________ prodajajo tudi voščilnice.

Po dolini _______________ teče reka _________________.

Moj učbenik za slovenski jezik je __________________________________.

Iz ________________ pelje cesta v ___________________.

ITALIJA TRENTA SEŽANA TRIGLAV MERCATOR SOČA PIRAN MAČEK MURI TARTINI KAJETAN KOVIČ GRADIM SLOV. JEZIK

15. Lastnim imenom napiši nadpomenko.

Sovica Oka, Nama, Zmaj Direndaj, Naravoslovni muzej, Telekom

Hočevar, Tadej, Jakob, Maks, Mavser, Janez, Eva, Rok, Tomažič

Slovenija, Log, Prešernova cesta, Jamova ulica, Krvavec, Bohinjsko jezero, Sava

16. Dvojice besed uporabi v povedih. Bodi pozoren na veliko začetnico.

Jelka – jelka, Vesel – vesel, Ajda – ajda, Kmet – kmet

17. Popravi veliko začetnico, kjer je potrebno.

Moja najljubša praznika sta Božič in Novo leto.

Poletne počitnice se začnejo konec Junija.

Državni praznik je tudi prešernov dan.

Ob Sobotah nimamo pouka.

Veliko ljudi praznuje silvestrovo na prešernovem Trgu v ljubljani. Čestitam ti za Rojstni dan.

70

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

PRIROČNIK ZA UČITELJE

IZVEDEL SEM NEKAJ NOVEGA

12

12 Izvedel sem nekaj novega SDZ (2. del): 5–18 ali U: 76–81, DZ: 60–67

Predvideno število ur: 6

Temeljna vprašanja enote – Čemu beremo/poslušamo novice in kaj izvemo iz njih?

– Na kaj pazimo, ko sporočamo o dveh ali več dejanjih?

Cilji enote Učenci v izmenjujočih se aktivnih oblikah dela (npr. individualna, v manjših skupinah, frontalna, v dvojicah)* problemsko in procesno razvijajo – sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: • branje in razumevanje stripa, • spraševanje o minulem dogodku, • branje, razumevanje in povzemanje časopisnih novic, • poslušanje/gledanje, razumevanje, doživljanje, vrednotenje in povzemanje posnetih novic, • govorno nastopanje – predstavljanje poljubno izbrane novice iz raznih medijev, • razvrščanje dejanj/povedi v logično časovno razmerje in izražanje tega s smiselno/logično urejeno dvostavčno povedjo, • izražanje istočasnosti z veznikom medtem ko, neistočasnosti pa z veznikom ko, • dopolnjevanje povedi z besedami v pravilni obliki, • spraševanje po danih podatkih iz povedi; – druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: • vživljanje v druge ljudi, • ustvarjalnost, • nebesedno sporazumevanje (prepoznavanje vloge nebesednih delov novice, prepoznavanje čustev/občutij s fotografije), • kritičnost do ravnanja drugih ljudi, • utemeljevanje svojega mnenja, • samoiniciativnost, • uporabo znanja v vsakdanjem življenju (prepoznavanje novice med drugimi besedili), • raziskovanje, • informacijsko pismenost (iskanje novice po raznih virih), • digitalno pismenost (iskanje novice po spletu), • logično mišljenje. *Učitelj naj za aktivno delo v razredu upošteva Splošne didaktične nasvete iz Uvoda.

71

12

IZVEDEL SEM NEKAJ NOVEGA

Tema enote: Novica Novica je neumetnostno besedilo, in sicer krajše objektivno pripovedovalno publicistično besedilo; je govorjena ali zapisana. Napisana je v pretekliku.

Avtor (novinar) na kratko sporoča, – KAJ se je zgodilo, – KDAJ se je zgodilo, – KJE se je zgodilo, – KDO je bil udeleženec dogodka, – ZAKAJ se je zgodilo (v nekaterih novicah to manjka).

Novica ima naslov, pod njo pa sta po navadi navedena ime in priimek avtorja; ob besedilu je pogosto tudi fotografija s kraja dogodka.

Opozorilo: V novici je lahko navedenih nekaj pomembnejših dejanj predstavljenega dogodka, in to po navadi v resničnem zaporedju. Zato je za razumevanje novice potrebno prepoznati logično časovno razmerje med dejanji, izraženimi v zvezi povedi ali v večstavčni povedi (npr. ali so dejanja potekala hkrati ali ne, katero je bilo prej in katero potem) – to pa je tudi temeljno logično razmerje, ki ga izražamo vedno, ko sporočamo o dveh ali več dejanjih. (Zato je precej nalog v tej učni enoti namenjenih opazovanju in prepoznavanju logičnega časovnega razmerja med dejanjema ali med povedma.)

Novice ne smemo zamenjati s poročilom – to je sicer tudi objektivno pripovedovalno publicistično besedilo, vendar je precej daljše od novice, saj njegov avtor (novinar) podrobneje predstavlja, KAKO je dogodek potekal.

Samovrednotenje učenca/učenke – Kaj od tega, kar ste delali pri učni enoti, boš lahko uporabil/-a v vsakdanjem življenju?

– Ali pogosto bereš/poslušaš/gledaš novice? Če da, katere?

Zakaj prav te?

Jih poiščeš sam/-a ali pa ti jih kdo pokaže? Če jih ne bereš/poslušaš/gledaš pogosto, zakaj ne?

– Na katera vprašanja o danem dogodku nam odgovarja novica? (Dopolni miselni vzorec.)

– Ali si si ogledal/-a novico na www.rokusova-slovenscina.si? Če da, ali se ti je zdela zanimiva?

Zakaj?

72

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

PRIROČNIK ZA UČITELJE

IZVEDEL SEM NEKAJ NOVEGA

– – – – – – – – – – –

12

Če si te novice nisi ogledal/-a, povej, zakaj ne.

Ali si tudi rešil/-a naloge?

Zakaj?

Kako si se počutil/-a pri pouku med obravnavo te učne enote?

Zakaj?

Kaj ti je bilo najbolj všeč?

Zakaj?

Kaj ti ni bilo všeč?

Zakaj?

S čim si imel/-a težave?

Zakaj?

Kako bi jih odpravil/-a?

Kako si sodeloval/-a s sošolci in sošolkami?

Ali te je kaj motilo? Če da, kaj?

Kako si sodeloval/-a z učiteljem/učiteljico?

Ali te je kaj motilo? Če da, kaj?

Kaj bi rad izboljšal/-a?

Kako boš to storil/-a?

Samovrednotenje učitelja/učiteljice (gl. Uvod)

73

12

IZVEDEL SEM NEKAJ NOVEGA

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

NOVICA

74

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

PRIROČNIK ZA UČITELJE

IZVEDEL SEM NEKAJ NOVEGA

12

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

Zakaj se je zgodilo?

Kaj se je zgodilo?

NOVICA

Kdo je bil udeleženec?

Kdaj se je zgodilo?

Kje se je zgodilo?

75

nik Gradim4

12

17.03.2005

IZVEDEL SEM NEKAJ NOVEGA 16:27

Page 97

(Black plate)

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

Predlognalog nalogza za preverjanje preverjanje Predlog

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

1. Preberi Preberibesedilo. besedilo.

1.

Dnevnik, sobota, 18. 12. 2004

Mavci kot po tekoËem traku Ljubljana — VËeraj zjutraj se je v osrednji Sloveniji moËno ohladilo in ceste so se spremenile v drsalnice. Na njih se je zgodilo nekaj manjπih prometnih nesreË, veliko pa je bilo padcev zaradi poledice. Peπci so si poπkodovali predvsem roke v zapestju in noge.

Zato je bila na ljubljanski urgenci nepopisna gneËa — samo dopoldne se je tam oglasilo skoraj 200 poπkodovancev; nekaj veË kot polovica jih je domov odπla z mavcem.

N. R.

Odgovori na vpraπanja.

2. Odgovori na vprašanja.

Kje in kdaj je bila objavljena ta novica?

Kje in kdaj je bila objavljena ta novica?

Kdo jo je napisal?

Kdo jo je napisal? »emu Čemu jo jo je je napisal? napisal?

Kaj se je je zgodilo? zgodilo?

Kaj se Kdaj se je to to zgodilo? zgodilo? (Napiπi (Napiši datum.) datum.)

Kje pa? pa?

Kdo je tem dogodku? dogodku?

Kdo je bil bil udeležen udeleæen vv tem Zakaj se se je je to to zgodilo? zgodilo?

Zakaj 3. Preveri resničnost trditev.

2. Preveri resniËnost trditev o novici.

Poledica je bila tudi v Ljubljani.

Poledica je bila tudi v Ljubljani.

Ponesrečenci so si poškodovali samo roke.

PonesreËenci sozaradi si poπkodovali Ljudje so padli ledu. samo roke.

Ljudje sosepadli zaradihujših ledu. prometnih nesreč.

Zgodilo je veliko Zgodilo se je hujπih prometnih Na urgenci soveliko v celem dnevu sprejelinesreË. okrog 200 poškodovancev.

DA DA DA DA DA DA DA

NE NE NE NE NE NE NE

DA DA

NE NE

Na urgenci so v celem dnevu sprejeli okrog 200 poπkodovancev.

DA

NE

3. Naslednjim besedam/besednim zvezam pripiπi besedo — z nasprotnim pomenom

zjutraj

— z enakim pomenom

mavËna obloga

76

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

,

PRIROČNIK ZA UČITELJE

,

IZVEDEL SEM NEKAJ NOVEGA

12

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

4. K naslednjim besedam/besednim zvezam pripiši besedo – z nasprotnim pomenom: zjutraj – z enakim pomenom: mavčna obloga – s širšim pomenom: zapestje – z ožjim pomenom: naravni pojav

, , , .

5. Preberi zveze iz dveh povedi. Povedi v vsaki zvezi smiselno razvrsti, nato pa ju združi v eno poved.

Padel sem kot pokošen. Stopil sem na led.

Ko Ležal sem na tleh. Razmišljal sem, kako naj vstanem.

Ko Videl sem veliko poškodovanih ljudi. Prišel sem na urgenco.

Ko Katero od teh povedi, ki si jih napisal, bi lahko začel z besedama Medtem ko?

Napiši jo na črto.

Medtem ko 5. Dopolni povedi.

Medtem ko sem čakal na zdravnika, Medtem ko je zunaj snežilo, Medtem ko sem bral novico,

77

Gradim4

12

17.03.2005

IZVEDEL SEM NEKAJ NOVEGA

16:27

Page 99

(Black plate)

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

Predlog dodatnih besedil Predloga dodatnih besedil

Nedelo, nedelja, 26. december 2004

Sejem v litijski osnovni πoli Litija — Pretekli teden so imeli v Osnovni πoli Gradec tradicionalni boæiËno-novoletni sejem. ©tevilni starπi so kupovali izdelke, ki so jih izdelali uËenci in uËitelji razredne in predmetne stopnje, uËenci na podruæniËnih πolah in tudi starπi otrok. Namen prireditve je bilo zbiranje denarja za druæine, ki same ne zmorejo plaËati πolskih dejavnosti.

Delo, sobota, 15. januar 2005

Pod Poreznom se je zatreslo, veËje πkode ni Cerkno — Severozahodno Slovenijo sta vËeraj ob 8.58 in 9.05 zjutraj stresla potresna sunka z jakostjo med 5. in 6. stopnjo po evropski potresni lestvici. SrediπËe potresa je bilo severno od Cerknega, to je med Podbrdom, Hudajuæno in Poreznom, torej na pol poti med Bohinjsko Bistrico in Cerknim. Potresa nista povzroËila veËje gmotne πkode, sta pa πe bolj razmajala starejπe hiπe, ki niso bile popravljene po lanskem potresu.

M. B., P. G.

B. R.

78

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

PRIROČNIK ZA UČITELJE

ŠKOKO

13

13 Škoko SDZ (2. del): 19–31 ali U: 82–89, DZ: 68–73

Predvideno število ur: 7

Temeljna vprašanja enote – Kako opisujemo živali in na kaj moramo pri tem paziti?

– Kako povzamemo vsebino opisa živali z miselnim vzorcem/preglednico?

– Kako pretvorimo miselni vzorec/preglednico v opis živali?

– Katera ločila so končna in za katerimi povedmi stojijo?

Cilji enote Učenci v izmenjujočih se aktivnih oblikah dela (npr. individualna, frontalna, projektno delo)* problemsko in procesno razvijajo – sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: • branje in razumevanje opisa živali, • povzemanje vsebine opisa živali z miselnim vzorcem/preglednico (tj. določanje podtem/ključnih besed in navajanje bistvenih podatkov), • predstavljanje zgradbenih značilnosti opisa živali, • razvrščanje povedi/podatkov v logično urejeno besedilo, • izpuščanje ponovljenih besed v besedilu oz. nadomeščanje ponovljenih besed s svojilnim/osebnim/kazalnim zaimkom, • tvorjenje preglednice s ključnimi besedami in bistvenimi podatki po opazovanju dane živali ter pretvarjanje preglednice v pisni opis živali, • poslušanje/gledanje, razumevanje in povzemanje opisa živali, • govorno nastopanje – opisovanje živali, • tvorjenje, izgovarjanje in pisanje pripovednih, vprašalnih in vzkličnih povedi, • pisno zaznamovanje končne intonacije s piko, z vprašajem ali s klicajem, • dopolnjevanje povedi z besedami v pravilni obliki, • pisanje enakozvočnih občnih in zemljepisnih lastnih imen, • pisanje kritičnih besed s črkovnim sklopom lj/nj; – druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: • vživljanje v nove sporazumevalne okoliščine, • samoiniciativnost, • ustvarjalnost, • sodelovanje in podjetnost, • kritičnost do svojega sporazumevanja ter do sporazumevanja drugih ljudi, * Učitelj naj za aktivno delo v razredu upošteva Splošne didaktične nasvete iz Uvoda.

79

13 • • • • • • •

ŠKOKO

utemeljevanje svojega mnenja, logično mišljenje, uporabo znanja v vsakdanjem življenju, digitalno pismenost, informacijsko pismenost, raziskovanje, učenje učenja.

Tema enote: Opis živali Opis živali je besedilo, v katerem prikazujemo značilnosti živali, tj. njeno zunanjost, bivališče oz. življenjski prostor, prehranjevanje, razmnoževanje, uporabnost, posebnosti ipd. Glagoli so v sedanjiku (ta ne izraža trenutka sporočanja, ampak brezčasnost oz. splošnost).

Opozorilo: Opisa živali ne smemo zamenjati s pripovedjo o živali. Pri opisovanju namreč predstavljamo druge podatke kot pri pripovedovanju – tj. naštevamo značilnosti živali in ne prikazujemo tega, kar smo z živaljo doživeli ali kar se ji je zgodilo; zato so glagoli v sedanjiku, ne pa v pretekliku.

Opisi živali/rastlin … v naravoslovnih učbenikih, enciklopedijah in podobnih priročnikih nimajo tridelne zgradbe (tj. uvoda, jedra in zaključka). Zato ni prav, da nekateri učitelji učijo učence, da morajo v opisu živali napisati uvod, jedro in zaključek. Ta tridelna zgradba je namreč značilna samo za pripovedovalna besedila.

Nekateri učitelji pogosto uporabljajo izraz "opisovanje" za vsako pisno sporočanje, "pripovedovanje" pa za vsako ustno sporočanje, vendar to ni prav. Opisujemo lahko pisno ali ustno; pa tudi pripovedujemo lahko ustno ali pisno (pisnim pripovedim v šoli pogosto pravimo "doživljajski spisi"). Opisovanje in pripovedovanje torej nista omejeni samo na en prenosnik (tj. samo na pisanje ali samo na govorjenje), temveč sta omejeni na vrsto podatkov, o katerih sporočamo – če predstavljamo/naštevamo značilnosti česa, to opisujemo; če predstavljamo, kaj se je zgodilo, o tem pripovedujemo.

Učence med opisovanjem živali pogosto "odnese" v pripovedovanje o svojih doživetjih, in to zaradi naslednjih dveh vzrokov: 1. več izkušenj imajo s pripovedovalnimi besedili (taka besedila so npr. pravljice, pripovedke, legende, bajke, basni, povesti, romani, novice, poročila), 2. opisovanje je težje od pripovedovanja, saj je treba bitje ali predmet najprej podrobno in sistematično opazovati, nato prepoznati njegove značilnosti in te poimenovati.

80

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

PRIROČNIK ZA UČITELJE

ŠKOKO

13

Opisovanje živali mora biti objektivno, zato moramo paziti, da učenci vanj ne vpletajo vrednotenja živali, npr. Ta žival mi je zelo všeč, ker …

Učitelj je učencem dolžan pomagati pri razvijanju zmožnosti opisovanja – tako mu bo obogatil tudi njegovo "sporazumevalno doto" za vse življenje; opisovanje je namreč eden od temeljnih načinov sporočanja v strokah/znanostih in v vsakdanjem življenju.

Zato naj spodbuja učence k pozornemu opazovanju in opisovanju živali, in to ne le pri slovenščini, temveč tudi pri drugih predmetih, npr. pri spoznavanju okolja oz. družbi ter naravoslovju in tehniki.

Nasvet za izdelavo miselnega vzorca Učenci naj se lotijo izdelave miselnega vzorca za opis živali tako, da na sredino papirja napišejo poimenovanje živali (npr. kokoš) in podenj besedilno vrsto (npr. opis) ter oboje obkrožijo. Iz poimenovanja živali (= iz teme) naj povlečejo nekaj črt in k vsaki pripišejo ključno besedo (te lahko prepišejo iz učnega gradiva), in sicer naj jih začnejo pisati desno zgoraj in nadaljujejo v smeri urnega kazalca. H ključnim besedam naj pripišejo bistvene podatke, vendar ne v obliki povedi, temveč v obliki besed/besednih zvez. Če je bistvenih podatkov ob ključni besedi več, jih naj napišejo za odstavčnimi pomišljaji.

Nasvet za pretvarjanje miselnega vzorca v besedilo Učenci naj govorno nastopajo tako, da sproti pretvarjajo miselni vzorec v besedilo (to je težja različica), ali tako, da pred govornim nastopom napišejo pisno predlogo.

Učitelj naj pred pretvarjanjem miselnega vzorca v (govorjeno/zapisano) besedilo opozori učence na to, – da naj v besedilu ne navajajo ključnih besed (prim. Zunanjost: Kokoš …), temveč naj jih izrazijo posredno, npr. z glagoli (prim. deli živali  Žival ima …; prehranjevanje  Kokoši se hranijo …; bivališče  Kokoš živi …; uporabnost  Kokoši gojimo … itd.); – da naj najprej navedejo bistvene podatke ob ključni besedi desno zgoraj, nato naj nadaljujejo z navajanjem bistvenih podatkov ob naslednji ključni besedi … – k navajanju bistvenih podatkov naslednje ključne besede naj preidejo šele potem, ko so navedli vse bistvene podatke prejšnje ključne besede (tj. naj ne "skačejo" od bistvenih podatkov prve ključne besede k bistvenim podatkom druge in se nato spet vračajo k podatkom prve), in – da morajo biti povedi smiselno razvrščene in da se besede v zaporednih povedih ne smejo ponavljati.

81

13

ŠKOKO

Samovrednotenje učenca/učenke – Kaj od tega, kar ste delali v tej učni enoti, boš lahko uporabil/-a v vsakdanjem življenju?

– Ali rad bereš/poslušaš/gledaš opise živali?

Zakaj?

– Kaj si se naučil/-a o opisu živali? (Dopolni miselni vzorec.)

– V čem se loči opis domače živali od opisa nedomače/divje živali?

– Ali si že pri katerem drugem predmetu tvoril/-a miselni vzorec? Če da, pri katerem?

Ali rad/-a tvoriš miselni vzorec?

Zakaj?

– Ali se ti zdi laže tvoriti besedilo ob miselnem vzorcu ali brez njega?

Zakaj?

– Kako si se počutil/-a med govornim nastopanjem?

Zakaj?

– Naštej vrste povedi in za vsako povej, katero ločilo stoji na koncu.

Na tablo napiši pripovedno, vprašalno in vzklično poved.

– Kako si se počutil/-a pri pouku med obravnavo te učne enote?

Zakaj?

– Ali ti je bila tema te učne enote zanimiva?

Zakaj?

– Kako si sodeloval/-a s sošolci in sošolkami?

Ali ti kaj ni bilo všeč? Če da, kaj?

– Kako si sodeloval/-a z učiteljem/učiteljico?

Ali ti je učitelj/učiteljica pogosto pomagal/-a pri reševanju nalog?

Zakaj?

Ali si razumel/-a njegova/njena navodila?

– Kaj bi rad izboljšal/-a?

Kako boš to storil/-a?

– Kaj ti je bilo najbolj všeč?

Zakaj?

– Kaj ti ni bilo všeč?

Zakaj?

82

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

PRIROČNIK ZA UČITELJE

ŠKOKO

13

Samovrednotenje učitelja/učiteljice Poleg splošnih vprašanj (gl. Uvod) naj se upoštevajo tudi vprašanja, značilna za to učno enoto: – Ali mi je učence uspelo motivirati za natančno opazovanje živali in s tem za uspešno opisovanje živali? Če ne, zakaj ne?

– Ali bom odslej tudi sam/-a pozoren/-a na to, da bodo moji in učenčevi opisi živali popolni, tj. da bodo vsebovali podatke o vseh ključnih besedah, značilnih za opis živali? Če ne, zakaj ne?

– Ali bom odslej upošteval/-a, da opis nima tridelne zgradbe in da je objektivno besedilo? Če ne, zakaj ne?

– Ali so učenci ponotranjili, da si pri razumevanju besedila (in s tem pri učenju) lahko pomagajo s tvorjenjem miselnega vzorca/preglednice? Če ne, zakaj ne?

– Ali so učenci ponotranjili, da se je treba na tvorjenje besedila dobro pripraviti (npr. z miselnim vzorcem/preglednico)? Če ne, zakaj ne?

– Ali mi je učence uspelo usposobiti za samostojno tvorjenje miselnega vzorca/ preglednice? Če ne, zakaj ne?

– Ali mi je učence uspelo usposobiti za pretvarjanje miselnega vzorca/preglednice v besedilo? Če ne, zakaj ne?

– Ali so imeli učenci težave s tvorjenjem miselnega vzorca/preglednice? Če da, kako jim bom pomagal/-a v naslednjih učnih enotah?

– Kako mi je uspelo delo z učnim gradivom?

83

13

ŠKOKO

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

OPIS ŽIVALI

84

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

PRIROČNIK ZA UČITELJE

ŠKOKO

13

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

UPORABNOST

ZUNANJOST

OPIS ŽIVALI

PREHRANJEVANJE

RAZMNOŽEVANJE

BIVALIŠČE/ŽIVLJENJSKI PROSTOR

85

13

ŠKOKO

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

Predlog nalog za preverjanje 1. Preberi naslednji besedili.

A Za rojstni dan sem dobila zajčka. Ker nenehno grizlja, sem mu dala ime Grizko.

Zadnjič je zgrizel nogo lesenega stola, zato je bila mami nanj zelo jezna. Večkrat mu zaupam kakšno skrivnost. Včeraj sem mu v veliko uho šepnila, da mi je všeč Miha iz sosednjega razreda. Za Grizka lepo skrbim, zato upam, da bo doživel visoko starost.

B Poljski zajec je dolg približno 62 cm in težak do 5 kg. Telo je pokrito s svilnato dlako – barva se mu večkrat spremeni, ker se prilagaja zajčevemu življenjskemu prostoru, njegovi starosti in letnemu času.

Zajec ima glavo, trup, noge in rep. Na glavi so oči, smrček, dva dolga uhlja in usta. V ustih ima zobe; zgoraj sta dva sekalca, ki neprestano rasteta, zato zajec ves čas gloda. Ima dva para nog. Sprednje noge so krajše od zadnjih – zajec z njimi ne hodi, temveč teče in skače. Zadnje noge so precej daljše in delujejo kot vzmet, zato dela zajec dolge skoke. Na koncu trupa je majhen rep.

Poljski zajec je samotar. Domuje v plitvi kotanji na polju; tu si napravi več lukenj.

Samec vasuje od pomladi do jeseni. Samica lahko koti do štirikrat na leto; vsakič je breja 43 dni in lahko skoti do 6 mladičev. Mladiči se skotijo na odprtem, včasih celo v snegu. Tehtajo približno 130 g, pokriti so z gosto dlako sivorjave barve (to se ujema z barvo zemlje po njivah), takoj že vidijo in lahko tekajo. Prva dva tedna po skotitvi sesajo materino mleko, nato se začnejo pasti sami.

Poljski zajec se hrani ob mraku, in sicer se pase v mladem žitu, detelji, korenju, solati in zelju; hrani se tudi s travo in zelišči, pozimi pa gloda lubje mladih dreves. Nikoli ne pije, ker mu zadošča voda v hrani.

2. Primerjaj besedili.

O čem govorita? ____________________________________________________________ Katero besedilo je opis živali? _________________________________________________ Po čem tako sodiš? __________________________________________________________

86

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

PRIROČNIK ZA UČITELJE

ŠKOKO

13

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

3. Za vsak odstavek v opisu živali napiši, o čem govori.

1. in 2. odstavek: ______________________________ 3. odstavek: ______________________________ 4. odstavek: ______________________________ 5. odstavek: ______________________________ 4. Ob opisu iz 1.naloge tvori miselni vzorec.

5. Naslednje povedi razvrsti tako, da bo besedilo smiselno. Oštevilči zapovrstje povedi. _____ Med njimi preceja vodo. _____ Ta je top in ornažnordeč. _____ Ta odteče, vodne živali pa mu ostanejo na jeziku. _____ Ob robovih ima zobce. _____ Labod ima ploščat kljun.

O čem govorijo navedene povedi? ______________________________________

87

13

ŠKOKO

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

6. V naslednjih odlomkih podčrtaj ponovljene besede. Nato prepiši odlomke tako, da ne boš ponavljal besed.

Stržek je ena od najmanjših ptic. Stržek se oglaša zelo glasno. Stržek ima najraje mešane gozdove, rečna obrežja in zarasle vrtove. Stržek si poleg gnezda zgradi več zatočišč za spanje. ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ Pingvini so živali hladnih območij. Pingvini potrebujejo ledeno, včasih celo morsko vodo in redne obroke svežih morskih rib. Pingvine imajo po navadi le v večjih živalskih vrtovih. ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ Kos se je iz gozdov preselil v bližino človeških bivališč. Kosovo glasno veselo prepevanje nam naznanja prihod pomladi. ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ Brglez je živahna ptica. Brglez zna plezati navzgor in navzdol po drevesih. Brglez živi v mešanih gozdovih in parkih. ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ 7. Vpiši pravilno napisane besede.

Zajec neprestano (grizlja/grizla) _____________________.

(Zadne/Zadnje) _____________________ noge ima (dalše/daljše) __________________ od (sprednjih/sprednih) __________________.

Na glavi ima dva (uhlja/uhla) __________________.

(Negovo/Njegovo) __________________ telo pokriva (svilnjata/svilnata) ______________ dlaka.

(Zajkla/Zajklja) __________________ skoti veliko mladičev.

Zajci živijo tudi na (polih/poljih) __________________.

Dlako ene vrste zajcev (uporablajo/uporabljajo) __________________ za pletenje.

Napisal sem (klučne/ključne) __________________ besede.

Ali poznaš (pravlico/pravljico) __________________ Grdi raček?

88

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

PRIROČNIK ZA UČITELJE

ŠKOKO

13

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

Labod ima oranžnordeč (klun/kljun) _____________.

Labod se (prehranuje/prehranjuje) ___________________ tudi z majhnimi ribami.

Labod živi tudi v (pljitvi/plitvi) _____________ vodi.

8. Postavi končno ločilo.

Kdaj si boš ogledal Labodje jezero Pazi, labod Labodji samec varuje gnezdo Kdo je napisal pravljico o grdem račku Oh, kako daleč leti Ali labodi gnezdijo tudi pri nas Labodi, race in gosi spadajo v isto skupino ptic

Predlog dodatnega besedila

Labod grbec je velika vodna ptica, pokrita z belim perjem; perje ni nikoli mokro, ker si ga sproti maže z mastnimi izločki iz posebne žleze na trtici. Ima glavo, vrat, trup, en par peruti in nog.

Na glavi ima oči in oranžnordeč kljun. Kljun je top in ploščat ter ima nazobčane robove; ob njegovem korenu je črna guba. Vrat ima dolg in vitek; po navadi ga drži v obliki črke S, včasih ga prisloni na hrbet, med letenjem pa ga popolnoma iztegne.

Ima velike peruti in majhne plavalne noge. S perutmi si pomaga pri letenju – z njimi dela glasne, močne in enakomerne zamahe. Na nogah ima tri prste, med njimi pa ima plavalno mreno. Z nogami si pomaga pri plavanju in potapljanju – plavalna mrena med prsti mu namreč omogoča, da se z nogami poganja, kot bi veslal.

Labodi živijo v stoječi vodi (npr. v ribnikih in jezerih) pa tudi v vodi, ki teče počasi in je plitva.

Labodji par je skupaj celo življenje. Spomladi si v plitvi vodi zgradi veliko gnezdo; samica znese vanj 5 do 7 jajc, samec pa ga straži in silovito brani pred vsiljivci. Po 35 dneh se iz jajc izvalijo mladiči s sivim perjem; po enem dnevu se že vozijo po jezeru pod perutmi ali na hrbtu svojih staršev, čez pol leta pa že letijo.

Labod se prehranjuje z vodnimi rastlinami in majhnimi vodnimi živalmi (tudi z majhnimi ribami).

89

14

POMAGAJMO DETEKTIVU

14 Pomagajmo detektivu SDZ (2. del): 32–42 ali U: 90–95, DZ: 74–79

Predvideno število ur: 6

Temeljna vprašanja enote – Kako opisujemo osebe in na kaj moramo pri tem paziti?

– Kako povzamemo vsebino opisa osebe s preglednico?

– Kako pretvorimo preglednico v opis osebe?

Cilji enote Učenci v izmenjujočih se aktivnih oblikah dela (npr. individualna, v manjših skupinah, frontalna, v dvojicah)*problemsko in procesno razvijajo – osebno identiteto; – sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: • poslušanje, razumevanje, doživljanje in vrednotenje opisa osebe, • predstavljanje zgradbenih značilnosti opisa osebe, • branje, razumevanje in povzemanje vsebine opisa osebe s preglednico (tj. do­ ločanje podtem/ključnih besed in navajanje bistvenih podatkov), • branje, razumevanje in vrednotenje opisovalnih odlomkov iz časopisnih novic, • poimenovanje značilnosti na zunanjosti oseb, • tvorjenje preglednice s ključnimi besedami in bistvenimi podatki po opazovanju danih oseb ter pretvarjanje preglednice v pisni opis osebe, • razvrščanje povedi v logično urejeno besedilo, • izpuščanje ponovljenih besed v besedilu, • poimenovanje sorodstvenih razmerij, • pisanje lastnih imen bitij, • pisanje opisa osebe, • pisanje lastnih imen bitij, • poimenovanje oseb s sopomenkami, • dopolnjevanje povedi z besedami v pravilni obliki, • pisanje števil z besedami in številkami, • odpravljanje napak v pravopisno kritičnih besedah, • spraševanje po danih podatkih iz povedi; – druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: • vživljanje v nove sporazumevalne okoliščine, • samoiniciativnost, • ustvarjalnost, *Učitelj naj za aktivno delo v razredu upošteva Splošne didaktične nasvete iz Uvoda.

90

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

PRIROČNIK ZA UČITELJE

POMAGAJMO DETEKTIVU

14

• • • • • •

sodelovanje in podjetnost, kritičnost do svojega sporazumevanja ter do sporazumevanja drugih ljudi, utemeljevanje svojega mnenja, logično mišljenje, izražanje čustev/občutij, digitalno pismenost (iskanje, obdelavo in uporabo podatkov na spletu, oblikovanje besedil z računalnikom), • učenje učenja, • uporabo znanja v vsakdanjem sporazumevanju.

Tema enote: Opis osebe Opis osebe je besedilo, v katerem na podlagi opazovanja osebe predstavimo njeno zunanjost, lahko pa tudi način življenja. Zato so v opisih najpogostejše povedi tipa Učiteljica je stara 35 let, Učiteljica je visoka 170 centimetrov, Učiteljica ima rdeče lase, Učiteljica nosi uhane in verižico ipd.; med glagoli je najpogostejši biti, ob njem pa so zelo pogosti pridevniki (npr. star, visok, težak). Glagoli so navadno v sedanjiku, ki pomeni brezčasnost (npr. je, ima, nosi, je oblečena); v pretekliku so le tedaj, ko opisujemo osebo, ki ne živi več (npr. Franceta Prešerna) ali ki je nimamo več pred seboj (npr. nekdanjega sošolca).

Pri opisu osebe skušamo biti čim objektivnejši (npr. če opisujemo pogrešano osebo).

V določenih okoliščinah lahko predstavimo osebo tudi tako, da izrazimo svoje doživljanje njene zunanjosti – v takih primerih tvorimo subjektivni opis; tega imenujemo oris (npr. Bil je častitljiv starček z visokim in jasnim čelom, bistrimi, nekoliko poševnimi, mandljastimi, pametnimi in prodornimi očmi. Nad njimi so bile v pravilnem loku speljane obrvi).

Opozorilo: Opisa osebe ne smemo zamenjati z oznako osebe – ti besedilni vrsti se namreč med seboj ločita v vrsti podatkov o predstavljeni osebi, in sicer: – V opisu predstavimo njeno zunanjost in način življenja.

– V oznaki predstavimo svoje mnenje o njeni osebnosti/notranjosti, ki smo ga oblikovali na podlagi opazovanja njenega ravnanja in njenih dosežkov.

Učenci delajo pri opisovanju osebe naslednje napake: – osebe ne opisujejo objektivno, temveč subjektivno (torej izražajo svoje doživljanje njene zunanjosti), – osebe ne opisujejo, temveč označujejo (torej izražajo svoje mnenje o njeni osebnosti),

91

14

POMAGAJMO DETEKTIVU

– osebe ne opisujejo, temveč pripovedujejo o dogodkih iz njenega dosedanjega življenja ali o tem, kar so doživeli s to osebo, – osebo opisujejo zelo površno (tj. naštejejo malo podatkov o njeni zunanjosti, načinu življenja ipd.).

Te napake delajo zato, − ker ne poznajo značilnosti opisa osebe (oz. njegovih razločevalnih lastnosti glede na oznako), − ker ne znajo opazovati osebe ali − ker osebo slabo poznajo.

Učitelj naj jih zato večkrat opozori na značilnosti opisa osebe – te naj jim ponazori tudi kontrastivno (tj. s primerjanjem opisa osebe z oznako ali z obravnavo pomanjkljivih opisov osebe); ob tem pa naj jih tudi spodbuja k podrobnemu opazovanju zunanjosti osebe, njenega načina življenja ipd.

Samovrednotenje učenca/učenke – Kaj od tega, kar ste delali v tej učni enoti, boš lahko uporabil/-a v vsakdanjem življenju?

– Kaj si se naučil/-a o opisu osebe? (Dopolni poved.)

– Presodi, ali so naslednje povedi lahko napisane v opisu osebe. a) Moj dedek je zelo prijazen. b) Zelo rad ga imam. c) Ko je sestra končala deveti razred, sta nas mama in oče povabila na sladoled. č) Moja teta se je pet let po poroki preselila na Kras. d) Mojca trenira latinskoameriške plese. e) Moj oče je zelo varčen človek. f) Petra rada pomaga sošolcem pri matematiki.

– Ali se ti zdi laže tvoriti besedilo ob preglednici ali brez nje?

Zakaj?

– Kako si se počutil/-a pri pouku med obravnavo te učne enote?

Zakaj?

92

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

PRIROČNIK ZA UČITELJE

POMAGAJMO DETEKTIVU

14

– Kaj ti je bilo najbolj všeč?

Zakaj?

– Kaj ti ni bilo všeč?

Zakaj?

– S čim si imel/-a težave?

Zakaj?

Kako bi jih odpravil/-a?

– Kako si sodeloval/-a s sošolci in sošolkami?

Ali te je kaj motilo? Če da, kaj?

– Kako si sodeloval/-a z učiteljem/učiteljico?

Ali te je kaj motilo? Če da, kaj?

– Kaj bi rad izboljšal/-a?

Kako boš to storil/-a?

– Ali si se v tej enoti naučil tudi, kako se uči?

Pojasni svoj odgovor.

– Ali si na spletu poiskal/-a opis znane osebe? Če ne, zakaj ne? Če da, kdaj si izbral dano osebo: že pred iskanjem ali šele med njim?

Zakaj?

Kako so sošolci in sošolke sprejeli tvojo izbiro?

Ali se ti zdi njihov odziv primeren?

Zakaj?

Samovrednotenje učitelja/učiteljice Poleg splošnih vprašanj (gl. Uvod) naj se upoštevajo tudi vprašanja, značilna za to učno enoto: – Ali mi je učence uspelo motivirati za natančno opazovanje oseb in s tem za uspešno opisovanje oseb? Če ne, zakaj ne?

– Ali bom odslej pozoren/-a na to, da ne bom med opisovanjem osebe izražal/-a svojih občutij do njene zunanjosti ali svojega mnenja o njeni notranjosti?

Zakaj?

Ali na to pazim tudi, ko berem/poslušam opise učencev? Če ne, zakaj?

Kako uspešni so pri tem učenci?

93

14

POMAGAJMO DETEKTIVU

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

V OPISU OSEBE predstavimo njeno ______________ (npr. višino, __________, obraz, __________, telo, obleko, __________ …).

94

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

PRIROČNIK ZA UČITELJE

POMAGAJMO DETEKTIVU

14

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

V OPISU OSEBE predstavimo njeno zunanjost (npr. višino, težo, obraz, lase, telo, obleko, obutev …).

95

14

POMAGAJMO DETEKTIVU

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

Predlog nalog za preverjanje 1. Preberi besedili.

A Moji babici je ime Rozina. Stara je 66 let. Visoka je 168 cm in tehta 63 kg.

Lase ima srebrno sive in si jih spenja na tilniku. Po obrazu ima rjave pege. Okrog oči ima veliko gubic. Za branje potrebuje očala, na daleč pa vidi dobro.

Večinoma je oblečena v krilo, bluzo s cvetličnim vzorcem in jopico, največkrat zelenomodro. Na glavo si večkrat zaveže ruto. Doma vedno nosi predpasnik. Ker jo bolijo noge, nosi ortopedske čevlje, številko 39.

V prostem času rada slika. Posebno jo zanimajo ilustracije za otroke. Velikokrat gre v knjigarno in si ogleduje ilustracije v knjigah za otroke. Rada posluša glasbo, posebno ji je všeč džez, njen najljubši pevec pa je Louis Armstrong. Tudi sama večkrat zaigra na klavir, najraje Beethovnovo Za Elizo. Njen konjiček je tudi delo na vrtu. Skoraj vso zelenjavo pridela sama. Zvečer rada bere. Njena najljubša knjiga je Pika Nogavička.

Všeč so ji tudi anekdote.

Ker jo bolijo sklepi, gre večkrat na leto v toplice. Ima zvišan krvni pritisk, zato vsako jutro jemlje zdravila proti tej bolezni.

B Moja babica Rozina je zadržana, vendar le navidezno. Kadar gosti svoje prijatelje, je zabavna, rada poje in pripoveduje anekdote. To dokazuje, da je moja babica Rozina v resnici vedra in družabna oseba.

Moja babica Rozina zna biti tudi zelo trmasta. Svoje stališče zagovarja, tudi če ve, da nima prav. Včasih je moja babica Rozina sitna in godrnjava. Posebno jo jezi slab televizijski spored.

Moja babica Rozina je redoljubna in to zahteva tudi od drugih. Sovraži laž in neiskrene ljudi.

Moja babica Rozina je zelo dobrosrčna, saj v humanitarnih akcijah vedno prispeva za reveže. Ljudem zna prisluhniti in jih potolažiti, če so v stiski. Nasveti moje babice Rozine so premišljeni in pametni.

96

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

PRIROČNIK ZA UČITELJE

POMAGAJMO DETEKTIVU

14

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

2. O kom govorita besedili iz 1. naloge?

3. Katero besedilo iz 1. naloge je opis osebe? Svojo odločitev utemelji.

Opis osebe je besedilo ____, saj

4. Preglednico dopolni s ključnimi besedami in z bistvenimi podatki.

KLJUČNE BESEDE

BISTVENI PODATKI Rozina 66 let

VIŠINA 63 kilogramov pegast LASJE OBLEKA ortopedski čevlji KONJIČKI POSEBNOSTI 5. Besede na levi poveži z ustreznim pomenom na desni. džez najljubše delo v prostem času ilustracija kratka zgodba o znani osebi konjiček zvrst glasbe anekdota risba/slika kot pojasnilo ali okras besedila 6. Obkroži črki pred ustreznima razlagama.

Navidezno zadržana pomeni, da a) je zelo zadržana. b) je na zunaj zadržana. c) je resnično zadržana. č) v resnici ni zadržana.

7. Katera besedna zveza se v besedilu B pogosto ponavlja?

97

14

POMAGAJMO DETEKTIVU

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

Besedilo popravi tako, da se boš izognil temu ponavljanju. Novo besedilo napiši na črte.

98

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

PRIROČNIK ZA UČITELJE

DAN ZA DNEM, OD JUTRA DO VEČERA

15

15 Dan za dnem, od jutra do večera SDZ (2. del): 43–52 ali U: 96–100, DZ: 80–85

Predvideno število ur: 5

Temeljna vprašanja enote – Kako opisujemo delovni dan in na kaj moramo pri tem paziti?

– Kako povzamemo vsebino opisa delovnega dne s preglednico?

– Kako pretvorimo preglednico v opis delovnega dne?

Cilji enote Učenci v izmenjujočih se aktivnih oblikah dela (npr. individualna, v manjših skupinah, frontalna, v dvojicah)*problemsko in procesno razvijajo – osebno identiteto; – sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: • razvrščanje dejanj v logično zapovrstje in tvorjenje opisa delovnega dne, • pogovarjanje o svojem preživljanju delovnih dni, • branje, razumevanje in povzemanje vsebine opisa delovnega dne s preglednico (tj. navajanje imena dni, časovnih enot za vsak dan in dejavnosti v danem delu dneva), • poslušanje/gledanje in razumevanje posnetega opisa delovnega dne, • pisanje opisa delovnega dne, • razvrščanje dejanj/stavkov v logično časovno razmerje in izražanje tega s smiselno/logično urejeno dvostavčno povedjo, • izražanje istočasnosti z veznikom medtem ko, neistočasnosti pa z veznikom ko ali s prislovom potem, • spraševanje po danih podatkih iz povedi, • dopolnjevanje povedi z manjkajočim podatkom, • izpuščanje ponovljenih besed v zvezi povedi oz. nadomeščanje ponovljenih besed s kazalnimi zaimki, • dopolnjevanje povedi z besedami v pravilni obliki, • pisanje obeh vrst števil s številko, • pisanje pravopisno kritičnih besed, • odpravljanje pravopisnih napak; – druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: • vživljanje v nove sporazumevalne okoliščine, • samoiniciativnost, *Učitelj naj za aktivno delo v razredu upošteva Splošne didaktične nasvete iz Uvoda.

99

15

DAN ZA DNEM, OD JUTRA DO VEČERA

• ustvarjalnost, • sodelovanje in podjetnost, • kritičnost do svojega ravnanja in sporazumevanja ter do ravnanja in sporazu­ mevanja drugih ljudi, • utemeljevanje svojega mnenja, • logično mišljenje, • digitalno pismenost (iskanje, uporabo podatkov na spletu), • učenje učenja, • uporabo znanja v vsakdanjem sporazumevanju.

Tema enote: Opis delovnega dne Opis delovnega dne je besedilo, v katerem v pravilnem zapovrstju naštejemo, kaj vse dela oseba po navadi čez dan oz. kako po navadi preživlja dneve/konce tedna/ praznike/počitnice. Zato so glagoli načeloma v t. i. splošnem sedanjiku, in sicer v obliki za 3. osebo ednine; če opisujemo svoj delovni dan, so v 1. osebi ednine. Zapovrstje dejanj pogosto izražamo s časovnimi izrazi, npr. najprej, nato, potem, vmes, na koncu, nazadnje.

Opozorilo: Učence med opisovanjem delovnika pogosto "odnese" – v pripovedovanje o enkratnem dogodku, npr. o tem, kaj so delali oz. kako so preživeli prejšnji dan/konec tedna/praznik/počitnice, – v vrednotenje svojih opravil oz. doživetij (tj. kaj najraje delajo oz. kateri del dneva jim je najljubši) ali – v napovedovanje svojih dejanj (tj. kaj bodo delali popoldne/naslednji dan ipd.).

Učitelj mora obvladati značilnosti opisovanja delovnika; le tako bo prepoznal učenčeve "odmike" od opisovanja in ga skrbno vodil pri opisovanju. Poleg tega naj ve še to, da imajo učenci pri opisovanju delovnika pogosto težave, in sicer zato, – ker ne znajo natančno opazovati dejanj osebe v delovniku ali si jih ne znajo predstavljati, – ker ne znajo poimenovati dejanj, orodja, prostora oz. jih poimenujejo s splošnimi ali napačnimi glagoli/samostalniki ali se izražajo opisno ali – ker ne znajo razvrstiti dejanj v ustrezno zapovrstje (dejanja so namreč večinoma časovno povezana).

Zato mora učence spodbujati k natančnemu opazovanju delovnika raznih oseb oz. k natančnim predstavam o tem, in to ne le pri slovenščini, temveč tudi pri drugih

100

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

PRIROČNIK ZA UČITELJE

DAN ZA DNEM, OD JUTRA DO VEČERA

15

šolskih predmetih, npr. pri spoznavanju okolja oz. družbi ter naravoslovju in tehniki.

Učence naj vodi pri sistematičnem razvijanju njihove poimenovalne zmožnosti, npr. s poimenovanjem naslikanih ali umišljenih dejanj, pripomočkov in prostorov, s povezovanjem imen dejanj z imeni pripomočkov/prostorov ipd. Zmožnost kronološkega razvrščanja dejanj pa naj razvija tako, da učenci najprej naštejejo vsa dnevna opravila izbrane osebe in jih nato razvrščajo v ustrezno zapovrstje ali da prepoznajo neustrezno razvrščena dejanja.

Samovrednotenje učenca/učenke – Kaj od tega, kar ste delali v tej učni enoti, boš lahko uporabil/-a v vsakdanjem življenju?

– Ali tvoji vrstniki preživljajo delovni dan tako kot ti?

V čem se predvsem loči tvoj delovni dan od njihovega?

– Kaj si se naučil/-a o opisu delovnega dne? (Dopolni povedi.)

– Kako si se počutil/-a pri pouku med obravnavo te učne enote?

Zakaj?

– Kaj ti je bilo najbolj všeč?

Zakaj?

– Kaj ti ni bilo všeč?

Zakaj?

– S čim si imel/-a težave?

Zakaj?

Kako bi jih odpravil/-a?

– Kako si sodeloval/-a s sošolci in sošolkami?

Ali te je kaj motilo? Če da, kaj?

– Kako si sodeloval/-a z učiteljem/učiteljico?

Ali te je kaj motilo? Če da, kaj?

– Kaj bi rad izboljšal/-a?

Kako boš to storil/-a?

– Ali si se v tej enoti naučil/-a tudi, kako se uči?

Pojasni svoj odgovor.

101

15

DAN ZA DNEM, OD JUTRA DO VEČERA

Samovrednotenje učitelja/učiteljice Poleg splošnih vprašanj (gl. Uvod) naj se upoštevajo tudi vprašanja, značilno za to učno enoto: – Ali so učenci razmišljali o tem, da se od svojih vrstnikov ločijo tudi po tem, da preživljajo delovne dni drugače kot oni?

Ali so razmišljali tudi o tem, zakaj je tako?

Ali jih je bilo treba pri tem precej spodbujati? Če da, kako?

– Ali sem pri učencih dosegel/-a, da so pred opisovanjem svojega delovnega dne ali delovnega dne koga drugega izdelali preglednico s časovno razvrščenimi opravili? Če ne, zakaj ne?

– Ali bom odslej upošteval/-a, da v opisu delovnega dne ne vrednotimo opravil in ne navajamo enkratnih preteklih dogodkov? Če ne, zakaj ne?

102

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

PRIROČNIK ZA UČITELJE

DAN ZA DNEM, OD JUTRA DO VEČERA

15

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

V opisu delovnega dne ______________, kaj vse se v tem dnevu po navadi dogaja.

Dogodke moramo pravilno ___________________.

103

15

DAN ZA DNEM, OD JUTRA DO VEČERA

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

V opisu delovnega dne naštejemo, kaj vse se v tem dnevu po navadi dogaja.

Dogodke moramo pravilno razvrstiti.

104

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

PRIROČNIK ZA UČITELJE

DAN ZA DNEM, OD JUTRA DO VEČERA

15

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

Predlog nalog za preverjanje 1. Preberi besedilo.

Brane Jerman pripravlja, ureja in bere radijska poročila o pomembnejših dnevnih dogodkih. Delo opravlja v dopoldanskem, popoldanskem, večernem ali nočnem programu Radia Slovenija.

Kadar ima službo zjutraj oz. dopoldne, vstane že ob 4. uri in odide na Radio Slovenija. Tam se najprej pogovori z dežurnim nočnim novinarjem o tem, kaj se je zgodilo ponoči, nato pa še pregleda agencijske novice in pripravi poročila ob 6.00 in 6.30. Nato pripravi in ob 7. uri tudi vodi daljšo informativno oddajo Druga jutranja kronika. Potem celo dopoldne sestavlja krajša poročila ter jih na drugem programu bere vsako uro med 8.30 in 12.30. Okrog 13. ure odide iz službe – pred tem se sestane z novinarji iz popoldanske izmene ter jih seznani s pomembnejšimi minulimi in napovedanimi dogodki.

Kadar ima delo popoldne, pride na delovno mesto ob 12.30. Najprej se pogovori s kolegi iz dopoldanske izmene o pomembnejših dogodkih, nato pa s sodelavci iz popoldanske izmene pripravi poročila ob 14. uri. Potem začne zbirati in urejati novice in prispevke svojih sodelavcev za osrednjo popoldansko informativno oddajo Dogodki in odmevi ob 15.30. Komaj je ta oddaja mimo, že pripravlja in bere kratka poročila ob 17. in 18. uri. Ob 19. uri je na sporedu polurna oddaja Radijski dnevnik; to vodi sam ali kdo iz njegove izmene.

2. Odgovori.

Kje dela Brane Jerman? a) Na Televiziji Slovenija. b) Na lokalnem radiu. c) Na Radiu Slovenija. č) V Vladi Republike Slovenije.

Kaj je po poklicu? a) Radijski napovedovalec. b) Dežurni novinar. c) Novinar in voditelj radijskih informativnih oddaj. č) Voditelj televizijskih zabavnih oddaj.

105

15

DAN ZA DNEM, OD JUTRA DO VEČERA

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

Kdaj je v službi? a) Vedno podnevi. b) Vedno ponoči. c) Samo zjutraj in zvečer. č) V glavnem podnevi, včasih pa tudi ponoči.

Kaj je predstavljeno v besedilu? a) Njegovo dolgo življenje. b) Njegov delovnik. c) Njegov včerajšnji dan. č) Njegov jutrišnji dan.

3. Dopolni. Če dela dopoldne, pride v službo ob _____________________, če dela popoldne, pa ob __________________________.

4. Odgovori.

Kdaj odide domov, če je v službi dopoldne? ___________________ Zakaj mora seznaniti svoje prihajajoče kolege z najpomembnejšimi dogodki, ki so se zgodili, in s tistimi, ki so napovedani?

5. Katera oddaja je na sporedu ob kateri uri? Dopolni preglednico.

URA

NASLOV ODDAJE Druga jutranja kronika

15.30 Radijski dnevnik

106

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

PRIROČNIK ZA UČITELJE

DAN ZA DNEM, OD JUTRA DO VEČERA

15

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

6. Preberi besedilo, ki ga je napisal Florijan.

Ob sobotah zelo rad dolgo spim. Ko vstanem, mama po navadi že kuha kosilo. Ko se umijem in oblečem, lahko že sedem za mizo ter s starši in sestro pojem kosilo.

Vsako soboto popoldne grem za najmanj eno uro kolesarit, saj je kolesarjenje moj najljubši šport, vendar zanj med tednom nimam dovolj časa. Pozno popoldne se navadno dobimo s sošolci in prijatelji, včasih mečemo žogo na koš, včasih pa igramo nogomet. Ob sobotnih večerih zelo rad gledam filme po televiziji, najraje imam znanstvenofantastične, in grem spat pozneje kot med tednom.

Obkroži.

Je to besedilo opis delovnika? DA NE Utemelji odgovor.

7. Preberi besedilo, ki ga je napisal Tomaž.

Včeraj zjutraj sem se zbudil že ob 6. uri. Vstal sem, se umil in oblekel, potem pa odpeljal našega ovčarja Runa na jutranji sprehod. Ob 7. uri sva se vrnila domov.

Pojedel sem zajtrk, pogledal v šolsko torbo, ali je v njej vse, kar potrebujem za šolo, nato pa sem se odpravil v šolo. Na poti do šole sem srečal sošolca Petra, ki je izjemoma prespal pri babici in dedku. V šoli sem bil do 14. ure. Tam se tudi kosil. Ob treh sem prišel domov. Dobro, da sem hitro napisal domačo nalogo, ker so nas ob petih obiskali sorodniki iz Maribora. Ker nas redko obiščejo, so ostali pri nas kar do osmih. Spat sem šel ob devetih.

Katero besedilo je napisal Tomaž? a) Besedilo, v katerem je pripovedoval o včerajšnjem dnevu. b) Besedilo, v katerem je opisal svoj delovni dan. c) Besedilo, v katerem je opisal praznični dan. č) Besedilo, v katerem je opisal svoj delovni teden.

107

16

PO POKLICU SEM ...

16 Po poklicu sem …

SDZ (2. del): 53-63 ali U: 101–105, DZ: 86–92

Predvideno število ur: 6

Temeljna vprašanja enote – Kako opisujemo poklice in na kaj moramo pri tem paziti?

– Kako povzamemo vsebino opisa poklica z miselnim vzorcem?

– Kako pretvorimo miselni vzorec v opis poklica?

Cilji enote Učenci v izmenjujočih se aktivnih oblikah dela (npr. individualna, v manjših skupinah, frontalna, v dvojicah)* problemsko in procesno razvijajo – osebno identiteto; – sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: • poslušanje/gledanje, razumevanje in povzemanje vsebine opisa poklica z miselnim vzorcem (tj. določanje podtem/ključnih besed in navajanje bistvenih podatkov), • prikazovanje vloge danih poklicnih pripomočkov, • predstavljanje zgradbenih značilnosti opisa poklica, • branje, razumevanje in vrednotenje opisa poklica ter povzemanje podtem s ključnimi besedami, • poimenovanje kmečkih opravil, pripomočkov/strojev in delovišč ter dejanj, za katera so namenjeni, • tvorjenje miselnega vzorca za opis poklica in njegovo pretvarjanje v zapisano besedilo, • poimenovanje članov živalskih družin, • poimenovanje posameznih živali iz danih skupin, • poimenovanje poklicev moških in ženskih oseb, • izpuščanje ponovljenih besed v zvezah povedi oz. nadomeščanje ponovljenih besed z osebnim zaimkom, • dopolnjevanje povedi z besedami v pravilni obliki; – druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: • vživljanje v nove sporazumevalne okoliščine, • samoiniciativnost, • ustvarjalnost, • sodelovanje in podjetnost, • kritičnost do svojega sporazumevanja ter do sporazumevanja drugih ljudi, * Učitelj naj za aktivno delo v razredu upošteva Splošne didaktične nasvete iz Uvoda.

108

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

PRIROČNIK ZA UČITELJE

PO POKLICU SEM ...

• • • • • • •

16

utemeljevanje svojega mnenja, logično mišljenje, digitalno pismenost, informacijsko pismenost, raziskovanje, učenje učenja, uporabo znanja v vsakdanjem sporazumevanju.

Tema enote: Opis poklica Opis poklica je besedilo, v katerem v ustreznem zapovrstju naštejemo, kaj vse dela oseba z danim poklicem, ter predstavimo pripomočke, ki jih uporablja, in prostor, v katerem dela. Glagoli so načeloma nedovršni (npr. pregleduje – ne pa pregleda) in so v sedanjiku (ta ne izraža trenutka sporočanja, ampak brezčasnost oz. splošnost); če opisujemo poklice, ki jih ni več, so glagoli v pretekliku.

Opozorilo: Učence med opisovanjem poklica pogosto "odnese" – v pripovedovanje o tem, kaj so doživeli ob srečanju z osebo z danim poklicem, – v vrednotenje poklica (tj. kakšen se jim zdi ta poklic) ali – v napovedovanje svoje poklicne izbire (tj. kaj bodo, ko "bodo veliki").

Učitelj mora obvladati značilnosti opisovanja poklica; le tako bo prepoznal učenčeve "odmike" od opisovanja in ga skrbno vodil pri opisovanju. Poleg tega naj ve še to, da imajo učenci pri opisovanju poklica pogosto težave, in sicer zato, – ker ne znajo natančno opazovati dejanj osebe z danim poklicem ali si jih ne znajo predstavljati, – ker ne znajo poimenovati dejanj, orodja, prostora ali – ker ne znajo razvrstiti dejanj v ustrezno zaporedje (dejanja so namreč večinoma časovno povezana).

Zato mora učence spodbujati k natančnemu opazovanju oz. k natančnim predstavam osebe v danem poklicu, in to ne le pri slovenščini, temveč tudi pri drugih šolskih predmetih, npr. pri spoznavanju okolja oz. družbi ter naravoslovju in tehniki.

Učence naj vodi pri sistematičnem razvijanju njihove poimenovalne zmožnosti, npr. s poimenovanjem naslikanih ali umišljenih dejanj, pripomočkov, prostorov in poklicev, s povezovanjem imen dejanj z imeni poklicev/pripomočkov/prostorov ipd. Zmožnost kronološkega razvrščanja dejanj pa naj razvija tako, da učenci najprej naštejejo dejanja osebe v danem poklicu, nato pa jih razvrščajo v ustrezno zapovrstje ali da prepoznajo neustrezno razvrščena dejanja.

109

16

PO POKLICU SEM ...

Samovrednotenje učenca/učenke – Kaj od tega, kar ste delali v tej učni enoti, boš lahko uporabil/-a v vsakdanjem življenju?

– Kaj si se naučil/-a o opisu poklica? (Dopolni miselni vzorec.)

– Kateri poklic si opisal/-a?

Zakaj si se odločil/-a zanj?

O katerem poklicu bi rad/-a izvedel/-a kaj več?

Zakaj ravno o tem?

Kje boš lahko dobil/-a te podatke?

– Kako si se počutil/-a pri pouku med obravnavo te učne enote?

Zakaj?

– Kaj ti je bilo najbolj všeč?

Zakaj?

– Kaj ti ni bilo všeč?

Zakaj?

– S čim si imel/-a težave?

Zakaj?

Kako bi jih odpravil/-a?

– Kako si sodeloval/-a s sošolci in sošolkami?

Ali te je kaj motilo? Če da, kaj?

– Kako si sodeloval/-a z učiteljem/učiteljico?

Ali ti je učitelj/učiteljica pomagal/-a pri reševanju nalog?

Zakaj?

Ali si razumel/-a njegova/njena navodila?

– Kaj bi rad izboljšal/-a?

Kako boš to storil/-a?

– Ali si se v tej enoti naučil/-a tudi, kako se uči?

Pojasni svoj odgovor.

110

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

PRIROČNIK ZA UČITELJE

PO POKLICU SEM ...

16

Samovrednotenje učitelja/učiteljice Poleg splošnih vprašanj (gl. Uvod) naj se upoštevajo tudi vprašanja, značilno za to učno enoto: – Ali sem v učencih spodbujal/-a zanimanje za razne poklice? Če da, kako so se odzivali na to? Če ne, zakaj ne?

– Ali sem učence vzgajal/-a v tej smeri, da je vsak poklic časten in pomemben, ne glede na to, kakšen ugled ima trenutno v javnosti?

Kako uspešen/-a sem bil/-a pri tem?

Zakaj?

– Ali sem učence spodbujal/-a k pošiljanju opisov po elektronski pošti? Če da, kako uspešen/-a sem bil/-a? Če ne, zakaj ne?

– Ali sem učencem sporočil/-a svoje mnenje o njihovih opisih po elektronski pošti? Če ne, zakaj ne? Če da, kako se je to obneslo in ali bom s tem nadaljeval/-a?

111

16

PO POKLICU SEM ...

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

OPIS POKLICA

dela?

112

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

dela?

dela?

PRIROČNIK ZA UČITELJE

PO POKLICU SEM ...

16

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

OPIS POKLICA

Kje dela?

S čim dela?

Kaj dela?

113

16

PO POKLICU SEM ...

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

Predlog nalog za preverjanje 1. Preberi besedilo.

Klovni so ljudje, ki poklicno zabavajo gledalce s šalami, smešnim pačenjem obraza, smešnimi kretnjami, smešnim obnašanjem ipd. ter jih skušajo spraviti v smeh.

Najpogosteje nastopajo v samostojnih točkah v cirkuških predstavah, tudi kot žonglerji ali komični vrvohodci. Svoj nastop si oblikujejo sami; pogosto ga morajo prilagoditi občinstvu, npr. tako da povabijo k sebi v areno gledalca in ta nato sodeluje z njimi pri smešnih zapletih. Za uspešen nastop si morajo pridobiti zelo raznovrstno znanje – znati morajo igrati, peti, plesati balet in igrati na glasbila, obvladati morajo pantomimo in več cirkuških veščin (npr. žongliranje, hojo po vrvi, vožnjo na motociklu ipd.).

Pri svojem delu uporabljajo razne pripomočke in oblačila, npr. značilno masko, glasbila, žoge, palice, vrvi, pisana oblačila, nenavadne klobuke …

Lahko nastopajo marsikje: v cirkusih, gledališčih, televizijskih oddajah, bolnišnicah, vrtcih in osnovnih šolah, na ulicah, sejmih in drugih prireditvah.

2. Iz koliko odstavkov je besedilo iz 1. naloge? __________________ 3. V katerem odstavku besedila iz 1. naloge so napisane naslednje trditve? Številko odstavka napiši na črtico ob povedi. a) Klovni uporabljajo pri svojem delu raznovrstne pripomočke in oblačila. ____ b) Klovni nastopajo na raznih prizoriščih. ____ c) Klovni zabavajo gledalce. ____ 4. Ob naslednjih vprašanjih napiši, s katero trditvijo iz 3. naloge jih povežemo. Na črtico napiši a, b ali c.

KAJ DELAJO KLOVNI? _____ KATERE PRIPOMOČKE IN OBLAČILA UPORABLJAJO KLOVNI PRI DELU? ____ KJE DELAJO KLOVNI? _____

114

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

PRIROČNIK ZA UČITELJE

PO POKLICU SEM ...

16

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

5. Miselni vzorec dopolni s ključnimi besedami oz. z bistvenimi podatki. ______________________ (opis)

_____________ DELAJO?

KJE DELAJO?

KATERE _________________ UPORABLJAJO PRI SVOJEM DELU?

– masko – pisana oblačila – glasbila

6. Preberi naslednja vprašanja in obkroži črko pred pravilnim odgovorom.

Kaj je žongliranje? a) Podajanje žoge. b) Metanje več predmetov hkrati v zrak. c) Igranje z živalmi.

Kaj je pantomima? a) Figura, ki predstavlja človeka v naravni velikosti. b) Odrsko glasbeno delo s petim besedilom in glasbeno spremljavo. c) Igra, v kateri izražamo čustva in razpoloženja samo s kretnjami.

Kaj je arena? a) Okrogel prostor za nastopanje, stopničasto obdan z dvigajočimi se sedeži. b) Naprava za sprejemanje in oddajanje elektromagnetnih valov. c) Prostor, v katerem se klovn pripravlja na predstavo.

115

16

PO POKLICU SEM ...

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

7. V besedilu iz 1. naloge poišči besede z nasprotnim pomenom. enobarven _______________ jok _______________ dolgočasiti _______________ 8. V besedilu o klovnih poišči besedo z enakim pomenom. inštrument _______________ publika _______________ 9. Dopolni.

Gledalec je tisti, ki ______________________.

Plesalec je tisti, ki ______________________.

Igralec je tisti, ki ________________________.

Vrvohodec je tisti, ki ____________________.

Predlog dodatnega besedila

Arhitekt izdeluje načrte za zgradbe, vasi in mesta ali za notranjo opremo prostorov (npr. načrtuje pohištvo in njegovo razporeditev v prostoru, določa obliko vrat, oken in svetilk, barvo tal, sten in stropa) ter vodi ali samo nadzoruje delo izvajalcev svojega načrta.

Zaposlen je v svojem podjetju ali v gradbenem podjetju, urbanističnem zavodu, industriji pa tudi v trgovini … V svojem delovnem prostoru ima risalno mizo z ravnilom na vrvicah, da ga "vozi" navzgor in navzdol po risalni ploskvi. Pri delu uporablja razne pripomočke, npr. prozorni skicirni papir, barvni tuš, peresa za risanje, barvne svinčnike, šestila, ravnila in računalnik. Pri načrtovanju zgradb in naselij pogosto sodeluje z drugimi strokovnjaki, npr. statiki, strojniki, elektrotehniki, ekologi ipd.

116

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

PRIROČNIK ZA UČITELJE

BESEDA IZ BESEDE

17

17 Beseda iz besede SDZ (2. del): 6–71 ali U: 106–110, DZ: 93–96

Predvideno število ur: 5

Temeljni vprašanji enote – S katero besedo zamenjamo dano besedno zvezo (npr. od Marinke)?

– Namesto katere besedne zveze uporabljamo dano besedo (npr. jabolčni)?

Cilji enote Učenci v izmenjujočih se aktivnih oblikah dela (npr. individualna, v manjših skupinah, frontalna, v dvojicah)* problemsko in procesno razvijajo – sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: • nadomeščanje besednih zvez s tvorjenkami, • razumevanje tvorjenk in predstavljanje njihovega pomena; – druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: • logično mišljenje, • ustvarjalnost, • uporabo znanja v vsakdanjem življenju.

Tema enote: Tvorjenke V slovenščini lahko poimenujemo svojino, vrsto ali lastnost bitja/predmeta, nosilca lastnosti, sredstvo dejanja, prostor dejanja, pojme … na dva načina, tj.

– enobesedno, torej s tvorjenko (npr. Marinkin, jabolčni, sivolas, belec, radirka, kopališče, vročina), ali – večbesedno, torej opisno (npr. tak, ki je od Marinke; tak, ki je iz jabolk; tak, ki ima sive lase; ta, ki je bel; to, s čimer radiramo; to, kjer se kopamo; to, da si vroč).

Ustreznejše, razumljivejše in gospodarnejše je poimenovanje z eno besedo – vendar pa je precej "težje" od večbesednega/opisnega poimenovanja; zato večina učencev poimenuje svojino ipd. opisno, torej z več besedami.

Opozorilo: Učitelj naj s sistematičnimi vajami razvija t. i. besedotvorno zmožnost učencev, tj. zmožnost nadomeščanja besednih zvez s tvorjenkami (npr. tak, ki je iz jabolk  __________) in tudi zmožnost nadomeščanja tvorjenk z besednimi zvezami (npr. malinov  __________). Učenci tako razvijajo svojo zmožnost poimenovanja s tvorjenkami ter razumevanja tvorjenk – torej se usposabljajo za sporočanje in za sprejemanje besedil. * Učitelj naj za aktivno delo v razredu upošteva Splošne didaktične nasvete iz Uvoda.

117

17

BESEDA IZ BESEDE

Še to: V večini nalog v našem učnem gradivu je napisana rešitev prvega primera – tako učencem omogočimo, da razvijajo svojo besedotvorno zmožnost po analogiji oz. po zgledu/primeru.

Samovrednotenje učenca/učenke – Kaj od tega, kar ste delali v tej učni enoti, boš lahko uporabil/-a v vsakdanjem življenju?

– Ali si znal/-a narediti vse nove besede v 1., 2., 6., 10., 12., 14., 15., 16. in 17. nalogi? Če ne, katerih ne?

– Ali si razumel/-a vse besede v 4., 5., 7., 8., 9. in 13. nalogi? Če ne, katerih ne?

– Kaj se ti zdi lažje: delati nove besede ali določiti njihov pomen?

Zakaj?

– Kako si se počutil/-a pri pouku med obravnavo te učne enote?

Zakaj?

– Kaj ti je bilo najbolj všeč?

Zakaj?

– Kaj ti ni bilo všeč?

Zakaj?

– Kako si sodeloval/-a s sošolci in sošolkami?

Ali te je kaj motilo? Če da, kaj?

– Kako si sodeloval/-a z učiteljem/učiteljico?

Ali te je kaj motilo? Če da, kaj?

– Kaj bi rad izboljšal/-a?

Kako boš to storil/-a?

Samovrednotenje učitelja/učiteljice Poleg splošnih vprašanj (gl. Uvod) naj se upoštevajo tudi vprašanja, značilna za to učno enoto: – Ali učence tudi sicer pri pouku opozarjam na to, da je poimenovanje z opisnimi besednimi zvezami okorno, zamudno (negospodarno) in težje razumljivo, zato naj jih ne uporabljajo, temveč naj se potrudijo in tvorijo ustrezne nove besede? Če ne, zakaj ne?

Ali bom odslej bolj pozoren/-a na to?

118

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

PRIROČNIK ZA UČITELJE

BESEDA IZ BESEDE

17

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

Predlog nalog za preverjanje

1. Podčrtani besedi zamenjaj z eno besedo. sok iz jagod  ___________________________ sok sok iz regrata  ___________________________ sok sok iz marelic  ___________________________ sok čaj iz ognjiča  ___________________________ čaj čaj iz trpotca  ___________________________ čaj čaj iz sadja  ___________________________ čaj juha iz graha  ___________________________ juha bombon iz karamele  ___________________________ bombon sladoled iz vanilije  ___________________________ sladoled sladoled iz mleka  ___________________________ sladoled zavitek iz višenj  ___________________________ zavitek kaša iz ovsa  ___________________________ kaša moka iz ajde  ___________________________ moka moka iz pšenice  ___________________________ moka kruh iz koruze  ___________________________ kruh omaka iz čebule  ___________________________ omaka mož iz snega  ___________________________ mož 2. Napiši, iz česa je kaj.

Kruhovi cmoki so iz Orehovi rogljički so iz Jetrna pašteta je iz Železni drog je iz Volnena odeja je iz Jeklena vrv je iz Papirnati zmaj je iz Plastična vrečka je iz Usnjen pas je iz Betonski zidak je iz 3. Opiši pomen naslednjih besed. (Dopolni.) kratkolas tak, ki belopolt taki, ki

. . . . . . . . . .

Prosena kaša je iz Ribji namaz je iz Lesen most je iz Bombažne nogavice so iz Steklena posoda je iz Kovinski okvir je iz Srebrna verižica je iz Slamnata streha je iz Žičnata ograja je iz

. . . . . . . . .

119

17

BESEDA IZ BESEDE

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

rdečeličen mehkosrčen štirinožen golobrad mlečnozob modrook

tak, ki tak, ki tak, ki tak, ki tak, ki tak, ki

4. Opiši pomen naslednjih besed. (Dopolni.) bolezen to, da si zaljubljenost to, da si nevoščljivost to, da si zvestoba to, da si marljivost to, da si dobrota to, da si slepota to, da si zanimivost to, da si 5. Naslednje besedne zveze zamenjaj z eno besedo. to, da si natančen to, da si razvajen

to, da si sposoben to, da si pošten

to, da si odporen

to, da si samostojen to, da si površen

to, da si lep

6. Opiši pomen naslednjih besed. (Dopolni.) dolgočasnež ta, ki je slepec ta, ki je bolnik ta, ki je poštenjak ta, ki je nerodnež ta, ki je strahopetnež ta, ki je

120

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

PRIROČNIK ZA UČITELJE

BESEDA IZ BESEDE

17

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

7. Naslednje besedne zveze zamenjaj z eno besedo. ta, ki je učen

ta, ki je hudoben

ta, ki je srečen

ta, ki je moder

ta, ki je navihan

ta, ki je poškodovan ta, ki je umazan

ta, ki je odkritosrčen ta, ki je bojazljiv

121

18

PREMAGAJMO PRAVOPISNEGA ZMAJA!

18 Premagajmo pravopisnega zmaja!

SDZ (2. del): 72–99 ali U: 111–127, DZ: 97–108

Predvideno število ur: 14

Temeljna vprašanja enote – Kdaj pišemo v besedah lj in nj, ne pa l in n?

– Pred katerimi besedami pišemo z, pred katerimi pa s?

– Pred katerimi besedami pišemo k, pred katerimi pa h?

– Kako zanikamo dejanje/stanje in kako to napišemo?

– Kako pišemo izraze za svojino in vrsto, če so tvorjeni iz lastnih imen?

– Katera ločila postavimo na koncu povedi?

– Kdaj uporabljamo vejico?

Cilji enote Učenci v izmenjujočih se aktivnih oblikah dela (npr. individualna, v manjših skupinah, frontalna, v dvojicah)* problemsko in procesno razvijajo – sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, in sicer: • branje in razumevanje besedila, • pogovarjanje o svojih bralnih interesih in izkušnjah, • razvrščanje besed po abecedi, • pisanje t. i. pravopisno kritičnih besed s črkovnim sklopom lj/nj (tj. obvladanje strategije za pisanje takih besed), • pisanje predložnih zvez s pravilno različico predloga z/s oz. k/h, • predstavljanje pravila o rabi različic predloga z/s oz. k/h, • prepoznavanje napačne rabe različic predloga z/s oz. k/h in odpravljanje napak, • vezano izgovarjanje besednih zvez s predlogom z/s oz. k/h, • pisanje zanikanih glagolov na splošni in posebni način, • pretvarjanje trdilnih povedi v nikalne in udejanjanje sklonskih sprememb, • prepoznavanje in odpravljanje pravopisnih in sklonskih napak v nikalnih povedih, • pisanje svojilnih pridevnikov iz lastnih imen bitij, • predstavljanje/povzemanje pravila o pisanju svojilnih pridevnikov iz lastnih imen bitij, • pisanje vrstnih pridevnikov iz zemljepisnih lastnih imen, • predstavljanje pravila o pisanju vrstnih pridevnikov iz zemljepisnih lastnih imen, • pisno zaznamovanje končne intonacije s piko, z vprašajem ali s klicajem,

* Učitelj naj za aktivno delo v razredu upošteva Splošne didaktične nasvete iz Uvoda.

122

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

PRIROČNIK ZA UČITELJE

PREMAGAJMO PRAVOPISNEGA ZMAJA!

18

• prepoznavanje nekončne intonacije v glasno prebranih povedih in njeno pisno zaznamovanje z vejico (med naštetimi besedami in med stavki – pred vezniki), • dopolnjevanje povedi s podatki dane vrste in postavljanje vejice; – druge vrste ključnih zmožnosti, npr.: • sodelovanje in podjetnost, • samoiniciativnost, • ustvarjalnost, • logično mišljenje, • kritičnost do svojega pisanja in do pisanja drugih ljudi, • utemeljevanje svojega mnenja, • nebesedno sporazumevanje (razumevanje piktogramov), • uporabo znanja v vsakdanjem življenju.

Samovrednotenje učenca/učenke – Kaj je bil cilj te učne enote? a) Spoznati novo besedilno vrsto. b) Naučiti se pravilno pisati besede in povedi.

– Ali si izvedel/-a kaj novega? Če da, kaj? Če ne, zakaj ne?

Ali bi rad izvedel/-a še kaj?

– Kaj od tega, kar ste delali v tej učni enoti, boš lahko uporabil/-a v vsakdanjem življenju?

– Kako se piše prav: čevel ali čevelj?

Pojasni svoj odgovor.

– Kako se piše prav: z kolesom ali s kolesom?

Pojasni svoj odgovor.

– Kako se piše prav: h Katji ali k Katji?

Pojasni svoj odgovor.

– V katerih primerih rabimo besede z/s in k/h?

Kako izgovarjamo besede z/s in k/h?

– Zakaj pišemo besedo sestrin z malo začetnico?

Kako pa pišemo besedo Alenkin?

Zakaj?

Kako pišemo besedo slovenski?

Zakaj?

123

18

PREMAGAJMO PRAVOPISNEGA ZMAJA!

– Naštej končna ločila.

Ali je vejica končno ali nekončno ločilo?

Zakaj?

Napiši poved, v kateri boš uporabil vejico.

– Kako si se počutil/-a pri pouku med obravnavo te učne enote?

Zakaj?

– Kaj ti je bilo najbolj všeč?

Zakaj?

– Kaj ti ni bilo všeč?

Zakaj?

– S čim si imel/-a težave?

Zakaj?

Kako bi jih odpravil/-a?

– Kako si sodeloval/-a s sošolci in sošolkami?

Ali te je kaj motilo? Če da, kaj?

– Kako si sodeloval/-a z učiteljem/učiteljico?

Ali te je kaj motilo? Če da, kaj?

– Kaj bi rad izboljšal/-a?

Kako boš to storil/-a?

– Ali si se v tej enoti naučil/-a tudi, kako se uči?

Pojasni svoj odgovor.

Samovrednotenje učitelja/učiteljice Poleg splošnih vprašanj (gl. Uvod) naj se upoštevajo tudi vprašanja, značilna za to učno enoto: – Ali pazim na to, da so moja besedila (npr. navodila delo, naloge v preizkusih znanja, obvestila staršem ipd.) napisana pravilno? Če ne, zakaj ne?

– Kaj od pravopisa najbolje obvladam?

S čim pa imam največ težav?

Kako jih bom odpravil/-a?

124

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

PRIROČNIK ZA UČITELJE

PREMAGAJMO PRAVOPISNEGA ZMAJA!

18

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

Predlog nalog za preverjanje 1. Kako je prav? (Podčrtaj pravilni zapis.) škatla/škatlja cokla/coklja bergla/berglja orgle/orglje bakla/baklja reditel/reditelj 2. Popravi, kar je narobe, in povedi ponovno napiši.

V šoljski knižnici mi je knižničarka svetovala knigo Snegulčica in sedem paljčkov.

V knigarni na Slovenjski cesti sem našel pravlico o Trnulčici.

3. Vstavi l, n, lj ali nj. ponede___ek vož___a zlom___en

domiš___ija poprav___en p___učnica

4. Prečrtaj napačno napisane besede in jih napiši pravilno. prekla, biljka, pentla, bradlja, metlja, čapla, kroglja, mravlja

5. Vpiši z ali s.

Cesarski pingvini se prehranjujejo ___ ribami, ___ lignji in ___ planktonskimi rakci.

Ali se zanimate za potovanje ___ letalom okoli sveta?

Kar 98 odstotkov celotnega površja Antarktike je prekritega ___ ledom.

Ko sem bil predšolski otrok, sem sodeloval v glasbeni delavnici ___ skladateljem Janezom Bitencem.

Prireditev se je imenovala Zajček ___ zvončkom.

6. Vpiši k ali h.

Stopi, prosim, ____ oknu. Če ne znaš rešiti te vaje, poškili ____ Katji.

Sosedje so že popoldne odpotovali ____ Gabrovškovim v Nemčijo.

Omelo je pristavljeno ____ zidu. Živinozdravnik je stopil ____ kravi. ____ Gorazdu sem prišel prepozno.

125

18

PREMAGAJMO PRAVOPISNEGA ZMAJA!

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

7. Povedi preberi na glas.

Stopi k oknu, Marjetka.

Si že govorila z zobozdravnikom?

Ali je naslednja trditev pravilna?

Podčrtano besedo je treba prebrati skupaj z naslednjo besedo. DA NE 8. Preberi povedi in zaznamuj, če je besedi treba pisati narazen ali skupaj.

Zaradi snega Anja nebo mogla priti v šolo.

Ne bo se je pooblačilo.

Tega nikoli ne bom razumel!

Na natečaj niprispelo veliko izdelkov.

To nebo držalo.

9. Povedi zanikaj in jih prepiši na črto.

Pojej vso juho.

Andrej bo postal pilot.

Na zalogi imamo nemški pralni prašek.

Ptice so najbolj proučena skupina živali.

Radoveden sem.

Hočem ti pomagati.

Prtički so v predalu.

Dopolni. (Vstavi besedi nikalne in trdilne.)

V levem stolpcu so _______________ povedi, v desnem pa _______________ povedi.

10. Povedi dopolni z besedo iz oklepaja. Pomagaj si z vprašalnico pod črto. Piši s pisanimi črkami.

Na večerji sem spoznal _______________ starše. (BOJAN)

Čigave?

V čistilnico bo treba odnesti _______________ plašč. (STRIC)

Čigav?

Izgubili smo _______________ nogometno žogo. (JERNEJ)

Čigavo?

Matej je _______________ brat. (PETER)

Čigav?

Kje sta _______________ otroka? (SOSED)

126

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

PRIROČNIK ZA UČITELJE

PREMAGAJMO PRAVOPISNEGA ZMAJA!

18

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

Čigava?

Ali si že prebral _____________ povest Pastirci? (BEVK)

Čigavo?

11. Preberi besedilo.

IME MI JE ALDO. MOJA MAMA JE SLOVENKA, OČE PA JE ITALIJAN. ŽIVIM V TRSTU. DOMA GOVORIMO SLOVENSKO IN ITALIJANSKO. V ŠOLI SE UČIM TUDI ANGLEŠKI JEZIK. GIMNAZIJO BOM NAJBRŽ OBISKOVAL V SLOVENIJI. V LJUBLJANI BOM STANOVAL PRI TETI KRISTINI. RAD BI SE UČIL TUDI NEMŠČINO. Besedilo prepiši s pisanimi črkami.

12. Dopolni s pisanimi črkami.

Kateri jezik govoriš? Govorim _______________ jezik.

Kateri tuji jezik se učiš? Učim se _______________.

Kateri tuji jezik bi se želel učiti? Želel bi se učiti _______________ jezik.

13. Vpiši ustrezno začetnico.

Triglav je najvišji ___lovenski vrh. (S/s) Heidi je junakinja knjige ___vicarske pisateljice Johanne Spyri. (Š/š) Leta 1892 si je naredil svojo elektrarno ___ranjski mlinar Vinko Majdič. (K/k) Mesec marec je posvečen Marsu, ___imskemu bogu vojne. (R/r) 14. Vstavi končna ločila.

Kako se lomi svetloba Prve zimske olimpijske igre so bile leta 1924 v Franciji Mira, takoj pokliči svojo sestro Samica pingvina pozimi znese eno jajce Zakaj pozimi ne zebe ptičev in sesalcev Joj, to pa ni lepo 15. Povedi preberi na glas in vstavi vejice, kjer je potrebno.

Imena dni mesecev in praznikov pišemo z malo začetnico.

127

18

PREMAGAJMO PRAVOPISNEGA ZMAJA!

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

Manca je vljudna in prikupna deklica.

Pridite na obisk če ste zdravi.

Povedal sem ji da sem vse naloge rešil pravilno.

Mamica je previla dojenčka ker je bil moker do vratu.

Pozimi oblečem debel pulover puhovko in kapo.

Zanima me kdaj bomo imeli športni dan.

Bili smo na balkonu ko je zazvonil telefon.

Sončnična in druga semena imajo radi vrabci sinice ščinkavci liščki taščice in druge ptice.

128

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

PRIROČNIK ZA UČITELJE