http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_matematika/5.%20razred/Prirocniki_priprave/Igr

RAZRED: 5 UČNI SKLOP: DOLŽINA ČASOVNI OKVIR: 2 URI CILJI UČNE ENOTE: • primerjajo dve količini, • merijo s standardnimi in nestandardnimi enotami, • pretvarjajo sosednje mnogoimenske enote v enoimenske, • računajo s količinami, • pretvarjajo v sosednje enote, • spoznajo, razumejo in se zavedajo sovisnosti med dvema količinama, • spremembo ene količin povežejo s spremembo druge količine.

STANDARDI ZNANJA: TEMELJNI: MINIMALNI :

• učenec meri, meritev zapiše, primerja dve • meritev oceni, meri, količino pretvarja količini in z njo računa • pretvarja med dvema sosednjima enotama

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • DOLŽINSKE ENOTE (KM, M, DM, CM, MM) • PRETVORNIKI MERSKIH ENOT • NESTANDARDNE MERSKE ENOTE

KOGNITIVNI KONFLIKT Anže je zelo pozabljiv učenec, doma je pozabil ravnilo. Rešitev je Neža, ki mu posodi svoje. V preteklosti so merili z različnimi merskimi enotami, predvsem s človeško dlanjo in korakom. Ker pa so bile dlani ali korak različna ,so leta 1791 določili 1 meter za osnovno enoto za merjenje dolžine, dolžina enega metra v obliki kovinske palice je označena z dvema zarezama in je shranjena v mestu SEVERES v Franciji.

METODE UČENJA IN POUČEVANJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija AKTIVNOSTI UČENCEV: 1. ura Določimo, razložimo, razlago poiščemo v leksikonu in si ogledamo ter primerjamo nestandardne merske enote: PRST, DLAN, VATEL, JARD. Učenci ugotovijo, da se posamezne enote razlikujejo po velikosti.

Delo skupinah ‐ vsaka skupina izmeri posamezno stvar z določeno nestandardno enoto. Meritve prikažejo s stolpci, ugotovijo, da se meritve razlikujejo že v skupini.

Ponovijo dolžinske enote in si na kartončku napišejo merske enote za merjenje dolžine in odnose med njimi.

Uporabijo najrazličnejše barve za posamezne enote.

Izdelajo naj‐metrski trak, na njem naj označijo vse dolžinske mere.

Poiščejo in usvojijo razlago za izraz centi, deci, mili in kilo.

Ponovijo, osvežijo postopek reševanja nalog z besedilom (prebere, podčrta pomembne podatke, naredi načrt reševanja – pretvorniki, računi, odgovor, preverjanje odgovorov.)

REFLEKSIJA NA KONCU URE:

Z učenci ponovimo kaj novega so usvojili, usvojeno znanje predstavijo z miselnim vzorcem.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: Leksikon, učbenik, delovni zvezek, modeli nestandardnih m. enot, merski trak

RAZRED: 5 UČNI SKLOP: DOLŽINA ČASOVNI OKVIR: 2 URI CILJI UČNE ENOTE: • primerjajo dve količini, • merijo s standardnimi in nestandardnimi enotami, • pretvarjajo sosednje mnogoimenske enote v enoimenske, • računajo s količinami, • pretvarjajo v sosednje enote, • spoznajo, razumejo in se zavedajo sovisnosti med dvema količinama, • spremembo ene količin povežejo s spremembo druge količine.

STANDARDI ZNANJA: TEMELJNI: MINIMALNI :

• učenec meri, meritev zapiše, primerja dve • meritev oceni, meri, količino količini pretvarja in z njo računa • pretvarja med dvema sosednjima enotama

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • DOLŽINSKE ENOTE (KM, M, DM, CM, MM) • PRETVORNIKI MERSKIH ENOT • NESTANDARDNE MERSKE ENOTE

KOGNITIVNI KONFLIKT Anže je zelo pozabljiv učenec, doma je pozabil ravnilo. Rešitev je Neža, ki mu posodi svoje. V preteklosti so merili z različnimi merskimi enotami, predvsem s človeško dlanjo in korakom. Ker pa so bile dlani ali korak različna ,so leta 1791 določili 1 meter za osnovno enoto za merjenje dolžine, dolžina enega metra v obliki kovinske palice je označena z dvema zarezama in je shranjena v mestu SEVERES v Franciji.

METODE UČENJA IN POUČEVANJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija

AKTIVNOSTI UČENCEV: 2. ura Osvežijo pojem daljice, samostojno napišejo Nežino ime in rešijo nalogo.

Pretvarjajo v sosednje enote, sklepajo in naredijo račun.

Učenci naj rešujejo, naredijo načrt reševanja, skico .

V pomoč jim je tabela s pretvorniki. Najprej pretvorijo v enoimensko enoto, rezultat pretvorijo v večimenske enote. Ponovijo pretvornike in velikostne odnose, v pomoč jim je metrski trak. Pozorni so na merske enote in pretvornike ter na velikostne odnose in predmete, ki so prikazani. Učenci naj si skicirajo, naredijo načrtreševanja in berejo grafe.

OREHEK: Delo v skupinah, merijo, zapišejo podatke in jih prikažejo z grafi.

Priimek narišejo s pomočjo daljic, ugotovijo, da je z daljšim priimkom več dela.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: Leksikon, učbenik, delovni zvezek, modeli nestandardnih m. enot, merski trak REFLEKSIJA NA KONCU URE:

Z učenci ponovimo, kaj novega so usvojili, dopolnijo miselni vzorec.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: GEOMETRIJSKE OBLIKE IN MERJENJE ČASOVNI OKVIR: 8 ur CILJI UČNEGA SKLOPA: • spoznati odnose ‐ leži na, ne leži na, vzporednost, pravokotnost, sekanje, • narisati in ponazoriti na modelih zgoraj opisane odnose, • poznati in uporabljati simboliko: premica p, q,… poltrak k, h,… vzporednost ║, pravokotnost, ┴, A∈p, A∉p, • povezati pojme: daljica, dolžina daljice, mersko število, merska enota, • narisati daljico z dano dolžino (nestandardno in standardno enoto), • grafično seštevati in odštevati daljice, • prepoznati pojme: polmer krožnice, sekanta, mimobežnica, tetiva, tangenta, • s šestilom zna narisati krožnico (krog) z danim polmerom, • skozi dano točko zna narisati vzporednico in pravokotnico k dani premici.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • RAVNINA • ODNOSI NED TOČKO, PREMICO (DALJICA , POLTRAK), KROŽNICO IN KROGOM, • DOLŽINA DALJICE, POLTRAK , • GRAFIČNO SEŠTEVANJE IN ODŠTEVANJE DALJIC, • UČENEC POZNA PRAVOKOTNIK IN UPORABLJA MATEMATIČNI JEZIK (OGLIŠČE, DALJICA, DOLŽINA, ŠIRINA), • NARIŠE PRAVOKOTNIK Z DANIMA STRANICAMA, • UČENEC POZNA KVADRAT IN UPORABLJA MATEMATIČNI JEZIK (OGLIŠČE, DALJICA) TER NARIŠE KVADRAT Z DANO DOLŽINO STRANICE.

STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI : TEMELJNI: • Izmeri dolžino daljic in zna zapisati • Predstavi preprosto kombinatorično podatke o daljici. situacijo s preglednico.

• Učenec pozna matematični jezik.

• Izmeri dolžino daljic in zna zapisati podatke o daljici.

• Nariše pravokotnik in kvadrat, označi oglišča in stranice.

• Grafično sešteje in odšteje daljice.

• Učenec pozna matematični jezik.

• •

Pozna in uporablja simboliko: premica p, q,… poltrak k, h,… vzporednost ║, pravokotnost, ┴, A∈p, A∉p.

Nariše pravokotnik in kvadrat, označi oglišča in stranice.

METODE UČENJA: Razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija KOGNITIVNI KONFLIKT: Anže, Neža in prijatelji se igrajo posebno igro, ki je že stara igra. Ob igranju te igre nastajajo posebne geometrijske oblike . Narisanih je nekaj ravnih in krivih črt. Na modelu so ponazorjeni osnovni geometrijski elementi.

AKTIVNOST UČENCEV: 1. ura Učenci načrtujejo v zvezke, pozorni moramo biti na natančnost pri načrtovanju in uporabi barv za označevanje posameznih mn. Vse to navežemo na množice točk – premico, ravnino, poltrak, daljico.

V razredu poiščemo nekatere modele naštetih množic točk.

Poudarimo razliko med črto in premico – skozi dve točki neskončno črt in natanko eno premico.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: družabne igre, geotrikotnik, geometrijska sestavljenka, spletni naslovi – glej priročnik REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje .

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: GEOMETRIJSKE OBLIKE IN MERJENJE ČASOVNI OKVIR: 8 ur CILJI UČNEGA SKLOPA: • spoznati odnose ‐ leži na, ne leži na, vzporednost, pravokotnost, sekanje, • narisati in ponazoriti na modelih zgoraj opisane odnose, • poznati in uporabljati simboliko: premica p, q,… poltrak k, h,… vzporednost ║, pravokotnost, ┴, A∈p, A∉p, • povezati pojme: daljica, dolžina daljice, mersko število, merska enota, • narisati daljico z dano dolžino (nestandardno in standardno enoto), • grafično seštevati in odštevati daljice, • prepoznati pojme: polmer krožnice, sekanta, mimobežnica, tetiva, tangenta, • s šestilom zna narisati krožnico (krog) z danim polmerom, • skozi dano točko zna narisati vzporednico in pravokotnico k dani premici.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • RAVNINA • ODNOSI NED TOČKO, PREMICO (DALJICA , POLTRAK), KROŽNICO IN KROGOM, • DOLŽINA DALJICE, POLTRAK , • GRAFIČNO SEŠTEVANJE IN ODŠTEVANJE DALJIC, • UČENEC POZNA PRAVOKOTNIK IN UPORABLJA MATEMATIČNI JEZIK (OGLIŠČE, DALJICA, DOLŽINA, ŠIRINA), • NARIŠE PRAVOKOTNIK Z DANIMA STRANICAMA, • UČENEC POZNA KVADRAT IN UPORABLJA MATEMATIČNI JEZIK (OGLIŠČE, DALJICA) TER NARIŠE KVADRAT Z DANO DOLŽINO STRANICE.

STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI : TEMELJNI: • Izmeri dolžino daljic in zna zapisati • Predstavi preprosto kombinatorično podatke o daljici. situacijo s preglednico.

• Učenec pozna matematični jezik.

• Izmeri dolžino daljic in zna zapisati podatke o daljici.

• Nariše pravokotnik in kvadrat, označi oglišča in stranice.

• Grafično sešteje in odšteje daljice.

• Učenec pozna matematični jezik.

• •

Pozna in uporablja simboliko: premica p, q,… poltrak k, h,… vzporednost ║, pravokotnost, ┴, A∈p, A∉p.

Nariše pravokotnik in kvadrat, označi oglišča in stranice.

METODE UČENJA: Razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija KOGNITIVNI KONFLIKT : Anže, Neža in prijatelji se igrajo posebno igro, ki je že stara igra. Ob igranju te igre nastajajo posebne geometrijske oblike . Narisanih je nekaj ravnih in krivih črt. Na modelu so ponazorjeni osnovni geometrijski elementi.

AKTIVNOST UČENCEV: 2. ura Koliko skupnih točk imata lahko dve različni premici – eno, nobene – od tu naprej izpeljemo vzporednost, pravokotnost, sečnice in obvezno to tudi pokažemo z modelom.

Učenci rešujejo v zvezke, opozorimo jih na natančnost pri načrtovanju vzporednic in na oba načina načrtovanja.

ZA POSLADEK: Naloge za preverjanje razumevanja ‐ glej priročnik

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: družabne igre , geotrikotnik, geometrijska sestavljenka spletni naslovi – glej priročnik REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: GEOMETRIJSKE OBLIKE IN MERJENJE ČASOVNI OKVIR: 8 ur CILJI UČNEGA SKLOPA: • spoznati odnose ‐ leži na, ne leži na, vzporednost, pravokotnost, sekanje, • narisati in ponazoriti na modelih zgoraj opisane odnose, • poznati in uporabljati simboliko: premica p, q,… poltrak k, h,… vzporednost ║, pravokotnost, ┴, A∈p, A∉p, • povezati pojme: daljica, dolžina daljice, mersko število, merska enota, • narisati daljico z dano dolžino (nestandardno in standardno enoto), • grafično seštevati in odštevati daljice, • prepoznati pojme: polmer krožnice, sekanta, mimobežnica, tetiva, tangenta, • s šestilom zna narisati krožnico (krog) z danim polmerom, • skozi dano točko zna narisati vzporednico in pravokotnico k dani premici.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • RAVNINA • ODNOSI NED TOČKO, PREMICO (DALJICA , POLTRAK), KROŽNICO IN KROGOM, • DOLŽINA DALJICE, POLTRAK , • GRAFIČNO SEŠTEVANJE IN ODŠTEVANJE DALJIC, • UČENEC POZNA PRAVOKOTNIK IN UPORABLJA MATEMATIČNI JEZIK (OGLIŠČE, DALJICA, DOLŽINA, ŠIRINA), • NARIŠE PRAVOKOTNIK Z DANIMA STRANICAMA, • UČENEC POZNA KVADRAT IN UPORABLJA MATEMATIČNI JEZIK (OGLIŠČE, DALJICA) TER NARIŠE KVADRAT Z DANO DOLŽINO STRANICE.

STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI : TEMELJNI: • Izmeri dolžino daljic in zna zapisati • Predstavi preprosto kombinatorično podatke o daljici. situacijo s preglednico.

• Učenec pozna matematični jezik.

• Izmeri dolžino daljic in zna zapisati podatke o daljici.

• Nariše pravokotnik in kvadrat, označi oglišča in stranice.

• Grafično sešteje in odšteje daljice.

• Učenec pozna matematični jezik.

• Pozna in uporablja simboliko: premica p, q,… poltrak k, h,… vzporednost ║, pravokotnost, ┴, A∈p, A∉p.

• Nariše pravokotnik in kvadrat, označi oglišča in stranice.

METODE UČENJA: Razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija KOGNITIVNI KONFLIKT : Anže, Neža in prijatelji se igrajo posebno igro, ki je že stara igra. Ob igranju te igre nastajajo posebne geometrijske oblike . Narisanih je nekaj ravnih in krivih črt. Na modelu so ponazorjeni osnovni geometrijski elementi.

AKTIVNOST UČENCEV:

3 ura, 4. ura

Prikaz načrtovanja pravokotnic in vzporednic prikažemo z geotrikotnikom (položimo ga na grafoskop in lahko načrtujemo) in z dvema trikotnikoma. Pravokotnice in vzporednice načrtujemo v zvezek, pozorni smo na oznako pravega kota, in navzporednost.

ZA POSLADEK: dodatne naloge ‐ glej priročnik DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: družabne igre, geotrikotnik, geometrijska sestavljenka, grafoskop spletni naslovi – glej priročnik REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: GEOMETRIJSKE OBLIKE IN MERJENJE ČASOVNI OKVIR: 8 ur CILJI UČNEGA SKLOPA: • spoznati odnose ‐ leži na, ne leži na, vzporednost, pravokotnost, sekanje, • narisati in ponazoriti na modelih zgoraj opisane odnose, • poznati in uporabljati simboliko: premica p, q,… poltrak k, h,… vzporednost ║, pravokotnost, ┴, A∈p, A∉p, • povezati pojme: daljica, dolžina daljice, mersko število, merska enota, • narisati daljico z dano dolžino (nestandardno in standardno enoto), • grafično seštevati in odštevati daljice, • prepoznati pojme: polmer krožnice, sekanta, mimobežnica, tetiva, tangenta, • s šestilom zna narisati krožnico (krog) z danim polmerom, • skozi dano točko zna narisati vzporednico in pravokotnico k dani premici.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • RAVNINA • ODNOSI NED TOČKO, PREMICO (DALJICA , POLTRAK), KROŽNICO IN KROGOM, • DOLŽINA DALJICE, POLTRAK , • GRAFIČNO SEŠTEVANJE IN ODŠTEVANJE DALJIC, • UČENEC POZNA PRAVOKOTNIK IN UPORABLJA MATEMATIČNI JEZIK (OGLIŠČE, DALJICA, DOLŽINA, ŠIRINA), • NARIŠE PRAVOKOTNIK Z DANIMA STRANICAMA, • UČENEC POZNA KVADRAT IN UPORABLJA MATEMATIČNI JEZIK (OGLIŠČE, DALJICA) TER NARIŠE KVADRAT Z DANO DOLŽINO STRANICE.

STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI : TEMELJNI: • Izmeri dolžino daljic in zna zapisati • Predstavi preprosto kombinatorično podatke o daljici. situacijo s preglednico.

• Učenec pozna matematični jezik.

• Izmeri dolžino daljic in zna zapisati podatke o daljici.

• Nariše pravokotnik in kvadrat, označi oglišča in stranice.

• Grafično sešteje in odšteje daljice.

• Učenec pozna matematični jezik.

• •

Pozna in uporablja simboliko: premica p, q,… poltrak k, h,… vzporednost ║, pravokotnost, ┴, A∈p, A∉p.

Nariše pravokotnik in kvadrat, označi oglišča in stranice.

METODE UČENJA: Razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija KOGNITIVNI KONFLIKT : Anže, Neža in prijatelji se igrajo posebno igro, ki je že stara igra. Ob igranju te igre nastajajo posebne geometrijske oblike . Narisanih je nekaj ravnih in krivih črt. Na modelu so ponazorjeni osnovni geometrijski elementi.

AKTIVNOST UČENCEV:

5. ura, 6. ura Naloge se nanašajo na krožnico in na načrtovanje krožnic. Učence je potrebno opozoriti na pravi

kot pri tangenti, na dve možnosti pri načrtovanju tetiv z dano dolžino.

Najdaljša tetiva je tudi diameter.

Krožnico razdelimo na šest enakih delov, zato se šestilo tako imenuje.

Nadaljujemo po navodilih in slikah iz učbenika.

Sklenjeno krivo črto, ki jo rišemo s šestilom, imenujemo krožnica. Označimo jo z malo pisano črko k1, k2, k3 ...

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: družabne igre, geotrikotnik, geometrijska sestavljenka, grafoskop spletni naslovi – glej priročnik REFLEKSIJA : Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: GEOMETRIJSKE OBLIKE IN MERJENJE ČASOVNI OKVIR: 8 ur CILJI UČNEGA SKLOPA: • spoznati odnose ‐ leži na, ne leži na, vzporednost, pravokotnost, sekanje, • narisati in ponazoriti na modelih zgoraj opisane odnose, • poznati in uporabljati simboliko: premica p, q,… poltrak k, h,… vzporednost ║, pravokotnost, ┴, A∈p, A∉p, • povezati pojme: daljica, dolžina daljice, mersko število, merska enota, • narisati daljico z dano dolžino (nestandardno in standardno enoto), • grafično seštevati in odštevati daljice, • prepoznati pojme: polmer krožnice, sekanta, mimobežnica, tetiva, tangenta, • s šestilom zna narisati krožnico (krog) z danim polmerom, • skozi dano točko zna narisati vzporednico in pravokotnico k dani premici.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • RAVNINA • ODNOSI NED TOČKO, PREMICO (DALJICA , POLTRAK), KROŽNICO IN KROGOM, • DOLŽINA DALJICE, POLTRAK , • GRAFIČNO SEŠTEVANJE IN ODŠTEVANJE DALJIC, • UČENEC POZNA PRAVOKOTNIK IN UPORABLJA MATEMATIČNI JEZIK (OGLIŠČE, DALJICA, DOLŽINA, ŠIRINA), • NARIŠE PRAVOKOTNIK Z DANIMA STRANICAMA, • UČENEC POZNA KVADRAT IN UPORABLJA MATEMATIČNI JEZIK (OGLIŠČE, DALJICA) TER NARIŠE KVADRAT Z DANO DOLŽINO STRANICE.

STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI : TEMELJNI: • Izmeri dolžino daljic in zna zapisati • Predstavi preprosto kombinatorično podatke o daljici. situacijo s preglednico.

• Učenec pozna matematični jezik.

• Izmeri dolžino daljic in zna zapisati podatke o daljici.

• Nariše pravokotnik in kvadrat, označi oglišča in stranice.

• Grafično sešteje in odšteje daljice.

• Učenec pozna matematični jezik.

•

Pozna in uporablja simboliko: premica p, q,… poltrak k, h,… vzporednost ║,

•

pravokotnost, ┴, A∈p, A∉p.

Nariše pravokotnik in kvadrat, označi oglišča in stranice.

METODE UČENJA: Razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija KOGNITIVNI KONFLIKT : Anže, Neža in prijatelji se igrajo posebno igro, ki je že stara igra. Ob igranju te igre nastajajo posebne geometrijske oblike . Narisanih je nekaj ravnih in krivih črt. Na modelu so ponazorjeni osnovni geometrijski elementi.

AKTIVNOST UČENCEV:

7. ura, 8. ura Grafično seštevanje daljic – povezava z obsegom likov krog in krožnica ‐ pomembno je, da učenci načrtujejo natančno, narisano označijo in si po potrebi tudi skicirajo.

Pozornost je potrebna pri označevanju geometrijskih elementov in uporabi matematične simbolike.

ZA POSLADEK: predlog nalog za preverjanje razumevanja ‐ glej priročnik DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: družabne igre, geotrikotnik, geometrijska sestavljenka spletni naslovi – glej priročnik REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: GEOMETRIJSKA TELESA IN PROSTORNINA ČASOVNI OKVIR: 10 ur CILJI UČNEGA SKLOPA:

•

Razlikovati like in telesa.

•

Prepoznati osnovna geometrijska telesa (oglata in okrogla).

•

Poznati in razlikovati pojme: mejna ploskev, rob, oglišče.

•

Opisati kocko ter kvader in sestaviti njuna modela.

•

Izdelati in opisati mrežo kocke ter kvadra.

•

Narisati mrežo kocke in kvadra.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • OGLATA, OKROGLA TELESA • POJMI: MEJNE PLOSKVE, RAVNI, KRIVI ROBOVI, OGLIŠČE • MODELI KOCKE IN KVADRA • MREŽA KOCKE IN KVADRA • PROSTORNINA KVADRA IN KOCKE STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI : TEMELJNI: • Opiše pojme mejna ploskev, rob, oglišče.

• med telesi prepozna kocko in kvader, • Opiše kvader in kocko.

• oblikuje mrežo.

•

Uporablja matematični jezik (ploskev, rob, oglišče, dolžina, širina, višina).

Oblikuje različne mreže kvadra in kocke.

• METODE UČENJA: Razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom

OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija

KOGNITIVNI KONFLIKT: Anže in Neža nakupujta. Neža zelo natančno zlaga predmete glede na obliko embalaže in glede na to, ali so oglate ali okrogle oblike. Neža je bila radovedna in jo je zanimalo, kako ločimo oglata in okrogla geometrijska telesa.

Ugotovila je, da so oglata telesa tista, ki so omejena s samimi ravnimi ploskvami, okrogla pa tista telesa, ki imajo vsaj eno ukrivljeno ploskev.

AKTIVNOST UČENCEV: 1. ura Učenci so aktivni, razgledajo se po razredu in poimenujejo tiste stvari, ki ponazarjajo geometrijska telesa.

Poimenujejo telesa, ki jih predstavlja embalaža, ki so jo prinesli s seboj in hkrati poimenujejo telesa, ki jih je Neža naložila v voziček.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: modeli geometrijskih teles, žičnati modeli kocke in kvadra, embalažo različnih oblik, papir , škarje lepilo, splet

REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: GEOMETRIJSKA TELESA IN PROSTORNINA ČASOVNI OKVIR: 10ur CILJI UČNEGA SKLOPA:

•

Razlikovati like in telesa.

•

Prepoznati osnovna geometrijska telesa (oglata in okrogla).

•

Poznati in razlikovati pojme: mejna ploskev, rob, oglišče.

•

Opisati kocko ter kvader in sestaviti njuna modela.

•

Izdelati in opisati mrežo kocke ter kvadra.

•

Narisati mrežo kocke in kvadra.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • OGLATA, OKROGLA TELESA • POJMI: MEJNE PLOSKVE, RAVNI, KRIVI ROBOVI, OGLIŠČE • MODELI KOCKE IN KVADRA • MREŽA KOCKE IN KVADRA • PROSTORNINA KVADRA IN KOCKE STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI : TEMELJNI: • Opiše pojme mejna ploskev, rob, oglišče.

• med telesi prepozna kocko in • Opiše kvader in kocko. kvader, • oblikuje mrežo.

• Uporablja matematični jezik (ploskev, •

rob, oglišče, dolžina, širina, višina).

Oblikuje različne mreže kvadra in kocke.

METODE UČENJA: Razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom

OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija

KOGNITIVNI KONFLIKT: Anže in Neža nakupujta. Neža zelo natančno zlaga predmete glede na obliko embalaže in glede na to, ali so oglate ali okrogle oblike. Neža je bila radovedna in jo je zanimalo, kako ločimo oglata in okrogla geometrijska telesa. Ugotovila je, da so oglata telesa tista, ki so omejena s samimi ravnimi ploskvami, okrogla pa tista telesa, ki imajo vsaj eno ukrivljeno ploskev.

AKTIVNOST UČENCEV: 2. ura

Učenci so čimbolj aktivni in izdelujejo in rišejo geometrijska telesa, različnih oblik, velikosti.

Uporabljajo žičnate modele kocke in kvadra.

ZA POSLADEK: Glej naloge v priročniku

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: modeli geometrijskih teles, žičnati modeli kocke in kvadra, embalažo različnih oblik, papir, škarje lepilo, splet REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje. Svoje znanje strnijo v miselnem vzorcu.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: GEOMETRIJSKA TELESA IN PROSTORNINA ČASOVNI OKVIR: 10ur CILJI UČNEGA SKLOPA:

•

Razlikovati like in telesa.

•

Prepoznati osnovna geometrijska telesa (oglata in okrogla).

•

Poznati in razlikovati pojme: mejna ploskev, rob, oglišče.

•

Opisati kocko ter kvader in sestaviti njuna modela.

•

Izdelati in opisati mrežo kocke ter kvadra.

•

Narisati mrežo kocke in kvadra.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • OGLATA, OKROGLA TELESA • POJMI: MEJNE PLOSKVE, RAVNI, KRIVI ROBOVI, OGLIŠČE • MODELI KOCKE IN KVADRA • MREŽA KOCKE IN KVADRA • PROSTORNINA KVADRA IN KOCKE STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI : TEMELJNI: • Opiše pojme mejna ploskev, rob, oglišče.

• med telesi prepozna kocko in • Opiše kvader in kocko. kvader, • oblikuje mrežo.

• Uporablja matematični jezik (ploskev, •

rob, oglišče, dolžina, širina, višina).

Oblikuje različne mreže kvadra in kocke.

METODE UČENJA: Razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom

OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija

KOGNITIVNI KONFLIKT: Anže in Neža nakupujta. Neža zelo natančno zlaga predmete glede na obliko embalaže in glede na to, ali so oglate ali okrogle oblike. Neža je bila radovedna in jo je zanimalo, kako ločimo oglata in okrogla geometrijska telesa. Ugotovila je, da so oglata telesa tista, ki so omejena s samimi ravnimi ploskvami, okrogla pa tista telesa, ki imajo vsaj eno ukrivljeno ploskev.

AKTIVNOST UČENCEV: 3. ura Narišejo skico kocke in kvadra, izberejo model kocke in kvadra, izpolnijo tabelo, pomagajo si z izdelanim modelom.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: modeli geometrijskih teles , žičnati modeli kocke in kvadra, embalažo različnih oblik, papir , škarje lepilo, splet REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje, dopolnijo miselni vzorec.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: GEOMETRIJSKA TELESA IN PROSTORNINA ČASOVNI OKVIR: 10ur CILJI UČNEGA SKLOPA:

•

Razlikovati like in telesa.

•

Prepoznati osnovna geometrijska telesa (oglata in okrogla).

•

Poznati in razlikovati pojme: mejna ploskev, rob, oglišče.

•

Opisati kocko ter kvader in sestaviti njuna modela.

•

Izdelati in opisati mrežo kocke ter kvadra.

•

Narisati mrežo kocke in kvadra.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • OGLATA, OKROGLA TELESA • POJMI: MEJNE PLOSKVE, RAVNI, KRIVI ROBOVI, OGLIŠČE • MODELI KOCKE IN KVADRA • MREŽA KOCKE IN KVADRA • PROSTORNINA KVADRA IN KOCKE STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI : TEMELJNI: • Opiše pojme mejna ploskev, rob, oglišče.

• med telesi prepozna kocko in • Opiše kvader in kocko. kvader, • oblikuje mrežo.

• Uporablja matematični jezik (ploskev, •

rob, oglišče, dolžina, širina, višina).

Oblikuje različne mreže kvadra in kocke.

METODE UČENJA: Razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom

OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija

KOGNITIVNI KONFLIKT: Anže in Neža nakupujta. Neža zelo natančno zlaga predmete glede na obliko embalaže in glede na to, ali so oglate ali okrogle oblike. Neža je bila radovedna in jo je zanimalo, kako ločimo oglata in okrogla geometrijska telesa. Ugotovila je, da so oglata telesa tista, ki so omejena s samimi ravnimi ploskvami, okrogla pa tista telesa, ki imajo vsaj eno ukrivljeno ploskev.

AKTIVNOST UČENCEV: 4. ura, 5. ura Učence usmerjamo k temu, da poskušajo poiskati vseh 11 različnih mrež kocke, jih tudi izdelajo iz barvnega papirja, navajamo jih na natančnost.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: modeli geometrijskih teles, žičnati modeli kocke in kvadra, embalažo različnih oblik, papir, škarje lepilo, splet REFLEKSIJA : Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje, dopolnijo miselni vzorec.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: GEOMETRIJSKA TELESA IN PROSTORNINA ČASOVNI OKVIR: 10ur CILJI UČNEGA SKLOPA:

•

Razlikovati like in telesa.

•

Prepoznati osnovna geometrijska telesa (oglata in okrogla).

•

Poznati in razlikovati pojme: mejna ploskev, rob, oglišče.

•

Opisati kocko ter kvader in sestaviti njuna modela.

•

Izdelati in opisati mrežo kocke ter kvadra.

•

Narisati mrežo kocke in kvadra.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • OGLATA, OKROGLA TELESA • POJMI: MEJNE PLOSKVE, RAVNI, KRIVI ROBOVI, OGLIŠČE • MODELI KOCKE IN KVADRA • MREŽA KOCKE IN KVADRA • PROSTORNINA KVADRA IN KOCKE STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI : TEMELJNI: • Opiše pojme mejna ploskev, rob, oglišče.

• med telesi prepozna kocko in • Opiše kvader in kocko. kvader, • oblikuje mrežo.

• Uporablja matematični jezik (ploskev, •

rob, oglišče, dolžina, širina, višina).

Oblikuje različne mreže kvadra in kocke.

METODE UČENJA: Razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom

OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija

KOGNITIVNI KONFLIKT: Anže in Neža nakupujta. Neža zelo natančno zlaga predmete glede na obliko embalaže in glede na to, ali so oglate ali okrogle oblike. Neža je bila radovedna in jo je zanimalo, kako ločimo oglata in okrogla geometrijska telesa. Ugotovila je, da so oglata telesa tista, ki so omejena s samimi ravnimi ploskvami, okrogla pa tista telesa, ki imajo vsaj eno ukrivljeno ploskev.

AKTIVNOST UČENCEV: 6. ura, 7. ura

Učenci so pri izdelovanju natančni ‐ poudarek je na aktivnosti učencev. Natančno preberejo navodila, podčrtajo pomembne podatke, naredijo skico, narišejo.

ZA POSLADEK: Vaje za preverjanje in utrjevanje prostornine ‐ glej priročnik DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: modeli geometrijskih teles , žičnati modeli kocke in kvadra, embalažo različnih oblik, papir, škarje lepilo, splet REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: GEOMETRIJSKA TELESA IN PROSTORNINA ČASOVNI OKVIR: 10ur CILJI UČNEGA SKLOPA:

•

Razlikovati like in telesa.

•

Prepoznati osnovna geometrijska telesa (oglata in okrogla).

•

Poznati in razlikovati pojme: mejna ploskev, rob, oglišče.

•

Opisati kocko ter kvader in sestaviti njuna modela.

•

Izdelati in opisati mrežo kocke ter kvadra.

•

Narisati mrežo kocke in kvadra.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • OGLATA, OKROGLA TELESA • POJMI: MEJNE PLOSKVE, RAVNI, KRIVI ROBOVI, OGLIŠČE • MODELI KOCKE IN KVADRA • MREŽA KOCKE IN KVADRA • PROSTORNINA KVADRA IN KOCKE STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI : TEMELJNI: • Opiše pojme mejna ploskev, rob, oglišče.

• med telesi prepozna kocko in • Opiše kvader in kocko. kvader, • oblikuje mrežo.

• Uporablja matematični jezik (ploskev, •

rob, oglišče, dolžina, širina, višina).

Oblikuje različne mreže kvadra in kocke.

METODE UČENJA: Razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom

OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija

KOGNITIVNI KONFLIKT: Anže in Neža nakupujta. Neža zelo natančno zlaga predmete glede na obliko embalaže in glede na to, ali so oglate ali okrogle oblike. Neža je bila radovedna in jo je zanimalo, kako ločimo oglata in okrogla geometrijska telesa. Ugotovila je, da so oglata telesa tista, ki so omejena s samimi ravnimi ploskvami, okrogla pa tista telesa, ki imajo vsaj eno ukrivljeno ploskev.

AKTIVNOST UČENCEV: 8. ura

Najprej ponovimo pretvornike pri enotah za merjenje tekočine, po besedilu narišemo skice in nato nalogo rešimo. Prelivanje vode za primerjavo 1dm3 in 1 l.

ZA POSLADEK: Podrobna ponovitev pretvarjanja litrov v kubične decimetre.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: modeli geometrijskih teles, žičnati modeli kocke in kvadra, embalažo različnih oblik, papir, škarje lepilo, splet REFLEKSIJA : Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: GEOMETRIJSKA TELESA IN PROSTORNINA ČASOVNI OKVIR: 10ur CILJI UČNEGA SKLOPA:

•

Razlikovati like in telesa.

•

Prepoznati osnovna geometrijska telesa (oglata in okrogla).

•

Poznati in razlikovati pojme: mejna ploskev, rob, oglišče.

•

Opisati kocko ter kvader in sestaviti njuna modela.

•

Izdelati in opisati mrežo kocke ter kvadra.

•

Narisati mrežo kocke in kvadra.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • OGLATA, OKROGLA TELESA • POJMI: MEJNE PLOSKVE, RAVNI, KRIVI ROBOVI, OGLIŠČE • MODELI KOCKE IN KVADRA • MREŽA KOCKE IN KVADRA • PROSTORNINA KVADRA IN KOCKE STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI : TEMELJNI: • Opiše pojme mejna ploskev, rob, oglišče.

• med telesi prepozna kocko in • Opiše kvader in kocko. kvader, • oblikuje mrežo.

• Uporablja matematični jezik (ploskev, •

rob, oglišče, dolžina, širina, višina).

Oblikuje različne mreže kvadra in kocke.

METODE UČENJA: Razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom

OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija

KOGNITIVNI KONFLIKT: Anže in Neža nakupujta. Neža zelo natančno zlaga predmete glede na obliko embalaže in glede na to, ali so oglate ali okrogle oblike. Neža je bila radovedna in jo je zanimalo, kako ločimo oglata in okrogla geometrijska telesa. Ugotovila je, da so oglata telesa tista, ki so omejena s samimi ravnimi ploskvami, okrogla pa tista telesa, ki imajo vsaj eno ukrivljeno ploskev.

AKTIVNOST UČENCEV: 9. ura, 10. ura

Odgovore naj učenci preberejo, delajo lahko v skupinah, prav tako rešijo 13. nalogo.

Naloge so sestavljene tako, da v učencih razvijajo prostorsko predstavo. Vse naloge so lažje rešljive, če učence navajamo na sistemsko reševanje nalog, na risanje skic.

ZA POSLADEK: Glej priročnik DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: modeli geometrijskih teles , žičnati modeli kocke in kvadra,embalažo različnih oblik, papir, škarje lepilo, splet REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: LASTNOSTI OPERACIJ ČASOVNI OKVIR: 3 ure CILJI UČNEGA SKLOPA: ■ na številski premici ponazoriti zakon o zamenjavi in zakon o združevanju

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • KOMUTATIVNOSTNI ZAKON SEŠTEVANJA IN MNOŽENJA • ASOCIATIVNOSTNI ZAKON SEŠTEVANJA IN MNOŽENJA STANDARDI ZNANJA: TEMELJNI: MINIMALNI: • spretno računa in uporablja računske zakone, • spretno računa, • zapiše ponazorjeni račun, • zapiše ponazorjeni račun, • ponazori račun na številski premici.

• račun ponazori na številski premici, tudi z

večjimi števili.

METODE UČENJA: Razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija

KOGNITIVNI KONFLIKT: Anže in Neža sta zelo vesela, ker imata toliko počitnic. Ugotavljata, da se število prostih dni ne spremeni, če števila obrnemo. Z učenci naredimo oba načina reševanja.

AKTIVNOST UČENCEV: 1. ura

Računajo in prikazujejo vsote na številski premici, naloge rešujejo v zvezek.

Za posladek: Rešijo orehek v učbeniku.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: spletne strani – glej priročnik REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: LASTNOSTI OPERACIJ ČASOVNI OKVIR: 3 ure CILJI UČNEGA SKLOPA: ■ na številski premici ponazoriti zakon o zamenjavi in zakon o združevanju

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • KOMUTATIVNOSTNI ZAKON SEŠTEVANJA IN MNOŽENJA • ASOCIATIVNOSTNI ZAKON SEŠTEVANJA IN MNOŽENJA STANDARDI ZNANJA: TEMELJNI: MINIMALNI: • spretno računa in uporablja računske zakone, • spretno računa, • zapiše ponazorjeni račun, • zapiše ponazorjeni račun, • ponazori račun na številski premici.

• račun ponazori na številski premici, tudi z

večjimi števili.

METODE UČENJA: Razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija

KOGNITIVNI KONFLIKT: Anže in Neža sta zelo vesela, ker imata toliko počitnic. Ugotavljata, da se število prostih dni ne spremeni, če števila obrnemo. Z učenci naredimo oba načina reševanja.

AKTIVNOST UČENCEV: 2. ura Učenci prikažejo računske operacije na številski premici, da lahko učenci sami najdejo čim hitrejše rešitve, določajo vrednosti izrazov.

Za posladek: Predlog nalog za preverjanje razumevanja – glej priročnik DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: številska premica

REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: LASTNOSTI OPERACIJ ČASOVNI OKVIR: 3 ure CILJI UČNEGA SKLOPA: ■ na številski premici ponazoriti zakon o zamenjavi in zakon o združevanju

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • KOMUTATIVNOSTNI ZAKON SEŠTEVANJA IN MNOŽENJA • ASOCIATIVNOSTNI ZAKON SEŠTEVANJA IN MNOŽENJA STANDARDI ZNANJA: TEMELJNI: MINIMALNI: • spretno računa in uporablja računske zakone, • spretno računa, • zapiše ponazorjeni račun, • zapiše ponazorjeni račun, • ponazori račun na številski premici.

• račun ponazori na številski premici, tudi z

večjimi števili.

METODE UČENJA: Razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija

KOGNITIVNI KONFLIKT: Anže in Neža sta zelo vesela, ker imata toliko počitnic. Ugotavljata, da se število prostih dni ne spremeni, če števila obrnemo. Z učenci naredimo oba načina reševanja.

AKTIVNOST UČENCEV: 3. ura Učenci določajo vrednosti izrazov, po besedilu zapišejo izraz in ga izračunajo.

Za posladek: Predlog dodatnih nalog ‐ glej priročnik DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: številska premica REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: LIKI, OBSEG, PLOŠČINA ČASOVNI OKVIR: 13 ‐ 15 ur CILJI UČNEGA SKLOPA: • razvršča like glede na število stranic, oglišč, • poimenuje večkotnike in krog, • med štirikotniki prepozna kvadrat in pravokotnik, • opiše in označi večkotnike, • prek dejavnosti usvoji obseg lika, ga opredeli, oceni, • izmeri in izračuna obseg lika kot vsoto dolžin stranic, • uporablja pojem obseg pri reševanju problemov iz vsakdanjega življenja, • primerja like po ploščini, oceni ploščino, • meri ploščino z nestandardnimi m. enotami, • izračuna ploščino kvadrata in pravokotnika na podlagi dolžine in širine, • spozna standardne ploščinske enote, • bere in piše krajše oznake za ploščinske merske enote, • pretvarja sosednje ploščinske merske enote, meri ploščine predmetov s ploščinskimi merskimi enotami.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • LIKI ( VEČKOTNIKI), OGLIŠČE, STRANICA • VDRTOST IN IZBOČENOST • OBSEG –VSOTA DOLŽIN STRANIC • MERSKE ENOTE ZA MERJENJE PLOŠČIN: ( KVADRATNI METER, CENTIMETER ...)M 2, • PLOŠČINA

STANDARDI ZNANJA: TEMELJNI MINIMALNI • opiše in nariše like, • nariše pravokotnik in kvadrat, • kvadratu in pravokotniku izračuna • označi oglišča in stranice, ploščino, pravokotniku in kvadratu izračuna obseg.

• osvoji postopek reševanja ploščine, • osvoji stolpčni prikaz.

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija KOGNITIVNI KONFLIKT : Neža in Anže se pogovarjata. Neža pove Anžetu, da bodo pri prijatelju Maticu zidali hišo na parceli, ki je velika 900 kvadratov. Anžetu izraz kvadrat ni všeč. Predlaga, da bi parcele prodajali v trikotnikih. Neža ga pouči, da takšne parcele nihče ne bi kupil. Anže bi vseeno prodal in meril parcelo z različnimi liki.

AKTIVNOST UČENCEV: 1. ura Učenci potrebujejo geoplošče in raznobarvne elastike. Vsak lik naj napnejo z različno barvo. Primerjajo like med sabo.

Poizkus naredijo še z drugimi večkotniki. Odrežejo po več oglišč istega večkotnika in ugotovijo, za koliko se spremeni število oglišč.

Like prepogibajo po simetralah likov. Na ta način najdejo tistega, ki ne spada zraven.

Dodajo še en lik, ki ne bo spadal zraven in enega, ki bo spadal zraven. Če med reševanjem najdejo še kakšen lik, ki bi se ga dalo sestaviti, pa ni narisan, ga dorišejo.

Z učiteljem ponovijo risanje pravih kotov.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: liki, modeli teles, geoplošča, vrvica, kreda, učbenik, delovni zvezek REFLEKSIJA: Z učenci ponovimo nove pojme, vprašamo se, ali smo dosegli zastavljene cilje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: LIKI, OBSEG, PLOŠČINA ČASOVNI OKVIR: 13 ‐ 15 ur CILJI UČNEGA SKLOPA: • razvršča like glede na število stranic, oglišč, • poimenuje večkotnike in krog, • med štirikotniki prepozna kvadrat in pravokotnik, • opiše in označi večkotnike, • prek dejavnosti usvoji obseg lika, ga opredeli, oceni, • izmeri in izračuna obseg lika kot vsoto dolžin stranic, • uporablja pojem obseg pri reševanju problemov iz vsakdanjega življenja, • primerja like po ploščini, oceni ploščino, • meri ploščino z nestandardnimi m. enotami, • izračuna ploščino kvadrata in pravokotnika na podlagi dolžine in širine, • spozna standardne ploščinske enote, • bere in piše krajše oznake za ploščinske merske enote, • pretvarja sosednje ploščinske merske enote, meri ploščine predmetov s ploščinskimi merskimi enotami.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • LIKI ( VEČKOTNIKI), OGLIŠČE, STRANICA • VDRTOST IN IZBOČENOST • OBSEG –VSOTA DOLŽIN STRANIC • MERSKE ENOTE ZA MERJENJE PLOŠČIN: ( KVADRATNI METER, CENTIMETER ...)M 2, • PLOŠČINA

STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI TEMELJNI • nariše pravokotnik in kvadrat, • opiše in nariše like, • označi oglišča in stranice, • kvadratu in pravokotniku izračuna pravokotniku in kvadratu izračuna obseg. ploščino, • osvoji postopek reševanja ploščine, • osvoji stolpčni prikaz.

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija KOGNITIVNI KONFLIKT : Neža in Anže se pogovarjata. Neža pove Anžetu, da bodo pri prijatelju Maticu zidali hišo na parceli, ki je velika 900 kvadratov. Anžetu izraz kvadrat ni všeč. Predlaga, da bi parcele prodajali v trikotnikih. Neža ga pouči, da takšne parcele nihče ne bi kupil. Anže bi vseeno prodal in meril parcelo z različnimi liki.

AKTIVNOST UČENCEV: 2. ura Poleg razvrščanja po številu stranic, razvrščajo še po število oglišč. Primerjajo, če se razvrstitev razlikuje od razvrstitve po številu stranic. Sklepajo. Pomagajo si s štetjem stranic, oglišč. Narišejo čim več različnih likov.

S prepogibanjem poiščejo vse možne simetrale in s svinčnikom prevlečejo tiste pregibe, ki dejansko predstavljajo simetralo. Štejejo oglišča in stranice. Primerjajo dolžine stranic med seboj.

ZA POSLADEK: Dodatne naloge ‐ glej priročnik

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: liki, modeli teles, geoplošča, vrvica, kreda, učbenik, delovni zvezek REFLEKSIJA : Z učenci ponovimo nove pojme, vprašamo se, ali smo dosegli zastavljene cilje, naredimo miselni vzorec.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: LIKI, OBSEG, PLOŠČINA ČASOVNI OKVIR: 13 ‐ 15 ur CILJI UČNEGA SKLOPA: • razvršča like glede na število stranic, oglišč, • poimenuje večkotnike in krog, • med štirikotniki prepozna kvadrat in pravokotnik, • opiše in označi večkotnike, • prek dejavnosti usvoji obseg lika, ga opredeli, oceni, • izmeri in izračuna obseg lika kot vsoto dolžin stranic, • uporablja pojem obseg pri reševanju problemov iz vsakdanjega življenja, • primerja like po ploščini, oceni ploščino, • meri ploščino z nestandardnimi m. enotami, • izračuna ploščino kvadrata in pravokotnika na podlagi dolžine in širine, • spozna standardne ploščinske enote, • bere in piše krajše oznake za ploščinske merske enote, • pretvarja sosednje ploščinske merske enote, meri ploščine predmetov s ploščinskimi merskimi enotami.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • LIKI ( VEČKOTNIKI), OGLIŠČE, STRANICA • VDRTOST IN IZBOČENOST • OBSEG –VSOTA DOLŽIN STRANIC • MERSKE ENOTE ZA MERJENJE PLOŠČIN: ( KVADRATNI METER, CENTIMETER ...)M 2, • PLOŠČINA

STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI TEMELJNI • nariše pravokotnik in kvadrat, • opiše in nariše like, • označi oglišča in stranice, • kvadratu in pravokotniku izračuna pravokotniku in kvadratu izračuna obseg. ploščino, • osvoji postopek reševanja ploščine, • osvoji stolpčni prikaz.

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija KOGNITIVNI KONFLIKT : Neža in Anže se pogovarjata. Neža pove Anžetu, da bodo pri prijatelju Maticu zidali hišo na parceli, ki je velika 900 kvadratov. Anžetu izraz kvadrat ni všeč. Predlaga, da bi parcele prodajali v trikotnikih. Neža ga pouči, da takšne parcele nihče ne bi kupil. Anže bi vseeno prodal in meril parcelo z različnimi liki.

AKTIVNOST UČENCEV: 3. ura Rešijo dane naloge. Če med reševanjem najdejo še kakšen lik, ki bi se ga dalo sestaviti, pa ni narisan, ga dorišejo.

Z učiteljem ponovijo risanje pravih kotov.

Vse stranice v kvadratu so enako dolge. Pazijo na prave kote.

Uzavestijo pojme: lik, pravi kot, oznako za pravokotnost.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: liki, modeli teles, geoplošča, vrvica, kreda, učbenik, delovni zvezek

REFLEKSIJA : Z učenci ponovimo nove pojme, vprašamo se, ali smo dosegli zastavljene cilje, naredimo miselni vzorec.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: LIKI, OBSEG, PLOŠČINA ČASOVNI OKVIR: 13 ‐ 15 ur CILJI UČNEGA SKLOPA: • razvršča like glede na število stranic, oglišč, • poimenuje večkotnike in krog, • med štirikotniki prepozna kvadrat in pravokotnik, • opiše in označi večkotnike, • prek dejavnosti usvoji obseg lika, ga opredeli, oceni, • izmeri in izračuna obseg lika kot vsoto dolžin stranic, • uporablja pojem obseg pri reševanju problemov iz vsakdanjega življenja, • primerja like po ploščini, oceni ploščino, • meri ploščino z nestandardnimi m. enotami, • izračuna ploščino kvadrata in pravokotnika na podlagi dolžine in širine, • spozna standardne ploščinske enote, • bere in piše krajše oznake za ploščinske merske enote, • pretvarja sosednje ploščinske merske enote, meri ploščine predmetov s ploščinskimi merskimi enotami.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • LIKI ( VEČKOTNIKI), OGLIŠČE, STRANICA • VDRTOST IN IZBOČENOST • OBSEG –VSOTA DOLŽIN STRANIC • MERSKE ENOTE ZA MERJENJE PLOŠČIN: ( KVADRATNI METER, CENTIMETER ...)M 2, • PLOŠČINA

STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI TEMELJNI • nariše pravokotnik in kvadrat, • opiše in nariše like, • označi oglišča in stranice, • kvadratu in pravokotniku izračuna pravokotniku in kvadratu izračuna obseg. ploščino, • osvoji postopek reševanja ploščine, • osvoji stolpčni prikaz.

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija KOGNITIVNI KONFLIKT : Neža in Anže se pogovarjata. Neža pove Anžetu, da bodo pri prijatelju Maticu zidali hišo na parceli, ki je velika 900 kvadratov. Anžetu izraz kvadrat ni všeč. Predlaga, da bi parcele prodajali v trikotnikih. Neža ga pouči, da takšne parcele nihče ne bi kupil. Anže bi vseeno prodal in meril parcelo z različnimi liki.

AKTIVNOST UČENCEV: 4. ura Pomagajo si s štetjem stranic, oglišč. Narišejo čim več različnih likov.

S prepogibanjem poiščejo vse možne simetrale in s svinčnikom prevlečejo tiste prepogibe, ki dejansko predstavljajo simetralo. Štejejo oglišča in stranice. Primerjajo dolžine stranic med seboj.

Enako naredijo, merijo pa trebuh. Na kakšen način lahko obseg trebuha spremenijo? Ugotovijo, kje se je obseg bolj spremenil.

Obseg zapestja je ponavadi majhen v primerjavi z obsegi ostalih delov telesa. Primerjajo še te meritve.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: liki, modeli teles, geoplošča, vrvica, kreda, učbenik, delovni zvezek REFLEKSIJA: Z učenci ponovimo nove pojme, vprašamo se, ali smo dosegli zastavljene cilje, dopolnimo miselni vzorec.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: LIKI, OBSEG, PLOŠČINA ČASOVNI OKVIR: 13 ‐ 15 ur CILJI UČNEGA SKLOPA: • razvršča like glede na število stranic, oglišč, • poimenuje večkotnike in krog, • med štirikotniki prepozna kvadrat in pravokotnik, • opiše in označi večkotnike, • prek dejavnosti usvoji obseg lika, ga opredeli, oceni, • izmeri in izračuna obseg lika kot vsoto dolžin stranic, • uporablja pojem obseg pri reševanju problemov iz vsakdanjega življenja, • primerja like po ploščini, oceni ploščino, • meri ploščino z nestandardnimi m. enotami, • izračuna ploščino kvadrata in pravokotnika na podlagi dolžine in širine, • spozna standardne ploščinske enote, • bere in piše krajše oznake za ploščinske merske enote, • pretvarja sosednje ploščinske merske enote, meri ploščine predmetov s ploščinskimi merskimi enotami.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • LIKI ( VEČKOTNIKI), OGLIŠČE, STRANICA • VDRTOST IN IZBOČENOST • OBSEG –VSOTA DOLŽIN STRANIC • MERSKE ENOTE ZA MERJENJE PLOŠČIN: ( KVADRATNI METER, CENTIMETER ...)M 2, • PLOŠČINA

STANDARDI ZNANJA: TEMELJNI MINIMALNI • opiše in nariše like, • nariše pravokotnik in kvadrat, • kvadratu in pravokotniku izračuna • označi oglišča in stranice, ploščino, pravokotniku in kvadratu izračuna obseg.

• osvoji postopek reševanja ploščine, • osvoji stolpčni prikaz.

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija KOGNITIVNI KONFLIKT : Neža in Anže se pogovarjata. Neža pove Anžetu, da bodo pri prijatelju Maticu zidali hišo na parceli, ki je velika 900 kvadratov. Anžetu izraz kvadrat ni všeč. Predlaga, da bi parcele prodajali v trikotnikih. Neža ga pouči, da takšne parcele nihče ne bi kupil. Anže bi vseeno prodal in meril parcelo z različnimi liki.

AKTIVNOST UČENCEV: 5. ura Če bi želeli hoditi po žici, ki jo bo učiteljica potrebovala za ograditev vrtička, bi morali vsako stranico vrtička prehoditi natanko enkrat. Zato moramo sešteti vse podane mere stranic.

Dodajo še izračun poti, ki bi jo opravil tekač, ki bi za jutranji trening pretekel pet krogov okrog šolskega igrišča (dolžino in širino izmerijo ali ocenijo).

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: liki, modeli teles, geoplošča, vrvica, kreda, učbenik, delovni zvezek REFLEKSIJA: Z učenci ponovimo nove pojme, vprašamo se, ali smo dosegli zastavljene cilje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: LIKI, OBSEG, PLOŠČINA ČASOVNI OKVIR: 13 ‐ 15 ur CILJI UČNEGA SKLOPA: • razvršča like glede na število stranic, oglišč, • poimenuje večkotnike in krog, • med štirikotniki prepozna kvadrat in pravokotnik, • opiše in označi večkotnike, • prek dejavnosti usvoji obseg lika, ga opredeli, oceni, • izmeri in izračuna obseg lika kot vsoto dolžin stranic, • uporablja pojem obseg pri reševanju problemov iz vsakdanjega življenja, • primerja like po ploščini, oceni ploščino, • meri ploščino z nestandardnimi m. enotami, • izračuna ploščino kvadrata in pravokotnika na podlagi dolžine in širine, • spozna standardne ploščinske enote, • bere in piše krajše oznake za ploščinske merske enote, • pretvarja sosednje ploščinske merske enote, meri ploščine predmetov s ploščinskimi merskimi enotami.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • LIKI ( VEČKOTNIKI), OGLIŠČE, STRANICA • VDRTOST IN IZBOČENOST • OBSEG –VSOTA DOLŽIN STRANIC • MERSKE ENOTE ZA MERJENJE PLOŠČIN: ( KVADRATNI METER, CENTIMETER ...)M 2, • PLOŠČINA

STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI • nariše pravokotnik in kvadrat, • označi oglišča in stranice, pravokotniku in kvadratu izračuna obseg.

TEMELJNI • opiše in nariše like, • kvadratu in pravokotniku izračuna ploščino, • osvoji postopek reševanja ploščine, • osvoji stolpčni prikaz.

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija KOGNITIVNI KONFLIKT : Neža in Anže se pogovarjata. Neža pove Anžetu, da bodo pri prijatelju Maticu zidali hišo na parceli, ki je velika 900 kvadratov. Anžetu izraz kvadrat ni všeč. Predlaga, da bi parcele prodajali v trikotnikih. Neža ga pouči, da takšne parcele nihče ne bi kupil. Anže bi vseeno prodal in meril parcelo z različnimi liki.

AKTIVNOST UČENCEV: 6. ura Učenci izmerijo dolžino in širino table, klopi in stropa. Naredijo več meritev in jih med seboj primerjajo. Če meritve niso napačne, naj vsak primerja svoje meritve klopi, table in stropa. Kaj bi lahko izmerili namesto stropa?

Pri likih, katerih stranice ne potekajo po stranicah kvadratov, ampak po njihovih diagonalah, naj si učenci pomagajo z izrezovanjem in nato zlaganjem polovičk v kvadrate.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: liki, modeli teles, geoplošča, vrvica, kreda, učbenik, delovni zvezek REFLEKSIJA: Z učenci ponovimo nove pojme, vprašamo se, ali smo dosegli zastavljene cilje, dopolnimo miselni vzorec.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: LIKI, OBSEG, PLOŠČINA ČASOVNI OKVIR: 13 ‐ 15 ur CILJI UČNEGA SKLOPA: • razvršča like glede na število stranic, oglišč, • poimenuje večkotnike in krog, • med štirikotniki prepozna kvadrat in pravokotnik, • opiše in označi večkotnike, • prek dejavnosti usvoji obseg lika, ga opredeli, oceni, • izmeri in izračuna obseg lika kot vsoto dolžin stranic, • uporablja pojem obseg pri reševanju problemov iz vsakdanjega življenja, • primerja like po ploščini, oceni ploščino, • meri ploščino z nestandardnimi m. enotami, • izračuna ploščino kvadrata in pravokotnika na podlagi dolžine in širine, • spozna standardne ploščinske enote, • bere in piše krajše oznake za ploščinske merske enote, • pretvarja sosednje ploščinske merske enote, meri ploščine predmetov s ploščinskimi merskimi enotami.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • LIKI ( VEČKOTNIKI), OGLIŠČE, STRANICA • VDRTOST IN IZBOČENOST • OBSEG –VSOTA DOLŽIN STRANIC • MERSKE ENOTE ZA MERJENJE PLOŠČIN: ( KVADRATNI METER, CENTIMETER ...)M 2, • PLOŠČINA

STANDARDI ZNANJA: TEMELJNI MINIMALNI • opiše in nariše like, • nariše pravokotnik in kvadrat, • kvadratu in pravokotniku izračuna • označi oglišča in stranice, ploščino, pravokotniku in kvadratu izračuna obseg.

• osvoji postopek reševanja ploščine, • osvoji stolpčni prikaz.

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija KOGNITIVNI KONFLIKT : Neža in Anže se pogovarjata. Neža pove Anžetu, da bodo pri prijatelju Maticu zidali hišo na parceli, ki je velika 900 kvadratov. Anžetu izraz kvadrat ni všeč. Predlaga, da bi parcele prodajali v trikotnikih. Neža ga pouči, da takšne parcele nihče ne bi kupil. Anže bi vseeno prodal in meril parcelo z različnimi liki.

AKTIVNOST UČENCEV: 7. ura Izmerijo ploščine učilnic in hodnika v enem nadstropju. S podatkom, koliko meri celotno nadstropje, izračunajo, koliko merijo stranišča v enem nadstropju.

Izmerijo površino učilnice, omar in miz in izračunajo, koliko je ostale površine.

Učitelj lahko učence razdeli v skupine in si delo razdelijo.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: liki, modeli teles, geoplošča, vrvica, kreda, učbenik, delovni zvezek REFLEKSIJA: Z učenci ponovimo nove pojme, vprašamo se, ali smo dosegli zastavljene cilje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: LIKI, OBSEG, PLOŠČINA ČASOVNI OKVIR: 13 ‐ 15 ur CILJI UČNEGA SKLOPA: • razvršča like glede na število stranic, oglišč, • poimenuje večkotnike in krog, • med štirikotniki prepozna kvadrat in pravokotnik, • opiše in označi večkotnike, • prek dejavnosti usvoji obseg lika, ga opredeli, oceni, • izmeri in izračuna obseg lika kot vsoto dolžin stranic, • uporablja pojem obseg pri reševanju problemov iz vsakdanjega življenja, • primerja like po ploščini, oceni ploščino, • meri ploščino z nestandardnimi m. enotami, • izračuna ploščino kvadrata in pravokotnika na podlagi dolžine in širine, • spozna standardne ploščinske enote, • bere in piše krajše oznake za ploščinske merske enote,

•

pretvarja sosednje ploščinske merske enote, meri ploščine predmetov s ploščinskimi merskimi enotami.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • LIKI ( VEČKOTNIKI), OGLIŠČE, STRANICA • VDRTOST IN IZBOČENOST • OBSEG –VSOTA DOLŽIN STRANIC • MERSKE ENOTE ZA MERJENJE PLOŠČIN: ( KVADRATNI METER, CENTIMETER ...)M 2, • PLOŠČINA

STANDARDI ZNANJA: TEMELJNI MINIMALNI • opiše in nariše like, • nariše pravokotnik in kvadrat, • kvadratu in pravokotniku izračuna • označi oglišča in stranice, pravokotniku in kvadratu izračuna obseg. ploščino, • osvoji postopek reševanja ploščine, • osvoji stolpčni prikaz.

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija KOGNITIVNI KONFLIKT : Neža in Anže se pogovarjata. Neža pove Anžetu, da bodo pri prijatelju Maticu zidali hišo na parceli, ki je velika 900 kvadratov. Anžetu izraz kvadrat ni všeč. Predlaga, da bi parcele prodajali v trikotnikih. Neža ga pouči, da takšne parcele nihče ne bi kupil. Anže bi vseeno prodal in meril parcelo z različnimi liki.

AKTIVNOST UČENCEV: 8. ura Razmislijo, da lahko izračunajo s štetjem kvadratkov.

Pomagajo si z izrezovanjem ali prerisovanjem delov lika, da naredijo pravokotnik, kvadrat.

Paziti morajo, da merijo obseg pri nepredelanem liku, ali če so ga izrezali ali pa del njega prerisali.

ZA POSLADEK: Iz kvadratne mreže izrežejo pravokotnik z ustrezno ploščino. Razrežejo na kvadratke. Sestavljajo različne možnosti.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: liki, modeli teles, geoplošča, vrvica, kreda, učbenik, delovni zvezek REFLEKSIJA: Z učenci ponovimo nove pojme, vprašamo se, ali smo dosegli zastavljene cilje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: LIKI, OBSEG, PLOŠČINA ČASOVNI OKVIR: 13 ‐ 15 ur CILJI UČNEGA SKLOPA: • razvršča like glede na število stranic, oglišč, • poimenuje večkotnike in krog, • med štirikotniki prepozna kvadrat in pravokotnik, • opiše in označi večkotnike, • prek dejavnosti usvoji obseg lika, ga opredeli, oceni, • izmeri in izračuna obseg lika kot vsoto dolžin stranic, • uporablja pojem obseg pri reševanju problemov iz vsakdanjega življenja, • primerja like po ploščini, oceni ploščino, • meri ploščino z nestandardnimi m. enotami, • izračuna ploščino kvadrata in pravokotnika na podlagi dolžine in širine, • spozna standardne ploščinske enote, • bere in piše krajše oznake za ploščinske merske enote, • pretvarja sosednje ploščinske merske enote, meri ploščine predmetov s ploščinskimi merskimi enotami.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • LIKI ( VEČKOTNIKI), OGLIŠČE, STRANICA • VDRTOST IN IZBOČENOST • OBSEG –VSOTA DOLŽIN STRANIC • MERSKE ENOTE ZA MERJENJE PLOŠČIN: ( KVADRATNI METER, CENTIMETER ...)M 2, • PLOŠČINA

STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI TEMELJNI • nariše pravokotnik in kvadrat, • opiše in nariše like, • označi oglišča in stranice, • kvadratu in pravokotniku izračuna pravokotniku in kvadratu izračuna obseg. ploščino, • osvoji postopek reševanja ploščine, • osvoji stolpčni prikaz.

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija KOGNITIVNI KONFLIKT : Neža in Anže se pogovarjata. Neža pove Anžetu, da bodo pri prijatelju Maticu zidali hišo na parceli, ki je velika 900 kvadratov. Anžetu izraz kvadrat ni všeč. Predlaga, da bi parcele prodajali v trikotnikih. Neža ga pouči, da takšne parcele nihče ne bi kupil. Anže bi vseeno prodal in meril parcelo z različnimi liki.

AKTIVNOST UČENCEV: 9. ura Pri več nalogah so ugotovili, da je število stranic in oglišč enako. To so dokazovali tudi z različnimi primeri.

Torej to ni mogoče. Razen če na eni stranici ležijo tri točke in tretja predstavlja še eno oglišče.

Pri reševanju naj si pomagajo s prepogibanjem ali rezanjem. Lahko tudi z risanjem črt.

Izmerijo svojo sobo doma in ji določijo obseg in ploščino.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: liki, modeli teles, geoplošča, vrvica, kreda, učbenik, delovni zvezek REFLEKSIJA : Z učenci ponovimo nove pojme, vprašamo se, ali smo dosegli zastavljene cilje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: LIKI, OBSEG, PLOŠČINA ČASOVNI OKVIR: 13 ‐ 15 ur CILJI UČNEGA SKLOPA: • razvršča like glede na število stranic, oglišč, • poimenuje večkotnike in krog, • med štirikotniki prepozna kvadrat in pravokotnik, • opiše in označi večkotnike, • prek dejavnosti usvoji obseg lika, ga opredeli, oceni, • izmeri in izračuna obseg lika kot vsoto dolžin stranic, • uporablja pojem obseg pri reševanju problemov iz vsakdanjega življenja, • primerja like po ploščini, oceni ploščino, • meri ploščino z nestandardnimi m. enotami, • izračuna ploščino kvadrata in pravokotnika na podlagi dolžine in širine, • spozna standardne ploščinske enote, • bere in piše krajše oznake za ploščinske merske enote, • pretvarja sosednje ploščinske merske enote, meri ploščine predmetov s ploščinskimi merskimi enotami.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • LIKI ( VEČKOTNIKI), OGLIŠČE, STRANICA • VDRTOST IN IZBOČENOST • OBSEG –VSOTA DOLŽIN STRANIC • MERSKE ENOTE ZA MERJENJE PLOŠČIN: ( KVADRATNI METER, CENTIMETER ...)M 2, • PLOŠČINA

STANDARDI ZNANJA: TEMELJNI MINIMALNI • opiše in nariše like, • nariše pravokotnik in kvadrat, • označi oglišča in stranice, • kvadratu in pravokotniku izračuna pravokotniku in kvadratu izračuna obseg. ploščino, • osvoji postopek reševanja ploščine, • osvoji stolpčni prikaz.

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija KOGNITIVNI KONFLIKT : Neža in Anže se pogovarjata. Neža pove Anžetu, da bodo pri prijatelju Maticu zidali hišo na parceli, ki je velika 900 kvadratov. Anžetu izraz kvadrat ni všeč. Predlaga, da bi parcele prodajali v trikotnikih. Neža ga pouči, da takšne parcele nihče ne bi kupil. Anže bi vseeno prodal in meril parcelo z različnimi liki.

AKTIVNOST UČENCEV: 10. ura Podobno kot je napisana črka h naj napišejo v enako velike pravokotnike še črke svojega imena in ugotovijo, katera ima. Poizkusijo tudi z drugimi liki.

ZA POSLADEK: Glej naloge v priročniku.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: liki, modeli teles, geoplošča, vrvica, kreda, učbenik, delovni zvezek REFLEKSIJA : Z učenci ponovimo nove pojme, vprašamo se, ali smo dosegli zastavljene cilje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: LIKI, OBSEG, PLOŠČINA ČASOVNI OKVIR: 13 ‐ 15 ur CILJI UČNEGA SKLOPA: • razvršča like glede na število stranic, oglišč, • poimenuje večkotnike in krog, • med štirikotniki prepozna kvadrat in pravokotnik, • opiše in označi večkotnike, • prek dejavnosti usvoji obseg lika, ga opredeli, oceni, • izmeri in izračuna obseg lika kot vsoto dolžin stranic, • uporablja pojem obseg pri reševanju problemov iz vsakdanjega življenja, • primerja like po ploščini, oceni ploščino, • meri ploščino z nestandardnimi m. enotami, • izračuna ploščino kvadrata in pravokotnika na podlagi dolžine in širine, • spozna standardne ploščinske enote, • bere in piše krajše oznake za ploščinske merske enote, • pretvarja sosednje ploščinske merske enote, meri ploščine predmetov s ploščinskimi merskimi enotami.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • LIKI ( VEČKOTNIKI), OGLIŠČE, STRANICA • VDRTOST IN IZBOČENOST • OBSEG –VSOTA DOLŽIN STRANIC • MERSKE ENOTE ZA MERJENJE PLOŠČIN: ( KVADRATNI METER, CENTIMETER ...)M 2, • PLOŠČINA

STANDARDI ZNANJA: TEMELJNI MINIMALNI • opiše in nariše like, • nariše pravokotnik in kvadrat, • kvadratu in pravokotniku izračuna • označi oglišča in stranice, ploščino, pravokotniku in kvadratu izračuna obseg.

• osvoji postopek reševanja ploščine, • osvoji stolpčni prikaz.

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija KOGNITIVNI KONFLIKT : Neža in Anže se pogovarjata. Neža pove Anžetu, da bodo pri prijatelju Maticu zidali hišo na parceli, ki je velika 900 kvadratov. Anžetu izraz kvadrat ni všeč. Predlaga, da bi parcele prodajali v trikotnikih. Neža ga pouči, da takšne parcele nihče ne bi kupil. Anže bi vseeno prodal in meril parcelo z različnimi liki.

AKTIVNOST UČENCEV: 11. ura Ali bi lahko izračunali dolžine stranic pravokotnika, če bi imeli podan samo obseg?

Pri računanju pazijo, da med sabo primerjajo in računajo vedno z enakimi enotami.

Skicirajo, kako bi izgledala postavitev letev, upoštevajoč razmike. Nato sklepajo in seštejejo oziroma izračunajo.

ZA POSLADEK: Vaje za preverjanje razumevanja, glej priročnik

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: liki, modeli teles, geoplošča, vrvica, kreda, učbenik, delovni zvezek REFLEKSIJA : Z učenci ponovimo nove pojme, vprašamo se, ali smo dosegli zastavljene cilje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: LIKI, OBSEG, PLOŠČINA ČASOVNI OKVIR: 13 ‐ 15 ur CILJI UČNEGA SKLOPA: • razvršča like glede na število stranic, oglišč, • poimenuje večkotnike in krog, • med štirikotniki prepozna kvadrat in pravokotnik, • opiše in označi večkotnike, • prek dejavnosti usvoji obseg lika, ga opredeli, oceni, • izmeri in izračuna obseg lika kot vsoto dolžin stranic, • uporablja pojem obseg pri reševanju problemov iz vsakdanjega življenja, • primerja like po ploščini, oceni ploščino, • meri ploščino z nestandardnimi m. enotami, • izračuna ploščino kvadrata in pravokotnika na podlagi dolžine in širine, • spozna standardne ploščinske enote, • bere in piše krajše oznake za ploščinske merske enote, • pretvarja sosednje ploščinske merske enote, meri ploščine predmetov s ploščinskimi merskimi enotami.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • LIKI ( VEČKOTNIKI), OGLIŠČE, STRANICA • VDRTOST IN IZBOČENOST • OBSEG –VSOTA DOLŽIN STRANIC • MERSKE ENOTE ZA MERJENJE PLOŠČIN: ( KVADRATNI METER, CENTIMETER ...)M 2, • PLOŠČINA

STANDARDI ZNANJA: TEMELJNI MINIMALNI • opiše in nariše like, • nariše pravokotnik in kvadrat, • kvadratu in pravokotniku izračuna • označi oglišča in stranice, ploščino, pravokotniku in kvadratu izračuna obseg.

• osvoji postopek reševanja ploščine, • osvoji stolpčni prikaz.

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija

KOGNITIVNI KONFLIKT : Neža in Anže se pogovarjata. Neža pove Anžetu, da bodo pri prijatelju Maticu zidali hišo na parceli, ki je velika 900 kvadratov. Anžetu izraz kvadrat ni všeč. Predlaga, da bi parcele prodajali v trikotnikih. Neža ga pouči, da takšne parcele nihče ne bi kupil. Anže bi vseeno prodal in meril parcelo z različnimi liki.

AKTIVNOST UČENCEV: 12. ura Nastanejo lahko različne rešitve, ker je premalo podatkov za enolično rešitev.

Poizkusijo še z drugimi liki. Število polovičk kvadratov pri posameznem cvetu je vedno sodo. Zato lahko s štetjem ugotovijo rešitev.

Učenci, ki hitro rešijo, naj narišejo še en cvet, ki bo ploščinsko enak povezanima dvema.

Lik do konca razdelijo na enake dele, trikotnike.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: liki, modeli teles, geoplošča, vrvica, kreda, učbenik, delovni zvezek REFLEKSIJA : Z učenci ponovimo nove pojme, vprašamo se, ali smo dosegli zastavljene cilje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: LIKI, OBSEG, PLOŠČINA ČASOVNI OKVIR: 13 ‐ 15 ur CILJI UČNEGA SKLOPA: • razvršča like glede na število stranic, oglišč, • poimenuje večkotnike in krog, • med štirikotniki prepozna kvadrat in pravokotnik, • opiše in označi večkotnike, • prek dejavnosti usvoji obseg lika, ga opredeli, oceni, • izmeri in izračuna obseg lika kot vsoto dolžin stranic, • uporablja pojem obseg pri reševanju problemov iz vsakdanjega življenja, • primerja like po ploščini, oceni ploščino, • meri ploščino z nestandardnimi m. enotami, • izračuna ploščino kvadrata in pravokotnika na podlagi dolžine in širine, • spozna standardne ploščinske enote, • bere in piše krajše oznake za ploščinske merske enote, • pretvarja sosednje ploščinske merske enote, meri ploščine predmetov s ploščinskimi merskimi enotami.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • LIKI ( VEČKOTNIKI), OGLIŠČE, STRANICA • VDRTOST IN IZBOČENOST • OBSEG –VSOTA DOLŽIN STRANIC • MERSKE ENOTE ZA MERJENJE PLOŠČIN: ( KVADRATNI METER, CENTIMETER ...)M 2, • PLOŠČINA

STANDARDI ZNANJA: TEMELJNI MINIMALNI • opiše in nariše like, • nariše pravokotnik in kvadrat, • kvadratu in pravokotniku izračuna • označi oglišča in stranice, ploščino, pravokotniku in kvadratu izračuna obseg.

• osvoji postopek reševanja ploščine, • osvoji stolpčni prikaz.

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija KOGNITIVNI KONFLIKT : Neža in Anže se pogovarjata. Neža pove Anžetu, da bodo pri prijatelju Maticu zidali hišo na parceli, ki je velika 900 kvadratov. Anžetu izraz kvadrat ni všeč. Predlaga, da bi parcele prodajali v trikotnikih. Neža ga pouči, da takšne parcele nihče ne bi kupil. Anže bi vseeno prodal in meril parcelo z različnimi liki.

AKTIVNOST UČENCEV: 13. ura Čez osenčen lik narišejo črte, da dokončajo kvadratno mrežo. Če naloge ne znajo dokončati s štetjem kvadratkov in polovičk, si pomagajo z rezanjem in prepogibanjem.

Lik razdelijo na enake dele. Pri vlečenju črt si pomagajo z robovi zvezde.

ZA POSLADEK: Reševanje nalog v priročniku

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: liki, modeli teles, geoplošča, vrvica, kreda, učbenik, delovni zvezek REFLEKSIJA : Z učenci ponovimo nove pojme, vprašamo se, ali smo dosegli zastavljene cilje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: LIKI, OBSEG, PLOŠČINA ČASOVNI OKVIR: 13 ‐ 15 ur CILJI UČNEGA SKLOPA: • razvršča like glede na število stranic, oglišč, • poimenuje večkotnike in krog, • med štirikotniki prepozna kvadrat in pravokotnik, • opiše in označi večkotnike, • prek dejavnosti usvoji obseg lika, ga opredeli, oceni, • izmeri in izračuna obseg lika kot vsoto dolžin stranic, • uporablja pojem obseg pri reševanju problemov iz vsakdanjega življenja, • primerja like po ploščini, oceni ploščino, • meri ploščino z nestandardnimi m. enotami, • izračuna ploščino kvadrata in pravokotnika na podlagi dolžine in širine, • spozna standardne ploščinske enote, • bere in piše krajše oznake za ploščinske merske enote, • pretvarja sosednje ploščinske merske enote, meri ploščine predmetov s ploščinskimi merskimi enotami.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • LIKI ( VEČKOTNIKI), OGLIŠČE, STRANICA • VDRTOST IN IZBOČENOST • OBSEG –VSOTA DOLŽIN STRANIC • MERSKE ENOTE ZA MERJENJE PLOŠČIN: ( KVADRATNI METER, CENTIMETER ...)M 2, • PLOŠČINA

STANDARDI ZNANJA: TEMELJNI MINIMALNI • opiše in nariše like, • nariše pravokotnik in kvadrat, • kvadratu in pravokotniku izračuna • označi oglišča in stranice,

pravokotniku in kvadratu izračuna obseg.

• •

ploščino, osvoji postopek reševanja ploščine, osvoji stolpčni prikaz.

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija KOGNITIVNI KONFLIKT : Neža in Anže se pogovarjata. Neža pove Anžetu, da bodo pri prijatelju Maticu zidali hišo na parceli, ki je velika 900 kvadratov. Anžetu izraz kvadrat ni všeč. Predlaga, da bi parcele prodajali v trikotnikih. Neža ga pouči, da takšne parcele nihče ne bi kupil. Anže bi vseeno prodal in meril parcelo z različnimi liki.

AKTIVNOST UČENCEV:

14. ura Izpišejo podatke in izračunajo dolžino in širino Matejeve njive. Obnovijo, ali morajo računati obseg ali ploščino.

Učitelj lahko doda še izračun dolžine ene in druge ograje, če bi jo Marko in Matej želela postaviti okrog svojih njiv.

Učitelj mora imeti podatek o dolžini in širini nogometnega igrišča, če učenci tega ne vedo.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI:

liki, modeli teles, geoplošča, vrvica, kreda, učbenik, delovni zvezek REFLEKSIJA : Z učenci ponovimo nove pojme, vprašamo se, ali smo dosegli zastavljene cilje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: LIKI, OBSEG, PLOŠČINA ČASOVNI OKVIR: 13 ‐ 15 ur CILJI UČNEGA SKLOPA: • razvršča like glede na število stranic, oglišč, • poimenuje večkotnike in krog, • med štirikotniki prepozna kvadrat in pravokotnik, • opiše in označi večkotnike, • prek dejavnosti usvoji obseg lika, ga opredeli, oceni, • izmeri in izračuna obseg lika kot vsoto dolžin stranic, • uporablja pojem obseg pri reševanju problemov iz vsakdanjega življenja, • primerja like po ploščini, oceni ploščino, • meri ploščino z nestandardnimi m. enotami, • izračuna ploščino kvadrata in pravokotnika na podlagi dolžine in širine, • spozna standardne ploščinske enote, • bere in piše krajše oznake za ploščinske merske enote, • pretvarja sosednje ploščinske merske enote, meri ploščine predmetov s ploščinskimi merskimi enotami.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • LIKI ( VEČKOTNIKI), OGLIŠČE, STRANICA • VDRTOST IN IZBOČENOST • OBSEG –VSOTA DOLŽIN STRANIC • MERSKE ENOTE ZA MERJENJE PLOŠČIN: ( KVADRATNI METER, CENTIMETER ...)M 2, • PLOŠČINA

STANDARDI ZNANJA: TEMELJNI MINIMALNI • opiše in nariše like, • nariše pravokotnik in kvadrat, • kvadratu in pravokotniku izračuna • označi oglišča in stranice, ploščino, pravokotniku in kvadratu izračuna obseg.

• osvoji postopek reševanja ploščine, • osvoji stolpčni prikaz.

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija KOGNITIVNI KONFLIKT : Neža in Anže se pogovarjata. Neža pove Anžetu, da bodo pri prijatelju Maticu zidali hišo na parceli, ki je velika 900 kvadratov. Anžetu izraz kvadrat ni všeč. Predlaga, da bi parcele prodajali v trikotnikih. Neža ga pouči, da takšne parcele nihče ne bi kupil. Anže bi vseeno prodal in meril parcelo z različnimi liki.

AKTIVNOST UČENCEV: 15. ura

Učenci opisujejo obsege likov.

Na like si napišejo številke. V stolpičnem diagramu na vodoravno os nanašajo številke likov, na navpično pa število kvadratkov. S pomočjo kvadratne mreže narišejo še ostale like, iščejo števila, ki dajo produkt 24, ponovijo pojem produkt, narišejo like z določenim obsegom.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: liki,, modeli teles, geoplošča, vrvica, kreda, učbenik, delovni zvezek REFLEKSIJA : Z učenci ponovimo nove pojme, vprašamo se, ali smo dosegli zastavljene cilje dokončajo miselni vzorec.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: LIKI, OBSEG, PLOŠČINA ČASOVNI OKVIR: 13 ‐ 15 ur CILJI UČNEGA SKLOPA: • razvršča like glede na število stranic, oglišč, • poimenuje večkotnike in krog, • med štirikotniki prepozna kvadrat in pravokotnik, • opiše in označi večkotnike, • prek dejavnosti usvoji obseg lika, ga opredeli, oceni, • izmeri in izračuna obseg lika kot vsoto dolžin stranic, • uporablja pojem obseg pri reševanju problemov iz vsakdanjega življenja, • primerja like po ploščini, oceni ploščino, • meri ploščino z nestandardnimi m. enotami, • izračuna ploščino kvadrata in pravokotnika na podlagi dolžine in širine, • spozna standardne ploščinske enote, • bere in piše krajše oznake za ploščinske merske enote, • pretvarja sosednje ploščinske merske enote, meri ploščine predmetov s ploščinskimi merskimi enotami.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • LIKI ( VEČKOTNIKI), OGLIŠČE, STRANICA • VDRTOST IN IZBOČENOST • OBSEG –VSOTA DOLŽIN STRANIC • MERSKE ENOTE ZA MERJENJE PLOŠČIN: ( KVADRATNI METER, CENTIMETER ...)M 2, • PLOŠČINA

STANDARDI ZNANJA: TEMELJNI MINIMALNI • opiše in nariše like, • nariše pravokotnik in kvadrat, • kvadratu in pravokotniku izračuna • označi oglišča in stranice, ploščino, pravokotniku in kvadratu izračuna obseg.

• osvoji postopek reševanja ploščine, • osvoji stolpčni prikaz.

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija KOGNITIVNI KONFLIKT : Neža in Anže se pogovarjata. Neža pove Anžetu, da bodo pri prijatelju Maticu zidali hišo na parceli, ki je velika 900 kvadratov. Anžetu izraz kvadrat ni všeč. Predlaga, da bi parcele prodajali v trikotnikih. Neža ga pouči, da takšne parcele nihče ne bi kupil. Anže bi vseeno prodal in meril parcelo z različnimi liki.

AKTIVNOST UČENCEV :

16. ura S pomočjo kvadratne mreže narišejo tudi druge like s ploščino 16 cm2, izmerijo stranico in primerjajo obseg.

Iščejo čim več števil, ki dajo kot produkt rezultat 24.

S pomočjo kvadratne mreže narišejo vsaj 4 trikotnike s ploščino 24 cm2 in določijo obsege.

Za posladek:

Pomagajo si z risanjem različnih pravokotnikov na kvadratno mrežo.

Zlagajo plastične kvadratke v pravokotnike.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: liki, modeli teles, geoplošča, vrvica, kreda, učbenik, delovni zvezek REFLEKSIJA: Z učenci dokončaj!

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: MASA ČASOVNI OKVIR: 2 uri CILJI UČNEGA SKLOPA : • primerja dve količini, • meri z nestandardnimi in standardnimi enotami, • pretvarja sosednje enote (mnogoimenske v enoimenske in obratno) in računa s količinami, • spozna, razume in se zaveda odvisnosti med dvema količinama, • spremembo ene količine poveže s spremembo druge količine.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • ENOTE ZA MERJENJE MASE:, MILIGRAM, DEKAGRAM, KILOGRAM, TONA • PRETVARJANJE SOSEDNJIH MERSKIH ENOT ZA MERJENJE MASE

STANDARDI ZNANJA : TEMELJNI: MINIMALNI : • meritve oceni, pretvarja ter z njimi računa • pretvarja med dvema sosednjima • količine primerja. enotama

METODE UČENJA: Razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom

OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija KOGNITIVNI KONFLIKT: Anže in Neža zelo rada pomagata babici. Med drugim sta tehtala orehe za potico s kuhinjsko tehtnico. Babica bo spekla štiri orehove potice, zato sta vse orehe stehtala in razdelila na štiri dele. Učenci lahko pomagajo Anžetu in Neži tehtati orehe in jih potem razdeliti na še kak njihov način.

AKTIVNOST UČENCEV: 1. ura S pomočjo podatkov pretvorijo kilograme v tone.

Spomnijo se vsaj treh predmetov, katerih masa je manj kot 5 g, učenci jih poimenujejo in jih poiščejo med razstavljenimi predmeti na mizi. Ocenijo maso predmetov na sliki, nekaj predmetov naj tudi stehtajo, podatke zapišejo in primerjajo oceno in dejansko težo. Pozorni so na pretvarjanje iz večje v manjšo mersko enoto, pretvarjajo dane mase v zahtevano mersko enoto, ugotavljajo, koliko vrečk bonbonov je potrebnih za uravnovešenje tehtnice, pretvarjajo dane mase v zahtevano mersko enoto. Samostojno pretvarjajo različne mase v zahtevane enote. Pri reševanju zgodbic so pozorni na načrt reševanja, izpis pomembnih podatkov.

Povzamejo snov v obliki miselnega vzorca

Za posladek: Učenci naj poskusijo razdeliti 100dag orehov na tri enake dele.

Uporabimo predlog za dodatne naloge, učenci nekajkrat povečajo recept za določeno jed.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: predmeti z različnimi masami, slike različno težkih predmetov, uteži, tehtnice , Kuharica, osebna tehtnica REFLEKSIJA : Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: MASA ČASOVNI OKVIR: 2 uri CILJI UČNEGA SKLOPA : • primerja dve količini, • meri z nestandardnimi in standardnimi enotami,

Izbrisano: ¶ ¶ ¶ ¶ ¶ ¶

• • •

pretvarja sosednje enote (mnogoimenske v enoimenske in obratno) in računa s količinami, spozna, razume in se zaveda odvisnosti med dvema količinama, spremembo ene količine poveže s spremembo druge količine.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • ENOTE ZA MERJENJE MASE:, MILIGRAM, DEKAGRAM, KILOGRAM, TONA • PRETVARJANJE SOSEDNJIH MERSKIH ENOT ZA MERJENJE MASE

STANDARDI ZNANJA : TEMELJNI: MINIMALNI : • meritve oceni, pretvarja ter z njimi računa • pretvarja med dvema sosednjima • količine primerja. enotama

METODE UČENJA: Razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom

OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija KOGNITIVNI KONFLIKT: Anže in Neža zelo rada pomagata babici. Med drugim sta tehtala orehe za potico s kuhinjsko tehtnico.

Babica bo spekla štiri orehove potice, zato sta vse orehe stehtala in razdelila na štiri dele. Učenci lahko pomagajo Anžetu in Neži tehtati orehe in jih potem razdeliti na še kak njihov način.

AKTIVNOST UČENCEV: 2. ura Učenci pretvarjajo dane mase v zahtevano mersko enoto, najprej dano maso pretvorijo v isto mersko enoto, šele nato v zahtevano mersko enoto, zapis z decimalno vejico razložim , podatke mas pretvarjajo v manjšo mersko enoto. Naloge rešujejo samostojno, naredijo načrt reševanja, sestavijo račun in iščejo še druge rezultate in jih utemeljijo .

Izračunajo manjkajočo maso, tako da bo njihov seštevek enak enemu kilogramu.

Lahko različno seštevajo. Seštevajo s količinami, izračunajo zahtevani podatek in rezultate primerjajo, ni potrebno vedno zapisati izračuna, pri računanju besedilnih nalog razložimo vse načine reševanja, pojasnijo zapis bruto in neto teže in povedo z lastnim razmišljanjem, zakaj pride do razlike med bruto in neto težo.

Ocenijo vrednost rezultata ZA POSLADEK: Ugotavljajo, kolikšna je masa 1l vode.

Lahko pa sami sestavijo posebne naloge o masi.

Seznanijo se z značilnostmi merskega sistema.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: predmeti z različnimi masami, slike različno težkih predmetov, uteži, tehtnice , Kuharica, osebna REFLEKSIJA : Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: MERJENJE ČASOVNI OKVIR: 4. ure CILJI UČNEGA SKLOPA : • merijo s standardnimi in nestandardnimi enotami, • pretvarjajo sosednje mnogoimenske enote v enoimenske, • računajo s količinami,

• • •

pretvarjajo v sosednje enote, spoznajo, razumejo in se zavedajo odvisnosti med dvema količinama, spremembo ene količin povežejo s spremembo druge količine.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • MERSKE ENOTE ZA MERJEJNJE DOLŽINE, PROSTORNINE, MASE • PRETVARJANJE MERSKIH ENOT STANDARDI ZNANJA: TEMELJNI: MINIMALNI : • oceni, meri, količino pretvarja in z njo računa • učenec meri, meritev zapiše, primerja dve količini, pretvarja med dvema sosednjima enotama

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija KOGNITIVNI KONFLIKT: Anže je zbolel. Neža ga je prišla obiskat . Potožil ji je, da kljub rednemu jemanju zdravil še ni nič boljše.

Ogledala sta si embalažo zdravil in prebrala navodila. Nista razumela kratice mg in cl. Mama jima je razložila, da zdravila jemljemo v majhnih količinah, zato uporabljamo miligrame in centilitre.

AKTIVNOST UČENCEV: 1. ura

Navajanje učencev na branje navodil iz različnih embalaž.

Pred sabo imajo različno embalažo zdravil, ogledajo si jo, z nje preberejo in ugotovijo, da merimo tekoča zdravila s centilitri in tablete v miligramih. Kaj merimo s centilitri in kaj merimo z miligrami?

Povedo še drugo mersko enoto, čas. Embalaža naj bo različna, zapiske primerjajo med sabo. Količine so lahko različne, saj je embalaža različno velika.

Za posladek:

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: enotske kocke, tehtnica, merilna posoda , enako velike kocke iz različnih materialov REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: MERJENJE ČASOVNI OKVIR: 4. ure

CILJI UČNEGA SKLOPA : • merijo s standardnimi in nestandardnimi enotami, • pretvarjajo sosednje mnogoimenske enote v enoimenske, • računajo s količinami, • pretvarjajo v sosednje enote, • spoznajo, razumejo in se zavedajo odvisnosti med dvema količinama, • spremembo ene količin povežejo s spremembo druge količine.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • MERSKE ENOTE ZA MERJEJNJE DOLŽINE, PROSTORNINE, MASE • PRETVARJANJE MERSKIH ENOT STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI : TEMELJNI: • učenec meri, meritev zapiše, primerja • oceni, meri, količino pretvarja in z njo računa dve količini, pretvarja med dvema

sosednjima enotama

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija KOGNITIVNI KONFLIKT: Anže je zbolel. Neža ga je prišla obiskat . Potožil ji je, da kljub rednemu jemanju zdravil še ni nič boljše.

Ogledala sta si embalažo zdravil in prebrala navodila. Nista razumela kratice mg in cl. Mama jima je razložila, da zdravila jemljemo v majhnih količinah, zato uporabljamo miligrame in centilitre.

AKTIVNOST UČENCEV: 2. ura Pri izdelavi plakatov naj bodo kreativni, spodbujamo jih, naj pri vsaki enoti poiščejo zanimivost. Izdelajo si lahko tudi kartončke, kjer imajo napisane vse pretvornike. Ti kartončki so vedno pri njih.

Za posladek : Rešimo orehek .

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: enotske kocke, tehtnica, merilna posoda, enako velike kocke iz različnih materialov REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: MERJENJE ČASOVNI OKVIR: 4. ure CILJI UČNEGA SKLOPA : • merijo s standardnimi in nestandardnimi enotami,

• • • • •

pretvarjajo sosednje mnogoimenske enote v enoimenske, računajo s količinami, pretvarjajo v sosednje enote, spoznajo, razumejo in se zavedajo odvisnosti med dvema količinama, spremembo ene količin povežejo s spremembo druge količine.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • MERSKE ENOTE ZA MERJEJNJE DOLŽINE, PROSTORNINE, MASE • PRETVARJANJE MERSKIH ENOT STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI : TEMELJNI: • učenec meri, meritev zapiše, primerja • oceni, meri, količino pretvarja in z njo računa dve količini, pretvarja med dvema

sosednjima enotama

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija KOGNITIVNI KONFLIKT: Anže je zbolel. Neža ga je prišla obiskat . Potožil ji je, da kljub rednemu jemanju zdravil še ni nič boljše.

Ogledala sta si embalažo zdravil in prebrala navodila. Nista razumela kratice mg in cl. Mama jima je razložila, da zdravila jemljemo v majhnih količinah, zato uporabljamo miligrame in centilitre.

AKTIVNOST UČENCEV: 3. ura Primerjajo predpone in pretvornike, ugotovitve primerjajo in ugotovijo, da deci pomeni deset in centi sto.

S pomočjo kartončkov oz . razrednih plakatov pretvarjajo v sosednje enote (enoimenske).

Navajanje na branje tabel in na risanje vrstičnega prikaza Skicirajo in narišejo pot reševanja problema.

Za posladek: Vaje v priročniku DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: enotske kocke, tehtnica, merilna posoda, enako velike kocke iz različnih materialov, delovni zvezek, učbenik REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: MERJENJE ČASOVNI OKVIR: 4. ure CILJI UČNEGA SKLOPA : • merijo s standardnimi in nestandardnimi enotami, • pretvarjajo sosednje mnogoimenske enote v enoimenske, • računajo s količinami,

• • •

pretvarjajo v sosednje enote, spoznajo, razumejo in se zavedajo odvisnosti med dvema količinama, spremembo ene količin povežejo s spremembo druge količine.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • MERSKE ENOTE ZA MERJEJNJE DOLŽINE, PROSTORNINE, MASE • PRETVARJANJE MERSKIH ENOT STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI : TEMELJNI: • učenec meri, meritev zapiše, primerja • oceni, meri, količino pretvarja in z njo računa dve količini, pretvarja med dvema

sosednjima enotama

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija KOGNITIVNI KONFLIKT: Anže je zbolel. Neža ga je prišla obiskat . Potožil ji je, da kljub rednemu jemanju zdravil še ni nič boljše.

Ogledala sta si embalažo zdravil in prebrala navodila. Nista razumela kratice mg in cl. Mama jima je razložila, da zdravila jemljemo v majhnih količinah, zato uporabljamo miligrame in centilitre.

AKTIVNOST UČENCEV: 4. ura Delo po skupinah: vsaka skupina si naj izbere tri različno velike predmete, jih stehta in ugotovitve predstavi, uredijo jih po velikosti. Posebno so pozorni na predmete, ki tehtajo le nekaj miligramov.

Na praktičnem primeru ugotovijo, da je miligram deseti deli grama.

Pomemben je načrt reševanja, s količino tudi računa.

Najprej rezultat ocenijo, nato praktično izvedejo problem.

Ocenijo, sklepajo in računajo.

Naredijo načrt reševanja, računajo z različnimi merskimi enotami.

Za posladek: Vaje v priročniku.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: enotske kocke, tehtnica, merilna posoda, enako velike kocke iz različnih materialov REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: MNOŽICE ČASOVNI OKVIR: 8 ur CILJI UČNEGA SKLOPA : • uporabljati pojme množica, osnovna • množica, podmnožica, unija, presek, prazna množica in jih znati zapisati z ustrezno simboliko,

•

grafično prikazati množice in odnose med njimi z ustreznimi diagrami (z Euler‐Venovim diagramom, s carrollovim diagramom, s puščičnim diagramom, z drevesnim diagramom).

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • POJMI MNOŽICA, UNIJA, PRESEK • PODMNOŽICA, PRAZNA MNOŽICA • ZAPIS S SIMBOLIKO • GRAFIČNI PRIKAZ MNOŽIC Z USTREŽNIM DIAGRAMOM STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI : TEMELJNI: • • v petem razredu med temeljnjimi cilji ni znanj o množicah METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA : Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija

KOGNITIVNI KONFLIKT: Neža ima rojstni dan v juliju, ker pa so takrat vsi na počitnicah , bo praznovala rojstni dan prej. Na zabavi bo naredila tri omizja: sošolci, sorodniki in odrasli. Anže ne ve, kam sodi, Učenci pripovedujejo možne rešitve. Učenci sestavljajo podobne skupine v razredu, lastnosti teh skupin določijo sami, nazorno prikažejo prehajanje iz ene skupine v drugo.

AKTIVNOST UČENCEV: 1. ura Ugotavljajo lastnost elementov v dani množici in tudi število elementov, ju med seboj primerjajo, učenci so zelo samostojni, ugotovijo lastnosti množice in jo tudi zapišejo.

Za posladek: Zapis in rešitev 11. naloge, učenci povedo lastnosti množic.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: vrvice, različni predmeti z določeno značilnostjo (veliki krogci, rdeči, trikotni krogci …)

REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: MNOŽICE ČASOVNI OKVIR: 8 ur CILJI UČNEGA SKLOPA :

• • •

uporabljati pojme množica, osnovna množica, podmnožica, unija, presek, prazna množica in jih znati zapisati z ustrezno simboliko, grafično prikazati množice in odnose med njimi z ustreznimi diagrami (z Euler‐Venovim diagramom, s carrollovim diagramom, s puščičnim diagramom, z drevesnim diagramom).

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • POJMI MNOŽICA, UNIJA, PRESEK • PODMNOŽICA, PRAZNA MNOŽICA • ZAPIS S SIMBOLIKO • GRAFIČNI PRIKAZ MNOŽIC Z USTREŽNIM DIAGRAMOM STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI : TEMELJNI: • • v petem razredu med temeljnjimi cilji ni znanj o množicah METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA : Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija

KOGNITIVNI KONFLIKT: Neža ima rojstni dan v juliju, ker pa so takrat vsi na počitnicah , bo praznovala rojstni dan prej. Na zabavi bo naredila tri omizja: sošolci, sorodniki in odrasli. Anže ne ve, kam sodi, Učenci pripovedujejo možne rešitve. Učenci sestavljajo podobne skupine v razredu, lastnosti teh skupin določijo sami, nazorno prikažejo prehajanje iz ene skupine v drugo.

AKTIVNOST UČENCEV : 2. ura Dobro si ogledajo diagram in preberejo nalogo. Ugotavljajo pravilnost oziroma nepravilnost trditev in jih utemeljijo. Ogledajo si diagram in odgovorijo na vprašanja. Najprej zapišejo množici, nato pa ugotavljajo odnose med njima in njunimi elementi.

Za posladek: glej Priročnik DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: vrvice, različni predmeti z določeno značilnostjo (veliki krogci, rdeči, trikotni krogci …)

REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: MNOŽICE ČASOVNI OKVIR: 8 ur CILJI UČNEGA SKLOPA : • uporabljati pojme množica, osnovna • množica, podmnožica, unija, presek, prazna množica in jih znati zapisati z ustrezno simboliko,

•

grafično prikazati množice in odnose med njimi z ustreznimi diagrami (z Euler‐Venovim diagramom, s carrollovim diagramom, s puščičnim diagramom, z drevesnim diagramom).

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • POJMI MNOŽICA, UNIJA, PRESEK • PODMNOŽICA, PRAZNA MNOŽICA • ZAPIS S SIMBOLIKO • GRAFIČNI PRIKAZ MNOŽIC Z USTREŽNIM DIAGRAMOM STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI : TEMELJNI: • • v petem razredu med temeljnjimi cilji ni znanj o množicah METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA : Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija

KOGNITIVNI KONFLIKT: Neža ima rojstni dan v juliju, ker pa so takrat vsi na počitnicah , bo praznovala rojstni dan prej. Na zabavi bo naredila tri omizja: sošolci, sorodniki in odrasli. Anže ne ve, kam sodi, Učenci pripovedujejo možne rešitve. Učenci sestavljajo podobne skupine v razredu, lastnosti teh skupin določijo sami, nazorno prikažejo prehajanje iz ene skupine v drugo.

AKTIVNOST UČENCEV: 3. ura Zapišejo dano množico na matematični način, ugotovijo množico, ki jo predstavljajo pobarvana polja in zapišejo lastnost vsake od novih množic.

Za posladek: glej Priročnik DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: vrvice, različni predmeti z določeno značilnostjo (veliki krogci, rdeči, trikotni krogci …)

REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pogled nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: MNOŽICE ČASOVNI OKVIR: 8 ur CILJI UČNEGA SKLOPA : • uporabljati pojme množica, osnovna ,

• •

množica, podmnožica, unija, presek, prazna množica in jih znati zapisati z ustrezno simboliko, grafično prikazati množice in odnose med njimi z ustreznimi diagrami (z Euler‐Venovim diagramom, s carrollovim diagramom, s puščičnim diagramom, z drevesnim diagramom).

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • POJMI MNOŽICA, UNIJA, PRESEK • PODMNOŽICA, PRAZNA MNOŽICA • ZAPIS S SIMBOLIKO • GRAFIČNI PRIKAZ MNOŽIC Z USTREŽNIM DIAGRAMOM STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI : TEMELJNI:

• v petem razredu med temeljnjimi cilji ni znanj o množicah METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA : Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija

KOGNITIVNI KONFLIKT: Neža ima rojstni dan v juliju, ker pa so takrat vsi na počitnicah , bo praznovala rojstni dan prej. Na zabavi bo naredila tri omizja: sošolci, sorodniki in odrasli. Anže ne ve, kam sodi, Učenci pripovedujejo možne rešitve. Učenci sestavljajo podobne skupine v razredu, lastnosti teh skupin določijo sami, nazorno prikažejo prehajanje iz ene skupine v drugo.

AKTIVNOST UČENCEV: 4. ura Ogledajo si diagram, razberejo lastnosti množic, jih zapišejo in nato ugotavljajo odnose med njima in njunimi elementi, narišejo ustrezni diagram in odgovorijo na vprašanji. V dvojicah preberejo besedilo, narišejo diagram in ugotavljajo odnose med elementi in množicama.

Za posladek :

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: vrvice, različni predmeti z določeno značilnostjo (veliki krogci, rdeči, trikotni krogci …)

REFLEKSIJA : Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: MNOŽICE ČASOVNI OKVIR: 8 ur CILJI UČNEGA SKLOPA : • uporabljati pojme množica, osnovna, • množica, podmnožica, unija, presek, prazna množica in jih znati zapisati z ustrezno simboliko,

•

grafično prikazati množice in odnose med njimi z ustreznimi diagrami (z Euler‐Venovim diagramom, s carrollovim diagramom, s puščičnim diagramom, z drevesnim diagramom).

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • POJMI MNOŽICA, UNIJA, PRESEK • PODMNOŽICA, PRAZNA MNOŽICA • ZAPIS S SIMBOLIKO • GRAFIČNI PRIKAZ MNOŽIC Z USTREŽNIM DIAGRAMOM STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI : TEMELJNI: • • v petem razredu med temeljnjimi cilji ni znanj o množicah METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA : Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija

KOGNITIVNI KONFLIKT: Neža ima rojstni dan v juliju, ker pa so takrat vsi na počitnicah , bo praznovala rojstni dan prej. Na zabavi bo naredila tri omizja: sošolci, sorodniki in odrasli. Anže ne ve, kam sodi, Učenci pripovedujejo možne rešitve. Učenci sestavljajo podobne skupine v razredu, lastnosti teh skupin določijo sami, nazorno prikažejo prehajanje iz ene skupine v drugo.

AKTIVNOST UČENCEV: 5. ura Diagram opisane množice z lastnostjo najprej narišejo, nato odgovorijo na vprašanja, ugotavljajo odnose med elementi in množicama.

Za posladek :

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: vrvice, različni predmeti z določeno značilnostjo (veliki krogci, rdeči, trikotni krogci …)

REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: MNOŽICE ČASOVNI OKVIR: 8 ur CILJI UČNEGA SKLOPA : • uporabljati pojme množica, osnovna • množica, podmnožica, unija, presek, prazna množica in jih znati zapisati z ustrezno simboliko,

•

grafično prikazati množice in odnose med njimi z ustreznimi diagrami (z Euler‐Venovim diagramom, s carrollovim diagramom, s puščičnim diagramom, z drevesnim diagramom).

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • POJMI MNOŽICA, UNIJA, PRESEK • PODMNOŽICA, PRAZNA MNOŽICA • ZAPIS S SIMBOLIKO • GRAFIČNI PRIKAZ MNOŽIC Z USTREŽNIM DIAGRAMOM STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI : TEMELJNI: • _ • v petem razredu med temeljnjimi cilji ni znanj o množicah METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA : Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija

KOGNITIVNI KONFLIKT: Neža ima rojstni dan v juliju, ker pa so takrat vsi na počitnicah , bo praznovala rojstni dan prej. Na zabavi bo naredila tri omizja: sošolci, sorodniki in odrasli. Anže ne ve, kam sodi, Učenci pripovedujejo možne rešitve. Učenci sestavljajo podobne skupine v razredu, lastnosti teh skupin določijo sami, nazorno prikažejo prehajanje iz ene skupine v drugo.

AKTIVNOST UČENCEV: 6. ura Nalogo samostojno preberejo in naredijo zahtevano; narišejo diagram in odgovorijo na vprašanja, narišejo diagram in odgovorijo na vprašanja, zapišejo množice z lastnostmi, katerim bi lahko pripadali, preberejo nalogo in podatke preproste besedilne naloge prikažejo v diagramu množic.

Za posladek :

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: vrvice, različni predmeti z določeno značilnostjo (veliki krogci, rdeči, trikotni krogci …)

REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: MNOŽICE ČASOVNI OKVIR: 8 ur CILJI UČNEGA SKLOPA : • uporabljati pojme množica, osnovna, • množica, podmnožica, unija, presek, prazna množica in jih znati zapisati z ustrezno simboliko,

•

grafično prikazati množice in odnose med njimi z ustreznimi diagrami (z Euler‐Venovim diagramom, s carrollovim diagramom, s puščičnim diagramom, z drevesnim diagramom).

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • POJMI MNOŽICA, UNIJA, PRESEK • PODMNOŽICA, PRAZNA MNOŽICA • ZAPIS S SIMBOLIKO • GRAFIČNI PRIKAZ MNOŽIC Z USTREŽNIM DIAGRAMOM STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI : TEMELJNI: • • v petem razredu med temeljnjimi cilji ni znanj o množicah METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA : Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija

KOGNITIVNI KONFLIKT: Neža ima rojstni dan v juliju, ker pa so takrat vsi na počitnicah , bo praznovala rojstni dan prej. Na zabavi bo naredila tri omizja: sošolci, sorodniki in odrasli. Anže ne ve, kam sodi, Učenci pripovedujejo možne rešitve. Učenci sestavljajo podobne skupine v razredu, lastnosti teh skupin določijo sami, nazorno prikažejo prehajanje iz ene skupine v drugo.

AKTIVNOST UČENCEV: 7. ura Preberejo nalogo in s pomočjo danih podatkov odgovorijo na vprašanja ter odgovore prikažejo še z diagrami, preberejo nalogo in jo rešijo.Podatke lahko učenci prikažejo v diagramu.

Samostojno/v dvojicah preberejo nalogo in s pomočjo podatkov v diagramu matematično zapišejo odnose med množicami.

Za posladek: vaje v priročniku DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: vrvice, različni predmeti z določeno značilnostjo (veliki krogci, rdeči, trikotni krogci …)

REFLEKSIJA : Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: MNOŽICE ČASOVNI OKVIR: 8 ur CILJI UČNEGA SKLOPA : • uporabljati pojme množica, osnovna , • množica, podmnožica, unija, presek, prazna množica in jih znati zapisati z ustrezno simboliko,

•

grafično prikazati množice in odnose med njimi z ustreznimi diagrami (z Euler‐Venovim diagramom, s carrollovim diagramom, s puščičnim diagramom, z drevesnim diagramom).

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • POJMI MNOŽICA, UNIJA, PRESEK • PODMNOŽICA, PRAZNA MNOŽICA • ZAPIS S SIMBOLIKO • GRAFIČNI PRIKAZ MNOŽIC Z USTREŽNIM DIAGRAMOM STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI : TEMELJNI: • • v petem razredu med temeljnjimi cilji ni znanj o množicah METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA : Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija

KOGNITIVNI KONFLIKT: Neža ima rojstni dan v juliju, ker pa so takrat vsi na počitnicah , bo praznovala rojstni dan prej. Na zabavi bo naredila tri omizja: sošolci, sorodniki in odrasli. Anže ne ve, kam sodi, Učenci pripovedujejo možne rešitve. Učenci sestavljajo podobne skupine v razredu, lastnosti teh skupin določijo sami, nazorno prikažejo prehajanje iz ene skupine v drugo.

AKTIVNOST UČENCEV: 8. ura Zberemo zahtevane podatke ter samostojno/v dvojicah/v skupinah prikažejo zahtevane podatke. Rezultate prikažejo na različne načine.

Svoja znanja o množicah prikažejo z miselnim vzorcem.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: vrvice, različni predmeti z določeno značilnostjo (veliki krogci, rdeči, trikotni krogci …)

REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP NARAVNA ŠTEVILA DO MILIJONA ČASOVNI OKVIR: 15 ur CILJI UČNEGA SKLOPA: • učenci znajo brati in pisati števila do milijona, • razlikovati znajo desetiške enote, • urediti naravna števila do milijona,

• narisati številsko premico in na njej upodobiti naravna števila, • opredeliti predhodnik in naslednik števila, • poznati in razlikovati soda in liha števila, • števila zaokrožiti na desetice, stotice, • oblikovati zaporedja naravnih števil, • nadaljujejo zaporedje naravnih števil.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • Zaokroževanje na D, S, T, Dt, St • predhodnik in naslednik • Soda, liha števila • Zaporedje naravnih števil • Zapis naravnih števil z d. enotami • Zapis naravnih števil z besedo STANDARDI ZNANJA: TEMELJNI: MINIMALNI: • na številski premici upodablja naravna števila • primerja naravna števila do 10 000 • bere, zapiše in uredi po velikosti števila do • števila zaokroži na desetice milijona • pisno računa v obsegu do 10 000 • števila zaokroži na desetice, stotice, tisočice

• računa v obsegu do milijona

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija

KOGNITIVNI KONFLIKT: Anže , navdušen nogometaš, velikokrat skupaj z očetom obišče tekmo. Neži navdušeno pripoveduje o vzdušju na tekmi, kjer je bilo zelo veliko obiskovalcev. Reporter je ugotovil, da je bilo več kot dvajset tisoč gledalcev. Neža je ugotovila, da imajo Trbovlje prav toliko prebivalcev. Skupaj sta ugotovila, da ne moremo natančno ugotoviti števila prebivalcev, ker se to število spreminja iz minute v minuto. Tudi natančnega števila prebivalcev Zemlje ne moremo ugotoviti, samo predvidevamo lahko, da jih je več kot šest milijard.

Poiščejo, kdaj so začeli uporabljati desetiški sistem.

AKTIVNOST UČENCEV: 1. 2. 3. ura Učenci delajo v skupinah.

Vsaka skupina išče in zapisuje podatke. Svoje ugotovitve zapišejo in prikažejo tudi na številski premici.

Ustno določijo predhodnike in naslednike. Števila naj glasno preberejo in drug drugega poslušajo.

Zapisujejo števila, glasno berejo. Smisel naloge je, da znajo zapisovati in brati števila do milijona.

Narede miselni vzorec, poznajo velikostne odnose.

Za posladek: Rešijo 8. nalogo v učbeniku.

REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP NARAVNA ŠTEVILA DO MILIJONA ČASOVNI OKVIR: 15 ur CILJI UČNEGA SKLOPA: • učenci znajo brati in pisati števila do milijona, • razlikovati znajo desetiške enote,

• urediti naravna števila do milijona, • narisati številsko premico in na njej upodobiti naravna števila, • opredeliti predhodnik in naslednik števila, • poznati in razlikovati soda in liha števila, • števila zaokrožiti na desetice, stotice, • oblikovati zaporedja naravnih števil, • nadaljujejo zaporedje naravnih števil.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • Zaokroževanje na D, S, T, Dt, St • predhodnik in naslednik • Soda, liha števila • Zaporedje naravnih števil • Zapis naravnih števil z d. enotami • Zapis naravnih števil z besedo STANDARDI ZNANJA: TEMELJNI: MINIMALNI: • na številski premici upodablja naravna števila • primerja naravna števila do 10 000 • bere, zapiše in uredi po velikosti števila do • števila zaokroži na desetice milijona • pisno računa v obsegu do 10 000 • števila zaokroži na desetice, stotice, tisočice

• računa v obsegu do milijona

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija

KOGNITIVNI KONFLIKT: Anže , navdušen nogometaš, velikokrat skupaj z očetom obišče tekmo. Neži navdušeno pripoveduje o vzdušju na tekmi, kjer je bilo zelo veliko obiskovalcev. Reporter je ugotovil, da je bilo več kot dvajset tisoč gledalcev. Neža je ugotovila, da imajo Trbovlje prav toliko prebivalcev.

Skupaj sta ugotovila, da ne moremo natančno ugotoviti števila prebivalcev, ker se to število spreminja iz minute v minuto. Tudi natančnega števila prebivalcev Zemlje ne moremo ugotoviti, samo predvidevamo lahko, da jih je več kot šest milijard.

Poiščejo, kdaj so začeli uporabljati desetiški sistem.

AKTIVNOST UČENCEV: 4., 5., 6. ura

Ponovijo in utrdijo izraz predhodnik in naslednik, soda in liha števila. Prikazujejo števila na št. premici, se poslušajo in berejo.

Razpredelnico prerišejo v zvezek, vsako desetiško enoto naj napišejo z drugo barvo. Ugotovijo, da je pomembno dodajanje pripone tisoč oziroma treh ničel.

Med številom in tremi ničlami naredijo malo presledka.

Cilj naloge je utrditi velikostne odnose med posameznimi števili.

V pomoč jim je številski trak, na njem najprej poiščejo število, nato ga zapišejo.

Za posladek: Rešijo 9. nalogo v učbeniku, sami lahko sestavimo podobne.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: številski trak, delovni zvezek, učbenik, svetovni splet REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP NARAVNA ŠTEVILA DO MILIJONA ČASOVNI OKVIR: 15 ur CILJI UČNEGA SKLOPA: • učenci znajo brati in pisati števila do milijona, • razlikovati znajo desetiške enote, • urediti naravna števila do milijona, • narisati številsko premico in na njej upodobiti naravna števila, • opredeliti predhodnik in naslednik števila, • poznati in razlikovati soda in liha števila, • števila zaokrožiti na desetice, stotice, • oblikovati zaporedja naravnih števil, • nadaljujejo zaporedje naravnih števil.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • Zaokroževanje na D, S, T, Dt, St • predhodnik in naslednik • Soda, liha števila • Zaporedje naravnih števil • Zapis naravnih števil z d. enotami • Zapis naravnih števil z besedo STANDARDI ZNANJA: TEMELJNI: MINIMALNI: • na številski premici upodablja naravna števila • primerja naravna števila do 10 000 • bere, zapiše in uredi po velikosti števila do • števila zaokroži na desetice milijona • pisno računa v obsegu do 10 000 • števila zaokroži na desetice, stotice, tisočice

• računa v obsegu do milijona

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija

KOGNITIVNI KONFLIKT: Anže , navdušen nogometaš, velikokrat skupaj z očetom obišče tekmo. Neži navdušeno pripoveduje o vzdušju na tekmi, kjer je bilo zelo veliko obiskovalcev. Reporter je ugotovil, da je bilo več kot dvajset tisoč gledalcev. Neža je ugotovila, da imajo Trbovlje prav toliko prebivalcev.

Skupaj sta ugotovila, da ne moremo natančno ugotoviti števila prebivalcev, ker se to število spreminja iz minute v minuto. Tudi natančnega števila prebivalcev Zemlje ne moremo ugotoviti, samo predvidevamo lahko, da jih je več kot šest milijard.

Poiščejo, kdaj so začeli uporabljati desetiški sistem.

AKTIVNOST UČENCEV: 7., 8., 9., 10. ura

Usvajanje cilja, zapisovanje in branje do milijona in zapisa do milijon. Števila pišejo v zvezek.

Primerjajo velikostne odnose, predhodnik pomeni 1 manj od števila, naslednik 1 več.

Znajo opredeliti predhodnik in naslednik števil.

Delo v paru, utrjujejo branje števil, usvojijo izraz največje (podčrtajo) in najmanjše (obkrožijo) Štejejo, zapišejo v zvezke, v pomoč jim je številski trak, pišejo v razpredelnici.

Za posladek: Vaje – glej priročnik .

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI:

številski trak, delovni zvezek, učbenik, svetovni splet REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje, dokončamo miselni vzorec.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP NARAVNA ŠTEVILA DO MILIJONA ČASOVNI OKVIR: 15 ur CILJI UČNEGA SKLOPA: • učenci znajo brati in pisati števila do milijona, • razlikovati znajo desetiške enote, • urediti naravna števila do milijona, • narisati številsko premico in na njej upodobiti naravna števila, • opredeliti predhodnik in naslednik števila, • poznati in razlikovati soda in liha števila, • števila zaokrožiti na desetice, stotice, • oblikovati zaporedja naravnih števil, • nadaljujejo zaporedje naravnih števil.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • Zaokroževanje na D, S, T, Dt, St • predhodnik in naslednik • Soda, liha števila • Zaporedje naravnih števil • Zapis naravnih števil z d. enotami • Zapis naravnih števil z besedo STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI: TEMELJNI: • primerja naravna števila do 10 000 • na številski premici upodablja naravna števila • števila zaokroži na desetice • bere, zapiše in uredi po velikosti števila do • pisno računa v obsegu do 10 000 milijona

• števila zaokroži na desetice, stotice, tisočice

• računa v obsegu do milijona

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija

KOGNITIVNI KONFLIKT: Anže , navdušen nogometaš, velikokrat skupaj z očetom obišče tekmo. Neži navdušeno pripoveduje o vzdušju na tekmi, kjer je bilo zelo veliko obiskovalcev. Reporter je ugotovil, da je bilo več kot dvajset tisoč gledalcev. Neža je ugotovila, da imajo Trbovlje prav toliko prebivalcev.

Skupaj sta ugotovila, da ne moremo natančno ugotoviti števila prebivalcev, ker se to število spreminja iz minute v minuto. Tudi natančnega števila prebivalcev Zemlje ne moremo ugotoviti, samo predvidevamo lahko, da jih je več kot šest milijard.

Poiščejo, kdaj so začeli uporabljati desetiški sistem.

AKTIVNOST UČENCEV: 11. ura Podčrtajo pomembne podatke.

Navajanje učencev na delo v dvojicah ‐ narekujejo si števila, jih zapisujejo v zvezek oz. na tablo. Utrjujejo: zapis števil, iskanje predhodnika in naslednika, ponovijo velikostne odnose.

Za posladek : Vaje v priročniku.

Naloga št. 9 v učbeniku.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: številski trak, delovni zvezek, učbenik, svetovni splet REFLEKSIJA : Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP NARAVNA ŠTEVILA DO MILIJONA ČASOVNI OKVIR: 15 ur CILJI UČNEGA SKLOPA: • učenci znajo brati in pisati števila do milijona, • razlikovati znajo desetiške enote, • urediti naravna števila do milijona, • narisati številsko premico in na njej upodobiti naravna števila, • opredeliti predhodnik in naslednik števila, • poznati in razlikovati soda in liha števila, • števila zaokrožiti na desetice, stotice, • oblikovati zaporedja naravnih števil, • nadaljujejo zaporedje naravnih števil.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • Zaokroževanje na D, S, T, Dt, St • predhodnik in naslednik • Soda, liha števila • Zaporedje naravnih števil • Zapis naravnih števil z d. enotami • Zapis naravnih števil z besedo STANDARDI ZNANJA: TEMELJNI: MINIMALNI: • na številski premici upodablja naravna števila • primerja naravna števila do 10 000 • bere, zapiše in uredi po velikosti števila do • števila zaokroži na desetice milijona • pisno računa v obsegu do 10 000 • števila zaokroži na desetice, stotice, tisočice

• računa v obsegu do milijona

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija

KOGNITIVNI KONFLIKT: Anže , navdušen nogometaš, velikokrat skupaj z očetom obišče tekmo. Neži navdušeno pripoveduje o vzdušju na tekmi, kjer je bilo zelo veliko obiskovalcev. Reporter je ugotovil, da je bilo več kot dvajset tisoč gledalcev. Neža je ugotovila, da imajo Trbovlje prav toliko prebivalcev.

Skupaj sta ugotovila, da ne moremo natančno ugotoviti števila prebivalcev, ker se to število spreminja iz minute v minuto. Tudi natančnega števila prebivalcev Zemlje ne moremo ugotoviti, samo predvidevamo lahko, da jih je več kot šest milijard.

Poiščejo, kdaj so začeli uporabljati desetiški sistem.

AKTIVNOST UČENCEV:

12., 13. ura Navajanje učencev na delo v dvojicah ‐ narekujejo si števila, jih zapisujejo v zvezek oz. na tablo. Utrjujejo: zapis števil, iskanje predhodnika in naslednika, ponovijo velikostne odnose.

Za posladek: Orehek v učbeniku.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: številski trak, delovni zvezek, učbenik, svetovni splet REFLEKSIJA : Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP NARAVNA ŠTEVILA DO MILIJONA ČASOVNI OKVIR: 15 ur CILJI UČNEGA SKLOPA: • učenci znajo brati in pisati števila do milijona, • razlikovati znajo desetiške enote, • urediti naravna števila do milijona, • narisati številsko premico in na njej upodobiti naravna števila, • opredeliti predhodnik in naslednik števila, • poznati in razlikovati soda in liha števila, • števila zaokrožiti na desetice, stotice, • oblikovati zaporedja naravnih števil, • nadaljujejo zaporedje naravnih števil.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • Zaokroževanje na D, S, T, Dt, St • predhodnik in naslednik • Soda, liha števila • Zaporedje naravnih števil • Zapis naravnih števil z d. enotami • Zapis naravnih števil z besedo STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI: TEMELJNI: • primerja naravna števila do 10 000 • na številski premici upodablja naravna števila • števila zaokroži na desetice • bere, zapiše in uredi po velikosti števila do • pisno računa v obsegu do 10 000 milijona

• števila zaokroži na desetice, stotice, tisočice

• računa v obsegu do milijona

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija

KOGNITIVNI KONFLIKT: Anž , navdušen nogometaš, velikokrat skupaj z očetom obišče tekmo. Neži navdušeno pripoveduje o vzdušju na tekmi, kjer je bilo zelo veliko obiskovalcev. Reporter je ugotovil, da je bilo več kot dvajset tisoč gledalcev. Neža je ugotovila, da imajo Trbovlje prav toliko prebivalcev.

Skupaj sta ugotovila, da ne moremo natančno ugotoviti števila prebivalcev, ker se to število spreminja iz minute v minuto. Tudi natančnega števila prebivalcev Zemlje ne moremo ugotoviti, samo predvidevamo lahko, da jih je več kot šest milijard.

Poiščejo, kdaj so začeli uporabljati desetiški sistem.

AKTIVNOST UČENCEV:

14. ura Navajanj učencev na samostojnost, natančnost in usvajanje cilja ‐ zaokroževanje na desetice.

Navajamo učence na samostojnost, podatke prikažejo v tabeli, podčrtajo kraj z najmanj prebivalci, z največ prebivalci. Število prebivalcev zaokrožijo na S. Prikažejo zaokrožene podatke z grafom.

Ponovijo računski operaciji seštevanja in odštevanja.

Ponovimo sistem reševanja nalog, samostojno pridejo do rešitev.

Za posladek: Igranje igre ( naloga številka 9 v učbeniku ).

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: številski trak, delovni zvezek, učbenik, svetovni splet REFLEKSIJA : Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP NARAVNA ŠTEVILA DO MILIJONA ČASOVNI OKVIR: 15 ur CILJI UČNEGA SKLOPA: • učenci znajo brati in pisati števila do milijona, • razlikovati znajo desetiške enote, • urediti naravna števila do milijona, • narisati številsko premico in na njej upodobiti naravna števila, • opredeliti predhodnik in naslednik števila, • poznati in razlikovati soda in liha števila, • števila zaokrožiti na desetice, stotice, • oblikovati zaporedja naravnih števil, • nadaljujejo zaporedje naravnih števil.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • Zaokroževanje na D, S, T, Dt, St • predhodnik in naslednik • Soda, liha števila • Zaporedje naravnih števil • Zapis naravnih števil z d. enotami • Zapis naravnih števil z besedo STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI: TEMELJNI: • primerja naravna števila do 10 000 • na številski premici upodablja naravna števila • števila zaokroži na desetice • bere, zapiše in uredi po velikosti števila do • pisno računa v obsegu do 10 000 milijona

• števila zaokroži na desetice, stotice, tisočice

• računa v obsegu do milijona

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom

OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija

KOGNITIVNI KONFLIKT: Anž , navdušen nogometaš, velikokrat skupaj z očetom obišče tekmo. Neži navdušeno pripoveduje o vzdušju na tekmi, kjer je bilo zelo veliko obiskovalcev. Reporter je ugotovil, da

je bilo več kot dvajset tisoč gledalcev. Neža je ugotovila, da imajo Trbovlje prav toliko prebivalcev.

Skupaj sta ugotovila, da ne moremo natančno ugotoviti števila prebivalcev, ker se to število spreminja iz minute v minuto. Tudi natančnega števila prebivalcev Zemlje ne moremo ugotoviti, samo predvidevamo lahko, da jih je več kot šest milijard.

Poiščejo, kdaj so začeli uporabljati desetiški sistem.

AKTIVNOST UČENCEV: 15. ura Ponovimo sistem reševanja nalog, samostojno pridejo do rešitev.

14. naloga Ugotovitve naj zapišejo v miselni vzorec.

Za posladek: Vaje v priročniku .

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: številski trak, delovni zvezek, učbenik, svetovni splet REFLEKSIJA : Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: PONOVIMO IN RAZŠIRIMO ČASOVNI OKVIR: 9 ur CILJI UČNEGA SKLOPA : • ponovi in utrdi pisno množenje in deljenje števil do 1000, • ponovi in utrdi pisno seštevanje in odštevanje do 10 000, • ponovi in utrdi merske enote in računanje z njimi,

• • • • •

ponovi in utrdi pojma: krog, krožnica, označi središče krožnice in ji izmeri polmer, ponovi in utrdi pojma pravokotnik in kvadrat, ponovi in utrdi pojme: premica, poltrak, daljica, ponovi in utrdi reševanje enačb seštevanja, odštevanja, deljenja in množenja.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • pisno množenje in deljenje števil do 1000 • številski izrazi • pisno seštevanje in odštevanje do 1000 • krožnica, krog • pojem večkotniki STANDARDI ZNANJA ‐ končni standardi znanja v 4. razredu • pozna in nariše vse vrste ravnih črt, opiše njihovo medsebojno lego, • nariše sečnici in označi presečišče, • skladnost daljic povezuje z dolžino, • nariše daljico z dano dolžino in dani daljici skladno daljico, • opiše pravokotnik in kvadrat, lika nariše s pomočjo mreže, s prepogibanjem določi simetrale, • označi središče krožnice, krožnici z danim središčem izmeri polmer, • pretvarja med dvema sosednjima enotama in računa s količinami, • uredi naravna števila do 10 000, • množi in deli naravna števila do 1000, • uporablja pojme: je deljiv, je delitelj, je večkratnik, • reši preproste besedilne naloge, • reši preproste enačbe, • izračuna vrednost številskega izraza z in brez oklepajev, • razdeli celoto na enake dele, dele poimenuje in zapiše z ulomkom.

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija KOGNITIVNI KONFLIKT: Anže in Neža vesela vstopata v novo šolsko leto. Počitnice so bile zelo zanimive. Zdi se jima, da je matematika knjiga v nadaljevanjih. Vedno se morata spomniti, o čem govori prejšnje poglavje, tako je tudi pri matematiki. Prejšnja nadaljevanja so govorila o črtah, presečišču, vzporednih premicah, polmeru, številih do 1000, desetiških enotah, geometrijskih oblikah, naravnih številih, računskih operacijah in številskih izrazih.

AKTIVNOST UČENCEV: 1. ura Učenci rešijo račune po navodilih. Potem lahko s temi števili izvajajo še druge računske operacije.

Prednost posameznih računskih operacij. Upoštevajo navodila. Ugotovijo, kaj spremeni prednost računskih operacij.

ZA POSLADEK: Vaje v priročniku .

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: pozicijsko računalo, učbenik, delovni zvezek, modeli geometrijskih teles REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: PONOVIMO IN RAZŠIRIMO ČASOVNI OKVIR: 9 ur

CILJI UČNEGA SKLOPA : • ponovi in utrdi pisno množenje in deljenje števil do 1000, • ponovi in utrdi pisno seštevanje in odštevanje do 10 000, • ponovi in utrdi merske enote in računanje z njimi, • ponovi in utrdi pojma: krog, krožnica, • označi središče krožnice in ji izmeri polmer, • ponovi in utrdi pojma pravokotnik in kvadrat, • ponovi in utrdi pojme: premica, poltrak, daljica, • ponovi in utrdi reševanje enačb seštevanja, odštevanja, deljenja in množenja.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • pisno množenje in deljenje števil do 1000 • številski izrazi • pisno seštevanje in odštevanje do 1000 • krožnica, krog • pojem večkotniki STANDARDI ZNANJA ‐ končni standardi znanja v 4. razredu • pozna in nariše vse vrste ravnih črt, opiše njihovo medsebojno lego, • nariše sečnici in označi presečišče, • skladnost daljic povezuje z dolžino, • nariše daljico z dano dolžino in dani daljici skladno daljico, • opiše pravokotnik in kvadrat, lika nariše s pomočjo mreže, s prepogibanjem določi simetrale, • označi središče krožnice, krožnici z danim središčem izmeri polmer, • pretvarja med dvema sosednjima enotama in računa s količinami, • uredi naravna števila do 10 000, • množi in deli naravna števila do 1000, • uporablja pojme: je deljiv, je delitelj, je večkratnik, • reši preproste besedilne naloge, • reši preproste enačbe, • izračuna vrednost številskega izraza z in brez oklepajev, • razdeli celoto na enake dele, dele poimenuje in zapiše z ulomkom.

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija KOGNITIVNI KONFLIKT: Anže in Neža vesela vstopata v novo šolsko leto. Počitnice so bile zelo zanimive. Zdi se jima, da je matematika knjiga v nadaljevanjih. Vedno se morata spomniti, o čem govori prejšnje poglavje, tako je tudi pri matematiki. Prejšnja nadaljevanja so govorila o črtah, presečišču, vzporednih premicah, polmeru, številih do 1000, desetiških enotah, geometrijskih oblikah, naravnih številih, računskih operacijah in številskih izrazih.

AKTIVNOST UČENCEV:

2., 3. ura Sestavijo tudi enačbo, v kateri nastopa oklepaj.

Ponovijo množenje z 0, 1. Kako je z deljenjem z 0 in 1?

Pomagajo si z zapisovanjem v tabelo enic, desetic, ... Pozorni so na zapis števila, začnejo

pri enicah in ga zapišejo v levo.

Zapišejo letnico svojega rojstva in zapišejo vsa števila večja od 1000.

ZA POSLADEK: Rešijo orehek v učbeniku.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: pozicijsko računalo, učbenik, delovni zvezek, modeli geometrijskih teles REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje. Naredijo miselni vzorec.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: PONOVIMO IN RAZŠIRIMO ČASOVNI OKVIR: 9 ur CILJI UČNEGA SKLOPA : • ponovi in utrdi pisno množenje in deljenje števil do 1000, • ponovi in utrdi pisno seštevanje in odštevanje do 10 000, • ponovi in utrdi merske enote in računanje z njimi, • ponovi in utrdi pojma: krog, krožnica, • označi središče krožnice in ji izmeri polmer, • ponovi in utrdi pojma pravokotnik in kvadrat, • ponovi in utrdi pojme: premica, poltrak, daljica, • ponovi in utrdi reševanje enačb seštevanja, odštevanja, deljenja in množenja.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • pisno množenje in deljenje števil do 1000 • številski izrazi • pisno seštevanje in odštevanje do 1000 • krožnica, krog • pojem večkotniki STANDARDI ZNANJA ‐ končni standardi znanja v 4. razredu • pozna in nariše vse vrste ravnih črt, opiše njihovo medsebojno lego, • nariše sečnici in označi presečišče, • skladnost daljic povezuje z dolžino, • nariše daljico z dano dolžino in dani daljici skladno daljico, • opiše pravokotnik in kvadrat, lika nariše s pomočjo mreže, s prepogibanjem določi simetrale, • označi središče krožnice, krožnici z danim središčem izmeri polmer, • pretvarja med dvema sosednjima enotama in računa s količinami, • uredi naravna števila do 10 000, • množi in deli naravna števila do 1000, • uporablja pojme: je deljiv, je delitelj, je večkratnik, • reši preproste besedilne naloge, • reši preproste enačbe, • izračuna vrednost številskega izraza z in brez oklepajev, • razdeli celoto na enake dele, dele poimenuje in zapiše z ulomkom.

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija KOGNITIVNI KONFLIKT:

Anže in Neža vesela vstopata v novo šolsko leto. Počitnice so bile zelo zanimive. Zdi se jima, da je matematika knjiga v nadaljevanjih. Vedno se morata spomniti, o čem govori prejšnje poglavje, tako je tudi pri matematiki. Prejšnja nadaljevanja so govorila o črtah, presečišču, vzporednih premicah, polmeru, številih do 1000, desetiških enotah, geometrijskih oblikah, naravnih številih, računskih operacijah in številskih izrazih.

AKTIVNOST UČENCEV:

4., 5. ura Ponovijo, kam v ulomku zapisujejo, na koliko delov je razdeljena celota in kam zapisujemo število označenih delov. Pomagajo si z risanjem črt čez osenčene dele. Lahko si pomagajo tako, da lik prerišejo in izrežejo ter prepogibajo. Deli celote morajo biti vedno enaki.

Poizkusijo rešiti nalogo, tako da si celoto narišejo v obliki kroga.

Za posladek: Dodatne naloge v priročniku.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: pozicijsko računalo, učbenik, delovni zvezek, modeli geometrijskih teles REFLEKSIJA Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje. Dokončajo miselni vzorec.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: PONOVIMO IN RAZŠIRIMO ČASOVNI OKVIR: 9 ur CILJI UČNEGA SKLOPA : • ponovi in utrdi pisno množenje in deljenje števil do 1000,

• • • • • • •

ponovi in utrdi pisno seštevanje in odštevanje do 10 000, ponovi in utrdi merske enote in računanje z njimi, ponovi in utrdi pojma: krog, krožnica, označi središče krožnice in ji izmeri polmer, ponovi in utrdi pojma pravokotnik in kvadrat, ponovi in utrdi pojme: premica, poltrak, daljica, ponovi in utrdi reševanje enačb seštevanja, odštevanja, deljenja in množenja.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • pisno množenje in deljenje števil do 1000 • številski izrazi • pisno seštevanje in odštevanje do 1000 • krožnica, krog • pojem večkotniki STANDARDI ZNANJA ‐ končni standardi znanja v 4. razredu • pozna in nariše vse vrste ravnih črt, opiše njihovo medsebojno lego, • nariše sečnici in označi presečišče, • skladnost daljic povezuje z dolžino, • nariše daljico z dano dolžino in dani daljici skladno daljico, • opiše pravokotnik in kvadrat, lika nariše s pomočjo mreže, s prepogibanjem določi simetrale, • označi središče krožnice, krožnici z danim središčem izmeri polmer, • pretvarja med dvema sosednjima enotama in računa s količinami, • uredi naravna števila do 10 000, • množi in deli naravna števila do 1000, • uporablja pojme: je deljiv, je delitelj, je večkratnik, • reši preproste besedilne naloge, • reši preproste enačbe, • izračuna vrednost številskega izraza z in brez oklepajev, • razdeli celoto na enake dele, dele poimenuje in zapiše z ulomkom.

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija KOGNITIVNI KONFLIKT: Anže in Neža vesela vstopata v novo šolsko leto. Počitnice so bile zelo zanimive. Zdi se jima, da je matematika knjiga v nadaljevanjih. Vedno se morata spomniti, o čem govori prejšnje poglavje, tako je tudi pri matematiki. Prejšnja nadaljevanja so govorila o črtah, presečišču, vzporednih premicah, polmeru, številih do 1000, desetiških enotah, geometrijskih oblikah, naravnih številih, računskih operacijah in številskih izrazih.

AKTIVNOST UČENCEV: 6. ura Prepogibajo kvadrat in pravokotnik.

Ponovijo, koliko je stranic in oglišč v posameznem liku. Po čem se torej razlikujejo pravokotniki med sabo, trikotniki ..

Prepognejo vse simetrale kvadrata. Pazijo, da se stranice pri prepogibanju lepo prekrivajo.

Podobno lahko naredijo tudi s trikotnikom.

ZA POSLADEK: Vaje v priročniku .

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: pozicijsko računalo, učbenik, delovni zvezek, modeli geometrijskih teles

REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: PONOVIMO IN RAZŠIRIMO ČASOVNI OKVIR: 9 ur CILJI UČNEGA SKLOPA : • ponovi in utrdi pisno množenje in deljenje števil do 1000, • ponovi in utrdi pisno seštevanje in odštevanje do 10 000, • ponovi in utrdi merske enote in računanje z njimi, • ponovi in utrdi pojma: krog, krožnica, • označi središče krožnice in ji izmeri polmer, • ponovi in utrdi pojma pravokotnik in kvadrat, • ponovi in utrdi pojme: premica, poltrak, daljica, • ponovi in utrdi reševanje enačb seštevanja, odštevanja, deljenja in množenja.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • pisno množenje in deljenje števil do 1000 • številski izrazi • pisno seštevanje in odštevanje do 1000 • krožnica, krog • pojem večkotniki STANDARDI ZNANJA ‐ končni standardi znanja v 4. razredu • pozna in nariše vse vrste ravnih črt, opiše njihovo medsebojno lego, • nariše sečnici in označi presečišče, • skladnost daljic povezuje z dolžino, • nariše daljico z dano dolžino in dani daljici skladno daljico, • opiše pravokotnik in kvadrat, lika nariše s pomočjo mreže, s prepogibanjem določi simetrale, • označi središče krožnice, krožnici z danim središčem izmeri polmer, • pretvarja med dvema sosednjima enotama in računa s količinami, • uredi naravna števila do 10 000, • množi in deli naravna števila do 1000, • uporablja pojme: je deljiv, je delitelj, je večkratnik, • reši preproste besedilne naloge, • reši preproste enačbe, • izračuna vrednost številskega izraza z in brez oklepajev, • razdeli celoto na enake dele, dele poimenuje in zapiše z ulomkom.

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija KOGNITIVNI KONFLIKT:

Anže in Neža vesela vstopata v novo šolsko leto. Počitnice so bile zelo zanimive. Zdi se jima, da je matematika knjiga v nadaljevanjih. Vedno se morata spomniti, o čem govori prejšnje poglavje, tako je tudi pri matematiki. Prejšnja nadaljevanja so govorila o črtah, presečišču, vzporednih premicah, polmeru, številih do 1000, desetiških enotah, geometrijskih oblikah, naravnih številih, računskih operacijah in številskih izrazih.

AKTIVNOST UČENCEV: 7. ura Rešijo oziroma popravijo še nekaj izjav. Na primer: kvadrat je pravokotnik. Vsi kvadrati imajo enako število simetral. Kvadrat ima 4 stranice, 4 oglišča in 6 simetral.

Narišejo daljice 32 mm, 65 mm, 13 mm. Dolžine izrazijo v cm in mm.

Podobno lahko naredijo še s pravokotnikom.

Narišejo skladen lik, ki ne leži postrani kot narisani, ampak npr. pokonci ali obrnjen v drugo smer.

Za posladek: Rešijo orehek v učbeniku.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: pozicijsko računalo, učbenik, delovni zvezek, modeli geometrijskih teles REFLEKSIJA : Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: PONOVIMO IN RAZŠIRIMO ČASOVNI OKVIR: 9 ur CILJI UČNEGA SKLOPA : • ponovi in utrdi pisno množenje in deljenje števil do 1000, • ponovi in utrdi pisno seštevanje in odštevanje do 10 000, • ponovi in utrdi merske enote in računanje z njimi, • ponovi in utrdi pojma: krog, krožnica, • označi središče krožnice in ji izmeri polmer, • ponovi in utrdi pojma pravokotnik in kvadrat, • ponovi in utrdi pojme: premica, poltrak, daljica, • ponovi in utrdi reševanje enačb seštevanja, odštevanja, deljenja in množenja.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • pisno množenje in deljenje števil do 1000 • številski izrazi • pisno seštevanje in odštevanje do 1000 • krožnica, krog • pojem večkotniki

STANDARDI ZNANJA ‐ končni standardi znanja v 4. razredu • pozna in nariše vse vrste ravnih črt, opiše njihovo medsebojno lego, • nariše sečnici in označi presečišče, • skladnost daljic povezuje z dolžino, • nariše daljico z dano dolžino in dani daljici skladno daljico, • opiše pravokotnik in kvadrat, lika nariše s pomočjo mreže, s prepogibanjem določi

• • • • • • • • •

simetrale, označi središče krožnice, krožnici z danim središčem izmeri polmer, pretvarja med dvema sosednjima enotama in računa s količinami, uredi naravna števila do 10 000, množi in deli naravna števila do 1000, uporablja pojme: je deljiv, je delitelj, je večkratnik, reši preproste besedilne naloge, reši preproste enačbe, izračuna vrednost številskega izraza z in brez oklepajev, razdeli celoto na enake dele, dele poimenuje in zapiše z ulomkom.

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija KOGNITIVNI KONFLIKT: Anže in Neža vesela vstopata v novo šolsko leto. Počitnice so bile zelo zanimive. Zdi se jima, da je matematika knjiga v nadaljevanjih. Vedno se morata spomniti, o čem govori prejšnje poglavje, tako je tudi pri matematiki. Prejšnja nadaljevanja so govorila o črtah, presečišču, vzporednih premicah, polmeru, številih do 1000, desetiških enotah, geometrijskih oblikah, naravnih številih, računskih operacijah in številskih izrazih.

AKTIVNOST UČENCEV:

8., 9. ura

S pomočjo oklepajev zapišejo celoten izraz. Pomagajo si z risanjem bonbonov oziroma krogcev namesto bonbonov.

Razlika v poimenovanju a‐ja kot neznanke ali spremenljivke.

Naredijo z več različnimi operacijami. Pri vsaki poimenujejo vse člene.

Koliko je do zvonjenja ure, pri kateri so? Čez koliko časa imajo telovadbo? Poleg ustrezne enote zapišejo tudi poimenovanje te enote. Pred računanjem vedno pretvorijo v isto enoto.

Označeni in neoznačeni deli celote morajo biti enaki, da lahko govorimo o delih celote – učitelj z učenci ponovi.

Najprej naj izračunajo razliko v eni uri, potem pa ugotovijo, za koliko se nabere razlike v petih urah.

Pri reševanju si pomagajo s skico. Ponovijo, kaj pomeni, če je element v presečni množici, kaj je unija.

Za posladek: Vaje v priročniku.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: pozicijsko računalo, učbenik, delovni zvezek, modeli geometrijskih teles REFLEKSIJA : Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: POTENCE 1. ura ČASOVNI OKVIR 8 ur CILJI UČNEGA SKLOPA : • zapiše potenco kot produkt enakih faktorjev in obratno, • izračuna vrednost potence naravnih števil,

• • •

razčleni naravna števila na večkratnike potenc števila 10 (desetiški sestav), rešuje besedilne naloge, izpolni tabelo.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • ZAPIS POTENCE KOT ZMNOŽKA ENAKIH FAKTORJEV • OSNOVA, STOPNJA, VREDNOST POTENCE • IZRAČUN VREDNOSTI POTENCE NARAVNIH ŠTEVIL • RAZČLENJEVANJE NARAVNIH ŠTEVIL NA VEČKRATNIKE STANDARDI ZNANJA: TEMELJNI: MINIMALNI : • brati, zapisati in urediti števila po velikosti do • zapiše potenco kot produkt enakih milijona, faktorjev • zapiše s potenco produkt enakih faktorjev in • zapiše produkt enakih faktorjev kot obratno potenco • razčleni naravna števila na večkratnike potenc • izračuna vrednost potence števila 10 ( desetiški sestav ) • rešiti preproste besedilne naloge, • izračunati vrednost potence naravnih števil • zapisati številski izraz glede na dano besedilo in izračunati njegovo vrednost.

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA : skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija KOGNITIVNI KONFLIKT: Anže v šolskem glasilu najde nagradno vprašanje, rešitev naloge se mu zdi strašno preprosta, seveda bi mu rada pomagala tudi Neža.

Učenci naj pomagajo Anžetu rešiti nagradno vprašanje, svoje rešitve naj tudi utemeljijo, seznanijo se naj z zapisom potence.

AKTIVNOST UČENCEV: Samostojno napišejo zmnožek enakih faktorjev kot potence in obratno, izračunajo njeno vrednost. Usvojijo izraz potenca, stopnja in vrednost.

Svoja spoznanja napišejo v obliki miselnega vzorca.

Za posladek: Naloge za preverjanje razumevanja – priročnik .

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI:enotske kocke, učbenik, delovni zvezek REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: POTENCE 2. ura ČASOVNI OKVIR 8 ur CILJI UČNEGA SKLOPA : • zapiše potenco kot produkt enakih faktorjev in obratno, • izračuna vrednost potence naravnih števil, • razčleni naravna števila na večkratnike potenc števila 10 (desetiški sestav),

• •

rešuje besedilne naloge, izpolni tabelo.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • ZAPIS POTENCE KOT ZMNOŽKA ENAKIH FAKTORJEV • OSNOVA, STOPNJA, VREDNOST POTENCE • IZRAČUN VREDNOSTI POTENCE NARAVNIH ŠTEVIL • RAZČLENJEVANJE NARAVNIH ŠTEVIL NA VEČKRATNIKE STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI : TEMELJNI: • zapiše potenco kot produkt enakih • brati, zapisati in urediti števila po velikosti do faktorjev milijona, • zapiše produkt enakih faktorjev kot • zapiše s potenco produkt enakih faktorjev in potenco obratno • izračuna vrednost potence • razčleni naravna števila na večkratnike potenc števila 10 ( desetiški sestav ) • rešiti preproste besedilne naloge, • izračunati vrednost potence naravnih števil • zapisati številski izraz glede na dano besedilo in izračunati njegovo vrednost.

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA : skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija KOGNITIVNI KONFLIKT: Anže v šolskem glasilu najde nagradno vprašanje, rešitev naloge se mu zdi strašno preprosta, seveda bi mu rada pomagala tudi Neža.

Učenci naj pomagajo Anžetu rešiti nagradno vprašanje, svoje rešitve naj tudi utemeljijo, seznanijo se naj z zapisom potence.

AKTIVNOST UČENCEV: Prepišejo zapis in poimenujejo označena števila, pozorni smo na poimenovanje: stopnja , osnova, vrednost. Po besedilu zapišejo potenco, ugotavljajo pravilnost in nepravilnost trditev, nepravilne izjave komentirajo.

Za posladek: Glej ‐ priročnik DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI:

enotske kocke, učbenik, delovni zvezek REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje, svoje znanje prikažejo z miselnim vzorcem.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: POTENCE 3. ura ČASOVNI OKVIR 8 ur CILJI UČNEGA SKLOPA : • zapiše potenco kot produkt enakih faktorjev in obratno, • izračuna vrednost potence naravnih števil,

• • •

razčleni naravna števila na večkratnike potenc števila 10 (desetiški sestav), rešuje besedilne naloge, izpolni tabelo.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • ZAPIS POTENCE KOT ZMNOŽKA ENAKIH FAKTORJEV • OSNOVA, STOPNJA, VREDNOST POTENCE • IZRAČUN VREDNOSTI POTENCE NARAVNIH ŠTEVIL • RAZČLENJEVANJE NARAVNIH ŠTEVIL NA VEČKRATNIKE STANDARDI ZNANJA: TEMELJNI: MINIMALNI : • brati, zapisati in urediti števila po velikosti do • zapiše potenco kot produkt enakih milijona, faktorjev • zapiše s potenco produkt enakih faktorjev in • zapiše produkt enakih faktorjev kot obratno potenco • razčleni naravna števila na večkratnike potenc • izračuna vrednost potence števila 10 ( desetiški sestav ) • rešiti preproste besedilne naloge, • izračunati vrednost potence naravnih števil • zapisati številski izraz glede na dano besedilo in izračunati njegovo vrednost.

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA : skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija KOGNITIVNI KONFLIKT: Anže v šolskem glasilu najde nagradno vprašanje, rešitev naloge se mu zdi strašno preprosta, seveda bi mu rada pomagala tudi Neža.

Učenci naj pomagajo Anžetu rešiti nagradno vprašanje, svoje rešitve naj tudi utemeljijo, seznanijo se naj z zapisom potence.

AKTIVNOST UČENCEV:

Števila zapišejo kot potence z dano osnovo, lahko poskušajo z ugotavljanjem. Učenci zapisujejo večkratnike števila 10 s potencami in obratno. Zapišejo zapis neznanke, poudarek je na stopnji potence.

Za posladek:

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI:

enotske kocke, učbenik, delovni zvezek REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pogled nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje .

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: POTENCE 4. ura ČASOVNI OKVIR 8 ur CILJI UČNEGA SKLOPA : • zapiše potenco kot produkt enakih faktorjev in obratno, • izračuna vrednost potence naravnih števil,

• • •

razčleni naravna števila na večkratnike potenc števila 10 (desetiški sestav), rešuje besedilne naloge, izpolni tabelo.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • ZAPIS POTENCE KOT ZMNOŽKA ENAKIH FAKTORJEV • OSNOVA, STOPNJA, VREDNOST POTENCE • IZRAČUN VREDNOSTI POTENCE NARAVNIH ŠTEVIL • RAZČLENJEVANJE NARAVNIH ŠTEVIL NA VEČKRATNIKE STANDARDI ZNANJA: TEMELJNI: MINIMALNI : • brati, zapisati in urediti števila po velikosti do • zapiše potenco kot produkt enakih milijona, faktorjev • zapiše s potenco produkt enakih faktorjev in • zapiše produkt enakih faktorjev kot obratno potenco • razčleni naravna števila na večkratnike potenc • izračuna vrednost potence števila 10 ( desetiški sestav ) • rešiti preproste besedilne naloge, • izračunati vrednost potence naravnih števil • zapisati številski izraz glede na dano besedilo in izračunati njegovo vrednost.

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA : skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija KOGNITIVNI KONFLIKT: Anže v šolskem glasilu najde nagradno vprašanje, rešitev naloge se mu zdi strašno preprosta, seveda bi mu rada pomagala tudi Neža.

Učenci naj pomagajo Anžetu rešiti nagradno vprašanje, svoje rešitve naj tudi utemeljijo, seznanijo se naj z zapisom potence.

AKTIVNOST UČENCEV: Zapišejo merska števila določenih merskih enot v obliki potenc, samostojno preberejo naloge in jih rešijo.

Za posladek: Rešijo orehek v učbeniku.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI:

enotske kocke, učbenik, delovni zvezek REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pogled nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: POTENCE 5. ura ČASOVNI OKVIR 8 ur CILJI UČNEGA SKLOPA : • zapiše potenco kot produkt enakih faktorjev in obratno, • izračuna vrednost potence naravnih števil, • razčleni naravna števila na večkratnike potenc števila 10 (desetiški sestav),

• •

rešuje besedilne naloge, izpolni tabelo.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • ZAPIS POTENCE KOT ZMNOŽKA ENAKIH FAKTORJEV • OSNOVA, STOPNJA, VREDNOST POTENCE • IZRAČUN VREDNOSTI POTENCE NARAVNIH ŠTEVIL • RAZČLENJEVANJE NARAVNIH ŠTEVIL NA VEČKRATNIKE STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI : TEMELJNI: • zapiše potenco kot produkt enakih • brati, zapisati in urediti števila po velikosti do faktorjev milijona, • zapiše produkt enakih faktorjev kot • zapiše s potenco produkt enakih faktorjev in potenco obratno • izračuna vrednost potence • razčleni naravna števila na večkratnike potenc števila 10 ( desetiški sestav ) • rešiti preproste besedilne naloge, • izračunati vrednost potence naravnih števil • zapisati številski izraz glede na dano besedilo in izračunati njegovo vrednost.

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA : skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija KOGNITIVNI KONFLIKT: Anže v šolskem glasilu najde nagradno vprašanje, rešitev naloge se mu zdi strašno preprosta, seveda bi mu rada pomagala tudi Neža.

Učenci naj pomagajo Anžetu rešiti nagradno vprašanje, svoje rešitve naj tudi utemeljijo, seznanijo se naj z zapisom potence.

AKTIVNOST UČENCEV: Samostojno izpolnijo razpredelnico, ponovijo izraze potenca, osnova, število, vrednost, izpolnijo manjkajoče podatke, številske izraze zapisujejo s potenco.

Za posladek: Glej priročnik .

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI:

enotske kocke, učbenik, delovni zvezek

REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: POTENCE 6. ura ČASOVNI OKVIR 8 ur CILJI UČNEGA SKLOPA : • zapiše potenco kot produkt enakih faktorjev in obratno, • izračuna vrednost potence naravnih števil,

• • •

razčleni naravna števila na večkratnike potenc števila 10 (desetiški sestav), rešuje besedilne naloge, izpolni tabelo.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • ZAPIS POTENCE KOT ZMNOŽKA ENAKIH FAKTORJEV • OSNOVA, STOPNJA, VREDNOST POTENCE • IZRAČUN VREDNOSTI POTENCE NARAVNIH ŠTEVIL • RAZČLENJEVANJE NARAVNIH ŠTEVIL NA VEČKRATNIKE STANDARDI ZNANJA: TEMELJNI: MINIMALNI : • brati, zapisati in urediti števila po velikosti do • zapiše potenco kot produkt enakih milijona, faktorjev • zapiše s potenco produkt enakih faktorjev in • zapiše produkt enakih faktorjev kot obratno potenco • razčleni naravna števila na večkratnike potenc • izračuna vrednost potence števila 10 ( desetiški sestav ) • rešiti preproste besedilne naloge, • izračunati vrednost potence naravnih števil • zapisati številski izraz glede na dano besedilo in izračunati njegovo vrednost.

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA : skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija KOGNITIVNI KONFLIKT: Anže v šolskem glasilu najde nagradno vprašanje, rešitev naloge se mu zdi strašno preprosta, seveda bi mu rada pomagala tudi Neža.

Učenci naj pomagajo Anžetu rešiti nagradno vprašanje, svoje rešitve naj tudi utemeljijo, seznanijo se naj z zapisom potence.

AKTIVNOST UČENCEV:

Samostojno/v dvojicah zapišejo, katera potenca ima večjo vrednost, vrednosti izrazov zapišejo s potenco, izračunajo zahtevani podatek, števila v obliki potenc razvrstijo po velikosti.

Za posladek: Vaje v priročniku.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI:

enotske kocke, učbenik, delovni zvezek REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pogled nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: POTENCE 7. ura ČASOVNI OKVIR 8 ur CILJI UČNEGA SKLOPA : • zapiše potenco kot produkt enakih faktorjev in obratno, • izračuna vrednost potence naravnih števil,

• • •

razčleni naravna števila na večkratnike potenc števila 10 (desetiški sestav), rešuje besedilne naloge, izpolni tabelo.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • ZAPIS POTENCE KOT ZMNOŽKA ENAKIH FAKTORJEV • OSNOVA, STOPNJA, VREDNOST POTENCE • IZRAČUN VREDNOSTI POTENCE NARAVNIH ŠTEVIL • RAZČLENJEVANJE NARAVNIH ŠTEVIL NA VEČKRATNIKE STANDARDI ZNANJA: TEMELJNI: MINIMALNI : • brati, zapisati in urediti števila po velikosti do • zapiše potenco kot produkt enakih milijona, faktorjev • zapiše s potenco produkt enakih faktorjev in • zapiše produkt enakih faktorjev kot obratno potenco • razčleni naravna števila na večkratnike potenc • izračuna vrednost potence števila 10 ( desetiški sestav ) • rešiti preproste besedilne naloge, • izračunati vrednost potence naravnih števil • zapisati številski izraz glede na dano besedilo in izračunati njegovo vrednost.

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA : skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija KOGNITIVNI KONFLIKT: Anže v šolskem glasilu najde nagradno vprašanje, rešitev naloge se mu zdi strašno preprosta, seveda bi mu rada pomagala tudi Neža.

Učenci naj pomagajo Anžetu rešiti nagradno vprašanje, svoje rešitve naj tudi utemeljijo, seznanijo se naj z zapisom potence.

AKTIVNOST UČENCEV: Samostojno/v dvojicah preberejo in ugotovijo, kaj je več.

Razložijo, kateri zapis bi bil enak zapisu, kateri zapis bi bil enak zapisu 103, izračunajo vrednost izrazov, najprej izračunajo vrednost potenc, nato še vse ostalo.

Za posladek: Reševanje po postajah, vaje v priročniku.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI:

enotske kocke, učbenik, delovni zvezek REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: POTENCE 8. ura ČASOVNI OKVIR 8 ur CILJI UČNEGA SKLOPA : • zapiše potenco kot produkt enakih faktorjev in obratno, • izračuna vrednost potence naravnih števil,

• • •

razčleni naravna števila na večkratnike potenc števila 10 (desetiški sestav), rešuje besedilne naloge, izpolni tabelo.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • ZAPIS POTENCE KOT ZMNOŽKA ENAKIH FAKTORJEV • OSNOVA, STOPNJA, VREDNOST POTENCE • IZRAČUN VREDNOSTI POTENCE NARAVNIH ŠTEVIL • RAZČLENJEVANJE NARAVNIH ŠTEVIL NA VEČKRATNIKE STANDARDI ZNANJA: TEMELJNI: MINIMALNI : • brati, zapisati in urediti števila po velikosti do • zapiše potenco kot produkt enakih milijona, faktorjev • zapiše s potenco produkt enakih faktorjev in • zapiše produkt enakih faktorjev kot obratno potenco • razčleni naravna števila na večkratnike potenc • izračuna vrednost potence števila 10 ( desetiški sestav ) • rešiti preproste besedilne naloge, • izračunati vrednost potence naravnih števil • zapisati številski izraz glede na dano besedilo in izračunati njegovo vrednost.

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA : skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija KOGNITIVNI KONFLIKT: Anže v šolskem glasilu najde nagradno vprašanje, rešitev naloge se mu zdi strašno preprosta, seveda bi mu rada pomagala tudi Neža.

Učenci naj pomagajo Anžetu rešiti nagradno vprašanje, svoje rešitve naj tudi utemeljijo, seznanijo se naj z zapisom potence.

AKTIVNOST UČENCEV: Števila razčlenijo na večkratnike desetiških enot, nepravilne izraze utemeljijo , samostojno rešujejo in izračunajo številske izraze, ocenijo vrednost rezultata in izračunajo številski izraz, ugotovijo pravilnost zapisov, nepravilne izraze popravijo.

Za posladek: Vaje v priročniku.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI:

enotske kocke, učbenik, delovni zvezek

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: DELI CELOTE ČASOVNI OKVIR : 6 ur

CILJI UČNEGA SKLOPA: • prepozna ali je celota razdeljena na enake dele ali ne, • na modelu razdeli celoto na enake dele, • pojasni simbol a/b, • prepozna dele celote na modelu in sliki in jih zapiše z besedami ter s simbolom, • opiše, koliko enakih delov sestavlja celoto, • izračuna del od celote, • pretvarja večje enote v manjše, • izračuna del od celote.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • POIMENOVANJE DELOV CELOTE – IMENOVALEC, ULOMKOVA ČRTA , ŠTEVEC • ZAPIS IN IMENOVANJE ULOMKOV • RAČUNANJE Z ULOMKI STANDARDI ZNANJA: TEMELJNI: MINIMALNI : • reši preproste besedilne naloge • reši preproste besedilne naloge • izračuna del celote • sklepa iz enote na množino in • opiše več delov celote obratno

• del celote zapiše z ulomkom

METODE UČENJA: razgovor, razlaga,diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: skupinsko delo, sodelovalno učenje,delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija

KOGNITIVNI KONFLIKT: Neža bi ulomke črtala iz učbenikov, saj ji ne ugaja računanje z njimi. Že grški matematiki niso bili navdušeni nad računanjem z njimi. Anže se z njeno trditvijo ne strinja in ji pojasni, da so ulomki zelo uporabni tudi v vsakdanjem življenju: kadar odrasli kupujejo avto, lahko pol cene plačajo takoj, pol pa šele čez eno leto. Nežo je prepričal. Ugotovila sta tudi, da so pravi deli celote enaki deli celote.

AKTIVNOST UČENCEV: 1. ura Učenci na prosojni papir prerišejo lik s črtami in ga prepogibajo. S poskušanjem ugotavljajo, kdaj so deli celote res enaki.

Delajo lahko tudi z izrezovanjem – na primer izrežejo en del in ga polagajo na ostale, lahko izrežejo vse in jih zložijo skupaj.

Učenci si pomagajo s štetjem vseh in pobarvanih kvadratkov. Kvadrat lahko prerišejo na list in izrežejo kvadratke. Zložijo jih po barvi. Spomnijo se, kje glede na ulomkovo črto zapisujemo vse dele in kje označene.

Delijo s črtami, obkrožijo ...

Učitelj lahko razdeli kroglice in učenci jih razporejajo v skupine po 5 oziroma 3.

Krogce lahko prerisujejo v stolpce po 5 oziroma 3. Krogce prerisujejo v stolpce po 3, 6, 9, 2.

Pomagajo si na enak način kot pri prejšnji nalogi.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: geoplošča, učbenik, delovni zvezek, trakovi, škarje, vrvica, Kuharica

REFLEKSIJA:

Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: DELI CELOTE ČASOVNI OKVIR : 6 ur CILJI UČNEGA SKLOPA: • prepozna ali je celota razdeljena na enake dele ali ne, • na modelu razdeli celoto na enake dele, • pojasni simbol a/b, • prepozna dele celote na modelu in sliki in jih zapiše z besedami ter s simbolom, • opiše, koliko enakih delov sestavlja celoto, • izračuna del od celote, • pretvarja večje enote v manjše, • izračuna del od celote.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • POIMENOVANJE DELOV CELOTE – IMENOVALEC, ULOMKOVA ČRTA , ŠTEVEC • ZAPIS IN IMENOVANJE ULOMKOV • RAČUNANJE Z ULOMKI STANDARDI ZNANJA: TEMELJNI: MINIMALNI : • reši preproste besedilne naloge • reši preproste besedilne • izračuna del celote naloge • opiše več delov celote • sklepa iz enote na množino

in obratno • del celote zapiše z ulomkom

METODE UČENJA: razgovor, razlaga,diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: skupinsko delo, sodelovalno učenje,delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija

KOGNITIVNI KONFLIKT: Neža bi ulomke črtala iz učbenikov, saj ji ne ugaja računanje z njimi. Že grški matematiki niso bili navdušeni nad računanjem z njimi. Anže se z njeno trditvijo ne strinja in ji pojasni, da so ulomki zelo uporabni tudi v vsakdanjem življenju: kadar odrasli kupujejo avto, lahko pol cene plačajo takoj, pol pa šele čez eno leto. Nežo je prepričal. Ugotovila sta tudi, da so pravi deli celote enaki deli celote.

AKTIVNOST UČENCEV: 2. ura Učitelj z učenci pogleda slike in cene ob kruhu. Učence je potrebno opozoriti, da je navedena cena za en hlebec/štruco in ne za vse, ki so na polici. Primerjajo cene z dejanskimi.

Za hitrejše učence: napišejo, koliko kruha kupijo dnevno in koliko to stane ter koliko plačajo za kruh v tednu dni, če vsak dan kupijo enako količino kruha.

Pri večjih številkah naj si raje delajo stranske račune.

Za posladek: Reševanje orehka

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: geoplošča, učbenik, delovni zvezek, trakovi, škarje, vrvica, Kuharica

REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: DELI CELOTE ČASOVNI OKVIR : 6 ur CILJI UČNEGA SKLOPA: • prepozna ali je celota razdeljena na enake dele ali ne, • na modelu razdeli celoto na enake dele, • pojasni simbol a/b, • prepozna dele celote na modelu in sliki in jih zapiše z besedami ter s simbolom, • opiše, koliko enakih delov sestavlja celoto, • izračuna del od celote, • pretvarja večje enote v manjše, • izračuna del od celote.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • POIMENOVANJE DELOV CELOTE – IMENOVALEC, ULOMKOVA ČRTA , ŠTEVEC • ZAPIS IN IMENOVANJE ULOMKOV • RAČUNANJE Z ULOMKI STANDARDI ZNANJA: TEMELJNI: MINIMALNI : • reši preproste besedilne naloge • reši preproste besedilne • izračuna del celote naloge • opiše več delov celote • sklepa iz enote na množino

in obratno • del celote zapiše z ulomkom

METODE UČENJA: razgovor, razlaga,diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: skupinsko delo, sodelovalno učenje,delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija

KOGNITIVNI KONFLIKT: Neža bi ulomke črtala iz učbenikov, saj ji ne ugaja računanje z njimi. Že grški matematiki niso

bili navdušeni nad računanjem z njimi. Anže se z njeno trditvijo ne strinja in ji pojasni, da so ulomki zelo uporabni tudi v vsakdanjem življenju: kadar odrasli kupujejo avto, lahko pol cene plačajo takoj, pol pa šele čez eno leto. Nežo je prepričal. Ugotovila sta tudi, da so pravi deli celote enaki deli celote.

AKTIVNOST UČENCEV : 3. ura Učitelj mora učence opozoriti, da potrebujejo ravnila. Ponovijo merske enote. Narišejo tri daljice, dolge 1 dm, nato dve razdelijo na 2 oziroma 4 dele ter izmerijo dobljene kose daljice. Za predstavo učencev bi bilo še lažje, če si daljice oziroma malo širše daljice – trakove – narišejo na list in jih izrežejo. S prepogibanjem trakov razdelijo daljico na ustrezno število delov in jih izmerijo.

Razmislijo, koliko mesecev ima leto. Nato jih pišejo po vrsti v šest stolpcev. Preštejejo, koliko jih je v vsakem. Ali pa jih spomnimo na primer iz tretje naloge. Delajo po enakem postopku, le da morajo za vsak del naloge razmisliti, koliko je vseh mesecev v letu, dni v tednu, minut v uri.

Učitelj pripravi 2 kg jabolk. Z učenci ugotovijo, koliko je to dag. Izračunajo koliko je petina. S tehtnico določijo petino jabolk. Ostala jabolka stehtajo in določijo polovico. Namesto jabolk učitelj lahko uporabi tudi drugo sadje.

Za vsak predmet izračunajo število otrok, ki jim je ta predmet najljubši. Nato odštejejo od sto.

Najprej se morajo pogovoriti, kako bodo rezultat dobili in šele potem začnejo računati.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI:

geoplošča, učbenik, delovni zvezek, trakovi, škarje, vrvica, Kuharica

REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj , pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: DELI CELOTE ČASOVNI OKVIR : 6 ur CILJI UČNEGA SKLOPA: • prepozna ali je celota razdeljena na enake dele ali ne, • na modelu razdeli celoto na enake dele, • pojasni simbol a/b, • prepozna dele celote na modelu in sliki in jih zapiše z besedami ter s simbolom, • opiše, koliko enakih delov sestavlja celoto, • izračuna del od celote, • pretvarja večje enote v manjše, • izračuna del od celote.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • POIMENOVANJE DELOV CELOTE – IMENOVALEC, ULOMKOVA ČRTA , ŠTEVEC • ZAPIS IN IMENOVANJE ULOMKOV • RAČUNANJE Z ULOMKI

STANDARDI ZNANJA:

TEMELJNI: MINIMALNI : • reši preproste besedilne naloge • reši preproste besedilne • izračuna del celote naloge • opiše več delov celote • sklepa iz enote na množino

in obratno • del celote zapiše z ulomkom

METODE UČENJA: razgovor, razlaga,diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: skupinsko delo, sodelovalno učenje,delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija

KOGNITIVNI KONFLIKT: Neža bi ulomke črtala iz učbenikov, saj ji ne ugaja računanje z njimi. Že grški matematiki niso bili navdušeni nad računanjem z njimi. Anže se z njeno trditvijo ne strinja in ji pojasni, da so ulomki zelo uporabni tudi v vsakdanjem življenju: kadar odrasli kupujejo avto, lahko pol cene plačajo takoj, pol pa šele čez eno leto. Nežo je prepričal. Ugotovila sta tudi, da so pravi deli celote enaki deli celote.

AKTIVNOST UČENCEV: 4. ura Za lažjo predstavo primerjajo s svojim razredom – učenke, učenci, število vseh, prikaz z ulomki.

Ponovijo, koliko m ima km. Pogovorijo se, kako jim to pomaga. Namesto km, napišejo 1000 m in izračunajo oddaljenost Irene. Nato samo še primerjajo.

Naj primerjajo še njihove oddaljenosti od šole. Kdo je najbližje doma? To naj poizkusijo ponazoriti z ulomki (z deleži km).

Učence si narišejo na papir – kot pikice. Na prvi kupček narišejo 5 pikic, kar predstavlja petino učencev. Da bodo dopolnili do vseh učencev, dorišejo še štiri kupčke po 5 pikic. Preštejejo vse. Če se število učencev ujema s številom učencev v nalogi (učitelj mora preveriti), naj se kar dejansko učenci postavijo – najprej pet skupaj, ugotovijo, koliko skupinic po pet še potrebujejo in se preštejejo. Če v razredu ni petindvajset učencev, lahko namesto učencev uporabijo stole.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: geoplošča, učbenik, delovni zvezek, trakovi, škarje, vrvica, Kuharica

REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: DELI CELOTE ČASOVNI OKVIR : 6 ur CILJI UČNEGA SKLOPA: • prepozna ali je celota razdeljena na enake dele ali ne, • na modelu razdeli celoto na enake dele, • pojasni simbol a/b, • prepozna dele celote na modelu in sliki in jih zapiše z besedami ter s simbolom, • opiše, koliko enakih delov sestavlja celoto, • izračuna del od celote, • pretvarja večje enote v manjše, • izračuna del od celote.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • POIMENOVANJE DELOV CELOTE – IMENOVALEC, ULOMKOVA ČRTA , ŠTEVEC • ZAPIS IN IMENOVANJE ULOMKOV • RAČUNANJE Z ULOMKI STANDARDI ZNANJA: TEMELJNI: MINIMALNI : • reši preproste besedilne naloge • reši preproste besedilne • izračuna del celote naloge • opiše več delov celote • sklepa iz enote na množino

in obratno • del celote zapiše z ulomkom

METODE UČENJA: razgovor, razlaga,diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: skupinsko delo, sodelovalno učenje,delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija

KOGNITIVNI KONFLIKT: Neža bi ulomke črtala iz učbenikov, saj ji ne ugaja računanje z njimi. Že grški matematiki niso bili navdušeni nad računanjem z njimi. Anže se z njeno trditvijo ne strinja in ji pojasni, da so ulomki zelo uporabni tudi v vsakdanjem življenju: kadar odrasli kupujejo avto, lahko pol cene plačajo takoj, pol pa šele čez eno leto. Nežo je prepričal. Ugotovila sta tudi, da so pravi deli celote enaki deli celote.

AKTIVNOST UČENCEV: 5. ura Ker deli celote niso v vseh primerih enaki, jih lahko učenci izrežejo, zložijo skupaj in primerjajo, kje je osenčeni del največji.

Pogledajo tudi tako: povsod je pobarvan po en cel trikotnik. Primerjajo, kje je pobarvan še drugi, pri čemer morajo seveda upoštevati, da dve polovički trikotnika tudi predstavljata en cel trikotnik. Na ta način zelo hitro ugotovijo, da so samo v enem primeru pobarvani trije trikotniki.

Da bodo lahko narisali grafično ponazoritev, izračunajo število učencev, ki so dosegli posamezen uspeh. Učitelj jim pomaga izbrati enoto za število učencev. Nato s stolpci in različnimi barvami prikažejo uspeh razreda.

Od denarja, ki ga Marko še ima, bi rad posodil sestri polovico. Koliko denarja bo dobila sestra?

Za posladek:

Vaje za preverjanje znanja – glej priročnik DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: geoplošča, učbenik, delovni zvezek, trakovi, škarje, vrvica, Kuharica barvni trakovi REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: DELI CELOTE ČASOVNI OKVIR : 6 ur CILJI UČNEGA SKLOPA: • prepozna ali je celota razdeljena na enake dele ali ne, • na modelu razdeli celoto na enake dele, • pojasni simbol a/b, • prepozna dele celote na modelu in sliki in jih zapiše z besedami ter s simbolom, • opiše, koliko enakih delov sestavlja celoto, • izračuna del od celote, • pretvarja večje enote v manjše, • izračuna del od celote.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • POIMENOVANJE DELOV CELOTE – IMENOVALEC, ULOMKOVA ČRTA , ŠTEVEC • ZAPIS IN IMENOVANJE ULOMKOV • RAČUNANJE Z ULOMKI STANDARDI ZNANJA: TEMELJNI: MINIMALNI : • reši preproste besedilne naloge • reši preproste besedilne • izračuna del celote naloge • opiše več delov celote • sklepa iz enote na množino

in obratno • del celote zapiše z ulomkom

METODE UČENJA: razgovor, razlaga,diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: skupinsko delo, sodelovalno učenje,delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija

KOGNITIVNI KONFLIKT: Neža bi ulomke črtala iz učbenikov, saj ji ne ugaja računanje z njimi. Že grški matematiki niso bili navdušeni nad računanjem z njimi. Anže se z njeno trditvijo ne strinja in ji pojasni, da so ulomki zelo uporabni tudi v vsakdanjem življenju: kadar odrasli kupujejo avto, lahko pol cene plačajo takoj, pol pa šele čez eno leto. Nežo je prepričal. Ugotovila sta tudi, da so pravi deli celote enaki deli celote.

AKTIVNOST UČENCEV:

6. uraNarišejo si tortni diagram. Označijo polovico, ki jo dobi brat, četrtino, ki jo dobi sestra in ostanek predstavlja 6 bonbonov. Če je možno, naloge učitelj ponazori praktično. Žoge jemljejo iz prve in druge košare in naredijo več različnih primerov, da ugotovijo, da je odgovor vedno enak.

Sicer naj si košari z žogami narišejo (pravokotnik s krogi) in pobarvajo toliko žog, kot jih želijo vzeti iz košare. Nato to naredijo še v drugi košari in preštejejo ostanek v obeh skupaj. Naredijo več slik, vsakič pobarvajo različno število žogic in pridejo do enake ugotovitve kot pri praktičnem preizkusu.

Prerišejo in izrežejo kvadratek, v katerem je del pobarvan. Razrežejo na pobarvana in nepobarvana dela. Nepobarvana dela zložijo skupaj in položijo na prazen kvadratek. Na ta način ugotovijo, da je nepobarvanega dela polovica kvadratka, torej je pobarvana polovica. Potem pa sledi samo še sklepanje, da je 8 kvadratkov in je pobarvana polovica enega – če bi vsak kvadratek razdelili na pol, bi dobili 16 enakih delov.

Pri nalogi jih mora učitelj opozoriti na dve pomembni stvari – z imenovalcem delijo, s števcem množijo. Kar izračunajo, morajo sproti odšteti od celote in šele nato računati naprej.

Pomagajo si s trakovoma, ki predstavljata steklenici in z barvanjem trakov.

Narišejo si pico. Najprej označijo Sarin del – razdelijo na četrtine in označijo eno. Potem označijo Rokov del. Razmislijo, na koliko delov morajo razdeliti vsako četrtino, da dobijo osmine. Nato označijo 3 osmine. Preštejejo ostanek.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI:

geoplošča, učbenik, delovni zvezek, trakovi, škarje, vrvica, Kuharica, barvni trakovi

REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: ČAS IN DENAR ČASOVNI OKVIR: 4‐6 ur CILJI UČNEGA SKLOPA: • primerja dve količini • meri s standardnimi in nestandardnimi enotami • pretvarja v sosednje enote • spozna, razume in se zaveda odvisnosti med dvema količinama VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • DENAR ‐ RAČUNANJE Z EVRI • ČASOVNE ENOTE • PRETVORNIKI ČASOVNIH ENOT • ČASOVNE ENOTE – ura, minuta, sekunda, dan, mesec, leto STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI: TEMELJNI: • učenec meri, meritev zapiše • meritev oceni, meri, • primerja dve količini • količine primerja , • pretvarja med sosednjima količinama • pretvarja in računa

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA : Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija

KOGNITIVNI KONFLIKT:

Anže in Neža sta odkrila staro novo igro Monopoli. Ogledujeta si denar, ki je bil pri nas v veljavi do 15. 1. 2007.

Igrata igro in računata z večjimi vsotami denarja .

Sprašujeta se tudi, kaj je čas in ali je čas pomemben za vsakdanje življenje. Učenci povedo, kako si razlagajo pomen reka »ČAS JE DENAR«. Povedo svoje mnenje o zamujanju k pouku. Poiščejo zanimivosti o nenavadnih pretvornikih.

Učencem lahko zastavimo vprašanje o pomenu menjave denarja.

AKTIVNOST UČENCEV:

1. ura Učenci so razdeljeni v skupine in igrajo igro Monopoli. Rešujejo, kupujejo in prodajajo ter seštevajo dobitke. Boljši (hitrejši) učenci pa lahko računajo za počasnejše učence. Tako imamo hkrati tudi kontrolo nad dobljenimi rezultati.

Ugotovijo, da je računanje z nepravim denarjem lahko, ravno tako tudi kupovanje in prodajanje. Ponovijo in utrdijo ustno seštevanje do 10 000.

Na plakatih si ogledajo evro bankovce oz. kovance. Skupne rešitve komentirajo.

Ugotovitve zapišejo v obliki miselnega vzorca.

Zmagovalec ima dvojno kontrolo, zato morajo izračunati vsi vse.

Za posladek: 17/ DZ Naloga s podatkom (ki je sicer resničen) preveč – če učenci tega ne vidijo, jih na dejstvo opozorimo.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: Igra Monopoli, učbenik, delovni zvezek, plakati s starim denarjem, plakati z evri

REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pogled nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: ČAS IN DENAR ČASOVNI OKVIR: 4‐6 ur CILJI UČNEGA SKLOPA: • primerja dve količini • meri s standardnimi in nestandardnimi enotami • pretvarja v sosednje enote • spozna, razume in se zaveda odvisnosti med dvema količinama VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • DENAR ‐ RAČUNANJE Z EVRI • ČASOVNE ENOTE • PRETVORNIKI ČASOVNIH ENOT • ČASOVNE ENOTE – ura, minuta, sekunda, dan, mesec, leto STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI: TEMELJNI: • učenec meri, meritev zapiše • meritev oceni, meri, • primerja dve količini • količine primerja , • pretvarja med sosednjima količinama • pretvarja in računa

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA : Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija

KOGNITIVNI KONFLIKT:

Anže in Neža sta odkrila staro novo igro Monopoli. Ogledujeta si denar, ki je bil pri nas v veljavi do 15. 1. 2007.

Igrata igro in računata z večjimi vsotami denarja .

Sprašujeta se tudi, kaj je čas in ali je čas pomemben za vsakdanje življenje. Učenci povedo, kako si razlagajo pomen reka »ČAS JE DENAR«. Povedo svoje mnenje o zamujanju k pouku. Poiščejo zanimivosti o nenavadnih pretvornikih.

Učencem lahko zastavimo vprašanje o pomenu menjave denarja.

AKTIVNOST UČENCEV: 2. ura Utrjujemo spretnost računanja z denarjem, predvsem računanja na pamet, saj velikokrat nimamo v trgovini kalkulatorja.

Učence spodbujamo, da poiščejo čim več različnih možnosti. Lahko pa se odločimo, da bomo to nalogo reševali skupinsko, v tem primeru pa postavimo določene pogoje: 1. skupina mora obvezno uporabiti bankovec za 500 €, 2. skupina ne sme uporabiti bankovca za 500 €, 3. skupina ne sme uporabiti bankovca za 100(znak).

Računanje z € ne bi smelo predstavljati problema, čeprav so cene zapisane v decimalnem sistemu. Pogovorimo se o zapisu cen v trgovini. Pomagamo si s preglednico in slikami evro kovancev.

Za posladek : Reševanje naloge z enačbo, učenci naredijo načrt reševanja problemov, (ne pozabimo, da je to zelo težko: x + 3x + 4x = 400 €).

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: Igra Monopoli, učbenik, delovni zvezek,plakati s starim denarjem, plakati z evri REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: ČAS IN DENAR ČASOVNI OKVIR: CILJI UČNEGA SKLOPA: • primerja dve količini • meri s standardnimi in nestandardnimi enotami • pretvarja v sosednje enote • spozna, razume in se zaveda odvisnosti med dvema količinama VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • DENAR ‐ RAČUNANJE Z EVRI • ČASOVNE ENOTE • PRETVORNIKI ČASOVNIH ENOT • ČASOVNE ENOTE – ura, minuta, sekunda, dan, mesec, leto STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI: TEMELJNI: • učenec meri, meritev zapiše • meritev oceni, meri, • primerja dve količini • količine primerja , • pretvarja med sosednjima količinama • pretvarja in računa

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA : Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija

KOGNITIVNI KONFLIKT:

Anže in Neža sta odkrila staro novo igro Monopoli. Ogledujeta si denar, ki je bil pri nas v veljavi do 15. 1. 2007.

Igrata igro in računata z večjimi vsotami denarja .

Sprašujeta se tudi, kaj je čas in ali je čas pomemben za vsakdanje življenje. Učenci povedo, kako si razlagajo pomen reka »ČAS JE DENAR«. Povedo svoje mnenje o zamujanju k pouku. Poiščejo zanimivosti o nenavadnih pretvornikih.

Učencem lahko zastavimo vprašanje o pomenu menjave denarja.

AKTIVNOST UČENCEV: 3. ura Učenci naj naštevajo čim več dejavnosti, ki jih opravijo v določenem času, da čim bolj pridobivajo na časovni predstavi, dejavnosti naj tudi demonstrirajo.

Mimogrede se lahko pogovorimo tudi o tem, kako nam v vsakdanjem življenju sekunda ne pomeni prav dosti, na tekmovanjih pa odločajo celo stotinke sekunde.

Zelo zanimivo je primerjati oddaljenost od šole v sekundah (seveda pa učitelj sam presodi, če je to v primeru njegovih učencev sploh smiselno – temu primerno prilagodi časovno enoto), nato pa še to oddaljenost prikažemo s stolpci, pri čemer je potrebno smiselno izbrati pretvornik (npr. = 100 s).

Učenci standardne količine (pol ure, četrt ure) izražajo v minutah. Prav je, da si te podatke tudi zapomnijo.

Svoje znanje o času povzamejo v obliki miselnega vzorca.

Za posladek: Predvčerajšnjim je bil četrtek, kaj bo pojutrišnjem?

Vaje v priročniku.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: Igra Monopoli, učbenik, delovni zvezek,plakati s starim denarjem, plakati z evri REFLEKSIJA : Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: ČAS IN DENAR ČASOVNI OKVIR: CILJI UČNEGA SKLOPA: • primerja dve količini • meri s standardnimi in nestandardnimi enotami • pretvarja v sosednje enote • spozna, razume in se zaveda odvisnosti med dvema količinama VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • DENAR ‐ RAČUNANJE Z EVRI • ČASOVNE ENOTE • PRETVORNIKI ČASOVNIH ENOT • ČASOVNE ENOTE – ura, minuta, sekunda, dan, mesec, leto STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI: TEMELJNI: • učenec meri, meritev zapiše • meritev oceni, meri, • primerja dve količini • količine primerja , • pretvarja med sosednjima količinama • pretvarja in računa

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA : Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija

KOGNITIVNI KONFLIKT:

Anže in Neža sta odkrila staro novo igro Monopoli. Ogledujeta si denar, ki je bil pri nas v veljavi do 15. 1. 2007.

Igrata igro in računata z večjimi vsotami denarja .

Sprašujeta se tudi, kaj je čas in ali je čas pomemben za vsakdanje življenje. Učenci povedo, kako si razlagajo pomen reka »ČAS JE DENAR«. Povedo svoje mnenje o zamujanju k pouku. Poiščejo zanimivosti o nenavadnih pretvornikih.

Učencem lahko zastavimo vprašanje o pomenu menjave denarja.

AKTIVNOST UČENCEV: 4. ura Naredimo kartonček s časovnimi pretvorniki.

Učence uzavestimo, da je 1 ura 60 minut, kar nekako ne paše v zapis h min 9 05 čez eno uro pa bo 10 05

Pretvornik med časovnimi enotami je malce drugačen od standardnih pretvornikov.Uzavestimo spoznanje,da ima teden sedem dni,in da ima dan 24 ur.

Utrdimo pretvornike časovnih enot.

Ure pretvorijo v minute, naredijo v enem računu.

Za posladek: Težja naloga, rešitve, katerih ne pričakujemo od vseh učencev. Priporočljivo je, da si učenci pomagajo s skico.

Pomagamo jim lahko tako, da jim nakažemo način sklepanja.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: Igra Monopoli, učbenik, delovni zvezek, plakati s starim denarjem, plakati z evri

REFLEKSIJA : Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure , učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: ČAS IN DENAR ČASOVNI OKVIR: CILJI UČNEGA SKLOPA: • primerja dve količini • meri s standardnimi in nestandardnimi enotami • pretvarja v sosednje enote • spozna, razume in se zaveda odvisnosti med dvema količinama VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • DENAR ‐ RAČUNANJE Z EVRI • ČASOVNE ENOTE • PRETVORNIKI ČASOVNIH ENOT • ČASOVNE ENOTE – ura, minuta, sekunda, dan, mesec, leto STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI: TEMELJNI: • učenec meri, meritev zapiše • meritev oceni, meri, • primerja dve količini • količine primerja , • pretvarja med sosednjima količinama • pretvarja in računa

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA : Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija

KOGNITIVNI KONFLIKT:

Anže in Neža sta odkrila staro novo igro Monopoli. Ogledujeta si denar, ki je bil pri nas v veljavi do 15. 1. 2007.

Igrata igro in računata z večjimi vsotami denarja .

Sprašujeta se tudi, kaj je čas in ali je čas pomemben za vsakdanje življenje. Učenci povedo, kako si razlagajo pomen reka »ČAS JE DENAR«. Povedo svoje mnenje o zamujanju k pouku. Poiščejo zanimivosti o nenavadnih pretvornikih.

Učencem lahko zastavimo vprašanje o pomenu menjave denarja.

AKTIVNOST UČENCEV: 5. ura Preprost račun odštevanja, kjer ura sploh ni pomembna, odštevamo le minute.

Zapis na digitalni uri nas tudi opozori, da se po dvanajsti ne ponovi 1, temveč nastopi 13, zato moramo upoštevati vseh 24 ur (le ob 24. ne piše 24).

Pojmovanje časa se bolj nanaša na ure (dni), zato naj učenci dobljene minute pretvorijo v bolj uporaben rezultat. Če ne drugače, pa naj se lotijo štetja (tudi pri obdelavi podatkov imamo cilj: uporabi preproste, a zanesljive tehnike štetja zato ga lahko uporabimo tudi v takšnih primerih).

Za posladek: Ob sončnem in vetrovnem vremenu se tri srajce sušijo 24 minut. Koliko časa se suši ena srajca?

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: Igra Monopoli, učbenik, delovni zvezek, plakati s starim denarjem, plakati z evri REFLEKSIJA : Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure , učenci povedo svoje mnenje.

Izbrisano: ¶ ¶

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: ČAS IN DENAR ČASOVNI OKVIR: CILJI UČNEGA SKLOPA: • primerja dve količini • meri s standardnimi in nestandardnimi enotami • pretvarja v sosednje enote • spozna, razume in se zaveda odvisnosti med dvema količinama VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • DENAR ‐ RAČUNANJE Z EVRI • ČASOVNE ENOTE • PRETVORNIKI ČASOVNIH ENOT • ČASOVNE ENOTE – ura, minuta, sekunda, dan, mesec, leto STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI: TEMELJNI: • učenec meri, meritev zapiše • meritev oceni, meri, • primerja dve količini • količine primerja , • pretvarja med sosednjima količinama • pretvarja in računa

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA : Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija

KOGNITIVNI KONFLIKT:

Anže in Neža sta odkrila staro novo igro Monopoli. Ogledujeta si denar, ki je bil pri nas v veljavi do 15. 1. 2007.

Igrata igro in računata z večjimi vsotami denarja .

Sprašujeta se tudi, kaj je čas in ali je čas pomemben za vsakdanje življenje. Učenci povedo, kako si razlagajo pomen reka »ČAS JE DENAR«. Povedo svoje mnenje o zamujanju k pouku. Poiščejo zanimivosti o nenavadnih pretvornikih.

Učencem lahko zastavimo vprašanje o pomenu menjave denarja.

AKTIVNOST UČENCEV:

6. ura

S pomočjo različnih bankovcev in kovancev pričakujemo od učencev najmanj 5 različnih kombinacij, s katerimi pa utrjujemo tudi računanje preko 10 000.

Ne smemo pozabiti, da so se učenci peljali 35 minut v eno smer – v obe torej 70 minut. Tako za pešačenje ostane 200 minut.

Ker je na izletih potrebno tudi kaj zapraviti, sledi spet računanje z denarjem, vendar ne računamo po pravilih decimalnega zapisa, utrjujemo računanje na pamet.

Za posladek: Vaje v priročniku.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: Igra Monopoli, učbenik, delovni zvezek, plakati s starim denarjem, plakati z evri REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure , učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP RAČUNSKE OPERACIJE ČASOVNI OKVIR: 5 ur + 1 ura

CILJI UČNEGA SKLOPA:

• • • • • • • • •

Grafično ponazoriti na številski premici vse štiri računske operacije, seštevati in odštevati v obsegu do milijona (ustno in pisno), množiti naravna števila v obsegu do milijona, deliti z dvomestnim naravnim številom, oceniti rezultat pri računanju z velikimi števili, s potenco zapisati produkt enakih faktorjev in obratno, izračunati vrednost potence naravnih števil, razčleniti naravna števila na večkratnike potenc števila 10 (desetiški sestav), rešiti s premislekom in z diagramom preproste enačbe (računske enakosti) oblike in znati napraviti preizkus, izpolniti tabelo.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • računske operacije (seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje) • uporaba oklepajev STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI : TEMELJNI: • pisno računa v obsegu do 10 000 • reši enačbe in napravi preizkus • računa v obsegu do M • izračuna vrednost izrazov METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje , delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija KOGNITIVNI KONFLIKT: Anže in Neža sedita pred čebelnjakom in sta presenečena nad čebelami , koliko jih leta naokoli. Anžetu in Neži pomagajo oceniti, koliko čebel je v panju. Ugotovijo, da to lahko preverijo na več načinov: seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje. Vse o čebelah poiščejo v knjigah ali na spletu, nato se po pogovoru o čebelah držijo zgodbe v učbeniku.

Ponovimo o številski premici in narišemo števila tudi na številski premici.

AKTIVNOST UČENCEV:

1., 2. ura Učenci računajo vrednosti izrazov, seštevajo, množijo, ponazarjajo na številski premici, jih zapišejo v zvezek.

Za posladek:

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: številska premica, učbenik, delovni zvezek, pozicijsko računalo REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ:

UČNI SKLOP RAČUNSKE OPERACIJE ČASOVNI OKVIR: 5 ur + 1 ura CILJI UČNEGA SKLOPA: • Grafično ponazoriti na številski premici vse štiri računske operacije, • seštevati in odštevati v obsegu do milijona (ustno in pisno), • množiti naravna števila v obsegu do milijona, • deliti z dvomestnim naravnim številom, • oceniti rezultat pri računanju z velikimi števili, • s potenco zapisati produkt enakih faktorjev in obratno, • izračunati vrednost potence naravnih števil, • razčleniti naravna števila na večkratnike potenc števila 10 (desetiški sestav), • rešiti s premislekom in z diagramom preproste enačbe (računske enakosti) oblike in znati napraviti preizkus, izpolniti tabelo.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • računske operacije (seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje) • uporaba oklepajev STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI : TEMELJNI: • pisno računa v obsegu do 10 000 • reši enačbe in napravi preizkus • računa v obsegu do M • izračuna vrednost izrazov METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje , delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija KOGNITIVNI KONFLIKT: Anže in Neža sedita pred čebelnjakom in sta presenečena nad čebelami , koliko jih leta naokoli. Anžetu in Neži pomagajo oceniti, koliko čebel je v panju. Ugotovijo, da to lahko preverijo na več načinov: seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje. Vse o čebelah poiščejo v knjigah ali na spletu, nato se po pogovoru o čebelah držijo zgodbe v učbeniku.

Ponovimo o številski premici in narišemo števila tudi na številski premici.

AKTIVNOST UČENCEV:

3. ura Ponovijo znanje o desetiških enotah.orientacija na številski premici, reševanje preprostih enačb zastavljenih v obliki grafikona Za posladek: Vaje v priročniku DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: številska premica, učbenik, delovni zvezek, pozicijsko računalo REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP RAČUNSKE OPERACIJE ČASOVNI OKVIR: 5 ur + 1 ura CILJI UČNEGA SKLOPA: • Grafično ponazoriti na številski premici vse štiri računske operacije, • seštevati in odštevati v obsegu do milijona (ustno in pisno), • množiti naravna števila v obsegu do milijona, • deliti z dvomestnim naravnim številom, • oceniti rezultat pri računanju z velikimi števili, • s potenco zapisati produkt enakih faktorjev in obratno, • izračunati vrednost potence naravnih števil, • razčleniti naravna števila na večkratnike potenc števila 10 (desetiški sestav), • rešiti s premislekom in z diagramom preproste enačbe (računske enakosti) oblike in znati napraviti preizkus, izpolniti tabelo.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • računske operacije (seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje) • uporaba oklepajev STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI : TEMELJNI: • pisno računa v obsegu do 10 000 • reši enačbe in napravi preizkus • računa v obsegu do M • izračuna vrednost izrazov METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje , delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija KOGNITIVNI KONFLIKT: Anže in Neža sedita pred čebelnjakom in sta presenečena nad čebelami , koliko jih leta naokoli. Anžetu in Neži pomagajo oceniti, koliko čebel je v panju. Ugotovijo, da to lahko preverijo na več načinov: seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje. Vse o čebelah poiščejo v knjigah ali na spletu, nato se po pogovoru o čebelah držijo zgodbe v učbeniku.

Ponovimo o številski premici in narišemo števila tudi na številski premici.

AKTIVNOST UČENCEV: 4. ura Ponazorijo posamezno računsko operacijo na številski premici, Izračuni poskušajo pravilo, preproste enačbe v obliki diagrama.

Za posladek: Orehek v učbeniku.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: številska premica, učbenik, delovni zvezek, pozicijsko računalo REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ:

UČNI SKLOP RAČUNSKE OPERACIJE ČASOVNI OKVIR: 5 ur + 1 ura CILJI UČNEGA SKLOPA: • Grafično ponazoriti na številski premici vse štiri računske operacije, • seštevati in odštevati v obsegu do milijona (ustno in pisno), • množiti naravna števila v obsegu do milijona, • deliti z dvomestnim naravnim številom, • oceniti rezultat pri računanju z velikimi števili, • s potenco zapisati produkt enakih faktorjev in obratno, • izračunati vrednost potence naravnih števil, • razčleniti naravna števila na večkratnike potenc števila 10 (desetiški sestav), • rešiti s premislekom in z diagramom preproste enačbe (računske enakosti) oblike in znati napraviti preizkus, izpolniti tabelo.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • računske operacije (seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje) • uporaba oklepajev STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI : TEMELJNI: • pisno računa v obsegu do 10 000 • reši enačbe in napravi preizkus • računa v obsegu do M • izračuna vrednost izrazov METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje , delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija KOGNITIVNI KONFLIKT: Anže in Neža sedita pred čebelnjakom in sta presenečena nad čebelami , koliko jih leta naokoli. Anžetu in Neži pomagajo oceniti, koliko čebel je v panju. Ugotovijo, da to lahko preverijo na več načinov: seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje. Vse o čebelah poiščejo v knjigah ali na spletu, nato se po pogovoru o čebelah držijo zgodbe v učbeniku.

Ponovimo o številski premici in narišemo števila tudi na številski premici.

AKTIVNOST UČENCEV: 5. ura

Ugotavljajo zaporedja števil. Števila razdelijo na večkratnike desetiških enot. Izračunajo vrednost izrazov.

Zaokrožijo še na desettisočice, ugotovijo pravilo, učenci rešujejo naloge s poskušanjem.

Za posladek: PP Projekcija ‐ proročnik

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: številska premica, učbenik, delovni zvezek, pozicijsko računalo REFLEKSIJA : Skupaj z učenci naredimo pregled zanazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje, naredijo povzetek v obliki miselnega vzorca.

V PRIROČNIKU JE PP PROJEKCIJA IN VAJE ZA PONOVITEV TER VELIKO SPLETNIH STRANI.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP : DELJENJE Z DVOMESTNIM ŠTEVILOM ČASOVNI OKVIR: 5 UR CILJI UČNEGA SKLOPA: • Zapisati produkt s potenco enakih faktorjev in obratno.

• Izračunati vrednost potence nekaterih naravnih števil.

• Razčleniti naravna števila na večkratnike potenc števila 10.

• Deliti z enomestnim številom brez ostanka in z ostankom.

• Narediti preizkus. Oceniti rezultat pri računanju z velikimi števili.

• Rešiti matematične probleme.

• Deliti z dvomestnim deliteljem.

• S preizkusom preveriti pravilnost količnika.

• Oceniti rezultate.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • PISNO DELJENJE Z ENOMESTNIM DELITELJEM • PISNO DELJENJE Z DVOMESTNIM DELITELJEM • PISNO DELJENJE Z 10, 100, 1000 STANDARDI ZNANJA: TEMELJNI: MINIMALNI : • učenec pisno deli in množi z 10, 100, 1000.

• pisno računa v obsegu do 10 000 • Učenec pisno deli z enomestnim številom.

• deli z dvomestnim številom, naredi • Učenec pri deljenju z dvomestnim številom preizkus zaokroža in ocenjuje.

• Učenec pisno deli z dvomestnimi večkratniki števila 10.

• Učenec pisno deli z dvomestnim številom.

• Računa v obsegu do 1000 000.

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija KOGNITIVNI KONFLIKT: .Mama plete jopico za Anžeta in Nežo, na njej bo zelo lep vzorec češnje, prijatelja ji pomagata ugotoviti, kolikokrat se mora ponoviti vzorček na jopici. Z veseljem pomagata mami in s tem ponovita deljenje.

Ponovi se lahko na tri načine: • Ponovimo znanje deljenja in opozorimo na smer izvajanja deljenja.

• Rezultat deljenja preizkusimo z množenjem, poudarimo obratnost operacij.

• Pri ocenjevanju rezultatov si pomagajo z zaokrožanjem večkratnikov delitelja.

• Učenec sam izbere primeren način pisnega deljenja.

• Napravi preizkuse.

• Učitelj naj podrobno predstavi pisni algoritem deljenja s poljubnim dvomestnim deliteljem.

•

Ob deljenju naj učenci naredijo preizkus.

AKTIVNOST UČENCEV: Ponovimo člene pri računski operaciji deljenja, in sicer ponovimo znanje deljenja in opozorimo na smer izvajanja deljenja, rezultat deljenja preizkusimo z množenjem, poudarimo obratnost operacij.

Učenci rešujejo v zvezek na način, ki jim najbolj ustreza in je matematično korekten.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: učbenik, delovni zvezek, geoplošča

REFLEKSIJA:

Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP : DELJENJE Z DVOMESTNIM ŠTEVILOM 3. ura ČASOVNI OKVIR: 5 UR CILJI UČNEGA SKLOPA: • Zapisati produkt s potenco enakih faktorjev in obratno.

• Izračunati vrednost potence nekaterih naravnih števil.

• Razčleniti naravna števila na večkratnike potenc števila 10.

• Deliti z enomestnim številom brez ostanka in z ostankom.

• Narediti preizkus. Oceniti rezultat pri računanju z velikimi števili.

• Rešiti matematične probleme.

• Deliti z dvomestnim deliteljem.

• S preizkusom preveriti pravilnost količnika.

• Oceniti rezultate.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • PISNO DELJENJE Z ENOMESTNIM DELITELJEM • PISNO DELJENJE Z DVOMESTNIM DELITELJEM • PISNO DELJENJE Z 10, 100, 1000 STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI : TEMELJNI: • pisno računa v obsegu do 10 000 • Učenec pisno deli in množi z 10, 100, 1000.

• deli z dvomestnim številom, naredi • Učenec pisno deli z enomestnim številom. preizkus • Učenec pri deljenju z dvomestnim številom zaokroža in ocenjuje.

• Učenec pisno deli z dvomestnimi večkratniki števila 10.

• Učenec pisno deli z dvomestnim številom.

• Računa v obsegu do 1000 000.

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija KOGNITIVNI KONFLIKT: .Mama plete jopico za Anžeta in Nežo, na njej bo zelo lep vzorec češnje, prijatelja ji pomagata ugotoviti, kolikokrat se mora ponoviti vzorček na jopici. Z veseljem pomagata mami in s tem ponovita deljenje.

Ponovi se lahko na tri načine: • Ponovimo znanje deljenja in opozorimo na smer izvajanja deljenja.

• Rezultat deljenja preizkusimo z množenjem, poudarimo obratnost operacij.

• Pri ocenjevanju rezultatov si pomagajo z zaokrožanjem večkratnikov delitelja.

• Učenec sam izbere primeren način pisnega deljenja.

• Napravi preizkuse.

• Učitelj naj podrobno predstavi pisni algoritem deljenja s poljubnim dvomestnim deliteljem.

• .

Ob deljenju naj učenci naredijo preizkus.

AKTIVNOST UČENCEV: Ponovimo člene pri računski operaciji deljenja. Pri ocenjevanju rezultatov si pomagajo z zaokrožanjem večkratnikov delitelja.

Učenec sam izbere primeren način pisnega deljenja.

Učenci rešujejo v zvezek na način, ki jim najbolj ustreza in je matematično korekten.

Za posladek: Reševanje orehka .

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: učbenik, delovni zvezek, geoplošča REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP : DELJENJE Z DVOMESTNIM ŠTEVILOM 4. ura ČASOVNI OKVIR: 5 UR CILJI UČNEGA SKLOPA: • Zapisati produkt s potenco enakih faktorjev in obratno.

• Izračunati vrednost potence nekaterih naravnih števil.

• Razčleniti naravna števila na večkratnike potenc števila 10.

• Deliti z enomestnim številom brez ostanka in z ostankom.

• Narediti preizkus. Oceniti rezultat pri računanju z velikimi števili.

• Rešiti matematične probleme.

• Deliti z dvomestnim deliteljem.

• S preizkusom preveriti pravilnost količnika.

• Oceniti rezultate.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • PISNO DELJENJE Z ENOMESTNIM DELITELJEM • PISNO DELJENJE Z DVOMESTNIM DELITELJEM • PISNO DELJENJE Z 10, 100, 1000 STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI : TEMELJNI: • pisno računa v obsegu do 10 000 • Učenec pisno deli in množi z 10, 100, 1000.

• deli z dvomestnim številom, naredi • Učenec pisno deli z enomestnim številom. preizkus • Učenec pri deljenju z dvomestnim številom zaokroža in ocenjuje.

• Učenec pisno deli z dvomestnimi večkratniki števila 10.

• Učenec pisno deli z dvomestnim številom.

• Računa v obsegu do 1000 000.

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija

KOGNITIVNI KONFLIKT:

.Mama plete jopico za Anžeta in Nežo, na njej bo zelo lep vzorec češnje, prijatelja ji pomagata ugotoviti, kolikokrat se mora ponoviti vzorček na jopici. Z veseljem pomagata mami in s tem ponovita deljenje.

Ponovi se lahko na tri načine: • Ponovimo znanje deljenja in opozorimo na smer izvajanja deljenja.

• Rezultat deljenja preizkusimo z množenjem, poudarimo obratnost operacij.

• Pri ocenjevanju rezultatov si pomagajo z zaokrožanjem večkratnikov delitelja.

• Učenec sam izbere primeren način pisnega deljenja.

• Napravi preizkuse.

• Učitelj naj podrobno predstavi pisni algoritem deljenja s poljubnim dvomestnim deliteljem.

•

Ob deljenju naj učenci naredijo preizkus.

AKTIVNOST UČENCEV: Ponovimo člene pri računski operaciji deljenja. Učenci rešujejo v zvezek na način, ki jim najbolj ustreza in je matematično korekten.

Za posladek:

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: učbenik, delovni zvezek, geoplošča REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP : DELJENJE Z DVOMESTNIM ŠTEVILOM 5. ura ČASOVNI OKVIR: 5 UR CILJI UČNEGA SKLOPA: • Zapisati produkt s potenco enakih faktorjev in obratno.

• Izračunati vrednost potence nekaterih naravnih števil.

• Razčleniti naravna števila na večkratnike potenc števila 10.

• Deliti z enomestnim številom brez ostanka in z ostankom.

• Narediti preizkus. Oceniti rezultat pri računanju z velikimi števili.

• Rešiti matematične probleme.

• Deliti z dvomestnim deliteljem.

• S preizkusom preveriti pravilnost količnika.

• Oceniti rezultate.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • PISNO DELJENJE Z ENOMESTNIM DELITELJEM • PISNO DELJENJE Z DVOMESTNIM DELITELJEM • PISNO DELJENJE Z 10, 100, 1000

STANDARDI ZNANJA:

MINIMALNI : • pisno računa v obsegu do 10 000 • deli z dvomestnim številom, naredi preizkus

TEMELJNI: • Učenec pisno deli in množi z 10, 100, 1000.

• Učenec pisno deli z enomestnim številom.

• Učenec pri deljenju z dvomestnim številom zaokroža in ocenjuje.

• Učenec pisno deli z dvomestnimi večkratniki števila 10.

• Učenec pisno deli z dvomestnim številom.

• Računa v obsegu do 1000 000.

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija KOGNITIVNI KONFLIKT: .Mama plete jopico za Anžeta in Nežo, na njej bo zelo lep vzorec češnje, prijatelja ji pomagata ugotoviti, kolikokrat se mora ponoviti vzorček na jopici. Z veseljem pomagata mami in s tem ponovita deljenje.

Ponovi se lahko na tri načine: • Ponovimo znanje deljenja in opozorimo na smer izvajanja deljenja.

• Rezultat deljenja preizkusimo z množenjem, poudarimo obratnost operacij.

• Pri ocenjevanju rezultatov si pomagajo z zaokrožanjem večkratnikov delitelja.

• Učenec sam izbere primeren način pisnega deljenja.

• Napravi preizkuse.

• Učitelj naj podrobno predstavi pisni algoritem deljenja s poljubnim dvomestnim deliteljem.

•

Ob deljenju naj učenci naredijo preizkus.

AKTIVNOST UČENCEV: Ponovimo člene pri računski operaciji deljenja. Učitelj naj podrobno predstavi pisni algoritem deljenja s poljubnim dvomestnim deliteljem.

Ob deljenju naj učenci naredijo preizkus.

Učenci rešujejo v zvezek na način, ki jim najbolj ustreza in je matematično korekten.

Posladek: Glej priročnik , DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: učbenik, delovni zvezek, geoplošča REFLEKSIJA : Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ:

UČNI SKLOP : DELJENJE Z DVOMESTNIM ŠTEVILOM 6. ura ČASOVNI OKVIR: 5 UR CILJI UČNEGA SKLOPA: • Zapisati produkt s potenco enakih faktorjev in obratno.

• Izračunati vrednost potence nekaterih naravnih števil.

• Razčleniti naravna števila na večkratnike potenc števila 10.

• Deliti z enomestnim številom brez ostanka in z ostankom.

• Narediti preizkus. Oceniti rezultat pri računanju z velikimi števili.

• Rešiti matematične probleme.

• Deliti z dvomestnim deliteljem.

• S preizkusom preveriti pravilnost količnika.

• Oceniti rezultate.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • PISNO DELJENJE Z ENOMESTNIM DELITELJEM • PISNO DELJENJE Z DVOMESTNIM DELITELJEM • PISNO DELJENJE Z 10, 100, 1000 STANDARDI ZNANJA: TEMELJNI: MINIMALNI : • Učenec pisno deli in množi z 10, 100, 1000.

• pisno računa v obsegu do 10 000 • Učenec pisno deli z enomestnim številom.

• deli z dvomestnim številom, naredi • Učenec pri deljenju z dvomestnim številom preizkus zaokroža in ocenjuje.

• Učenec pisno deli z dvomestnimi večkratniki števila 10.

• Učenec pisno deli z dvomestnim številom.

• Računa v obsegu do 1000 000.

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija KOGNITIVNI KONFLIKT: .Mama plete jopico za Anžeta in Nežo, na njej bo zelo lep vzorec češnje, prijatelja ji pomagata ugotoviti, kolikokrat se mora ponoviti vzorček na jopici. Z veseljem pomagata mami in s tem ponovita deljenje.

Ponovi se lahko na tri načine: • Ponovimo znanje deljenja in opozorimo na smer izvajanja deljenja.

• Rezultat deljenja preizkusimo z množenjem, poudarimo obratnost operacij.

• Pri ocenjevanju rezultatov si pomagajo z zaokrožanjem večkratnikov delitelja.

• Učenec sam izbere primeren način pisnega deljenja.

• Napravi preizkuse.

• Učitelj naj podrobno predstavi pisni algoritem deljenja s poljubnim dvomestnim deliteljem.

•

Ob deljenju naj učenci naredijo preizkus.

AKTIVNOST UČENCEV:

Ponovimo člene pri računski operaciji deljenja. Pri ocenjevanju rezultatov si pomagajo z zaokrožanjem večkratnikov delitelja. Učenec sam izbere primeren način pisnega deljenja.

Napravi preizkuse.

Učitelj naj podrobno predstavi pisni algoritem deljenja s poljubnim dvomestnim deliteljem.

Ob deljenju naj učenci naredijo preizkus.

Učenci rešujejo v zvezek na način, ki jim najbolj ustreza in je matematično korekten.

Za posladek Naloge so podane v priročniku, spletne strani .

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: učbenik, delovni zvezek, geoplošča REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje. V obliki miselnega vzorca predstavijo svoje znanje o deljenju.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: Števila preko milijona ČASOVNI OKVIR: 7 ur

CILJI UČNEGA SKLOPA: • zapisati in brati števila prek milijona, • števila zaokrožiti na desetice, stotice, tisočice, • oblikovati zaporedja naravnih števil, • nadaljevati dano zaporedje naravnih števil.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • PREDHODNIK, NASLEDNIK • VEČKRATNIKI DESETIŠKIH ENOT • POTENCE Z OSNOVO 10 STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI : TEMELJNI: • primerja naravna števila do 10000 • bere, zapiše in uredi števila do milijona, • števila zaokroži na desetice, stotice, tisočice, • na številski premici upodablja naravna števila.

METODE UČENJA: razgovor, razlaga,diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom

OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija

KOGNITIVNI KONFLIKT: Neža in Anže obujata spomine na lepe zimske dneve, ko sta sedela pred panjem in so bile čebele v čebelnjaku. Takrat jima je stric Edi povedal, koliko je čebel v čebelnjaku. Na pomlad pa pridejo čebele na plano in jih je zelo veliko okoli čebelnjaka.

Učenci naj pomagajo prijateljema ugotoviti število čebel v sadovnjaku ‐ Edijevi podatki.

AKTIVNOST UČENCEV: 1. ura Glasno berejo zapisana števila, pozorni so na presledek pri pisanju, z besedo zapisana števila zapišejo s številko in obratno. Ugotavljajo pravilna zaporedja števil, nadaljujejo ta zaporedja.

Za posladek: Orehek v učbeniku.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: številski trak, tabela desetiških enot, knjige, svetovni splet REFLEKSIJA : Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: Števila preko milijona ČASOVNI OKVIR: 7 ur

CILJI UČNEGA SKLOPA: • zapisati in brati števila prek milijona, • števila zaokrožiti na desetice, stotice, tisočice, • oblikovati zaporedja naravnih števil, • nadaljevati dano zaporedje naravnih števil.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • PREDHODNIK, NASLEDNIK • VEČKRATNIKI DESETIŠKIH ENOT • POTENCE Z OSNOVO 10 STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI : TEMELJNI: • primerja naravna števila do 10000 • bere, zapiše in uredi števila do milijona, • števila zaokroži na desetice, stotice, tisočice, • na številski premici upodablja naravna števila.

METODE UČENJA: razgovor, razlaga,diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom

OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija

KOGNITIVNI KONFLIKT: Neža in Anže obujata spomine na lepe zimske dneve, ko sta sedela pred panjem in so bile čebele v čebelnjaku. Takrat jima je stric Edi povedal, koliko je čebel v čebelnjaku. Na pomlad pa pridejo čebele na plano in jih je zelo veliko okoli čebelnjaka.

Učenci naj pomagajo prijateljema ugotoviti število čebel v sadovnjaku ‐ Edijevi podatki.

AKTIVNOST UČENCEV: 2. ura Učenci ugotavljajo, katero število je zapisano z določenim številom ničel; še vedno je velik poudarek na zapisu oz. rabi presledkov med števili. Učenci poskusijo zapisati število s potenco.

Iskana števila naj bi zapisali kot množico rešitev.

Za posladek: Vaje v priročniku.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: številski trak, tabela desetiških enot, REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje .

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: Števila preko milijona ČASOVNI OKVIR: 7 ur

CILJI UČNEGA SKLOPA: • zapisati in brati števila prek milijona, • števila zaokrožiti na desetice, stotice, tisočice, • oblikovati zaporedja naravnih števil, • nadaljevati dano zaporedje naravnih števil.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • PREDHODNIK, NASLEDNIK • VEČKRATNIKI DESETIŠKIH ENOT • POTENCE Z OSNOVO 10 STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI : TEMELJNI: • primerja naravna števila do 10000 • bere, zapiše in uredi števila do milijona, • števila zaokroži na desetice, stotice, tisočice, • na številski premici upodablja naravna števila.

METODE UČENJA: razgovor, razlaga,diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom

OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija

KOGNITIVNI KONFLIKT: Neža in Anže obujata spomine na lepe zimske dneve, ko sta sedela pred panjem in so bile čebele v čebelnjaku. Takrat jima je stric Edi povedal, koliko je čebel v čebelnjaku. Na pomlad pa pridejo čebele na plano in jih je zelo veliko okoli čebelnjaka.

Učenci naj pomagajo prijateljema ugotoviti število čebel v sadovnjaku ‐ Edijevi podatki.

AKTIVNOST UČENCEV: 3. ura Zapišejo predhodnike danih števil v preprosti tabeli, napišejo tudi naslednike.

Primerjajo števila po velikosti, jih uredijo od najmanjšega do največjega in obratno. Poiščejo in zapišejo največje in najmanjše sedemmestno število.

Za posladek: Vaje v priročniku.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: številski trak, tabela desetiških enot, REFLEKSIJA : Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: Števila preko milijona ČASOVNI OKVIR: 7 ur

CILJI UČNEGA SKLOPA: • zapisati in brati števila prek milijona, • števila zaokrožiti na desetice, stotice, tisočice, • oblikovati zaporedja naravnih števil, • nadaljevati dano zaporedje naravnih števil.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • PREDHODNIK, NASLEDNIK • VEČKRATNIKI DESETIŠKIH ENOT • POTENCE Z OSNOVO 10 STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI : TEMELJNI: • primerja naravna števila do 10000 • bere, zapiše in uredi števila do milijona, • števila zaokroži na desetice, stotice, tisočice, • na številski premici upodablja naravna števila.

METODE UČENJA: razgovor, razlaga,diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom

OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija

KOGNITIVNI KONFLIKT: Neža in Anže obujata spomine na lepe zimske dneve, ko sta sedela pred panjem in so bile čebele v čebelnjaku. Takrat jima je stric Edi povedal, koliko je čebel v čebelnjaku. Na pomlad pa pridejo čebele na plano in jih je zelo veliko okoli čebelnjaka.

Učenci naj pomagajo prijateljema ugotoviti število čebel v sadovnjaku ‐ Edijevi podatki.

AKTIVNOST UČENCEV: 4. ura Preberejo besedilo, s pomočjo tabele zapišejo in preberejo dana števila. Napišejo največje sodo osemmestno število in najmanjše liho sedemmestno število, ugotavljajo povezavo med obema številoma.

Za posladek: Vaje v priročniku.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: številski trak, tabela desetiških enot, REFLEKSIJA : Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: Števila preko milijona ČASOVNI OKVIR: 7 ur

CILJI UČNEGA SKLOPA: • zapisati in brati števila prek milijona, • števila zaokrožiti na desetice, stotice, tisočice, • oblikovati zaporedja naravnih števil, • nadaljevati dano zaporedje naravnih števil.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • PREDHODNIK, NASLEDNIK • VEČKRATNIKI DESETIŠKIH ENOT • POTENCE Z OSNOVO 10 STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI : TEMELJNI: • primerja naravna števila do 10000 • bere, zapiše in uredi števila do milijona, • števila zaokroži na desetice, stotice, tisočice, • na številski premici upodablja naravna števila.

METODE UČENJA: razgovor, razlaga,diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom

OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija

KOGNITIVNI KONFLIKT: Neža in Anže obujata spomine na lepe zimske dneve, ko sta sedela pred panjem in so bile čebele v čebelnjaku. Takrat jima je stric Edi povedal, koliko je čebel v čebelnjaku. Na pomlad pa pridejo čebele na plano in jih je zelo veliko okoli čebelnjaka.

Učenci naj pomagajo prijateljema ugotoviti število čebel v sadovnjaku ‐ Edijevi podatki.

AKTIVNOST UČENCEV: 5. ura V dvojicah preberejo nalogo, dana števila izpišejo in izračunajo iskani podatek in iskano število, podatke zapišejo in izračunajo razliko v enem številskem izrazu.

Za posladek: Vaje v priročniku.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: številski trak, tabela desetiških enot, REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje..

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: Števila preko milijona ČASOVNI OKVIR: 7 ur

CILJI UČNEGA SKLOPA: • zapisati in brati števila prek milijona, • števila zaokrožiti na desetice, stotice, tisočice, • oblikovati zaporedja naravnih števil, • nadaljevati dano zaporedje naravnih števil.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • PREDHODNIK, NASLEDNIK • VEČKRATNIKI DESETIŠKIH ENOT • POTENCE Z OSNOVO 10 STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI : TEMELJNI: • primerja naravna števila do 10000 • bere, zapiše in uredi števila do milijona, • števila zaokroži na desetice, stotice, tisočice, • na številski premici upodablja naravna števila.

METODE UČENJA: razgovor, razlaga,diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom

OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija

KOGNITIVNI KONFLIKT: Neža in Anže obujata spomine na lepe zimske dneve, ko sta sedela pred panjem in so bile čebele v čebelnjaku. Takrat jima je stric Edi povedal, koliko je čebel v čebelnjaku. Na pomlad pa pridejo čebele na plano in jih je zelo veliko okoli čebelnjaka.

Učenci naj pomagajo prijateljema ugotoviti število čebel v sadovnjaku ‐ Edijevi podatki.

AKTIVNOST UČENCEV: 6. ura Števila zapišejo s pomočjo potenc z osnovo 10. Preberejo nalogo in izpolnijo tabelo, v kateri morajo ista števila zaokrožiti na desetice, stotice in tisočice. Povežejo števila, ki pomenijo zaokrožitev istega števila. Razčlenijo na večkratnike desetiških enot in števila zapišejo na številskem traku.

Za posladek: Rešijo orehek‐ rešitev utemeljijo in pojasnijo postopek reševanja.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: številski trak, tabela desetiških enot, REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: Števila preko milijona ČASOVNI OKVIR: 7 ur

CILJI UČNEGA SKLOPA: • zapisati in brati števila prek milijona, • števila zaokrožiti na desetice, stotice, tisočice, • oblikovati zaporedja naravnih števil, • nadaljevati dano zaporedje naravnih števil.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • PREDHODNIK, NASLEDNIK • VEČKRATNIKI DESETIŠKIH ENOT • POTENCE Z OSNOVO 10 STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI : TEMELJNI: • primerja naravna števila do 10000 • bere, zapiše in uredi števila do milijona, • števila zaokroži na desetice, stotice, tisočice, • na številski premici upodablja naravna števila.

METODE UČENJA: razgovor, razlaga,diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom

OBLIKE DELA: Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija

KOGNITIVNI KONFLIKT: Neža in Anže obujata spomine na lepe zimske dneve, ko sta sedela pred panjem in so bile čebele v čebelnjaku. Takrat jima je stric Edi povedal, koliko je čebel v čebelnjaku. Na pomlad pa pridejo čebele na plano in jih je zelo veliko okoli čebelnjaka.

Učenci naj pomagajo prijateljema ugotoviti število čebel v sadovnjaku ‐ Edijevi podatki.

AKTIVNOST UČENCEV: 7. ura Samostojno prerišejo dano tabelo v zvezek ter tabelo dopolnijo z manjkajočimi predhodniki, števili ali nasledniki, največjim sodim in najmanjšim lihim številom oziroma številom, zaokroženim na stotice in na desettisočice ter zapišejo zahtevane podatke in jih tudi izračunajo , ocenijo iskan podatek, ga izračunajo . Iskane podatke prikažejo s stolpčnim diagramom.

Za posladek: Učenci sami sestavijo podobne tekstne naloge ‐ števila preko milijona.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: številski trak, tabela desetiških enot, REFLEKSIJA : Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje..

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: ZAKLJUČEK‐ ponovitev ČASOVNI OKVIR: CILJI UČNEGA SKLOPA: • ponovijo pridobljena znanja v tem šolskem letu, • utrjujejo usvojena znanja iz 5. razreda, • preverijo usvojenost znanj.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • RAČUNSKE OPERACIJE • MNOŽICE • MERSKE ENOTE • STOLPČNI PRIKAZ

STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI : TEMELJNI: • v UN • v UN

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA : Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija, anketa KOGNITIVNI KONFLIKT: Bliža se konec šolskega leta. Učiteljica bere verze F. Lainščka, Neža in Anže pa sta z mislimi že na počitnicah. A pred odhodom na počitnice je potrebno še nekaj stvari postoriti in šolsko leto lepo zaključiti.

Učenci naredijo ankete med seboj, in sicer, kje bodo preživeli počitnice.

AKTIVNOST UČENCEV:

Preberejo nalogo ter izračunajo, koliko minut so trije tedni, izračunajo starost zemljevida v muzeju in odgovore na vprašanja v zvezi z obiski Postojnske jame, razvrstijo dane hiše po starosti.

Za posladek: Sestavljanje najrazličnejših nalog z vseh obravnavanih področij.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: učbenik, delovni zvezek, pozicijska računala REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

Povedo svoje mnenje o tem, katero poglavje jim je bilo najzanimivejše in pri obravnavi katere snovi so imeli veliko težav.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: ZAKLJUČEK‐ ponovitev ČASOVNI OKVIR: v okviru nerazorejenih ur CILJI UČNEGA SKLOPA: • ponovijo pridobljena znanja v tem šolskem letu, • utrjujejo usvojena znanja iz 5. razreda, • preverijo usvojenost znanj.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • RAČUNSKE OPERACIJE • MNOŽICE • MERSKE ENOTE • STOLPČNI PRIKAZ

STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI : TEMELJNI: • v UN • v UN

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA : Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija, anketa KOGNITIVNI KONFLIKT: Bliža se konec šolskega leta. Učiteljica bere verze F. Lainščka, Neža in Anže pa sta z mislimi že na počitnicah. A pred odhodom na počitnice je potrebno še nekaj stvari postoriti in šolsko leto lepo zaključiti.

Učenci naredijo ankete med seboj, in sicer, kje bodo preživeli počitnice.

AKTIVNOST UČENCEV:

Preberejo nalogo ter izračunajo ploščino kletke, izračunajo skupno dolžino prekolesarjenih poti Matejeve družine ter izračunajo zahtevane podatke v zvezi s polnjenjem plastenk.

Za posladek: Sestavljanje najrazličnejših nalog z vseh obravnavanih področij.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: učbenik, delovni zvezek REFLEKSIJA : Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

Povedo svoje mnenje o tem, katero poglavje jim je bili najzanimivejše in pri obravnavi katere snovi so imeli veliko težav.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: ZAKLJUČEK‐ ponovitev ČASOVNI OKVIR: CILJI UČNEGA SKLOPA: • ponovijo pridobljena znanja v tem šolskem letu, • utrjujejo usvojena znanja iz 5. razreda, • preverijo usvojenost znanj.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • RAČUNSKE OPERACIJE • MNOŽICE • MERSKE ENOTE • STOLPČNI PRIKAZ

STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI : TEMELJNI: • v UN • v UN

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA : Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija, anketa KOGNITIVNI KONFLIKT: Bliža se konec šolskega leta. Učiteljica bere verze F. Lainščka, Neža in Anže pa sta z mislimi že na počitnicah. A pred odhodom na počitnice je potrebno še nekaj stvari postoriti in šolsko leto lepo zaključiti.

Učenci naredijo ankete med seboj, in sicer, kje bodo preživeli počitnice.

AKTIVNOST UČENCEV: 3. ura Izračunajo, koliko počitniških prikolic povprečno izdelajo v juniju in koliko pnevmatik potrebujejo zanje, izračunajo nosilnost trajekta, s pomočjo voznega reda ugotovijo koliko časa potrebujemo od Ljubljane do Rogatca z javnimi prevoznimi sredstvi.

Za posladek: Sestavljanje najrazličnejših nalog z vseh obravnavanih področij.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI:

REFLEKSIJA : Skupaj z učenci naredimopregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

Povedo svoje mnenje o tem, katero poglavje jim je bili najzanimivejše in pri obravnavi katere snovi so imeli veliko težav.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: ZAKLJUČEK‐ ponovitev ČASOVNI OKVIR: CILJI UČNEGA SKLOPA: • ponovijo pridobljena znanja v tem šolskem letu, • utrjujejo usvojena znanja iz 5. razreda, • preverijo usvojenost znanj.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • RAČUNSKE OPERACIJE • MNOŽICE • MERSKE ENOTE • STOLPČNI PRIKAZ

STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI : TEMELJNI: • v UN • v UN

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA : Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija, anketa KOGNITIVNI KONFLIKT: Bliža se konec šolskega leta. Učiteljica bere verze F. Lainščka, Neža in Anže pa sta z mislimi že na počitnicah. A pred odhodom na počitnice je potrebno še nekaj stvari postoriti in šolsko leto lepo zaključiti.

Učenci naredijo ankete med seboj, in sicer, kje bodo preživeli počitnice.

AKTIVNOST UČENCEV: 4. ura Preberejo nalogo ter izračunajo, kolikšen del počitnic bo Tadej preživel s smučarskim klubom in izračunajo površine bazenov. Izračunajo, kdaj bodo Žigovi pripotovali v Francijo ter kolikšen del dneva bodo na poti.

Za posladek: Vaje v priročniku.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI: učbenik, delovni zvezek REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.

Povedo svoje mnenje o tem, katero poglavje jim je bili najzanimivejše in pri obravnavi katere snovi so imeli veliko težav.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: ZAKLJUČEK‐ ponovitev ČASOVNI OKVIR: CILJI UČNEGA SKLOPA: • ponovijo pridobljena znanja v tem šolskem letu, • utrjujejo usvojena znanja iz 5. razreda, • preverijo usvojenost znanj.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • RAČUNSKE OPERACIJE • MNOŽICE • MERSKE ENOTE • STOLPČNI PRIKAZ

STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI : TEMELJNI: • v UN • v UN

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA : Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija, anketa KOGNITIVNI KONFLIKT: Bliža se konec šolskega leta. Učiteljica bere verze F. Lainščka, Neža in Anže pa sta z mislimi že na počitnicah. A pred odhodom na počitnice je potrebno še nekaj stvari postoriti in šolsko leto lepo zaključiti.

Učenci naredijo ankete med seboj, in sicer, kje bodo preživeli počitnice.

AKTIVNOST UČENCEV:

5. ura Cilje izletov po njihovih nadmorskih višinah in z diagramom pokažejo čas hoje, zapišejo ploščino njive, ki jo je potrebno preorati ter kolikšen del njive je zasajen s poljščinami.

Izračunajo obseg otroškega igrišča in ugotovijo, koliko količkov potrebujejo za ograjo okoli njega.

Za posladek: Sestavljanje najrazličnejših nalog z vseh obravnavanih področij.

Vaje v priročniku.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI:

REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pregled zanazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje..

Povedo svoje mnenje o tem, katero poglavje jim je bili najzanimivejše in pri obravnavi katere snovi so imeli veliko težav.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: ZAKLJUČEK‐ ponovitev ČASOVNI OKVIR: CILJI UČNEGA SKLOPA: • ponovijo pridobljena znanja v tem šolskem letu, • utrjujejo usvojena znanja iz 5. razreda, • preverijo usvojenost znanj.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • RAČUNSKE OPERACIJE • MNOŽICE • MERSKE ENOTE • STOLPČNI PRIKAZ

STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI : TEMELJNI: • v UN • v UN

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA : Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija, anketa KOGNITIVNI KONFLIKT: Bliža se konec šolskega leta. Učiteljica bere verze F. Lainščka, Neža in Anže pa sta z mislimi že na počitnicah. A pred odhodom na počitnice je potrebno še nekaj stvari postoriti in šolsko leto lepo zaključiti.

Učenci naredijo ankete med seboj, in sicer, kje bodo preživeli počitnice.

AKTIVNOST UČENCEV: 6. ura

Vdvojicah preberejo nalogo ter izračunajo koliko litrov vode so povprečno izčrpali iz rudnika v enem dnevu ter izračunajo, koliko minut in sekund potrebuje svetloba od Sonca do Zemlje ter ugotovijo, kaj je Sonce. Prepoznajo mreže kvadrov in kock, od koder so razglednice ter izračunajo, kolikokrat manj prebivalcev ima Slovenija.

Za posladek: Vaje v priročniku.

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI:

REFLEKSIJA : Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svojemnenje.

Povedo svoje mnenje o tem, katero poglavje jim je bili najzanimivejše in pri obravnavi katere snovi so imeli veliko težav.

RAZRED: 5 UČITELJ: UČNI SKLOP: ZAKLJUČEK‐ ponovitev ČASOVNI OKVIR: CILJI UČNEGA SKLOPA: • ponovijo pridobljena znanja v tem šolskem letu, • utrjujejo usvojena znanja iz 5. razreda, • preverijo usvojenost znanj.

VSEBINE UČNEGA SKLOPA: • RAČUNSKE OPERACIJE • MNOŽICE • MERSKE ENOTE • STOLPČNI PRIKAZ

STANDARDI ZNANJA: MINIMALNI : TEMELJNI: • v UN • v UN

METODE UČENJA: razgovor, razlaga, diskusija, raziskava, praktično delo, delo z besedilom OBLIKE DELA : Skupinsko delo, sodelovalno učenje, delo v parih, delo z učnimi listi, razgovor, pisanje, individualno delo, drugačne razlage, individualizacija, anketa KOGNITIVNI KONFLIKT: Bliža se konec šolskega leta. Učiteljica bere verze F. Lainščka, Neža in Anže pa sta z mislimi že na počitnicah. A pred odhodom na počitnice je potrebno še nekaj stvari postoriti in šolsko leto lepo zaključiti.

Učenci naredijo ankete med seboj, in sicer, kje bodo preživeli počitnice.

AKTIVNOST UČENCEV:

Samostojno preberejo nalogo, jo rešijo in rešitev utemeljijo.

Spomnimo jih na globino ter opozorimo, katera je najnižja (globinska) točka Slovenije.

Za posladek: Naloge za preverjanje – predlog nalog .

DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI:

REFLEKSIJA: Skupaj z učenci naredimo pregled za nazaj, pogovorimo se o poteku učne ure, učenci povedo svoje mnenje.