Osnovna šola Majšperk PREDMET:
SLOVENŠČINA
UČNI SKLOP: UČNA ENOTA:
5. b
RAZRED: URA:
153., 155., 156. UČITELJICA:
Barbara Rajh
NB – Javna obvestila Jedilni list – anketa Jedilni list – analiza Jedilni list – jezikovne naloge
CILJI Učenci: • utrdijo anketiranje in poročanje o rezultatih ankete; • berejo s preletom; • selektivno berejo; • se znajdejo v jedilnem listu; • opazujejo, prepoznavajo, primerjajo in povezujejo podatke v besedilu; • uporabijo znanje v vsakdanjem življenju; • povzemajo značilnosti jedilnega lista; • sklanjajo samostalnike in pridevnike; • pišejo t. i. kritične besede in števnike (z besedo in s številko); • ločujejo samostalnike od pridevnikov ter prepoznavajo njihov spol in število. PRIPOMOČKI: SDZ, 83, nal. 1, UČ, 125, nal. 1 SDZ, 83–88, nal. 2–13, UČ, 125–128, nal. 2–11, DZ, 58, 1–2 SDZ, 89–91, nal. 14–19, DZ, 58–60, nal. 3–60 OBLIKE DELA x x
frontalna individualna delo v dvojicah skupinska
TIP UČNE URE: nova snov ponavljanje
UČNE METODE
pogovor, razlaga, pripovedovanje, m. branja in dela s tekstom, izkušenjsko učenje, praktično delo, raziskovanje, prikaz, opazovanje, sodelovalno učenje, problemski pouk, ogled videoposnetka, preverjanje, ocenjevanje
POTEK URE 1. ura Dejavnosti učitelja
Jedilni list – anketa Dejavnosti učenca
I. UVOD Z MOTIVACIJO •
Razgovor o zdravi prehrani
Razgovor o pravilni prehrani, o tem kaj najrajši jedo…
II. GLAVNI DEL •
Anketa
SDZ, 83, nal. 1, UČ, 125, nal. 1
Risanje diagrama.
Za motivacijo anketirajo sošolce o tem, kaj najraje jedo. Odgovore vpisujejo v preglednico. Nato poročajo o svojih ugotovitvah (te lahko predstavijo tudi grafično).
III. ZAKLJUČNI DEL • Predstavljanje anket Domača naloga: Opombe: individualna pomoč
Predstavijo ugotovitve ankete.
Jedilni list je javno neumetnostno besedilo, s katerim lastnik gostilne/restavracije … obvešča goste o tem, katere jedi in pijače jim nudi ter koliko te stanejo. Jedi in pijače so zaradi boljše preglednosti razvrščene v tematske skupine; imena skupin so napisana na vrhu vsake skupine jedi kot mednaslovi (npr. Pripravljene jedi, Jedi po naročilu). Jedilni list sestoji iz besednega in nebesednega dela – je namreč seznam iz dveh stolpcev: v levem so napisana imena jedi in pijač, v desnem pa je zapisana njihova cena. Jedilni list najprej beremo s preletom; to pomeni, da najprej preberemo mednaslove, in sicer zato, ker nas zanima, katere vrste/skupine jedi oz. pijače nam nudijo; nato ga beremo selektivno – omejimo se le na določeno vrsto/skupino jedi in zato beremo samo ta del jedilnega lista.
POTEK URE Dejavnosti učitelja
2. ura
Jedilni list – analiza Dejavnosti učenca
I. UVOD Z MOTIVACIJO •
Napoved cilja
SDZ, 83, nal. 2 UČ, 125, nal. 2
II. GLAVNI DEL •
Jedilni list
SDZ, 84–88, nal. 3–13 UČ, 126–128, 3–19, DZ, 58, nal. 1–2
Ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, od kod oz. od koga izvemo, katere jedi nudijo v gostilni. Nato obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom. Individualno rešujejo naloge o jedilnem listu. Pozorno preberejo navodilo na začetku naloge in povedo, ali bodo besedilo v tej nalogi brali podrobno ali ga bodo le preleteli. Povedo, v čem se loči podrobno branje od branja s preletom, ter izberejo, katero od naslednjih besedil se ne sme brati s preletom: seznam frizerskih storitev, časopis, matematična besedilna naloga. Nato preletijo besedilo v tej nalogi. Sodelujejo v pogovoru o vrsti besedila iz 3. naloge, o okoliščinah in namenu njegovega nastanka, o njegovi sestavi in o podatkih, ki jih vsebuje. Dopolnijo nepopolne povedi ter tako povzamejo značilnosti jedilnega lista. Ob ponujenih možnostih razmišljajo o pomenu danih besednih zvez; nato obkrožijo črko pred pravilnima odgovoroma. Ogledajo si ilustracijo ob nalogi in preberejo besedilo v oblačkih (lahko kot igro vlog); povedo, ali je natakarjevo besedilo res odgovor na vprašanje ali pa je še kaj drugega (tj. razmišljajo o prikritem namenu natakarja). Ogledajo si ilustracijo ob nalogi in preberejo besedilo v oblačku. Povedo, kaj se je zgodilo in zakaj je prišlo do nesporazuma med natakarjem in gostom. Sodelujejo v pogovoru – na podlagi svojih izkušenj in predznanja povedo, v čem se pečenica loči od pečenke in v čem od krvavice (pri zadnji primerjavi naj upoštevajo še ceno obeh jedi ter povedo, zakaj ni enaka) ter v katerem delu Slovenije je jota pogosta jed; naštejejo sestavine jote. Ob ponujenih možnostih razmišljajo o motiviranosti izraza za način priprave špagetov ter o vrsti temeljne sestavine ričeta (pri tem se opirajo na svoje izkušnje oz. predznanje); v obeh primerih obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom. Primerjajo cene jedi v razdelku Pripravljene jedi in odgovorijo na vprašanji. Podrobneje si ogledajo razdelek Jedi po naročilu in odgovarjajo na vprašanja (ponekod izhajajo tudi iz svojih izkušenj oz. predznanja). Podrobneje si ogledajo razdelke Juhe, Priloge, Solate – preštejejo jedi v vsakem razdelku in odgovorijo na vprašanje ter primerjajo njihovo ceno in izberejo ustrezno rešitev. Podrobneje si ogledajo razdelek Sladice in odgovorijo na vprašanja.
Ogledajo si ilustracijo ob nalogi in preberejo besedilo v oblačku; presojajo resničnost besedila in povedo, kako je deček prišel do takega sklepa. Podrobneje si ogledajo razdelek Brezalkoholne pijače in odgovorijo na vprašanja.
III. ZAKLJUČNI DEL • Preverjanje rešitev
Posamezniki berejo rešitve nalog.
• Domače delo
Pisno odgovarjajo na vprašanja o ceni jedi in pijač ter o njihovih cenovnih razmerjih. Razmišljajo o tem, katere jedi z jedilnega lista v 3. nalogi bi izbrali, in jih prepišejo. Nato napišejo, koliko bi jih stalo tako kosilo.
SDZ, 88, nal. 12–13; UČ, 128, 10–11
Domača naloga: Opombe: individualna pomoč
POTEK URE Dejavnosti učitelja
3. ura
Jedilni list – jezikovne naloge Dejavnosti učenca
I. UVOD Z MOTIVACIJO •
Preverjanje domače naloge
Berejo rešitve 12., 13. naloge (domače delo).
•
Ponovitev (jedilni list)
Ponovimo, kar že vedo o jedilnem listu.
II. GLAVNI DEL •
Jezikovne naloge
SDZ, 89–91, nal. 14–19 DZ, 58–60
Nal. 16: učence opozorim na razliko med govejo/zelenjavno… in slano/vročo … juho – vrstni pridevniki namreč poimenujejo snov, iz katere je juha (tj. juha iz govedine/zelenjave), lastnostni pa ne (ni mogoče: juha iz soli).
Spremljam individualno delo učencev ter po potrebi pomagam učencem pri določanju vrste pridevnikov – in sicer tako, da jih spodbujam k razmišljanju o tem, ali je pridevnik mogoče zamenjati s predložno zvezo (iz …) ali ne.
Individualno rešujejo naloge v DZ. Preberejo nepopolne povedi in jih dopolnijo s pravilno oblikovanimi besedami/besednimi zvezami iz oklepaja. Presojajo zapisa besede in obkrožijo pravilnega. Nato preberejo svoje rešitve in jih pojasnjujejo (npr. golaž, ker ni golaža, ne pa golaša). V navedenih besednih zvezah podčrtajo pridevnike; nato se vprašajo po njih (npr. kakšen/kateri/čigav?) ter jim na podlagi vprašalnice določijo vrsto (tj. lastnostni/vrstni/svojilni); ime vrste napišejo nad črto. Naštejejo še druge vrste juhe (npr. fižolova/grahova/ krompirjeva/paradižnikova/kumarična ipd.) ter navedejo predložno zvezo, iz katere so nastali ti vrstni pridevniki (npr. iz fižola/…). Za popestritev preberejo »strip« na koncu te naloge (lahko tudi kot igro vlog) ter komentirajo njegovo sporočilo. Preberejo dane besedne zveze in dopolnjujejo preglednico po strategiji, ki je opisana v navodilu (tj. najprej prepišejo samostalnike ter jim določijo spol in število; nato prepišejo pridevnike in jim določijo vrsto).
Ob izpolnjeni preglednici in ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, kateri pridevniki prevladujejo v jedilnem listu; nato obkrožijo črko pred izbranim odgovorom ter ustno povedo, zakaj je prav teh na jedilnem listu največ. Števila, ki so napisana s številko, napišejo z besedo. Števila, ki so napisana z besedo, napišejo s številko.
III. ZAKLJUČNI DEL • Jedilni list Sestava jedilnega lista za restavracijo Pri mami (babici…). Domača naloga: Opombe: individualna pomoč
Sestavljajo jedilni list.