Učna priprava:
KAKŠNA JE BILA DRUŽBA PRVIH CIVILIZACIJ
IME IN PRIIMEK ________________________________________ ŠOLA ________________________________________________ KRAJ IN DATUM ________________________________________ Učbenik: Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Raziskujem preteklost 7, Rokus, Ljubljana, 2009. Delovni zvezek: Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Raziskujem preteklost 7, Rokus, Ljubljana, 2009.
PriroÄ?nik za uÄ?itelje: Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Raziskujem preteklost 7, Rokus, Ljubljana, 2007.
2
OSNOVNI PODATKI: Šola: Razred: Datum: Predmet: Zgodovina DIDAKTIČNO-METODIČNI PODATKI: Učna tema: PRVE CIVILIZACIJE: rojstvo civilizacij in kulture Učna enota: Veliki imperiji ob vzhodnem Sredozemlju Učne oblike: netradicionalna frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah Učne metode: metoda razlage, metoda razgovora, metoda demonstracije, metoda grafičnih izdelkov, metoda izkustvenega učenja, metoda dela z zgodovinskimi besedili, metoda dela s slikovnim gradivom, metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učne tehnike: Motivacijske tehnike: glasba, risanje, slikovna demonstracija in besedna demonstracija Učna sredstva: TV ali računalnik, platno, tabla, učbenik, delovni zvezek, zgodovinski viri Učna načela: nazornost, postopnost, sistematičnost, aktualizacija, vzgojnost, ustreznost, socializacija, ekonomičnost, aktivnost Medpredmetne povezave: geografija, glasbena vzgoja, likovna vzgoja, slovenski jezik, angleški jezik, naravoslovje, tehnika in tehnologija Novi pojmi: ► despot ► faraon ► vezirji ► sužnji Domače delo: ► dopolni časovni trak. Literatura: 3
► Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Raziskujem preteklost 7: učbenik, Rokus, Ljubljana, 2009. ► Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Raziskujem preteklost 7: delovni zvezek, Rokus, Ljubljana, 2009. ► Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Raziskujem preteklost 7: priročnik za učitelje, Rokus, Ljubljana, 2009. ► Za dodatno literaturo: GLEJ LETNO PRIPRAVO Priloge: UČNI CILJI: Glavni ali kompleksni cilj: ► Učenec pozna značilnosti družbe prvih civilizacij in njenega življenja. Vsebinski: Učenec: ► primerja položaj različnih socialnih skupin, ► opiše vsakdanje delo posameznih socialnih skupin, ► opiše tipično mesto starega veka. Delovni (procesni): Učenci: ► komunicirajo in odgovarjajo na vprašanja, ► aktivno poslušajo, opazujejo in pišejo, ► izdelujejo različne pisne in grafične izdelke, ► rešujejo različne tipe nalog, ► razvijejo sposobnost uporabljanja različnih virov in razbiranja informacij v njih. Vzgojni: Učenci: ► se navajajo na medsebojno pomoč in prostovoljno delo, ► se navajajo na razumevanje in spoštovanje različnih ver, kultur in skupnosti, ► znajo vrednotiti kulturno dediščino in preteklost, ► pridobivajo vrednote kot so svoboda, pravičnost, solidarnost, kritičnost, spoštovanje drugih, primeren odnos do sebe, okolja, države in narodov, ► se pripravljajo na demokratično sodelovanje in državljanstvo.
4
POTEK VZGOJNOIZOBRAŽEVALNE URE: 1. UVODNI DEL (10 minut) Učitelj Učenci UVODNA MOTIVACIJA: odlomek iz videospota -
učencem predvaja odlomek iz videospota (http://www.webtv.si/video/index/id/157 59), kjer je prikazan sloj takratne družbe visokih civilizacij
pozorno gledajo videospot in sodelujejo v razgovoru ter odgovarjajo na vprašanja
-
učitelj učencem zastavi nekaj vprašanj, ki se nanašajo na odlomek: - Kdo nastopa v videospotu? - V kateri družbeni sloj bi jih uvrstil? - Kakšno je bilo njihovo življenje? - Kje so živeli? 2. GLAVNI DEL (30 minut) Učitelj Učenci 1. poudarek: KRALJ JE IMEL VSO OBLAST -
na tablo nariše obris piramide in pripravi 10 sličic s podobo različnih družbenih slojev v Egiptu.
s pomočjo učbenika (str. 26) razvrstijo sličice družbenih slojev v piramido in pojasnijo odnose med njimi
-
vodi učence skozi reševanje nalog v delovnem zvezku, preverja in popravlja njihove odgovore preveri, ali so vsi učenci zapisali pravilne rešitve
s pomočjo učbenika rešijo naloge v delovnem zvezku (str. 25)
2.
poudarek: VSAKDANJE ŽIVLJENJE JE KROJILO DELO
preberejo besedilo v barvnem okvirčku v učbeniku (str. 27). S svojimi besedami ter primeri nato utemeljijo pomen namakalnega poljedelstva kot osrednje gospodarske panoge.
-
učence spodbudi k iskanju gospodarskih dejavnosti, ki so najpomembnejše v različnih delih domovine in v izbranih evropskih državah (npr. Rusija, Nemčija, Nizozemska, Monako, San Marino …). Učenci ugotavljajo, kaj vpliva na razvoj gospodarstva v določenem okolju.
-
pozove k razmisleku, zakaj je bilo namakalno poljedelstvo najpomembnejša gospodarska panoga v starem Egiptu. Pri
-
sodelujejo v pogovoru
5
tem jim v pogovoru pozornost usmeri k naravnim danostim, gospodarstvu sosednjih dežel, razvoju tehnike ipd. -
učitelj učence razdeli v skupine. Vsak učenec v skupini igra vlogo enega poklica
igrajo svojo vlogo
-
vodi učence skozi reševanje nalog v delovnem zvezku, preverja in popravlja njihove odgovore preveri, ali so vsi učenci zapisali pravilne rešitve -
rešijo nalogo 3. v delovnem zvezku (str. 26)
poudarek: ŽIVAHNO ŽIVLJENJE V MESTIH
preberejo besedilo o mestu Babilon v učbeniku (str. 28). Nato v dvojicah izdelajo tloris Babilona. Pri tem pobarvajo različne mestne četrti, označijo mestno obzidje in mestna vrata, tempelj …
-
3. -
vodi učence skozi delo -
-
vodi učence skozi reševanje nalog v delovnem zvezku, preverja in popravlja njihove odgovore preveri, ali so vsi učenci zapisali pravilne rešitve
3. ZAKLJUČNI DEL (5 minut) Učitelj - učencem zastavi nekaj vprašanj ponovitev: -
posamezne rokodelce in njihovo delo. Svoje izdelke obesijo na steno.
se vživijo v čas staroveškega Babilona. Prvič v življenju pridejo v mesto Babilon in presenečeni so nad njegovo podobo, živahnostjo, kulturno raznolikostjo, ponudbo obrtniških izdelkov … Svoje vtise zapišejo. rešijo naloge v delovnem zvezku (str. 26)
Učenci za - odgovarjajo na vprašanja
Kakšen je bil položaj vladarja? Kakšen je bil položaj kmetov? Kdo so bili plemiči? Kako je poklic določal življenje v starem veku? Kaj vplivalo na razcvet mest v starem veku? Kakšna je bila vloga templja? Primerjaj življenje v mestu nekoč in danes. Kdaj in kje bi raje živel? Svoj
6
odgovor utemelji.
7