http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_geografija/7.%20razred/Prirocniki_priprave/Let

Letna učna priprava – Geografija 7

LETNA UČNA PRIPRAVA

GEOGRAFIJA 7. razred

1

Letna učna priprava – Geografija 7

UČBENIK IN DELOVNI ZVEZEK Verdev, H.: Raziskujem Stari svet 7. Učbenik za geografijo v 7. razredu OŠ. Rokus Klett, Ljubljana 2009.

Verdev, H.: Raziskujem Stari svet 7. Delovni zvezek za geografijo v 7. razredu OŠ. Rokus Klett, Ljubljana 2009.

LITERATURA

100 čudes Kitajske. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2008.

Andera, M.: Enciklopedija evropske narave. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2007.

Angliss Sarah, Podatki na dlani. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2007.

Arthus-Bertrand, Y.: Pogled z neba. Rokus, Ljubljana, 2002.

Arthus-Bertrand, Y: Zemlja, pogled z neba. Izobraževalna brošura ob razstavi, Rokus, Ljubljana, 2005.

Bevc Malajner, V.: Pristopi k poučevanju geografije. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 1997.

Bizjak, J.: Alpe kot jih vidijo ptice. Korotan, Ljubljana, 2009.

Böhm, W.: Opa Evropa. Kako deluje Evropska unija. Služba RS za evropske zadeve, MŠŠ, ZRSŠ, Ljubljana, 2007.

Brinovec, S.: Kako poučevati geografijo. ZRSŠ, Ljubljana, 2004.

Cigler, N.: Primeri pouka izbranih učnih tem geografije v osnovni in srednji šoli. ZRSŠ, Ljubljana, 2003. Človek. Velika ilustrirana enciklopedija. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2007. e.enciklopedija. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006.

Eales, P.: Map satellite. Dorling Kindersley, London, 2007.

Earth Pulse. Special edition. National Geographic, Washington, 2008.

Gandon, O.: Razumeti svet. Izzivi jutrišnjega dne. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 2008.

Geografija. Zbirka Tematski leksikoni, Učila, Tržič, 2001.

Hočevar, M. in drugi: Geografija. Shematski pregledi. Tehniška Založba Slovenije, Ljubljana, 2000.

Kronika človeštva. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997.

Lambert, D. in Redfern, M.: Najlepša knjiga o svetu. Učila, Ljubljana, 2001.

Leksikon Sova. Cankarjeva založba, Ljubljana, 2006.

Lenarčič, M.: Okrog edinega sveta. Didakta, Ljubljana, 2006.

Natek, K., Natek, M.: Države sveta. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006.

Otroci vsega sveta. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.

Oxfordova enciklopedija izumov in tehnologij. DZS, Ljubljana, 1997.

Palin, M.: Nova Evropa. Modrijan, Ljubljana, 2008.

Pennington, P.: Kdo je odkrival svet. Delavska enotnost, Ljubljana, 1997.

Poti do znanja 1. Planet Zemlja in vesolje. Svet živali (komplet), Mladinska knjiga, Ljubljana, 2007.

Poti do znanja 2. Ljudje in svet, Kako so živeli. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2008.

Potočnik, D.: Azija med preteklostjo in sedanjostjo. Pivec, Maribor, 2006.

Pulko, B.: Po Zemlji okoli Sonca, Undara studio, Kranj, 2003.

Rastline. Zbirka Tematski leksikoni. Učila, Tržič, 2008.

Rebić, A.: Splošni religijski leksikon. Modrijan, Ljubljana, 2007.

2

Letna učna priprava – Geografija 7

Saje, M.: Sodobna Kitajska. Politični in gospodarski razvoj. Znanstveno raziskovalni inštitut FF, Ljubljana, 2006.

Science explorer. Foundations of geography. Pearson Prentice Hall, Boston (Mass), 2006.

Self, D.: Verstva sveta. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.

Slikovni slovar Zemlje. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995.

Spoznanja in odkritja človeštva. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006.

Steele, P.: Vulkani. Založba Grlica, Ljubljana, 2006.

Svet v rekordih. Atlas presežnikov. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2000.

Svetovna verstva. Tehniška založba, Ljubljana, 1995.

Turner, M.: e-raziskovalec. Zemlja. Mladinska knjiga, 2008.

Van Rose, S.: Vulkani. Svet okrog nas. Pomurska založba, Murska Sobota, 1997.

Vandewiele, Na kratko o Evropi. OKA, Ljubljana, 2004.

Varley, C., Miles, L.: Geografija. Šolska enciklopedija. Tehniška založba Slovenija, Ljubljana, 1993.

World Studies. Foundations of geography. Pearson Prentice Hall, Boston (Mass), 2005.

Youth Xchange. Vodnik k trajnostnemu načinu življenja. Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana, 2007.

Zbirka Dežele in ljudje: Jugozahodna in Južna Evropa, Srednja in Zahodna Evropa, Severna in Vzhodna Evropa, Arktika, MK, Ljubljana, 1992-1997.

Zemlja. Velika ilustrirana enciklopedija. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006.

Zgodovina. Velika ilustrirana enciklopedija. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2009. Živali. Velika ilustrirana enciklopedija. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003 Živali. Zbirka Tematski leksikoni, Učila, Tržič, 2002.

3

Letna učna priprava – Geografija 7

Učna tema: OKOLI SVETA 1 ETAPNI UČNI CILJI: učenci spoznajo osnovne raziskovalne geografske metode (terenske metode), učenci znajo uporabiti različne načine zbiranja in prikazovanja geografskih informacij, učenci se usposabljajo za uporabo komunikacijskih, miselnih, praktičnih in socialnih veščin za raziskovanje geografskih tem na lokalni, regionalni in globalni ravni, učenci pridobijo znanje, sposobnosti in spretnosti, s pomočjo katerih razumejo ožje in širše življenjsko okolje.

UČNA ENOTA 1. ura

OKOLI SVETA 1

UČNI CILJI

NOVI POJMI

učenec izve, kaj bomo obravnavali pri geografiji v 7. razredu, učenec spozna učna gradiva in izve kako se jih uporablja, učenec izve, kako bo potekalo delo pri predmetu, učenec izve, kaj se od njega pričakuje pri predmetu, učenec izve, na kakšen bo pridobil ocene.

4

žarišča

MEDPREDMETNE POVEZAVE UBE: iskanje in uporaba podatkov s svetovnega spleta

Letna učna priprava – Geografija 7

Učna tema: STARI SVET ETAPNI UČNI CILJI: učenci razvijajo pozitivne medkulturne odnose ob spoznavanju in razumevanju različnih kulturnih in socialnih skupin, učenci razvijajo sposobnosti postaviti lokalne, nacionalne in mednarodne dogodke v geografski okvir, učenci razumejo povezanost med naravo in človekom.

UČNA ENOTA 2. ura

EVRAZIJA

UČNI CILJI

NOVI POJMI

učenec razume pojem Stari svet, učenec s pomočjo zemljevida sveta in globusa določi geografsko lego Evrazije (Evrope in Azije), učenec zna na zemljevidu pokazati in opisati mejo med Evropo in Azijo, učenec zna na zemljevidu poiskati mejo med Evropo, Azijo in Afriko, učenec opiše posledice, ki so povezane z razsežnostjo Evrazije (Evrope in Azije).

5

Stari svet, Evrazija, morska ožina, Ural, Kaspijsko jezero, Kavkaz, Črno morje, Bospor, Dardanele, Svilna pot

MEDPREDMETNE POVEZAVE ZGO: Svilna pot, potovanja Marca Pola SLO: grška mitologija, ustno sporočanje

Letna učna priprava – Geografija 7

Učna tema: EVROPA ETAPNI UČNI CILJI:

učenci poznajo osnovne geografske značilnosti Evrope, učenci spoznajo aktualne probleme Evrope v odvisnosti od dogajanj v preteklosti, učenci spoznajo potrebo po ohranjanju naravne in kulturne dediščine, učenci razumejo občutljivo povezanost med človekom in naravo, učenci primerjajo temeljne naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti posameznih delov Evrope, učenci spoznajo območja ogrožanja okolja ter načine varovanja okolja v posameznih območjih Evrope, učenec zna uporabljati osnovne načine zbiranja geografskih informacij v konkretnem primeru, učenci se usposabljajo za uporabo komunikacijskih, miselnih, praktičnih in socialnih veščin za raziskovanje geografskih tem na lokalni, regionalni in planetarni ravni.

UČNA ENOTA 3. ura

EVROPA

4. in 5. ura

POVRŠJE EVROPE

6. in 7. ura

PODNEBJE IN RASTLINSTVO V EVROPI

UČNI CILJI

NOVI POJMI

MEDPREDMETNE POVEZAVE

učenec na zemljevidu določi mejo Evrope, Azije in Afrike, učenec s pomočjo zemljevida določi geografsko lego Evrope, učenec s pomočjo grafičnega prikaza primerja velikost Evrope z ostalimi celinami, učenec s pomočjo zemljevida poimenuje oceana in morja, ki obdajajo Evropo, učenec s pomočjo zemljevida poimenuje večje zalive, otoke in polotoke.

Severno ledeno morje, Sredozemsko morje, Gibraltar, Skandinavski polotok, Britansko otočje, Baleari, Pirenejski polotok, Sardinija, Korzika, Apeninski polotok, Balkanski polotok, Malta, Sicilija

MAT: merske enote SLO: grška mitologija ZGO: stare kulture (visoke civilizacije) UBE: iskanje in uporaba podatkov s svetovnega spleta

učenec ob zemljevidu opiše površje Evrope, učenec našteje večje reliefne enote v Evropi in jih pokaže na zemljevidu, učenec med sabo primerja stara in mlada gorstva

Stara gorstva, mlada gorstva, Skandinavsko gorstvo, Evropska sredogorja, Ural, Vzhodnoevropsko nižavje, Nemško-poljsko nižavje, Severnofrancosko nižavje, Pireneji, Alpe, Apenini, Dinarsko gorstvo, Karpati

TIT: izdelava reliefa TJA: pisanje in izgovorjava zemljepisnih imen NI1: Pisanje in izgovorjava nemških imen

učenec s pomočjo geografske lege Evrope sklepa o toplotnih pasovih v Evropi, učenec spozna kaj najbolj vpliva na podnebje v Evropi, učenec opiše rastlinstvo v Evropi, učenec ve zakaj je naravno rastlinstvo v Evropi izkrčeno.

Severnoatlantski tok, stepa, tundra, tajga, naravno rastlinstvo

TJA: pisanje in izgovarjava angleških zemljepisnih imen NAR: tipi gozdov, rastline v gozdu, prilagoditve rastlin

6

Letna učna priprava – Geografija 7

UČNA ENOTA 8. in 9. ura

PREBIVALSTVO EVROPE

10. ura

DRŽAVE EVROPE

11. ura

DELITEV EVROPE IN EU

UČNI CILJI

NOVI POJMI

MEDPREDMETNE POVEZAVE

učenec opiše vzroke in posledice različne gostote poselitve v Evropi, učenec ob tematskem zemljevidu opiše jezikovno in versko sestavo prebivalstva Evrope, učenec sklepa o poledicah pestre jezikovne in verske sestave prebivalstva v Evropi, učenec s pomočjo literature in svetovnega spleta opiše način življenja ljudi v posameznih delih Evrope, učenec spozna probleme s katerimi se srečuje prebivalstvo v Evropi.

romanska jezikovna skupina, slovanska jezikovna skupina, germanska jezikovna skupina, Ugrofinci, Romi, narodne manjšine, krščanstvo, katoličani, pravoslavci, protestanti, islam, naravni prirastek

DDE: verstva sveta, človekove pravice in dolžnosti ZGO: preseljevanje ljudstev UBE: iskanje in uporaba podatkov s svetovnega spleta

učenec s pomočjo zgodovinskega zemljevida opiše dogajanje v preteklosti na ozemlju Evrope, učenec spozna namen nastanka EU, učenec se seznani z dogodki, ki so povzročili največje spremembe na političnem zemljevidu Evrope, učenec zna razložiti nastanek R Slovenije. učenec s pomočjo zemljevida našteje članice Evropske unije in spozna faze širitve evropske unije.

kapitalizem, socializem

ZGO: antična kultura, velika geografska, odkritja, prva svetovna vojna, druga svetovna vojna UBE: iskanje in uporaba podatkov s svetovnega spleta

učenec razume, da je Evropa zelo raznolika celina, učenec zna s pomočjo zemljevida razdeliti Evropo na posamezne dele. učenec spozna osnovne značilnosti posameznih geografskih enot Evrope.

Evropska unija, Srednja Evrope, Jugovzhodna Evropa, Južna Evropa, Zahodna Evropa, Severna Evropa, Vzhodna Evropa

NI1: izgovorjava zemljepisnih imen TJA: izgovorjava zemljepisnih imen ZGO: povezovanje evropskih držav

7

Letna učna priprava – Geografija 7

Učna tema: SREDNJA EVROPA UČNA ENOTA

12. ura

OSNOVNE ZNAČILNOSTI

13. in 14. ura

PANONSKA NIŽINA

15. in 16. ura

ALPE

UČNI CILJI

NOVI POJMI

MEDPREDMETNE POVEZAVE

učenec s pomočjo zemljevida določi geografsko lego Sr Evrope, učenec na zemljevidu pokaže in poimenuje države Sr Evrope, učenec na zemljevidu pokaže glavne reliefne enote Sr Evrope, učenec pozna razliko med celinskimi in obmorskimi državami učenec s pomočjo statističnih podatkov primerja države med sabo po velikosti in številu prebivalstva, učenec opiše narodno in versko sestavo prebivalstva Sr Evrope, učenec s pomočjo zgodovinskih zemljevidov opiše spremembe, ki so se dogajale na političnem zemljevidu Srednje Evrope.

Slovenija, Avstrija, Madžarska, Češka, Slovaška, Nemčija, Švica, Liechstenstein, Poljska, obmorske države, celinske države, celinsko podnebje, postindustrijska družba

MAT: obdelava podatkov UBE: iskanje in uporaba podatkov s svetovnega spleta

učenec s pomočjo zemljevida določi lego Panonske nižine, učenec na temelju primerov analizira probleme, s katerimi se srečujejo ljudje, ki živijo ob rekah, učenec spozna, da del Panonske nižine sega v Slovenijo, učenec opiše značilnosti podnebja, prsti in rastlinstva v Panonski nižini, učenec sklepa o naravnih pogojih za kmetijstvo in industrijo, učenec našteje tipične kulturne rastline, ki jih pridelujejo v Panonski nižini.

puhlica, črnica, osamelci, industrijske rastline, prekop, Donava

TIT in LVZ: izdelava reliefa NAR: različna življenjska okolja

učenec s pomočjo zemljevida določi geografsko lego Alp in našteje države v katere segajo Alpe, učenec opiše preoblikovanje Alp s poudarkom na delovanju tekoče vode in ledenikov, učenec sklepa o možnostih za življenje in gospodarjenje s poudarkom na turizmu in pašni živinoreji, učenec se zaveda obremenitve alpskega prostora, ki ga povzročata promet in turizem, učenec utemelji zakaj se rastlinstvo z višino spreminja.

usedline, ledeniki, gorsko podnebje, rastlinski višinski pasovi, viadukti, prelazi, pašna živinoreja, ruševje

NAR: življenje v gorskem svetu UBE: iskanje in uporaba podatkov s svetovnega spleta

8

Letna učna priprava – Geografija 7

UČNA ENOTA 17. in 18. ura

SREDOGORJA, NIŽAVJE in KARPATI 19. ura

Žarišče: IDUSTRIALIZACIJA

UČNI CILJI

NOVI POJMI

učenec s pomočjo zemljevida določi geografsko lego Sredogorja, Nemško-poljskega nižavja in Karpatov, učenec opiše reliefne značilnosti vseh treh naravnih enot in jih primerja med sabo, učenec razume povezanost med naravo in človekom, učenec razume pomen Rena kot Evropske vodne poti.

industrija, Rotterdam, grudasto gorstvo, prekop Ren-Majna-Donava

učenec tematskem zemljevidu sklepa o medsebojni odvisnosti industrializacija, izumi, kisli dež, smog, topla greda, kjotski protokol rudnega bogastva in razvoja industrije; učenec ugotavlja posledice izkoriščanja naravnih bogastev in hitre industrializacije, učenec primerja posledice industrializacije in postindustrijskega gospodarskega razvoja; učenec razume načela trajnostnega razvoja in odgovornega ravnanja z okoljem.

9

MEDPREDMETNE POVEZAVE ZGO: industrializacija NAR: različna življenjska okolja

ZGO: industrializacija TIT: vpliv tehnike in tehnologije na okolje NAR: viri onesnaževanja

Letna učna priprava – Geografija 7

Učna tema: JUGOVZHODNA EVROPA UČNA ENOTA 20. ura

NARAVNO GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI 21. in 22. ura

DRUŽBENO GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI

UČNI CILJI

NOVI POJMI

MEDPREDMETNE POVEZAVE

učenci s pomočjo zemljevida določijo geografsko lego Jugovzhodne Evrope, učenci s pomočjo zemljevida naštejejo države, ki spadajo k Jugovzhodni Evropi, učenci na zemljevidu pokažejo glavne reliefne enote Jugovzhodne Evrope.

Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora, Kosovo, Makedonija, Albanija, Romunija, Bolgarija, Šarko-pindsko gorstvo, Rodopi, Balkan, Vlaška nižina

MAT: obdelava podatkov NAR: različna življenjska okolja

učenec opiše narodno in versko sestavo prebivalstva Jugovzhodne Evrope, učenec opiše gospodarstvo Jugovzhodne Evrope.

Južni Slovani, Jugoslavija, »umazana industrija«

ZGO: razpad Jugoslavije DDE: verska, jezikovna in kulturna raznolikost

10

Letna učna priprava – Geografija 7

Učna tema: JUŽNA EVROPA UČNA ENOTA 23. in 24. ura

NARAVNO GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI 25. ura

SREDOZEMSKO MORJE

26. ura

Žarišče: OGNJENIKI 27. in 28. ura

DRUŽBENO GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI

UČNI CILJI

NOVI POJMI

MEDPREDMETNE POVEZAVE

učenec določi geografsko lego Južne Evrope, učenec s pomočjo zemljevida poimenuje večje polotoke, otoke, gorovja, nižine in morja, učenec ob zemljevidu imenuje države, ki jih prištevamo k Južni Evropi, učenec s pomočjo klimogramov in slikovnega gradiva sklepa o podnebju in rastlinstvu Južne Evrope.

Sredozemlje, Portugalska, Španija, Italija, Grčija, Malta, Ciper, Vatikan, San Marino, Andora, Monako, Mezeta, Padska nižina, Sredozemsko podnebje, Sredozemsko rastlinstvo, makija, zimzelene rastline, aromatične rastline

ZGO: Stari Grki, Rimska svetovna država, Arabci NAR: različna življenjska okolja

učenec zna opisati gibanje morske vode, učenec sklepa o posledicah gibanja morske vode, učenec opiše lastnosti morske vode, učenec opiše lastnosti vode v Sredozemskem morju, učenec ob tematskem zemljevidu in strokovni literaturi ovrednoti prometno povezanost Sredozemlja nekoč in danes, učenec analizira vzroke za onesnaženost Sredozemskega morja in predlaga rešitve.

Gibraltarski preliv, Sueški prekop, notranje morje

TIT in LVZ: izdelava modela ognjenika NAR: viri onesnaževanja ZGO: življenje prvih človeških skupin

učenec razloži vzroke za nastanek ognjenikov, učenec pojasni delovanje ognjenikov, učenec opiše posledice ognjeniških izbruhov.

ognjeniki, litosferske plošče, magma, lava, žrelo – krater, gejzirji, ognjeni obroč

NAR: različna življenjska okolja UBE: iskanje in uporaba podatkov s svetovnega spleta

učenec ob zemljevidu opiše značilnosti poselitve v J Evropi, učenec poišče vzroke za različno gostoto poselitve posameznih območij v Južni Evropi, učenec opiše naravne pogoje za kmetijstvo, učenec opiše značilnosti gospodarstva v Južni Evropi, učenec opiše načine za izboljšanje pogojev za kmetijstvo, učenec ovrednoti pomen turizma, učenec spozna in razume, da množični turizem obremenjuje okolje.

oljke, drobnica, terase, rafinerija, infrastruktura, južno sadje

NAR: viri onesnaževanja

11

Letna učna priprava – Geografija 7

Učna tema: ZAHODNA EVROPA UČNA ENOTA 29. ura

NARAVNO GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI

30. ura

Žarišče: VPLIV MORJA

31. in 32 ura

DRUŽBENO GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI

UČNI CILJI

NOVI POJMI

MEDPREDMETNE POVEZAVE

učenec določi geografsko lego Zahodne Evrope, učenec s pomočjo zemljevida poimenuje večje polotoke, otoke, gorovja, nižine in morja Zahodne Evrope, učenec opiše obalo in vpliv le te na življenje ljudi, učenec ob zemljevidu imenuje države, ki jih prištevamo k Zahodni Evropi, učenec s pomočjo klimogramov in slikovnega gradiva sklepa o podnebju in rastlinstvu Zahodne Evrope, učenec na zemljevidu pokaže največje reke Zahodne Evrope in analizira njihov gospodarski pomen.

Velika Britanija, Irska, Nizozemska, Luksemburg, Belgija, Francija, kolonije, Beneluks, klif, nasip, oceansko podnebje, otoška država

MAT: obdelava podatkov ZGO: kolonizacija UBE: iskanje in uporaba podatkov s svetovnega spleta

učenec opiše gibanje morske vode, učenec ovrednoti pomen Zalivskega toka na podnebje in rastlinstvo in življenje ljudi v Zahodni Evropi, učenec spozna katere značilnosti obale Nizozemci s pridom izkoriščajo za pridobivanje novih kopnih površin, učenec ovrednoti pomen morja, učenec ovrednoti pomen obmorske lege v preteklosti in današnjo vlogo Zahodne Evrope v pomorstvu

valovanje, plimovanje, morski tokovi, zalivski tok, ribištvo, polder

NAR: valovanje, živalski svet morij ZGO: geografska odkritja

učenec analizira vpliv naravnih dejavnikov na poselitev Zahodne Evrope, učenec s pomočjo zemljevida pokaže najgosteje poseljena območja Zahodne Evrope in razloži vzroke za zgostitev prebivalstva. učenec spozna jezikovno sestavo prebivalstva Zahodne Evrope, učenec našteje območja, kjer živijo potomci Keltov, učenec razume gospodarsko usmerjenost Zahodne Evrope nekoč in danes, učenec s pomočjo tematskega zemljevida našteje naravna bogastva in energetske vire Zahodne Evrope, učenec ovrednoti razvojno stopnjo zahodnoevropske industrije.

priseljenci, intenzivno kmetijstvo, specializirano kmetijstvo, industrija visoke tehnologije, terciarne dejavnosti

DDE: strpnost ZGO: kolonizacija, industrializacija TJA: spoznavanje kulture, dosežkov dežele, v katerih govorijo angleški jezik

12

Letna učna priprava – Geografija 7

Učna tema: SEVERNA EVROPA UČNA ENOTA 33. ura

NARAVNO GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI 34. ura

Žarišče: OBLIKOVANJE POVRŠJA

UČNI CILJI

NOVI POJMI

MEDPREDMETNE POVEZAVE

učenec določi geografsko lego Severne Evrope, učenec s pomočjo zemljevida poimenuje večje polotoke, otoke, gorovja, nižine in morja Severne Evrope, učenec s pomočjo slikovnega gradiva opiše značilne reliefne oblike v Severni Evropi učenec ob zemljevidu imenuje države Zahodne Evrope, učenec s pomočjo klimogramov in slikovnega gradiva sklepa o podnebju in rastlinstvu Severne Evrope.

Islandija, Švedska, Norveška, Finska, Danska, Latvija, Litva, Estonija, skandinavske države, pribaltske države, Baltski ščit, tundrsko podnebje, zmerno hladno podnebje

NAR: rastlinske in živalske vrste severnega polarnega, subpolarnega in zmerno toplega toplotnega pasu

učenec razloži nastanek Zemljinega površja in razume, da se Zemljino površje še spreminja, učenec spozna notranje in zunanje sile in posledice njihovega delovanja, učenec s pomočjo slikovnega gradiva opiše značilnosti ledeniško preoblikovane pokrajine, učenec s pomočjo slikovnega gradiva opiše značilne reliefne oblike v Severni Evropi, učenec opiše posledice ledeniškega delovanja v Severni Evropi in ovrednoti vpliv ledeniško preoblikovane pokrajine na življenje, učenec razloži vpliv človeka na Zemljino površje.

zunanje sile, notranje sile, predkambrij, paleozoik, mezozoik, kenozoik, ledeniško preoblikovanje, fjord, fjell, U doline

TIT in LVZ: izdelava modela fjorda NAR: različna življenjska okolja

Vikingi, polarni dan, polarna noč

ZGO: Vikingi – prebivalci severa NAR: živalski svet morij

35. in 36. ura

DRUŽBENO GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI

učenec razloži vzroke za razlike v dolžini dneva in noči pri nas in v mrzlem pasu, učenec ovrednoti pomen Severnoatlantskega toka za življenje ljudi v Severni Evropi, učenec s pomočjo zemljevida analizira vpliv naravnih dejavnikov na poselitev in sklepa o poselitvi v Severni Evropi, učenec razloži vzroke za nizko gostoto poselitve v S Evropi, učenec s pomočjo tematske karte našteje jezikovne skupine in analizira narodnostno sestavo prebivalstva Severne Evrope, učenec s pomočjo tematskega zemljevida našteje naravna bogastva in energetske vire Severne Evrope in sklepa o gospodarski usmerjenosti.

13

Letna učna priprava – Geografija 7

Učna tema: VZHODNA EVROPA in SEVERNA AZIJA UČNA ENOTA 37. ura

NARAVNO GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI

38. in 39. ura

DRUŽBENO GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI

UČNI CILJI

NOVI POJMI

MEDPREDMETNE POVEZAVE

učenec določi geografsko lego Vzhodne Evrope in Severne Azije, Moldavija, Ukrajina, Belorusija, učenec s pomočjo zemljevida poimenuje večje geografske enote Rusija, Sibirija, Zahodnosibirsko nižavje, Vzhodnoevropsko nižavje Vzhodne Evrope in Severne Azije, učenec ob zemljevidu imenuje države, ki jih prištevamo k Vzhodni Evropi in Severni Aziji, učenec s pomočjo klimogramov in slikovnega gradiva sklepa o podnebju in rastlinstvu Vzhodne Evrope in Severne Azije, učenec na zemljevidu pokaže največje reke Vzhodne Evrope in Severne Azije in analizira njihov gospodarski pomen.

UBE: iskanje in uporaba podatkov s svetovnega spleta

Transibirska železnica, težka učenec s pomočjo zemljevida analizira vpliv naravnih dejavnikov industrija, Bajkulsko-amurska na poselitev in sklepa o poselitvi v Vzhodni Evropi in Severni magistrala, Sovjetska zveza Aziji, učenec razloži vzroke za nizko gostoto poselitve v Vzhodni Evropi in Severni Aziji, učenec s pomočjo tematskega zemljevida analizira narodnostno sestavo prebivalstva Vzhodne Evrope in Severne Azije, učenec s pomočjo tematskega zemljevida našteje naravna bogastva in energetske vire Vzhodne Evrope in Severne Azije in sklepa o gospodarski usmerjenosti. učenec s pomočjo tematskih zemljevidov opiše pogoje za kmetijstvo. učenec s pomočjo zemljevida poišče večje reke in sklepa njihovem gospodarskem pomenu. učenec ovrednoti razvojno stopnjo industrije in opiše razloge za takšno stanje.

DDE: verska, jezikovna in kulturna raznolikost

14

Letna učna priprava – Geografija 7

Učna tema: AZIJA ETAPNI UČNI CILJI:

učenci poznajo osnovne geografske značilnosti Azije, učenci spoznajo aktualne probleme Azije, učenci spoznajo potrebo po ohranjanju naravne in kulturne dediščine, učenci razumejo občutljivo povezanost med človekom in naravo, učenci primerjajo temeljne naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti posameznih delov Azije, učenci spoznajo območja ogrožanja okolja ter načine varovanja okolja v posameznih območjih Azije, učenec zna uporabljati osnovne načine zbiranja geografskih informacij v konkretnem primeru, učenci se usposabljajo za uporabo komunikacijskih, miselnih, praktičnih in socialnih veščin za raziskovanje geografskih tem na lokalni, regionalni in planetarni ravni.

UČNA ENOTA 40. ura

AZIJA

41. in 42. ura

POVRŠJE AZIJE

UČNI CILJI

NOVI POJMI

učenci na zemljevidu določijo mejo med Azijo, Evropo, in Afriko, učenci s pomočjo zemljevida določijo geografsko lego Azije, učenci s pomočjo grafičnega prikaza primerjajo velikost Azije z ostalimi celinami, učenci s pomočjo zemljevida poimenujejo oceana in morja, ki obdajajo Azijo, učenci s pomočjo zemljevida poimenujejo večje zalive, otoke in polotoke.

Tihi ocean, Rdeče morje, Perzijski zaliv, Rdeče morje, Arabski polotok, Mala Azija, Indijski polotok, Šrilanka, Indokitajski polotok, Sumatra, Java, Borneo, Celebes, Filipini, Nova Gvineja, Korejski polotok, Sahalin, Japonsko otočje, Kamčatka

MAT: branje grafov, obdelava podatkov

učenec s pomočjo globusa in zemljevida določi geografsko lego Azije, učenec primerja geografsko lego Azije z lego ostalih celin, učenec s pomočjo zemljevida določi mejo med Evropo, Afriko in Azijo, učenec s pomočjo zemljevida našteje največje polotoke, zalive, morja, otoke in otočja, učenec ob zemljevidu opiše površje Azije in imenuje največje naravne enote, učenec opiše posledice, ki so povezane z razsežnostjo ozemlja Azije.

Hindukuš, Karakorum, Himalaja, Tibetansko višavje, Anatolsko višavje, Iransko višavje, Dekanska planota, Srednjesibirsko višavje, Mezopotamija, Severnoindijsko nižavje, Kitajsko nižavje, Mandžurija, Turansko nižavje, Zahodnosibirsko nižavje, Mrtvo morje, planota, višavje

SLO: opis površja MAT: velikostna razmerja

15

MEDPREDMETNE POVEZAVE

Letna učna priprava – Geografija 7

UČNA ENOTA 43. in 44. ura

PODNEBJE IN RASTLINSTVO AZIJE 45. in 46. ura

PREBIVALSTVO AZIJE

47. ura

UČNI CILJI

NOVI POJMI

MEDPREDMETNE POVEZAVE

učenec opredeli lego Azije glede na toplotne pasove, učenec zna utemeljiti kaj najbolj vpliva na podnebje v Aziji, učenec s pomočjo zemljevida opredeli vlogo Himalaje kot naravne pregrade, učenec s pomočjo ustreznega grafičnega gradiva spozna osnovne podnebne tipe Azije, učenec s pomočjo zemljevida in slikovnega gradiva spozna temeljne oblike rastlinstva v Aziji.

Monsuni, polarno podnebje, monsunsko podnebje, puščavsko podnebje, ekvatorialno podnebje, tropski deževni gozd, mangrove, monsunski listnati gozd, savana, mangrove

NAR: rastlinske in živalske vrste DIE: verska, jezikovna in kulturna raznolikost SLO: različne oblike sporočanja

učenec opiše vzroke in posledice različne gostote poselitve v Aziji, učenec ob tematskem zemljevidu opiše jezikovno in versko sestavo prebivalstva Azije, učenec sklepa o posledicah pestre jezikovne in verske sestave prebivalstva v Aziji, učenec s pomočjo literature in svetovnega spleta opiše način življenja ljudi v posameznih delih Azije, učenec spozna probleme s katerimi se srečuje prebivalstvo v Aziji, učenec se s pomočjo grafičnega prikaza seznani s starostno piramido in problemom hitrega naraščanja prebivalstva.

starostna piramida, državno načrtovanje družine, demografska eksplozija, barakarska naselja, hinduizem, budizem, konfucionizem, taoizem

MAT: branje grafičnih prikazov

učenec opiše osnovne značilnosti svetovnih verstev, učenec ovrednotijo vpliv verstev na življenje ljudi.

Biblija, džamija, Koran, reinkarnacija, kaste, meditacija

DIE: verstva sveta, različen odnos verskih skupnosti do narave in okolja UBE: iskanje in uporaba podatkov s svetovnega spleta

Žarišče: VERSTVA

16

Letna učna priprava – Geografija 7

UČNA ENOTA 48. in 49. ura

GOSPODARSTVO AZIJE

50. ura

DELITEV AZIJE

UČNI CILJI

NOVI POJMI

MEDPREDMETNE POVEZAVE

učenec s pomočjo tematskih zemljevidov opiše pogoje za kmetijstvo, učenec opiše značilnosti kmetijstva v Aziji, učenec spozna značilnosti pridelave riža, učenec spozna značilnosti plantažnega kmetijstva, učenec s pomočjo tematskega zemljevida našteje naravna bogastva in energetske vire, učenec spozna gospodarsko najrazvitejše države na svetu in značilnosti gospodarstva v najbolj razvitih državah, učenec razume vzroke za hiter gospodarski razvoj posameznih azijskih držav posledice hitrega razvoja.

tradicionalno kmetijstvo, zelena revolucija, nomadska živinoreja, plantažno poljedelstvo, Mali azijski tigri

SLO: razvijanje različnih oblik sporočanja MAT: zbiranje in obdelava podatkov

učenci razumejo, da je Azija zelo raznolika celina, učenci znajo s pomočjo zemljevida razdeliti Azijo na posamezne dele, učenci spoznajo osnovne značilnosti posameznih geografskih enot Azije.

Severna Azija, Vzhodna Azija, Jugovzhodna Azija, Južna Azija, Jugozahodna Azija, Srednja Azija

TIT in LVZ: izdelava sestavljanke ZGO: odkritja, kolonizacija, osamosvajanje azijski držav

17

Letna učna priprava – Geografija 7

UČNA ENOTA 51. ura

VZHODNA AZIJA

52. ura

Žarišče: POTRESI IN CUNAMIJI 53. ura

JUGOVZHODNA AZIJA

UČNI CILJI

NOVI POJMI

učenec na globusu in zemljevidu določi geografski položaj Vzhodne Azije, učenec na zemljevidu pokaže in poimenuje države Vzhodne Azije, učenec na zemljevidu pokaže in poimenuje velike naravnogeografske enote Vzhodne Azije, učenec na zemljevidu pokaže velike reke v Vzhodni Aziji in opiše njihov pomen, učenec na primeru Kitajske analizira probleme povezane z velikim naravnim prirastkom, učenec ugotavlja vzroke za različno gostoto poselitve in gospodarsko razvitost vzhoda in zahoda Kitajske, učenec na osnovi naravnih dejavnikov sklepa o gospodarstvu Vzhodne Azije.

Kitajska, Japonska, Severna Koreja, Južna Koreja, Mongolija, Tajvan, Tarimska kotlina, Džungarija, Puščava Gobi, Kitajsko nižavje, Huang He, Jangce, Južnokitajsko hribovje

GOS: prehrana po svetu

učenec spozna, da Zemljina skorja ni enotna, učenec analizira vzroke za potrese in cunamije, učenec s pomočjo tematskega zemljevida našteje območje, kjer so pojavljajo potresi, učenec analizira posledice potresov in vulkanov, učenec analizira vzroke za nastanek Himalaje.

potresi, cunamiji, epicenter, seizmograf, Indijska plošča, Evrazijska plošča, potresno varna gradnja

SLO: razvijanje različnih oblik sporočanja MAT: branje grafov, obdelava podatkov

učenec na globusu in zemljevidu določi geografski položaj Jugovzhodne Azije, učenec na zemljevidu pokaže in poimenuje države JV Azije, učenec na zemljevidu pokaže in poimenuje velike naravnogeografske enote Jugovzhodne Azije, učenec na zemljevidu pokaže velike reke v JV Aziji, učenec s pomočjo tematskega zemljevida opiše rastlinstvo Jugovzhodne Azije, učenec s pomočjo tematske karte opiše značilnosti gospodarstva Jugovzhodne Azije in posledice hitre industrializacije.

Mjanmar, Tajska, Kambodža, Vietnam, Filipini, Laos, Malezija, Singapur, Brunej, Indonezija, Vzhodni Timor

SLO: razvijanje različnih oblik sporočanja NAR: gozd, stoječe in tekoče vode GOS: prehrana po svetu ZGO: kolonizacija

18

MEDPREDMETNE POVEZAVE

Letna učna priprava – Geografija 7

UČNA ENOTA 54. ura

Žarišče: MONSUNI IN POPLAVE 55. ura

JUŽNA AZIJA

56. ura

JUGOZAHODNA AZIJA

UČNI CILJI

NOVI POJMI

MEDPREDMETNE POVEZAVE

tajfuni, cikloni

NAR: stoječe in tekoče vode UBE: iskanje in uporaba podatkov s svetovnega spleta

učenec na globusu in zemljevidu določi geografski položaj Južne Azije, učenec na zemljevidu pokaže in poimenuje države Južne Azije, učenec na zemljevidu pokaže in poimenuje velike naravnogeografske enote Južne Azije, učenec s pomočjo tematskega zemljevida opiše podnebje in rastlinstvo Južne Azije, učenec s pomočjo tematske karte opiše značilnosti gospodarstva Južne Azije in posledice hitre industrializacije, učenec razloži odvisnost kmetijstva od naravnih dejavnikov, učenec opiše značilnosti Indije.

Pakistan, Indija, Nepal, Butan, Bangladeš, Šrilanka, Maldivi, Ind, Ganga, Brahmaputra

ZGO: velika odkritja, Vasco da Gama, kolnialna preteklost, prve visoke kulture DDE: pomen verstev v medsebojnih odnosih

učenec na globusu in zemljevidu določi geografski položaj Jugozahodne Azije, učenec na zemljevidu pokaže in poimenuje države JZ Azije, učenec na zemljevidu pokaže in poimenuje velike naravnogeografske enote Jugozahodne Azije, učenec s pomočjo tematskega zemljevida opiše podnebje in rastlinstvo Jugozahodne Azije, učenec s pomočjo tematskega zemljevida opiše značilnosti gospodarstva Jugozahodne Azije, učenec razloži odvisnost kmetijstva od naravnih dejavnikov, učenec sklepa o prometnem in strateškem pomenu območja (nafta, izvor treh svetovnih verstev), učenec ovrednoti pomen nafte za območje in svet, učenec sklepa o vzrokih za nastanek kriznih žarišč na območjih Jugozahodne Azije.

Turčija, Sirija, Libanon, Jordanija, Izrael, Irak, Iran, Afganistan, Združeni arabski emirati, Kuvajt, Katar, Gruzija, Armenija, Azerbajdžan, Evfrat, Tigris, Nafta, zemeljski plin

DDE: strpnost med narodi, kulturami in verstvi MAT: branje grafov, obdelava podatkov UBE: iskanje in uporaba podatkov s svetovnega spleta

učenec opiše značilnosti monsunskega podnebja, učenec ovrednoti vpliv monsunskega podnebja na življenje ljudi, učenec na analizira probleme življenja ob rekah, učenci spoznajo tajfune in njihov vpliv na življenje ljudi.

19

Letna učna priprava – Geografija 7

UČNA ENOTA 57. ura

SREDNJA AZIJA

58. ura

Žarišče: SVET NASPROTIJ

UČNI CILJI

NOVI POJMI

MEDPREDMETNE POVEZAVE

učenec na globusu in zemljevidu določi geografski položaj Srednje Azije, učenec na zemljevidu pokaže in poimenuje države Srednje Azije, učenec na zemljevidu pokaže in poimenuje velike naravnogeografske enote Srednje Azije, učenec s pomočjo tematskega zemljevida opiše podnebje in rastlinstvo Srednje Azije, učenec s pomočjo tematskega zemljevida opiše značilnosti gospodarstva Srednje Azije, učenec analizira vzroke in posledice osuševanja Aralskega jezera.

Uzbekistan, Turkmenistan, Tadžikistan, Kirgizija, Tjanšan, Pamir, Amu Darja, Sir Darja, Turansko nižavje, Kizilkum, Karakum, Aralsko jezero

ZGO: prve visoke kulture NAR: stoječe in tekoče vode

• učenec spozna aktualne probleme sodobnega sveta, • učenec spozna območja in se seznani s številom sv.

Prebivalstva, ki se sooča s pomanjkanjem hrane in z revščino, • učenec spozna s katerimi boleznimi se soočajo v posameznih delih Zemlje, • učenec spozna katere naravne in ekološke nesreče povzročajo največ težav v posameznih delih Zemlje in analizira posledice naravnih nesreč v posameznih delih Zemlje, • učenec analizira vzroke in posledice vojaških spopadov, • učenec analizira vzroke za veliko stopnjo nepismenosti v posameznih območjih na Zemlji. učenec analizira vzroke za otroško delo in nakaže možne rešitve problema.

Epidemije, Aids, malarija, virus HIV, naravne nesreče, begunci, begunska taborišča, mednarodne organizacije, genocid, milenijska deklaracija

SLO: razvijanje različnih oblik sporočanja MAT: branje grafov, obdelava podatkov

Nerazporejene ure so namenjene utrjevanju znanja, ocenjevanju znanja, obravnavi aktualnih dogodkov po svetu in pri nas.

20