http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_zgodovina/7.%20razred/Prirocniki_priprave/Letn

Predlog letne tematske priprave za pouk ZGODOVINE v 7. razredu osnovne šole (70 ur) IME IN PRIIMEK __________________________________________________________ ŠOLA _____________________________________________________________________

Učbenik: Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Raziskujem preteklost 7, Rokus, Ljubljana, 2007.

Delovni zvezek: Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Raziskujem preteklost 7, Rokus, Ljubljana, 2007.

Priročnik za učitelje: Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Raziskujem preteklost 7, Rokus, Ljubljana, 2007.

Standardi znanj se nahajajo v učnem načrtu.

UVODNA URA Skupaj: 1 ura VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI CILJI Učenec: ► se seznani z vsebino, cilji in metodami pouka zgodovine v 7. razredu, ► se seznani z načini preverjanja in ocenjevanja znanja.

Učna tema: 1. ŽIVLJENJE PRVIH ČLOVEŠKIH SKUPIN Skupaj: 5 ur LITERATURA:

• Barbara Bajd, Pomembna paleoantropološka najdba – Australopithecus garhi, Proteus, letnik 63, št. 10, stran 460-461, Ljubljana, 2001.

• Erich von Däniken, Spomini na prihodnost, Nerešene uganke v preteklosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1969, • Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987–2002 (ustrezna gesla).

• Ernest H.J., Gombrich, Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995.

• Janez Dular et al., Utrjena prazgodovinska naselja v Mirenski in Temeniški dolini, Arheološki vestnik 42, str. 65–198, Ljubljana, 1991.

• Ilustrirana zgodovina Slovencev; Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001.

• Ilustrirana zgodovina sveta, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1997.

• Ilustrirana zgodovina sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.

• Ilustrirana zgodovina sveta, Didakta, Radovljica, 2005.

• Kdaj, kje, zakaj in kako se je zgodilo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005.

• Kdo je odkrival svet, Delavska enotnost, Ljubljana, 1987.

• Kelti, prvi gospodarji Evrope, DZS, Ljubljana, 1997.

• Kronika človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.

• Leksikon slikarstva, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1996.

• Oxfordova enciklopedija zgodovine, I, Od pradavnine do 19. stoletja, DZS, Ljubljana, 1993. ● Slovenci skozi čas: kronika slovenske zgodovine, Mihelač, Ljubljana, 1999.

• Svetovna zgodovina v preglednicah, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2005.

• Borut Tome, Izdelava kopije okostja neveljskega mamuta, Geološki zbornik, št. 17, str. 159–60, Ljubljana, 2003.

• Turk, Ivan, Neandertalec in njegova piščal, Gea, letnik VII, št. 4, str. 6-10, Ljubljana, 1997.

• Umetnost v slikah, DZS, Ljubljana, (ustrezne knjige).

• Anton Velušček et al, 5600 let star lok z Ljubljanskega barja, Gea, letnik XI, št. 1, str. 48–49, Ljubljana, 2001.

• Zakladi tisočletij, Modrijan, Ljubljana, 1999.

• Zbirka Človek in čas: o 1. knjiga: Prazgodovina in rečne kulture, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997.

• Zbirka Kako so živeli: o V prazgodovinski dobi, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989, ● Zbirka Svet okoli nas: o Ljudje iz davnin, Pomurska založba, Murska Sobota, 1992.

• Zgodovina človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965.

• Zgodovina človeštva: 1. knjiga, DZS, Ljubljana, 1972.

• Zgodovina v slikah, knjiga 1, DZS, Ljubljana, 1976.

UČNE OBLIKE UČNE METODE UČNA SREDSTVA Netradicionalna frontalna, Metoda razlage, metoda razgovora, TV ali računalnik z DVD individualna, skupinska, metoda demonstracije, predvajalnikom, delo v dvojicah. metoda grafičnih izdelkov, platno, grafoskop, metoda izkustvenega učenja, učbenik Raziskujem preteklost 7 metoda dela z zgodovinskimi (str. 6–19), besedili, delovni zvezek Raziskujem metoda dela s slikovnim gradivom, preteklost 7 (str. 6–13), metoda dela z informacijskozgodovinski atlas. komunikacijsko tehnologijo.

UČNE ENOTE VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI CILJI 1. Kako je potekal razvoj v kameni Učenec: dobi ► opiše značilnosti kamene dobe, ► opiše pojav človeka, ► oceni pomen odkritja ognja, ► pojasni spremembo v neolitiku.

2. Kakšno je bilo življenje človeka Učenec: v kameni dobi ► opiše življenje lovcev in nabiralcev, ► opiše življenje prvih poljedelcev, ► navede dosežke v tehničnem razvoju v kameni dobi, ► navede obrti, ki so se razvile v mlajši kameni dobi.

3. Kakšno je bilo življenje človeka Učenec: v dobi kovin ► opiše spremembe, ki jih je povzročila uporaba kovin v vsakdanjem življenju,

MEDPREDMETNE POVEZAVE Geografija, glasbena vzgoja, likovna vzgoja, slovenski jezik, angleški jezik, naravoslovje, tehnika in tehnologija, državljanska vzgoja in etika

NOVI POJMI ▪ ledena doba ▪ kamena doba ▪ homo sapiens ▪ neolitska revolucija ▪ horde ▪ nabiralništvo ▪ požigalništvo ▪ rodovitni polmesec ▪ bakrena doba ▪ bronasta doba ▪ železna doba

4.–5. Od piščali do vaške situle – prazgodovina na slovenskem ozemlju

► navede nove poklice, ki so se pojavili v dobi kovin, ► opiše začetke verovanja in umetniških oblik izražanja.

Učenec: ► navede največja prazgodovinska najdišča na Slovenskem, ► opiše prazgodovinske najde na Slovenskem, ► oceni pomen pomembnih prazgodovinskih odkritij na Slovenskem.

▪ delitev dela ▪ vrač ▪ Potočka zijalka ▪ mostiščarji ▪ vaška situla

Učna tema: 2. PRVE CIVILIZACIJE Skupaj: 9 ur LITERATURA: • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •

Grigorij Maksimovič Bongard-Levin et al., Stara indijska civilizacija: filozofija, nauka, religija, Prosveta, Beograd, 1993.

Bob Brier, Skrivnostna smrt Tutankamona: nova zgodovinska dognanja, Učila International, Tržič, 2006.

C. W Ceram, Pokopane kulture: roman arheologije, DZS, Ljubljana, 1980.

Erich von Däniken, Spomini na prihodnost, Nerešene uganke v preteklosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1969.

Mircea Eliade, Zgodovina religioznih verovanj in idej, DZS, Ljubljana, 1996.

Ernest H.J., Gombrich, Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995.

Jean Georges, Pisava, spomin človeštva, DZS, Ljubljana, 1994.

Gerhard Herm, Feničani: škrlatni imperij antike, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1977.

Ilustrirana zgodovina sveta, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1997.

Ilustrirana zgodovina sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.

Ilustrirana zgodovina sveta, Didakta, Radovljica, 2005.

Kdaj, kje, zakaj in kako se je zgodilo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005.

Kdo je odkrival svet, Delavska enotnost, Ljubljana, 1987.

Kelti, prvi gospodarji Evrope, DZS, Ljubljana, 1997.

Sarah Kochav, Izrael, sijaj svete dežele, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2000.

Kronika krščanstva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.

Kronika človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.

Leksikon slikarstva, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1996.

Marija Milenković, Zločin in kazen v deželi faraonov, Revija za kriminalistiko in kriminologijo, letnik 54, štev. 3, str. 301-310, Ljubljana, 2003.

Robert Morkot, Stari Egipt in njegova kraljestva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2002.

Oxfordova enciklopedija zgodovine, I, Od pradavnine do 19. stoletja, DZS, Ljubljana, 1993.

James Ritter, Praštevila: Stari Egipt in Mezopotamija, glasnik Unesco, št. 32, str. 12-17, 1989.

• • • • • • • • • • • •

Vital Sever, Zakladi Kitajske: v naslonjaču k 340 legendarnim znamenitostim, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2007.

Alberto Siliotti, Egipt, sijaj stare civilizacije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.

Lewis Spence, Egypt, Senate, London, 1994.

Igor Steiner, Pregled vojaške zgodovine starega Egipta, Časopis za zgodovino in narodopisje, letnik 74, štev. 3-4, stran 261-268, Ljubljana, 2003.

Svetovna zgodovina v preglednicah, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2005.

Velike kulture sveta, I. knjiga, Egipt, Helada, Bizanc, Rim, I. knjiga, Mohorjeva družba, Celovec – Ljubljana – Dunaj, 1999.

Velike kulture sveta, II. knjiga, Kitajska, Japonska, Islam, Stara Amerika, Mohorjeva družba, Celovec – Ljubljana – Dunaj, 1999.

Jean Vercoutter, Iskanje pozabljenega Egipta, DZS, Ljubljana, 1994.

Verstva sveta: kratek pregled, Ognjišče, Koper, 1994.

Visoke kulture starega sveta, DZS, Ljubljana in Opatija, 1987.

Zakladi tisočletij, Modrijan, Ljubljana, 1999.

Zbirka Človek in čas: o 1. knjiga: Prazgodovina in rečne kulture, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997.

• Zbirka Kako so živeli: o V času starih Judov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991. ● Zbirka Svet okoli nas: o Ljudje iz davnin, Pomurska založba, Murska Sobota, 1992.

• Zgodovina človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965.

• Zgodovina človeštva, 2. knjiga, DZS, Ljubljana, 1972.

• Zgodovina krščanstva, Ognjišče in DZS, Koper, Ljubljana, 1992. ● Zgodovina v slikah, knjiga 2, DZS, Ljubljana, 1976.

UČNE OBLIKE UČNE METODE UČNA SREDSTVA MEDPREDMETNE POVEZAVE Netradicionalna frontalna, Metoda razlage, metoda razgovora, TV ali računalnik z DVD Geografija, glasbena vzgoja, individualna, skupinska, metoda demonstracije, predvajalnikom, likovna vzgoja, slovenski jezik, delo v dvojicah. metoda grafičnih izdelkov, platno, grafoskop, angleški jezik, tehnika in metoda izkustvenega učenja, učbenik Raziskujem preteklost 7 tehnologija, državljanska vzgoja in metoda dela z zgodovinskimi (str. 20–39), etika, matematika besedili, delovni zvezek Raziskujem metoda dela s slikovnim gradivom, preteklost 7 (str. 14–26). metoda dela z informacijskokomunikacijsko tehnologijo.

UČNE ENOTE VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI CILJI NOVI POJMI 1. Kako in kje so nastale prve Učenec: ▪ civilizacija

civilizacije

► navede značilnosti civilizacije, ► opiše pogoje za nastanek prvih civilizacij, ► navede področja, kjer so nastale prve civilizacije.

2. Kako so se razvijale prve Učenec: civilizacije ob Sredozemlju ► navede prve civilizacije ob Sredozemlju, ► opiše razvoj egiptovske civilizacije, ► opiše posebnosti razvoja hebrejske kulture.

3. Kako so se razvijale prve Učenec: civilizacije na Vzhodu ► navede prve civilizacije na Vzhodu, ► opiše značilnosti indske civilizacije, ► opiše posebnosti razvoja kitajske kulture, ► oceni pomen selitev Indoevropejcev.

4.–5.

Veliki imperiji od Učenec: Sredozemlja do Kitajske ► navede prve velike imperije v zgodovini človeštva, ► opiše značilnosti asirskega, perzijskega in kitajskega imperija, ► opiše posebnosti razvoja feničanske trgovine, ► oceni pomen feničanskega odkrivanja Sredozemlja.

6.–7. Kakšna je bila družba prvih Učenec: civilizacij ► primerja položaj različnih socialnih skupin, ► opiše vsakdanje delo posameznih socialnih skupin, ► opiše tipično mesto starega veka.

8.–9. Kateri so bili dosežki v Učenec: znanosti in kulturi ► opiše dosežke v znanosti in kulturi, ► opiše značilnosti verovanja, ► pojasni pomen izuma pisave.

Učna tema: 3. ANTIČNA GRČIJA Skupaj: 11 ur LITERATURA:

▪ namakalno poljedelstvo ▪ Sumerci ▪ Menes ▪ Judje ▪ deset božjih zapovedi ▪ indska civilizacija ▪ vedska civilizacija ▪ kitajska dinastija ▪ Indoevropejci ▪ Asirci ▪ Perzija ▪ Konfucij ▪ Feničani ▪ despot ▪ faraon ▪ vezirji ▪ sužnji ▪ mumificiranje ▪ podobopis ▪ črkopis ▪ politeizem

• Cecil Maurice Bowra, Klasična Grčija, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1968.

• Rajko Bratož, Grška zgodovina: kratek pregled s temeljnimi viri in izbrano literaturo, ZZDS in Študentska založba Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 1997.

• Pierre Briant, Aleksander Veliki, DZS, Ljubljana, 1999.

• • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •

Robert Browning, The Greek world, classical, byzantine and modern, Thames & Hudson, London, 1999.

R. G. A. Buxton, The complete book of Greek mythology. Thames & Hudson, New York, 2004.

C. W Ceram, Pokopane kulture: roman arheologije, DZS, Ljubljana, 1980.

Erich von Däniken, Spomini na prihodnost, Nerešene uganke v preteklosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1969.

Furio Durando, Antična Grčija: zarja zahoda, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.

Mircea Eliade, Zgodovina religioznih verovanj in idej, DZS, Ljubljana, 1996.

Kajetan Gantar, Helenizem, DZS, Ljubljana, 1978.

Ernest H.J., Gombrich, Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995.

Jean Georges, Pisava, spomin človeštva, DZS, Ljubljana, 1994.

Michael Grant, Miti starih Grkov in Rimljanov, DZS, Ljubljana, 1968.

Herodotus: Zgodbe (dve knjigi), DZS, Ljubljana, 1953.

Ilustrirana zgodovina sveta, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1997.

Ilustrirana zgodovina sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.

Ilustrirana zgodovina sveta, Didakta, Radovljica, 2005.

Kdaj, kje, zakaj in kako se je zgodilo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005.

Kdo je odkrival svet, Delavska enotnost, Ljubljana, 1987.

Kronika človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.

Leksikon slikarstva, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1996.

Pierre Léveque, Rojstvo Grčije, DZS, Ljubljana, 1995.

Daniel Levski, Le začnimo pri homeri, Šport, letnik 53, štev. 2, stran 29-32, Ljubljana, 2005.

Bryan Magee, Poti filozofije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.

Walter Otto, Bogovi Grčije: podoba božanskega v zrcalu grškega duha, Nova revija, Ljubljana, 1998.

Oxfordova enciklopedija zgodovine, I, Od pradavnine do 19. stoletja, DZS, Ljubljana, 1993.

Tomaž Pavlin, Hereje – tekmovanja antičnih devic, Šport mladih, letnik 13, številka 108, stran 6-7, Ljubljana, 2005.

Tomaž Pavlin, Antične olimpijske igre, Šport, letnik 44, štev. 2/3, stran 38-42, in štev. 4, stran 27-31, Ljubljana, 1996.

Plutarchus, Aleksander Veliki, Obzorja, Maribor, 1973.

Plutarchus, Življenje velikih Grkov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003.

Anton Sovre, Stari Grki (reprint iz leta 1939), Slovenska matica, Ljubljana, 2006.

Svetovna zgodovina v preglednicah, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2005.

John Thorley, Atenska demokracija, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 1998.

Thucydides, Peloponeška vojna, DZS, Ljubljana, 1958.

Umetnost v slikah, DZS, Ljubljana, (ustrezne knjige).

• • • • •

Velike kulture sveta, I. knjiga, Egipt, Helada, Bizanc, Rim, I. knjiga, Mohorjeva družba, Celovec – Ljubljana – Dunaj, 1999.

Visoke kulture starega sveta, DZS, Ljubljana in Opatija, 1987.

Karl Vorländer, Zgodovina filozofije, Slovenska matica, Ljubljana, 1968.

Bart Keith Winer, Življenje v starem svetu, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1968.

Zbirka Človek in čas: o 2. knjiga: Klasična doba. Helenistična doba, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997. ● Zbirka Svet okoli nas: o Olimpijske igre, Pomurska založba, Murska Sobota, 2000. o Stari Grki, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994.

• Zgodovina človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965.

• Zgodovina človeštva, 2. knjiga, DZS, Ljubljana, 1972. ● Zgodovina v slikah, knjiga 2, DZS, Ljubljana, 1976.

UČNE OBLIKE UČNE METODE UČNA SREDSTVA MEDPREDMETNE POVEZAVE Netradicionalna frontalna, Metoda razlage, metoda razgovora, TV ali računalnik z DVD Geografija, glasbena vzgoja, individualna, skupinska, metoda demonstracije, predvajalnikom, likovna vzgoja, slovenski jezik, delo v dvojicah. metoda grafičnih izdelkov, platno, grafoskop, angleški jezik, tehnika in metoda izkustvenega učenja, učbenik Raziskujem preteklost 7 tehnologija, državljanska vzgoja in metoda dela z zgodovinskimi (str. 40–63), etika, športna vzgoja, matematika besedili, delovni zvezek Raziskujem metoda dela s slikovnim gradivom, preteklost 7 (str. 27–41), metoda dela z informacijskozgodovinski atlas. komunikacijsko tehnologijo.

UČNE ENOTE VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI CILJI NOVI POJMI 1. Prve razvite kulture na današnjih Učenec: ▪ kretska (minojska) kultura grških tleh ► opiše značilnosti grške pokrajine, ▪ mikenska kultura ► opiše minojsko in mikensko kulturo, ▪ trojanska vojna ► oceni pomen minojske in mikenske kulture, ► pojasni trojansko vojno.

2.–3. Grki so živeli v različnih Učenec: ▪ polis polisih ► opiše značilnosti temnega obdobja, ▪ aristokracija ► opiše značilnosti polisa, ▪ oligarhija ► opiše značilnosti različnih oblik vladavine v grških polisih, ▪ kolonizacija ► navede vzroke in posledice grškega preseljevanja po Sredozemlju,

4–5. Kakšno je bilo življenje v antični Grčiji

6.–7. Zakaj je potekalo tekmovanje med Atenami in Sparto

8.–9. Kaj je povezovalo Grke

10. Kako je Aleksander Makedonski postal velik vladar 11. Kako je Aleksander Veliki vplival na kulturni razvoj

Učna tema: 4. RIMSKI IMPERIJ Skupaj: 12 ur

► opiše grško-perzijske vojne, ► oceni pomen skupnega boja Grkov za svobodo.

Učenec: ► opiše grško družbo, ► opiše vsakdanje življenje v antični Grčiji, ► opiše položaj moških in žensk v družbi, ► opiše šolanje in vzgojo otrok..

Učenec: ► navede posebnosti razvoja v Sparti, ► navede poglavitne dosežke v političnem razvoju Aten, ► pojasni, zakaj so Atene postale vodilni grški polis, ► navede, kdo je imel in kdo ni imel pravice odločati v atenski ljudski skupščini, ► opiše okoliščine, ki so vplivale na oslabitev grških polisov.

Učenec: ► navede elemente, ki so povezovali politično razdeljene Grke, ► oceni pomen olimpijskih iger v življenju Grkov, ► opiše značilnosti grške religije, ► opiše značilnosti grške klasične umetnosti ter navede njene značilne spomenike, ► navede najpomembnejše dosežke Grkov v znanosti.

Učenec: ► navede vzroke, ki so makedonski državi omogočili vzpon v velesilo, ► opredeli obseg države Aleksandra Velikega, ► oceni pomen Aleksandrove države.

Učenec: ► opiše značilnosti helenistične umetnosti, ► navede značilne spomenike helenizma, ► navede najpomembnejše dosežke helenizma v znanosti, ► oceni zapuščino antične Grčije.

▪ demos ▪ sužnji ▪ simpoziji ▪ spartanska vzgoja ▪ Perikles ▪ antična demokracija ▪ peloponeške vojne

▪ olimpijske igre ▪ preročišče ▪ grška umetnost ▪ filozofija

▪ Filip Makedonski ▪ Aleksander Veliki ▪ Aleksandrija ▪ helenizem ▪ Evklid ▪ Arhimed ▪ Hipokrat

LITERATURA: • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •

Gérard Bessiere, Jezus: nepričakovani bog, DZS, Ljubljana, 1995, zbirka Mejniki.

Iulius Gaius Caesar, Galska vojna, Obzorja, Maribor, 1970.

Jérome Carcopino, Rim na vzponu cesarstva, Modrijan, Ljubljana, 2001.

C. W Ceram, Pokopane kulture: roman arheologije, DZS, Ljubljana, 1980.

Barry Cunliffe, Rimljani, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1982.

Erich von Däniken, Spomini na prihodnost, Nerešene uganke v preteklosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1969.

2000 let krščanstva, Mihelač, Ljubljana, 1991.

Mircea Eliade, Zgodovina religioznih verovanj in idej, DZS, Ljubljana, 1996.

Ernest H.J., Gombrich, Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995.

Jean Georges, Pisava, spomin človeštva, DZS, Ljubljana, 1994, zbirka Mejniki.

Michael Grant, Miti starih Grkov in Rimljanov, DZS, Ljubljana, 1968.

Ilustrirana zgodovina sveta, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1997.

Ilustrirana zgodovina sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.

Ilustrirana zgodovina sveta, Didakta, Radovljica, 2005.

Kdaj, kje, zakaj in kako se je zgodilo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005.

Michael Kerrigan, M., Stari Rim in rimsko cesarstvo, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2002.

Kronika človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.

Kronika krščanstva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.

Leksikon slikarstva, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1996.

Bryan Magee, Poti filozofije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.

Claude Moatti, Iskanje starega Rima, DZS, Ljubljana, 1996, zbirka Mejniki.

Oxfordova enciklopedija zgodovine, I, Od pradavnine do 19. stoletja, DZS, Ljubljana, 1993.

Annamaria Liberati, Fabio Bourbon, Antični Rim: zgodovina civilizacije, ki je vladala svetu, Mladinska knjiga, 2000.

Ljudmila Plesničar-Gec, Kuhar, B., Emona in rimska kuhinja. Apicijevi recepti za današnjo rabo, ČZD Kmečki glas; Mestni muzej, Ljubljana, 1996.

Ljudmila Plesničar-Gec, L. et al., Emonski forum=Emona forum, Univerza na primorskem, Koper, 2006.

Plutarchus, Življenje velikih Rimljanov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003.

Svetovna zgodovina v preglednicah, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2005.

Marjeta Šašel-Kos, Zgodovinska podoba prostora med Akvilejo, Jadanom in Sirmijem pri Kasijy Dionu in Herodianu, SAZU, Ljubljana, 1986.

Umetnost v slikah, DZS, Ljubljana, (ustrezne knjige).

Velike kulture sveta, I. knjiga, Egipt, Helada, Bizanc, Rim, I. knjiga, Mohorjeva družba, Celovec – Ljubljana – Dunaj, 1999.

• • • • •

Visoke kulture starega sveta, DZS, Ljubljana in Opatija, 1987.

Karl Vorländer, Zgodovina filozofije, Slovenska matica, Ljubljana, 1968.

Bart Keith Winer, Življenje v starem svetu, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1968.

Zakladi tisočletij, Modrijan, Ljubljana, 1999.

Zbirka Človek in čas: o 3. knjiga: Veliki imperiji, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997. ● Zbirka Kako so živeli: o V rimskih časih, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989, o Zgodovina rimske vojske, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990. ● Zbirka Svet okoli nas: o Izumi, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994. o Religija, Pomurska založba, Murska Sobota, 1998. o Stari Rim, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994. ● Zgodovina cerkve, 1. knjiga: Od začetkov do Gregorja Velikega, Družina, Ljubljana, 1998.

• Zgodovina človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965.

• Zgodovina človeštva, 2. knjiga, DZS, Ljubljana, 1972.

• Zgodovina krščanstva, DZS in Ognjišče, Ljubljana, 1992.

• Zgodovina v slikah, knjiga 2, DZS, Ljubljana, 1976.

• Znamenita pisma: sporočila, ki so spreminjala svet, DZS, Ljubljana, 1995.

UČNE OBLIKE UČNE METODE UČNA SREDSTVA Netradicionalna frontalna, Metoda razlage, metoda razgovora, TV ali računalnik z DVD individualna, skupinska, metoda demonstracije, predvajalnikom, delo v dvojicah. metoda grafičnih izdelkov, platno, grafoskop, metoda izkustvenega učenja, učbenik Raziskujem preteklost 7 metoda dela z zgodovinskimi (str. 64–91), besedili, delovni zvezek Raziskujem metoda dela s slikovnim gradivom, preteklost 7 (str. 43–58), metoda dela z informacijskozgodovinski altas. komunikacijsko tehnologijo.

UČNE ENOTE VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI CILJI 1.–2. Kakšni so bili začetki rimske Učenec: dobe ► opiše značilnosti Apeninskega polotoka, ► opiše najstarejše prebivalce Apeninskega polotoka, s posebnim

MEDPREDMETNE POVEZAVE Geografija, glasbena vzgoja, matematika, likovna vzgoja, slovenski jezik, angleški jezik, tehnika in tehnologija, državljanska vzgoja in etika

NOVI POJMI ▪ Etruščani ▪ republika ▪ konzul

3. Kako se je širil rimski imperij po Sredozemlju

poudarkom na Etruščanih, ► opiše nastanek Rima, ► pojasni značilnosti republikanske ureditve.

Učenec: ► opiše rimsko vojsko, ► navede, do kod je segal rimski imperij ob koncu republike, ► navede družbene posledice širjenja imperija.

4.–5. Kakšen je bil rimski imperij v Učenec: času cesarstva ► navede, do kod je segal rimski imperij v času cesarstva, ► navede politične posledice, ki so sledile uvedbi cesarstva, ► opiše posledice Cezarjevih in Avgustovih reform, ► opiše značilnosti gospodarskega razvoja rimskega imperija, ► navede značilnosti romanizacije.

6.–7. Kakšno je bilo življenje v Učenec: rimskem imperiju ► opiše življenje različnih socialnih skupin, ► opiše življenje sužnjev, ► navede značilnosti rimske religije, ► opiše različne oblike zabave v rimskem imperiju.

8.–9. Kako se je širilo krščanstvo Učenec: ► opiše pomen Jezusa Kristusa za pojav krščanstva, ► opiše nauk krščanstva, ► navede dejavnike, ki so omogočili širjenje krščanstva po rimskem imperiju, ► opiše cerkveno organizacijo.

10. Katere so bile značilnosti Učenec: rimske kulture ► navede dosežke Rimljanov v znanosti, ► opiše značilnosti rimske arhitekture, ► opiše značilnosti rimskega kiparstva in književnosti, ► rimsko kulturo primerja z grško in ugotovi razlike, ► oceni dosežke Rimljanov na kulturnem področju.

11. Kakšno je bilo življenje na Učenec: današnjem slovenskem ozemlju v ► navede vzroke za rimsko širjenje na današnji slovenski prostor, času Rimljanov ► navede upravne enote, med katere je bilo razdeljeno današnje

▪ senat ▪ ljudski tribun ▪ legionar ▪ punske vojne ▪ province ▪ latifundije ▪ proletariat ▪ Julij Cezar ▪ Gaj Oktavijan Avgust ▪ cesarstvo ▪ romanizacija ▪ pater familias ▪ rimski sužnji ▪ gladiatorji ▪ Jezus Kristus ▪ apostoli ▪ sveto pismo ▪ krščanska cerkev ▪ Panteon ▪ kupola ▪ akvedukt ▪ mozaik ▪ Norik ▪ Panonija ▪ Emona

12. Zakaj je propadel rimski imperij

slovensko ozemlje, ► opiše gospodarski razvoj vzhodnoalpskega prostora v rimski dobi, ► navede nekaj sledov zapuščine rimske dobe na današnjem slovenskem ozemlju.

Učenec: ► navede vzroke za krizo v rimskem imperiju, ► opiše propadanje rimskega imperija, ► navede ukrepe cesarja Dioklecijana za rešitev krize, ► oceni ukrepe cesarja Konstantina za rešitev imperija.

▪ Celeia ▪ Poetovio ▪ Dioklecijan ▪ Konstantin Veliki ▪ barbari

Učna tema: 5. EVROPSKI ZGODNJI SREDNJI VEK Skupaj: 11 ur LITERATURA: • •

• • • • • • • • • • • • • • •

Anne Marie Delcambre, Mohamed: Alahov prerok, DZS, Ljubljana, 1994.

Rajko Bratož, Prelomni trenutki iz časov antike in preseljevanja narodov, Temeljne prelomnice preteklih tisočletij, Zveza zgodovinskih društev, Ljubljana, 2001.

• Rajko Bratož, Vpliv oglejske cerkve na vzhodnoalpski in predalpski prostor od 4. do 8. stoletja, Zveza zgodovinskih društev, Ljubljana, 1990.

2000 let krščanstva: ilustrirana zgodovina Cerkve v barvah, Mihelač, Ljubljana, 1991.

Umberto Eco, Zgodovina lepote, Modrijan, Ljubljana, 2006.

Mircea Eliade, Zgodovina religioznih verovanj in idej, I-III, DZS, Ljubljana, 1996.

Ernest H.J., Gombrich, Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995.

Jadran Ferluga, Bizantinska družba in država, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, 1990.

Bogo Grafenauer, Karantanija: izbrane razprave in članki, Slovenska matica, Ljubljana, 2000.

Grafenauerjev zbornik, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ZRC SAZU, Ljubljana, 1996.

Ilustrirana zgodovina Slovencev; Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001.

Ilustrirana zgodovina sveta, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1997.

Ilustrirana zgodovina sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.

Ilustrirana zgodovina sveta, Didakta, Radovljica, 2005.

Kako so živeli Azteki, EWO, Ljubljana, 1994.

Michel Kaplan, Zlati Bizanc, DZS, Ljubljana, 1998.

Kdaj, kje, zakaj in kako se je zgodilo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005.

Kdo je odkrival svet, Delavska enotnost, Ljubljana, 1987.

• Maurice Keen, Srednjeveška Evropa, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1993.

• Joseph Ki-Zerbo, Zgodovina Črne Afrike, Borec, Ljubljana, 1977.

• Milko Kos, Srednjeveška kulturna, družbena in politična zgodovina Slovencev, Slovenska matica, Ljubljana, 1985.

• Milko Kos, Ferdo Gestrin, Vasilij Melik, Zgodovinska čitanka za 6. razred osnovnih šol, DZS, Ljubljana, 1978.

• Miha Kosi, Potujoči srednji vek: cesta, popotnik in promet na Slovenskem med antiko in 16. stoletjem, ZRC SAZU, Ljubljana, 1998.

• Koran, Učila International, Tržič, 2005.

• Koran: o koranu, Bogu, islamu, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2003.

• Kronika človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.

• Kronika krščanstva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.

• Leksikon slikarstva, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1996.

• Nasr Seyyed Hossein, Islam: religija, zgodovina in civilizacija, Litera, Maribor, 2007.

• Georgije Ostrogorski, Zgodovina Bizanca, DZS, Ljubljana, 1961.

• Oxfordova enciklopedija zgodovine, I, Od pradavnine do 19. stoletja, DZS, Ljubljana, 1993.

• Maxime Rodinson, Mohamed: nova izdaja, ki jo je pregledal avtor, Družina, Ljubljana, 2005.

• Bogdan Sajovic, Vzpon in padec Bizanca, Karantanija, Ljubljana, 2003. ● Slovenci skozi čas: kronika slovenske zgodovine, Mihelač, Ljubljana, 1999.

• Svetovna zgodovina v preglednicah, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2005.

• Šavli Jožko, Slovenska država Karantanija, Bilje, Studio Ro-Humar, 2007.

• Peter Štih, O zgodovinskih prelomnicah v srednjem veku na Slovenskem, Temeljne prelomnice preteklih tisočletij, Zveza zgodovinskih društev, Ljubljana, 2001.

• Peter Štih, Ozemlje Slovenije v zgodnjem srednjem veku: osnovne poteze zgodovinskega razvoja od začetka 6. do konca 9. stoletja, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, Ljubljana, 2001.

• Peter Štih, Vasko Simoniti, Slovenska zgodovina do razsvetljenstva, Korotan in Mohorjeva družba, Celovec, 1995.

• Umetnost v slikah, DZS, Ljubljana, (ustrezne knjige).

• Velika verstva sveta, Ognjišče, Koper, 1991.

• Velike kulture sveta, II. knjiga, Kitajska, Japonska, Islam, Stara Amerika, Mohorjeva družba, Celovec – Ljubljana – Dunaj, 1999.

• Verstva sveta: kratek pregled, Ognjišče, Koper, 1994.

• Zbirka Človek in čas: o 4. knjiga: Korenine srednjega veka, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.

• Zbirka Kako so živeli: o V času barbarskih kraljestev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991. o V zavetju srednjeveških gradov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990.

o V prvih stoletjih islama, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990.

• Zbornik Brižinski spomeniki, Slovenska akademija znanosti in umetnosti: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana, 1996.

• Zgodovina človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965.

• Zgodovina človeštva: 3. knjiga, DZS, Ljubljana, 1972.

• Zgodovina krščanstva, Ognjišče in DZS, Koper, Ljubljana, 1992.

• Zgodovina v slikah, knjiga 7 (300–700), 8 (700–950), DZS, Ljubljana, 1976.

UČNE OBLIKE UČNE METODE UČNA SREDSTVA MEDPREDMETNE POVEZAVE Netradicionalna frontalna, Metoda razlage, metoda razgovora, TV ali računalnik z DVD Geografija, glasbena vzgoja, individualna, skupinska, metoda demonstracije, predvajalnikom, likovna vzgoja, slovenski jezik, delo v dvojicah. metoda grafičnih izdelkov, platno, grafoskop, angleški jezik, naravoslovje, metoda izkustvenega učenja, učbenik Raziskujem preteklost 7 tehnika in tehnologija, matematika, metoda dela z zgodovinskimi (str. 92–117), državljanska vzgoja in etika besedili, delovni zvezek Raziskujem metoda dela s slikovnim gradivom, preteklost 7 (str. 60–73), metoda dela z informacijskozgodovinski atlas. komunikacijsko tehnologijo.

UČNE ENOTE VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI CILJI NOVI POJMI 1.–2. Kako so selitve ljudstev Učenec: ▪ preseljevanje ljudstev spremenile Evropo ► navede vzroke za selitve ljudstev, ▪ Germani ► opiše in primerja življenje Germanov in Slovanov, ▪ Slovani ► opiše preseljevanje germanskih in slovanskih plemen, ► pojasni politične, gospodarske in kulturne spremembe v Evropi po preseljevanju ljudstev.

3.–4. Katere pomembne države so Učenec: ▪ Bizantinsko cesarstvo obstajale v Evropi ► pozna frankovsko državo in njen obseg, ▪ Frankovska država ► pojasni vpliv frankovske države na razvoj v Evropi, ▪ Karel Veliki ► opiše bizantinsko državo in pojasni njen pomen v sredozemskem ▪ samostani prostoru, ▪ Papeška država ► pojasni vlogo Cerkve po razpadu rimskega cesarstva, ▪ pravoslavna cerkev ► opiše delovanje krščanskih misijonarjev, ► opiše življenje v samostanih.

5.–6. Kako je bila organizirana Učenec: ▪ fevdalizem srednjeveška družba ► opiše značilnosti posameznih stanov fevdalne družbe, ▪ fevd ► pojasni organiziranost fevda, ▪ fevdalec

7.–8. Kako sta se širila arabska država in islam

9. Svet v srednjem veku

10. Kaj se je dogajalo ob preseljevanju na vzhodnoalpskem prostoru 11. Kaj se je na vzhodnoalpskem prostoru dogajalo v 9. stoletju

► opiše položaj in vsakdanje življenje plemstva, ► opiše položaj in vsakdanje življenje kmetov.

Učenec: ►spozna značilnosti islamske vere, ► navede ozemlja, ki so jih osvojili Arabci, ► opiše značilnosti arabske umetnosti, ► navede in oceni dosežke arabske in islamske znanosti.

Učenec: ► spozna značilnosti razvitih kultur v svetu v času srednjega veka, ► navede tehnične iznajdbe na Kitajskem, ► oceni dosežke razvitih kultur v svetu.

Učenec: ► opiše naseljevanje Slovanov v Vzhodne Alpe, ► navede dogodke, ki so vplivali na nastanek Karantanije, ► opiše posledice širjenja krščanstva v vzhodnoalpskem prostoru, ► opiše družbo v Karantaniji.

Učenec: ► navede dogodke, ki so vplivali na izgubo samostojnosti Karantanije, ► opiše značilnosti Spodnje Panonije v času njene samostojnosti, ► oceni pomen delovanja bratov Konstantina in Metoda.

Učna tema: 6. EVROPSKI VISOKI SREDNJI VEK Skupaj: 12 ur LITERATURA: • • • • • • • • •

Blaznikov zbornik, Založba ZRC, Ljubljana, 2005.

2000 let krščanstva: ilustrirana zgodovina Cerkve v barvah, Mihelač, Ljubljana, 1991.

Umberto Eco, Zgodovina lepote, Modrijan, Ljubljana, 2006.

Mircea Eliade, Zgodovina religioznih verovanj in idej, I-III, DZS, Ljubljana, 1996.

Gestrinov zbornik, Založba ZRC, Ljubljana,1999.

Ernest H.J. Gombrich, Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995.

Grafenauerjev zbornik, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Založba ZRC, Ljubljana, 1996.

Igor Grdina, Celjski knezi v Evropi, Fit-Media, Celje, 2002.

Grofje Celjski: katalog razstave, Pokrajinski muzej, Celje, 1999.

▪ podložnik ▪ Mohamed ▪ Arabci ▪ islam ▪ koran ▪ Olmeki ▪ Moche ▪ kraljestvo Aksum ▪ alpski Slovani ▪ Karantanija ▪ ustoličevanje ▪ Karniola ▪ salzburška škofija ▪ Ljudevit Posavski ▪ Spodnja Panonija ▪ Kocelj ▪ Konstantin in Metod

• • • • • • • • • • • • • • • • • • • • ● ● • • • • • • • •

Ilustrirana zgodovina Slovencev; Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001.

Ilustrirana zgodovina sveta, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1997.

Ilustrirana zgodovina sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.

Ilustrirana zgodovina sveta, Didakta, Radovljica, 2005.

Kdaj, kje, zakaj in kako se je zgodilo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005.

Kdo je odkrival svet, Delavska enotnost, Ljubljana, 1987.

Maurice Keen, Srednjeveška Evropa, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1993.

Dušan Kos, Med gradom in mestom, odnos kranjskega, slovenještajerskega in koroškega plemstva do gradov in meščanskih naselij do začetka 15. stoletja, ZRC SAZU, Ljubljana, 1994.

Dušan Kos, Turnirska knjiga Gašperja Lamberga, Viharnik, Ljubljana, 1997.

Dušan Kos, Vitez in grad: vloga gradov v življenju plemstva na Kranjskem, slovenskem Štajerskem in slovenskem Koroškem do začetka 15. stoletja, ZRC SAZU, Ljubljana, 2005.

Milko Kos, Srednjeveška kulturna, družbena in politična zgodovina Slovencev, Slovenska matica, Ljubljana, 1985.

Milko Kos, Ferdo Gestrin, Vasilij Melik, Zgodovinska čitanka za 6. razred osnovnih šol, DZS, Ljubljana, 1978.

Miha Kosi, Potujoči srednji vek: cesta, popotnik in promet na Slovenskem med antiko in 16. stoletjem, ZRC SAZU, Ljubljana, 1998.

Kronika človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.

Kronika krščanstva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.

Leksikon slikarstva, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1996.

Med srednjo Evropo in Sredozemljem: Vojetov zbornik, Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 2006.

Božo Otorepec, Srednjeveški pečati in grbi mest in trgov na Slovenskem, Slovenska matica, Ljubljana, 1988.

Oxfordova enciklopedija zgodovine, I, Od pradavnine do 19. stoletja, DZS, Ljubljana, 1993.

Slovenci in država: zbornik prispevkov z znanstvenega posveta, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana, 1995.

Slovenci skozi čas: kronika slovenske zgodovine, Mihelač, Ljubljana, 1999.

Spomini Helene Kottaner: ženski glas iz srednjega veka, ur. Igor Grdina in Peter Štih, Nova Revija, Ljubljana, 1999.

Svetovna zgodovina v preglednicah, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2005.

Peter Štih, Goriški grofje in njihovi ministeriali v Istri in na Kranjskem, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana, 1994.

Peter Štih, O zgodovinskih prelomnicah v srednjem veku na Slovenskem, Temeljne prelomnice preteklih tisočletij, Zveza zgodovinskih društev, Ljubljana, 2001.

Peter Štih, Vasko Simoniti, Slovenska zgodovina do razsvetljenstva, Korotan in Mohorjeva družba, Celovec, 1995.

Georges Tate, Križarji in svet Vzhoda, DZS, Ljubljana, 1994.

Umetnost v slikah, DZS, Ljubljana, (ustrezne knjige).

Verstva sveta: kratek pregled, Ognjišče, Koper, 1994.

Zbirka Človek in čas:

o 4. knjiga: Korenine srednjega veka, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.

• Zbirka Kako so živeli: o V zavetju srednjeveških gradov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990. o V času Vikingov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990.

• Zgodovina človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965.

• Zgodovina človeštva: 4. knjiga (1300–1775), DZS, Ljubljana, 1974.

• Zgodovina krščanstva, Ognjišče in DZS, Koper, Ljubljana, 1992.

• Zgodovina v slikah, knjiga 9 (950–1200) in 10 (1200–1454), DZS, Ljubljana, 1977.

• Maja Žvanut, Od viteza do gospoda, Viharnik, Ljubljana, 1994.

UČNE OBLIKE UČNE METODE UČNA SREDSTVA Netradicionalna frontalna, Metoda razlage, metoda razgovora, TV ali računalnik z DVD individualna, skupinska, metoda demonstracije, predvajalnikom, delo v dvojicah. metoda grafičnih izdelkov, platno, grafoskop, metoda izkustvenega učenja, učbenik Raziskujem preteklost 7 metoda dela z zgodovinskimi (str. 118–143), besedili, delovni zvezek Raziskujem metoda dela s slikovnim gradivom, preteklost 7 (str. 74–90), metoda dela z informacijskozgodovinski atlas. komunikacijsko tehnologijo.

UČNE ENOTE VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI CILJI 1.–2. Kakšna je bila podoba Evrope Učenec: okoli leta 1000 ► opiše spremembe, ki so se zgodile v Evropi okoli leta 1000, ► navede pomembnejše države v Evropi v visokem srednjem veku, ► opiše življenje Vikingov, ► opiše življenje vitezov.

3.–4. Kako se je okrepila moč Učenec: cerkve ► opiše vlogo Cerkve v srednjem veku, ► navede nove meniške redove, ► pojasni vzroke in posledice križarskih pohodov.

5. Kako se je spremenilo evropsko Učenec: gospodarstvo ► pojasni gospodarske spremembe v evropskem prostoru, ► opiše napredek v kmetijstvu, ► razloži značilnosti srednjeveške kolonizacije, ► opiše razmah trgovine in obrti v Evropi,

MEDPREDMETNE POVEZAVE Geografija, glasbena vzgoja, likovna vzgoja, slovenski jezik, angleški jezik, tehnika in tehnologija, državljanska vzgoja in etika, matematika

NOVI POJMI ▪ Vikingi ▪ fevdalna razdrobljenost ▪ Rimsko nemško cesarstvo ▪ vitezi ▪ cistercijani ▪ kartuzijani ▪ križarske vojne ▪ natriletno kolobarjenje ▪ urbarji ▪ srednjeveška kolonizacija ▪ cehi

► pojasni pojem denarno gospodarstvo.

Učenec: ► pojasni vzroke, ki so vplivali na nastanek srednjeveških mest, ► navede mestne svoboščine, ► opiše razvoj mest, ► opiše življenje meščanov.

7.–8. Kako se je razvijala evropska Učenec: kultura ► pojasni kulturne spremembe v visokem srednjem veku, ► opiše kulturo različnih socialnih slojev, ► navede značilnosti srednjeveške znanosti, ► oceni pomen delovanja zahodnoevropskih univerz.

9.–10. Kako so se oblikovale Učenec: slovenske zgodovinske dežele ► opiše, kako so se oblikovale slovenske zgodovinske dežele, ► navede slovenske zgodovinske dežele, ► navede dežele, ki so bile pod oblastjo Habsburžanov, ► opiše vzpon in propad rodbine Celjskih grofov.

11. Kako se je spremenila podoba Učenec: slovenskih zgodovinskih dežel ► navede vzroke in posledice srednjeveške agrarne kolonizacije, ► navede vzroke za razmah obrti in trgovine, ► navede glavne trgovske poti na Slovenskem, ► opiše nastanek in razvoj mest, ► opiše življenje meščanov.

12. Katere kulturne spomenike je Učenec: zapustil srednji vek na Slovenskem ► navede nekatere srednjeveške kulturne spomenike na Slovenskem, ► oceni kulturno vlogo samostanov, ► opiše plemstvo v slovenskih zgodovinskih deželah, ► navede poglavitne značilnosti kulturnega razvoja.

6. Kako so mesta spremenila Evropo

▪ mestni gospod ▪ mestne pravice ▪ mestni svet ▪ univerze ▪ viteška kultura ▪ romanika ▪ gotika ▪ zgodovinske dežele ▪ habsburška dedna posest ▪ Celjski grofje ▪ višinska kolonizacija ▪ germanizacija ▪ mitnica

▪ samostan Žiče ▪ kurentovanje

PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA Ocenjevanje znanja s pisnim testom

ČASOVNA RAZPOREDITEV Trikrat po 1 uro

SKUPAJ UR 3 ure

Preverjanje znanja

Pred vsakim pisnim ocenjevanjem

3 ure

Analiza pisnega ocenjevanja znanja

Po vsakem pisnem ocenjevanju

3 ure

SKUPAJ RAZPORED UR: Uvodna ura: 1 ura Obravnava učne snovi: 60 ur Preverjanje znanja: 3 ure Pisno ocenjevanje znanja: 3 ure Analiza pisnega ocenjevanja znanja: 3 ure ____________________________________________________ SKUPAJ: 61 ur + 9 ur = 70 ur