http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_slovenscina/4.%20razred/Prirocniki_priprave/Le

Dragica Kapko Predlog letne tematske priprave za pouk

SLOVENŠČINE v 4. razredu devetletne osnovne šole in v 3. razredu osemletne osnovne šole

DELO Z NEUMETNOSTNIMI BESEDILI 105 ur (60 % od 175 ur) D. Kapko, N. Cajhen, N. Drusany, M. Križaj Ortar, M. Bešter Turk: GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4 1. sklop: VPRAŠALNIK O OSEBNIH PODATKIH 2. sklop: JAVNA OBVESTILA 3. sklop: POGOVOR 4. sklop: NEURADNA IN URADNA BESEDILA 5. sklop: TELEFONSKI POGOVOR 6. sklop: BESEDA 7. sklop: MALI PRAVOPIS 8. sklop: NOVICA 9. sklop: OPIS ŽIVALI 10. sklop: OPIS PREDMETA 11. sklop: OPIS POKLICA 12. sklop: NAVODILO ZA DELO 13. sklop: BESEDOTVORJE 14. sklop: MALI VEDEŽ PRAVOPISA

1. tematski sklop: VPRAŠALNIK O OSEBNIH PODATKIH Vsebina: TO SEM JAZ CILJI FUNKCIONALNI Pisanje Sami napišejo obrazec - VPRAŠALNIK O OSEBNIH PODATKIH. Dejavnosti: pred pisanjem, med pisanjem, po pisanju (UN, str.39, 2.1, 2.2, 2.3).

Sami se predstavljajo.

Razvijajo svojo zmožnost logičnege mišljenja in poimenovalno, upovedovalno, pravopisno in pravorečno zmožnost: vadijo težja mesta v pravopisu -- rabo velike začetnice v osebnih lastnih imenih.

Vzdržujejo čitljivost in estetskost lastne pisave.

Branje Berejo obrazec -- VPRAŠALNIK O OSEBNIH PODATKIH. Dejavnosti: po 2. branju (UN, str. 38, 1.1).

Govorjenje Sami pripravijo podobno predstavitev.

Poslušanje, gledanje Poslušajo (in gledajo) sošolčevo predstavitev osebe.

Dejavnosti: pred, med, po poslušanju.

IZOBRAŽEVALNI Ob besedno-slovnični razčlembi zapisanega B spoznavajo jezikoslovne pojme in izraze zanje: · naslov, · datum, · podpis.

DIDAKTIČNI PRISTOPI Sodelovalno učenje.

Problemsko učenje.

PREVERJANJE, OCENJEVANJE Delno preverjanje razumevanja in razčlenjevanja napisanega NUB. Celostno preverjanje poslušanega in napisanega NUB.

MEDPREDMETNE POVEZAVE

ČAS

Povezovanje z učenčevimi izkušnjami.

Vzgoja za življenje.

Kultura pisanja.

Prikazovalno B o sebi.

5

2. tematski sklop: JAVNA OBVESTILA Vsebina: KDOR MOLČI, DESETIM ODGOVORI; TUDI PIKTOGRAME "BEREMO"; KOLIKO STANE ...?; ŠTEVILA PIŠEMO S ŠTEVILKAMI ALI BESEDAMI CILJI FUNKCIONALNI Branje, gledanje Berejo/gledajo javna obvestila -- PIKTOGRAME, CENIK. Dejavnosti: po 2. branju.

Navedejo/pokažejo prvine nebesednega jezika in pojasnijo, kaj se z njimi sporoča. Ugotovijo, da nekateri ljudje uporabljajo več nebesednega jezika kot drugi.

Ob B (CENIK) odgovarjajo na učiteljeva/sošolčeva vprašanja o bistvenih podatkih.

Se znajdejo v B. Razvijajo svojo zmožnost logičnege mišljenja in poimenovalno, upovedovalno, pravopisno ter pravorečno zmožnost: vadijo težja mesta v pravopisu -- pisanje glavnih in vrstilnih števnikov do 100 s števkami in črkami.

Govorjenje Se pogovarjajo o nebesednem jeziku.

Sami govorno nastopajo, in sicer presodijo razpoloženje oseb na sliki in svoje mnenje utemeljijo; razmišljajo o vzrokih za tako razpoloženje.

Pisanje Sami pišejo/rišejo piktograme.

Branje, poslušanje Povedo svoje mnenje o javnih obvestilih in jih skušajo utemeljiti.

Pripovedujejo o svojih izkušnjah, občutkih ipd. ob javnih obvestiih.

IZOBRAŽEVALNI

DIDAKTIČNI PRISTOPI Individualno učenje.

Sodelovalno učenje.

Problemski pouk.

PREVERJANJE, OCENJEVANJE Delno in celostno preverjanje branja/gledanja in razčlenjevanja NUB.

MEDPREDMETNE POVEZAVE

ČAS

Poljudnozannstveno B. Medkulturno sodelovanje.

Pristop k učenju.

Nebesedno izražanje.

Povezovanje z učenčevimi izkušnjami in predznanjem.

10

3. tematski sklop: POGOVOR Vsebina: LEPA BESEDA LEPO MESTO NAJDE CILJI FUNKCIONALNI Govorjenje Se pogovarjajo o pogovarjanju, pripovedujejo o svojih izkušnjah, povedo svoje mnenje in ga skušajo utemeljiti.

Se pogovarjajo o nebesednem jeziku.

Spoznavajo vlogo in položaj slovenskega jezika ter se znajdejo v slovenskem jezikovnem okolju: navedejo imena jezikov, ki jih poznajo/se jih učijo; povedo, kateri jezik je zanje materni/prvi in kateri je tuji/drugi; pogovarjajo se o prednostih maternega jezika pred tujim in o pomenu učenja tujih jezikov.

Pogovarjajo se o (jezikovnih) stikih, ki jih imajo sami/njihovi starši/sorodniki/prijatelji s tujci, in povedo, kako govorijo z njimi. Povedo, ali poznajo tujce, ki znajo slovensko, in kako govorijo z njimi Slovenci.

Poslušanje Poslušajo in gledajo posnete pogovore.

Dejavnosti: po 1. poslušanju/gledanju, po ponovnem poslušanju/gledanju (UN, str. 34, 1.1, 1.2).

Govorjenje Sami pripravijo podoben pogovor (lahko tudi kot igro vlog ali dramatizacijo).

Branje Razvijajo svojo zmožnost logičnege mišljenja in poimenovalno, upovedovalno, pravopisno in pravorečno zmožnost: vadijo težja mesta v pravopisu -- rabo male začetnice v vsrtnih pridevnikih iz zemljepisnih lastnih imen.

IZOBRAŽEVALNI Ob besedno- slovnični razčlembi zapisanih B spoznavajo jezikoslovne pojme in izraze zanje: sporočevalec, naslovnik.

DIDAKTIČNI PRISTOPI

PREVERJANJE, OCENJEVANJE

Sodelovalno učenje.

Preverjanje predznanja.

Problemsko učenje.

Delno in celostno preverjanje (in ocenjevanje) razumevanja in razčlenjevanja gledanega NUB.

MEDPREDMETNE POVEZAVE

ČAS

Povezovanje z učenčevimi izkušnjami in predznanjem.

Vzgoja za strpnost.

Prikazovalno B o sebi in svojem (družbenem in naravnem) okolju.

Nebesedno izražanje.

Državljanska vzgoja.

7

4. tematski sklop: URADNA IN NEURADNA BESEDILA Vsebina: PROSIM!; HVALA; OPROSTI! CILJI FUNKCIONALNI Branje Tiho (in glasno) berejo neuradna, uradna in javna B: - NEURADNO PROŠNJO, - NEURADNO ZAHVALO, - NEURADNO OPRAVIČILO. Dejavnosti: po 1. branju; po vnovičnem branju (UN, str. 36, 1.1, 1.2).

Presodijo ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost B; popravijo neustreznosti/nerazumljivosti/nepravilnosti ter ob učiteljevi pomoči/pomoči jezikovnih priročnikov utemeljijo popravke.

Govorjenje Sami tvorijo podobna B. Pisanje Ob ustreznih zunanjih okoliščinah (npr. ob praznikih, izletih, prireditvah) sami tvorijo podobna B. Pri tem pazijo na čitljivost, estetskost in pravilnost zapisa.

Vadijo pisanje in oblikovanje B z računalnikom in prenosnim telefonom.

Presodijo ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost B; popravijo neustreznosti/nerazumljivosti/nepravilnosti ter ob učiteljevi pomoči/pomoči jezikovnih priročnikov utemeljijo popravke.

IZOBRAŽEVALNI Ob besedno- slovnični razčlembi zapisanih B spoznavajo jezikoslovne pojme in izraze zanje: sporočevalec, naslovnik, nagovor, datum, podpis.

DIDAKTIČNI PRISTOPI

PREVERJANJE, OCENJEVANJE

Sodelovalno učenje.

Preverjanje predznanja.

Problemsko učenje.

Delno in celostno preverjanje (in ocenjevanje) branja in razčlenjevanja NUB.

Delo v dvojicah.

Delno preverjanje in ocenjevanje pisanja neuradnih in uradnih obravnavanih B.

MEDPREDMETNE POVEZAVE

ČAS

Prikazovalno B o sebi in svojem (družbenem in naravnem) okolju.

Povezovanje z učenčevimi izkušnjami in predznanjem.

Vzgoja za življenje.

Računalniško opismenjevanje.

Kultura pisanja funkcionalnih besedilnih vrst.

8

5. tematski sklop: TELEFONSKI POGOVOR Vsebina: 755-19-51 ALI 755-19-15?; HALO, HALO ...!

CILJI FUNKCIONALNI Branje Berejo javna obvestila --TELEFONSKI IMENIK. Dejavnosti: po 2. branju (UN, str. 38).

Poslušanje, gledanje Vadijo ustrezno in vljudno pogovarjanje v neuradnih in uradnih govornih položajih.

Poslušajo posnet telefonski pogovor: po 1. poslušanju povedo, kdo se je pogovarjal, o čem sta se sogovorca pogovarjala; odgovarjajo na učiteljeva ustna vprašanaj o bistvenih podatkih; po vnovičnem poslušanju presojajo vljudnost sogovorcev, ustreznost njune besedne in nebesedne govorice ipd.; svoje mnenje utemeljujejo.

Govorjenje Vadijo telefoniranje v uradnih govornih položajih (lahko tudi kot igro vlog ali dramatizacijo).

IZOBRAŽEVALNI

DIDAKTIČNI PRISTOPI Sodelovalno učenje.

Problemsko učenje.

PREVERJANJE, OCENJEVANJE Delno in celostno preverjanje branja in razčlenejvanja napisanega B. Delno in celostno preverjanje poslušanja/gledanja in razčlenjevanja telefonskega pogovora.

MEDPREDMETNE POVEZAVE

ČAS

Nebesedno izražanje.

Kultura pogovarjanja.

Funkcionalno opismenjevanje.

5

6. tematski sklop: BESEDA Vsebina: BESEDA OB BESEDI CILJI FUNKCIONALNI Branje Berejo krajše B. Dejavnosti: po vnovičnem branju (UN, str. 38, 1.1).

Razvijajo svojo zmožnost logičnega mišljenja in poimenovalno, upovedovalno, pravorečno ter pravopisno zmožnost; · bogatijo besedni zaklad: besedam iščejo protipomenke, sopomenke, nadpomenke in podpomenke.

Z vajami odpravljajo kritična mesta v praktičnem obvladanju slovnice.

Pisanje Sami pišejo B po navodilu.

Pri tem pazijo na čitljivost, estetskost in pravilnost zapisa.

IZOBRAŽEVALNI

DIDAKTIČNI PRISTOPI Individualno učenej.

Sodelovalno učenje.

PREVERJANJE, OCENJEVANJE

MEDPREDMETNE POVEZAVE

Delno preverjanje razumevanja in razčlenjevanja branega NUB.

Bogatenje besednega zaklada.

Delno preverjanje bogastva učenčevega besednega zaklada.

Vzgoja kultiviranega pisca.

ČAS

6

7. tematski sklop: MALI PRAVOPIS Vsebina: IZGOVORIM, NAPIŠEM, PREBEREM CILJI FUNKCIONALNI Branje, pisanje Berejo besede in kratka B. Razvijajo svojo zmožnost logičnega mišljenja in poimenovalno, upovedovalno, pravorečno ter pravopisno zmožnost; · vadijo razločno, naravno in knjižno govorjenje -- tu so pozorni zlasti na težja mesta v knjižni izreki, kot so: - izgovor e, φ, χ, o in o ter drugih glasov glede na pokrajinski/narečni izgovor, - mesto naglasa; vadijo razločno, naravno in knjižno branje; · vadijo težja mesta v pravopisu: - zapis u in nezvočnikov na koncu in sredi besede, - zapis polglasnika (tudi r), - rabo velike začetnice v osebnih lastnih imenih in v svojilnih pridevnikih iz njih, - rabo velike začetnice v bližnjih/znanih zemljepisnih lastnih imenih.

Z vajami odpravljajo kritična mesta v praktičnem obvladanju slovnice.

IZOBRAŽEVALNI

DIDAKTIČNI PRISTOPI

Ob besedno-slovnični razčlembi B spoznavajo jezikoslovne pojme in izraze zanje: lastno, občno ime, popravno znamenje.

Sodelovalno učenje.

V B prepoznavajo navedene pojme in jih poimenujejo z ustreznimi jezikoslovnimi izrazi.

Individualno učenje.

Poznajo nekaj osnovnih popravnih znamenj.

Problemski pouk.

PREVERJANJE, OCENJEVANJE Delno preverjanje pravopisnega in pravorečnega znanja.

Celostno preverjanje (in ocenjevanje) obravnavanega pravopisnega in pravorečnega znanja.

MEDPREDMETNE POVEZAVE

ČAS

Funkcionalno opismenejvanje.

Vzgoja kultiviranega pisca.

12

8. tematski sklop: NOVICA Vsebina: IZVEDEL SEM NEKAJ NOVEGA; POSLUŠAM, GLEDAM CILJI FUNKCIONALNI Branje Berejo NOVICE o aktualnih/zanimivih dogodkih.

Dejavnosti: po 2. branju (UN. str. 38, !.1).

Razvijajo svojo zmožnost logičnega mišljenja ter poimenovalno in upovedovalno pravopisno zmožnost; · prepozanvajo logična razmerja med dejanji in jih izražajo z vezniki: med 2 dejanjema prepoznajjo dobnostno razmerje (isto/neistodobnost) in ga izrazijo: - istodobnost z ve7znikom in ali medtem ko, - neistodobnost pa s prislovom potem ali z veznikom ko.

Poslušanje, gledanje Poslušajo in gledajo posneto NOVICO o aktualnem/zanimivem dogodku.

Dejavnosti: po 1. gledanju, po ponovnem gldanju (UN, str.35, 1.1).

Govorjenje Sami govorno nastopajo, in sicer obnavljajo kako novico.

IZOBRAŽEVALNI

DIDAKTIČNI PRISTOPI Sodelovalno učenje.

Problemski pouk

PREVERJANJE, OCENJEVANJE Delno preverjanje in ocenjevanje razumevanja in razčlenjevanja brane in poslušane/ gledane novice.

Delno preverjanje prepoznavanja logočnega razmerja med dejanji.

MEDPREDMETNE POVEZAVE

ČAS

Povezovanje z učenčevimi izkušnjami in predznanjem.

Medijska vzgoja novinarstvo.

Svetovljanska vzgoja.

Fotografska in filmska (amaterska) umetnost Vzgoja za življenje.

Socialna vzgoja.

9

9. tematski sklop: OPIS ŽIVALI Vsebina: ŠKOKO; EJŽ CILJI FUNKCIONALNI Poslušanje, gledanje Poslušajo in gledajo posneto/ekranizirano kratko NUB, in sicer OPIS ŽIVALIi. Dejavnosti: po poslušanju/gledanju (UN, str. 35, 1.1).

Govorjenje sami govorno nastopajo (z vnaprej pripravljeno temo), in sicer OPIŠEJO ŽIVAL. Dejavnosti: pred govornim nastopom, med njim, po njem (UN, str. 36, 2.1, 2.2, 2.3).

Branje Berejo kratko poljudnoznanstveno B, in sicer OPIS ŽIVALI. Dejavnosti: po 2. branju (UN, str. 38, 1.1).

Pisanje Sami pišejo podobno B. Dejavnosti: pred pisanjem, med pisanjem, po pisanju osnutka (UN, str. 39, 2.1, 2.2, .23).

Branje, govorjenje, pisanje Razvijajo svojo zmožnost logičnega mišljenja in poimenovalno, upovedovalno, pravopisno in pravorečno zmožnost; · bogatijo si besedni zaklad, · v zaporednih povedih izrazijo isto žival implicitno (v os. glag. obl. ob izpuščenem os.)

IZOBRAŽEVALNI

DIDAKTIČNI PRISTOPI

PREVERJANJE, OCENJEVANJE

Sodelovalno učenje.

Preverjanje predznanja.

Problemski pouk.

Delno in celostno preverjanje in ocenjevanje razumevanja in razčlenjevanja poslušanega/ branega NUB.

Učenje z odkrivanjem.

Celostno preverjanje in ocenjevanje pisanja obravnavane besedilne vrste.

MEDPREDMETNE POVEZAVE

ČAS

Poljudnoznanstveno B, povezano z naravoslovjem.

Tvorjenje nebesednega izražanja -- pisanja in branja miselnih vzorcev.

Pristop k učenju.

8

10. tematski sklop: OPIS PREDMETA Vsebina: OMARA; KOLO CILJI FUNKCIONALNI Branje Berejo kratko poljudnoznanstveno B, in sicer OPIS PREDMETA. Dejavnosti: po 2. branju (UN, str. 38, 1.1).

Poslušanje, gledanje Poslušajo in gledajo glasno brano, posneto/ekranizirano kratko poljudnoznanstveno NUB, in sicer OPIS PREDMETA. Dejavnosti: po poslušanju/gledanju (UN, str. 35, 1.1).

Pisanje Sami pišejo podobno B. Dejavnosti: pred pisanjem, med pisanjem, po pisanju osnutka (UN, str.39, 2.1, 2.2, 2.3).

Branje, pisanje Razvijajo svojo zmožnost logičnega mišljenja in poimenovalno, upovedovalno in pravopisno zmožnost; · bogatijo si besedni zaklad, · v zaporednih povedih izrazijo isti predmet implicitno (v os. glag. obl. ob izpuščenem os.)

IZOBRAŽEVALNI

DIDAKTIČNI PRISTOPI

PREVERJANJE, OCENJEVANJE

Sodelovalno učenje.

Preverjanje predznanja.

Problemski pouk.

Delno in celostno preverjanje in ocenjevanje razumevanja in razčlenjevanja branega, poslušanega/ gledanega NUB.

Učenje z odkrivanjem.

Celostno preverjanje in ocenjevanje pisanja obravnavane besedilne vrste.

MEDPREDMETNE POVEZAVE

ČAS

Sprejemanje poljudnoznanstvene ga B, povezanega z naravoslovjem.

Pisanje nebesednega izražanja -- pisanje miselnih vzorcev.

Pristop k učenju.

7

11. tematski sklop: OPIS POKLICA Vsebina: PO POKLICU SEM ...; RANA URA, ZLATA URA CILJI FUNKCIONALNI Poslušanje, gledanje Poslušajo in gledajo posneto/ekranizirano kratko poljudnoznanstveno NUB, in sicer OPIS POKLICA. Dejavnosti: po poslušanju/gledanju (UN, str. 35, 1.1).

Branje Berejo kratko poljudnoznanstveno B, in sicer OPIS POKLICA. Dejavnosti: po 2. branju (UN, str. 38, 1.1).

Pisanje Sami pišejo podobno B, in sicer s pomočjo ključnih besed oz. miselnega vzorca.

Govorjenje Sami govorno nastopajo (z vnaprej pripravljeno temo), in sicer - opišejo delo ljudi v konkretnih poklicih; vrednotijo poklice in utemeljijo svoje mnenje; - povedo, kaj bi bili radi po poklicu; opišejo delo ljudi v tem poklicu in navedejo pogoje za opravljanje tega poklica.

Dejavnosti: pred govornim nastopom, med njim, po njem (UN, str. 36, 2.1, 2.2, 2.3).

Branje, pisanje Razvijajo svojo zmožnost logičnega mišljenja in poimenovalno, upovedovalno in pravopisno zmožnost; · bogatijo si besedni zaklad,

IZOBRAŽEVALNI

DIDAKTIČNI PRISTOPI

PREVERJANJE, OCENJEVANJE

MEDPREDMETNE POVEZAVE

Sodelovalno učenje.

Preverjanje predznanja.

Poljudnoznanstveno B.

Problemski pouk.

Delno in celostno preverjanje in ocenjevanje razumevanja in razčlenjevanja branega, poslušanega/ gledanega NUB.

Tvorjenje nebesednega izražanja -- pisanja in branja miselnih vzorcev.

Celostno preverjanje in ocenjevanje pisanja obravnavane besedilne vrste.

Poljedelstvo.

Učenje z odkrivanjem.

Delo v dvojicah/ skupinah.

Pristop k učenju.

Veterina.

ČAS

6

12. tematski sklop: NAVODILO ZA DELO Vsebina: V KUHINJI CILJI FUNKCIONALNI Poslušanje poslušajo in gledajo posneto kratko NUB, in sicer NAVODILO ZA DELO. Dejavnosti: po poslušanju (UN, str 35, 1.1).

Branje Berejo kratko NUB, in sicer NAVODILO ZA DELO. Dejavnosti: po 2. branju (UN, str. 38, 1.1).

B besedno-slovnično razčlenijo: - v B določijo število povedi; - v B podčrtajo pripovedne, vprašalne, vzklične povedi in jih primerjajo med seboj; - v vprašalni povedi podčrtajo vprašalnico in povedo, po kom/čem se z njo sprašuje.

Govorjenje Sami govorno nastopajo, in sicer opišejo pripravo svoje najljubše jedi in utemeljijo svojo izbiro.

Pisanje Po vzorcu sami pišejo podobno kratko B. Pri tem pazijo na čitljivost, estetskost in pravilnost zapisa.

Poslušanje, branje Poslušajo tišino in razmišljajo o vlogi tišine pri mizi, v šoli, v gledališču, cerkvi, muzeju, na pokopališču, v naravi ipd.

IZOBRAŽEVALNI

DIDAKTIČNI PRISTOPI

PREVERJANJE, OCENJEVANJE

MEDPREDMETNE POVEZAVE

Problemsko učenje.

Preverjanje predznanja.

Poljudnoznanstveno B.

Skupinsko delo -- pisanje razredne kuharice.

Delno in celovito preverjanje razumevanja in razčlenjevanja branega in poslušanega/ gledanega NUB.

Vzgoja za zdravo življenje.

Celovito preverjanje (in ocenjevanje) pisanja obravnavane besedilne vrste.

Kulinarika.

Vzgoja strpnega poslušalca/gledalca in govornika.

Izdelovanje igračk.

ČAS

4

13. tematski sklop: BESEDOTVORJE Vsebina: BESEDA IZ BESEDE CILJI FUNKCIONALNI Pisanje Razvijajo svojo zmožnost logičnega mišljenja in poimenovalno in pravopisno zmožnost; bogatijo si besedni zaklad: · po analogijii tvorijo samostalniške izpeljanke iz pridevnika (za nosilca lastnosti) in ugotavljajo njihov pomen; · po analogijii tvorijo pridevniške izpeljanke iz samostalnika (za izvor) in ugotavljajo njihov pomen v besednih zvezah.

Z vajami odpravljajo kritična mesta v praktičnem obvladanju slovnice.

IZOBRAŽEVALNI

DIDAKTIČNI PRISTOPI Sodelovalno učenje.

Učenje z odkrivanjem.

PREVERJANJE, OCENJEVANJE

MEDPREDMETNE POVEZAVE

Delno preverjanje tvorjenja novih besed (po analogiji).

Bogatenje besednega zaklada.

Delno preverjanje razumevanja pomena tvorjenih besed.

ČAS

Funkcionalno opismenjevanje.

4

14. tematski sklop: MALI VEDEŽ PRAVOPISA Vsebina: IZGOVORIM, NAPIŠEM, PREBEREM CILJI FUNKCIONALNI Branje Berejo kratka NUB; Dejavnosti: po 2. branju (UN, str. 38, 1.1).

B besedno-slovnično razčlenijo: · v B podčrtajo trdilne in nikalne povedi in jih primerjajo med seboj.

Sami tvorijo kratka NUB. Pisanje Razvijajo svojo zmožnost logičnega mišljenja in poimenovalno, upovedovalno pravopisno ter pravorečno zmožnost: · bogatijo si besedni zaklad; · z vajami odpravljajo kritična mesta v praktičnem obvladanju slovnice; · vadijo razločno, naravno in knjižno govorjenje -- tu so pozorni zlasti na težja mesta v knjižni izreki, kot so: - izgovor e, φ, χ, o in o ter drugih glasov glede na pokrajinski/narečni izgovor, - mesto naglasa, - vezani izgovor nezložnih predlogov. vadijo razločno, naravno in knjižno branje; · vadijo težja mesta v pravopisu: - zapis sklopov lj, nj, - ločeno pisanje predlogov, - izbiro predloga z/s in k/h, - pisanje nikalnice ne ob glagolih, - rabo velike začetnice v osebnih lastnih imenih in v svojilnih pridevnikih iz njih, - rabo male začenice v vrstnih pridevnikih iz zemlejpisnih lastnih imen,

IZOBRAŽEVALNI Ob besedno-slovnični razčlembi B spoznavajo jezikoslovne pojme in izraze zanje: trdilna, nikalna poved, lastno, občno ime, popravno znamenje.

V B prepoznavajo navedene pojme in jih poimenujejo z ustreznimi jezikoslovnimi izrazi.

Poznajo nekaj osnovnih popravnih znamenj.

DIDAKTIČNI PRISTOPI Sodelovalno učenje.

Problemski pouk.

Delo v dvojicah.

PREVERJANJE, OCENJEVANJE

MEDPREDMETNE POVEZAVE

Delno preverjanje razumevanja in razčlenjevanja branega NUB.

Povezovanje z učenčevimi izkušnjami in predznanjem

Delno preverjanje pravopisnega in pravorečnega znanja.

Funkcionalno opismenjevanje.

Celostno preverjanje (in ocenjevanje) obravnavanega pravopisnega (in pravorečnega) znanja.

ČAS

Vzgoja kultiviranega pisca.

14

- rabo vejice pri naštevanju in pred obravnavanimi vezniki.

Teme iz UN, ki niso vključene v enotah DZ: Govorjenje: pripovedujejo o svojih doživetjih, radostih, razočaranjih, načrtih ...

Branje: berejo neuradno obvestilo (na dopisnici) B besedno-slovnično razčlenijo: v B zaznamujejo uvod, jedro, zaključek ter pojasnijo njihoovo vlogo v besedilu v B označijo odstavke in pojasnijo, zakaj je B razčlenjeno na odstavke Pisanje: sami pišejo pripoved o tem, kar so slišali/videli/doživeli/brali Razvijajo svojo zmožnost logičnega mišljenja in poimenovalno, upovedovalno ...: med 2 dejanjema prepoznajo vzročno-posledično razmerje in ga izrazijo: vzrok z veznikom ker, posledico z veznikom zato.

Stavčni poudarek in intonacija IZOBRAŽEVALNI CILJI: - UVOD, JEDRO, ZAKLJUČEK - ODSTAVEK - RAZVRŠČAJO BESEDE PO ABECEDI