http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_zgodovina/9.%20razred/Prirocniki_priprave/Letn

Predlog letne tematske priprave za pouk ZGODOVINE v 9. razredu osnovne šole (64 ur) IME IN PRIIMEK __________________________________________________________ ŠOLA _____________________________________________________________________ Učbenik: Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Raziskujem preteklost 9, Rokus, Ljubljana, 2005.

Delovni zvezek: Milan Burkeljca, Jerica Dobnik, Anita Mirjanič, Helena Pačnik, Damjan Snoj, Helena Verdev, Anka Zuljan, Raziskujem preteklost 9, Rokus, Ljubljana, 2005.

Priročnik za učitelje: Milan Burkeljca, Jerica Dobnik, Anita Mirjanič, Helena Pačnik, Damjan Snoj, Helena Verdev, Anka Zuljan, Raziskujem preteklost 9, Rokus, Ljubljana, 2005.

Standardi znanj se nahajajo v učnem načrtu.

UVODNA URA Skupaj: 1 ura VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI CILJI Učenec: ► se seznani z vsebino, cilji in metodami pouka zgodovine v 9. razredu, ► se seznani z načini preverjanja in ocenjevanja znanja.

Učna tema: PRVA SVETOVNA VOJNA Skupaj: 6 ur LITERATURA:

• Enciklopedija Slovenije (pojmi: Prva svetovna vojna, Begunci, Slovenski polki, Upori slovenskih vojakov, Dobrovoljci, Vojna v podobah), Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987–2002.

• Elizabeth Floyd, Geoffrey Hindley, Kdo je ustvarjal zgodovino, Delavska enotnost, Ljubljana, 1988.

• Andera Iannaccone, Devetnajsto stoletje, začetek dvajsetega stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988, (zbirka Človek in čas).

• Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.

• Vasja Klavora, Plavi križ; Soška fronta; Bovec 1915–1917, Mohorjeva družba, Celovec, 2000.

• Kronika 20. stoletja, Dogodki in osebnosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993.

• Kronika 20. stoletja: 1910–1920, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.

• Branko Marušič, Prva svetovna vojna, v: Dokumenti slovenstva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994, str. 283–287.

• Janusz Pielalkiewicz, Prva svetovna vojna, DZS, Ljubljana, 1996. ● Janko Pleterski, Jugoslovansko vprašanje, v: Dokumenti slovenstva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994, str. 288–293. ● Jurij Perovšek, Slovenska osamosvojitev v letu 1918: študija slovenske državnosti v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, Modrijan, Ljubljana, 1998.

• Gerard du Ry van beest Holle s sodelavci, Zgodovina v slikah, 15 (1850–1918), DZS, Ljubljana, 1980 • Marko Simič, Po sledeh soške fronte, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. ● Slovenska kronika 20. stoletja, 19001941, Nova revija, Ljubljana, 1995. ● Slovenska novejša zgodovina, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. ● Slovenska zgodovina v besedi in sliki, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003.

• Soški protokol, (ur. Andrej Moritsch, Gudmund Tributsch), Mohorjeva družba, Celovec, Ljubljana, Dunaj, 1994.

• Stoletje svetovnih vojn, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1981.

• Petra Svoljšak, Soška fronta, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994.

● Tomaš Weber, Drago Novak, 20.

19001918, DZS, Ljubljana, 1996.

UČNE OBLIKE Netradicionalna frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah.

stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah: Od začetka dvajsetega stoletja do konca prev svetovne vojne

UČNE METODE UČNA SREDSTVA Metoda razlage, metoda razgovora, TV ali računalnik z DVD metoda demonstracije, predvajalnikom, metoda grafičnih izdelkov, platno, grafoskop, metoda izkustvenega učenja, učbenik Raziskujem preteklost 9 metoda dela z zgodovinskimi (str. 6–25), besedili, delovni zvezek Raziskujem metoda dela s slikovnim gradivom, preteklost 9 (str. 6–23). metoda dela z informacijskokomunikacijsko tehnologijo.

UČNE ENOTE VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI CILJI 1. Zakaj je izbruhnila prva svetovna Učenec: vojna ► pozna bistvene vzroke za začetek prve svetovne vojne, ► pozna razmere na Balkanu pred izbruhom vojne, ► pozna povod za prvo svetovno vojno in sklepa, zakaj je imel takšne posledice, ► zna poimenovati nasprotna tabora, ► utemelji razloge za vključitev posamezne države v določen tabor.

2. Vojne bo konec do božiča Učenec: ► opiše način bojevanja v prvi svetovni vojni in ga primerja z načini bojevanja do prve svetovne vojne, ► našteje fronte na katerih so se bojevali vojaki v času prve svetovne vojne in pozna glavne bitke na posameznih frontah, ► utemelji vzroke in pomen vstopa ZDA v vojno na strani antante, ► utemelji pojem svetovna in totalna vojna.

3. Kakšno je bilo življenje med Učenec: vojno ► pozna in opiše vpliv vojne na življenje ljudi (na fronti in v zaledju), ► razume pomen propagande, ► opiše vpliv vojne na življenje žensk 4. Revolucija, ki je pretresla svet Učenec: ► pozna življenje v Rusiji v času vojne, ► pozna in razume okoliščine, ki so pripeljale do oktobrske revolucije),

MEDPREDMETNE POVEZAVE Geografija, tehnika in tehnologija, glasbena vzgoja, likovna vzgoja, slovenski jezik, angleški jezik, državljanska vzgoja in etika, državljanska kultura.

NOVI POJMI ▪ nacionalne napetosti ▪ atentat v Sarajevu ▪ antantne sile ▪ centralne sile

▪ pozicijska vojna ▪ svetovna vojna ▪ podmorniška vojna

▪ strelski jarki ▪ pomanjkanje med vojno ▪ boj za ženske pravice ▪ Vladimir Iljič Lenin ▪ oktobrska revolucija ▪ kapitulacija Nemčije

5. Slovenci in prva svetovna vojna

6. Zakaj so se Slovenci leta 1918 odločili za Kraljevino SHS

► opiše spremembe v Rusiji, ki so nastale z revolucionarnim prevratom, ► zna razložiti pojem socialistična država, ► pozna razlike med socialistično in kapitalistično državo, ► ve, zakaj je Nemčija vojno izgubila.

Učenec: ► opiše položaj Slovencev pred prvo svetovno vojno, ► pozna odziv Slovencev ob atentatu v Sarajevu, ► pozna življenje med vojno na slovenskem ozemlju, ► ob viru pojasni posledice londonskega sporazuma in italijanskega vstopa v vojno, ► s pomočjo zemljevida pokaže potek soške fronte (geografsko), ► razume pomen soške fronte za Slovence.

Učenec: ► primerja in utemelji razlike med Majniško in Krfsko deklaracijo, ► razume težnje deklaracijskega gibanja, ► pojasni vzroke za nastanek Države SHS, ► utemelji razloge za združitev Države SHS s Kraljevino Srbijo in Črno goro, ► razlikuje pojma Država SHS in Kraljevina SHS.

▪ londonski sporazum ▪ soška fronta ▪ čudež pri Kobaridu

▪ majniška deklaracija ▪ krfska deklaracija ▪ Država SHS ▪ Kraljevina SHS

Učna tema: SVET MED SVETOVNIMA VOJNAMA Skupaj: 8 ur LITERATURA: ● Alan Bullock, Zgodovina: od začetkov civilizacije do danes, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1968. ● Bernard Darras, Komunikacije od začetkov do interneta, Educa, Nova Gorica, 1998. ● Elizabeth Floyd, Geoffrey Hindley, Kdo je ustvarjal zgodovino, Delavska enotnost, Ljubljana, 1988. ● François Furet, Minule iluzije: esej o komunistični ideji 20. stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998. ● Dick Geary, Hitler in nacizem, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 1995. ● Eric Hobsbawm, Čas skrajnosti: svetovna zgodovina 1914–1991, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 2000.

• Andera Iannaccone, Devetnajsto stoletje, začetek dvajsetega stoletja, zbirka Človek in čas, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998. ● Jeremy Kingston, Kaj pomnijo ljudje: Največje katastrofe in krize, Delavska enotnost, Ljubljana, 1988. ● Kronika 20. stoletja. 1920-29 in 1930-1939, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999. ● Kronika XX. stoletja: dogodki in osebnosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993.

● Mark Mazower, Temna celina: dvajseto stoletje v Evropi, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002. ● Lucien O. Meysels, Nacionalsocializem: fenomen množičnega gibanja: Kaos na začetku – kaos na koncu Celovec, Mohorjeva družba, Ljubljana, Dunaj, 1994.

● David Parkinson, Film, Didakta, Ljubljana, 2000. ● Denis Richards, An Illustrated History of Modern Europe: 1789–1984, Longman, London, 1985.

• Gerard du Ry van Beest Holle s sodelavci, Zgodovina v slikah, 16, DZS, Ljubljana, 1980. ● Wiliam Shirer, Vzpon in padec tretjega rajha, DZS, Ljubljana, 1969. ● The Times History of the 20th Century: New Edition, HarperCollins Pulishers, London, 1999. ● Tomaš Weber, Drago Novak, 20. stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah: Evropa in svet med obema vojnama 19181939, DZS, Ljubljana, 1996.

• Zgodovina, Tematski leksikoni, Učila International, Tržič, 2003. ● Zgodovina 2: velika ilustrirana enciklopedija, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984.

UČNE OBLIKE UČNE METODE UČNA SREDSTVA MEDPREDMETNE POVEZAVE Netradicionalna frontalna, Metoda razlage, metoda razgovora, TV ali računalnik z DVD Geografija, slovenski jezik, tehnika individualna, skupinska, metoda demonstracije, predvajalnikom, in tehnologija, državljanska vzgoja delo v dvojicah. metoda grafičnih izdelkov, platno, grafoskop, in etika, državljanska vzgoja, metoda izkustvenega učenja, učbenik Raziskujem preteklost 9 glasbena vzgoja, likovna vzgoja, metoda dela z zgodovinskimi (str. 26–49), športna vzgoja, gospodinjstvo. besedili, delovni zvezek Raziskujem metoda dela s slikovnim gradivom, preteklost 9 (str. 24–46). metoda dela z informacijskokomunikacijsko tehnologijo.

UČNE ENOTE VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI CILJI NOVI POJMI 1. Zakaj so posledice vojne Učenec: ▪ posledice vojne pretresle svet ► ve, kje in pod kakšnimi pogoji je bil sklenjen mir po prvi svetovni ▪ gospodarska kriza vojni, ▪ pariška mirovna konferenca ► pozna posledice prve svetovne vojne v Evropi, ▪ Društvo narodov ► pozna spremembe meja in novonastale države v Evropi, ► razume, kakšno vlogo so v Evropi imele ZDA (odločitvena konferenci, gospodarska obnova), ► pozna naloge Društva narodov, ► zna utemeljiti slabosti versajske Evrope in Društva narodov.

2. Kakšne novosti je prinesla doba Učenec: ▪ relativnostna teorija

negotovosti

► ve kakšno vlogo pri razvoju v svetu so imele ZDA, ► pozna in razume bistvene značilnosti znanstvenega napredka v času med obema vojnama, ► primerja človeške dosežke takratnega časa z današnjimi in z vživljanjem utemeljuje kakovost bivanja in razlike v svetu, ► pozna značilnosti vsakdanjih opravil, navad in novosti v gospodinjstvu in družbi, razume tokove, ki so jih ubirale znanost, umetnost in kultura, ► pozna tri večje slikarje, pomembnejše znanstvenike in njihova dela, ► pozna vpliv filmske in glasbene industrije na vsakdanje življenje in gospodarstvo, ► sklepa in utemelji, kakšne posledice je imel razvoj v času med obema vojnama za današnji razvoj sveta.

3. Kaj je povzročilo svetovno Učenec: gospodarsko krizo ► ve, zakaj je prišlo do zloma borze, ► pozna in razume bistvene značilnosti in razsežnosti gospodarske krize, ► pozna posledice za ves svet, ► utemelji, kakšne posledice je imela brezposelnost na vsakdanje življenje in gospodarstvo, ► pozna program za reševanja krize v ZDA in utemelji uspešnost posameznih ukrepov New Deala, ► zna program New Deal primerjati z evropskimi rešitvami in sklepa o vplivu krize na prihod skrajnih političnih skupin na oblast.

4. Svet med obema vojnama – kriza Učenec: demokracije? ► pozna in razume gospodarski in družbeni razvoj Sovjetske zveze v času med obema vojnama, ► pozna in razume okoliščine, ko so na oblast v Italiji in Španiji prišli fašisti, ► pojasni razloge za delovanje fašistov in nacistov v Italiji in Španiji, ► pozna fašistične načine vplivanja na množice, simbol stranke in vlogo posameznika v sistemu, ► pozna in razume bistvene značilnosti političnih sistemov – socializma, fašizma in demokracije – v tedanji Evropi, ► primerja in utemelji načine in vzroke vmešavanja države v

▪ psihoanaliza ▪ izgubljena generacija ▪ eksistencializem

▪ zlata dvajseta leta ▪ svetovna gospodarska kriza ▪ črni petek ▪ New Deal

▪ stalinizem ▪ fašizem ▪ totalitarizem ▪ ljudska fronta

5. Kako so nacisti nadzorovali Nemčijo

6. Kateri azijski voditelji so zaznamovali medvojno zgodovino

7–8. Zakaj je bil mir v Evropi izgubljen

gospodarstvo v SZ in Italiji ter sklepa, kakšne posledice je imelo to vmešavanje za nadaljnji razvoj države.

Učenec: ► pozna bistvena določila mirovne pogodbe z Nemčijo ter razume, zakaj se je Nemčija čutila prizadeta ob teh določilih, ► pozna okoliščine, ki so omogočile Hitlerjev prihod na oblast, ► pozna nacistične simbole in odnos nacistov do nasprotnikov in Židov, ► pozna vpliv ideologije na množice in še posebej na mladino, ► utemelji in primerja moč ter vpliv totalitarizma z demokracijo, ► sklepa in utemelji, kakšne posledice je imelo povezovanje nacističnih in fašističnih voditeljev.

Učenec: ► ve, kakšno vlogo je imela Evropa pri kolonizaciji vzhoda, ► razume in pozna bistvene značilnosti političnih ureditev ter družbenih in političnih sprememb na Japonskem, Kitajskem, v Turčiji in Indiji, ► pozna pomembnejše voditelje in njihovo delo, ► razume posebnosti vzhodne kulture, ► primerja in pozna načine poseganja v tradicijo, življenje in gospodarstvo, ► sklepa in utemelji, kakšne posledice je prinesla japonska zasedba Mandžurije.

Učenec: ► pozna in razume politične okoliščine in krize, ki so napovedovale začetek druge svetovne vojne, ► pozna razloge, ki so vodili k drugi svetovni vojni, ► utemelji slabosti versajske Evrope, ki so pripomogle k zaostrovanju napetosti v Evropi, ► pojasni slabosti Društva narodov in vzroke za popuščanje zahodnoevropskih voditeljev, ► razume razloge za nastanek zavezništev med fašističnimi in drugimi državami.

Učna tema: SLOVENCI MED SVETOVNIMA VOJNAMA Skupaj: 6 ur

▪ nacizem ▪ življenjski prostor Nemcev ▪ antisemitizem

▪ japonski imperij ▪ kitajska revolucija ▪ turška republika ▪ protikolonialno gibanje v Indiji

▪ oboroževalna tekma ▪ os Rim-Berlin-Tokio ▪ politika popuščanja ▪ sporazum Hitler-Stalin

LITERATURA: ● Mira Cencič, TIGR, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997. ● Cerkev, kultura in politika: 1890–1941, Slovenska matica, Ljubljana, 1993. ● Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987–2002 (ustrezna gesla, ki pojasnjujejo pojme). ● Tone Ferenc, Milica Kacin Wohinz, Tone Zorn, Slovenci v zamejstvu: pregled zgodovine 1918–1945, DZS, Ljubljana, 1974. ● Janko Kos, Duhovna zgodovina Slovencev, Slovenska matica, Ljubljana, 1996. ● Ključne značilnosti slovenske politike v letih 1929–1955: znanstveno poročilo, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana, 1995. ● Kronika 20. stoletja: 1920-29 in 1930-1939, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999. ● Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999. ● Žarko Lazarević, Slovensko gospodarstvo v prvi Jugoslaviji: korak k industrijski družbi, Modrijan, Ljubljana, 1997. ● Jože Pirjevec, Jugoslavija: 1918–1941, Lipa, Koper, 1995. ● Preteklost sodobnosti: izbrana poglavja slovenske novejše zgodovine, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana, 1999. ● Slovenci skozi čas: kronika slovenske zgodovine, Mihelač, Ljubljana, 1999. ● Slovenska kronika 20. stoletja: 1900–1941, Nova revija, Ljubljana, 1997. ● Slovenska novejša zgodovina, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. ● Slovenska trideseta leta, Slovenska matica, Ljubljana, 1997. ● Anka Vidovič Miklavčič, Mladina med nacionalizmom in katolicizmom, Študentska organizacija Univerze, Ljubljana, 1994. ● Tomaš Weber, Drago Novak, 20. stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah: Slovenci v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, Kraljevini SHS in Jugoslaviji 1918–1941, DZS, Ljubljana, 1996. ● Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979. ● Ciril Žebot, Neminljiva Slovenija: spomini in spoznanja iz razdobja sedemdesetih let od Majniške deklaracije, samozal., Celovec, 1988. ● Ženske skozi zgodovino: zbornik referatov 32. zborovanja slovenskih zgodovinarjev, Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana, 2004.

UČNE OBLIKE UČNE METODE UČNA SREDSTVA MEDPREDMETNE POVEZAVE Netradicionalna frontalna, Metoda razlage, metoda razgovora, TV ali računalnik z DVD Geografija, slovenski jezik, tehnika individualna, skupinska, metoda demonstracije, predvajalnikom, in tehnologija, državljanska vzgoja delo v dvojicah. metoda grafičnih izdelkov, platno, grafoskop, in etika, glasbena vzgoja, likovna metoda izkustvenega učenja, učbenik Raziskujem preteklost 9 vzgoja, športna vzgoja, metoda dela z zgodovinskimi (str. 50–69), gospodinjstvo. besedili, delovni zvezek Raziskujem metoda dela s slikovnim gradivom, preteklost 9 (str. 47–66). metoda dela z informacijskokomunikacijsko tehnologijo.

UČNE ENOTE VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI CILJI NOVI POJMI

1. Kako so bile določene slovenske meje v Kraljevini SHS

2. Kakšen je bil položaj slovenskih manjšin

3. Kakšna država je bila Kraljevina SHS

4. Kakšne spremembe je povzročila kraljeva diktatura

Učenec: ► ve in razume, kako je nastala severna slovenska meja, ► zna primerjati in utemeljiti, zakaj so nastali različni mejni predlogi, ► pozna in razume delovanje generala Rudolfa Maistra in njegovih prostovoljcev, ► zna razložiti, da je bila slovenska zahodna meja določena s podpisom rapalske pogodbe, ► zna ob zemljevidu določiti potek severne in zahodne meje, ►pozna vzroke za avstrijsko zmago oziroma jugoslovanski poraz na koroškem plebiscitu.

Učenec: ► pozna položaj slovenskih manjšin v sosednjih državah in ga zna primerjati, ► opiše nasilje Avstrijcev, Italijanov in Madžarov nad slovensko govorečim prebivalstvom, ► pojasni vzroke za germanizacijo, italijanizacijo ter madžarizacijo, ► pojasni vzroke za upore slovenske manjšine proti večinskim narodom, ► pozna organizacijo TIGR in opiše njeno delovanje.

Učenec: ► pozna poglavitne razlike med različnimi deli v Kraljevini SHS, ► ve, kakšne spremembe je za Slovence prineslo obdobje parlamentarizma, ► pozna glavne značilnosti vidovdanske ustave in zna razvrstiti člene vidovdanske ustave po naprednosti in konzervativnosti, ► zna primerjati položaj Slovencev pred in po nastanku Kraljevine SHS, ► poimenuje politične stranke, ki so delovale na Slovenskem do diktature kralja Aleksandra, ► pojasni razloge za razklanost Slovencev v političnem življenju in pozna razlike med političnimi tabori.

Učenec: ► pozna vzroke in posledice diktature, ► pojasni, kakšne spremembe je prinesla diktatura kralja Aleksandra, ► pozna novo upravno razdelitev Kraljevine Jugoslavije, ► z argumenti zna dokazati unitaristično naravnanost diktature

▪ Koroški plebiscit ▪ Rapalska pogodba ▪ Trianonska pogodba

▪ germanizacija ▪ italijanizacija ▪ TIGR ▪ madžarizacija

▪ vidovdanska ustava ▪ centralizem ▪ unitarizem ▪ avtonomija

▪ šestojanuarska diktatura ▪ kraljevo namestništvo ▪ Dravska banovina

5. Kako so Slovenci vodili gospodarstvo

6. Kako so živeli in ustvarjali Slovenci v času med obema vojnama

(poimenovanje banovin), ► pozna spremembe, ki jih je prineslo obdobje kraljevega namestništva, ► pozna vzroke, zaradi katerih je Kraljevina Jugoslavija pristopila k trojnemu paktu.

Učenec: ► opiše gospodarske razmere v Kraljevini Jugoslaviji, ► pozna možnosti za razvoj posameznih gospodarskih panog in našteje gospodarske panoge, ki so dosegle v Sloveniji velik razvoj, ► dokaže, da je bila Slovenija (Dravska banovina) gospodarsko najrazvitejši del Kraljevine Jugoslavije, ► pojasni odnos slovenskega gospodarstva do ostalih jugoslovanskih trgov, ► ve, zakaj je bilo v težavah slovensko kmetijstvo.

Učenec: ► pozna pomembne slovenske ustvarjalce medvojnega obdobja, ► ovrednoti pomen slovenskih kulturnih in znanstvenih institucij, ► zna primerjati položaj slovenščine pred in po prvi svetovni vojni, ► ovrednoti pomen ustanovitve kulturnih in znanstvenih institucij za Slovence, ► zna dokazati visoko mednarodno raven slovenskih kulturnikov, umetnikov in športnikov medvojnega obdobja.

▪ kmečki dolgovi ▪ industrializacija ▪ turizem

▪ slovenska družba ▪ športni uspehi ▪ slovenska univerza ▪ Slovenska akademija znanosti in umetnosti

Učna tema: DRUGA SVETOVNA VOJNA Skupaj: 6 ur LITERATURA: ● Wolfgang Benz, Holokavst, Inštitut za civilizacijo in kulturo, Ljubljana, 2000. ● Winston Churchill, Druga svetovna vojna, Borec, Ljubljana, 1964. ● Arthur Conte, Jalta: delitev sveta, Borec, Ljubljana, 1969. ● William Craig, Bitka za Stalingrad, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979. ● Druga svetovna vojna, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1981.

• Elizabeth Floyd, Geoffrey Hindley, Kdo je ustvarjal zgodovino, Delavska enotnost, Ljubljana, 1988. ● Enciklopedija druge svetovne vojne 1939–1945, Borec, Ljubljana, 1982. ● Eric Hobsbawm, Čas skrajnosti: svetovna zgodovina 1914–1991, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 2000.

• Pietro Palumbo, Alessandro Zuanazzi,, Dvajseto stoletje, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998 (zbirka Človek in čas).

• Kronika 20. stoletja, Dogodki in osebnosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993.

• Kronika 20. stoletja: 1930–1939, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.

• Kronika 20. stoletja: 1940–1949, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999. ● Mark Mazower, Temna celina: dvajseto stoletje v Evropi, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.

• Janusz Pielalkiewicz, Druga svetovna vojna, DZS, Ljubljana, 1996. ● Boris Prikril, Pekel na Pacifiku, DZS, Ljubljana, 1978.

• Stoletje svetovnih vojn, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1981. ● Wiliam Shirer, Vzpon in padec tretjega rajha, DZS, Ljubljana, 1969. ● Cyrus Leo Sulzberger, Druga svetovna vojna, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1970. ● Tomaž Weber, Drago Novak, Dvajseto stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah: Druga svetovna vojna v Sloveniji in Jugoslaviji, DZS, Ljubljana, 1998.

UČNE OBLIKE UČNE METODE UČNA SREDSTVA MEDPREDMETNE POVEZAVE Netradicionalna frontalna, Metoda razlage, metoda razgovora, TV ali računalnik z DVD Geografija, slovenski jezik, tehnika individualna, skupinska, metoda demonstracije, predvajalnikom, in tehnologija, državljanska vzgoja delo v dvojicah. metoda grafičnih izdelkov, platno, grafoskop, in etika, glasbena vzgoja, likovna metoda izkustvenega učenja, učbenik Raziskujem preteklost 9 vzgoja, športna vzgoja, metoda dela z zgodovinskimi (str. 70–91), gospodinjstvo. besedili, delovni zvezek Raziskujem metoda dela s slikovnim gradivom, preteklost 9 (str. 67–85). metoda dela z informacijskokomunikacijsko tehnologijo.

UČNE ENOTE VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI CILJI NOVI POJMI 1. Kako se je začela druga svetovna Učenec: ▪ bliskovita vojna vojna ► zna analizirati zgodovinsko karto ter opisati potek vojne v letih 1939 – ▪ bitka za Anglijo 1941, ▪ bitka za Atlantik ► zna opisati značilnosti bliskovite vojne, ► pozna razloge, zaradi katerih je bila bitka za Anglijo za Nemce neuspešna, ► ovrednoti pomen angleške zmage v bitki za Anglijo.

2. Zakaj se je vojna razširila v Učenec: ▪ razkosanje Jugoslavije južno in vzhodno Evropo ► pozna usodo Kraljevine Jugoslavije po napadu nanjo, ▪ vzhodna fronta ► razume vzroke, zaradi katerih je Nemčija napadla Sovjetsko zvezo, ▪ kolaboracija ► pozna vzroke, ki so povzročili neuspeh nemškega napada, ▪ odporniška gibanja

3. Kako je vojna postala svetovna

4. Kakšna je bila totalna vojna

5. Kako so v vojni zmagali zavezniki

6. O čem so se med vojno dogovarjali zavezniki

► razume, zakaj so se nekateri ljudje odločili za sodelovanje z okupatorjem, ► pozna različne oblike odpora, ► ovrednoti pomen odporniških gibanj.

Učenec: ► zna opisati, kako je potekala vojna v Afriki, ► opiše vzroke, ki so vplivali na vstop ZDA v vojno, ► ob zgodovinski karti zna prikazati japonske vojaške akcije, ► zna navesti razloge za japonski uspeh, ► opiše značilnosti bojevanja na Atlantiku.

Učenec: ► opiše, kako je vojna prizadela civiliste, ► ovrednoti pomen vojne propagande, ► opiše, kako je vojna spremenila položaj žensk, ► razume razvoj dogodkov, ki so v Nemčiji pripeljali do holokavsta, ► opiše načine, s katerimi so v Nemčiji izvajali holokavst.

Učenec: ► pozna odločilne bitke za prevrat v drugi svetovni vojni in jih zna določiti s pomočjo zemljevida, ► razume, zakaj je bilo leto 1942 prelomno, ► pozna potek sklepnih operacij pri osvoboditvi Evrope, ► ovrednoti pomen operacije Overlord za zlom Nemčije, ► ve, kako se je končala vojna na Tihomorskem otočju, ► oceni posledice uporabe atomske bombe.

Učenec: ► zna navesti vzroke, ki so vplivali na oblikovanje protifašistične zveze, ► zna navesti poglavitne članice protifašistične zveze, ►oceni pomen atlantske listine, ► pozna najpomembnejša srečanja velikih treh, ► ovrednosti pomen srečanj velikih treh oziroma pomen njihovih dogovorov v Teheranu, na Jalti in Potsdamu.

Učna tema: SLOVENCI V ČASU DRUGE SVETOVNE VOJNE Skupaj: 6 ur

▪ puščavska vojna ▪ napad na Pearl Harbour ▪ vojna na Tihem oceanu ▪ podmorniška vojna ▪ totalna vojna ▪ racionalizacija živil ▪ vojna propaganda ▪ holokavst (genocid) ▪ druga fronta ▪ bitka za Stalingrad ▪ kapitulacija Nemčije ▪ atomska bomba

▪ protifašistična zveza ▪ atlantska listina ▪ konferenca na Jalti

LITERATURA: • • •

Tone Ferenc, Fašisti brez krinke, dokumenti 1941–1945, Založba Obzorja, Maribor, 1987.

Tone Ferenc, Okupacijski sistemi na Slovenskem: 1941–1945, Modrijan, Ljubljana, 1997.

Bojan Godeša, Kdor ni z nami, je proti nam: slovenski izobraženci med okupatorji, OF in protirevolucionarnim taborom, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1995.

• Gorenjski partizan: Gorenjski odred 1942–1945, Partizanski knjižni klub, Ljubljana, 1992.

• Tamara Griesser-Pečar, Razdvojeni narod: Slovenija 1941–1945, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2004.

• Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.

• Ključne značilnosti slovenske politike v letih 1929–1955: znanstveno poročilo, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana, 1995.

• Janko Kos, Duhovna zgodovina Slovencev, Slovenska matica, Ljubljana, 1996.

• Stane Kos, Stalinistična revolucija na Slovenskem: 1941–1945, I., samozal., Rim, 1984.

• Mati, domovina, bog: zbornik, Muzej novejše zgodovine, Ljubljana, 1999.

• Boris Mlakar, Slovensko domobranstvo: 1943–1945: ustanovitev, organizacija, idejno ozadje, Slovenska matica, 2003.

• OF v Ljubljani – država v državi, Mestni muzej, Ljubljana, 1981.

• Janko Pleterski, Narodi, Jugoslavija, revolucija, DZS, Ljubljana, 1986.

• Podobe iz življenja Slovencev v drugi svetovni vojni, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005.

• Preteklost sodobnosti: izbrana poglavja slovenske novejše zgodovine, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana, 1999.

• Janko Prunk, Kratka zgodovina Slovencev, Založba Grad, Ljubljana, 1998.

• Ljubo Sirc, Med Hitlerjem in Titom, DZS, Ljubljana, 1992.

• Slovenska kronika dvajsetega stoletja: 1941–1945, Nova revija, Ljubljana, 1996.

• Slovenska novejša zgodovina, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005.

• Spomini in pričevanja, Društvo izgnancev Slovenije 1941–1945, Ljubljana, 2003.

• Svoboda in pomlad v Ljubljani, Izvršni odbor Zveze borcev in udeležencev narodne osvobodilne vojne, 1995.

• Mladen Švarc, Svoboda ali osvoboditev?, Društvo 2000, Ljubljana, 1996.

• Lojze Ude, Moje mnenje o položaju: članki in pisma 1941–1944, Slovenska matica, Ljubljana, 1994.

• Tomaž Weber, Drago Novak, Dvajseto stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah: Druga svetovna vojna v Sloveniji in Jugoslaviji, DZS, Ljubljana, 1998.

• Znanstveni posvet Šestdeset let od začetka druge svetovne vojne na Slovenskem, ZZDS, Ljubljana, 2001.

• Ivica Žnidaršič, Slovenci izgnanci, prisilni delavci in begunci 1941–1945, Društvo izgnancev Slovenije 1941–1945, Ljubljana, 2001.

UČNE OBLIKE UČNE METODE UČNA SREDSTVA MEDPREDMETNE POVEZAVE Netradicionalna frontalna, Metoda razlage, metoda razgovora, TV ali računalnik z DVD Slovenski jezik, glasbena vzgoja, individualna, skupinska, metoda demonstracije, predvajalnikom, športna vzgoja, geografija,

delo v dvojicah.

metoda grafičnih izdelkov, platno, grafoskop, metoda izkustvenega učenja, učbenik Raziskujem preteklost 9 metoda dela z zgodovinskimi (str. 92–111), besedili, delovni zvezek Raziskujem metoda dela s slikovnim gradivom, preteklost 9 (str. 86–104). metoda dela z informacijskokomunikacijsko tehnologijo.

UČNE ENOTE VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI CILJI 1. Kakšne so bile posledice aprilske Učenec: vojne v Sloveniji ► ve in razume, zakaj se je začela vojna na ozemlju Jugoslavije, ► navede, med katere okupatorje je bilo razdeljeno ozemlje Slovenije, ► pozna bistvene značilnosti življenja Slovencev pod različnimi okupatorji, ► pozna različne odzive Slovencev na okupacijo.

2. Slovenski osvobodilni boj Učenec: ► pozna in razume vlogo OF pri organizaciji odpora, ► pozna različne oblike odpora, ► ve, kdo so bili partizani, ► pozna partizanski način bojevanja in odmevnejše vojaške akcije partizanov in okupatorjev.

3. Kakšno je bilo življenje med Učenec: vojno ► pojasni nastajanje osvobojenih ozemelj v Sloveniji in jih časovno opredeli, ► ve, kako je potekalo življenje na okupiranem ozemlju; ► opiše življenje ljudi na osvobojenem ozemlju; ► oceni pomen kulture in šolstva med vojno.

4. Državljanska vojna – Spopad Učenec: med Slovenci ► pozna dejstva, ki so sprožila naraščanje napetosti in spopad med Slovenci, ► ve, za kaj so se borili pripadniki vaških straž, ► pozna cilje, za katere so se borili slovenski domobranci, ► pozna odnos okupatorjev, OF in partizanov do vaških straž in domobrancev, ► pozna usodo pripadnikov vaških straž in domobranstva.

državljanska vzgoja in etika, geografija.

NOVI POJMI ▪ Okupator ▪ Ljubljanska pokrajina ▪ Raznarodovalna politika ▪ OF ▪ odporniško gibanje ▪ partizani ▪ partizansko bojevanje

▪ črni trg ▪ osvobojeno ozemlje ▪ partizansko šolstvo ▪ kulturni molk ▪ VOS ▪ vaške straže ▪ slovensko domobranstvo

5. Kako se je razvijala ljudska oblast v Sloveniji in Jugoslaviji

6. Kaj je konec vojne pomenil Slovencem

Učenec: ► pozna vlogo OF v slovenskem osvobodilnem boju, ► pozna vlogo Komunistične partije v OF in njene revolucionarne načrte, ► opiše odnos zaveznikov do osvobodilnega gibanja in nove oblasti v Jugoslaviji, ► pozna nastajanje nove slovenske državnosti na temelju sklepov kočevskega zbora, drugega zasedanja AVNOJ-a in črnomaljskega zasedanja SNOS-a.

Učenec: ► opiše potek zaključnih operacij za osvoboditev Slovenije; ► oceni pomen zaključnih bojev za slovensko ozemlje, ► opiše delovanje meščanskega tabora ob koncu vojne, ► pozna različne odzive Slovencev ob zmagi partizanov.

Učna tema: SVET PO DRUGI SVETOVNI VOJNI Skupaj: 12 ur LITERATURA:

▪ dolomitska izjava ▪ SNOS ▪ AVNOJ ▪ vojaška misija

▪ Jugoslovanska armada ▪ kapitulacija Nemčije ▪ Narodni odbor ▪ begunci

• Vladimir Ajdič, Neuvrščeni in neuvrščenost, Delovna enotnost, Ljubljana, 1983.

• Paul Brown, Greenpeace, Educa, Nova Gorica, 1996. ● Alan Bullock, Zgodovina: od začetkov civilizacije do danes, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1968.

• Atlas evropske zgodovine, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1995.

• Simon J. Ball, The Cold War, Arnold, London, 1998.

• Noam Chomsky, Enajsti september: 9-11, Sanje, Ljubljana, 2005. ● Bernard Darras, Komunikacije od začetkov do interneta, Educa, Nova Gorica, 1998.

• Družinska enciklopedija Guinness, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1990. ● Karmen Erjavec in Zala Volčič, Odraščanje z mediji, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Ljubljana, 1999. ● Elizabeth Floyd, Geoffrey Hindley, Kdo je ustvarjal zgodovino, Delavska enotnost, Ljubljana, 1988. ● Evropska konvencija o človekovih pravicah: izhodišča o učitelje, Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope, Ljubljana, 2001. ● François Furet, Minule iluzije: esej o komunistični ideji 20. stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998. ● Francais J. Gavin, The Cold War, Fitzroy Dearborn Publishers, Chicago, London, 2001. ● Bill Gates, Poslovanje @ s hitrostjo misli, Orbis, Ljubljana, 1999. ● Sadoul Georges, Zgodovina filma, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1960. ● Eric Hobsbawm, Čas skrajnosti: svetovna zgodovina 1914–1991, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 2000.

• Izumi, Pomurska založba, Murska sobota, 1994. ● Kronika 20. stoletja, (knjige: 1940-1949, 1950-1959, 1960-1969, 1970-1979, 1980-1989), Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999. ● Kronika XX. stoletja: dogodki in osebnosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993. ● Leksikon YU mitologije, Rende, Beograd; Postscriptum, Zagreb, 2004.

• Robert Lindsey, Marlon Brando, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997. ● Mark Mazower, Temna celina: dvajseto stoletje v Evropi, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.

• Metod Mikuž, Avstrijska državna pogodba in takratna blokovska delitev, Zgodovinsko društvo za Slovenijo, Ljubljana, 1977.

• Michael Nicholson, Mahatma Gandhi, Mohorjeva družba, Celje, 1995.

• Oxfordova enciklopedija izumov in tehnologij, DZS, Ljubljana, 1997. ● Oxfordova enciklopedija zgodovine, 2. knjiga: Od 19. stoletja do danes, DZS, Ljubljana, 1993.

• Pietro Palumbo, Alessandro Zuanazzi, Dvajseto stoletje, zbirka Človek in čas, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988. ● David Parkinson, Film, Didakta, Ljubljana, 2000. ● Jože Pirjevec, Jugoslavija: 1918–1992, Lipa, Koper, 1995. ● Jože Pirjevec, Jugoslovanske vojne: 1991–1995, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2004.

• Jože Pirjevec, Tito, Stalin in Zahod, Delavska enotnost, Ljubljana, 1987. ● Denis Richards, An Illustrated History of Modern Europe: 1789–1984, Longman, London, 1985.

• Svetovna zgodovina, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1976.

• Peter Starič, Izdelava prvih atomskih bomb, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1995.

• Stoletje svetovnih vojn, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1981.

• The Beatles anthology, Cassell&Co, kje ???, 2000.

• The Elvis encyclopedia, Virgin books, New York, 1995.

• The Rolling stones, A life on the road, Virgin books, New York, 1998. ● The Times History of the 20th Century: New Edition, HarperCollins Pulishers, London, 1999. ● Tomaš Weber, Drago Novak, Zoran Radonjić, 20. stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah: Utrinki iz svetovne zgodovine 1945–1990, DZS, Ljubljana, 1996. ● Janez J. Švajncer, Vojna Zgodovina, DZS, Ljubljana, 1998. ● Zgodovina 2: velika ilustrirana enciklopedija, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984.

• 20 Century: Day by Day, 100 Years of News, From 1 january 1900 to 31 december 1999, A Dorling Kindersley Book, London, NY, Sydney, Delhi, Paris, Munich, Johannesburg, 2000.

• Cveta Žumer, AIDS: gradivo za učitelje, ZRSŠ, Ljubljana, 1988.

• James Wallace, Zagon: Bill Gates ter nastanek in vzpon družbe Microsoft, Pasadena, Ljubljana, 1995.

UČNE OBLIKE UČNE METODE UČNA SREDSTVA MEDPREDMETNE POVEZAVE Netradicionalna frontalna, Metoda razlage, metoda razgovora, TV ali računalnik z DVD Geografija, slovenski jezik, tehnika

individualna, skupinska, delo v dvojicah.

UČNE ENOTE 1. Koliko žrtev je povzročila druga svetovna vojna

2. Kako je hladna vojna razdelila svet

3. Kakšna so bile posledice hladne vojne v Evropi

metoda demonstracije, predvajalnikom, metoda grafičnih izdelkov, platno, grafoskop, metoda izkustvenega učenja, učbenik Raziskujem preteklost 9 metoda dela z zgodovinskimi (str. 112–145), besedili, delovni zvezek Raziskujem metoda dela s slikovnim gradivom, preteklost 9 (str. 105–137). metoda dela z informacijskokomunikacijsko tehnologijo.

VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI CILJI Učenec: ► zna navesti ter opisati posledice II. svetovne vojne, ► opiše posledice uporabe atomskega orožja v vojni, ► zna opisati odnos zmagovalcev do poražencev in razume pomen delovanja sodišča za vojne zločince; navede še kakšen primer mednarodnega sodišča, ki deluje še danes, ► zna navesti naloge OZN, oceni pomen delovanja te organizacije in sklepa o njeni moči danes; primerja delovanje Društva narodov z OZN, ► pozna delovanje UNICEF-a.

Učenec: ► zna razložiti pojem hladna vojna in pojasni okoliščine, zaradi katerih je prišlo do hladne vojne, ► zna našteti države članice vzhodnega in zahodnega bloka, ► primerja oba bloka in zna navesti glavne razlike med njima, ► zna razložiti pojem železna zavesa, ► zna razložiti pojem NATO ter opiše okoliščine, ki so povzročile nastanek NATA in Varšavskega pakta, ► loči med Trumanovo doktrino in Marshallovim načrtom ter zna pojasniti njun namen, ► pojasni pojem oboroževalna tekma in razloži, kako je potekalo oboroževanje obeh strani, ► kritično opiše razvoj oboroževalne tekme za človeštvo.

Učenec: ► navede krizna žarišča v Evropi ter na konkretnem primeru opiše posledice blokovske delitve sveta,

in tehnologija, državljanska vzgoja in etika, državljanska vzgoja , državljanska vzgoja – državljanska kultura, glasbena vzgoja, likovna vzgoja, športna vzgoja, gospodinjstvo, biologija, fizika, kemija.

NOVI POJMI ▪ posledice druge svetovne vojne ▪ Nürnberški proces ▪ OZN

▪ hladna vojna ▪ železna zavesa ▪ Varšavska zveza ▪ NATO

▪ tržaško vprašanje ▪ avstrijsko vprašanje ▪ nemško vprašanje

► pojasni posledice, ki so jih prinesle spremembe pri razreševanju kriznih žarišč, ► opiše življenje v obeh Nemčijah, ju zna primerjati med seboj ter navede razlike med njima, ► pojasni pojem »nemški gospodarski čudež«, ► pojasni pomen spora Jugoslavije z informbirojem ter navede posledice spora, ► primerja življenje in politično delovanje Jugoslavije z drugimi državami vzhodnega bloka.

4. Kakšne so bile posledice hladne Učenec: vojne v svetu ► navede krizna žarišča v svetu ter na konkretnem primeru opiše posledice blokovske delitve sveta, ► opiše značilnosti dogajanja v Koreji in posledice korejske vojne, ► opiše značilnosti vietnamske vojne in njene posledica za življenje v ZDA ter za hladno vojno v svetu, ► primerja svetovna krizna žarišča ter navede podobnosti ter razlike med njimi, ► navede posledice obstoja svetovnih kriznih žarišč v Latinski Ameriki in na Bližnjem vzhodu.

5. Kdaj je popustila napetost hladne Učenec: vojne ► navede glavne vzroke in značilnosti kubanske krize, ► navede posledice kubanske krize v svetu, ► pojasni pojem detanta in zna opisati posledice detante za svet in Evropo, ► navede glavne vzroke in cilje gospodarskega in političnega povezovanja v svetu in v Evropi.

6. Kolonije postanejo nove države Učenec: ► zna pojasniti pojem dekolonizacija in neokolonializem, ► zna pojasniti pojem »tretji svet« in navesti razlike med tretjim (nerazvitim) svetom in prvim (razvitim) svetom, ► razume cilje in pomen povezovanja t.i. gibanja neuvrščenih ter opiše vlogo Jugoslavije v gibanju neuvrščenih, ► pojasni pojem apartheid in ovrednoti boj Nelsona Mandele za enakopravnost črncev v Južni Afriki,

▪ spor Tito - Stalin

▪ korejska vojna ▪ vietnamska vojna ▪ kubanska revolucija ▪ iranska revolucija

▪ kubanska kriza ▪ Evropska konferenca za varnost in sodelovanje - KEVS ▪ Evropska gospodarska skupnost EGS ▪ dekolonizacija ▪ neokolonializem ▪ tretji svet ▪ neuvrščenost

7–8. Zakaj je propadel socializem v vzhodni Evropi

9. Napredek znanosti in tehnologije je razširil človeška obzorja

10. Gospodarski razvoj po drugi svetovni vojni – kje so meje globalizacije

11–12. Kako se mešajo kulture v globalni dobi

► opiše razmere na Bližnjem vzhodu in oceni pomen delovanja PLO za Palestince.

Učenec: ► zna navesti ukrepe reform Mihaila Gorbačova v Sovjetski zvezi in njihove posledice, ► zna navesti in opisati vzroke za zlom socializma v vzhodni Evropi, ► pojasni posledice zloma socializma, ► sklepa, kakšen pomen je imel padec berlinskega zidu za nemški narod in Evropo, ► pozna vzroke za izbruh vojne v Jugoslaviji ter zna opisati posledice vojne, ► opiše razvoj Kitajske v drugi polovici 20. stoletja.

Učenec: ► opiše potek tekme v vesolju obeh velesil in oceni pomen prvega uspešnega človeškega pristanka na Luni, ► navede pozitivne in negativne vidike hitrega razvoja tehnologije za družbo in posameznika, ► opiše negativne posledice vpliva tehnologije na okolje, ► opiše pozitivne vidike preučevanja genov, ► pozna sodobne bolezni (AIDS), zna opisati preventivne ukrepe in posledice teh bolezni za svet.

Učenec: ► zna opisati japonski gospodarski čudež in ga primerjati z nemškim, ► pozna pojem multinacionalka ter zna našteti nekaj primerov multinacionalk, ► razume pojem globalizacija in ga opiše na konkretnem primeru, ► zna našteti in opisati težave nerazvitih držav, ki jih povzroča globalizacija, ► opiše negativne posledice gospodarstva na okolje, ► navede nekaj primerov, kako lahko sam pripomore k čistejšemu okolju.

Učenec: ► zna opisati vsakdanje življenje v 50 in 60 letih, ► zna opisati značilnosti popularne kulture in njen vpliv na vsakdanje

▪ Gorbačov ▪ perestrojka ▪ padec berlinskega zidu ▪ trg Nebeškega miru ▪ jugoslovanske vojne

▪ odkrivanje vesolja ▪ računalniki ▪ genski inženiring ▪ AIDS

▪ japonski gospodarski čudež ▪ svetovna trgovina ▪ multinacionalna podjetja ▪ varovanje človekovega okolja

▪ popularna kultura ▪ rock'n'rol ▪ potrošniška družba

življenje, ► primerja življenje svojih starih staršev s svojim življenjem (moda, pogled na svet, glasba itd) in ugotovi razlike, ► ve, kaj pomeni potrošniška družba in jo zna na primeru opisati, ► zna opisati boj za državljanske pravice v 20. stoletju, ►opiše trenutne težave, s katerimi se sooča svet.

▪ boj za državljanske pravice

Učna tema: SLOVENCI PO DRUGI SVETOVNI VOJNI Skupaj: 10 ur LITERATURA: ● Deset dni vojne za Slovenijo, Mladina, Ljubljana, 1991. ● Ervin Dolenc, Bojan Godeša, Aleš Gabrič, Slovenska kultura in politika v Jugoslaviji, Modrijan, Ljubljana, 1999. ● Janez Drnovšek, Moja resnica: Jugoslavija 1989 – Slovenija 1991, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.

• Enciklopedija Slovenije (ustrezni pojmi), Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987–2002. ● Tamara Griesser-Pečar, Cerkev na zatožni klopi: sodni procesi, administrativne kazni, posegi »ljudske oblasti« v Sloveniji od 1943 do 1960, Družina, Ljubljana, 2005.

• Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999. ● Janez Janša, Premiki: nastajanje in obramba slovenske države 1988–1992, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992. ● Milica Kacin Wohinz, Jože Pirjevec, Zgodovina Slovencev v Italiji 1866–2000, Nova Revija, Ljubljana, 2000. ● Janko Kos, Duhovna zgodovina Slovencev, Slovenska matica, Ljubljana, 1996. ● Ključne značilnosti slovenske politike v letih 1929–1955: znanstveno poročilo, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana, 1995. ● Leksikon YU mitologije, Rende, Beograd; Postscriptum, Zagreb, 2004. ● Jože Pirjevec, Jugoslavija: 1918–1992, Lipa, Koper, 1995. ● Jože Pirjevec, Jugoslovanske vojne: 1991–1995, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2004. ● Preteklost sodobnosti: izbrana poglavja slovenske novejše zgodovine, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana, 1999. ● Slovenci skozi čas, Mihelač, Ljubljana, 1998. ● Slovenska kultura v XX. stoletju, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002. ● Slovenska kronika 20. stoletja: 1941–1995, Nova revija, Ljubljana, 1997. ● Slovenska novejša zgodovina, 2, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. ● Slovenska zgodovina v besedi in sliki, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003. ● Temna stran meseca: kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji, Nova revija, Ljubljana, 1998. ● Angela Vode, Skriti spomini, Nova revija, Ljubljana, 2004. ● Vojna za Slovenijo, Generalštab Slovenske vojske, Ljubljana, 2002. ● Vojna za Slovenijo, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1991.

• Štefka Zadnik, Zbirka zgodovinskih virov, DZS, Ljubljana, 1982. ● Ciril Žebot, Neminljiva Slovenija: spomini in spoznanja iz razdobja sedemdesetih let od Majniške deklaracije, samozal., Celovec, 1988. ● Ženske skozi zgodovino: zbornik referatov 32. zborovanja slovenskih zgodovinarjev, Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana, 2004.

UČNE OBLIKE UČNE METODE UČNA SREDSTVA MEDPREDMETNE POVEZAVE Netradicionalna frontalna, Metoda razlage, metoda razgovora, TV ali računalnik z DVD Geografija, slovenski jezik, individualna, skupinska, metoda demonstracije, predvajalnikom, državljanska vzgoja in etika, delo v dvojicah. metoda grafičnih izdelkov, platno, grafoskop, državljanska vzgoja – državljanska metoda izkustvenega učenja, učbenik Raziskujem preteklost 9 kultura, glasbena vzgoja, likovna metoda dela z zgodovinskimi (str. 146–173), vzgoja, športna vzgoja. besedili, delovni zvezek Raziskujem metoda dela s slikovnim gradivom, preteklost 9 (str. 138–164). metoda dela z informacijskokomunikacijsko tehnologijo.

UČNE ENOTE VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI CILJI NOVI POJMI 1. Junakom borbe naj slede junaki Učenec: ▪ udarniško delo dela ► pozna posledice druge svetovne vojne na Slovenskem, ▪ mladinske delovne akcije ► opiše, kako je potekala obnova porušene domovine, ▪ bratstvo in edinstvo ► vrednoti pomen udarniškega dela in mladinskih delovnih brigad pri obnovi domovine, ► pozna značilnosti povojne Jugoslavije, ► opiše, kako so bolj razvite republike pomagale manj razvitim republikam.

2. Kdo bo prevzel oblast – krona ali Učenec: ▪ poboj domobrancev zvezda ► opiše, kako je nova oblast po vojni obračunala z domobranci, ▪ socialistična revolucija ► navede razloge za zmago Ljudske fronte na volitvah v Jugoslaviji, ▪ povojni sodni procesi ► pozna in razume politične spremembe v Sloveniji in Jugoslaviji po drugi svetovni vojni, ► opiše, kako je oblast obračunala z nasprotniki režima, ► ovrednoti ravnanje nove oblasti s stališča spoštovanja človekovih pravic, ► spozna politični položaj Slovenije v novi Jugoslaviji.

3. Mi tujega nočemo, a svojega ne Učenec: ▪ Julijska krajina damo ► razume, zakaj je osvoboditev Trsta za večino Italijanov in zaveznike ▪ STO pomenila predvsem okupacijo, ▪ cona A

4. Leta pomanjkanja in revolucionarnih sprememb

5. Kako je politika vplivala na razvoj gospodarstva

6. Ko smo pili kokto in poslušali Kameleone

7–8. Zakaj je razpadla Jugoslavija, država bratstva in enotnosti

► opiše problem urejanja mejnih vprašanj z Italijo in Avstrijo, ► primerja problematiko naših meja po prvi in drugi svetovni vojni, ► navede bistvene značilnosti življenja Slovencev po drugi svetovni vojni v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, ► primerja položaj narodnih manjšin in etničnih skupnosti v Sloveniji s položajem Slovencev v zamejstvu.

Učenec: ► opiše življenje v času obnove gospodarstva in političnih sprememb po vojni, ► navede bistvene cilje in rezultate agrarne reforme in kolektivizacije ter navede posledice nacionalizacije, ► pozna kulturno dejavnost v Sloveniji v poznih 40. in 50. letih ► pozna odnos nove oblasti do katoliške cerkve.

Učenec: ► pozna značilnosti načrtnega gospodarskega razvoja v letih po vojni ter uspehe in negativne posledice tega razvoja, ► navede politične in ekonomske razloge za uvedbo samoupravljanja in opiše njegove bistvene značilnosti, ► navede vzroke za gospodarske reforme v 60. letih in opiše značilnosti teh reform, ► primerja razvitost Slovenije z drugimi republikami.

Učenec: ► opiše pozitivne posledice gospodarskega razvoja v 50. in 60. za življenjski standard, ► opiše posledice kulturnega vpliva zahoda v 60. letih v modi, glasbi, načinu preživljanja prostega časa, ► opiše razvoj turizma v 60. in 70. letih, ► primerja način vsakdanjega življenja v 60. in 70. letih, ► pozna vidne športne uspehe slovenskih tekmovalcev v 60. in 70. letih.

Učenec: ► opiše krizne razmere v Jugoslaviji v 80. letih, posledice skokovitega naraščanja inflacije in zadolženosti, ► pozna vzroke in posledice sporov med republikami, ► primerja razvitost Slovenije z drugimi republikami,

▪ cona B

▪ racionalizacija ▪ agrarna reforma ▪ kolektivizacija ▪ pionirska organizacija

▪ administrativni socializem ▪ petletni gospodarski načrt ▪ samoupravljanje ▪ liberalna struja

▪ dvig življenjskega standarda ▪ rock'n'rol ▪ študentsko gibanje ▪ razvoj turizma

▪ zadolževanje gospodarstva ▪ predsedstvo SFRJ ▪ civilna družba ▪ nacionalni spori

► spozna nacionalne napetosti in nasprotujoče si poglede na jugoslovansko krizo ter razume, zakaj njena rešitev po mirni poti ni bila mogoča, ► ovrednoti delovanje civilne družbe v Sloveniji konec 80. let.

9–10. Kako se je rodila nova država Učenec: ►opiše politične dogodke v Sloveniji konec 80. in na začetku 90. let, ki pomenijo utrjevanje demokratizacije in državne suverenosti Slovenije, ► navede razloge, ki so privedli do referenduma za osamosvojitev Slovenije, ► ovrednoti prizadevanja za osamosvojitev Slovenije, ► razume pomen deklaracije o neodvisnosti, ► opiše reakcije zvezne vlade in JLA ter značilnosti vojne za Slovenijo, ► zna navesti bistvene značilnosti nove večstrankarske države in njene ustave, ► pozna organiziranost oblasti v Republiki Sloveniji, ► opiše bistvene gospodarske in politične značilnosti v devetdesetih letih ter prizadevanja Slovenije za vključitev v Evropsko unijo.

▪ DEMOS ▪ plebiscit o osamosvojitvi ▪ osamosvojitev ▪ vojna za Slovenijo

PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA Ocenjevanje znanja s pisnim testom

ČASOVNA RAZPOREDITEV Vsako konferenčno obdobje po 1 uro

SKUPAJ UR 3 ure

Preverjanje znanja

Pred vsakim pisnim ocenjevanjem

3 ure

Analiza pisnega ocenjevanja znanja

Po vsakem pisnem ocenjevanju

3 ure

SKUPAJ RAZPORED UR: Uvodna ura: 1 ura Obravnava učne snovi: 54 ur Preverjanje znanja: 3 ure Pisno ocenjevanje znanja: 3 ure Analiza pisnega ocenjevanja znanja: 3 ure ____________________________________________________ SKUPAJ: 55 ur + 9 ur = 64 ur