Slovenščina – neumetnostna besedila Razred: 2.
Teden:
Ura:
Datum:
Učitelj:
Učna enota: LJUDJE PO SVETU – branje in razčlenjevanje neumetnostnega besedila Cilji: • Berejo besedilo. • Povedo svoje mnenje o besedilu. • Ustno odgovarjajo na učiteljeva ustna vprašanja. Čas za izvedbo: 2 uri Učne metode: pogovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, razlaga, demonstracija, grafično delo, branje, pisanje, didaktična igra, sodelovalno učenje, delo z besedilom, opazovanje
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki/sredstva: Učbenik, stran od 41 do 46; knjige, zemljevid sveta (prirejen za otroke). IZVEDBA UČNE URE Dejavnosti pred branjem
Najava besedila
Branje besedila
Dejavnosti po drugem branju
Učence pozovemo, naj v knjigah poiščejo različna bivališča ljudi, različna oblačila, ljudi z različno barvo kože … Učenci povedo, kaj so našli in o tem pripovedujejo. V svojo pripoved vključujejo svoja predznanja. Opomba: V kolikor imamo na razpolago zemljevid sveta za otroke, si skupno ogledamo slikovne predstavitve in primerjamo: bivališča, ljudi, oblačila, živali … Vas zanima, kakšna je družina iz Ekvadorja? Mogoče bi radi vedeli kaj več o šolah po svetu? Poglejte v kazalo učbenika in poskusite poiskati naslov besedila, ki bi predstavil ljudi po svetu. Učenci poiščejo v kazalu učbenika naslov Ljudje po svetu in odprejo učbenik na strani 41. Učencem povemo, da bodo besedila brali lepo po vrsti. Ob vsakem besedilu se bomo ustavili in se o temi pogovarjali. Učenci vsako besedilo preberejo dvakrat. LJUDJE PO SVETU Pred branjem pojasnimo besede – marsičem, milijarda, bivališče,
1
a) Učenci ustno odgovarjajo na učiteljeva ustna vprašanja. Postavljamo vprašanja o podatkih iz besedila in spodbujamo učence, naj povedo svoje mnenje o besedilu in pripovedujejo o svojih izkušnjah, povezanih s temo besedila. Koliko ljudi živi na Zemlji? Je to veliko? Ali veste, koliko ljudi živi v Sloveniji? Je to veliko? So si ljudje na svetu podobni? V čem? Po čem se razlikujejo ljudje na svetu? Ali različnost pomeni, da je kdo manj vreden od drugih? Pojasnite svoj odgovor. Oglejte si fotografijo obeh deklic. Primerjajte deklici. Povejte, v čem sta različni in kaj imata skupno. Ali poznaš koga, ki je drugačen od tebe? Pripoveduj. Povej, kakšen je vajin odnos. Se razumeta; sta prijatelja; si pomagata …? DRUŽINA IZ EKVADORJA Pred branjem pojasnimo besedi – Ekvador, koliba. a) Učenci ustno odgovarjajo na učiteljeva ustna vprašanja. Postavljamo vprašanja o podatkih iz besedila in spodbujamo učence, naj povedo svoje mnenje o besedilu in pripovedujejo o svojih izkušnjah, povezanih s temo besedila. Kje živi družina iz Ekvadorja; na vasi ali v mestu? Koliko družinskih članov je v družini? Je to velika družina? Naštej družinske člane družine iz Ekvadorja. Kje biva družina? Ali oče vseskozi živi z njimi? Kje pa živi? Zakaj? Kolikokrat na mesec se vrne domov? Se vam zdi prav, da ne živijo skupaj? Utemeljite odgovor. Kaj dela oče v mestu? In kaj delajo ostali člani družine na vasi? Ali mati in otroci, ki delajo na polju, pridelajo dovolj hrane, da bi od tega živeli? Zakaj ne? Primerjaj družino iz Ekvadorja z družino, v kateri živiš ti. Pomagaj si z besedilom. BIVALIŠČA a) Učenci ustno odgovarjajo na učiteljeva ustna vprašanja. Postavljamo vprašanja o podatkih iz besedila in spodbujamo učence, naj povedo svoje mnenje o besedilu in pripovedujejo o svojih izkušnjah, povezanih s temo besedila. Kakšna so bivališča po svetu? Pred čim varujejo ljudi? Kakšne so koče v Afriki? Iz česa so narejene? S čim so pokrite? Koliko prostorov je v koči? Koliko odprtin ima koča? Si znaš predstavljati življenje v taki koči? Pripoveduj. Zakaj veliko ljudi na Kitajskem živi na čolnih? Kako se imenujejo bivališča, ki so v vseh mestih sveta? Zakaj v mestih po svetu gradijo stolpnice in nebotičnike? HRANA a) Učenci ustno odgovarjajo na učiteljeva ustna vprašanja. Postavljamo vprašanja o podatkih iz besedila in spodbujamo učence, naj
2
povedo svoje mnenje o besedilu in pripovedujejo o svojih izkušnjah, povezanih s temo besedila. Katere države so omenjene v besedilu? Preberi jih. Je hrana enaka povsod po svetu? Zakaj ne? Kaj jedo vsak dan v južni Ameriki in Aziji? In kaj je skoraj vsak dan na mizi v Afriki? Kaj še jedo ljudje poleg riža, polente in močnika? Ali jedo meso in ribe vsak dan? Zakaj ne? Kaj imajo vsak dan na mizi v Zairu? Kaj pa imamo na mizi skoraj vsak dan v SLoveniji? Ali te je presenetil kateri izmed podatkov o hrani? Kateri? Zakaj se ljudje ponekod po svetu hranijo s kačami, z mravljami …? Ali povsod po svetu pri jedi uporabljajo jedilni pribor? Kaj uporabljajo namesto pribora Indijci? In kaj Kitajci? Si že kdaj pri jedi namesto jedilnega pribora uporabljal drug pripomoček? Pripoveduj. Kako pa je s hrano turistov? Obiščejo različne države in se srečajo z različnimi navadami prehranjevanja in različno hrano. Kako se počutijo? ŠOLE a) Učenci ustno odgovarjajo na učiteljeva ustna vprašanja. Postavljamo vprašanja o podatkih iz besedila in spodbujamo učence, naj povedo svoje mnenje o besedilu in pripovedujejo o svojih izkušnjah, povezanih s temo besedila. Kje imajo pogosto pouk otroci v afriških vaseh? Ali imajo v šolah na prostem klopi? Kje sedijo otroci? Imajo afriški otroci dovolj učbenikov in šolskih potrebščin? Bi vi hodili v tako šolo? Utemeljite odgovor. Se vaša šola razlikuje od opisane? Po čem? Oglejte si fotografijo in povejte svoje mnenje o dogajanju na njej. Kdo je fotografiral otroke v afriški šoli? Ste že kdaj slišali za gospoda Zvoneta Šerugo? Kaj veste o njem? V knjižnici si sposodite knjigo, ki jo je napisal, in si jo oglejte. Preberite zanimivosti, ki jih je spoznal na potovanjih. Z njim je potovala tudi njegova hčerka, ko je bila še zelo majhna. IGRE IN IGRAČE a) Učenci ustno odgovarjajo na učiteljeva ustna vprašanja. Postavljamo vprašanja o podatkih iz besedila in spodbujamo učence, naj povedo svoje mnenje o besedilu in pripovedujejo o svojih izkušnjah, povezanih s temo besedila. Ali imajo vsi otroci sveta kupljene igrače? Zakaj ne? Kje dobijo igrače ti otroci? Iz česa si naredijo igrače dečki? Bi si tudi vi znali izdelati igračo iz lesa, plodov, žice …? Kaj si pletejo deklice? Iz česa si deklice izdelajo punčke? Bi znali izdelati punčko iz cunj? Katere igre se igrajo otroci? Jih poznaš tudi ti? Kako se igra ristanc? Kako pa izštevanke? Kaj radi delajo afriški otroci ? Ali tudi vi radi pojete in plešete? 3
Povejte, kje pa vi dobite igrače? Kako se z njimi igrate? Kdo se igra z vami? Nove naloge
Učenci lahko povedo/napišejo besedilo z enako temo, vendar naj v njem opisujejo svoje izkušnje. ustno/pisno primerjajo življenje vrstnikov po svetu s svojim. vprašajo dedke/babice, kakšna je bila hrana, kakšna so bila bivališča, igrače, igre …, ko so bili oni otroci.
4