http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_naravoslovje/6.%20razred/Prirocniki_priprave/N

Æiva in neæiva narava Narava in Ëlovek str. 8

Narava in Ëlovek str. 5

• • • •

Ugotavljajo razmerja med Ëlovekom in naravo.

Znajo razlikovati med æivo in neæivo naravo.

Spoznajo soodvisnost æive in neæive narave.

Zvedo, katera okolja je preoblikoval Ëlovek s svojim delovanjem.

U»NA TEMA: ÆIVA IN NEÆIVA NARAVA

NASLOV IN STRAN V NASLOV IN STRAN V OPERATIVNI CILJI DELOVNEM ZVEZKU U»BENIKU

Page 19

1.

12:25

VSEBINE

27.06.2005

URE

pripomocki

19

frontalna individualna razgovor pojasnjevanje razlaga opazovanje primerjanje

OBLIKE IN METODE DELA MATERIAL

27.06.2005

Æivali na vrtu

Rastline na vrtu

Prehranjevalni spleti

5.

6.

Vrt

12:25

4.

3.

2.

URE VSEBINE

pripomocki

20

Na vrtu str. 11

Na vrtu str. 9

• Spoznajo najpomembnejπe vrtnine in zaËimbnice ter njihovo uporabo.

• Na posameznih primerih æivali spoznajo pomen in vlogo æivali.

Raziskujemo æivljenje Raziskujemo æivljenje • Spoznajo pestro vrstno sestavo æivali na vrtu in v na vrtu na vrtu prsti. str. 10 str. 12 • Na primerih posameznih æivali spoznajo pomen in vlogo æivali.

• Poimenujejo nekaj najpogostejπih grmovnic na vrtu. Æivali na vrtu Æivali na vrtu • Povezujejo æivali in rastline v prehranjevalni splet. str. 10 str. 14 • NauËijo se pripraviti kompostnik in spoznajo njegov pomen.

• Spoznajo proces gnitja.

• Spoznajo, da so voda, tla, zrak, toplota in svetloba Rastline na vrtu Rastline na vrtu sestavni deli neæive narave. str. 11 str. 16 • Znajo razlikovati med æivo in neæivo naravo (oz. æivimi bitji in predmeti).

Prehranjevalni spleti Prehranjevalni spleti • Spoznajo rastline, æivali in Ëloveka kot predstavnike æive narave (t. i. æiva bitja). na vrtu na vrtu • Spoznajo vlogo mikroorganizmov v naravi. str. 11 str. 19 • Spoznajo pomen raznolikosti æive in neæive narave.

• Vedo, da so za obstoj æivih bitij potrebne doloËene æivljenjske razmere.

U»NA TEMA: VRT, SNOVI

NASLOV IN STRAN V NASLOV IN STRAN V OPERATIVNI CILJI U»BENIKU DELOVNEM ZVEZKU

Page 20

frontalna individualna dvojice skupinska

frontalna individualna dvojice skupinska razgovor pojasnjevanje razlaga opazovanje primerjanje

OBLIKE IN METODE DELA

vreËa ali πkatla, kamni razliËnih trdot, æebelj, bakrena ploπËica,

rokavice, lopatka, poveËevalno steklo, pinceta ali pletilka, kadiËka

MATERIAL

Minerali

Pripravi kompostnik str. 12

10.

11.

Gradbeni materiali str. 24

Gradbeni materiali str. 34

17.

18.

Prst, str. 22

Prst, str. 32

16.

Rezervna ura

Papir

13.

14.

15.

Apnenec

12.

Pripravi kompostnik str. 20

Od kamnine do prsti Od kamnine do prsti • Spoznajo kamnine po nastanku.

• Spoznajo kriterije za razvrπËanje kamnin (glede na str. 18 str. 25 nastanek).

Spoznajmo kamnine Spoznajmo kamnine • Seznanijo se s primeri kamnin v Sloveniji.

• Razlikujejo med kamninami in minerali. od blizu, str. 18 od blizu, str. 25 • Razlikujejo minerale po trdoti.

RazvrπËanje kamnov RazvrπËanje kamnov • Spoznajo uporabo apnenca v gradbeniπtvu.

• Spoznajo poenostavljen postopek za izdelavo po trdoti, str. 19 po trdoti, str. 26 papirja.

• Seznanijo se z uporabo sekundarnih surovin.

Sestava kamnov Sestava kamnov • Opredelijo snovi, iz katerih so predmeti. str. 20 str. 27 • Razvrstijo snovi na tiste, ki jih najdemo v naravi, in tiste, ki jih izdelamo.

RazvrπËanje kamnin RazvrπËanje kamnin po nastanku, str. 28 po nastanku, str. 20

8.

7.

Kamnine

Page 21

9.

12:25

• Spoznajo soodvisnost æive in neæive narave.

• Opredelijo snovi, iz katerih so predmeti.

• Seznanijo se s kroæenjem snovi v naravi z opazoÆiva bitja in predmeti Æiva bitja in predmeti vanjem dogajanja na vrtu.

• Spoznajo osnove biovrtnarjenja. na vrtu na vrtu str. 14 str. 21

27.06.2005

Kompostiranje

pripomocki

21

razgovor pojasnjevanje razlaga opazovanje primerjanje eksperiment

zaπËitna oËala, kladivo, lupa, mavec, pesek, mivka, kosi jajËne lupine, iglice, πkoljke, razredËena HCl, kapalka, posodica, apno, cement, pesek voda, zidak, posodica od margarine, odsluæena ælica

27.06.2005

• Razlikujejo med njivo in poljem.

• Spoznajo znaËilne predstavnike rastlin na njivi in polju.

• Spoznajo, da je poljπËine vzgojil Ëlovek z umetnim izborom.

26. ZvoËni tok Prenos energije in podatkov lahko poteka z zvokom

25. Posledice intenzivnega poljedelstva

24. Intenzivno pridelovanje poljπËin

23. Gnojila

22. Æivali na polju

21. PoljπËine

Rastline na polju Rastline na polju • Spoznajo, da je polje stalno in zaËasno bivaliπËe nekaterih æivali. str. 28 str. 36 • Spoznavajo æivali na njivi in polju.

• Znajo povezati ustrezne rastline in æivali v prehranjevalno verigo.

• Razumejo pojem "πkodljivec" kot posledico Ëloveπke koristoljubnosti. Æivali na polju Æivali na polju • Spoznajo naËine zaπËite rastlin v monokulturnih nasadih str. 34 str. 44 spoudarkom na bioloπki zaπËiti.

• Razumejo pomen kolobarjenja.

• Seznanijo se z naravnimi in mineralnimi gnojili.

• Ugotovijo prisotnost duπika v naravnih in umetnih gnojilih.

• Znajo uporabljati navodila za uporabo zaπËitnih sredstev in gnojil.

• Spoznajo, da se mnoga kemijska zaπËitna sredstva kopiËijo v æivih bitjih.

Pridelovanje Pridelovanje • Spoznajo, da zvok potuje od zvoËila po snoveh. poljπËin poljπËin • Vedo, da se zvoËilo trese in povzroËi valovanje v okoliπkem zraku str. 36 str. 46 ali drugem sredstvu.

• S poskusi ugotovijo, da se zvok lahko πiri po napetih vrvicah, po Zvok Zvok palicah in ceveh. str. 39 str. 51 • Spoznajo, da se zvok v zraku πiri v vseh smereh.

• Spoznajo, da sliπimo zvok πibkeje, ko se oddaljimo od zvoËila.

Polje in njiva str. 27

U»NA TEMA: POLJE IN NJIVA

NASLOV IN STRAN OPERATIVNI CILJI V DELOVNEM ZVEZKU

20. Rastline na njivi

NASLOV IN STRAN V U»BENIKU

Page 22

Polje in njiva str. 35

12:25

19. Polje in njiva

URE VSEBINE

pripomocki

22

frontalna individualna dvojice skupinska razgovor pojasnjevanje razlaga opazovanje primerjanje eksperiment

frontalna individualna dvojice skupinska razgovor pojasnjevanje razlaga opazovanje primerjanje eksperiment

OBLIKE IN METODE DELA

bel list papirja, rokavice, ælica, konzerva, gorilnik, lakmusov papir, gnojilo, voda, dolga vrvica, daljπa lesena palica, ura, ki tiktaka, daljπa debelejπa cev, kraguljËek ali manjπi zvonËek, tri barvne oznake

MATERIAL

27.06.2005

TraviπËa, str. 43

Mleko

33.

35.

Rezervna ura

Æivali traviπË str. 56

Æivali traviπË str. 67

Æivali na travniku

32.

34.

Rastline traviπË str. 51

Rastline traviπË str. 64

Travniπke rastline

30.

31.

Sobivanje na traviπËih Sobivanje na traviπËih str. 60 str. 74

Zakaj gojimo traviπËa Zakaj gojimo traviπËa str. 57 str. 71

Gojena traviπËa str. 47

Gojena traviπËa str. 60

Negojena traviπËa str. 46

Koπnja in paπa

Negojena traviπËa str. 58

Kaj je traviπËe, str. 54 Kaj je traviπËe str. 44

TraviπËa, str. 53

sveæe mleko (po molæi), skodelica za kisanje, pipomoËki za kisanje mleka v razliËnih pogojih: sveæe namolzeno mleko (1,5 l), navadni jogurt, 4 skodelice, grelnik, hladilnik

• Spoznajo znaËilne travniπke æivali.

• Seznanijo se z bistvenimi znaËilnostmi gojenih in negojenih travnikov.

• Spoznajo glavne sestavine mleka in kisanje mleka.

• Razumejo pomen rastlin v prehrani rastlinojedih in mesojedih æivali.

MATERIAL

travniπke rastline, korito za gojenje balkonskih rastlin, napolnjeno z vrtno zemljo, πkarje, ravnilo, korenina regrata, korenina slaka, rezilo, 6 lonËkov, napolnjenih z vrtno zemljo, rastline z jeziËastimi in cevastimi cvetovi,

OBLIKE IN METODE DELA

frontalna individualna dvojice skupinska • PouËijo se o pomenu negojenih travnikov za razgovor preæivetje nekaterih redkih rastlinskih in æivalskih pojasnjevanje vrst. razlaga • Seznanijo se s pomenom in vplivi koπnje in paπe na opazovanje primerjanje izbor rastlinskih in æivalskih vrst. eksperiment • Spoznajo najpogostejπe druæine travniπkih rastlin v svoji okolici in njihove predstavnike.

U»NA TEMA: TRAVNIK

NASLOV IN STRAN V NASLOV IN STRAN V OPERATIVNI CILJI U»BENIKU DELOVNEM ZVEZKU

Page 23

Gojeni in negojeni travniki

12:25

29.

28.

27.

URE VSEBINE

pripomocki

23

27.06.2005

37.

38.

36.

12:25

Svetloba prenaπa podatke

Svetloba

URE VSEBINE

pripomocki

24

Svetloba in telesa str. 78

Æiva bitja se sporazumevamo str. 75

Svetloba in telesa str. 64

Æiva bitja se sporazumevamo str. 62

• Spoznajo, da svetilo lahko oddaja svetlobo na vse strani.

• V zatemnjenem prostoru znajo narediti curke svetlobe s svetilom in zaslonkami.

• Spoznajo, da se pri odboju na hrapavi povrπini svetloba razprπi, na gladki pa se odbije le v eno smer.

• Znajo z odbojem in absorpcijo pojasniti Ërne in bele povrπine, razliËno svetle sive povrπine.

• Spoznajo, da prozorne snovi prepuπËajo svetlobne curke, prosojne pa jih razprπijo in razprπeno svetlobo prepuste ter delno odbijejo.

• Spoznajo, da spremenljiv svetlobni tok lahko prenaπa podatke.

• Spoznajo, da je tak prenos podatkov zelo hiter.

• Spoznajo, da ljudje in æivali uporabljajo zvok za izmenjavo podatkov, za medsebojno opozarjanje, obveπËanje in sporazumevanje.

• Spoznajo, da spremenljiv elektriËni tok lahko prenaπa podatke.

• Spoznajo, da je podatke, ki jih prenaπa svetloba, mogoËe tudi shranjevati (fotografija) in prelagati na druge prenaπalce, na primer na elektriko in valovanje (televizija, video).

NASLOV IN STRAN V NASLOV IN STRAN V OPERATIVNI CILJI U»BENIKU DELOVNEM ZVEZKU

Page 24

frontalna individualna dvojice skupinska razgovor pojasnjevanje razlaga opazovanje primerjanje eksperiment

OBLIKE IN METODE DELA

potrebπËine za pripravo curka svetlobe: svetilo, zaslonka, zaslon (poljubna izbira), baterijska svetilka z moËno svetlobo, Ërn karton velikosti pribl.

16 x 10 cm, πkarje, ogledalo, aluminijasta folija, lepilni trak, pisarniπki papir formata A4, svinËnik, bel, Ërn in siv papir formata A5, grafoskop

MATERIAL

27.06.2005

42.

43.

41.

39.

40.

12:25

Svetloba prenaπa energijo Tudi sonce je vir energije

Svetloba povzroËa snovne spremembe

Bela svetloba je sestavljena iz svetlob mavriËnih barv

URE VSEBINE

pripomocki

25 S Ëim lahko spremeniπ barvo predmetov str. 80 Svetloba lahko povzroËi spremembe str. 86

Svetloba lahko povzroËi spremembe str. 93

Kakπne barve je svetloba, str. 72

S Ëim lahko spremeniπ barvo predmetov str. 89

Kakπne barve je svetloba, str. 84

• Spoznajo, da se barvne povrπine razlikujejo po barvnem tonu in svetlosti.

• Spoznajo, da vse te razlike doseæemo z meπanjem barvil.

• NauËijo se pripraviti izvleËke naravnih barvil iz rastlin in jih uporabiti za barvanje naravnih gradiv.

• Spoznajo, da svetloba povzroËi segrevanje teles.

• Spoznajo, da absorpcija svetlobe lahko povzroËa tudi spremembe stanja snovi (taljenje, izhlapevanje).

• Spoznajo, da svetloba prenaπa energijo: greje, spreminja stanje in zgradbo snovi, poganja elektriËni tok.

• Izvejo, da rastline potrebujejo svetlobo za izdelavo hrane.

• Izvejo, da podobne snovne spremembe povzroËa svetloba tudi na oËesni mreænici, nevidna UV-svetloba pa na Ëloveπki koæ.

• Izvejo, da svetloba razen zagorelosti povzroËa tudi druge koæne spremembe: vnetje, opekline in koænega raka.

• NauËijo se zmernosti pri sonËenju in tega, kako varovati koæo.

• Curek bele svetlobe znajo razkloniti v curke mavriËnih barv na prizmi iz vode ali na stekleni prizmi.

• Znajo z odbojem in absorpcijo pojasniti obarvane povrπine.

• Spoznajo, da razliËne snovi odbijajo in prepuπËajo svetlobo razliËnih barv.

• Spoznajo, da je svet pisan, Ëe ga opazujemo v beli svetlobi.

• Spoznajo, da vse te razlike doseæemo z meπanjem svetlob.

NASLOV IN STRAN NASLOV IN STRAN OPERATIVNI CILJI V DELOVNEM V U»BENIKU ZVEZKU

Page 25

frontalna individualna dvojice skupinska razgovor pojasnjevanje razlaga opazovanje primerjanje eksperiment

frontalna individualna dvojice skupinska razgovor pojasnjevanje razlaga opazovanje primerjanje eksperiment

OBLIKE IN METODE DELA

voda, cev s prikljuËkom na primerno dolgo cev, optiËna prizma, karton velikosti A4, bela stena ali bela tabla, kadiËka z vodo, CD-ploπËa, Ërn papir ali karton, milnica, barvni krog v mavriËnih barvah, barvni krog v rdeËe-zelenomodrih barvah, multipraktik, barvni televizor, lupa, obarvane kovinske folije v razliËnih barvah, prozorna folija razliËnih barv (enobarvni celofan), prozorna kadiËka, homogenizirano mleko, belo platno, lonec, gumijaste rokavice, voda, kadiËke, noæ, deska za rezanje, πtedilnik ali kuhalnik, cedilo, zelenjava ali sadje, raztopina rastlinskih barvil, filtrirni papir, Ërna πkatlica od fotografskega filma, lepilo

MATERIAL

Æiva meja je veË kot le meja str. 116

Æiva meja str. 112

Æiva meja str. 122

45.

46. Rastline in æivali æivih Æiva meja je veË kot le meja 47. mej str. 128

Æive meje in parki str. 111

48. Rezervna ura

OPERATIVNI CILJI

• Spoznajo osnovne znaËilnosti samoraslih in negovanih æivih meja po zastopanosti rastlinskih vrst.

• Vedo, da so æive meje zaπËita pred vetrom in erozijo.

• Opredelijo æivo mejo kot bivaliπËe (prostor za bivanje in hranjenje) πtevilnih æivali ter za gnezdenje ptic.

• Spoznajo rastline æivih meja.

• Spoznajo predstavnike najpogostejπih ptic v bliænji æivi meji.

• Seznanijo se s posledicami iztrebljanja æivih meja za æiva bitja.

• Vedo, da æivih mej ne obrezujemo oz. Ëistimo spomladi ter v zgodnjem poletju, ker takrat v njih gnezdijo ptice.

frontalna individualna dvojice skupinska razgovor pojasnjevanje razlaga opazovanje primerjanje eksperiment

lonËnica oslez, prst (enaka koliËina kot v lonËku lonËnice), suπilnik za lase, kanglica za zalivanje, voda

OBLIKE IN MATERIAL METODE DELA

U»NA TEMA: ÆIVE MEJE, ZELENICE IN PARKI (IZBIRNA UËNA TEMA)

NASLOV IN STRAN NASLOV IN STRAN V V U»BENIKU DELOVNEM ZVEZKU

Page 26

Æive meje in parki str. 121

12:25

44. Æive meje in njihov pomen

VSEBINE

27.06.2005

URE

pripomocki

26

27.06.2005

Rastline in æivali zelenic in parkov

ElektriËni tok sluæi za prenos energije

51.

OPERATIVNI CILJI

ElektriËni tok str. 119

Parki, str. 126

Parki, str. 135

• Seznanijo se z najpogostejπimi okrasnimi grmi in drevesi zelenic in parkov.

• Spoznajo najpogostejπe ptice, ki se Ëez zimo zadræujejo ob krmilnicah in gnezdiπËih.

• Zvedo, da je za pogon elektriËnega toka po æicah potrebna elektriËna napetost.

• Spoznajo razliËne galvanske elemente in njihove napetosti.

• NauËijo se galvanske elemente zlagati v baterijo.

• Spoznajo, da se za vzdræevanje elektriËnega toka po æicah porablja energija.

• Spoznajo, da telesa, skozi katera teËe elektriËni tok, lahko opravljajo delo, grejejo ali svetijo.

U»NA TEMA: ELEKTRI»NI TOK

NASLOV IN STRAN V DELOVNEM ZVEZKU

ElektriËni tok str. 130

NASLOV IN STRAN V U»BENIKU

Page 27

ElektriËni tok

12:25

49.

50.

URE VSEBINE

pripomocki

27

frontalna individualna dvojice skupinska razgovor pojasnjevanje razlaga opazovanje primerjanje eksperiment

OBLIKE IN METODE DELA

termometer, higrometer, beleæka

4 baterije za 1,5 V, 2 m tanjπe izolirane bakrene æice, manjπi koπËek smirkovega papirja, magnetna ploπËica, 2 veËji varnostni zaponki, æarnica za æepno svetilko, dve æici, Ëim veË razliËnih baterij, lahko tudi izrabljenih, koritce, dve prikljuËni æici, æarnica v grlu

MATERIAL

27.06.2005

Toplotni tok

Snovni tok lahko prenaπa energijski tok

Snovni tok

12:25

Tokovi in energija str. 142

Tokovi in energija str. 131

• Spoznajo tok tekoËine.

• Spoznajo, da je struga narejena navzdol in da je mogoËe s Ërpalko vodo spravljati navkreber.

• Spoznajo, da tok vode lahko zmanjπamo ali zaustavimo z zapornico v potoku in s pipo v cevi.

• Spoznajo, da z uæivanjem hrane v telo prinaπamo energijo.

• Razumejo, da razliËne vrste hrane niso enako. hranljive, in znajo uporabljati tabele hranilnih snovi • Spoznajo razliËna goriva in pojem seæigne toplote.

• Spoznajo, da se s toplo vodo prinaπa energija v radiatorje, ki jo ti v obliki toplote prinaπajo v prostor.

• Spoznajo, da se s toplimi (mrzlimi) vetrovi in morskimi tokovi prenaπa topla (mrzla) voda ali zrak in da z njimi ogrevamo (ohlajamo) oddaljene kraje.

• Spoznajo, da toplota teËe z vroËega telesa na hladno telo ali z vroËega dela telesa na hladnejπega.

• Spoznajo, da z naraπËanjem temperaturne razlike naraπËa toplotni tok.

• Spoznajo, da se telesa, ki oddajajo toploto, ohlajajo, razen Ëe izgubljeno toploto nadomeπËa drug vir.

• Spoznajo, da razliËne snovi ob enaki temperaturni razliki razliËno hitro prenaπajo toploto. Tako loËimo toplotne prevodnike in izolatorje.

• Iz vsakdanjih izkuπenj, opazovanj in poskusov povzamejo, da æival in Ëlovek pridobivata energijo s hrano.

U»NA TEMA: SNOVNI TOK

NASLOV IN STRAN V NASLOV IN STRAN V OPERATIVNI CILJI U»BENIKU DELOVNEM ZVEZKU

Page 28

54. Toplotni tok prenaπa Toplotni tok str. 146 energijo

52.

53.

URE VSEBINE

pripomocki

28

frontalna individualna dvojice skupinska razgovor pojasnjevanje razlaga opazovanje primerjanje eksperiment

frontalna individualna dvojice skupinska razgovor pojasnjevanje razlaga opazovanje primerjanje eksperiment

araπid, kocka, sladkorja, dolge væigalice, prazna konzerva, kovinski pokrovËek, navojne steklenice, sponka za papir, epruveta, kleπËe, πËipalka za epruveto, termometer, veËja in manjπa plastiËna posodica, sol, æebelj

OBLIKE IN MATERIAL METODE DELA

27.06.2005

55.

56.

12:25

Pogoji za rast rastlin str. 1

Pogoji za rast rastlin str. 1

• Spoznajo pogoje, ki so potrebni za rast rastlin.

• Spoznajo, da rastline za rast potrebujejo svetlobo, primerno temperaturo, vodo, zrak in mineralne snovi.

U»NA TEMA: KAJ VEM O RASTLINAH

NASLOV IN STRAN V NASLOV IN STRAN V OPERATIVNI CILJI U»BENIKU DELOVNEM ZVEZKU

Page 29

Pogoji za rast rastlin

URE VSEBINE

pripomocki

29

frontalna individualna dvojice skupinska razgovor pojasnjevanje razlaga opazovanje primerjanje eksperiment

OBLIKE IN METODE DELA

dve pesti pπeniËnih zrn, 8 jogurtovih lonËkov, vrtna zemlja, pesek, glina, voda, razliËna semena (grah, fiæol, buËa, trava, koruza, sonËnica, leËa, pπenica ali jeËmen), vrtna zemlja, plastiËni lonËki ali kozarËki, 2 podstavka za balkonske rastline, voda,

MATERIAL

27.06.2005

59.

60.

61.

57.

58.

12:25

Koreninski sistem

Kaljenje in rast rastlin

URE VSEBINE

pripomocki

30

Korenine, str. 4

Korenine, str. 7

Iz semena zraste Iz semena zraste mlada rastlina, str. 2 mlada rastlina str. 3

kaleËa semena razliËnih eno- in dvokaliËnic, ukoreninjene rastline fiæola in pπenice, lupa, dva steklena kozarca, 2 dl vode, 2 dl olja, 2 ukoreninjeni rastlini

2 steklena kozarca za vlaganje s pokrovoma, 2 pivnika, po eno seme koruze in fiæola, lahko tudi drugih eno- in dvokaliËnic, raztopina jodovice, suho in prepolovljeno seme fiæola in koruze, nekaj dni staro kaleËe seme fiæola in koruze, razliËne vrtnine, pleveli, druge rastline

OBLIKE IN MATERIAL METODE DELA

frontalna individualna dvojice skupinska razgovor pojasnjevanje razlaga opazovanje primerjanje • Poznajo vlogo korenin in njihovo osnovno zgradbo. eksperiment • Spoznajo razliËne tipe korenin.

• Razlikujejo med koreninami eno- in dvokaliËnic.

• Spoznajo osnovno zgradbo semen.

• Razlikujejo med semeni eno- in dvokaliËnic.

• Spremljajo razvoj rastline in njenih organov.

• Opazujejo rastlinske organe.

NASLOV IN STRAN V NASLOV IN STRAN V OPERATIVNI CILJI U»BENIKU DELOVNEM ZVEZKU

Page 30

27.06.2005

64.

65.

62.

63.

12:25

List — rastlinski organ

Steblo

URE VSEBINE

pripomocki

31

List, str. 12

Steblo, str. 7

List, str. 21

Steblo, str. 13

• Seznanijo se z rastlinskim organom listom.

• Na konkretnih primerih ugotovijo razliko med listi eno- in dvokaliËnic.

• Spoznajo pomen stebla in osnovno razliko med olesenelim in zelnatim steblom.

• Spoznajo razliËne tipe stebel.

• Spoznajo razliËne poljπËine in njihove organe.

NASLOV IN STRAN V NASLOV IN STRAN V OPERATIVNI CILJI U»BENIKU DELOVNEM ZVEZKU

Page 31

frontalna individualna dvojice skupinska razgovor pojasnjevanje razlaga opazovanje primerjanje eksperiment

listi razliËnih rastlin, mazav vazelin, 2 polivinilni vreËki, 2 elastiki, oslez ali druga rastlina z gladkimi listi

vejica vodenke, kozarec, Ërnilo, steklena ali prozorna gumijasta cevka, kalica koruze, rezilo, 2 lonËka, vrtna zemlja, nekaj semen fiæola, stebla razliËnih rastlin, gomolj krompirja, jodovica, kapalka

OBLIKE IN MATERIAL METODE DELA

27.06.2005

Plod

Rezervna ura

70.

Cvet

12:25

69.

68.

66.

67.

URE VSEBINE

pripomocki

32 Plod str. 33

Nespolno razmnoæevanje rastlin, str. 31

Nespolno razmnoæevanje rastlin, str. 20

Plod str. 23

Cvet, str. 26

Cvet, str. 16

• Spoznajo plod kot organ za razπirjanje rastlin.

• Spoznajo razliËne plodove.

• Ugotavljajo vlogo æivali pri razπirjanju rastlin.

• Znajo razloæiti zgradbo cveta.

• Razlikujejo med cvetovi eno- in dvokaliËnic.

• Vedo, kaj je opraπitev.

• Spoznajo pomen æuæelk pri opraπevanju cvetov.

• Spoznajo, da nekatere cvetove opraπuje veter.

• Spoznajo vegetativne naËine razmnoæevanja rastlin.

NASLOV IN STRAN V NASLOV IN STRAN V OPERATIVNI CILJI U»BENIKU DELOVNEM ZVEZKU

Page 32

frontalna individualna dvojice skupinska razgovor pojasnjevanje razlaga opazovanje primerjanje eksperiment

OBLIKE IN METODE DELA

razliËni plodovi

razliËni cvetovi (zreli cvetovi trav, leske, vrbe in cvetovi regrata, detelje ter ivanjπËice, cvet jablane, amarilisa, lilije, pπenice in fiæola), cvet travniπke kadulje, svinËnik, mehek ËopiË, epruveta, cvetni prah razliËnih rastlin (æuæko- in vetrocvetk), mikroskop (s pribliæno stokratno poveËavo), objektno in pokrovno stekelce, kapalka z vodo, kozarec za vlaganje, voda, stranski poganjek pelargonije, brπljanke, lahko tudi druge rastline (tradeskancije, oleandra …)

MATERIAL