http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_naravoslovje_in_tehnika/4.%20razred/Prirocniki by Renata Odlazek

Vse knjige in dodatna gradiva Zaloæbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

Prva izdaja: 2002 © 2009 Zaloæba Rokus Klett, d. o. o. Vse pravice pridræane. Brez pisnega dovoljenja zaloænika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobËitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakrπnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. Ëlena o avtorskih in sorodnih pravicah, krπitev avtorske pravice.

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Telefaks: 01/513 46 99 E- pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

KAZALO O učbeniškem kompletu Uvod Kako spoznavam svet okoli sebe

JESEN Semenke Ali imajo vse rastline semena? Glive Živali v tvoji okolici Tu je moj dom Prostori za bivanje in gibanje Zakaj žoge niso iz gline Lastnosti trdnin Kaj lahko narediš iz gline in papirja? Obdelovanje mehlih snovi Kaj lahko narediš iz lesa? Obdelovanje trdih snovi Če je ni, je vse narobe Električni krogi

ZIMA

4 6 7

9 9 12 14 15 20 22 27 31 34

Kje vse se pretaka voda 38 Poškropi prijatelja Kapljevine 40 Igrajmo se z baloni Plini 42 Kam izgine luža Spreminjanje snovi 44 Kako lahko pobereš raztresene bucike Magnetne lastnosti snovi 47 Kako ločimo zrnje in luščine Ločevanje snovi 50 To sem jaz, to smo pa mi vsi Živa bitja se spreminjajo 52 Kako deluje človeško telo 54

Gibala Prebavila Dihala Srce, kri in žile

54 55 56 58

Izločala Čutila in živčni sistem Okus in vonj Koža je tudi čutilo Živčni sistem

POMLAD Dan, noč, mrak Senca Tako gre lažje Premikanje, prenašanje in prevažanje Premikam se Spoznaj in primerjaj živali Živa bitja se spreminjajo zaradi rasti in razvoja Razvrščanje živih bitij

POLETJE Kaj vse odvržemo? Odpadki

DODATEK Preverjanje in ocenjevanje znanj v naravoslovju Seznam materiala za praktično delo in pripomočkov za izvedbo poskusov in dejavnosti Tehniški dnevi Naravoslovni dan

60 61 62 62 62

64 64 68 71 74 75 80 81

82 83

86 86

97 103 104

O UČBENIŠKEM KOMPLETU Avtorji so pripravili uËbeniπki komplet, ki ga sestavljajo: uËbenik, delovni zvezek, priroËnik za uËitelja, slikovni doloËevalni kljuË za drevesa, CD Kdo vse je z nami? (posnetki oglaπanja æivali iz razliËnih okolij), dve videokaseti (na prvi so posnetki oddaj o æivalih, ki so jih predvajali na RTV Slovenija v okviru otroπkega programa, avtorja Rudija Ocepka, na drugi je posnetek oddaje Mravlje πolskega programa Discovery Chanell 4), raziskovalna πkatla (pripomoËki in materiali za izvedbo poskusov in dejavnosti) ter didaktiËne igre. Koncept temelji na izkuπenjskem pouku in izhaja iz spoznanj, da je otrok celostno bitje ter da je narava nedeljiva celota. Zelo smo si æeleli pripraviti delovni uËbenik, saj bi le tako lahko popolnoma uresniËili koncept. Ker je to zaradi uËbeniπkih skladov nesprejemljivo, smo pripravili uËbenik in delovni zvezek, ki sta funkcionalna celota. PriporoËamo, da ju tako tudi uporabljate. Otrok naj bo aktivno vkljuËen v spoznavni proces (navodila prebere v delovnem zvezku), svoje ugotovitve (zapiπe jih v delovni zvezek) naj primerja z besedilom v uËbeniku, jih dopolni ali popravi. Tak naËin pouka omogoËa kreativnost, trajnejπe pomnenje, samostojnost, individualizacijo in diferenciacijo pouka, kritiËno razmiπljanje ter pridobivanje in razvijanje veπËin naravoslovja in tehnike.

V delovnem zvezku je poleg navodil in vpraπanj dovolj prostora za zapisovanje in risanje, tako da uËenci dodatnega zvezka za pouk naravoslovja in tehnike ne potrebujejo. Avtorji so priroËnik napisali tako, da boste uËitelji pri pouku lahko ustvarjalni in uËinkoviti. V prvem delu je letni Ëasovni razpored dopolnjen z rubriko, v kateri so navedena poglavja v uËbeniku in strani, kjer so obravnavane teme in dejavnosti za doseganje operativnih ciljev. V drugem delu sledijo teme tako, kot v uËbeniku. Avtorji so poleg nasvetov, dodatnih predlogov za izvajanje dejavnosti pri pouku in didaktiËnih napotkov napisali tudi teoretiËni del. Ta uËitelju ponuja nekatera znanja, ki jih lahko poglobi s prebiranjem priporoËene literature na koncu vsake teme. V tretjem delu sta predstavljena seznama vseh materialov in pripomoËkov, ki jih potrebujete za izvedbo poskusov, opazovanj in izdelavo izdelkov.

Æelimo vam, da bi bili ustvarjalni, uspeπni in zadovoljni.

Urednica Jelka PogaËnik

Uvod Opazovanje narave, torej rastlin in æivali, naj poteka, Ëe se le da, v naravnem okolju. Tako se bodo uËenci na osnovi izkustvenega uËenja veliko nauËili, vzljubili naravo in njihovo znanje bo trajnejπe. Tri leta sem pouËevala na osnovni πoli biologijo in 16 let delujem na pedagoπkem podroËju v æivalskem vrtu, kjer skupinam razliËnih starosti predstavljam æivali ter jih vodim pri opazovanju æivali in uËenju o njih. NekoË sem imela na obisku novinarko, ki je æelela pisati o razliËnih zmotah v zvezi z æivalmi. Vpraπala sem jo, ali noj zakoplje glavo v pesek. Pritrdila je zakoreninjeni zmotni trditvi, Ëeprav je opazila, da ima noj na kljunu veliki nosnici. Ko pa sem jo vpraπala, ali jeæ nabada hruπke na bodice, je brez pomisleka odgovorila, da ne. Zanimalo me je, kako to ve. Pojasnila mi je, da je pred leti skrbela za mladega jeæa. Skozi izkuπnje se je o jeæih veliko nauËila, tudi to, da ne nabadajo jabolk in hruπk na bodice. V uËbeniku usmerjam uËence h gojitvi nekaterih æivali. »e æivali sami gojijo, bodo poznali potrebe æivali in pogoje za gojenje. Tako se bodo zavedali, da so æivali æiva bitja, da imajo svoje potrebe. Vzljubili jih bodo in to ljubezen prenesli na celotno naravo. Ni idealne æivali, ki bi jo gojili v razredu. Izbrala sem take, ki ne zahtevajo veliko dela ter se smiselno vkljuËujejo v uËbenik in uresniËevanje operativnih ciljev. Za æivali naj skrbijo uËenci sami, samo tako doseæemo æelene cilje. Ko sem tri leta uËila na osnovni πoli, sem imela v razredu veliko æivali, za katere so skrb prevzeli moji uËenci. Med poËitnicami so nekatere æivali odnesli domov, za druge pa so skrbeli hiπnik in snaæilke. Gojitve so se lepo obnesle in imele velik in dolgotrajen uËinek na uËence. Vse æivali so bile dostopne vsem uËencem in pri tem nikoli ni bilo teæav. Spodbujajmo uËence, naj æivali gojijo tudi doma. Pogosto to ni mogoËe, zato si lahko æivali v πoli sposodijo za krajπi Ëas. To je ugodno tudi za starπe, ki ne æelijo ali nimajo moænosti, da bi imel njihov otrok æivali dalj Ëasa doma. To je reπitev tudi med poËitnicami. UËenci naredijo razpored, kdo in kdaj bo skrbel za doloËeno æival. Izposodi si jo skupaj z gojilnico in s hrano. ZaËetne kolonije mokarjev, polæev ahatnikov in sredozemskih poljskih murnov lahko uËitelji dobite na Fakulteti za biologijo (oddelek za bioloπko didaktiko) ali v Æivalskem vrtu Ljubljana. V uËbeniku se operativni cilji prepletajo. Nekatere cilje uresniËimo pri razliËnih temah. Pri opazovanju rastlin, gliv in æivali uresniËujemo razliËne cilje. Pri tem njihova imena niso pomembna.

Kako spoznavam svet okoli sebe? Operativni cilji • Spoznajo spremembe æivih bitij v Ëasu. • Urijo se v sistematiËnem in vztrajnem opazovanju. • Ugotovijo odvisnost æivih bitij od okolja in Ëasa. • Raziskujejo medsebojno povezanost sprememb v æivi in neæivi naravi. • Usposobijo se za zapisovanje dogajanj. • Spoznajo, da je za vsak proces v naravi potreben doloËen Ëas.

Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev pouka Opazovanje narave ponuja veliko sprostitve in zadovoljstva. Narava nas povsod obdaja in Ëlovek je del narave. Teæko si zamislimo, kakπen bi bil svet brez dreves. Naravoslovni dnevnik je lahko majhna beleæka, ki je stalni spremljevalec po poteh v naravi. Da se ne zmoËi in umaæe, ga lahko zaπËitimo z vreËko ali s plastiËnim ovitkom. SvinËnik z vrvico priveæemo k beleæki, tako je svinËnik vedno pri roki. Zapiπemo kraj in Ëas dogajanja, datum, uro opazovanja in vreme. Pri opazovanju zapiπemo zanimive, nenavadne in nove stvari, ki jih opazimo. Skiciramo podrobnosti, ki nam pomagajo, da æival, rastlino ali pojav poiπËemo doma v knjigah. UËence vse leto usmerjamo v tiho in mirno opazovanje narave. UËenci naj se umirijo in naj imajo dovolj Ëasa za opazovanje. Æivali se nas bojijo. »e nastavimo roko mravlji, da bi splezala po njej, se mravlja obrne in gre v drugo smer. Enako je z mokricami, s pajki, z deæevniki in drugimi æivalmi. To uËencem tudi nazorno pokaæemo. Spodbujamo jih, naj uporabljajo Ëim veË Ëutil. Opozorimo jih na strupene rastline, sadeæe in gobe. Prvo uro naravoslovja in tehnike v 4. razredu bi zaËela pred πolo, pod drevesi ali v gozdu. UËencem bi pomagala doæiveti drevesa. Skupaj bi se posedli pod drevo in uËencem bi prebrala zgodbo o moæu, ki je sadil drevesa. »e zgodbo uËitelj pove, in ne prebere, jo bolj doæivijo. MOÆ, KI JE SADIL UPANJE IN ÆEL SRE»O Jean Giono Priredila Irena Furlan Pred pribliæno πtiridesetimi leti sem se odpravil na daljπi sprehod po gorskih vrhovih Francije. Pokrajina je bila pusta, brezbarvna, rasla je le sivka, niË drugega. Zmanjkalo mi je vode, zato sem se ustavil sredi podrtih hiπ in naπel suh vodnjak. »ez nezavarovano pokrajino je neznosno pihal veter. Po petih urah hoje πe vedno nisem naπel vode. Nenadoma se mi je zazdelo, da sem v daljavi zagledal majhno, Ërno pokonËno postavo. Bil je pastir. Okrog njega je na presuπeni zemlji leæalo okoli trideset ovac. Dal mi je piti iz Ëutarice in me pozneje peljal k svoji koËi v globeli na planoti. Moæ je bil redkobeseden, toda Ëutiti je bilo, da je trden in samozavesten Ëlovek. Pri njem sem prenoËil. Najbliæje vasi so bile oddaljene dan in pol hoda. Tu so æiveli oglarji in njihovo æivljenje je bilo teæko. Bili so nezadovoljni, povrh vsega pa je neprestano pihal moËan veter in paral æivce. Pastir je odπel po majhno vreËko in na mizo stresel kup æeloda. Z globoko zbranostjo je loËeval dober æelod od slabega. Ko je tako izbral 100 popolnih, je konËal in odπel spat. Moæ je izæareval mir. Naslednji dan je odprl stajo in odpeljal Ëredo na paπo. Pred odhodom je vreËko z æelodi potopil v vodo. S seboj je nosil æelezno palico, debelo kot palec in dolgo meter in pol. Povabil me je s seboj. Na vrhu grebena je zaËel zabadati svojo æelezno palico v zemljo. Naredil je luknjo in vanjo posadil æelod, nato je luknjo prekril z zemljo. Vsakega od stotih je posadil z najveËjo skrbjo. Tri leta je æe sadil drevesa v tej divjini. Posadil jih je 100 000. Moæu je bilo ime Elzeard Bouffier. Naslednji dan sva se poslovila. Naslednje leto se je zaËela 1. svetovna vojna, v kateri sem preæivel pet let. Ko je vojna minila, sem se ponovno odpravil v opustelo deæelo. Moæ je ovce, ki so ogroæale drevesa, zamenjal za 100 Ëebeljih panjev. ©e naprej je mirno sadil svoja drevesa. Hrasti iz leta 1910 so bili viπji od naju. Pogled na drevesa je bil veliËa-

sten. Gozd je bil 11 km dolg in 3 km πirok. Takrat sem pomislil, da je to vzklilo iz rok in duπe enega samega Ëloveka. Bukve so mu segale do ramen, breze je posadil po vseh dolinah. Zagledal sem vodo v potokih, ki so bili prej suhi, vrbe, loËje, travnike. Sprememba je bila poËasna in nihËe ni pomislil, da je delo tega moæa. »e bi ga odkrili, bi mu gotovo nasprotovali. Bil je neizsledljiv. Med drugo svetovno vojno moæa nisem obiskoval. Zadnjikrat sem ga videl leta 1945, takrat je bil star 87 let. Ko sem ponovno obiskal te kraje, jih nisem prepoznal. Vse je bilo spremenjeno, celo zrak. Namesto ostrih suhih vetrov je pihala neæna sapica, polna sladkih vonjav. Vode je bilo povsod dovolj. Ljudje so poËistili razvaline in obnovili hiπe. Bili so prijazni in sreËni in v tej vasici bi si Ëlovek æelel æiveti. Za udobno in sreËno æivljenje se ima 10 000 prebivalcev zahvaliti Elzeardu Bouffieru. »e pomislim, da je en sam Ëlovek dosegel, da je pustinja vzcvetela v prijetno deæelo, sem prepriËan, da je Ëloveπtvo vredno obËudovanja. In ko zaËnem razmiπljati o veliËini njegovega duha in vzdræljivosti dobrote, me prevzame globoko spoπtovanje do tega moæa.

Nato bi uËencem povedala o ≈svojem drevesu√, zakaj mi je vπeË, zakaj sem ga izbrala. Svoje izkuπnje. Moji najljubπi drevesi sta veliki jesen ob mojem domu in macesen, ki raste na Komni. Usmerila bi jih v iskanje plodov pod drevesi. Razmislijo naj, katero drevo jim je najbolj vπeË; izberejo naj si svoje drevo. Pri tem naj uporabljajo vsa Ëutila. Drevo lahko potipajo, poboæajo, objamejo, mu prisluhnejo in ga povohajo. PoiπËejo naj plod svojega drevesa in ga posadijo v lonËek z zemljo. LonËek naj postavijo na okensko polico in pazijo, da bo zemlja v njem vedno vlaæna. Spremljajo naj rast in si v delovni zvezek zapisujejo spremembe. Lahko tudi nariπejo. STROKOVNA LITERATURA

• Joseph Cornell: Prisluhnimo naravi, Mohorjeva druæba 1998. • Joseph Cornell: Pribliæajmo otrokom naravo, Mohorjeva druæba 1998. • Joseph Cornell: Veselimo se z naravo, 5 5 Mohorjeva druæba 1998. • Joseph Cornell: Potovanje v srce narave, Mohorjeva druæba 1998.

JESEN Operativni cilji • Spoznajo spremembe æivih bitij v Ëasu. • Urijo se v sistematiËnem in vztrajnem opazovanju. • Ugotovijo odvisnost æivih bitij od okolja in Ëasa. • Raziskujejo medsebojno povezanost sprememb v æivi in neæivi naravi. • Usposobijo se za zapisovanje dogajanj. • Spoznajo, da je za vsak proces v naravi potreben doloËen Ëas.

Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev pouka UËence spodbujamo, da opazujejo dogajanja in spremembe v naravi. Primerjajo naj jih s spremembami poleti. Vsak dan naj opazujejo svetlobo, dolæino dneva in temperaturo. Z domaËega okna (Ëe je le mogoËe v juæni ali zahodni legi) naj opazujejo, na kateri toËki sonce zahaja. Pri opazovanju narave naj si pomagajo tudi s sliko jeseni v uËbeniku. PoiπËejo naj æivali in rastline, opiπejo naravo jeseni in ugotovijo, kaj delajo æivali in kaj se dogaja z rastlinami.

Semenke Operativni cilji • Spoznajo zgradbo kopenskih rastlin: steblo, korenine, liste, cvetove, plodove. • RazloËujejo med rastlinami s cvetovi in brez cvetov. • Zapisuje podatke v obliki preglednice. • Razvijajo veπËine eksperimentalnega dela. • Spoznajo, da se drevesa in grmi razlikujejo po lubju, listih, cvetovih, plodovih. • Po listih in plodovih prepoznajo in poimenujejo najpogostejπe domaËe drevesne in grmovne vrste.

Teoretična izhodišča Semenke so rastline, pri katerih se razvijejo semena. Semenke ali cvetnice imajo razvite vse rastlinske organe — korenino, steblo, list in cvet. Cvet je razmnoæevalni del cvetnice. Iz njega se razvijeta seme in plod. V cvetu nastajajo spolne celice in v njem potekata opraπitev in oploditev. Cvetove opraπujejo predvsem æuæelke ali veter. Semenke delimo na golosemenke in kritosemenke. Semenke sestavljajo najveËjo skupino rastlin na naπem planetu. Plod se razvije iz plodnice cveta in vsebuje eno ali veË semen. Njegova naloga je varovanje semen med njihovim razvojem in pomoË pri razπirjanju. Nekateri plodovi se razvijejo iz ene plodnice (breskev), sestavljeni plodovi pa se razvijejo iz veË plodnic. Seme se razvije iz semenske zasnove. S semeni se viπje rastline razmnoæujejo. Seme vsebuje kalËek in hranilno tkivo, vse skupaj pa obdaja semenska ovojnica. Pri kritosemenkah je seme zaprto v plodu, pri golosemenkah pa je nezavarovano na luskah æenskega storæa. V nekaterih rastlinah nastaja snov lignin. Zaradi lignina so stebla nekaterih rastlin æilava in lesnata in zato tudi zrastejo viπja. V razvoju so bile bolj uspeπne viπje rastline, ki so dobile veË svetlobe.

Lignin je naravna snov, ki jo tvorijo rastline in daje tkivu trdnost. Je sestavina vseh dreves. Encimi lignina skoraj ne morejo razgraditi. Z olesenelimi rastlinami se hranijo le specializirane bakterije in glive. Drevo je visoka rastlina z velikim enojnim olesenelim steblom. Poznamo tri poglavitne skupine dreves: listavce, iglavce ali storænjake in palme. Pa tudi drevesom podobne rastline: olesenele praproti, sagovce in orjaπke bambuse. Drevesno deblo je skoraj v celoti iz odmrlih snovi. Njegovo notranjost sestavljajo mrtve cevaste celice, po katerih voda potuje do listov. Æivi del je tanek sloj celic pod lubjem. Po teh celicah potujejo hranilne snovi. Osrednji del zelo starih dreves zgnije (k temu pripomorejo glive), in deblo postane votlo. Drevo je πe vedno æivo, dokler je zunanja stran debla zdrava. Vodo z raztopljenimi minerali Ërpa iz zemlje s koreninami. Med listavci je veliko dreves, ki v neugodnih vremenskih razmerah listje odvræejo. Taka drevesa so pogosta v zmernem podnebnem pasu. Mejo med grmiËevjem in drevesom teæko postavimo. Nekateri uvrπËajo med drevesa vse lesnate rastline, ki zrastejo veË kot 6 metrov visoko. Grm je rastlina z veË olesenelimi stebli, ki se razraπËajo tik nad zemljo. NajveËje æivo bitje na svetu ni sinji kit, temveË so to orjaπke sekvoje in mamutovci iz Kalifornije. Mamutovec, imenovan general Sherman, naj bi tehtal 2030 ton, v viπino meri 83 m, 1 m nad tlemi pa je njegov obseg 24 m. Nekaj predstavnikov dreves in grmovnic Navadna smreka — Picea abies Smreka je evropska vrsta dreves. Uspeva v celinsko hladnejπem podnebju z veliko padavinami, ki ohranjajo sveæa tla in vlaæno ozraËje. Zraste lahko do 50 m visoko. Koreninski sistem je plitek, do 30 cm globok. Deblo je ravno, gladko in enakomerno razvito do vrha. Skorja je tanka in rdeËkasto rjava. Veje so vretenËasto nameπËene in sabljasto ukrivljene. Poganjki so rdeËkasto rjavi, iglice spiralasto nameπËene. Dolge so do 25 mm in so na preËnem prerezu rombaste. Cveti spomladi. Moπki cvetovi so rumenkaste barve, æenski cvetovi pa so πkrlatno rdeËi in v obliki storæastih socvetij. Zrel storæ je dolg do 15 cm in obrnjen navzdol. Sestavljen je iz krovnih lusk, krovne so zakrnele. Seme med plodnimi luskami je veliko 4 mm in ima perutko, ki mu omogoËa πirjenje. Smreka doseæe starost 300 in veË let. Navadna bukev — Fagus sylvatica Bukev je evropska senËna vrsta. Zraste do 50 m visoko, s premerom do 2 m. Kroπnja je gosta, deblo pa bolj ali manj ravno. Bukev ima zelo gost, srednje globok ali plitek koreninski sistem. Skorja je pepelnato siva, tanka in gladka. Veje so razmeroma tanke in obrnjene navzgor. Listi so jajËasti in dolgi do 12 cm. Bukev cveti v Ëasu olistanja konec aprila in v maju. Moπki cvetovi so na 5 cm dolgem peclju, zdruæeni v okroglasta socvetja. Æenski po 2 skupaj izraπËajo na kratkem peclju. Plodovi se razvijejo v bukvici, ki je porasla z gostimi bodicami. V njej se razvijejo 2 do 3 plodovi — æiri. Bukev doseæe starost do 300 let. V Sloveniji je bukev najpogostejπa drevesna vrsta in sploπno razπirjena. Navadna leska — Corylus avellana Razπirjena je po vsej Evropi. To je do 5 m visok grm. Listi so dolgi do 10 cm. Cveti pred olistanjem. Moπki cvet je v obliki socvetja (maËice), æenski cvet pa je zelo majhen. Leska je sploπno razπirjena v hrastovih in bukovih gozdovih. Pomembna je v sestavi gozdnih robov in kot pionirska vrsta pri zaraπËanju opuπËenih kmetijskih povrπin.

Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev pouka Na robu travnika lahko z uËenci igramo igrico fotoaparat. UËenci se razdelijo na dvojice. Eden v paru zamiæi, drugi pa ga vodi do najlepπe cvetlice, neæno nastavi soπolËevo glavo tako, da ima lep pogled na cvetlico, in soπolec pogleda — ≈fotografira« cvetlico.

Izbrano cvetoËo rastlino nariπejo v delovni zvezek in odgovorijo na vpraπanja. Pri tem niso pomembna imena, temveË zunanji znaki: korenine, steblo, listi in cvetovi. UËenci naj najprej napiπejo hipotezo, kaj seme potrebuje za kalitev in kaj rastlina za rast in razvoj. Sami naj izberejo seme, ki jim je vπeË. Lahko je pπenica, koruza, leËa ali semena, ki so jih nabrali jeseni. Sami naj naËrtujejo poskus; semena namreË kalijo pod razliËnimi pogoji. V preglednico naj vpisujejo rezultate. Nekaj dreves v okolici πole morajo uËenci poznati po imenih. Druga drevesa pa lahko le primerjajo med seboj. Primerjajo naj lubje, liste, cvetove, plodove in semena. Nekateri uËenci bodo morda raje nalepili na list papirja odpadlo lubje, vejice, liste cvetove, plodove in semena.

Odgovori na vprašanja PREVERI SVOJE ZNANJE

1. Kakšna je zgradba semenk? Semenke so rastline, ki imajo korenino, steblo, list in cvetove, iz katerih se razvijejo semena. 2. Kaj potrebuje seme, da vzklije? Seme za kalitev potrebuje vodo, zrak in toploto. 3. Kaj potrebuje semenka za rast in razvoj? Semenka za rast in razvoj potrebuje vodo, nežive snovi iz zemlje, zrak, toploto in svetlobo. 4. Po čem se semenke med seboj razlikujejo? Med seboj se razlikujejo po steblih, skorji, listih, cetovih, semenih in plodovih. STROKOVNA LITERATURA

• • • •

Vernon H. Heywood: Cvetnice — kritosemenke sveta, DZS, Ljubljana 1995. Slikovni slovar rastlin, MK. Joæe Mlakar: Drevesa in grmi Slovenije, Tehniπka zaloæba Slovenije, Ljubljana 1990. Marjan Kotar, Robert Brus: Naπe drevesne vrste, Slovenska Matica v Ljubljani 1999.

Ali imajo vse rastline semena? Opozorilo! V delovnem zvezku je priπlo do napake in namesto naslova Ali imajo vse rastline semena piπe Semenke. Seveda pa praproti in mahovi niso semenke.

Operativni cilji • RazloËujejo med rastlinami s cvetovi in brez cvetov.

Teoretična izhodišča Praproti Praproti uvrπËamo med praprotnice. Telo praprotnic je zgrajeno iz korenine, stebla in lista. Nimajo cveta in ne razvijejo semen. Razmnoæujejo se s trosi. Listi veËine praproti so pernato deljeni in poæenejo iz podzemnih korenik. Na sporofitu se v trosiπËu (sporangiju) razvijejo trosi ali spore. Nahajajo se na spodnji strani listov. Trosi se iztresajo v suhe vremenu; raznaπa jih veter. »e padejo na vlaæna in rodovitna tla, vzklije srËasta predkal ali protalij. To je spolna generacija ali gametofit, ki se zelo razlikuje od materinske rastline. Na predkali se razvijejo moπki in æenski razmnoæevalni organi s spolnimi celicami. Moπke spolne celice prenaπa voda. Po oploditvi se oplojena æenska spolna celica razvije v novo praprot, ki je nespolna generacija. Pri nespolni generaciji so potomci popolnoma enaki starπevski rastlini. Pri spolni generaciji pa gre za izmenjavo moπkih in æenskih spolnih celic in s tem tudi genov z razliËnimi lastnostmi, tako da potomci podedujejo lastnosti obeh starπevskih rastlin. Danaπnje praprotnice najbolj bujno uspevajo v tropskih deæevnih gozdovih. Med praprotnice uvrπËamo lisiËjakovce, preslice in praproti. Pred 300 milijoni leti so rasle orjaπke drevesaste praproti, ki so preraπËale velikanska obmoËja. ©tevilne vrste so izumrle. Njihovi ostanki tvorijo danes Ërni premog. Nekaj predstavnikov praproti RebrenjaËa — Blechnum spicant Ima dve vrsti listov, ki jih z lahkoto razlikujemo. Sterilni listi, ki imajo usnato, v gladkorobe segmente deljeno listno ploskev, so razvrπËeni v rozeto, ki se razraπËa pri tleh. Nad rozeto se dvigajo plodni ali fertilni listi, ki imajo dolge listiËe. Na spodnji strani so nameπËena trosiπËa, ki so Ërtalaste oblike. Sporangiji so veliki. Trosi so ledviËasti ali kroglasti. Rjavi srπaj — Asplenium trichomanes Zelo pogosta vrsta v Sloveniji. Listno ploskev ima deljeno. Ustrezajo mu skalna rastiπËa; v razpokah skal in zidov namreË najde potrebno senco in vlago. Prepoznamo ga po neænih listih, na sredini katerih je rjava listna æila.

Mahovi Nekatere vrste mahov imajo telo oblikovano kot steljko, druge vrste imajo stebelce in listiËe, nimajo pa πe pravih korenin. Te rastline nimajo cvetov. Mahovi srkajo vodo skozi celotno povrπino. Naseljujejo vlaæna rastiπËa. Delimo jih na jetrnjake in listnate mahove. Na koncu vsakega stebla se razvije gametofit z moπkimi in æenskimi spolnimi celicami. Moπke spolne celice prenaπa voda do æenskih, ki se tako oplodijo. Iz oplojenih jajËec gametofita zraste sporofit s sporangiji. V njem nastane na tisoËe spor ali trosov. Spore raznaπa veter. Iz spore se razvije nov mah. Tako se tudi pri mahovih izmenjuje spolna generacija (gametofit) z nespolno generacijo (sporofitom).

Nekaj predstavnikov mahov ©otni mah — Sphagnum PokonËno stebelce se razveji v πtevilna stranska stebelca, ki so razvrπËena v πopih. Stebelca poraπËajo majhni listi, ki se luskasto prekrivajo. Ti listi so posebna znaËilnost πotnih mahov. So brez æile; njihova ploskev je sestavljena le iz ene plasti celic, med katerimi so ene æive, druge pa mrtve. Mrtve celice zadræujejo veliko vode. ©otni mah uspeva na zakisanih tleh, ki vsebujejo veliko vode. NajveËkrat raste na visokih barjih. Nastanek visokih barij: na mestu sedanjih barij so bila nekoË jezera. V doloËenem obdobju so se zaËeli naseljevati na robovih jezer πotni mahovi. Od roba so se πirili po jezeru in se zdruæevali, dokler niso prerasli celotne povrπine jezera. ©otni mahovi navzgor neprestano rastejo, navzdol pa odmirajo. Tako se je plast neprestano debelila. Velika kislost vode in pomanjkanje gnilobnih bakterij namreË prepreËujeta razpad odmrlih delov πotnega mahu. Tako se v dolgih stoletjih nabere debela plast, ki jo prekrivajo æivi πotni mahovi. Odmrla plast se spreminja v πoto. Povrπina visokega barja se dviguje, odmika od talne vode in postaja bolj in bolj suha. Ker je bolj suho, se naseljujejo grmi in drevesa. Plasti na visokem barju ©ijec na Pokljuki so stare 8000 let. VËasih je bila πota pomembno kurivo, danes pa se uporablja v vrtnarstvu. Lasasti kapiËar — Polytrichum commune Podzemno steblo (podobno koreniki) se razπirja v zemlji in vsako leto tvori olistane poganjke nad zemljo. Ti so gosto pokriti z drobnimi listiËi. Moπki razmnoæevalni organi (anteridiji) poæenejo na vrhu olistanih poganjkov. Anteridiji so obdani z rdeËe obarvanimi ovojnimi listiËi. Lasasti kapiËar raste v gostih blazinicah in spada med naπe najveËje mahove, saj zraste 20 cm visoko.

Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev pouka Praproti in mahove lahko opazujete v naravi ali pa jih nekaj prinesete v uËilnico. Pomembno je, da pri tem ne povzroËate πkode v naravi. Pri nabiranju mahu lahko opazujete æivali, ki æivijo v njem. Oglejte si trosovnike na spodnji strani lista praproti in anteridije na mahu. Imena niso pomembna; pomembno je, da uËenci loËijo mahove od praproti in cvetnic po zunanjih znakih.

Odgovori na vprašanja PREVERI SVOJE ZNANJE

1. Katere rastline imajo cvetove in semena? Semenke. 2. Katere rastline so brez cvetov in semen? Mahovi in praproti.

Glive

Operativni cilji • Razvrstijo æiva bitja v osnovne skupine: æivali, rastline, glive. • Spoznavajo, da imajo æiva bitja, ki jih uvrπËamo v isto skupino, nekatere enake znaËilnosti.

Teoretična izhodišča Poleg rastlin in æivali poznamo prav posebna bitja — glive. Telo gliv je preprosto grajeno. Celice ne oblikujejo pravih tkiv in organov — tako telo imenujemo steljka. Razmnoæujejo se s trosi. Glive si same ne izdelujejo potrebnih organskih snovi kot rastline. So heterotrofni organizmi, tako kot æivali. Nimajo klorofila. Tiste, ki se hranijo z odmrlo organsko snovjo, imenujemo gniloæivke, zajedavke pa zajedajo v æivih organizmih. Delimo jih na glive sluzavke in prave glive. Uspevajo lahko v temi. VeËina pravih gliv ima steljko, zgrajeno iz πtevilnih nitk, ki jih imenujemo hife in se med seboj prepletajo v podgobje ali micelij. Delimo jih na plesnivke, zaprtotrosnice in odprtotrosnice. Glive se razmnoæujejo s trosi. Goba je izraz za trosnjake πtevilnih uæitnih in strupenih odprtotrosnic. Gobe imajo majhno hranilno vrednost. Zaradi izrazitega okusa in vonja jih uporabljamo kot dodatek v prehrani. Nekateri predstavniki gliv JurËek — Boletus edulis Klobuk gobe je svetlo do temno rjav, cevke so rumene, pozneje zelenkaste. Gobe najdemo od maja do oktobra. Na doloËenih rastiπËih tvorijo mikorizo s hrasti, bukvami, borovci in smrekami. Uæitna lisiËka — Cantharellus cibarius Je majhna do srednje velika goba s stoæËastim ali plosko lijakastim klobukom. V Sloveniji je zelo razπirjena. Raste na gozdnih tleh v mahu, in sicer v veËjih skupinah. RdeËa muπnica — Amanita muscaria Spada med strupene gobe. Najdemo jo od poletja do pozne jeseni predvsem pod iglavci in brezami, lahko pa tudi pod drugimi listavci. Ima visok vitek bet in πirok klobuk. Ta je zgoraj obarvan πkrlatno do oranæno rdeËe. ZnaËilni so beli listiËi na spodnji strani, ki s starostjo ne potemnijo. Zastrupitev z rdeËo muπnico povzroËa muskarin. Ta snov vpliva predvsem na æivËni sistem in srce. Deluje zelo hitro. Najpozneje v pol ure nastopijo znaki zastrupitve: moËno vzburjenje, motnje v zavesti, krËi, slinjenje in solzenje. V teækih primerih nastopi smrt zaradi oslabitve srca in ohromitve dihanja.

Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev pouka Glive niso zelene, tako kot rastline. Glive tudi nimajo nog, tako kot veËina æivali. (Tudi nekatere æivali, predvsem v morju, æivijo pritrjene na istem mestu.) UËence opozorimo na strupenost nekaterih gob. V naravi jih ne trgamo in nabiramo. ObiπËemo lahko gojitelja gob in ga prosimo, da nam jih razkaæe.

Odgovori na vprašanja PREVERI SVOJE ZNANJE

1. Kje v naravi rastejo glive? Glive rastejo v gozdu, na travniku, ob gozdnih cestah, na drevesnih deblih in trohneãih delih rastlin, v vlaÏnem okolju. 14

STROKOVNA LITERATURA

• Gobe, MK 2002. • Giovanni Pacioni, Gobe, Lipa Koper 1984. • Guiseppe Pace, Vse o gobah, MK 1977.

Živali v tvoji okolici Operativni cilji • Spoznajo, da se æivali gibljejo na razliËne naËine. • Razumejo pomen okonËin pri gibanju. • Urijo se v sistematiËnem in vztrajnem opazovanju. • Navedejo funkcije bivaliπËa: zavetje, shranjevanje hrane, vzgoja mladiËev. • Spoznajo zunanjo zgradbo kopenskih æivali. • Povezujejo zunanji videz æivali z njenim naËinom æivljenja — npr. plenilci se hitro premikajo, imajo dobro razvita Ëutila, v rovih æiveËe æivali so podolgovate. • Razlikujejo æiva bitja po zgradbi, po prehrani in po æivljenjskem prostoru. • Spoznajo, da imajo æiva bitja, ki jih uvrπËamo v isto skupino, nekatere lastnosti enake. • Zapisujejo podatke v obliki tabele.

Teoretična izhodišča • Polæi

Polæe uvrπËamo med mehkuæce in niæje nevretenËarje. Telo mehkuæcev je sestavljeno iz glave, noge in drobovnjaka. Na drobovnjaku koæna guba izloËa lupino, ki varuje telo. Pri veËini je telo brez notranjega ogrodja. Mehkuæci æivijo v morju, sladkih vodah in na kopnem. Poleg polæev med mehkuæce uvrπËamo tudi πkoljke in glavonoæce. Polæi imajo na glavi tipalnice s Ëutili za vid in tip. Drobovnjak je v lupini in ima po navadi podobno obliko kot spiralno zavita hiπica. Goli polæi slinarji in lazarji nimajo hiπice. Polæja hiπica je iz konhiolina, prepojenaga z apnencem. Pri nekaterih vrstah je lupina zakrnela. NajveË vrst polæev æivi v morju, æivijo pa tudi v sladki vodi in na kopnem. Polæi na kopnem imajo miπiËasto nogo z razπirjenim podplatom. Miπice se krËijo v valovih od zadnjega proti sprednjemu delu noge. Prednji del podplata izloËa posebno sluz, ki podplat varuje pred poπkodbami in zagotavlja stik s podlago. To jim omogoËa lezenje po gladkih, ostrih in navpiËnih povrπinah. Glede na razvitost in namestitev dihal polæe delimo na predπkrgarje, zaπkrgarje in pljuËarje. PljuËarji so preteæno kopenske in sladkovodne æivali. Dihajo s plaπËevo votlino (''pljuËi''), katere stene so bogato prepletene s kapilarami. Vhod v dihala je posebna dihalna odprtina. Nimajo πkrg. VeËina polæev je obojespolnikov ali hermafroditov. Isti osebek ima moπke in æenske spolne organe. Vendar si po dva polæa izmenjata moπke spolne celice in s tem genski material. Parjenje spremlja poseben obred dvorjenja, med katerim si po aragonitnih palËkah izmenjata spermalne celice. Polæ izkoplje jamico v zemljo in vanjo odloæi jajËeca. Razvoj je neposreden. Iz jajËeca se razvije majhen polæ. Na svetu je 130.000 vrst mehkuæcev, v Sloveniji pa æivi 718 vrst kopenskih in 93 vrst vodnih mehkuæcev. Nekaj vrst polæev Vrtnik — Cepaea hortensis Æivi v svetlih gozdovih, æivih mejah, grmovju, na stenah in zidovju. Ob vlaænem vremenu ga najdemo na listih, plodovih in deblih. Hrani se z razliËnimi rastlinami. Je obojespolnik. Razmnoæuje se z jajËeci, ki jih zakoplje v jamico. Vrtnik ima hiπico visoko do 1,4 cm in πiroko do 1,9 cm. Po njej ima lahko pasove ali pa je brez njih. Veliki vrtni polæ — Helix pomatia Predvsem æivi v vrtovih in parkih na apneni podlagi. Pred suπo in mrazom se zavaruje tako, da se zapre z apnenim pokrovËkom. Prezimi v zemlji. Hrani se z razliËnimi zeliπËi. Je obojespolnik. Pari

se od maja do avgusta. V jame, ki jih izkoplje, odloæi 40 do 60 belih, kot grah velikih jajËec. Po nekaj tednih se izleæejo mali polæi, ki imajo æe hiπice. Spolno dozorijo po 3 do 4 letih. Veliki vrtni polæ ima hiπico visoko do 4 cm in prav toliko πiroko. Hiπica je slamnato do rjavo rumena. RdeËi lazar — Arion rufus Je goli polæ, na videz brez hiπice. Hiπica je namreË majhna in ploπËata. Telo je Ërno, opeËno rdeËe ali rjavo. Polæ je dolg 12 do 15 cm. Æivi v vlaænih predelih in je dejaven predvsem v deæevnem vremenu. Pogost je v gozdovih, med grmovjem in na travnikih. Hrani se s sveæim in suhim listjem in gobami. Je obojespolnik. JajËeca odlaga v apnenih ovojih na tla, pod kamne, v mah ali med listje. Veliki mlakar — Lymnaea stagnalis Hiπica je velika, koniËasta in ima trebuπast zadnji zavoj. Visoka je 5 do 6 cm. Veliki mlakar æivi v stojeËih vodah z blatnim dnom. Pogosto pihaja po zrak na povrπino. Hrani se z algami. Je obojespolnik. JajËeca obda s sluzjo v obliki traku. Prilepi jih na kamne v vodi in na vodne rastline. Pisani perjaniËar — Hypselodoris villafranca UvrπËamo ga med polæe. Æivi na plitvem kamnitem dnu morja, med algami. Hrani se s spuævami. V dolæino zraste do 2 cm.

• Æuæelke

Æuæelke uvrπËamo med Ëlenonoæce in mnogoËlenarje. »lenonoæci imajo telo pokrito z debelo pokoænico — hitinjaËo. Ta vsebuje hitin in ima vlogo zunanjega ogrodja. Imajo parne Ëlenkaste okonËine. Telo je neenakomerno Ëlenjeno. Telo æuæelk je razdeljeno na glavo, oprsje in zadek. Oprsje je iz treh Ëlenov. Na vsakem Ëlenu je en par nog, skupaj trije pari. Imajo en ali dva para kril, nekatere vrste pa so nekrilate. Na glavi imajo par tipalnic ter sestavljene in pikËaste oËi. Obustni aparat æuæelk je oblikovan glede na naËin prehranjevanja. HitinjaËa je trda, trdna, lahka in nepremoËljiva. Ni proæna in ne raste z æuæelko. Zato se v obdobju rasti vse æuæelke veËkrat levijo. Æuæelke imajo ob strani telesa drobne odprtine — dihalnice ali traheje. Skozi te odprtine prihaja zrak v sistem zelo tankih cevk — vzduπnic. Po njih priteka zrak v vse dele telesa æuæelk. Najmanjπe æuæelke so komaj vidne s prostim oËesom. Vseeno imajo glavo, oprsje, zadek, krila, oËi, tri pare nog, Ërevesje, æivËevje, srce in dihalnice. Na svetu æivi 850.000 vrst æuæelk, v Sloveniji pa jih je najmanj 10.125. Nekaj vrst æuæelk »rna mravlja — Lasius niger Najpogosteje æivi na poljih, v vrtovih in gozdovih. Gnezdo gradi pod zemljo. Tik pod zemeljsko povrπino naredi hodnike, ki vodijo veËinoma k listnim uπem na drevesih. Hrani se z njihovimi izloËki, mediËino in mrtvimi æivalmi. Æivi v velikih kolonijah. Skupaj æivijo matice, delavke in samci. Poleti ob ugodnem vremenu samci in krilate matice poletijo in v zraku pride do osemenitve matic. Po parjenju samci poginejo. Matice poiπËejo primeren kraj za graditev novega gnezda in nove kolonije. »rna mravlja je dolga 3 do 4 mm. DomaËa muha — Musca domestica Najpogosteje æivi v Ëloveπkih bivaliπËih, kjer je toplo. Dejavna je podnevi. Prehranjuje se le s tekoËo hrano. Sesa æivila, iztrebke in gnijoËe snovi. JajËeca odlaga na gnijoËe snovi, tako da imajo liËinke æerke dovolj hrane, ko se izleæejo iz jajËec. Zato se zelo hitro razvijajo. DomaËa muha ima lahko v enem letu 8 generacij potomcev. Prezimi v obliki bube ali liËinke. DomaËa muha je dolga do 7,5 mm. Evropska zelena kobilica — Tettigonia viridissima Æivi na travnikih in poljih z grmovjem in drevesi. SkoËi zelo daleË, poleg tega pa lahko preleti tudi velike razdalje, in sicer tako, da jadra. Dejavna je podnevi. Hrani se z rastlinsko hrano, predvsem s poganjki. Samica ima leglico, s katero odlaga jajËeca v rahlo prst. JajËeca prezimijo. LiËinke, ki so podobne odraslim kobilicam, se izleæejo spomladi. Evropska zelena kobilica je dolga 34 do 36 mm.

LastoviËar — Papilio machaon Æivi na travnikih in vrtovih. Dejaven je podnevi. Hrani se z mediËino. Samica jajËeca odlaga na korenje, janeæ, kumino, koper, peterπilj in koromaË. Gosenica (ki je preteæno zelena), se zabubi, buba pa nato prezimi. Spomladi se iz nje po preobrazbi izleæe metulj. Razpon kril lastoviËarja je do 7 cm. Poljski murn — Gryllus canpestris Najpogosteje æivi na suhem, peπËenem in griËevnatem terenu. Izkoplje do 40 cm dolge hodnike, ki vodijo poπevno v zemljo. Dejaven je podnevi v sonËnem vremenu, in sicer od maja do julija. Hrani se z rastlinskimi poganjki in æuæelkami. Je teritorialen. Samica odlaga jajËeca z leglico v tla rova. Po 2—3 tednih se izleæejo liËinke, ki æivijo skupaj, nato pa si skopljejo lastne rove, v katerih prezimijo. Poljski muren je dolg 20 do 26 cm. Mokar — Tenebrio molitor Mokarja uvrπËamo med æuæelke in hroπËe. Æivi v votlih drevesih, v gnezdih ptic ter v skladiπËih za moko, æito in testenine. Dejaven je ponoËi, pogosto prileti na luË. Hrani se z moko, æitom, s posuπeno mrhovino in z organskimi ostanki vseh vrst. V hrano odlaga jajËeca, iz teh pa se razvijejo liËinke, ki se veËkrat levijo. LiËinka se zabubi, v bubi poteka preobrazba in na koncu se iz bube izlevi odrasel hroπË. Mokar je æuæelka s popolno preobrazbo. Odrasel hroπË je dolg 12 do 18 mm.

• Pajki

Pajke uvrπËamo med pipalkarje. Telo je razdeljeno na glavoprsje in zadek. Na glavoprsju so πtirje pari nog in dva para pipalk. Nimajo tipalnic in Ëeljusti. Med pipalkarje uvrπËamo πËipalce, prπice, suhe juæine in pajke. Pri suhih juæinah sta glavoprsje in zadek πiroko zdruæena. Suhe juæine niso pajki. Na svetu je 72.500 vrst pipalkarjev, v Sloveniji pa æivi 2400 razliËnih vrst. Pri pajkih se neËlenjen zadek s pecljem pritrjuje na glavoprsje. Na zadku imajo predilne bradavice s predilnimi ælezami; te izloËajo tekoËino, ki se na zadku strdi v tanko in zelo moËno raztegljivo nit. Nit ima premer 0,003 mm in je precej moËnejπa od jeklene æice enake debeline. Pajki delajo pasti iz niti, v katere lovijo plen. PajËevine se med seboj zelo razlikujejo. V vsako vrsto mreæ se lovi doloËen plen. Nekateri pajki lovijo leteËe æuæelke, drugi prestrezajo æuæelke, ki hodijo po tleh. Pajki Ëakajo na plen sredi pajËevine ali pa kje v bliæini. Velikost mreæe je povezana s starostjo pajka, saj starejπi pajki spredejo veËjo mreæo. S pajËevino jih povezuje nit. Nekateri Ëakajo na plen v zasedi, nekateri pa nanj skoËijo. Nekateri pajki ne predejo mreæ, temveË v nit zapredejo jajËeca. Na glavi imajo pedipalpe, ki so pri samcih preoblikovane v spojitveni ali kopulacijski organ. Vanj samec vsrka kapljico semenske tekoËine in jo s pedipalpom prenese v samiËino spolno odprtino. Na glavi ima tudi πËipalke ali pipalke, ki imajo na koncu izvodilo æleze strupnice, katerih izloËke pajki vbrizgajo v plen. Prebava je zunanja; utekoËinjeno vsebino plena pajek vsrka v prebavilo. Dihalo je sestavljeno iz cevkastih dihalnic trahej in predalËnih pljuË. Znanih je veË kot 20.000 vrst pajkov. Nekaj vrst pajkov Navadni kriæevec — Araneus diadematus Gradi skoraj navpiËne mreæe na grmovju, drevju in plotovih. Spiralna nit je lepljiva. Na plen preæi na sredini mreæe z glavo navzdol. Hrani se z leteËimi æuæelkami. Samci so dolgi do 10 mm, samice do 17 mm. JajËeca v rumenkastem kokonu prezimijo. Samica jeseni pogine. Spomladi se iz jajËec izleæejo mladiËi, ki takoj zaËnejo graditi mreæe. Po petih levitvah spolno dozorijo. Rumeni cvetni pajek — Misumena vatia Zadræuje se na cvetovih, kjer preæi na plen. Lahko je bele ali rumene barve. Premika se postrani. Hrani se s Ëebelami in z metulji. Velikost samca je do 4 mm, samice do 10 mm. Samica varuje kokone z jajËeci. Progasti skakaË — Scalticus scenicus Je æivopisan pajek, majhen, vitek, pogosto æivi na zidovih sten. Z moËnimi nogami lahko dela do 10 cm dolge skoke. Ima najbolje razvite oËi med pajki. Za seboj vleËe nitko. Volkec — Lycosa sp. VeËinoma æivi na odprtih obmoËjih z nizkim grmovjem in zeliπËi. Je zelo hiter pajek in ne prede pajËevin. Hrani se z æuæelkami, ki jih najde na tleh. Zapredek z jajËeci (kokon) samica nosi s helicerami in ga varuje.

Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev pouka Polæi Ko v naravi opazujete polæe, lahko hkrati opazujete tudi deæevnike, mokrice, mravlje, pajke, rastline in sledove, ki jih puπËajo æivali za seboj. Veliko polæev æivi na vlaæni prsti, pod kamni, med grmovjem. Hiπica polæa je zelo krhka in se zlahka poπkoduje. Na steklu polæ puπËa sluzasto sled, obenem pa lahko skozi steklo opazujemo valovito gibanje miπice v nogi. Ko se uËenec dotakne tipalnic, se polæ skrije v hiπico. UËenci si lahko polæa poloæijo na dlan in opiπejo, kaj Ëutijo! »e ne æelijo, jih ne silimo. Zelo pomemben je zgled uËitelja in vrstnikov. Gojilnica za polæe UËenci lahko opazujejo premikanje polæev, prehranjevanje, parjenje, odlaganje jajËec in izleganje mladiËev ter rast mladih polæev. »e gojilnico malo izsuπimo, se polæi zaliæejo v hiπico, vhod zaprejo z apnenim pokrovËkom, in ko gojiπËe znova navlaæimo, prilezejo iz hiπic. Pri gojitvi je pomembna stalna vlaga in poleg hrane dodatek: sipina kost ali pesek za papige. Tu dobijo polæi snovi za rast hiπice. Gojite lahko katero koli vrsto polæev. Zelo primerna je tropska vrsta polæ ahatnik. Æuæelke Opazovanje mravelj naj poteka v lepem, sonËnem vremenu, ko so mravlje dejavne. UËenci naj sami z opazovanjem spoznajo, kaj mravlje nosijo v mravljiπËe. Ob njihovi poti naj nastavijo razliËno hrano in opazujejo. NajveË mravelj se bo nabralo ob mesu in sladki hrani. Mravlje nosijo hrano v mravljiπËe. Tako delajo zaloge za hladne zimske mesece ter hranijo matico in liËinke. »rno mravljo lahko najdete praktiËno povsod v bliæini Ëloveπkih bivaliπË. Opazujete pa lahko tudi katero koli drugo vrsto mravelj v okolici πole. Ko uËenci opazujejo mravlje, lahko opazujejo tudi vse druge æuæelke: murne, Ëebele, metulje, Ëmrlje, hroπËe, stenice, kobilice. Gojilnica za mokarja Odrasla samica lahko odloæi v svojem æivljenju, ki traja 10 tednov, do 600 jajËec. V enem tednu sepri temperaturi 25 do 30 °C iz jajËec izleæejo liËinke. To je tudi najbolj ugodna temperatura za gojenje mokarjev. Mokarje presejemo s sitom in jih tako loËimo od otrobov. Z mokarji lahko hranimo dvoæivke in kuπËarice, pa tudi æelve. Mokar je æuæelka s popolno preobrazbo. Z brskanjem po gojiπËu lahko odkrijemo, kdaj so se iz jajËec izlegle liËinke. Opazimo namreË drobno premikanje otrobov. LiËinke pa so tako drobne, da jih sprva ne opazimo. Gojilnica za sredozemskega poljskega murna PriporoËam, da v uËilnici gojite tudi murna, ki je æuæelka z nepopolno preobrazbo. Iz jajËeca se razvije liËinka, ki je podobna odrasli æivali. Po veËkratni levitvi odraste v spolno zrelo æival. Murni se prijetno oglaπajo in bodo lahko zvoËno ozadje v uËilnici. Tudi murni so primerna hrana za dvoæivke in kuπËarice. V dobrih pogojih, kadar je zelo toplo, se mladi murni izleæejo iz jajËec v enem tednu. Poljski muren, ki æivi v Sloveniji, je zelo teritorialna æival in samotar. Gojite lahko spolno zrel par. Samica odloæi v vlaæno prst jajËeca in iz njih se razvijejo liËinke. Z rastjo in dozorevanjem pa se med seboj izrinjajo in ostane nam en odrasel spolno zrel par. Zato vam svetujem, da gojite sredozemskega poljskega murna ali striËka (Acheta domestica).

Pajki V naravi lahko opazujete katerega koli pajka. UËenci ga lahko primejo; pri tem bodo ugotovili, da so pajki plaπne æivali, ki niso rade na roki. Ko narahlo potresemo mreæo, pride pajek pogledat, kaj se je ujelo vanjo. Pogosto pa je teæko preslepiti pajka, da smo mi æuæelka, ki trese mreæo. Pajki hodijo po nelepljivih nitkah. V mreæe lovijo razliËne æuæelke. Pod mreæo leæijo izsesane hitinjaËe æuæelk, ki jih je pajek prebavil, izsesal in vrgel iz mreæe. Pajek, ki je podoben mravlji, se od nje na zunaj razlikuje predvsem po πtevilu nog. Pajek jih ima osem, mravlja pa πest. Razlikuje se tudi po πtevilu telesnih delov, saj ima pajek dva, mravlja pa tri. V uËilnici prav gotovo æivi pajek, zato ga ni potrebno posebej gojiti. V mreæo mu uËenci lahko dajo za hrano manjπe murne.

Odgovori na vprašanja UČIM SE UČITI

1. Napiši, kaj je na slikah narobe. Mravlji na levi strani noge izraščajo iz zadka, in ne iz oprsja. Mravlja na desni strani pa ima le glavo in oprsje, manjka pa zadek. PREVERI SVOJE ZNANJE

1. Kje lahko najdeš drobne živali? Poglej ob zidu, pod deskami in kamni, med listjem, v zemljo, pod deblo, v razpoke drevesne skorje, na grmovje in drevje. 2. Po čem prepoznaš polže? Imajo mišičasto nogo, ki izloča sluz, in dva para tipalk. Nekateri imajo hišico, nekateri pa so brez nje. 3. Primerjaj žuželke s pajki in ugotovi podobnosti in razlike. Največja zunanja razlika med žuželkami in pajki je v številu nog. Žuželke imajo tri pare nog, pajki pa štiri. STROKOVNA LITERATURA

• Ralph Buchsbaum, Lorus J. Milne: Niæje æivali, MK 1971. • Alexander B. Klots, Elsie B. Klots: Æuæelke, MK 1970. • Anton Polenc: Iz æivljenja pajkov, MK 1950. • Anton Polenc: Iz æivljenja æuæelk, MK 1951. • Barbara Taylor: Pajki, MK 2002.

Tu je moj dom

Prostori za bivanje in gibanje Operativni cilji • Izkustveno ugotavljajo, da za razliËne namene izbirajo snovi z razliËnimi lastnostmi. • Ugotavljajo tehniËne in tehnološke lastnosti gradiv. • Gradijo modele na osnovi skice in primerjajo z zgradbo iz ožjega in širšega okolja. • Berejo naËrt.

Teoretična izhodišča Bivamo v stanovanjih ali v stanovanjskih hišah. V njih so razliËni prostori, ki imajo razliËen namen glede na obliko, velikost in opremo. Kuhinja — prostor, v katerem se pripravlja hrana; bivalna kuhinja obsega tudi jedilni prostor. Kopalnica — prostor za umivanje in kopanje; v njej so kopalna kad, prha, umivalnik itn. Soba — prostor za bivanje in poËitek; otroška soba — z delovnim kotiËkom za šolsko delo, za igro itn. Dnevna soba — tu se družimo, pogovarjamo, sprejemamo obiske, gledamo televizijo, poslušamo radio. Predsoba — manjši prostor, od koder vodijo vrata v bivalne in druge prostore. StopnišËe — povezuje nadstropja v stavbi. Garaža — tu shranjujemo motorna vozila in kolesa. Shramba — prostor za shranjevanje živil. Delavnica — prostor, kjer kaj popravimo ali izdelamo. Tu imamo orodje, stroje in pripomoËke. Kurilnica — prostor z manjšo peËjo za centralno ogrevanje.

Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev pouka 26. Iz gradnikov sestavljanke sestavi model svoje sobe ali sobe, ki si jo želiš Za boljšo predstavljivost o bivalnih prostorih in opremi zberejo razliËne revije in knjige s fotografijami in z risbami. Tako laže opišejo videz in opremo prostorov, morda tudi tistih, ki jih doma nimajo. Treba je opozoriti, da vsak dom nima vseh naštetih prostorov, saj jih morda ne potrebuje. Pogosto nimamo kurilnice, ker jo delimo z drugimi ali pa ker imamo daljinsko ogrevanje. Shramba je pogosto kar v kuhinji (v hladilniku in omarah). Veliko domov nima delavnice in garaže. Ponekod so taki prostori skupni ali pa jih nimamo. Model sobe lahko sestavijo iz gradnikov sestavljanke ali pa uporabijo embalažne škatlice. Po lastni zamisli izdelajo model sobe. Za prikaz pohištva v naËrtu uporabijo shematske znake, ki so narisani v delovnem zvezku. Model, ki ga izdelajo, je dovolj majhen, da ga lahko skicirajo v naravni velikosti (M 1 : 1). Mrežo pripravijo na risalnem listu (velikost kvadrata 100 mm x 100 mm). Skico izdelka narišejo prostoroËno s svinËnikom. Sestavljeni model sobe postavijo na šolsko mizo. Pri opazovanju modela stojijo in gledajo izdelek na mizi od zgoraj navzdol (tlorisni pogled). Sobo, hiše, šolo, bloke … narišejo v zvezke v pomanjšanem merilu (M 1 : 100). 27. Izdelaj model igralne hiše V delovnem zvezku je opisan postopek, kako izdelati igralno hišo. NaËrt naj izdelajo po svoji zamisli, prostore naj opremijo s pohištvom, slikami, zavesami ... Spretnejši lahko igralno hišo opremijo z razsvetljavo (žarnica, okov, baterija, vodnik — žica, stikalo). Za najbolj radovedne je primerna naloga, da izdelajo razsvetljavo v vseh prostorih igralne hiše. Za osvetlitev dveh prostorov lahko izdelajo tudi dva vzporedna elektriËna kroga z eno baterijo: tako prižgejo luË v enem ali drugem prostoru. Svetita lahko tudi obe žarnici hkrati.

Odgovori na vprašanja PREVERI SVOJE ZNANJE

1. Iz katerega materiala je bila narejena najbolj trdna hiša v zgodbi o volku in treh prašičkih? Najbolj trdna hiša je bila zgrajena iz opeke. 2. Majhen šotor ima le en prostor. Je to dovolj? Kaj misliš, zakaj? Šotor postavimo v počitniški kamp. Tam so že urejeni prostori, ki jih nujno potrebujemo: kopalnica in stranišče. Kuhinjo, jedilnico in dnevni prostor si uredimo zunaj. 3. V kakšnem merilu narišeš mravljo, da je dovolj velika za opazovanje? V povečanem merilu.

Predlogi dodatnih vprašanj za preverjanje znanja • Ali veπ, iz Ëesa je zgrajeno bivaliπËe, v katerem bivaπ? BivaliπËa so lahko iz lesa, betona, opeke ... • Kaj potrebujeπ, da lahko izdelaπ model igralne hiπe? Potrebujeπ naËrt, material in orodje. • S katerim orodjem lahko pripraviπ primerno dolge æice za elektriËno napeljavo v modelu hiπe? Take æice pripraviπ s kleπËami πËipalkami. • V skupinah sestavite model razreda, kakrπnega si æelite. Ko je naËrt izdelan, sestavite seznam vseh reËi, ki bi jih za tak razred potrebovali. Katere reËi s seznama v razredu æe imate? Katere bi morali πe dokupiti? UËenci naj se v skupinah po 4 najprej dogovorijo, kaj bi v razredu radi imeli. Morda je primeren naËin moæganske nevihte, kjer zapiπejo vse ideje, potem pa po premisleku izloËijo neizvedljive in najslabπe. Ko imajo izdelane æelje, po zgledu 1. naloge v delovnem zvezku na str. 14 izdelajo naËrt. Pri izdelavi seznama reËi smo lahko pozorni samo na vrsto reËi, ki jo potrebujejo, Ëe pa imamo dovolj Ëasa, spodbudimo uËence, da potrebne predmete tudi preπtejejo. STROKOVNA LITERATURA

• Tempusova projektna skupina, Tempusovo snopje, DZS 1993.

Zakaj žoge niso iz gline Lastnosti trdnin Operativni cilji • RazvrπËajo snovi po gnetljivosti, trdoti. • Spoznajo za vodo in zrak prepustne in neprepustne snovi. • Izkustveno ugotavljajo, da za razliËne namene izbirajo snovi z razliËnimi lastnostmi. • Ugotavljajo tehniËne in tehnološke lastnosti papirnih gradiv, gline/plastelina in lesa.

Teoretična izhodišča Snov je vse, kar ima maso, zaseda prostor in je mogoËe zaznati in izmeriti. Snov je abstrakten pojem, ki pove, iz Ëesa je neki predmet ali telo, oziroma kaj se v prostoru nahaja. Vse, kar nas obdaja, tudi mi sami, je iz snovi. Snovnemu svetu reËemo tudi materialni svet. Duhovni svet se od materialnega loËi po tem, da samostojno ne zaseda prostora. VeËina snovi v vesolju je nežive. V nasprotju z živo snovjo taka snov ne raste, ne diha, se ne prehranjuje, se ne razmnožuje in ne odmira. Pri prvem sooËenju otrok z abstraktnim pojmom ≈snov« razvršËamo snovi po njihovih snovnih lastnostih. Tudi snovna lastnost je abstrakten pojem, saj ni lastnost konkretnega predmeta, ampak snovi. To pomeni, da ima tako lastnost praviloma vsako telo, ki je narejeno iz te snovi. Vsaka snov je sestavljena iz majhnih delcev, gradnikov snovi (atomi, molekule). Ti gradniki so med seboj bolj ali manj povezani. NaËin in stopnja te povezave doloËa fizikalno obliko snovi. Fizikalno obliko snovi imenujemo njeno agregatno stane; snov je lahko v trdni, kapljevinasti ali plinski obliki. TekoËina je snov, ki teËe, in je lahko kapljevina ali pa plin. VeËina snovi se lahko pojavlja v vseh treh agregatnih stanjih (na primer voda). Konkretno agregatno stanje snovi je odvisno od temperature in tlaka. Veljavno in priporoËeno izrazoslovje je navedeno v spodnji preglednici.

Fizikalna oblika snovi Snov

trdnina (trdna snov)

kapljevina

Stanje snovi

trdno stanje

kapljevinsto stanje

plin tekočina plinsko (plinasto) stanje

V trdnini so gradniki s privlaËnimi silami med seboj povezani v Ëvrsto strukturo. Lahko nihajo okoli svojih povpreËnih položajev, ne morejo pa jih zapustiti. Zato imajo snovi v trdnem stanju svojo razloËno obliko in prostornino. To so telesa. Telesa ohranijo obliko, saj moramo vložiti precej truda, da jo spremenimo. Povsem drugaËe je z obliko teles iz kapljevin in plinov, ki se z lahkoto spreminja. V tem poglavju spoznamo osnovne lastnosti trdnin: gnetljivost ali plastiËnost, prožnost ali elastiËnost, trdoto ter prepustnost za vodo in zrak. Pozneje spoznamo še druge pomembne lastnosti trdnih snovi: toplotno in elektriËno prevodnost ter morebitne magnetne lastnosti. Trdnine imajo še druge lastnosti, na primer topnost in krhkost. Gnetljivost ali plastiËnost je lastnost nekaterih trdnin, ki se ne vrnejo v prvotno obliko, ko nanje preneha delovati sila. »e telo iz take snovi stisnemo, spremeni obliko in jo ohrani tudi takrat, ko telo nehamo stiskati. Prožnost ali elastiËnost je lastnost nekaterih trdnin, ki se vrnejo v prvotno obliko, ko nanje prenehajo delovati zunanje deformacijske sile oziroma napetosti. Ta lastnost velja le za dovolj majhne sile. Kadar na telo iz prožne snovi deluje sila, ki je veËja od mejne sile, se telo trajno deformira. Takrat je prekoraËena meja prožnosti.

Trdota je doloËena z odporom trdnine proti vdoru drugih trdnih teles. Merimo jo z razliËnimi postopki. Z vsakim od njih je doloËena posebna lestvica. Med najpogosteje uporabljanimi je Mohsova trdotna lestvica. Predstavlja jo 10 znaËilnih mineralov, ki so razvrπËeni od najmehkejπega (lojevec, trdota 1) do najtrπega (diamant, trdota 10) tako, da vsak poznejπi razi prejπnjega. »e z mineralom, ki ima veËjo trdoto, potegnemo po takem, ki ima manjπo trdoto, dobimo na slednjem razo, to je deformacijo. Trdota poljubne snovi se meri tako, da ugotovimo, kateri mineral iz trdotne lestvice naπe snovi ne razi veË. Trdota merjene snovi je enaka trdotni stopnji tega minerala. TeoretiËno gledano ni nobena snov neprepustna za vodo ali zrak. To bi pomenilo, da je verjetnost za prehod molekule vode ali zraka skozi snov enaka niË, kar pa ni nikoli natanËno izpolnjeno. Vendar so nekatere snovi za vsakdanje razmere neprepustne, druge pa Ëisto dobro ali celo odliËno prepuπËajo vodo oziroma zrak. To je odvisno od poroznosti snovi. Lahko si pomagamo s poenostavljeno predstavo, da je razlog v velikosti molekul: ker so molekule vode in zraka razliËno velike, jih izbrana snov ne prepuπËa v enaki meri. Kadar pa je poroznost (luknjice v tkanini) dovolj velika, lahko skozi snov preidejo tako molekule zraka kot tudi molekule vode. Taka snov je prepustna za obe snovi. Bodimo pozorni na razliko med snovjo (v tem primeru trdnino) in telesom. Trdne snovi (trdnine) lahko oblikujemo v taka telesa, ki ohranijo obliko. Nekaj primerov podaja spodnja preglednica.

Snov glina

Telo glinena posoda ...

blago plastika papir

krilo, hlače, plašč … plastična vrečka, plastenka … list papirja, papirnata brisača …

Morda bi bilo bolj natanËno, Ëe bi snovi iz te preglednice imenovali ≈material« ali ≈surovina«, saj so naπteti veËinoma (pol)izdelki, ki so material za pripravo uporabnih predmetov. Vendar bi nas taka doslednost gotovo oddaljila od osnovnega smotra: s pojmom ≈snov« povemo, iz Ëesa je neko telo.

Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev pouka • Lastnosti trdnin gnetljivost 28. Zgneti telo poljubne oblike in ga nariπi. Namesto gline lahko uporabimo tudi plastelin ali kaj podobnega. Spodbujajmo otroke, da navedejo tudi druge snovi, za katere iz izkuπenj vedo, da so gnetljive. Naj opiπejo tudi izkuπnje, zaradi katerih vedo, da je neka snov gnetljiva.

• PRoænost 29. RaziπËi razliËne predmete in ugotovi, ali so narejeni iz proænih snovi ali ne. Pri preizkuπanju proænosti otroke opozorimo, da so snovi proæne le, dokler ne prekoraËimo meje proænosti. Takrat se bo plastiËno ravnilo zlomilo. Torej pri poskusu ni dobro, Ëe so preveË moËni. Navadno to vedo iz vsakdanjih izkuπenj, vendar kljub temu ne bo odveË naπe opozorilo, da je proænost lastnost nekaterih snovi in da velja le za ne prevelike sile. Za kovinsko æico vzamemo bakreno ali jekleno æico, lahko tudi lot (spajko). ElektriËne æice z izolacijo niso primerne za ta poskus. Usmerjajmo pozornost uËencev na obliko predmetov. Iz spremembe oblike telesa (predmeta) sklepamo na lastnost snovi, iz katere je telo.

• Trdota 30. RaziπËi razliËne snovi in ugotovi, ali so trde ali mehke.

Za preizkušanje trdote uporabimo navadni svinËnik. Postopek merjenja je podoben pravemu, je pa le dvostopenjski: snovi lahko razvrstimo le kot trde (vanje ni mogoËe zapiËiti svinËnika — te snovi razijo svinËnik, torej so trše od njega) ali pa kot mehke (vanje lahko zapiËim svinËnik — svinËnik jih razi, torej je trši od njih). Dobro je, da imajo vsi uËenci enako trd svinËnik (na primer HB), ki naj bo dobro ošiljen, da bodo uËinki dobro vidni. Le tako bodo njihovi rezultati primerljivi. Uporabljajo naj zašËitno podlago, najbolje leseno.

• Prepustnost za vodo 31. Iz razliËnih snovi oblikuj cedila in preveri, ali prepuπËajo vodo. S preprostim poskusom bi težko merili koliËino vode ali zraka, ki je prešla skozi dano snov v Ëasovni enoti, zato moramo uvesti posebne prilagojene kriterije, predvsem pa Ëasovni okvir opazovanja. Za našo uËno stopnjo je pomembna primerjava prepustnosti razliËnih snovi pri enakih pogojih. Tako uËenci ugotovijo razliËno višino vode, ki je skozi cedila iz razliËnih snovi prešla v kozarËke. PriporoËamo, da opazovanje traja en dan. Pri daljšem opazovanju bi namreË morali govoriti že tudi o tem, koliko vode je izhlapelo! Poskus za ugotavljanje prepustnosti za vodo je daljši, saj se dobri (predvsem dobro merljivi in medsebojno primerljivi) rezultati pokažejo šele Ëez dan ali dva. Uporabimo enako velike prozorne kozarËke, da bomo koliËino vode v njih lahko izmerili s preprostim merjenjem višine vode. Cedila oblikujemo iz razliËnih trdnih snovi. Pri njihovem oblikovanju se, kolikor je mogoËe, izogibajmo lepil in drugih snovnih pripomoËkov. Te uporabimo le za to, da bomo cedila dobro pritrdili na lonËke. Seveda pa moramo pripraviti Ëvrste oblike cedil, ki bodo za kak dan prenesla težo vode in ne bodo padla v kozarËke. Spodbujajmo otroke k pestri izbiri snovi za cedila, naj deluje njihova domišljija! Nekaj primerov: razliËne vrste papirja, tkanin, plastike, drevesni listi, morda veË plasti papirja ipd. V vsa cedila damo enako koliËino vode, primerno njihovi velikosti oziroma velikosti najmanjšega od njih. Poskus je primeren za skupinsko delo.

• Prepustnost za zrak 32. RaziπËi, ali snov prepuπËa zrak. PrepušËanje zraka je precej hitrejši proces kot prepušËanje vode, zato lahko celoten poskus izvedemo v Ëasu šolske ure. Nekatere snovi (na primer blago) tako dobro prepušËajo zrak, da jih niti ne moremo napihniti. Zato uporabimo vreËke iz snovi, ki vsaj po prvi oceni ne prepušËajo zraka in jih torej lahko napihnemo. Dobro je, da se o izbiri vreËk pomenimo z uËenci. Verjetno je najbolje, da sami ugotovijo, katerih ne moremo napihniti. Pomembno je, da so vreËke dobro zatesnjene ter da imajo približno enako in dovolj veliko prostornino. Tudi napihnjene morajo biti približno enako. Za obtežitev uporabimo enake, vendar primerno težke knjige. Praznjenje vreËk preverimo po enakem Ëasu, tako da bo vsaka od njih imela enake pogoje. Vzpodbujajmo otroke k razmišljanju, kako naj izvedejo poskus, da bodo pogoji merjenja za vse vreËke dovolj enaki. Dobro je, da pri poskusu prepustnosti za vodo in zrak uporabimo kolikor je mogoËe enakih snovi. Na primer papirnate vreËke, v katere nam v trgovini dajo kruh, papir, v katerega nam zavijejo salamo, tkanino za vetrovke, tkanino za dežnike … Tako lahko otroke opozorimo na snovi, ki prepušËajo oboje, in na take, ki prepušËajo le vodo ali le zrak.

• uporabnost predmetov 33. Lastnosti dobre žoge Pogovarjajmo se o tem, za katero uporabo so namenjeni posamezni predmeti. Uporabo povežimo z lastnostmi snovi, iz katere naj bi bil narejen tak predmet. Spodbujajmo povezovanja med lastnost-

mi trdnih snovi, ki so jih pravkar spoznali, in uporabnimi predmeti, ki bi bili narejeni iz njih, pa je za njihovo rabo prav ta lastnost odloËilna. Primer najdemo tudi v naslovu poglavja. Zakaj žoge niso iz gline? Usmerimo pozornost na lastnosti gline in na lastnosti, ki jih mora imeti uporabna žoga.

Odgovori na vprašanja PREVERI SVOJE ZNANJE

1. Kako ugotoviš, ali je satje narejeno iz trde ali mehke snovi? Spomnimo se ugotavljanja trdote s svinčnikom, kar seveda lahko naredimo tudi na satju. Ker pa ima satje malce nerodno obliko za izvedbo tega poskusa, ga lahko preoblikujemo. Ker za to ne potrebujemo velike moči ali posebnih oblikovalnih orodij, lahko sklepamo, da je satje narejeno iz mehke snovi. Dobro bi bilo, da to snov tudi poimenujemo (čebelji vosek). 2. Katere lastnosti mora imeti snov, iz katere so narejene avtomobilske gume? Biti mora negnetljiva, prožna, precej mehka, ne sme prepuščati vode (zračnica pa ne sme prepuščati zraka). 3. Zakaj žoge niso iz gline? Pogovarjajmo se o lastnostih, ki naj jih ima žoga, in ponovimo lastnosti gline, ki smo jih spoznali v tem poglavju.

Predlogi dodatnih vprašanj za preverjanje znanja • Ali je blago na dežniku prepustno za vodo in za zrak? Blago na dežniku ne sme prepušËati vode, saj bomo pod takim dežnikom v dežju mokri. VeËina blaga prepušËa zrak, vendar je stopnja prepustnosti majhna. Zato nam veter obrne dežnik, vËasih pa nam ga celo odnese. • Razmisli, v kateri stolpec na vrh preglednice lahko napiπeπ ≈tkanina« in v katerega ≈steklo« tako, da bodo v stolpcih pod njima prepustna za zrak deska, letev … navedene pravilne lastnosti trdnine. Nato trda v prazna mesta v preglednici napiπi neprepustna za vodo lastnosti trdnine tako, da bo vsaka vrstica opisovala isto lastnost obeh snovi. prožna • V zgodbi (izberemo zgodbo, ki jo imajo otroci radi) poiπËi predmete (lahko omejimo πtevilo). V preglednico zapiπi imena predmetov, snovi, iz katerih so, in lastnosti snovi. Primer: Iz pravljice Moj deænik je lahko balon izberemo predmet æoga.

Predmet

Snovi

Gnetljivost

Prožnost

Trdota

Prepustnost za vodo

Prepustnost za zrak

žoga

guma

mehka

• V preglednici so zbrane lastnosti snovi. Katera snov ima take lastnosti? Kaj zaradi teh lastnosti izdelujejo iz nje?

Gnetljivost

Prožnost

Trdota

Prepustnost za vodo

Prepustnost za zrak

Snovi

Predmet

trda

mehka

Gnetljivost

Prožnost

Trdota

Prepustnost za vodo

Prepustnost za zrak

Snovi

Predmet

trda

les

pohištvo

trda

kovina

ogrodje koles

mehka

blago

šotor

• Zaradi katerih lastnosti je volna neuporabna za izdelavo kroænikov? Poleg suhe in trdne hrane na krožnike dajemo tudi omake in juhe. Od krožnikov priËakujemo, da so dovolj trdni za koliËino hrane na njih in da ne prepušËajo vode. Volna nima nobene od teh lastnosti. Podobnih primerov je še veliko, na primer: kako bi se obnesel stol iz gume, kaj lahko poËnemo z leseno žemljo itn. Spodbujajmo otroško domišljijo in vsako domislico natanËno razËlenimo glede na lastnosti snovi in uporabnosti predmetov.

Kaj lahko narediš iz gline in papirja? Obdelovanje mehkih snovi Operativni cilji • Gradijo modele na osnovi skice in primerjajo z zgradbi iz ožjega in širšega okolja. • Z varno uporabo orodja preizkušajo papirna gradiva in izdelujejo uporabne predmete. • Uporabljajo razliËne naËine spenjanja papirnih gradiv in presojajo ustreznost konËnega izdelka. • Berejo naËrt.

Teoretična izhodišča Papir moramo izdelati, zato je umeten material. Je plošËat, porozen material, sestavljen iz prepletenih vlaknin rastlinskega izvora. Osnovna surovina za papir so lesna in celulozna vlakna, ki jih iz lesa pridobijo s kemijskim postopkom. Vse veËji pomen ima tudi uporaba sekundarnih vlaknin — recikliranje starega papirja. Za obdelavo je pomembno, da znamo papirne materiale razvrstiti na papir, karton in lepenko. Za papir je znaËilno, da je tanek in enoplasten. »e stehtamo list papirja velikosti 1 m2 in dobimo maso 80 g, pravimo, da ima papir gramaturo 80 g/m2. Lepenka in karton sta praviloma debelejša, veËplastna in imata veËjo gramaturo.

PAPIR (0-225 g/m2)

150

LEPENKA (225-600 g/m2) KARTON (150-600 g/m2) 225

600

g/m2

Karton je zlepljen iz razliËnih vrst papirnih materialov in pri pregibanju ne poËi. Pravimo, da je žilav. Lepenka je zlepljena iz papirjev enake kakovosti in pri pregibanju hitro poËi. Pravimo, da je krhka in lomljiva.

Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev pouka Za ugotavljanje vrste papirnih materialov v steklen kozarec natrgamo košËke razliËnih papirnih materialovin prelijemo z vodo. »e opazujemo trgani rob košËkov papirnih materialov, opazimo vlakna, ki so glavna sestavina. Veliko laže trgamo razmoËene košËke. V kozarcu po daljšem namakanju opazimo, da je vodapostala motna. V njej so se namreË raztopila lepila in barvila, ki so bila v papirnih materialih. Debelejši kosi papirnih materialov pri namakanju v vodi razpadejo. S prsti jih lahko razstavimo v posamezne liste in tako sklepamo, da smo imeli poleg papirja tudi karton oziroma lepenko. Za preizkušanje smeri teka papirja uporabimo kos Ëasopisnega papirja. List strgamo precej hitro. »e je rob lista po trganju raven, pravimo, da smo list trgali v smeri teka vlaken oziroma v smeri teka papirja. Isti kos papirja zasukamo za 90º in znova strgamo. Rob trganja ne bo raven; papir smo namreË trgali pravokotno na smer vlaken. Pri kartonu in lepenki smer teka vlaken doloËimo s pregibanjem, saj je pravokotna na smerlažjega pregibanja. Smer teka je pomembna, ker papirne materiale v tej smeri laže trgamo, režemo in pregibamo. Smer teka lahko dokažemo samo pri strojno izdelanih papirnih materialih. RoËno izdelan papir ima vlakna nakljuËno porazdeljena v vseh smereh, zato pri trganju v razliËnih smerehdobimo robove enakega videza. Podobni so rezultati trganja papirnih stisnjencev (embalaža, v kateri prodajajo jajca).

Za preoblikovanje papirnih materialov uporabljamo posebna orodja. ©karje morajo biti dovolj ostre in z zaobljenimi konicami. Pomembna je tudi velikost; ustrezati mora uËenËevi dlani. Za uËence, ki so leviËarji, izdelujejo škarje, ki imajo roËaja oblikovana za prijem z levico. Posebno orodje je nož za papir, ki ga vleËemo le ob masivnem kovinskem ravnilu. Postopek 1. NatanËno odmerimo z metrom. 2. S svinËnikom oznaËimo mesto rezanja. 3. Masivno kovinsko ravnilo nastavimo na Ërto. 4. Z roko moËno pritisnemo ravnilo na obdelovanec, ki ga podložimo s kosom lepenke. 5. Pripravimo nož za rezanje papirja (preverimo ostrino, nastavimo dolžino rezila — dva delËka iz roËaja). 6. Nož nekoliko nagnjen v smeri rezanja z rahlim pritiskom na obdelovanec vleËemo ob kovinskem ravnilu. 7. Režemo toËno po Ërti. 8. Kovinsko ravnilo nastavimo na obdelovanec tako, da režemo na strani odpadka. 9. Debelejše papirne materiale režemo postopno tako, da nož za papir veËkrat nastavimo v mesto zaËetnega reza in z rahlim pritiskom vleËemo ob ravnilu, dokler materiala ne prerežemo. 10. NatanËneje režemo, Ëe pri delu stojimo. Izrabljeno konico noža odlomimo z lomilnikom (zamašek roËaja na nožu) ali s klešËami v nasprotni smeri zareze na jeklenem rezilu. Rezilo noža je spet ostro. Papir lahko izdelamo tudi sami. Pri pridobivanju osnovne vlaknine iz papirnih robËkov ali Ëasopisnega papirja smo uspešnejši, Ëe uporabimo elektriËni mešalnik. Za izdelavo papirja potrebujemo vsaj dve šolski uri. V mokro papirno pogaËico lahko pred tlaËenjem (tanjšanjem) pogaËice dodamo tudi suho cvetje. Ko bomo pogaËico nato plošËili, se bo suho cvetje (trave, suhi listi, semena ...) prekrilo z vlakni. Po stiskanju in sušenju dobimo unikatne roËno izdelane papirje. Na zraku sušimo papir 3—4 dni. Pred uporabo roËno izdelan papir še obtežimo, da se nekoliko poravna. Preoblikujemo ga lahko tako, da ga trgamo, strižemo, luknjamo, lepimo in barvamo. Papir lahko uËenci izdelujejo v dvojicah, košËke izdelanega papirja pa si med seboj izmenjujejo; tako lahko izdelajo tudi barvno zanimive vošËilnice. Vsak kos roËno izdelanega papirja je unikaten izdelek, zato uËence navajamo na varËno uporabo. Preprosto tehnologijo izdelave s tlaËenjem lahko zamenjamo s postopkom, ki je povsem podoben roËni izdelavi papirja v mojstrskih delavnicah. Za ta postopek potrebujemo fino mrežo, napeto na okvirju, in posodo, v kateri papirjevino pripravimo v vodi. S tem postopkom izdelamo tanjše papirne liste z odcejanjem na gosti mreži. Poseben papirni material je valoviti karton. Zlepljen je iz papirnega vala in ravnih listov papirjev razliËne kakovosti. VeËjo trdnost in nosilnost mu zagotavlja oblika. Valovita lepenka je zlepljena iz papirnega vala in ravnih listov enake kakovosti.

Iz »esa je papir? Za preizkus ponudimo razliËne vrste papirnih materialov (pisarniški papir, raËunalniški papir, servietni papir, Ëasopisni papir, embalažno škatlico kakšnega živila, valoviti karton, kos lepenke). Pred poskusom lahko napovedo priËakovane rezultate, po opravljenem poskusu pa ugotovitve primerjajo z napovedmi. 34. Izdelaj lonËek iz gline 35. Kako lahko izdelaπ roËno izdelan papir 36. Ali je ves papir enak? Ali papir lahko trgaπ v vseh smereh enako? Ne, laæe trgamo papir v smeri teka, rob trganja bo raven.

Kakπen je rob trganja na koπËkih? Na robovih koπËkov papirja vidimo vlakna. Ali lahko razmoËene koπËke papirja razstaviπ v veË plasti? V veË plasti razstavijo karton, lepenko, valoviti karton in valovito lepenko. Našteti papirni materiali so zlepljeni iz veË plasti. 37. Ali je kaj trden most? »e obremenimo trak papirja (most), se trak hitro upogne. Karton je veËplasten in debelejši, zato prenese veËje obremenitve, lepenka pa še nekoliko veËje. Valoviti karton zaradi oblike (prelepljen valovit papir) prenaša najveËje obremenitve. Trdnost je najveËji odpor sil materiala proti zunanjim silam. Poznamo: natezno, tlaËno, uklonsko, upogibno, strižno in vzvojno napetost. 39. Iz tankega kartona lahko izdelaπ gibljive modele Izdelajo lahko gibljiv model, tako kot prikazuje risba v delovnem zvezku, ali pa na podoben naËin drugo žival. NaËin delovanja je podoben »možiËku kopitljaËku«, le da vrvico nadomestijo s kartonskimi trakovi. Vsak premiËni del (taca, rep ...) mora imeti dve luknji, ki sta med seboj primerno oddaljeni. Eno od lukenj s pisemsko razcepko povežemo s trupom živali v gibljivo zvezo. Ta zveza je vrtišËe premikanja tace ali repa na trupu, drugi luknji v taci in repu pa med seboj povežemo s kartonskima trakovoma in razcepkami. Gibanje repa prenesemo s kartonskim trakom na taco; gibanje prenašamo z enega dela na drugi del. Ti izdelki nam lahko služijo tudi kot ploske lutke. 40. Katera oblika ima najveËjo trdnost? Oblike pripravimo iz enako velikih listov pisarniškega papirja (velikost A5). Obremenimo jih tlaËno tako, da na oblike postavljamo male šolske zvezke. Pri poskusu ugotovimo, katera oblika ima najveËjo tlaËno trdnost. NajveËjo ima tista oblika, ki prenese najveËje število zvezkov. Na kakπne naËine lahko preoblikujemo papir? S pregibanjem papirja dosežemo veËjo trdnost lista papirja. Za list papirja pravimo, da ima le dve razsežnosti, ker debelino zanemarimo. »e ga pregibamo, dobimo še tretjo razsežnost in papirni izdelek ima veËjo trdnost. Z zgibanjem lahko izdelamo razliËne oblike (profile), iz katerih lahko nato z lepljenjem in s spenjanjem izdelamo trdne izdelke. Iz tankih papirjev lahko zgibamo tudi izdelke po naËrtih (origami). Z zgibanim modelom letala lahko preizkušamo lastnosti letenja. »e letalo zgibamo natanËno po naËrtu, bo model letel naravnost. Smer letala spreminjamo s smernim krilcem, ki ga izdelamo na papirnem modelu tako, da zadnji rob trupa letala zakrivimo v želeno smer. »e ga zakrivimo v desno, bo model zavijal v desno. ZraËni tok, ki se zaganja v smerno krilce, potisne letalo v desno; letalo bo torej letelo v želeno smer. 41. Kako lahko poveËamo trdnost listu papirja? List pisarniškega papirja velikosti A4 nima prav velike trdnosti, s pregibanjem v razliËne oblike, pa se njegova trdnost zelo poveËa. Za preizkušanje vzamemo po dva lista A4. Prvi most (1.) sestavimo tako, da na kladici položimo dva lista, kot prikazuje skica v delovnem zvezku. Most obremenimo in opazujemo posledico. Drugi most (2.) zgradimo tako, da en list vstavimo med leseni kladici; dobimo lok, ki ga prekrijemo z drugim listom. Most obremenimo in opazujemo posledico. Tretji most (3.) sestavimo tako, da zgornji list papirja ob robovih dvakrat prepognemo (izdelamo U profil), kot prikazuje risba. Most obremenimo in opazujemo posledico. »etrti most (4.) zgradimo tako, da list zgibamo po vsej dolžini, kot prikazuje skica, nato ga položimo na kladici in pokrijemo z drugim listom. Most obremenimo in opazujemo posledico. Mostove obremenjujemo z utežmi postopno, dokler se ne podrejo. Najbolj trden je Ëetrti most. Oblika je podobna valovitemu kartonu, ki ga uporabljamo za pakiranje težjih izdelkov.

Odgovori na vprašanja PREVERI SVOJE ZNANJE

1. Iz katerega papirnega materiala lahko izdelaš maketo šolske okolice? Maketo šolske okolice lahko najlaže naredim iz kartona ali pa iz papirja s prepogibanjem in lepljenjem. 2. Kaj lahko storiš, da bo list papirja bolj trden? Lahko zlepim več listov papirja, spnem več listov papirja ali pa zgibam papir v različne oblike. 3. Zakaj v papirnati vrečki ne moreš prenašati vode? Papir prepušča vodo, zato bo iz papirnate vrečke iztekla.

Predlogi dodatnih vprašanj za preverjanje znanja • Otipaj vzorce papirnih materialov in jih razvrsti od najtanjšega do najdebelejšega (Ëasopisni papir, risalni list, plast papirnatega robËka, kos valovitega kartona). najtanjπi plast papirnatega robËka

najdebelejπi Ëasopisni papir risalni list kos valovitega kartona

• Primerjaj kos roËno izdelanega papirja z listom papirja iz πolskega zvezka. Kateri papir je bolj gladek? — Bolj gladek je list iz πolskega zvezka. Izdelan je iz papirja, ki ga na papirnem stroju stiskajo in gladijo. • Ali je list roËno izdelanega papirja, ki ga lahko izdelaπ iz Ëasopisnega papirja, recikliran papir?

Obkroæi!

Recikliranje je ponovna uporaba odpadnih snovi za izdelavo novih izdelkov. • Katero orodje potrebujeπ za izdelavo luknje v tankem kartonu? — LuknjaË, kladivo in podlago (kos lesa in karton). • PoiπËi v knjigah naËrt za model zgibanega letala, ki je drugaËen kot v uËbeniku, in ga izdelaj. Kaj moraπ storiti, da bo letalo zavijalo v desno smer? — Zadnji rob trupa letala (rep) zapogneπ v desno smer.

STROKOVNA LITERATURA

• Grum, Ferlan: Gradiva, Tehniπka zaloæba Slovenije, Ljubljana, 1994. • G. Novak: Papir, karton, lepenka, Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniπka fakulteta, Oddelek za tekstilstvo, Ljubljana, 1998.

Kaj lahko narediš iz lesa? Obdelovanje trdih snovi Operativni cilji • Ugotavljajo tehnološke lastnosti razliËnih snovi. • Izkustveno ugotavljajo, da za razliËne namene izbirajo snovi z razliËnimi lastnostmi. • Ugotavljajo tehniËne in tehnološke lastnosti gradiv. • Uporabljajo lesena gradiva pri izdelavi modelov in maket, ki se nanašajo na življenjski prostor in znaËilnosti razliËnih bivališË.

Teoretična izhodišča Les je naravni material, ki ga Ëlovek uporablja za gradnjo in izdelke že od pradavnine. Dragocen in dodoloËene mere obnovljiv vir lesa je gozd. Zgradba lesa je odvisna predvsem od tega, kakšne vrste je, pa tudi od starosti posekanega drevesa. Lastnosti lesa, ki jih spoznamo pri obdelavi in uporabi, so posledica njegove zgradbe. Vrste lesa prepoznamo po: barvi, videzu ali teksturi, trdoti, znaËilnem vonju ... Pri obdelavi lesa je zelo pomembna tudi njegova trdota. Trdota lesa je doloËena s tem, kako moËno se upira les, Ëe prodira vanj drugo, bolj trdo telo. Trdoto smo obravnavali v poglavju Zakaj žoge niso iz gline, Lastnosti trdnin, kjer smo snovi razvrstili na trde in mehke, za merilo pa smo uporabili svinËnik. Po tem kriteriju bomo kako vrsto lesa lahko doloËili kot mehko (to je odvisno tudi od trdote uporabljenega svinËnika), veËinoma pa jih bomo opredelili kot trde. Pri zabijanju žebljev v smrekov ali bukov les pa zelo dobro obËutimo, da sta ti dve vrsti lesa razliËno trdi. Za obdelavo v šoli je primeren mehkejši les. Zelo mehak les imajo smreka, lipa in topol. Hlode razžagajo s traËno žago v tramove, gredice in deske. TraËna žaga ima list, napet na pogonski in napenjalni kolut. Letve in letvice razžagajo s krožnimi žagami. Les obdelujemo s posebnimi postopki in pri tem uporabljamo orodja in pripomoËke. Glavni obdelovalni postopki so: 1. merjenje in zaËrtovanje; orodja: ravnilo, kotnik, jeklen meter v ohišju in svinËnik. Pri zaËrtovanju na les uporabimo svinËnik, in ne drugih pisal. 2. pritrjevanje; orodja: mizarska svora, vzporedni primež, jeralnik. Mizarska svora služi za hitro pritrjevanje obdelovancev za stiskanje lepljencev. Vzporedni primež je naprava za pritrjevanje kovin, zato moramo leseni izdelek obložiti z odpadnim lesom, da ga pri pritrjevanju ne poškodujemo. Poseben pripomoËek za žaganje je jeralnik, v katerega s svoro vpnemo letvice. Jeralnik omogoËa, da žagamo pod pravim kotom ali pod kotom 45º. Pri pritrjevanju izdelkov na mizo moramo tudi mizo zašËititi z veËjim kosom lesa (odrezek deske, panelne plošËe ali iverne plošËe). 3. æaganje; orodja: kovinska loËna žagica, lisiËji rep. RoËno žagamo z loËno kovinsko žagico, ki ima vpet list z drobnim ozobjem. Žagico potisnemo od sebe, pri vleËenju nazaj pa je ne pritiskamo k obdelovancu (prosti hod). Primerna je za žaganje manjših koliËin lesa (letvice). Nekoliko veËje letve žagamo z lisiËjim repom, ki je veËja žaga. 4. vrtanje; orodja: roËni vrtalni stroj, vijaËni sveder. Z vrtanjem lahko les prevrtamo ali pa le delno zavrtamo luknjo v les (slepa luknja). Pred vrtanjem v les s toËkalom (kovinska konica) zatoËkamo mesto vrtanja. ZatoËkano mesto prepreËuje zdrsavanje svedra. Uporabljamo roËni vrtalni stroj, ki ga poganjamo z roËico. V vpenjalno glavo vpnemo vijaËni sveder z ustreznim premerom. RoËico vrtimo od sebe tako, da se sveder vrti v desno; le tako namreË rezili svedra odrezujeta. Ko smo nehali vrtati, še vedno vrtimo sveder v desno in ga vleËemo ven iz vrtine. »e vrtimo sveder v levo, se odvije vpenjalna glava in sveder ostane v lesu. V tem primeru moramo sveder znova vpeti v glavo in vrteti v desno.

5. bruπenje; orodja: brusilna kladica. Brušenje lesa najbolje opravimo z brusilno kladico. Izdelamo jo lahko v šoli: brusilni papir nalepimo na raven lesen kvader (najbolje v velikosti otroške dlani). Za brušenje lesa v šoli uporabimo brusilni papir št. 80, 100 in 150. Visoka številka pomeni drobnejša brusilna zrna — bolj fin brusilni papir. 6. piljenje; orodja: okrogla, plošËata, trikotna pila. Pilo uporabimo za odvzemanje manjših koliËin lesa takrat, ko z brusilnim papirjem ne moremo brusiti. Za piljenje lesa uporabimo pile s srednjim nasekom. Po piljenju jih oËistimo z žiËno šËetko. 7. spajanje; pripomoËki in orodja: lepila, žeblji, lesni vijaki. Lepimo z lepili za les in upoštevamo navodila proizvajalca. Za žebljanje uporabimo primerno dolge žeblje (2/3 skupne debeline obdelovancev, ki ju spajamo). Izberemo tanjše žeblje z ravno in veliko glavo. Kladivo mora imeti ustrezno maso glede na velikost žebljev, ki jih zabijamo (100, 150, 250 g). Žebelj, ki se zakrivi, izpulimo z mizarskimi klešËami. Pri vijaËni zvezi moramo les prej zavrtati s svedrom, ki je nekoliko tanjši od lesnega vijaka. Vijak privijamo v desno smer. Glava izvijaËa se mora tesno prilegati zarezi v glavi vijaka; ta je ravna ali pa križna. 8. povrπinska zaπËita lesa; pripomoËki: premazi za les. Lesne izdelke lahko tudi zašËitimo in pobarvamo. Uporabljajmo lake na vodni osnovi, saj nam tako ne bo treba vdihavati zdravju škodljivih topil. Les ima lepo strukturo, zato ga velikokrat zašËitimo s prozornimi laki, da ohranimo njegov videz.

Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev pouka 42. Izdelaj svojo štampiljko V delovnem zvezku je napisan postopek za izdelavo štampiljke. Narisan je tudi naËrt v merilu 1 : 1. Vse mere so napisane v mm. Za boljšo predstavljivost je izdelek narisan tudi v tridimenzionalni risbi. Oblike štampiljk naËrtujejo in skicirajo po lastni želji in jih izstrižejo iz penaste gume. Uporabijo lahko tudi luknjaËe. Spretnejši si lahko izdelajo veË štampiljk. Pri preizkušanju lahko izdelajo veËbarvne odtise tako, da s ËopiËem nanesejo na štampiljko razliËne barve.

Odgovori na vprašanja PREVERI SVOJE ZNANJE

1. Ali vse vrste lesa dišijo enako? Ali prepoznaš katero vrsto lesa po vonju? Nekatere vrste lesa imajo značilen vonj, npr. les češnje, borov les, les oljke, lipov les ... 2.Katere šolske potrebščine so izdelane iz lesa? Naštej jih nekaj. Svinčnik, barvice, ravnilo. Včasih so bile modne tudi lesene peresnice. 3. Ali lahko v trd les zabiješ drobne žeblje? Ne.

Predlogi dodatnih vprašanj za preverjanje znanja • Ali veπ, kje dobimo les? Les dobimo z razæagovanjem hlodov, ki so debla posekanih dreves. • Kaj potrebujeπ, da lahko narediπ izdelek iz lesa? Potrebujeπ naËrt, material, orodje in primerno delovno povrπino. • Kaj narediπ z roËnim vrtalnim strojem? Z vrtalnim strojem vrtamo luknje in slepe luknje v obdelovanec. • S Ëim zaπËitimo in polepπamo videz lesenih izdelkov? Izdelke prebarvamo z ustreznimi zaπËitnimi premazi, prozornimi in barvnimi laki na vodni osnovi. STROKOVNA LITERATURA

• Janez Grum, Dimo Ferlan: Gradiva, Tehniπka zaloæba Slovenije 1994. • Rudi Pipa: Anatomija in tehnologija lesa, Lesarska zaloæba 1990.

Če je ni, je vse narobe Električni krogi Operativni cilji • Sestavljajo preprost elektriËni krog. • Razlagajo vlogo elektriËnega stikala v elektriËnem krogu. • Izdelujejo model elektriËnega kroga. • Ugotavljajo, da kovine dobro prevajajo elektriko, nekovine pa slabo. • Seznanijo se z vzroki nesreË pri ravnanju z elektriËnimi napravami in naËini varovanja, zaradi varovanja zdravja in življenja. • Naštejejo porabnike elektriËnega toka v šoli in doma. • Ugotavljajo koristnost varËevanja z elektriko.

Teoretična izhodišča ElektriËni tok teËe le po sklenjenih krogih. Nekateri se vËasih pošalijo, da nam elektrogospodarstvo prodaja meglo, saj nam vendar pošilja po žicah ves Ëas isti tok. Taki šaljivci pa zamolËijo, da elektriËni tok nosi s sabo tudi energijo in opravlja delo. V naravi in tehniki je tako, da tisto, kar teËe po sklenjenih krogih, (skoraj vedno) prinaša in odnaša še kaj drugega. Ljudje, ki odhajajo od doma in se vanj vedno znova vraËajo, iz njega odnašajo na primer smeti, prinašajo pa hrano. V radiator teËe po ceveh centralne kurjave vedno ista voda in prinaša toploto. Žarnice in elektriËne aparate imenujemo s skupno besedo elektriËni porabniki. »eprav bi iz imena lahko sklepali, da elektriËni porabniki tok porabijo, to ni res. Prav toliko toka, kot ga v porabnik priteËe, ga iz njega tudi odteËe. ElektriËni tok skozi porabnike poganjajo baterije in generatorji. Pravimo jim izviri elektriËnega toka. V hišni napeljavi lahko štejemo za izvir vtiËnico, Ëeprav vemo, da je resniËni izvir elektriËni generator v elektrarni, ki je prek daljnovoda povezan z vtiËnico hišne napeljave. Porabniki in izviri imajo po dva prikljuËka. Porabniki delujejo le, Ëe je elektriËni krog sklenjen tako, da sta povezana po en prikljuËek porabnika s po enim prikljuËkom izvira. Na tak naËin elektriËni tok teËe skozi porabnik in skozi izvir, kar pomeni pri enem prikljuËku noter in pri drugem ven. Porabniki in izviri so med seboj navadno povezani z žicami. Za uravnavanje delovanja porabnikov (da lahko vkljuËimo in izkljuËimo elektriËni tok skoznje) v elektriËne kroge vežemo stikala, za varovanje porabnikov pa varovalke. Stikal je veliko vrst. Navadno so vgrajena v aparat. Stikala za luËi, infrapeËi in grelnike v stanovanjih so navadno vgrajena v steni. Tudi varovalke so lahko vgrajene v aparat. Aparati, ki jih prikljuËimo na hišno napeljavo, so varovani z varovalkami ali odklopnimi stikali. Ta varovala so v hišnih razdelilnih omaricah in varujejo hišne tokokroge. ElektriËni prevodniki so snovi, skozi katere lahko teËe elektriËni tok. Dobri elektriËni prevodniki imajo veliko prostih elektronov. Take snovi so kovine. Slabi prevodniki (npr. nekovine, steklo, porcelan, keramika, plastika, tekstil) imajo le malo prostih elektronov. Take snovi ne prevajajo elektriËnega toka in so elektriËni izolatorji. Izjema je ogljik, saj je nekovina, v obliki grafita pa kar dobro prevaja elektriËni tok. ElektriËne kroge ponazarjamo z elektriËnimi shemami. V njih ima vsak element elektriËnega kroga posebno oznako. Pri napaËni uporabi je elektriËni tok lahko nevaren. UËinek toka na Ëloveško telo je odvisen predvsem od njegove velikosti, vrste, frekvence, Ëasa trajanja in poti (še posebno, Ëe teËe skozi srce). Vendar ne vpliva na vse ljudi enako. V povpreËju velja, da tokove, ki so manjši od 1 mA (1 mA = 0,001 A), zaznamo le na jeziku. Tokovi do 15 mA povzroËajo mišiËne krËe, ki so brez škodljivih posledic. Pri tokovih nad 15 mA pa se pojavijo moËni mišiËni krËi, ki pri daljšem delovanju lahko povzroËijo smrt. ElektriËni tokovi med 50 in 100 mA za Ëas enega srËnega utripa (približno 0,75 s) povzroËajo smrtne

poškodbe. Enosmerni tokovi so manj nevarni od izmeniËnih, zato pri šolskih poskusih praviloma uporabljamo enosmerne tokove, Ëe je to le mogoËe. Poškodovani elektriËni aparati s kovinskimi ohišji (to je z ohišjem iz elektriËnih prevodnikov) bi bili smrtno nevarni, Ëe ne bi bili ozemljeni. Ozemljitev je narejena tako, da je ohišje s tretjim prikljuËkom povezano s hišno ozemljitvijo. Ëe bi stekel tok po ohišju aparata, bi stekel po tretji žici v zemljo, in ne skozi Ëloveka, ki bi se takega ohišja dotaknil. Tako s tretjim vodnikom v kablih varujemo sebe. Elektrika lahko zaneti požar oziroma poškoduje elektriËne aparate tako, da pregreje žico. To se zgodi, Ëe nastane napaka in po žici steËe prevelik tok. Da se to ne bi zgodilo, so hišni tokokrogi varovani z varovalkami oziroma odklopnimi stikali. V ohišju varovalke je tanka žica, ki je namenoma oslabljen del tokokroga. Debelina žice je odvisna od velikosti elektriËnega toka, ki še sme steËi skozi porabnik. Ëe skozi varovalko steËe prevelik tok, se žica v njej stali in tako se elektriËni krog prekine. Na ta naËin se tokokrog prekine, preden bi prevelik tok poškodoval elektriËni aparat. Pravimo, da je varovalka pregorela. Tako varovalko moramo nadomestiti z novo. Odklopno stikalo je elektromagnetno stikalo, ki prekine dovod elektriËnega toka, kadar je prevelik. Odklopno sikalo potem preprosto znova vklopimo.

Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev pouka 43. Imaš le žarnico. Kaj še potrebuješ, da bi zasvetila? Za prvo dejavnost uporabimo okrasno žarnico z dvema žicama. Tako nazorno pokažemo, da ima žarnica — porabnik — dva prikljuËka. 44. Katera æarnica sveti? Na žarnici so prikljuËki manj opazni. Žarnica sveti le v dveh od narisanih primerov. Pri tej dejavnosti otroci pogosto naredijo kratek stik, pri Ëemer se lahko grlo žarnice precej segreje. Opozorimo jih, naj ne poskušajo predolgo, da se ne bodo prestrašili ali opekli. 45. Porabniki elektriËnega toka 46. ElektriËno stikalo »e æico odmakneπ od prikljuËka baterije, æarnica ne sveti. 47. Izdelaj stikalo Z izdelavo stikala in preizkusom verjetno ne bo težav. VeË priprave in razlage moramo nameniti drugemu delu naloge. Na fotografiji je baterijska svetilka, v kateri se razmeroma dobro razloËijo posamezni elementi elektriËnega kroga. Ëe pa nalogo razširimo na katero koli baterijsko svetilko, moramo biti pozorni, saj so stikala v okroglih baterijskih svetilkah navadno precej skrita, zato je precej zapleteno razložiti, kako delujejo. V številnih baterijskih svetilkah iz kovine je krog sklenjen prek ohišja, kar še dodatno zaplete razlago. Zato izberemo plošËato plastiËno baterijsko svetilko. »e bomo uporabili kovinsko, se prepriËamo, da krog v njej ni sklenjen prek ohišja.

Kovina ali les — je vseeno? 48. ElektriËni prevodniki in izolatorji Namesto æarnice lahko v elektriËni krog zveæemo brenËalo. Tako postane poskus πe bolj zanimiv. 49. Kako deluje varovalka? ŽiËka mora biti res tanka. Uporabimo žiËko iz kovinske volne za dratiranje parketa ali drgnjenje umazanije s posode. Izvlecimo Ëim tanjšo žiËko. ŽiËka pri poskusu zagori; ker tega ne priËakujemo, se hitro prestrašimo. Ëe daljša žica ne zagori, premikamo prikljuËna kabla bliže skupaj, da bo tekel tok skozi krajši del žice. Ko bo žiËka dovolj kratka (in Ëe je dovolj tanka), bo gotovo zagorela. V novejših hišah so v razdelilnih omaricah odklopna stikala, v starejših razdelilnikih pa še najdemo varovalke. Varovalke pregorijo in jih ne moremo znova uporabiti. Odklopna stikala pa lahko po odklopu še enkrat vkljuËimo.

50. VarËevanje z elektriko

Odgovori na vprašanja ZA ZELO RADOVEDNE

Naredimo baterijo Poskus uspe, če so lističi med kovanci zares mokri. Ko se posušijo, svetleča dioda (light emitting diode, LED) ne sveti več. Pomembno je, kako obrnemo diodo, saj prevaja le v eni smeri. Za poskus uporabimo rdečo diodo, ker zasveti pri najmanjši napetosti.

PREVERI SVOJE ZNANJE

1. Na kolesu poišči tri predmete, ki prevajajo električni tok. (žica, ogrodje kolesa, dinamo, žarnica …) Kako imenujemo snovi, ki v njih prevajajo električni tok? Električni prevodniki. Morda bodo učenci ugotovili, da so to v večini primerov kovine. Poišči še tri snovi, ki ne prevajajo električnega toka. Plastika, guma … Kako jih imenujemo? Električni izolatorji.

Predlogi dodatnih vprašanj za ponavljanje • Iz Ëesa je sestavljen elektriËni krog? Iz izvira, porabnika in æic. VËasih je dodano stikalo. • PodËrtaj porabnike in obkroæi elektriËne izvire. televizor, vaza, baterija, avtoradio, kuhalnica, akumulator, æarnica, pralni stroj, elektrarna, budilka, plinski πtedilnik, hiπni zvonec Porabniki: televizor, avtoradio, æarnica, pralni stroj, budilka, hiπni zvonec. Izviri: baterija, akumulator, elektrarna. • Kakπna je vloga stikala v elektriËnem krogu? Z njim prekinemo ali sklenemo elektriËni krog. Tako lahko porabnik deluje le takrat, ko je stikalo vkljuËeno. • Kaj so elektriËni prevodniki? Snovi, ki prevajajo elektriËni tok. • Kaj so elektriËni izolatorji? Snovi, ki elektriËnega toka ne prevajajo. • IzvijaË za popravljanje elektriËnih aparatov ima roËaj iz plastike. Bi lahko bil tudi kovinski? Kaj pa lesen? Ne, kovinski ne bi smel biti, ker kovina prevaja elektriËni tok, lesen pa bi lahko bil, ker je les elektriËni izolator.

• Zakaj je poπkodovana æica lahko smrtno nevarna? Ker bi ob dotiku poπkodovane æice skozi Ëloveka stekel elektriËni tok, ki bi ga lahko tudi ubil. • Kakπna je vloga varovalk in odklopnikov? Varujejo aparate pred prevelikim elektriËnim tokom.

ZIMA Operativni cilji • Spoznajo spremembe æivih bitij v Ëasu. • Urijo se v sistematiËnem in vztrajnem opazovanju. • Ugotovijo odvisnost æivih bitij od okolja in Ëasa. • Raziskujejo medsebojno povezanost sprememb v æivi in neæivi naravi. • Usposobijo se za zapisovanje dogajanj. • Spoznajo, da je za vsak proces v naravi potreben doloËen Ëas.

Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev pouka UËence spodbujamo, da opazujejo dogajanja in spremembe v naravi. Primerjajo naj jih s spremembami jeseni. Vsak dan naj opazujejo svetlobo, dolæino dneva in temperaturo. Z domaËega okna (Ëe je le mogoËe v juæni ali zahodni legi) naj opazujejo, na kateri toËki sonce zahaja. Pri opazovanju narave naj si pomagajo tudi s sliko zime v uËbeniku. PoiπËejo naj æivali in rastline, opiπejo naravo pozimi in ugotovijo, kaj delajo æivali in kaj se dogaja z rastlinami.

Kje vse se pretaka voda? Pretakanje

Operativni cilji • Spoznajo pot vode od zajetja do pipe. • Spoznajo, da vodovodna voda krmili vodni tok po ceveh. • Spoznajo porabnike vode. • Spoznajo rezervoar (hram, zbiralnik) in njegov pomen. • Gradijo modele na osnovi skice in primerjajo z zgradbo iz ožjega in širšega okolja.. • Izdelujejo model mlinËka (vodnega kolesa) iz razliËnih gradiv.

Teoretična izhodišča TekoËine, to je kapljevine in plini, teËejo po koritih in ceveh. Primeri korit so: reËna struga, struga potoka, tobogani na bazenih, strešni žlebovi ipd. Korita so zgoraj odprta. Po njih teËe kapljevina navzdol; torej z višjega na nižje mesto. Tok tekoËine v koritih poganja teža. Po ceveh se pretaka vodovodna voda, odpadna voda po kanalizacijskih sistemih v zgradbah, voda v sistemu centralne kurjave, kri po žilah, gorivo po ceveh v motorjih in podobno. Sistemi cevi so lahko odprti ali zaprti, to pomeni sklenjeni ali pa ne. V sklenjenih sistemih se pretaka stalna in ista koliËina tekoËine, v odprtih sistemih pa je možen dotok tekoËine v sistem in iztok iz njega. Primer odprtega sistema je vodovod. Vanj priteka in iz njega odteka vedno druga voda. Voda teËe po odprtih sistemih cevi zaradi tlaËnih razlik, ki nastanejo zaradi višinske razlike ali pa jih ustvarjajo Ërpalke. Po ceveh lahko voda teËe tudi navzgor. Primer je natega. To je cev, po kateri teËe voda na eni strani navzgor, po drugi pa navzdol. Natega deluje, Ëe je en konec cevi više od drugega in je cev polna vode. Voda teËe od višjega konca po prvem delu cevi navzgor in po drugem delu cevi navzdol do nižjega konca. TlaËna razlika, ki poganja vodo, nastane zaradi višinske razlike gladin na obeh koncih

cevi (natege). Podobno je v delu vodovoda, kjer voda teËe od vodovodnega števca (ki je navadno v kleti ali v pritliËju stavbe) po ceveh navzgor do pipe. Navzgor teËe zato, ker je njena gladina na drugem koncu cevi (tam je zbiralnik) više od pipe. Vodovodna napeljava torej deluje po naËelu natege. To vidimo na ilustraciji, ki prikazuje osnovne dele vodovodne napeljave (glej uËbenik str. 34, del napeljave med zbiralnikom in pipami pri porabnikih). Sistem centralne kurjave je zaprt. Po njem kroži vedno ista voda. TlaËne razlike, ki poganjajo vodo, ustvari Ërpalka. TekoËa voda ima energijo zaradi svojega gibanja (to je kinetiËna energija), zato lahko opravlja delo. Voda, ki teËe po koritih (strugah), opravlja delo, ko poganja mlinska kolesa na rekah in potokih. Voda v zaprtem sistemu centralne kurjave (glej shemo v uËbeniku str. 32) prenaša toploto. VroËa voda priteka v radiatorje, tam odda toploto, ohlajena voda se vraËa v peË, kjer se segreje, spet teËe v radiatorje in to se ponavlja. Naredimo še primerjavo med dvema sistemoma, sistemom centralne kurjave in krvnim obtokom. Sistema imata nekaj skupnega: oba sta sistema sklenjenih cevi s Ërpalko. Oba prenašata — sistem centralne kurjave prenaša toploto, krvni obtok pa toploto in razliËne snovi. V prvem približku bi lahko rekli, da sta oba sistema zaprta. Vendar je krvni obtok precej bolj zapleten. Je zelo razvejan. Po žilah (ceveh) ne teËe vedno ista snov, saj se snov v organih izmenjuje prek žilnih sten. Krvni obtok ima torej znaËilnosti odprtega in zaprtega sistema cevi.

Odgovori na vprašanja PREVERI SVOJE ZNANJE

1. Oglej si sliko vodovodne napeljave. Ali bi voda iz odprte pipe v najvišjem nadstropju še tekla, če bi se pod tem umivalnikom zamašila cev? Pojasni odgovor. Da, voda bi tekla, saj dotočne in odtočne cevi med seboj niso povezane. 2. Oglej si sliko centralnega ogrevanja. Ali bi topla voda še pritekala v najvišji radiator, če bi se zamašila cev s hladno vodo v kleti? Pojasni odgovor. Ne, voda ne bi tekla. Hladna in topla voda tečejo po istem krogu. Zamašitev kjerkoli v krogu povzroči, da voda nikjer ne teče.

Predlogi dodatnih vprašanj za preverjanje znanja • Ali bi po ceveh pritekla voda v stanovanje, Ëe bi bil zbiralnik vode postavljen niæe od vodovodne napeljave v hiπi? Voda ne more teËi z niæjega mesta na viπje. To je moæno le, Ëe vodni tok poganja Ërpalka. • Ali veπ, kam odteËe voda iz umivalnika? Opiπi pot odpadne vode. Voda iz umivalnika je odpadna voda in odteËe po kanalizacijskih ceveh v Ëistilne naprave. Tam jo oËistijo in spustijo v reko. Preprosta Ëistilna naprava je tudi grezna jama ali greznica, kjer se voda prefiltrira in pri tem poËasi pronica v tla. • Primerjaj napeljavo centralnega ogrevanja z vodovodno napeljavo v stanovanjih. Ali je vodovodna napeljava sklenjena? Kaj storiπ, da si natoËiπ kozarec sveæe vode? Napeljava centralnega ogrevanja je sklenjen sistem, vodovodna napeljava pa je odprt sistem. V napeljavi centralnega ogrevanja kroæi ista voda, v vodovodni napeljavi pa voda priteËe in odteËe in se ne vraËa. Ko si natoËim kozarec vode, odprem pipo in voda priteËe v kozarec. Ko pipo zaprem, voda ne priteka veË. Voda v kozarcu je malenkost zniæala gladino vode v vodnem zbiralniku. V zbiralnik doteka nova voda iz vodnega zajetja.

Poškropi prijatelja Kapljevine

Operativni cilji • Spoznajo lastnosti kapljevin: gladina, oblika, kapljice. • Na osnovi poskusa ugotovijo, da kapljevine niso stisljive. • Vedo, da kapljevine lahko pretakamo. • Z gladino vode znajo doloËati vodoravno lego. • Ugotavljajo, da razliËne kapljevine razliËno hitro iztekajo.

Teoretična izhodišča Sestavni delci trdnin so atomi, ioni ali molekule, ki lahko le malo nihajo okoli mirujoËih ravnovesnih leg. Vezi med njimi so moËne. Te sile doloËajo trdnost in obstojnost snovi. Trdne snovi se ne mešajo in ne teËejo. Tudi zgradbo in lastnosti kapljevin lahko razložimo z molekularno sliko. V kapljevini so molekule blizu skupaj (vendar manj kot pri trdninah). Sile med molekulami kapljevine niso tako moËne kot pri trdninah, vendar zadošËajo za tvorbo kapljic. PrivlaËne sile, ki delujejo med molekulami, združujejo molekule v kapljice. Ker se molekule privlaËijo, težijo k temu, da bi imela vsaka molekula okoli sebe Ëim veË enakih molekul. Molekula na površini ima manj takih sosedov kot molekula iz notranjosti kapljevine, zato Ëutijo veËjo silo, ki jih vleËe proti notranjosti kapljevine. Molekule na površini tvorijo nekakšno pregrado (opno).

molekule kapljevine molekule zraka V breztežnem prostoru nastane povsem okrogla kaplja. »e pa deluje privlaËna sila Zemlje, se kaplja nekoliko deformira. Sile med molekulami kapljevin niso tako moËne kot pri trdninah. Molekule kapljevine se lahko gibljejo druga ob drugi, saj se pri tem razdalje med molekulami zelo malo spreminjajo. Zato lahko kapljevina spreminja obliko in zaradi svoje teže teËe. Zaradi slednje zavzame najnižjo možno lego. Vsaka lega, ki je usmerjena tako kot umirjena gladina kapljevine daleË od sten posode, je vodoravna. Na mejni površini, med kapljevino in steno posode, delujejo med molekulami drugaËne sile. Te sile ukrivijo gladino ob robovih.

Kapljevine so skoraj nestisljive. Za zmanjšanje njihove prostornine bi potrebovali ogromen tlak. »e želimo molekule zbližati, zaËnejo delovati moËne odbojne sile. Ker je stisljivost kapljevin silno majhna, so za našo uËno stopnjo kapljevine nestisljive. Židkost ali viskoznost je lastnost kapljevin, ki pove, kako se kapljevina upira pretakanju. Viskoznost je posledica tako imenovanega notranjega trenja med gibajoËimi se plastmi tekoËine. Viskoznost doloËa, kako tekoËine teËejo, zlahka ali težko.

TekoËina z majhno viskoznostjo iztekajo hitro tudi skozi majhno odprtino, tekoËina z veliko viskoznostjo pa poËasi. Ëim veËje so medmolekularne sile, tem veËja je viskoznost kapljevine. Z višanjem temperature se viskoznost kapljevin zmanjšuje, viskoznost plinov pa narašËa. Viskoznost tekoËin ni neposredno povezana z gostoto kapljevine.

Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev pouka Oblika, gladina, kapljica Pri prelivanju kapljevin v razliËne posode lahko opazujemo obliko kapljevine in obliko gladine. UËence vprašamo, v kateri posodi je najveË kapljevine in zakaj tako mislijo. Kdaj lahko sklepamo, da višja gladina v posodi pomeni, da je v njej veË kapljevine? Kaj pa pri posodi z drugaËno obliko? UËenci lahko opazujejo kapljice razliËnih kapljevin: vode, olja, kisa, mleka … Opazujejo naj obliko kapljic in njihovo velikost. Preštevajo lahko, koliko kapljic je potrebno, da majhno posodico napolnijo z razliËnimi kapljevinami. Na osnovi rezultatov naj primerjajo velikosti kapljic razliËnih kapljevin.

Stisljivost Stisljivost kapljevin je v primerjavi s stisljivostjo plina neznatna. UËenËeva ugotovitev, da kapljevine niso stisljive, je zato pravilna.

Pretakanje Pri pretakanju kapljevin moramo paziti, da viskoznosti ne povezujemo z gostoto. Olje ima manjšo gostoto kot voda, med pa veËjo, a imata oba veËjo viskoznost kot voda. Odprtina v lonËku naj ne bo prevelika (premer 2 do 3 mm), da bomo brez težav opazili razliko med hitrostmi iztekanja.

Odgovori na vprašanja PREVERI SVOJE ZNANJE

1. Naštej lastnosti, ki veljajo za olivno olje in vodo. Imata obliko posode, nista stisljiva, imata gladino, lahko ju prelivamo, naredita kapljico. 2. Na dnu bomo preluknjali dve enaki plastenki. V eni je kis v drugi pa olje. Obe kapljevini sta naliti do enake višine. V katero plastenko moramo narediti več lukenj, če želimo, da se bosta obe plastenki izpraznili hkrati? V plastenko z oljem moramo narediti več lukenj.

Igrajmo se z baloni Plini Operativni cilji • Vedo, da plini zavzemajo celoten prostor. • Z dejavnostjo ugotovijo, da je plin stisljiv. • Vedo, da plin teËe.

Teoretična izhodišča Plinske molekule so daleË druga od druge. Gibljejo se v popolnoma nakljuËnih smereh po sicer praznem prostoru in tako zapolnijo celoten prostor posode. Gibanje je živahnejše, Ëim višja je temperatura plina. Pline utekoËinimo s hlajenjem. Tako zmanjšamo hitrost gibanja molekul in omogoËimo privlaËnim silam med njimi, da jih povežejo v kapljevino. Plini so zelo stisljivi. TeËejo, se lahko mešajo in zavzamejo celoten prostor, ki ga imajo na voljo. Nimajo svoje oblike, temveË prevzemajo obliko posode, v kateri so. Plini in kapljevine so tekoËine.

Odgovori na vprašanja PREVERI SVOJE ZNANJE

TRDNINE: lonec, sol, štedilnik, makaroni, jeklenka, krožnik, parmezan KAPLJEVINE: olivno olje PLINI: plin UâIM SE UČITI

Predlagani miselni vzorec, ki mu lahko dodamo različne slike. SNOVI

TRDNINE - oblikujemo v telo - so trde ali mehke - so prožne ali neprožne - ohranjajo obliko

KAPLJEVINE

PLINI

- imajo obliko posode - se jih ne da stisniti - naredijo gladino - lahko jih prelivamo

- zavzemajo cel prostor - so stisljivi - nimajo gladine - lahko tečejo

Predlogi dodatnih vprašanj za preverjanje znanja • Naπtej vsaj πtiri kapljevine. Olje, nafta, kis, sadni sok. • Kako imenujemo lego, ki je enaka legi gladine mirne vode? Vodoravna lega. • Zakaj je olje kapljevina? Ker ima obliko posode, vodoravno gladino, naredi kapljico, se pretaka.

• Obkroæi trditve, ki opisujejo lastnosti kapljevin, in podËrtaj trditve, ki opisujejo lastnosti plinov.

SO STISLJIVE.

IMAJO OBLIKO POSODE.

IMAJO GLADINO.

NISO STISLJIVE.

NAREDIJO KAPLJICO.

SE PRETAKAJO.

PORAZDELIJO SE PO CELOTNEM PROSTORU.

Obkroæene lastnosti: imajo obliko posode, niso stisljive, imajo gladino, naredijo kapljico, se pretakajo. PodËrtane lastnosti: so stisljive, porazdelijo se po celotnem prostoru, se pretakajo, imajo obliko posode. • Primerjaj lastnosti plinov in kapljevin. V Ëem so si podobni in v Ëem se razlikujejo? Podobnost: se pretakajo, nimajo svoje oblike. Razlike: plini so stisljivi, ne naredijo kapljic in nimajo gladine.

Kam izgine luža Spreminjanje snovi Operativni cilji • Spremembe stanj opazijo v naravi. • Razumejo vpliv segrevanja in ohlajanja na spremembe snovi. • Spoznajo litje.

Teoretična izhodišča Gradniki snovi (atomi, molekule) so med seboj razliËno moËno povezani. Stopnja povezanosti doloËa agregatno stanje snovi: trdno, kapljevinasto ali plinsko. Dejansko agregatno stanje snovi doloËata njena temperatura in tlak. Prehod iz enega stanja v drugo poteka pri natanko doloËeni temperaturi. Ta je odvisna od tlaka in jo navadno navajamo pri normalnem zraËnem tlaku (101,3 kPa). Pri spremembi agregatnega stanja snov preide iz enega agregatnega stanja v drugo, pri Ëemer se temperatura snovi ne spremeni. Toplota povzroËi spremembe medmolekulskih sil.

• Taljenje in zmrzovanje Da trdna snov preide v kapljevinasto, jo moramo segreti, kar pomeni, da ji moramo dovesti toploto. To spremembo stanja imenujemo taljenje. Taljenje snovi poteka pri temperaturi, ki jo imenujemo tališËe. RazliËne snovi imajo razliËna tališËa. V tabeli so podana tališËa nekaterih snovi pri normalnem zraËnem tlaku. Snov duπik alkohol æivo srebro voda svinec aluminij æelezo volfram (æarilna nitka v æarnici)

Tali©»e (0C) -210 -114 -39 0 327 658 1530 3400

Toplota, ki jo pri taljenju prejme trdna snov, povzroËi, da se molekule gibljejo živahneje, zato so v povpreËju bolj narazen. Molekule med seboj niso veË povezane tako moËno kot v trdnini (na primer v kristalih), medmolekulske vezi pa so še dovolj moËne, da se molekule kapljevine združujejo v kapljice. Zmrzovanje ali strjevanje imenujemo prehod kapljevine v trdnino pri temperaturi tališËa. Pri tem procesu tekoËina odda toploto.

• Izparevanje, izhlapevanje in uteko»Injanje Kapljevina lahko preide v plinasto stanje, Ëe molekule prejmejo dovolj toplote (to je energije), da premagajo privlaËne sile med molekulami. Temperaturo, pri kateri snov izpareva, imenujemo temperatura vrelišËa. Prehod stanja pri tej temperaturi imenujemo izparevanje. V preglednici so zapisana vrelišËa razliËnih kapljevin pri normalnem zraËnem tlaku. Snov duπik alkohol æivo srebro voda

VRELI©»E (0C) -196 78 357 100

Snov svinec aluminij æelezo volfram (æarilna nitka v æarnici)

VRELI©»E (0C) 1750 2300 3050 5660

Prehod pa je možen tudi pri nižjih temperaturah. Nekatere molekule na površini kapljevine imajo dovolj veliko energijo, da premagajo privlaËne sile med molekulami kapljevine in preidejo v plinasto stanje. Takšen prehod imenujemo izhlapevanje. Izhlapevanje je hitrejše pri višjih temperaturah. Toplota, ki je potrebna za spremembo stanja, prihaja iz kapljevine in okolice. Zato se kapljevina in okolica hladita. Tako lahko razložimo, zakaj se telo pri potenju hladi. Ko pot izhlapeva, se telo (okolica kapljevine) ohlaja. Glede na izparevanje in izhlapevanje loËimo med paro in hlapi. Kadar je plin v okolišËinah, ki se ne razlikujejo znatno od okolišËin izparevanja, ga navadno imenujemo para. Plin pri pogojih, ko poteka izhlapevanje, imenujemo hlapi. Tako poimenovanje je zelo nazorno in pomaga pri razumevanju pojavov, posebno tistih, ki potekajo v naravi. UtekoËinjanje ali kondenzacija je prehod iz plinastega stanja v kapljevinsko. Pri kondenzaciji plin odda toploto. Pri izhlapevanju vode prehajajo v zrak vodni hlapi. Vodnih hlapov ne vidimo. »e se vodni hlapi v zraku utekoËinijo, nastanejo oblaki in megla.

Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev pouka Spreminjanje stanja v naravi lahko najpogosteje opazujemo pri vodi. Pri tem moramo poudariti, da vode v plinskem stanju nikoli ne vidimo. Najbliže opazovanju smo pri vrenju, ko opazujemo mehurËke, v katerih je vodna para. Posamezne kapljice vode se skupaj s hlapi nahajajo v megli in oblakih. Rosa, luže, reke in jezera so kapljevinsko agregatno stanje vode, led in sneg pa trdno stanje vode. Sneg in led imata razliËno kristalno zgradbo, ker snežinke nastanejo pri drugaËnih pogojih kot led. Spreminjanje stanja pa lahko opazujemo tudi pri drugih snoveh.

Taljenje Taljenje trdnega voska pri gorenju sveËe, taljenje sladoleda in Ëokolade pri sobni temperaturi, taljenje masla in masti na grelni plošËi …

Izparevanje, izhlapevanje Pare in hlapi razliËnih snovi so pogosto nevidni. Vendar hlapne kapljevine lahko zavohamo. Taki primeri so: bencin, aceton, parfumi, kis … V vseh teh primerih snov za spremembo stanja potrebuje toploto, ki jo dobi (vzame) iz okolice. Pri vajah je smiselno uËence opozarjati na spremembo lastnosti snovi. Iz lastnosti naj uËenci sklepajo na stanje snovi. UËenci naj ugotovijo, da se stanje lahko spreminja v obe smeri. Sladoled, Ëokolado, maslo in mast damo v hladilnik in v kratkem Ëasu bodo kapljevine spremenile lastnosti in postale trdnine. Staljen vosek pa se strdi že pri sobni temperaturi.

Odgovori na vprašanja PREVERI SVOJE ZNANJE

1. Kaj se ob sončnem dopoldnevu zgodi z roso, ki je bila zjutraj na travah? Rosa izhlapi. 2. Kako bi iz sadja, smetane in sladkorja naredil sladoled? Napiši pripomočke in opiši postopek Potrebujemo mešalnik, posodo, nož, zamrzovalnik in desko. Smetano stepemo, dodamo koščke sadja in sladkor in zmes položimo v zamrzovalnik za 4 ure. 3. Opiši, kako nastanejo ledene sveče. Voda ob strehi se stali, steče na rob in zopet zamrzne. 45

Predlogi dodatnih vprašanj za preverjanje znanja • Kako lahko spreminjamo stanja snovem? S segrevanjem in ohlajanjem. • Kako imenujemo vodo v trdnem stanju in kako v plinastem? Led, para, hlapi. • Kaj se zgodi s Ëokolado, ki jo pozabiπ na soncu? Se stali. • Kaj je taljenje? Proces, ko se trdnina spremeni v kapljevino. • Dopolni stavke. Uporabi besedi segrevati in ohlajati. »e led dovolj______________, nastane kapljevina — voda. »e æelimo iz vode spet dobiti led, moramo vodo_____________. »e pa vodo dovolj moËno ________________, se voda spremeni v paro. V jesenskih jutrih je trava prekrita s kapljicami vode, ker so se vodni hlapi dovolj ____________. Luæa na cestiπËu zgine, ker se je voda dovolj _____________ in izhlapela. (segrejemo, ohladiti, segrejemo, ohladili, segrela) • Ko si mama odstranjuje lak z nohtov, uporablja vato, prepojeno z acetonom. Kako to, da ga lahko zaduhaπ? Aceton hlapi. Hlapi acetona imajo moËan vonj. • Ali morda veπ, kako iz slanine delajo mast in ocvirke? Vpraπaj mamo ali babico in postopek zapiπi. Slanino z mesom stalijo. Nato jo prelijejo v posode, da se ohladi in strdi. • Pri katerih pogojih se perilo posuπi najhitreje? Odgovor morda vedo iz vsakdanjih izkuπenj. Pri tem jih opozorimo na spremembo stanja in kaj jo pospeπuje. Pospeπiti moramo izhlapevanje. Izhlapevanje je izdatnejπe pri viπji temperaturi. Pospeπi ga tudi vetrovno vreme. Veter namreË odnaπa vodne hlape in pospeπuje izhlapevanje. • Kako bi lahko razloæili kroæenje vode v naravi? Voda v kapljevinastem stanju v naravi neprestano izhlapeva, hlapi se kondenzirajo v kapljice (na primer v oblakih in rosi). Ko so kapljice v oblakih dovolj velike, pada deæ in voda se vrne na zemljo. STROKOVNA LITERATURA

• M., AmbroæiË, E., KariË, S., Kralj, M., Slavinec, A., Zidanπek, Fizika 7, DZS, Ljubljana 1997.

Kako lahko pobereš raztresene bucike? Magnetne lastnosti snovi Operativni cilji • Preizkuπajo privlaËne sile med magnetom in æelezom. • Vedo, da ima paliËasti magnet dva pola. • S poskusi ugotovijo, da se enaka pola magnetov odbijata, razliËna pola pa se privlaËita. • Spoznajo kompas in ga izdelajo sami. • RaziπËejo moænosti uporabe magnetov. • Spoznajo, da lahko jeklene predmete namagnetimo.

Teoretična izhodišča Magnetne lastnosti kamnine magnetit (æelezova ruda, Fe3O4) so poznali æe stari Grki in Kitajci. Magnet privlaËi predmete, narejene iz snovi, ki vsebujejo železo, kobalt ali nikelj. Okoli magneta je magnetno polje. To je obmoËje, kjer delujejo magnetne sile. Tam, kjer so te sile najmoËnejše, je pol magneta. Vsak magnet ima dva pola. Ëe paliËasti magnet privežemo na vrvico, tako da se lahko prosto vrti, se vedno usmeri približno v smer sever—jug. Del, ki se obrne proti severu, imenujemo severni pol (N), drugi konec magneta pa imenujemo južni pol (S). Severni pol paliËastega magneta navadno obarvajo rdeËe, južni pol pa Ërno, zeleno ali modro. Enaka pola dveh magnetov se odbijata, razliËna pola pa se privlaËita. UËinek magneta pada z razdaljo od magneta. Domnevajo, da magnetno polje Zemlje ustvarja velika koliËina magnetne snovi in elektriËnih tokov v njenem jedru. Blizu severnega teËaja leži južni magnetni pol Zemlje, blizu južnega teËaja pa leži severni magnetni pol Zemlje. Legi obeh magnetnih polov se spreminjata zaradi aktivnosti Sonca in zaradi elektriËnih tokov visoko v ozraËju (v ionosferi) ter se ne ujemata z geografskima poloma Zemlje. Kompas je priprava, s katero se lahko orientiramo v naravi. Sestavljen je iz magnetne igle in vetrovnice, na kateri so oznaËene strani neba. Magnetna igla kaže smer sever—jug. Enako kaže tudi vsak paliËasti magnet, ki se lahko prosto vrti. Poleg trajnih magnetov, ki se jim magnetne lastnosti s Ëasom le malo spreminjajo, poznamo tudi elektromagnete. Njihove magnetne lastnosti nastanejo zaradi elektriËnega toka, ki teËe skozi navitje tuljave. Kadar tok ne teËe, elektromagneti nimajo magnetnih lastnosti.

Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev pouka UËenci naj s poskusi pridejo do spoznanj. V rokah morajo obËutiti odbojne in privlaËne sile magnetov. UËencem je to v veliko veselje, zato jim je treba pustiti nekaj uvodnega Ëasa za prosto igro z magneti. Paziti je treba, da med poskusom spreminjamo le eno veliËino in opazujemo spremembo. Vse druge veliËine, ki vplivajo na rezultat poskusa, morajo biti konstantne.

• Magnetne lastnosti snovi 66. Kaj vse lahko premakneš z magnetom? Snovi, ki jih magnet privlaËi, so magnetne snovi (npr. železo, nikelj, kobalt in njihove zlitine). Z magnetom ne moremo dvigniti plastiËnih, lesenih ali gumijastih predmetov. Tudi vseh kovinskih predmetov ne moremo premakniti z magneti. Pri poskusu moramo izbirati majhna telesa iz razliËnih snovi. Vsa telesa morajo biti lahka, zato da prevelika teža ne vpliva na izid poskusa. UËenci lahko pred poskusom postavijo hipoteze. Pogosto bo prišlo do napaËnega priËakovanja, da bo magnet premaknil vsa kovinska telesa. Po poskusu uËencem povemo, da magnet privlaËi le predmete, ki vsebujejo železo.

67. Ali magnet na vseh svojih delih privlaËi enako dobro? Magnet na vseh delih ne privlaËi enako moËno. Tisti del magneta, kjer je magnetno polje najmoËnejše, imenujemo magnetni pol. Tu je privlaËna sila magneta najveËja. To pomeni, da magnet najbolje privlaËi. Pri poskusu naj bo sponka obrnjena proti magnetu z zoženim delom. Med poskusom ne smemo spreminjati vrste sponke, podlage in magneta. Spreminjamo le lego magneta. Podlaga naj bo gladka. Magnet moramo pomikati poËasi, zato da so meritve narejene res natanËno. UËenci naj razdaljo izmerijo na milimeter natanËno.

Kako lahko naredi© magnet? 69. Namagneti πivanko! ©ivanki, ki ju uporabimo za poskus, morata biti jekleni. Jeklo je magnetna snov, ki jo teže namagnetimo, vendar magnetnih lastnosti ne izgubi zlahka. Tako snov razmagnetimo s tolËenjem, segrevanjem ali pa z izmeniËnim tokom.

Kompas 71. Kako deluje kompas? »e želimo, da bo kompas res kazal smer sever—jug, ne sme biti v bližini nobenega moteËega magnetnega polja. Zato v bližini ne smemo imeti magnetov in ne smemo biti blizu elektriËnih vodov. 72. Naredi si kompas Pri izdelavi kompasa lahko uËenci oznake pod kompasom naredijo sami ali pa si pomagajo z fotokopijo vetrovnice. S poskusi ugotovi, ali magnet privlaËi kovinske sponke tudi skozi karton. Koliko plasti kartona potrebujemo, da magnet sponke ne premakne veË? Karton oslabi magnetno polje, zato je privlaËna sila manjša. »im debelejši je karton, tem manjša je privlaËna sila. Trak videokasete ali avdiokasete nareži na drobne košËke in ga daj v vodo. KošËki plavajo. Približaj se jim z magnetom. Kaj opaziš? Kaj meniš, zakaj se je to zgodilo? KoπËki se usmerijo in priplavajo k magnetu.

Odgovori na vprašanja PREVERI SVOJE ZNANJE

1. Kako lahko pobereš bucike ali železne opilke, ki so se stresli po tleh? To lahko naredim z magnetom. Če bucike ne vsebujejo železa, jih magnet ne privlači. 2. Zakaj nekateri predmeti obstanejo na tesnilu vrat hladilnika, drugi pa ne? V tesnilu vrat je magnet. Tisti predmeti, ki jih privlači, lahko obstanejo na tesnilu vrat, drugi pa ne. Nekatere predmete sicer magnet privlači, a so pretežki in ne obstanejo na tesnilu vrat. 3. Ali igla v kompasu vedno kaže smer sever–jug? Pojasni? Igla magnetnica se postavi v smer sever–jug, kadar v njeni bližini ni nobenega magneta. Če pa je, se magnetnica obrne glede na ta magnet.

Predlogi dodatnih vprašanj za preverjanje znanja • Kako imenujemo pola paliËastega magneta? Severni in juæni pol. • V katerih legah se magneta privlaËita in kdaj se odbijata? Enaka pola se odbijata, razliËna se privlaËita.

• Kako lahko namagnetimo πivanko? Po πivanki veËkrat potegnemo v isti smeri. ©ivanka je tako nekaj Ëasa magnetna. • »e trak zvoËne ali videokasete nareæemo na koπËke, se primejo na magnet. Zakaj? PlastiËni trak kasete je prevleËen s snovjo, ki vsebuje æelezo, zato ga magnet privlaËi. STROKOVNA LITERATURA

• Keith Johnson, Fizika. Preproste razlage fizikalnih pojavov, TZS, Ljubljana 1996. • A., Craig, C., Rosney, Mladinska enciklopedija znanosti, TZS, Ljubljana 1989.

Kako ločimo zrnje in luščine Ločevanje snovi Operativni cilji • Vedo, da zmesi lahko loËimo, Ëe poznamo lastnosti njihovih sestavin. • Vedo, kdaj loËujemo s sejanjem, z vejanjem, s filtriranjem in z usedanjem. • Vedo, da vËasih sestavin ne moremo veË loËiti, potem ko smo jih zmeπali.

Teoretična izhodišča Zmes je snov, ki nastane pri mešanju dveh ali veË snovi, ki med seboj kemijsko ne reagirajo. Zmesi lahkoloËimo na sestavne dele s preprostimi fizikalnimi postopki. Snovi imajo razliËne lastnosti. Razlikujejo se po velikosti sestavnih delov, topnosti, masi, gostoti, agregatnem stanju itn. Ko zmešamo razliËne snovi tako, da kemijsko ne vplivajo druga na drugo, dobimo zmes. Ker ni prišlo do kemijske reakcije, sestavine zmesi obdržijo svoje lastnosti. Zaradi razliËnih lastnosti lahko snovi po mešanju spet loËimo. Kapljevino in trdnino, ki se usede, loËimo tako, da tekoËino previdno odlijemo iz posode. Postopek imenujemo dekantiranje. Usedanje trdnine poteka postopoma. Najprej se usedejo najveËji in najtežji delci, najmanjši in najlažji pa se usedejo zadnji. Kapljevino in trdnino lahko loËimo tudi z nalivanjem mešanice skozi sito ali pa lij s filtrirnim papirjem. Sito oziroma filtrirni papir prepušËata le kapljevino, trdnino pa zadržita, Ëe ima le dovolj velike delce. To metodo loËevanja imenujemo filtriranje. Trdnini, ki imata razliËno velike delËke, lahko loËimo s primerno izbranim sitom. Odprtine v situ morajo biti dovolj velike, da skoznje pade trdnina z manjšimi delËki, in dovolj majhne, da na situ ostane trdnina z veËjimi delËki. Ta metoda loËevanja je sejanje. Trdnin enakih velikosti ne moremo loËiti s sejanjem. Poiskati moramo tiste lastnosti snovi, po katerih se razlikujeta. »e sta razliËno gosti, bo morda ena v kapljevini potonila, druga pa bo na kapljevini plavala. »e se trdnini razlikujeta po topnosti, lahko izberemo topilo, ki raztaplja le eno od njiju. S filtracijo tako dobljene zmesi loËimo netopno trdnino, po izhlapevanju topila pa dobimo še drugi del prvotne zmesi. Trdnini, ki imata podobno velike delce in razliËno maso, lahko loËimo z vetrom. Naredimo ga s pihanjem, z mahanjem ali ventilatorjem. To metodo loËevanja imenujemo vejanje. Postopek je najbolj poznan kot odstranjevanje plev in drugih primesi od žitnih zrn. VËasih je bilo to bolj ali manj roËno delo. Pripravo, ki je pomagala pri vejanju, so imenovali vejalnik, vejalnica, vejanka, ponekod tudi pajkelj. V nekaterih starejših izvedbah je bila podobna lopati, s katero so mešanico vrgli na oddaljeno mesto. Ker je zrnje težje od plev, je prej padlo na tla. RazliËne izvedbe te priprave si lahko ogledamo v tehniškem muzeju Bistra. Morda bi otroci o vejanju in preprostih pomagalih lahko povprašali svoje dedke in babice. V naravi lahko pogosto opazimo, da veter ob ovire nanosi suho listje. Telesa z veËjo maso pa veter teže premika. Tudi v potokih voda na podoben naËin razvršËa veliko in majhno kamenje. Kadar pri mešanju snovi poteËe kemijska reakcija, nastane spojina. S preprostimi fizikalnimi metodami ne moremo veË loËiti snovi med seboj.

Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev pouka Sejanje Pri izbiri sit je pomembno, da vzamemo sito primerne gostote. Dobro bi bilo, da bi jih imeli na izbiro veË. UËenci bi morali izbrati pravega, da bo loËitev uspela. Poskusimo, ali se bodo spomnili svojega

sita iz otroštva. Gotovo je kdo od njih imel veË sit z razliËno velikimi odprtinami. Pripovedujejo naj, kako so pripravili mivko za potiËke, kadar je bila polna smeti.

Usedanje in dekantiranje Dekantiranje pomeni odlivanje kapljevine od usedlin. Zmes kapljevine in trdnih delËkov mora kar nekaj Ëasa mirovati, da se bodo usedli vsi delci. Odlivanje mora potekati mirno in brez tresenja, da prepreËimo vnoviËno mešanje.

FILTRIRANJE Kako lahko loËiš pesek in sol? Potrebuješ: sol, pesek, vodo in gosto cedilo ali filtrirni papir Velikost zrn peska in soli je podobna, zato ju ne moremo loËiti s sitom. Ëe soli primešaš nekaj žlic tople vode, zrn soli ne vidiš veË, voda pa postane slana. Sol se v vodi raztaplja. Ali se v vodi raztaplja tudi pesek? Na lij položi filtrirni papir in nanj zlij slano vodo s peskom. Namesto lija in filtrirnega papirja lahko uporabiš cedilo. Kaj je steklo v posodo in kaj je ostalo na cedilu ali na filtrirnem papirju? Slano vodo prelij v širšo posodico in jo postavi na okensko polico. Nekaj dni opazuj, kaj se dogaja s tekoËino v posodici. Zapiši spremembe. Pri eksperimentu uporabimo Ëim manj vode, ki jo dodamo zmesi soli in peska (nekaj žlic). To je ravno toliko, da se bo v vodi raztopila vsa sol. Raztapljanje soli pospešimo, Ëe namesto hladne dodajamo toplo vodo. Izhlapevanje vode iz filtranta pospešimo, Ëe ga damo v posodico tako, da bo z veliko površino izpostavljen zraku in na Ëim bolj toplo mesto (radiator).

Odgovori na vprašanja PREVERI SVOJE ZNANJE

1. V mlinu je prišlo do napake. V koruzni zdrob se je usulo veliko celih koruznih zrn. Kako lahko izločiš zrna, da bi si samo iz zdroba skuhal polento? S primerno gostim sitom. 2. Zakaj imajo nekateri bazeni vodne filtre? Vodni filtri ločujejo smeti (listje, trava, lasje, mrčes …) iz vode. Te snovi so neločljive.

Predlogi dodatnih vprašanj za preverjanje znanja • Kako loËiπ makarone od vode, v kateri se kuhajo? S cedilom. • Voda, ki se po nevihti skali, se v nekaj dneh zbistri. Pojasni, kaj se zgodi. Na dno se usedejo trdni delci. • Kaj je vejanje? Je postopek loËevanja razliËno teækih delcev. • Razloæi, zakaj Ëaj pakirajo v filter vreËke. Zato, da trdi delci Ëaja ostanejo v vreËki in se ne pomeπajo s tekoËino. • Razloæi, kako deluje sesalec prahu? Filter vreËka v sesalcu prepuπËa Ëisti zrak, v njej pa ostanejo smeti in praπni delci.

To sem jaz, to smo pa mi vsi Živa bitja se spreminjajo

Ljudje se med seboj razlikujemo Spolne razlike med ljudmi

Operativni cilji • LoËijo skupne znaËilnosti ljudi in posebne znake, po katerih se razlikujejo skupine in posamezniki. • Ugotavljajo veËjo podobnost med sorodniki kot med ljudmi, s katerimi niso v sorodu. • Razvijajo strpen odnos do drugaËnosti. • Znajo naπteti telesne razlike med moπkimi in æenskami.

Lastnosti æivega bitja so odvisne od dednosti, okolja in lastne dejavnosti

Operativni cilji • Opiπejo podobnosti med starπi in potomci. • Ugotovijo, da je zunanji videz æivega bitja odvisen od dednosti, okolja in lastne dejavnosti. • Razvijajo veπËine eksperimentalnega dela. • Zapisujejo podatke v obliki tabele.

Æiva bitja se spreminjajo zaradi rasti in razvoja

Operativni cilji • Spoznajo spremembe æivih bitij v Ëasu. • Dojamejo rojstvo, razvoj, staranje in smrt kot naravne dogodke v æivljenju. • Urijo se v sistematiËnem in vztrajnem opazovanju. • Znajo prikazati zaporedje dogodkov.

Povej mi, no, kdo dela otroke

Operativni cilji • Ob sliki in besedi dobijo odgovore na vpraπanja, kako so nastali. • Soπolce seznanijo z zanimivostmi o svojem otroπtvu.

Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev pouka V Ëem ste si soπolci podobni in v Ëem se razlikujete? Pri obravnavi te snovi se otroci πe bolj spoznajo. Ugotavljajo podobnosti in razlike med seboj. Govorijo o svojem poËutju, ravnanju, vzrokih za to, problemih, æeljah. UËiteljeva mentorska vloga je tu nepogreπljiva. Dobljene podatke morajo prikazati v preglednici, jih grafiËno obdelati in pojasniti. Pri tem delu so uËenci πe nespretni in potrebujejo pomoË. Shem preglednic in grafov v delovnem zvezku ni, ker je dobro, da se uËenci nauËijo sami izdelati preglednico ali graf od zaËetka do konca. UËencem povemo, da je to statistiËna raziskava. Statistika — veda o postopkih zajemanja mnoæiËnih pojavov, njihovega preπtevanja, razvrπËanja po izbranih znakih in izkoriπËanja izsledkov (Leksikon, Cankarjeva zaloæba 1998). To je tema, s katero lahko v konkretnih situacijah razvijamo strpnost in spoπtovanje drugaËnosti. V Ëem se deklice razlikujejo od deËkov? Z uËenci ugotavljamo, da se razlikujemo glede na spol æe po zunanjih znakih, npr. po obleki in po

telesnih znaËilnostih. Skuπamo poiskati Ëim veË podobnosti in razliËnosti med spoloma. Ugotovimo, da spolne razlike med ljudmi omogoËajo razmnoæevanje. Jabolko ne pade daleË od drevesa ZnaËilnost æivih bitij je dednost. Otroci so podobni svojim starπem, ker podedujejo njihove lastnosti. Lastnosti so zapisane v kromosomih (deli kromosomov pa so geni), ki bodo spet vodili graditev telesa na enak naËin. Dedujejo se dedne lastnosti: telesni znaki, posebnosti v presnovi, navade, znaËaj, nagnjenje in sposobnosti. Otroci so podobni svojim prednikom, niso pa jim povsem enaki. Pomembni so njihov osebni razvoj in vplivi okolja. Kako druæina vpliva na otrokov razvoj? V druæini otroci spoznavajo pravila in naËine vedenja, uËijo se medsebojnih odnosov in sporazumevanja. »lani druæine so med seboj povezani, zadovoljujejo se potrebe po varnosti, razvijajo se intimni odnosi … Odrasli so odgovorni za vzgojo otrok, pripravljajo jih za æivljenje v druæbi, kar zahteva prilagodljivost, solidarnost, strpnost, kreativnost … Izogibamo se primerjavi druæinskih razmer uËencev v razredu. Povej mi, no, kdo dela otroke UËenci se po navadi te teme veselijo, ko pa jo obravnavamo, jim je nerodno, ne poznajo pravih izrazov. Navajamo jih, da se o vseh stvareh lahko pogovarjamo, in to tudi s svojimi starπi. Nekateri starπi se te teme izogibajo, zato je treba vztrajati, da starπi povedo otrokom, kako so priπli na svet in kako so skrbeli zanje (o prvem zobku, koraku …). Otroci se nauËijo postavljati vpraπanja in nastopati, odgovore na vpraπanja zapisati v pravilni obliki in jih posredovati soπolcem.

Nove naloge Prebirajo razliËne pesmi, pripravijo vpraπanja, zapiπejo odgovore in napiπejo spis o svojem rojstvu, pripovedujejo, pripravijo proslavo za starπe, na pamet se nauËijo misli Jelke PogaËnik in jih uporabijo za pisanje samonareka. Nariπejo strip o svoji druæini. StatistiËno obdelajo podatke. Celotno poglavje o Ëloveπkem telesu lahko obdelajo v obliki projekta.

Predlogi dodatnih vprašanj za preverjanje znanja • Ali se tudi bolezni podedujejo? • Kako lahko nekatere bolezni prepreËimo? • Naπtej nekaj podobnosti in nekaj razlik med soπolci v svojem razredu in utemelji, zakaj smo si ljudje med seboj razliËni po videzu. • Ali razlike med ljudmi vplivajo tudi na odnose med njimi? Utemelji. • Zakaj imajo tvoji starπi osebne dokumente? • Kaj pomeni, da si dræavljan dræave Slovenije? • Profesor klavirja ima sina, ki je odliËen pianist. Utemelji to trditev.

Kako deluje človeško telo Gibala

Operativni cilji • Spoznajo, da gibanje omogoËajo miπice. • Opazijo, da je njihova osnovna lastnost krËljivost. • Opazujejo pregibanje roke, noge, glave.

Teoretična izhodišča Gibanje je ena osnovnih lastnosti æivih bitij. Gibala gradijo (sestavljajo) miπice in kosti. Miπice, ki omogoËajo premikanje, so pripete na kosti. To je skeletno miπiËje. Miπice notranjih organov pa omogoËajo premikanje v telesu. Delovanje miπic je povezano z moægani ali hrbtenjaËo. Ko miπice dobijo po æivcih ukaz iz moæganov, delajo. Na draæljaj se odzovejo tako, da se skrËijo: skrajπajo se in odebelijo. Ko draæljaja ni veË, se miπica sprosti: spet zavzame prejπnjo dolæino in debelino. To lastnost miπic imenujemo krËljivost. Miπice spreminjajo kemijsko energijo v mehansko in jo porabljajo za gibanje. ZnaËilna oblika miπice je vretenasta z oπiljenima koncema. So pa tudi ploπËate in trakaste. Kite povezujejo miπice s kostmi in z drugimi miπicami. Sestavljene so iz Ëvrstega vezivnega tkiva. Pri krËenju vleËe kita za kost in jo v sklepu premika. Kosti in sklepi sestavljajo okostje ali skelet. To je Ëvrsto, gibljivo ogrodje, ki daje telesu oporo in obliko ter varuje nekatere organe. Kosti sodelujejo pri opravljanju razliËnih nalog, zato so razliËnih oblik (dolge, ploπËate, sponkaste, kockaste in nepravilnih oblik). V okonËinah so dolge in kratke, v hrbtenici, zapestjih in gleænjih so kratke, v lobanji, opleËju in medenici pa ploπËate. Kosti so med seboj povezane z gibljivo zvezo dveh ali veË kosti — sklepi z negibljivimi πivi ali z delno gibljivimi hrustanËnimi povezavami.

Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev pouka IzhodiπËe obravnave so uËenËeve izkuπnje. UËence navajamo na natanËno opazovanje samega sebe in izraæanja svojih obËutkov. Uporabljamo slike Ëloveπkega miπiËja. Otroci si ogledujejo model okostja ali slike. Otipavajo miπice in kosti ter ugotavljajo razliËne vrste kosti. Med izvajanjem razliËnih vaj ugotavljajo, kako se spreminja napetost miπic. Kaj obËutiπ, ko stiskaπ in sproπËaπ pest? Kako premikaπ roke in noge? Miπice se krËijo, ne morejo se raztezati. Dele telesa lahko upogibajo zato, ker delujejo v parih. Miπica upogibalka se skrËi, premakne kost in tako upogne del telesa. Miπica iztezalka je pri tem sproπËena. Ko se miπica upogibalka sprosti, se skrËi miπica iztezalka in vrne kost v prvotni poloæaj ter tako iztegne del telesa. Po izvedbi vaje Kaj misliπ, zakaj lahko spreminjamo izraz na obrazu? naj uËenci najprej z besedami izrazijo obËutja, nato pa shematsko nariπejo obraze. V obrazu so najraznovrstnejπe miπice, tako po obliki kot po dejavnosti. Razporejene so predvsem okrog odprtin v obrazu. Gubajo in izravnavajo Ëelo, zapirajo in odpirajo oËi itn. Poteze na obrazu izdajajo naπe razpoloæenje (mimika), zato te miπice imenujemo izrazne miπice. Kaj lahko storiπ za svoje zdravje? Pravilna dræa pri sedenju — ni dovolj, da samo uËitelj opozarja uËence na pravilno dræo, ampak bi bilo dobro, da bi uËenci sami izvajali to nalogo dalj Ëasa in o tem poroËali. Kosti se v svoji notranjosti prilagajajo zunanjim obremenitvam in jih v obdobju rasti ne smemo napaËno obremenjevati. Zato je za uËence zelo pomembno, kako nosijo πolsko torbo in kako sedijo. Plosko stopalo je napaËno obremenjeno in hoja je manj proæna. »lovek teæko hodi, Ëe ima plosko stopalo. Zelo pomembna sta pravilna obutev in redno izvajanje vaj za krepitev stopal.

Miπice lahko prizadene bolezen - otroπka paraliza (virus napade tisti del æivËevja, ki skrbi za vzdraæenje miπic). Otroke opozorimo na pravilno oskrbo rane, Ëe se ureæemo, zbodemo ali raztrgamo miπico … KrË je nehoteno skrËenje miπice. Je nenadno, silovito in pogosto zelo boleËe. Pojavi se pri napornih telesnih vajah, teækem delu ali med spanjem. Vzrok za nastanek krËa sta najverjetneje nakopiËenje mleËne kisline in izguba soli. Kako krepimo miπice? Za delovanje potrebujejo miπice kisik. Pri delu zato spodbujajo izdatnejπe dihanje in organizem dobi veË kisika. MiπiËno delo poveËuje telesno in umsko zmogljivost. »e miπic ne krepimo, zakrnijo. Z vsakodnevno πportno dejavnostjo skrbimo, da se to ne zgodi.

Nove naloge Vaje za dræo in krepitev miπic, vaje za ploska stopala. UËenci skicirajo Ëloveπko telo (Ërtna risba) v mirovanju (ali v gibanju) ali pa iz æice izdelajo Ëloveπki akt.

Prebavila Operativni cilji • Znajo opisati, kako potuje hrana po Ëloveπkem telesu. • Spoznajo, da hrana potuje po prebavni cevi. • Spoznajo, da hrana potuje v eno smer. • Vedo, da hrana vstopa v usta, kjer jo zobje razkosajo in zmeljejo. • Vedo, da se hrana, ki je telo ne more predelati, izloËi skozi zadnjiËno odprtino. • Poznajo pomen zdravih zob za normalno delovanje prebavil. • RazloËujejo hrano po izvoru in naËinu predelave. • Poznajo pomen osebne higiene pri prepreËevanju bolezni.

Teoretična izhodišča Prebavila — to so organi, ki sodelujejo pri prebavi. Prebava je razgradnja hrane v snovi, ki jih telo lahko uporabi. To opravljajo posebne beljakovine (encimi); ti pospeπijo ali pa sploh omogoËijo nekatere kemijske reakcije. Ko je hrana razgrajena, lahko preprosti sestavni deli (hranilne snovi) preidejo v kri, ta pa jih raznese po telesu do vsake celice. Neprebavljene sestavine hrane zapustijo telo kot iztrebki.

Od ustne votline do zadnji»ne odprtine Usta Prostor v ustih je ustna votlina. Zobje v ustih drobijo hrano in jo nato s slino zmeπajo v kaπo, primerno za poæiranje. Zobje izraπËajo iz Ëeljusti. Imamo dve vrsti zobovja. Zobje zaËnejo rasti pribliæno pri πestih mesecih in se povsem razvijejo pri dvaintridesetih mesecih. To so mleËni zobje (20). Stalno zobovje je sestavljeno iz 32 zob. IzraπËati zaËnejo pri πestem letu. V vsaki Ëeljusti so 4 sekalci (hrano sekajo), 2 podoËnika (trgajo), 4 liËniki in 6 koËnikov (meljejo in drobijo). Zob je sestavljen iz veË slojev tkiv, krvnih æil in æivcev. Jezik je za okuπanje, meπanje in poæiranje hrane. V ustni votlini so æleze, ki izloËajo slino. To je prebavni sok, ki navlaæi hrano in jo potisne v ærelo. Tu se kriæata prebavna in dihalna pot. Poæiralnik je miπiËna cev, ki vodi hrano v æelodec. Hrana se postopoma pomika proti æelodcu. To postopno ritmiËno krËenje in πirjenje poæiralnika imenujemo peristaltika. Na podoben naËin delujejo tudi drugi deli prebavne cevi.

Æelodec leæi na vrhu trebuπne votline. Je upognjen in vreËasto razπirjen del prebavil. Tu se hrana zaËasno shranjuje, izdeluje pa tudi moËan æelodËni sok, ki razgrajuje beljakovine. Æelodec ima debele in moËne miπice, ki omogoËajo gnetenje in meπanje hrane. Pri vhodu in izhodu sta kroæni miπici, ki uravnavata koliËino hrane v njem. »revesje Prvi del Ërevesja je tanko Ërevo, drugi del debelo Ërevo. V tankem Ërevesu potekata najbolj intenzivna prebava ter vsrkavanje vode in hranilnih snovi v krvni obtok. Te snovi vsrka telo skozi Ërevesne resice. Kri jih odnese v jetra, ki zadræijo odveËne, nerabne in πkodljive snovi. Tanko Ërevo je dolgo pribliæno 6,5 m. Debelo Ërevo je del Ërevesja, kjer se kaπasta zmes, ki pride iz tankega Ërevesa, spreminja v trde iztrebke. To so neprebavljeni ostanki hrane, ki jih izloËimo iz telesa. Debelo Ërevo vsrkava vodo in sodeluje pri vzdræevanju ravnovesja tekoËin v telesu. ZaËetni del debelega Ërevesa je slepo Ërevo, zadnji del pa danka z zadnjiËno odprtino. Debelo Ërevo je dolgo pribliæno 1,5 m. Jetra in trebuπna slinavka sta organa, ki sodelujeta pri prebavi. Pomembna sta tudi za uravnavanje kemijske sestave krvi.

Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev pouka Otroci pripovedujejo, kaj so ta dan pojedli. Spoznajo, da æivimo od tega, kar prebavimo, ne od tega, kar pojemo. Po izvedbi vaje Kako potuje hrana po Ëloveπkem telesu? z ustreznimi izrazi opisujejo dogajanje v telesu. Poglavje o zobeh je prikljuËeno k poglavju o prebavilih, saj so zobje in celotna ustna votlina pomemben del pri prebavi hrane. Hkrati pa je pomembno, kakπno hrano jemo, da ohranimo zdrave zobe. Organiziramo lahko naravoslovni dan, na katerega povabimo zobozdravnico ali medicinsko sestro. Velik poudarek naj bo na rednem in pravilnem umivanju zob in na pravilni prehrani.

Nove naloge Zapiπejo recept priljubljene jedi, sestavijo jedilnik za vesoljce. Jedilni list ilustrirajo, izdelajo plakat ali reklame za zdravo æivilo.

Dihala Operativni cilji • Spoznajo pot zraka v dihala in iz njih (vdih — izdih). • Opazijo, da se obseg prsnega koπa pri dihanju spreminja. • Podatke znajo prikazati s preglednico. • Poznajo πkodljive posledice kajenja pri kadilcih. • Zavedajo se πkodljivosti bivanja v zakajenih prostorih. • Poznajo pravice nekadilcev do bivanja v Ëistem zraku. • Razvijejo skrb za lastno zdravje.

Teoretična izhodišča Dihala poskrbijo, da pride kisik iz ozraËja v krvni obtok, hkrati pa iz telesa odstranjujejo ogljikov dioksid. Sestavljena so iz dveh delov. Dihalna pot vodi zrak v telo (v pljuËa) in iz njega. V pljuËih pa prihaja do izmenjave plinov med zrakom in krvjo. ZaËetni del dihalne poti je nosna ali ustna votlina. Pri dihanju skozi nos se zrak v nosni votlini segreje, navlaæi in preËisti. Zrak gre iz nosne votline skozi ærelo v grlo in nato v sapnik. Ærelo je prehod za hrano in zrak. Sapnik je cev, ki poteka pred poæiralnikom od ærela do pljuË. V grlu sta glasilki. Izdihani zrak pri izdihu zatrese glasilki in tako nastaja glas. Rahlo napeti glasilki oddajata nizke tone, moËno napeti pa se treseta hitreje in oddajata visoke tone.

PljuËa so organ za dihanje. Leæijo v prsni votlini na trebuπni preponi in imajo dva dela: levo in desno pljuËno krilo. Vsako pljuËno krilo je sestavljeno iz spuævastega tkiva, ki je zelo moËno prekrvljeno. V njem so med vezivnimi tkivi mikroskopsko majhni pljuËni meπiËki, ki jih je pri odraslem Ëloveku veË kot 300 milijonov (povrπina teniπkega igriπËa). Kako pride zrak v pljuËa in iz njih? PljuËa nimajo lastnih miπic. Njihovo krËenje in πirjenje opravljajo medrebrne miπice in trebuπna prepona. Trebuπna prepona se pri vdihu skrËi in postane bolj ploska, pomakne se navzdol. Medrebrne miπice pa dvignejo rebra. Prsna votlina se poveËa in zrak vdre v pljuËa. Kisik iz zraka preide skozi tanko steno meπiËka in kapilar v kri. Kri odnese kisik iz pljuË med telesne celice. Vsaka telesna celica potrebuje kisik za celiËno dihanje (tj. celiËno oksidacijo). Gre za izmenjavo obeh plinov v celicah. Pri oksidaciji snovi nastajata ogljikov dioksid in voda. Pri tem se sproπËa energija, ki jo celica potrebuje za vse æivljenjske procese. Vodo organizem porabi za raztapljanje snovi, ogljikov dioksid pa prehaja iz celic v kri in veËino ga izdihnemo. Pri najglobljem moænem vdihu je v pljuËih veË litrov zraka. Pri veËini odraslih ljudi je celotna pljuËna kapaciteta pribliæno 6 litrov. Pri normalnem dihanju vdihnemo in izdihnemo veliko manjπo koliËino — pribliæno pol litra. Najmanjπa prostornina zraka, ki vedno ostane v pljuËih, pa je 1 liter. Kaπljanje je dihalni gib za odstranitev ovir v dihalnih poteh. Kolcanje je nenaden vdih zaradi sunkovitega skrËenja trebuπne prepone.

Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev pouka Na osnovi dejavnosti, opisanih v uËbeniku in delovnem zvezku, uËenci opiπejo, kaj se dogaja z vdihanim zrakom. Ugotovijo, da brez zraka ne zdræijo dolgo. Merijo obseg prsnega koπa pri vdihu in izdihu. Ugotavljajo zmogljivost pljuË pri razliËnih ljudeh. Spoznajo, da je zrak, ki ga vdihnemo, drugaËen od izdihanega. Kaj se dogaja s pljuËi med dihanjem? Pri izdelavi modela pljuË je priporoËljivo, da ga uËitelj najprej izdela sam, πele nato skupaj z uËenci. Potrebujeπ (pripomoËki so narisani v delovnem zvezku): — 1,5-litrsko plastenko s pokrovËkom, ki naj bo zoæena malo nad sredino in naj bo iz Ëim debelejπe plastike, — pribliæno 10 cm dolg kos prozorne plastiËne cevi premera 10 do 12 mm, — nekaj gumic, — vsaj dva velika balona, — prozoren lepilni trak, — πkarje, — plutovrt (kemija) od 10 do 12 mm. Najprej izvrtamo v plastiËni pokrovËek plastenke luknjo za prozorno cevko, tako da se ji ta tesno prilega. Luknja mora biti kak milimeter oæja, kot je premer cevke. Ko stisnemo zamaπek na polovico cevke, nataknemo na konec cevke, ki bo v plastenki, balon in ga nekajkrat ovijemo z gumico, da se ne bi snel. Pokrov privijemo na plastenko in drugi konec cevke postrani prireæemo. V πtrleËi konec napravimo z iglo luknjico. Vanjo bomo Ëisto na koncu zataknili majhno puhasto pero, ki ga dobimo na dnu kanarËkove kletke. Pero se zaziblje æe ob neznatni sapici. Kazalo nam bo gibanje zraka skozi cev, ki ponazarja dihalno pot. Drugi balon, ki naj bo Ëim veËji, primemo za ustnik, tako da balon visi navzdol. S πkarjami ga prereæemo centimeter pod najπirπim delom. Potem odreæemo πe plastenko pribliæno dva centimetra pod najoæjim delom. »ez ta del plastenke potegnemo odrezani del balona, tako da pokriva dober centimeter plastenkinega roba. Potem po obodu balon πe prilepimo na plastenko, da se ne bi snel. Dobro je, Ëe imamo pri sebi nekaj rezervnih balonov, Ëe bi se nam prerezani balon pri raztegovanju strgal. Prostor med balonoma napolnimo z vodo kar skozi odprti ustnik prerezanega balona. Pri tem je dobro, Ëe je balon na cevki malo napihnjen, tako da izpolni pribliæno polovico vmesnega prostora. Iztekanje vode prepreËimo tako, da ustnik prerezanega balona prepognemo in ga zveæemo z gumico ali pa ustnik zaveæemo kot takrat, ko balon napihnemo. Vstavimo πe peresce. S premikanjem vozla na zunanji membrani, ki je potegnjen v plastenko, stiskamo in napihujemo balon na cevki, ne da bi se ga dotikali. Balon na cevki predstavlja pljuËa.

Poglavje o πkodljivosti kajenja opisuje odvisnost. UËenci o tem æe veliko vedo, zato izhajajmo iz njihovega pripovedovanja. V razred lahko povabimo zdravnika in mu poroËamo o rezultatih izvedene ankete. Ugotovimo, kakπno je stanje in kaj lahko storimo, da bi ga izboljπali.

Nove naloge Iz danih besed sestavijo zgodbo in anketna vpraπanja o kajenju. Izmerijo obseg prsnega koπa (merske enote). Igrica Napihovanje balonËka: Miha Pavliha balonËek napiha, Miha poskoËi, balonËek pa poËi — ob izgovarjanju besedila se uËenci gibljejo na razliËne naËine, ob besedi poËi popadajo po tleh. Izdelajo pihanko: v kapljice barve s slamico pihajo v razliËne smeri; izdelujejo origami, npr. vetrnico, in pihajo vanjo; nariπejo znak, ki opozarja na πkodljivost kajenja.

Predlogi dodatnih vprašanj za preverjanje znanja • Za kaj potrebujemo kisik? • Kakπen zrak izdihnemo? • Zakaj je dihanje skozi nos bolj zdravo? • Zakaj moramo prostore zraËiti? • Kaj se zgodi, Ëe vdihavamo izpuπne pline avtomobilov? • Kaj onesnaæuje zrak? • Kaj je dihanje?

Srce, kri in žile Operativni cilji • Razumejo, da kri po æilah prenaπa snovi. • Ugotavljajo, da so æile razliËno debele. • Spoznajo tri vrste æil (arterije, vene, kapilare). • Razumejo vlogo æil v Ëloveπkem telesu in vedo, da je krvoæilje sklenjeno. • Znajo meriti frekvenco srËnega utripa. • Ugotovijo spremembe srËnega utripa ob naporih. • Znajo risati, brati in razlagati stolpËni prikaz (histogram).

Teoretična izhodišča ObtoËila vzdræujejo neprekinjen pretok krvi po telesu. Sestavljena so iz srca, krvi in mreæja æil. Namenjena so preskrbi æivih celic v telesu s hranilnimi snovmi in kisikom ter odstranjevanju ostankov presnove. Kri opravi med kroæenjem pot v obliki osmice. Iz srca gre najprej v pljuËa in nazaj, nato pa πe povsod po telesu in nazaj v srce. To sta pljuËni in telesni krvni obtok.

Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev pouka Iz izkuπenj, z opazovanjem samega sebe ter s pomoËjo uËbenika in delovnega zvezka pridobijo znanje o pretakanju krvi po æilah, o nalogah krvi in srca. Kje se pretaka kri? Æile so cevi, po katerih se pretaka kri. Arterija ali odvodnica je æila, po kateri teËe kri proË od srca. Arterije se razvejijo v manjπe æile (arteriole), te pa na koncu v kapilare. To so najtanjπe æilice; skozi njihove stene prehajajo raztopljene snovi iz krvi v tkiva in v obratni smeri. Iz kapilar pride kri v venule in nato v vene. Vena ali dovodnica je æila, po kateri teËe kri k srcu. Kri v venah je temnejπa kot v arterijah, kar daje venam modro barvo.

Naloge krvi Kri je tekoËina, ki oskrbuje telesne celice s hranilnimi snovmi in kisikom, odnaπa pa ostanke presnove. Po telesu prenaπa tudi toploto. Kri je sestavljena iz krvne plazme in krvniËk — krvnih celic. voda beljakovine druge topne snovi

rdeËe krvniËke — eritrociti bele krvniËke — levkociti krvne ploπËice — trombociti

Srce poganja kri Srce je za pest velika votla miπica, ki deluje kot Ërpalka in poganja kri po telesu. Pribliæno enkrat na sekundo se samodejno skrËi. En del srca potiska kri v pljuËa, drugi pa po telesu. SrËni utrip je preËrpavanje krvi v srcu. Pulz pa je hipna razπiritev arterije po srËnem utripu. To trenutno spremembo debeline zaznamo kot pulz. Normalen srËni utrip odraslega Ëloveka v mirovanju je 60 do 70 utripov na minuto. Pri velikih naporih pa se hitrost podvoji, ker telo potrebuje veË kisika. Kako deluje srce? Pri poskusu s kapalko je prikazan le delËek delovanja srca — to posebej poudarimo, da uËenci ne bi dobili napaËne predstave o delovanju srca. Zakaj zdravnik meri srËni utrip? PoveËano πtevilo srËnih utripov v minuti je lahko bolezenski znak. Delovanje srca zavirajo ogljikov dioksid v krvi, zviπan krvni tlak, kofein, nikotin in drugi strupi v krvi. Pospeπujejo pa ga moËnejπe vzburjenje, adrenalin v krvi in zniæan krvni tlak. ©ok je nenadno zmanjπanje pretoka krvi (pomanjkljiva prekrvitev telesa). To je nevarno stanje, ki se lahko konËa z odpovedjo organov in s smrtjo. Krvavitev je izguba krvi. Krvodajalstvo: krvi ni mogoËe delati umetno, mogoËe pa jo je dobiti od drugih ljudi — krvodajalcev. Transfuzija je nadomestitev izgubljene krvi. Slabokrvnost je bolezen zaradi manjπe koliËine hemoglobina v krvi. Hemofilija ali krvaviËnost: motnja pri strjevanju krvi. S krvjo lahko pridejo v telo zdravju nevarne snovi.

Nove naloge PoiπËejo uganke, pesmi. NauËijo se pesem J. P. Martinija — O srËecu Pesem πe zapojejo. Povej, povej, mi mamica, skrivnost mi razodeni, katera to æivalica veselo skaËe v meni? Æivalca ni in πkratek ni, prijatelj tvoj je zvesti. Nikdar ne drema, niË ne spi, nikdar ne neha presti.

Predlogi dodatnih vprašanj za preverjanje znanja • Kako deluje srce? • Zakaj pravimo, da je srce podobno prometnemu kriæiπËu? • Kako oskrbimo manjπe rane? • Zakaj zdravnik meri srËni utrip? • V literaturi poiπËi podatke o boleznih srca in krvi. • Katera hrana vpliva na kakovost krvi?

Izločala Operativni cilji • Spoznajo, da se iz telesa redno izloËa tudi voda z ostanki presnove (nerabnimi snovmi — uËni naËrt). • Spoznajo, da se voda in ostanki presnove izloËajo tudi skozi koæo s potenjem.

Teoretična izhodišča IzloËala ali izloËevalni organi so ledvice, pa tudi Ërevo, pljuËa in koæa. Iz telesa se izloËa voda z ostanki presnove. TekoËe odpadne snovi, raztopljene v vodi, se izloËajo kot seË ali urin (od 1,5 do 2 litra na dan), kot znoj in z dihanjem (pribliæno pol litra). Tako zapustijo naπe telo odpadne snovi, ki ostajajo pri presnovi v celicah. Snovi, ki jih telo potrebuje, in snovi, ki jih telo ne potrebuje, prinaπa kri v ledvice, kjer poteka filtracija. Ledvici Ledvici poleg izloËanja vzdræujeta primerno koliËino vode v organizmu. Po ledviËni dovodnici (ali ledviËni arteriji) kri prinaπa ostanke presnove v ledvico. Dovodnica se razdeli v vse tanjπe æile, te pa v kapilare. Skupino kapilar obdajajo zaËetki seËnih cevk — cedilca. V njih se iz krvi v seËne cevke preceja voda z raztopljenemi ostanki. V seËne cevke se tako steka seË ali urin. PreËiπËena kri pa gre po kapilarah v vse veËje æile in odteËe iz ledvic po ledviËni odvodnici (ali ledviËni veni). Iz cedilc gre seË po seËni cevki proti sredini ledvic — ledviËnemu mehu. Od tod izstopa iz vsake ledvice po en seËevod. SeËevoda sta cevki, ki vodita seË v seËni mehur. Mehur ali seËnik V njem se zbira seË, ki skozi seËnico odteËe iz telesa. Miπica zapiralka prepreËuje, da bi seË nenadzorovano uhajal. SeËnina je odpadek, ki nastaja v jetrih in potuje s krvjo od jeter do ledvic. Ledvici jo precedita in jo izloËita kot urin. Æleze uravnavajo pravilno delovanje telesa. Hipofiza nadzoruje presnovo vode v telesu.

Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev pouka UËenci spoznajo, da se tekoËina, ki jo zauæijemo, ne izloËa samo po prebavni poti, temveË predvsem prek izloËal in tudi s potenjem. Spoznajo nalogo ledvic. Opozorimo na pomanjkanje vode v svetu in na njen pomen za æivljenje. Znano je, da Ëlovek brez hrane preæivi veË dni, brez vode pa bi umrl æe po nekaj dneh. Kaj se zgodi z vodo, ki jo pijeπ? Otroci naj doma merijo koliËino tekoËine, ki jo zauæijejo, in si podatke sproti zapisujejo. V razredu skuπamo ugotoviti, koliko merijo razliËne posodice in kozarci, in tako ugotovimo, ali uËenci znajo meriti tekoËine. Po izvedbi poskusa ugotovimo, da izloËimo veË urina, Ëe veË pijemo. Joj, kako se potim! Voda in tekoËi ostanki presnove se izloËajo tudi skozi koæo s potenjem. Kljub temu pa s potenjem ne moremo nadomestiti delovanja ledvic. Znoj nastaja v ælezah znojnicah. Pomemben je za ohlajanje organizma. Po sestavi je podoben razredËenemu urinu (seËu) in je slanega okusa. Kdaj obËutiπ æejo? Po πportni dejavnosti in kadar nam je vroËe, zaËutimo æejo. Telesu primanjkuje tekoËina, ki smo jo izgubili s potenjem. Otroke opomnimo, da to temo obravnavamo v poglavju »utila in æivËevje.

Čutila in živčni sistem Operativni cilji • Spoznajo, da so Ëutila prejemniki podatkov. • Spoznavajo predmete in snovi z vsemi Ëutili. • Z okuπanjem, vonjanjem, otipavanjem, gledanjem in posluπanjem razvrπËajo in urejajo predmete,snovi in pojave. • RazloËujejo med kvalitativnimi in semikvantitativnimi razlikami. • Zvedo, da mamila, alkohol in nekatera zdravila lahko spremenijo zaznavanje. • Poznajo najpomembnejπa Ëutila. • Zvedo, da je pomembno Ëutilo tudi koæa. • Spoznajo, da æivËevje uravnava delovanje telesa. • Ugotovijo, da morajo za normalno delovanje telesa usklajeno delovati vsi organi in sistemi. • Opiπejo vlogo in naloge moæganov.

Teoretična izhodišča »utila ÆivËevje sprejema draæljaje iz zunanjega sveta s posebnimi sprejemnimi napravami, ki jih imenujemo Ëutila. Vsako Ëutilo je obËutljivo samo na eno vrsto draæljajev. Poznamo pet glavnih Ëutilnih organov. Oko je Ëutilo, s katerim sprejemamo svetlobne draæljaje. Sposobnost, da zaznamo svetlobo in se tega zavedamo, imenujemo vid. Vidimo tudi smer svetlobe, njeno moË ter obliko in barvo osvetljenih stvari. To je podrobno obdelano v poglavjih Dan, noË, mrak in Senca. Glavni del oËesa je zrklo. Stena zrkla je sestavljena iz treh plasti: beloËnica varuje notranjost oËesa, æilnica prinaπa oËesu hrano in kisik, mreænica pa je notranja plast, v kateri so vidne Ëutilne celice. Notranjost zrkla izpolnjuje steklovina. BeloËnica je spredaj prozorna; ta del imenujemo roæenica. Æilnica v sprednjem delu prehaja v obarvani del oËesnega zrkla, tj. πarenico, ki ima v sredini odprtino — zenico. ©arenica je razliËno obarvana. Ob moËni svetlobi zenico zoæi, ob πibki pa jo razπiri. Vsako oËesno zrklo ima leËo. Ta lomi svetlobne æarke, ki gredo skoznjo, tako da na mreænici nastane obrnjena in pomanjπana slika predmeta. Moægani so æe od rojstva navajeni na obrnjeno sliko, zato se sploh ne zavedamo, da so slike vseh predmetov postavljene na glavo. V mreænici je veliko celic, ki so obËutljive na svetlobo; povezane so z vidnim æivcem in po njem poπiljajo signale v moægane. NajobËutljivejπi del mreænice je rumena pega, kjer je najveË vidnih Ëutilnih celic. Slika na rumeni pegi je najbolj ostra in najbolj jasna. Prostorski vid — gledanje z obema oËesoma Vsako oko vidi nekoliko drugaËno sliko. Moægani primerjajo signale iz obeh oËes in na osnovi razlik ocenijo oddaljenost predmetov in njihovo prostorsko razporeditev. Z obema oËesoma normalno gledamo v isto smer, tako da se vidni polji deloma prekrivata. ©kilavi ljudje imajo teæave s prostorskim gledanjem, ker sta njihovi oËesi obrnjeni v razliËni smeri. Moægani v takem primeru signale iz enega oËesa zanemarijo. Kratkovidnost je napaka vida, pri kateri nastane slika pred mreænico. Daljnovidnost pa je napaka vida, pri kateri nastane slika za mreænico. Kratkovidni ljudje brez pripomoËkov ne morejo jasno videti oddaljenih predmetov, daljnovidni pa imajo teæave pri gledanju na blizu. Ljudje z astigmatizmom ne morejo enakomerno izostriti slike v vidnem polju. Barvna slepota je nezmoænost razlikovati barve. Kurja slepota je nezmoænost normalnega gledanja pri πibki svetlobi. Kaj oËem πkoduje? Kadar dolgo beremo, piπemo itn., se miπiËni obroË, ki dræi leËo, utrudi. Ostrina vida popuπËa in oËi zaËnejo boleti. OËi utrujamo tudi, Ëe dalj Ëasa delamo v slabi ali premoËni svetlobi. Oko lahko poπkodujejo tudi mehanski delci. Drobec predmeta izperejo z oËesne povrπine in ga nekoliko razkuæijo solze. Zato je dobro nekaj Ëasa miæati in pustiti, da se oko solzi. Zelo nevaren oËesu je moËan udarec z glavo; mreænica namreË lahko odstopi, Ëlovek pa oslepi, zato moramo nujno obiskati okulista.

Stokovnjaki pravijo, da nam oËi posredujejo veË kot 80 % vseh informacij o okolju, 20 % pa vsa druga Ëutila. Uho obsega dve Ëutili: za sluh in za ravnoteæje. Sposobnost, da zaznavamo zvoke, imenujemo sluh. Sluπni organ je obËutljiv za zvoËne draæljaje. Uho sestavljajo trije deli: zunanje uho, srednje in notranje uho. Zunanje uho gradita uhelj in sluhovod. Uhelj lovi zvoËno valovanje in ga usmerja v sluhovod. Meja med zunanjim in srednjim uπesom je bobniË. ZvoËno valovanje zatrese bobniË in tresljaji se prenesejo na sluπne koπËice v srednjem uπesu. »utilo za sluh je v notranjem uπesu. Sluπne Ëutilne celice leæijo na posebni membrani. Tresljaji (oziroma zvoËno valovanje) se prek sluπnih koπËic prenesejo na to membrano. Premiki membrane so za sluπne Ëutilne celice vzburjenja, ki jih sluπni æivec prevaja v moægane. Pravimo, da z uπesi posluπamo, z moægani pa sliπimo. Moægani razberejo nihanje in tako prepoznajo viπino, jakost in barvo zvoka. RazliËne celice zaznajo razliËne viπine zvoka. »utilo za ravnoteæje je prav tako kot Ëutilo za sluh v notranjem uπesu. Razlikujemo Ëutilo za statiËno in dinamiËno ravnoteæje. Deluje takrat, ko smo pri miru; zaznava lego telesa v prostoru.

Deluje takrat, ko se premikamo; zaznava spremembe hitrosti, gibanje.

Zakaj imamo dve uπesi? Moægani lahko razberejo smer, iz katere prihaja zvok. Sluπne Ëutnice v desnem uπesu so bolj vzdraæene, Ëe zvok prihaja z desne, in obratno. Zvok se ne πiri samo po zraku, temveË tudi skozi tekoËine in trdne snovi. Skozi snovi, ki so gostejπe od zraka, se πiri celo bolje in hitreje. Tako se zvok πiri, ko posluπaπ svoj glas. Zvok, ki ga proizvajaπ, ne prihaja samo po zraku, ampak tudi prek lobanjskih kosti. Svoj glas sliπiπ drugaËe, kot ga sliπijo drugi ljudje.

Okus in vonj To sta Ëuta, ki sodelujeta pri zaznavanju kemiËnih snovi v okolju. Z njima ugotavljamo lastnosti kemiËnih snovi v zraku in hrani ter razlikujemo uæitne snovi od neuæitnih ali πkodljivih. Jezik je miπiËni organ v ustih. Premika hrano in pomaga pri poæiranju, sodeluje pa tudi pri nastajanju glasov. Povrπino jezika pokrivajo majhni organi, imenovani okuπalne brbonËice, s katerimi okuπamo hrano in prepoznavamo njene sestavine. V nosni sluznici so vohalne Ëutnice. Hlapi vzdraæijo Ëutnice, te pa poπljejo obvestilo v moægane. SrediπËi za voh in okus v moæganih sta zelo blizu, zato teæko razlikujemo, kaj zaznajo ene Ëutnice in kaj druge. ©ele ko med prehladom sluz v nosu prekrije Ëutnice, se zavemo njihovega prispevka k okusu. Hrana se nam zdi brez okusa. V jeziku in ustni steni so tudi tipalna telesca, ki zaznajo, kakπna je hrana na otip, in æivËni konËiËi, ki zaznajo, kako topla je.

Koæa je tudi »utilo Koæa je najveËji organ Ëloveπkega telesa. Telo πËiti pred πkodljivimi vplivi iz okolja. »utilna telesca v koæi sluæijo za sprejemanje toplotnih, mehanskih in kemijskih draæljajev. NajveË Ëutilnih telesc, obËutljivih za dotik, je na koncih prstov, dlaneh in podplatih. Pri otipavanju predmetov spoznavamo njihovo obliko in velikost. NajveË telesc, ki so obËutljiva za toploto, je v hrbtiπËu roke. ObËutek boleËine sproæi vsak moËnejπi mehanski, toplotni ali kemijski draæljaj.

Æiv»Evje je mreæa æivËnih celic, razporejenih po vsem telesu. Æivci omogoËajo sprejemanje informacij iz okolja in hitro odzivanje nanje; nadzirajo πtevilne procese v telesu. Gradbena enota æivËevja je æivËna celica ali nevron. Æivec pa je snopiË celic; po njem se prevaja vzburjenje. Draæljaj je mehanska ali kemijska sprememba, ki vpliva na æivËno celico. Signal, ki se prevaja po æivËni celici, je æivËno vzburjenje. Osrednje ali centralno æivËevje sestavljajo moægani in hrbtenjaËa, obkrajno ali periferno æivËevje pa periferni æivci. Del æivËevja, ki deluje pod vplivom naπe volje, imenujemo somatsko ali telesno æivËevje in je del perifernega æivËevja. Del æivËevja, ki deluje brez naπe volje, imenujemo avtonomno ali vegetativno æivËevje.

HrbtenjaËa je æivËno tkivo v hrbteniËnem kanalu. Posreduje informacije med telesom in moægani in poπilja informacije v vse dele telesa. Z refleksi omogoËa zelo hitro odzivanje na draæljaje (nevarnosti in poπkodbe). Moægane sestavlja veË kot 1000 milijard æivËnih celic. So organ za obdelavo podatkov. Tehtajo pribliæno 1,4 kilograma. Sestavljeni so iz treh delov: moægansko deblo nadzira in uravnava osnovne æivljenjske procese, npr. dihanje in hitrost srËnega utripa; mali moægani uravnavajo podzavestna gibanja; prednji moægani (veËji del so veliki moægani) uravnavajo homeostazo (vzdræevanje stabilnih razmer v celicah in telesu), Ëustva in zavestna dejanja. Moægani nenehno sprejemajo informacije iz okolice in obËutke iz notranjosti telesa, jih obdelujejo in pripravljajo ustrezne odzive nanje (znajo primerjati informacije, pridobljene z uËenjem, z novimi podatki ali problemi, lahko sprejmejo in shranjujejo ogromne koliËine informacij itn.

Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev pouka Nekatere snovi povzroËijo v moæganih spremembe, zaradi katerih ne zmoremo nadzorovati svojih dejanj. Te snovi so æivËni strupi: tobaËni strup nikotin, alkohol, vse pogosteje pa tudi druga mamila. Skupna znaËilnost je, da v manjπih koliËinah ne povzroËajo hujπih poπkodb, ampak sproπËenost, brezskrbnost, ugodje. ÆivËevje se nanje hitro navadi, zato so potrebne vse veËje koliËine. Z njimi pa naraπËajo njihovi strupeni uËinki, odmiranje moæganskih celic, poπkodbe drugih organov in zasvojenost.

Nove naloge Igrajo igro asociacij. Napiπejo zgodbo na Ërko P. NauËijo se pesmico na pamet (urijo spomin), sestavijo svojo pesem o Ëutilih. Nariπejo strip v obliki zgodbe in to vrednotijo s pomoËjo znanja o likovni nalogi. Sestavijo razliËna besedila.

Predlogi dodatnih vprašanj za preverjanje znanja • Kaj πkoduje oËem? • Zakaj so nekatere igre, npr. pikado, nevarne za oko? • Kakπna mora biti razdalja pri pisanju in branju ali pri gledanju TV? • Naπtej nekaj poklicev, pri katerih je pomembno, da imamo dobro razvit sluh? • Razloæi, kaj pomeni vpraπanje: Ali sediπ na uπesih? • Zakaj nam ne teknejo pokvarjene jedi? Zakaj si vËasih, ko gremo mimo kanalizacije, zatisnemo nos? • Zakaj se nam zdi hrana brez okusa, Ëe imamo zamaπen nos? • Zakaj mame in oËetje pogosto preverjajo toploto vode za kopanje dojenËka tako, da vanjo namoËijo komolec? • Ali veπ, da Ëezmerno sonËenje πkoduje koæi? Razloæi, zakaj. • Kje so moægani? • Ali veπ, kakπne posledice povzroËi dolgotrajno uæivanje drog, alkohola? • Kaj pomeni: vaja dela mojstra? • Razloæi, kaj pomeni: posvetilo se mi je. • Zakaj kihneπ, kadar vdihneπ poper? • Kaj varuje moægane pred poπkodbami?

STROKOVNA LITERATURA

• Jana MilËinski, Lukec dobi sestrico, MK 1999. • N. V. Aartselaar, Kako sem priπel na svet, TZS 1994. • Jelka PogaËnik, SrËek za Nino, MK 1993. • Slikovni slovar Ëloveπkega telesa, MK 1993. • Ivan Bizjak, Slikanica o Ëloveku, MK 1988. • Peter Abrahams, »loveπko telo, MK 1994. • Jimmy Johnson, Skelet — ogrodje naπega telesa, Pomurska zaloæba 1999. • Pauline Mainland, Posnemajmo æivali, Didakta 1998. • Gina Righi, Radi jemo, DZS 1993. • Catherine Libeau, Kuharska knjiga za otroke, MK 2002. • Patrick Green, Mar oËi laæejo?, UËila 1997. • Marianne Borgardt, Le brez strahu k zobozdravniku, DZS 1993. • Brigid Avison, Zakaj neki mi kruli po æelodcu, Pomurska zaloæba 1995. • Richard Walker, Srce — Kako kri kroæi po telesu, Pomurska zaloæba 1999. • Zoran Arneæ, Moja delavnica, RKS 2000.

POMLAD Operativni cilji • Spoznajo spremembe æivih bitij v Ëasu. • Urijo se v sistematiËnem in vztrajnem opazovanju. • Ugotovijo odvisnost æivih bitij od okolja in Ëasa. • Raziskujejo medsebojno povezanost sprememb v æivi in neæivi naravi. • Usposobijo se za zapisovanje dogajanj. • Spoznajo, da je za vsak proces v naravi potreben doloËen Ëas.

Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev pouka UËence spodbujamo, da opazujejo dogajanja in spremembe v naravi. Primerjajo naj jih s spremembami pozimi. Vsak dan naj opazujejo svetlobo, dolæino dneva in temperaturo. Z domaËega okna (Ëe je le mogoËe v juæni ali zahodni legi) naj opazujejo, na kateri toËki sonce zahaja. Pri opazovanju narave naj si pomagajo tudi s sliko pomladi v uËbeniku. PoiπËejo naj æivali in rastline, opiπejo naravo spomladi in ugotovijo, kaj delajo æivali in kaj se dogaja z rastlinami.

Dan, noč in mrak Operativni cilji • Povezujejo nastanek dneva in noËi z vrtenjem Zemlje okoli njene osi. • Ugotavljajo, da se dan zvezno prevesi v noË in da je vmes mrak. • Iz izkušenj ugotavljajo, da se dan, mrak in noË razlikujejo po osvetljenosti. • Iz izkušenj povzemajo, da telesa vidimo, Ëe svetloba prihaja od njih v oËi.

Teoretična izhodišča Svetloba je elektromagnetno valovanje, ki ga oddajajo nekatera telesa. Taka telesa imenujemo svetila ali svetlobni viri. V ožjem pomenu besede je svetloba le tisti del elektromagnetnega valovanja, ki ga zazna Ëloveško oko, vse drugo pa imenujemo elektromagnetno sevanje. LoËimo naravne in umetne svetlobne vire. Slednje imenujemo svetilke, veËinoma so to elektriËna svetila. Svetloba nastaja predvsem pri treh pojavih: žarenju, razelektritvi in luminiscenci. Naravna svetila oddajajo svetlobo le na enega od teh naËinov, pri umetnih pa se izkorišËa tudi veË naËinov hkrati. Telesa z zelo visoko temperaturo oddajajo svetlobo z žarenjem. Najpomembnejše naravno svetilo je Sonce. Primeri umetnih svetil, ki svetijo zaradi žarenja, so: petrolejka, žarnica na žarilno nitko … Svetloba nastane tudi pri razelektritvi v plinu ali v kovinskih parah. Po tem mehanizmu v naravi nastane blisk strele, pri umetnih svetilih pa je najbolj pomembna obloËnica, najstarejše elektriËno svetilo. Pri luminiscenci pri doloËenih pogojih (temu pravimo vzbujanje) oddaja svetlobo telo, ki ni segreto, torej ne žari. Tako telo oddaja tako imenovano hladno svetlobo. Pojav je možen le pri nekaterih snoveh (luminiscenËne snovi). Znan primer take svetlobe v naravi je svetloba kresniËk, med umetnimi viri pa svetloba svetleËe diode (LED). FlourescenËne sijalke izkorišËajo dva mehanizma. Razelektritev v kovinskih hlapih povzroËi nastanek nevidne ultravijoliËne svetlobe. Ta vzbuja luminiscenËne snovi (z njimi je prevleËena notranjost cevi), da zaËnejo svetiti. Posebna kategorija umetnih svetil so laserji. Njihova svetloba je koherentna (med seboj povezana) in vsebuje svetlobo ene same valovne dolžine (ene same barve). To svetlobo lahko usmerimo v žarek, ki je veliko bolj svetel in vzporeden kakor iz katerega koli drugega svetila. Zaradi tega je laserska svetloba zelo zmo-

gljiva in natanËna, pri uporabi na napaËnem mestu pa je lahko zelo nevarna. Takšen primer je pošiljanje laserske svetlobe v oËi, saj jih lahko trajno poškoduje. Na naši uËni stopnji obravnavamo, da se svetloba širi naravnost po premicah. Podrobnosti, ki nastanejo zaradi valovne narave svetlobe (na primer uklon), nas tu ne zanimajo. Zaradi premoËrtnega širjenja svetlobe za neprozornimi predmeti nastanejo sence. ToËkasto ali zelo majhno svetilo meËe ostre sence, veËje ali razsežno svetilo pa nejasne ali bolj neostre sence. Sonce je skoraj toËkasto svetilo, ker je zelo oddaljeno. Vendar so njegove sence le redko zelo ostre. Razlog je v difuzni (razpršeni) svetlobi. Na poti skozi atmosfero se del svetlobe siplje na molekulah zraka in na veËjih delcih v atmosferi (vodne kapljice, prašni delci …). Tako nastane difuzna svetloba, to je svetloba, ki je usmerjena v najrazliËnejše smeri. Delež difuzne svetlobe je odvisen od koliËine delcev v zraku. Zato je ob oblaËnih in meglenih dnevih praktiËno vsa dnevna svetloba difuzna, sence pa so nejasne ali sploh ne nastanejo. V preglednici so navedeni pojmi, ki jih uporabljamo v zvezi s prisotnostjo in odsotnostjo svetlobe.

Polna prisotnost svetlobe

Delna prisotnost svetlobe

Popolna odsotnost svetlobe

dan

mrak

noč

svetloba

poltema

tema

polsenca

senca

Ko pri nas Sonce zahaja, se naš del Zemlje vrti v senco, ki jo meËe Zemlja — v noË. Mrak, ki je vmesni Ëas med dnevom in noËjo, nastane zaradi sipanja sonËnih žarkov na poti skozi atmosfero. Zaradi tega pojava se žarki nekoliko sipljejo tudi v prostor Zemljine sence. Delni prisotnosti svetlobe v tem primeru pravimo mrak. Doživljanje dneva, mraka in noËi je tesno povezano z vidom. Ëloveško oko zaznava svetlobo z dvema razliËnima vrstama svetlobno obËutljivih celic na oËesni mrežnici. Ko je svetlobe dovolj, jo sprejemajo Ëepki, kadar je je premalo, pa paliËice. Ëepki zaznavajo barve, paliËice pa le koliËino svetlobnega toka. Zato podnevi vidimo okolico v barvah, ponoËi pa le bolj ali manj sive odtenke. Ko je svetlobe vedno manj (na primer, ko se poËasi mraËi), svetlobo še delno zaznavajo Ëepki, vse bolj aktivne pa so tudi paliËice. Najprej prenehajo zaznavati Ëepki, ki so obËutljivi na rdeËo svetlobo, kasneje tisti, ki zaznavajo zeleno in najkasneje tisti, ki zaznavajo modro svetlobo. Zato v mraku vidimo razliËne barve postopoma vse bolj v zeleno modrih, modrih in sivih odtenkih. Za vid je poleg zaznave svetlobe v oËesu pomembna tudi zavestna zaznava v možganih. Oba procesa sta povezana, zato se pogosto niti ne zavemo, da oko ni zaznalo pravilnih barv. Ker smo navajeni na barve, nam možgani navadno povedo, da je npr. trava zelena, pa Ëeprav jo v mraku vidimo v modrikasto sivih odtenkih. Ta pojav imenujemo barvna stalnost ali barvna konstanca. Ëloveško oko zaznava svetlobo. Telesa torej vidimo le, Ëe svetloba prihaja od njih v naše oËi. Prvi pogoj je, da je telo osvetljeno, drugi pa, da telo odbija svetlobo tako, da ta pride v naše oËi. Pri odboju s telesa se svetloba na razliËne naËine spremeni, in sicer v skladu z lastnostmi predmeta in z znaËilnostmi njegove površine. Ker od razliËnih delov telesa prihaja v oËi razliËna svetloba, telo vidimo z vsemi njegovimi podrobnostmi. S svetili je drugaËe: oko praviloma ne more videti oblike svetlobnega vira, saj na vseh mestih oddaja enako svetlobo. Zato v temi vidimo luË, ne pa telesa, ki sveti. Vidimo obliko svetlobnega snopa (okrogla, podolgovata luË), ne pa podrobnosti njene površine.

Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev pouka 2. Kako nastaneta dan in noË? Pri poskusu uporabljamo prenos pojmov od velikega k malemu v skladu s prejšnjo preglednico. Otroci navadno nimajo težav pri preskoku sonce → svetilka, noË → senca. Kljub temu je dobro, da jih na to opozorimo, saj gre za preskok od pojava k njegovi simulaciji in za sklepanje od posebnega k splošnemu (Sonce je velikansko svetilo, svetilka pa manjše, opazujemo enake pojave). Otroke opozorimo tudi na škodljivost hitrega menjavanja svetlobe in teme za oËi! Zato otroku, ki ga osvetljujemo, vedno zavarujemo oËi z rutko.

3. Kako vidimo podnevi, kako v mraku in kako ponoËi? Dobro je, da otroke opomnimo na zaznavanje barv v mraku ali ob slabi osvetljenosti. Opomnimo jih, da je za vid potrebno delovanje oËesa in možganov in da vsak zase lahko daje drugaËne informacije. Kakšen je predmet, namreË vemo po izkustvu. Zato lahko možgani prekrijejo in izkrivijo informacije, ki pridejo od oËi po vidnem živcu. Spodbujajmo uËence, naj pazljivo opazujejo barve predmetov v svoji okolici ob razliËni osvetljenosti (delih dneva). Dejavnost se dobro navezuje na likovni pouk. 4. Kaj vidi deËek, kaj deklica? Pri poskusu pazimo, da ne uporabljamo premoËne svetlobe oziroma da jo uporabljamo le malo Ëasa. Kadar svetimo komu v oËi, vidi le svetlobo, ne pa tudi tistega oziroma tisto, kar ga osvetljuje. Pravimo, da nas slepi. Podoben pojav opazimo ob jasnih dnevih pozimi (ko je sonce nizko), kadar se vozimo z avtomobilom proti soncu. Dejavnost ponuja lepo priložnost za spodbujanje otrok, naj opazujejo sorodne pojave v naravi. UËence opomnimo tudi na varnost na cesti. Ob slabi osvetljenosti moramo poskrbeti, da smo kot pešci na cesti dovolj vidni. Zato nosimo kak predmet, od katerega se svetloba moËno odbija, na primer kresniËko.

Odgovori na vprašanja PREVERI SVOJE ZNANJE

1. Na kaj moraš paziti, kadar v mraku ali ponoči hodiš po neosvetljeni cesti? Kako poskrbiš, da te vozniki pravočasno opazijo? Paziti je treba, da smo dobro vidni in da se s cestišča pravočasno umaknemo. Zato nosimo svetla oblačila, odsevne predmete (kresničko, odsevni trak, torbe z odsevnimi našitki …). 2. Ali imata kaj skupnega kresnička, ki leta okoli v poletnih dneh, in kresnička, ki jo nosimo pešci zato, da smo ob slabi vidljivosti, zvečer in ponoči dobro vidni na cesti? Obe kresnički imata enako ime, sicer pa sta zelo različni. Žuželka kresnička oddaja svetlobo – torej sveti tudi, če ne posvetimo nanjo. Kresnička za pešce ne oddaja svetlobe, zato jo v temi opazimo šele, ko nanjo posvetimo z usmerjeno svetlobo, na primer z avtomobilskimi žarometi. Žuželke kresničke, ki letajo v noči, zelo hitro opazimo, ker se premikajo. Tudi kresničke, to je odsevne ploščice za boljšo vidnost pešcev na neosvetljenih cestah, ne nosimo pri miru, ampak je bolje, da z njo mahamo. 3. V gledališču znajo spretno prikazati le tisto, kar je potrebno. Kako naredijo, da ne vidimo, kam in kako so izginili igralci? Vidimo le tisto, kar je osvetljeno in ta svetloba pride v naše oči. Če je osvetljen le del odra vse ostalo pa je v temi, potem tistega, kar ni osvetljeno, ne moremo videti.

Predlogi dodatnih vprašanj za preverjanje znanja • Zakaj se izmenjujeta dan in noË? Dan in noË se izmenjujeta zaradi vrtenja Zemlje. Tu lahko spodbujamo uËence k razmišljanju. Izmenjava dneva in noËi nam daje ritem pri delu in poËitku. • Po Ëem se razlikujejo dan, mrak in noË? Dan, mrak in noË se razlikujejo po osvetljenosti. Pogovarjajmo se! VËasih je podnevi tako temaËno kakor ob mraku. Ob meglenih, deževnih dneh je osvetljenost slabša in zdi se, da traja mrak veliko dlje kot sicer. UËenci naj pripovedujejo, mi pa jih spodbujajmo k opazovanju. • V katerih okoliπËinah predmetov v svoji bliæini ne moremo videti? Predmetov ne moremo videti, kadar od njih ne pride svetloba v naše oËi. Predmete v svoji okolici vidimo, kadar so osvetljeni in se svetloba od njih odbija proti nam. Prozornih predmetov torej ne moremo videti. Opazimo jih le v posebnih primerih, npr. Ëe so malo umazani (nepomi-

te okenske šipe). Tako poveËamo koliËino svetlobe, ki se odbije na njihovi površini. Predmetov v svoji okolici ne moremo videti tudi, Ëe smo slepi ali Ëe mižimo. • S katerim Ëutilom zaznavamo svetlobo? Svetlobo zaznavamo s Ëutilom za vid, ki ga sestavljajo oËi in ustrezen center v možganih. Svetlobo zaznamo z oËmi, njena zavestna zaznava pa se zgodi v možganih. Pri tem poglavju se pogovorimo tudi o slepih in slabovidnih ljudeh. V povezavi z zaznavanjem barv omenimo tudi, da so nekateri barvno slepi. To pomeni, da nekaterih barv (najpogosteje rdeËe ali zelene) ne zaznajo. Morda je med njimi tudi kak vaš uËenec. Barvna slepota je pogostejša pri moških in redkejša pri ženskah.

Senca Operativni cilji • Iz opazovanj povzemajo soodvisnost lege svetila (npr. Sonce) in osvetljenega predmeta (senca — svetloba se širi naravnost. • Prepoznavajo prisojno in osojno stran predmetov.

Teoretična izhodišča Senca nastane, Ëe svetlobo zastremo z neprozornim predmetom. Prostor za predmetom, kjer ni svetlobe, imenujemo senca. »e v prostor sence postavimo zaslon (steno, tla, list papirja …), na njem opazimo osvetljeni in neosvetljeni del (senco). Senca se spreminja, Ëe se svetilo oziroma osvetljeni predmet premikata ali spreminjata. Spremembe sence opazujemo pri spreminjanju njene oblike, lege, velikosti in svetlosti. Zaradi enostavnosti obravnavamo le take primere, ko je zaslon navpiËen. To seveda ne pomeni, da se ne smemo igrati z nagibanjem zaslona, vendar je za našo stopnjo dovolj, da razišËemo spremembe sence na navpiËnih zaslonih. V spodnji preglednici so zbrani naËini za spreminjanje senc. Razdalje so oznaËene na skici.

Lastnost sence oblika

Kako dosežemo spremembo • Spreminjamo obliko predmeta. • Spremenimo svetilo (točkasto, razsežno). • Spremenimo kot, pod katerim svetilo osvetljuje predmet.

lega (hS)

• Spreminjamo lego svetila (na primer hL ). • Spreminjamo lego predmeta (na primer hP).

velikost (senca se povečuje ali manjša, • Spreminjamo velikost predmeta, ne pa tudi oblike. oblike so med seboj podobne — • Spreminjamo razdaljo med predmetom in svetilom (xLP). kot podobni trikotniki) • Spreminjamo razdaljo med predmetom in zaslonom (xPZ). osvetljenost

• Spreminjamo svetilo (jakost svetila). • Spreminjamo osvetljenost prostora.

Opazujmo s soncem obsijano geometrijsko telo. Na strani, ki je obrnjena proti soncu, je telo svetlejše kot na drugi. Svetlejšemu delu pravimo prisojna stran predmeta, manj osvetljenemu, obrnjenemu stran od sonca, pa osojna stran predmeta. Slikarji z natanËnim prikazovanjem bolj ali manj osvetljenih delov predmeta na dvodimenzionalni ploskvi prikažejo tridimenzionalno obliko predmetov.

V naših krajih Sonce Ëez dan navidezno potuje od vzhoda proti zahodu, vendar ne po sredini neba, paË pa bolj ali manj južno. Stavbe, poboËja itn., ki so obrnjeni proti jugu (prisojni deli), so osvetljeni daljši del dneva kot nasprotne strani (osojne strani). Zato je na prisojnih poboËjih topleje kot na osojnih. Na prisojnih poboËjih spomladi sneg prej skopni, prisojna poboËja prej ozelenijo, na njih pa rastejo drugaËne rastline kot na osojnih poboËjih. Na prisojne lege hiš (navadno na strehe) postavimo zbiralnike sonËne energije za gretje vode ali sonËne kolektorje.

Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev pouka 5. Kako dolga je tvoja senca? Velikost in lega sence se Ëez dan spreminjata. Pazimo, da bomo poskus delali dopoldne ali popoldne, sicer se utegne zgoditi, da bosta senci enako dolgi. Dolžina sence je razdalja med stopali in vrhom glave. Dobro je, da otroci dolžino sence ponazorijo s Ërto, jo izmerijo, rezultate pa vpišejo v preglednico in ponazorijo s stolpËnim diagramom (v delovnem zvezku). Omejimo se na opazovanje in beleženje dolžine sence. Ëe bodo uËenci dobro razumeli celoten postopek, jih lahko pozneje, na višji stopnji, vodimo do vprašanj, zakaj je tako, in do povezav s podrobnostmi navideznega gibanja Sonca po nebu. 6. RazišËi senco telesa, ki ga osvetljuješ s svetilko (senca na steni) Za poskus uporabimo toËkasto svetilo, saj bomo le tako lahko ugotavljali spremembo velikosti sence pri spreminjanju razdalje med svetilom in predmetom ter predmetom in zaslonom. Za delo grafoskop ni primeren; to velja še zlasti v manjših razredih. Za toËkasto svetilo zato raje uporabimo manjšo žarnico ali baterijsko svetilko, ki smo ji odstranili leËo pred žarnico in paraboliËno zrcalo za njo. To pa lahko naredimo le pri takih baterijskih svetilkah, kjer zrcalo ni sestavni del nosilnega mehanizma. Precej dober približek toËkastega svetila je sveËa, vendar moramo pri delu s sveËo paziti, da ne pride do nesreËe. Ko bodo otroci premikali svetilo in predmet, jih poskusimo usmeriti tako, da bodo naenkrat spreminjali le eno spremenljivko. Ëe bodo poveËevali senco, naj držijo predmet pri miru in svetilko približujejo predmetu. Tako zmanjšujejo razdaljo med svetilko in predmetom, xLP (glej skico). DrugiË pa naj svetilko in predmet odmikajo od zaslona tako, da ostaja razdalja xLP nespremenjena, poveËuje pa se razdalja xPZ. Boljše uËence spodbujamo, da bodo spremembe izrazili semikvantitativno. Primer: Ëim veËja je razdalja med predmetom in svetilko, tem manjša je senca. Senca, ki jo dodatno osvetlimo iz malce drugaËne/spremenjene smeri, postane svetlejša. Osvetlitev z veË svetili, ki so razporejena pravilno, daje zelo svetle sence, tako da jih niti ne opazimo. Tako so osvetljeni stadioni in športna igrišËa.

Odgovori na vprašanja ZA ZELO RADOVEDNE

Izdelaj preprosto sončno uro Predlagana sončna ura je najpreprostejša in dobro deluje le kak teden. Natančneje meri čas sončna ura, ki ima nagnjeno številčnico — v naših krajih pod kotom 45°. Razumevanje delovanja prave sončne ure presega našo učno stopnjo. Gradimo na izkustvih in opazovanjih, dogajanja večinoma privzamemo kot dejstva ali pa jih pojasnjujemo izključno na fenomenološki ravni. PREVERI SVOJE ZNANJE

1. Na nekem območju na novo urejajo prostor. Na katero področje predlagaš nasaditev vinogradov, na katero pa smučišče? Utemelji odgovor. Vinograd potrebuje dosti sonca, zato ga je treba nasaditi na prisojno stran. Smučišče mora biti čim daljši čas dneva v senci, da sneg ostane dalj časa. Zato se smučišče naredi na osojno stran.

Predlogi dodatnih vprašanj za preverjanje znanja Ta vprašanja so namenjena popestritvi pouka. Zelo radovednim uËencem verjetno ne bodo povzroËala posebnih težav. Spodbujamo jih, da odgovarjajo s celimi stavki. Pomembno je, da znajo uËno snov uporabiti za odgovor na zastavljeno problemsko vprašanje. Pomembno vlogo imajo izkušnje, ki so jih uËenci pridobili z opazovanjem pojavov v naravi ali pa s preprostimi poskusi, ki ponazorijo te pojave. • Zakaj se senca Ëez dan spreminja? Gre za povezavo poskusa "RazišËi senco telesa, ki ga osvetljuješ s svetilko" z dogajanjem na prostem ob sonËnih dnevih. Kadar premikamo svetilo, se premakne tudi senca. Ker se lega Sonca na nebu Ëez dan spreminja, se sence mirujoËih predmetov premikajo. Primer: uËenci naj razišËejo, kam kaže senca šole dopoldan in kam popoldan. • Kdaj je tvoja senca ob istem Ëasu dneva (recimo opoldne) daljπa, pozimi ali poleti? Kaj meniπ, zakaj? V naših krajih je sonce pozimi nizko na obzorju, poleti pa precej više. Zato so pozimi sence precej daljše kot poleti. Razumevanje tega vprašanja presega obseg predmeta, zato odgovor gradimo le na izkušnjah. »e uËenci tega pojava še niso opazili, je to odliËna priložnost, da jih opozorimo nanj. • Zamisli si, da si v sobi, kjer sta priægani dve luËi, ti pa stojiπ na sredi med obema. Kakπna je tvoja senca? Kaj pa se zgodi, Ëe so luËi tri, πtiri ali veË? Oseba ima po eno senco od vsake luËi. Ker pa je vsaka senca osvetljena tudi od drugega svetila, je svetlejša. »im veË je luËi, tem veË je senc, ki pa so bolj in bolj svetle. Pri dovolj velikem številu luËi senc ne opazimo veË. Na ta naËin so ponoËi osvetljeni stadioni in športna igrišËa. • Predstavljaj si, da si reæiser v gledaliπki predstavi. RdeËa kapica mora nenadoma izginiti, saj jo je pojedel volk. Tisti, ki igra volka, seveda ne bo pojedel RdeËe kapice. Kako lahko to napraviπ? To dosežemo s pravilno osvetlitvijo. Najprej mora biti v prostoru popolna tema, nato pravilno usmerimo reflektorske luËi. UËence spodbujajmo, naj si predstavljajo tudi druge pripovedke s prizori, kjer mora nekdo kar izginiti. Morda bi bilo dobro tako sceno tudi zaigrati in preveriti pravilnost osvetlitve. • Kje je senca tvoje šole zjutraj, kje Ëez dan in kje zveËer? Vzpodbujamo poimenovanje smeri neba, v katero kaže senca šole ob razliËnih delih dneva. • Ali lahko s pomoËjo sence in ure doloËiš strani neba? Kako? Senca je vedno na nasprotni strani svetila (sonca). Zjutraj je sonce na vzhodu, senca kaže proti zahodu. ZveËer je sonce na zahodu, senca pa kaže proti vzhodu. Opoldne sonce ni na sredini neba, paË pa malo bolj južno, zato kaže senca proti severu. »e hoËemo doloËiti smeri neba s pomoËjo sence, moramo torej vedeti, kateri del dneva je. Upoštevamo tudi poletni Ëas. • »igava senca je ob istem Ëasu dneva daljša, tvoja ali od tvojega vrstnika Eskima, ki živi daleË na severu in je tako visok kot ti? Senca Eskima je bistveno daljša, saj je tam sonce precej niže na obzorju kot v naših krajih. Tudi to vprašanje presega obseg predmeta. Najprej moramo s pogovorom ugotoviti, ali uËenci vedo, kje na Zemlji živimo mi in kje Eskimi. Potem lahko razložimo vprašanje s pomoËjo osvetljenega modela Zemlje. »e so uËenci dojeli odvisnost dolžine sence od višine sonca na nebu, bodo verjetno znali odgovoriti tudi na to vprašanje. STROKOVNA LITERATURA

• Marijan Prosen, Opazujem Sonce in Luno, Mladinska knjiga 1987. • Marijan Prosen, Majda Vehovec, Svet naravoslovja: od Zemlje do Sonca, Jutro 2005.

Tako gre lažje

Premikanje, prenašanje in prevažanje Operativni cilji • Ugotovijo, in poimenujejo vzroke za premikanje teles. • Ugotovijo, da telesa navzdol premikajo zaradi teže. • Spoznajo vlogo sil, ki delujejo med telesi ob dotiku in brez dotika (na daljavo, npr. magnetna, elektriËna, teža). • Izdelujejo in preizkušajo model voziËka ter predlagajo izboljšave.

Teoretična izhodišča LoËimo vozila z notranjim in vozila z zunanjim pogonom. RazliËne igraËe z vrtljivimi kolesi so vozila z zunanjim pogonom. Lahko jih potiskamo, vleËemo ali pa jih spustimo po klancu. Pri tem se kolesa zaËnejo vrteti, ker se dotikajo tal, ogrodje in z njim celo vozilo pa se zaËne gibati. Da se kolesa zavrtijo, so potrebne zunanje sile. Vozila z notranjim pogonom delujejo tako, da neka sila v vozilu požene njegove dele v medsebojno usklajeno gibanje. Ëe se kolesa dotikajo tal, se vozilo zaËne premikati tudi glede na okolico. Podobno delujejo plovila na notranji pogon in modeli letal na notranji pogon. Pri plovilih ladijski vijak požene v gibanje vodo, pri letalih pa vijak požene v gibanje zrak. Odrinjena voda ali zrak požene plovilo oziroma letalo v nasprotno smer. Za notranji pogon vozil igraË lahko poskrbijo gumica, vzmet, vztrajnik, elektromotor, stisnjen zrak in še kaj. Vozila z notranjim pogonom imajo praviloma motor, osi in gredi. Os je kovinski ali leseni drog. Na osi se kolo prosto vrti ali pa se os vrti s kolesom vred. Pravimo, da je os lahko mirujoËa ali vrteËa. Gred je palica, ki prenaša vrtilno gibanje iz motorja do pogonskih koles.

Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev pouka Premikanje prenaπanje in prevaæanje 7. Kaj poganja igraËe? Za opazovanje in prouËevanje vozil igraË potrebujemo veË igraË z razliËnimi pogoni. Zberemo jih tako, da otroci prinesejo svoje igraËe v šolo, da jih opazujemo. Najprej dovolimo, da se z igraËami nekoliko poigrajo, nato pa postavimo nalogo. Primerna je skupinska oblika dela. a). Katero vozilo predstavlja igraËa, ki jo opazujeπ? IgraËe vozila poimenujejo glede na glavni namen, ki ga primerjajo z vozili, znanimi iz vsakdanjega življenja (osebni avto, tovorno vozilo, vlak ...). b). Iz katerih materialov je izdelana igraËa? Naštejejo materiale, ki prevladujejo pri posamezni opazovani igraËi (umetna snov, kovina, les, papirni materiali ...). c). Katere glavne sestavne dele znaπ opisati? Vozilo igraËa ima karoserijo (zunanja oblika), šasijo (okvir), na kateri so drugi deli (kolesa, motor, karoserija ...). Naštejejo lahko: kolesa, motor, luËi, smerokazi, izpuh, krmilo ... Kamion ima kabino, keson (premiËni zabojnik), kolesa so sestavljena iz plašËev in platišË. Ë). Kaj povzroËi gibanje igraË? Da se igraËe z zunanjim pogonom gibljejo, jih moramo potisniti, vleËi, pihati vanje, jih spušËati po klancu in podobno. Sila, ki je potrebna, da se igraËa zaËne gibati, deluje od zunaj. IgraËe, ki imajo notranji pogon, se gibljejo zaradi sile, ki je posledica razliËnih oblik shranjene energije (napeta

gumica, vztrajnik, elektromotor, curek vode ali zraka). Motor vklopimo (elektromotor s stikalom, druge motorje pa na primeren naËin), ta požene gibljive dele (gredi z zobniki) in kolesa se zavrtijo. Ëe je vozilo na tleh, se igraËa premika glede na okolico. d). Odvijejo vijake, opazujejo, opisujejo, lahko pa tudi razložijo, kako igraËa deluje. Pustimo uËencem, da povedo toliko, kot zmorejo. e). Model vozil lahko sestavijo tudi z uporabo tehniËnih sestavljank. Nalogo izpeljejo v dvojicah. Na kakšen naËin boš premikal vozilo? Lahko ga poganja z roko, spusti po klancu, morda ima model elektromotor, elastiko, … f). Kakπen pogon ima sestavljeni model? Model ima zunanji ali notranji pogon. g). Kam lahko uvrstiπ svoj sestavljeni model vozila? Modeli vozil, ki jih sestavijo, so lahko osebna, tovorna, športna, terenska, delovna in potniška vozila. 8. Izdelaj vozilo, ki ga poganja elastika. Skupaj lahko izdelajo model dirkalnega vozila formule 1 z notranjim pogonom — motorjem na napeto gumico. Naloga je zahtevnejša in je primerna za skupinsko delo. Posamezne sestavne dele vozila izdelajo v treh dvojicah, v skupini pa model sestavijo in preizkusijo. Skupno naËrtujejo in izdelajo karoserijo iz tanjšega kartona. Posamezne dele pobarvajo z ustreznimi barvami (suhe barvice, vošËenke ...). Pomembno je, da pustijo prostor za navijanje gumice na motor (valj), ki mora biti dobro prilepljen na pogonski gredi (glej skico). Lesene letvice šasijo zlepijo s pomoËjo kartonskih trikotnikov. Najprej nalepijo štiri trikotnike na eni strani okvirja, nato okvir obrnejo in nalepijo še druge štiri trikotnike. Za pritrditev osi in gredi potrebujejo štiri preluknjane trikotnike. Pomembno je, da luknje, ki jih izdelajo z luknjaËem, niso preblizu robov. Najprej nalepijo dva trikotnika na isti strani okvirja, nato na drugi strani še dva tako, da so luknje za os in gred Ëim bolj toËno nasproti. Vstavljena os in gred naj bosta kolikor je mogoËe vzporedni s prednjim in zadnjim robom okvirja. Kolesa lahko izdelajo iz tanjšega valovitega kartona in veË krogov zlepijo skupaj, tako da so kolesa debelejša. Pred preizkušanjem zlepljenega modela morajo pustiti, da se lepilo dobro posuši. Kako prepreËiš spodrsavanje pogonskih koles na gladkih tleh? »e model vozila formule 1 spušËajo po hrapavih tleh (blago, asfalt), potem se kolesa dobro oprijemajo tal in vozilo prevozi nekaj metrov poti. Za premikanje po gladkih tleh pa je treba pogonski kolesi oblepiti s trakom brusilnega papirja.

Odgovori na vprašanja PREVERI SVOJE ZNANJE

1. Poimenuj vozila, ki jih uporabljaš za prevažanje v vsakdanjem življenju. Veš, kaj jih poganja? Rolka, skiro, kolo – sila teže po klancu ali pa jih otroci poganjajo sami. Osebni avto, avtobus, motorno kolo – poganja jih motor. Vlak – poganja ga elektromotor. 2. Zakaj imajo v trgovinah nakupovalne košarice in nakupovalne vozičke? Košarico moramo nositi, voziček pa lahko vozimo. Z vozičkom gre laže. Kadar kupujemo veliko ali težke reči, raje izberemo voziček.

Predlogi dodatnih vprašanj za preverjanje znanja • Razvrsti vozila igraËe glede na pogon v dva stolpca (model jadralnega letala, model elektriËne lokomotive, avto z motorjem na vztrajnik, model jadrnice, voziËek s pogonom na gumico, zgibano papirno letalo).

Vozila z notranjim pogonom:

Vozila z zunanjim pogonom:

— model elektriËne lokomotive — avto z motorjem na vztrajnik — voziËek s pogonom na gumico

— model jadralnega letala — model jadrnice — zgibano papirno letalo

• Na kakπne naËine lahko povzroËiπ gibanje vozila z zunanjim pogonom? Vozilo lahko potisneπ, vleËeπ, spustiπ po klancu, pihaπ, brizgaπ s curkom vode ... • Kako bi vozilo z zunanjim pogonom pognal hitreje? MoËneje potisneπ, hitreje vleËeπ, poveËaπ strmino klanca, moËneje pihaπ, poveËaπ curek vode. • Kaj lahko narediπ, da se vozilo ustavi? Nastaviπ oviro, prenehaπ vleËi, potiskati ... • Kako so vozila spremenila naπe æivljenje? Pripoveduj o tem. — hitrost — premikanje iz kraja v kraj — gibanje in zabava

Premikam se Operativni cilji • Spoznajo pomen posebnih pravil in ustrezne opreme za razliËne naËine gibanja. • Spoznajo pomen telesne pripravljenosti za gibanje. • Ugotavljajo, da je za varnost prometa pomembno, da vsak udeleženec opazi druge, da drugi opazijo njega in da vsakdo izve za namere drugega. • Razlagajo, Ëemu služi signalna oprema vozil in pešcev ter prometni znaki. • Utemeljujejo pomen varnostne Ëelada pri vožnji s kolesom ter pripenjanja varnostnega pasu v avtu. • Poznajo sestavne dele kolesa (pomen in delovanje), obvezno opremo kolesa in znajo pravilno vzdrževati kolo. • Utemeljujejo pomen ravnanja v prometu skladno s predpisi in glede na razmere na cestišËu.

Teoretična izhodišča Ljudje in živali se nenehno premikamo. Zaradi svoje varnosti in varnosti drugih so potrebna pravila za izbrani naËin gibanja. Poleg poznavanja in upoštevanja pravil moramo poskrbeti, da smo kot udeleženci v prometu tudi vidni. Uporabljamo svetla oblaËila, luËi, odsevnike,… Za svojo varnost na kolesu skrbimo poleg upoštevanja pravil še s pravilno opremljenim in vzdrževanim kolesom, ter s Ëelado. Pametno glavo varuje Ëelada le, Ëe je pravilno pripeta. Vezi morajo biti pravilno napete, da ob sunkovitem premikanju glave Ëelada sledi. Morda je prav, da se z uËenci dogovorite, da na doloËen dan v zaËetku pomladi prinesejo v šolo Ëelade za kolesarjenje ali rolanje in skupaj prilagodite pasove tako, da bodo Ëelade trdno stale na glavah.

Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev pouka 9. Upoštevaj pravila Ko zapišejo in narišejo svoje predloge, se z uËenci pogovorimo o tem, kaj bi se zgodilo, Ëe pravil ne bi upoštevali. Spodbujajmo jih, da naštejejo Ëim veË posledic neupoštevanja pravil. Pogovorimo se tudi o tem, kako se poËutijo, kadar sami ne upoštevajo pravil ali pa jih ne upošteva drugi v njihovi bližini. 10. Kaj je najboljše Naloga daje priložnost, da uËenci naËrtujejo in izvedejo "pošten" poskus. Usmerjamo jih tako, da bodo pazili na konstantnost spremenljivk (okolišËin, denimo razdalja do predmeta, velikost in smer premika svetilke, velikost preizkušancev,…) , ki na poskus ne vplivajo, morda iz izkušenj napovedali izide poskusov, natanËno opredelili odvisno in neodvisno spremenljivko.

Odgovori na vprašanja PREVERI SVOJE ZNANJE

1. Zakaj mora biti kolo opremljeno z belo lučjo? Da kolesar v temi vidi in da je viden. 2. Zakaj mora imeti kolo poleg rdeče luči še rdeči odsojnik? Zaradi rdeče luči in odsojnika je kolesar za druge udeležence v prometu bolj viden. Odsojnik se opazi tudi, kadar luč ne gori. 3. Ali se lahko brez kolesarskega izpita voziš po kolesarskih poteh? Samo v spremstvu odraslih. 74

Spoznaj in primerjaj živali Operativni cilji • Spoznajo zunanjo zgradbo kopenskih æivali. • Povezujejo zunanji videz æivali z njenim naËinom æivljenja. • Opiπejo podobnosti med starπi in potomci. • Razlikujejo æiva bitja po zgradbi, po prehrani in po æivljenjskem prostoru. • Spoznajo, da imajo æiva bitja, ki jih uvrπËamo v isto skupino, nekatere enake znaËilnosti. • Zapisuje podatke v obliki tabele.

Teoretična izhodišča Vreten»arji Dvoæivke, plazilce, ptiËe in sesalce uvrπËamo med vretenËarje. Med vretenËarje uvrπËamo tudi obloustke in ribe. VretenËarji imajo hrbtenico iz vretenc, poleg tega pa imajo tudi moægane, srce in veËina dva para okonËin. Njihova povrhnjica je veËplastna. So loËenih spolov. Nekateri dihajo s πkrgami, nekateri pa s pljuËi.

Dvoæivke Dvoæivke so evolucijsko prvi vretenËarji, ki lahko æivijo na kopnem, vendar je njihov razvoj zelo odvisen od vode. Del æivljenjskega cikla (jajËece in liËinke) preæivijo v vodi, kot odrasle pa æivijo preteæno na kopnem. Imajo sprednji in zadnji par nog. Koæa je tanka in sluzasta. Imajo nestalno telesno temperaturo. JajËeca v obliki mresta odloæijo v vodo. Iz njih se razvijejo liËinke, ki se preobrazijo in zrastejo v odraslo æival. LiËinke dihajo s πkrgami, po preobrazbi pa s pljuËi in koæo. Nekatere dvoæivke odlagajo v vodo liËinke, ki se razvijejo iz jajËec v samiËinem telesu (navadni moËerad). Med dvoæivke uvrπËamo repate in brezrepe dvoæivke. Na svetu je 4014 vrst dvoæivk, v Sloveniji pa 21 vrst. Nekaj predstavnikov dvoæivk Sekulja — Rana temporaria Æivi na vlaænih travnikih in v moËvirnatih predelih. Dejavna je ponoËi. Prezimi v blatu na dnu voda. Pari se od februarja do aprila. Mrest odlaga v velikih kupih zgodaj spomladi, nato pa se v treh mesecih paglavci preobrazijo v mlade æabe, ki zapustijo mlako. Navadna krastaËa — Bufo bufo Æivi v vrtovih, na travnikih in v gozdovih. Dejavna je ponoËi. Podnevi se zadræuje pod kamni, listjem, v odprtinah in kotanjah v zemlji. Hrani se z æuæelkami, s polæi, z deæevniki in manjπimi vretenËarji. Pari se od marca do aprila. Mrest odlaga v vodi v obliki veË metrov dolge dvojne vrvice, ki jo navije okoli vodnih rastlin. V dolæino meri od 8 do 13 cm. MoËeril — Proteus anguinus MoËeril je endemit kraπkega podzemlja. Razπirjen je v podzemnih vodah dinarskega krasa od Slovenije do Hercegovine. Æivi v podzemnih vodah, brez dnevne svetlobe in z enakomerno nizko temperaturo. Telo je mleËno bele barve, brez pigmenta, dolgo do 25 cm. Rep obdaja koænata plavut. OkonËine so majhne; sprednje imajo po tri prste, zadnje pa dva. Glava je hruπkaste oblike z zakrnelimi oËmi. Prehranjuje se s postranicami in liËinkami æuæelk, ki jih voda zanese v podzemlje. Je neoteniËna dvoæivka; tudi odrasla ima obliko liËinke. Vse æivljenje diha s πkrgami. Staro ime za moËerila je Ëloveπka ribica, a pravilnejπe ime je moËeril. To ime bi bilo dobro uvesti tudi v πolah.

Plazilci Plazilci so prvi kopenski vretenËarji, katerih razvoj ni vezan na vodo. Dihajo s pljuËi. Imajo debelo in suho koæo; prekrivajo jih roæene luske, ki so koæna tvorba in πËitijo telo. Njihova telesna temperatura je nestalna. VeËina vrst odlaga jajca, ima dva para nog, nekatere pa so brez nog in se plazijo po trebuhu. Med plazilce uvrπËamo krokodile, æelve, kuπËarje in kaËe. Na svetu je 5954 vrst plazilcev, v Sloveniji pa jih æivi 25 vrst.

NekAJ predstavnikOV plazilcev Pozidna kuπËarica — Lacerta muralis Giblje se hitro in dobro pleza. Hrani se z æuæelkami in njihovimi liËinkami, deæevniki in polæi. 2 do 8 jajc odloæi v kotanjo v zemlji. MladiËi se izleæejo po 6 do 8 tednih. Æivi 6 do 8 let. Zraste 17,5 do 19 cm. Evropska moËvirska sklednica — Emys orbicularis Æivi v stojeËih in poËasi tekoËih vodah. V nevarnosti plane v vodo in se zarije v blatno dno. Rada se sonËi. Prezimi zarita pod vodo v blatnem dnu. Pari se aprila, samica pa maja v kotanjo odloæi 10 do 15 jajc. Jeseni ali naslednjo pomlad se izleæejo mladiËi. Oklep je pri samicah dolg do 36 cm. Samci so manjπi. Evropska moËvirska sklednica je edina avtohtona vrsta æelv v Sloveniji. Ogroæena je zaradi izsuπevanja mlak in vnaπanja æelve rdeËevratke v naravno okolje. Ljudje jih kupijo v trgovini, ko pa odrastejo in postanejo prevelike za akvaterarij, konËajo v najbliæji mlaki, kjer izpodrivajo naπo sklednico. Navadni goæ — Elaphe longissima Æivi v svetlih listnatih gozdovih, na kamnitih podroËjih in v stenah. Dobro pleza in tudi plava. Hrani se z miπmi, pa tudi s ptiËi, krti in z æabami. Samica konec junija odloæi do 8 belih jajc pod vlaæno listje. V dolæino zraste do 180 cm. Navadni slepec — Anguis fragilis Æivi v vlaænih gozdovih in na travnikih. Hrani se z deæevniki, golimi polæi in manjπimi æuæelkami. Navadni slepec je kuπËar brez nog. Rep ima dolg kot vsi kuπËarji. Julija samica povræe do 26 mladiËev. V dolæino zraste do 50 cm.

Pti»i PtiËi so edina bitja, ki so pokrita s perjem. Imajo stalno telesno temperaturo. Njihove kosti so lahke in votle, in tudi peresa imajo lahka. Nimajo zob, imajo pa moËan in lahek kljun. PtiËi dobro vidijo in sliπijo, nekateri tudi dobro okuπajo, vohajo pa bolj slabo. Leæejo jajca in jih grejejo do izvalitve mladiËev; za slednje dobro skrbijo. Poznamo 8908 vrst ptiËev. V Sloveniji jih je 361 vrst, od tega jih redno ali obËasno gnezdi prek 200 vrst. Pero je roæena tvorba, ki ptiËem omogoËa letenje. PtiËi perje negujejo in preËesavajo s kljunom. Ko se pero poπkoduje in izrabi, odpade in zraste novo. Letenje omogoËajo lahka in trdna peresa in rahlo izboËena perut. Zaradi razliËne hitrosti zraka nastane nad perutjo podtlak, ki deluje kot srk, ki omogoËa letenje. PtiËja perut pri zamahovanju spreminja obliko in poloæaj letalnih peres. S tem se spremeni kot, pod katerim teËe zrak. Pri tem nastane igra stalno menjajoËih se sil, ki jih niti sodobna tehnika ne more izmeriti. Razpiranje repnih peres pomaga pri krmarjenju v boËnih smereh, dviganju, spuπËanju in pri pristanku. PonavljajoËim se potovanjem z vrnitvijo pravimo selitve ali migracije. Selijo se med poletnim gnezditvenim obmoËjem in toplim predelom, kjer preæivijo zimo. Vzrok selitve je pomanjkanje hrane in neugodne vremenske razmere. VeËina vrst ptiËev dobro leti. Nekatere tudi teËejo, plavajo, plezajo. Med ptiËe uvrπËamo tekaËe, pevce, sove, ujede in druge. PtiËjih gnezd v naravi raje ne pobiramo. VËasih namreË ne vemo, ali je gnezdo æe zapuπËeno. V stara gnezda se vraËajo lastovke, siva vrana, πtorklje, Ëaplje in veËina ujed. Pevke pa si vsakiË izdelajo novo gnezdo. Gradivo starih gnezd pogosto uporabijo za gradnjo novih. Gnezdomec je izraz za ptiËjega mladiËa, ki po izvalitvi ostane v gnezdu. Begavec je ime za mladiËa, ki po izvalitvi gnezdo zapusti. Stalnica imenujemo vrsto, ki prezimuje v okoliπu, kjer gnezdi. Selivka imenujemo vrsto, ki prezimi daleË proË od okoliπa, kjer je gnezdila. Nekaj predstavnikov pti»ev Velika sinica — Parus major Æivi v meπanih gozdovih, v parkih in vrtovih. Hrani se z æuæelkami, s pajki, z jagodiËjem in s semeni.

Gnezdi v drevesnih duplih. Na leto ima lahko do tri zarode. Samica v gnezdo izleæe do 15 jajc. MladiËe valita in zanje skrbita oba starπa. Velika sinica je stalnica. Bela πtorklja — Ciconia ciconia Æivi na vlaænih travnikih, ob potokih in v moËvirnih predelih. Hrani se z æabami, ribami, miπmi, s kuπËarji, kaËami, ptiËjimi mladiËi, z æuæelkami, deæevniki in s polæi. Gnezdi na drevesih, na strehah in telefonskih drogovih. Znese do 7 jajc, valilna doba je do 34 dni. MladiËe valita in zanje skrbita oba starπa. Kanja — Buteo buteo Æivi na gozdnih obronkih. Hrani se z manjπimi sesalci, pa tudi æabami, s plazilci, z æuæelkami in s polæi. Gnezdi na drevju na robu gozda. V gnezdo znese samica do 6 jajc. MladiËe valita in zanje skrbita oba starπa. Kanjo uvrπËamo med ujede. Æivi lahko do 24 let. ©oja — Garrulus glandarius Æivi v gosto poraslih meπanih gozdovih, parkih in vrtovih. Hrani se z æelodom, æirom, drugimi plodovi in æuæelkami. Gnezdi na drevesu. Samica znese do 10 jajc. MladiËe valita in zanje skrbita oba starπa. UvrπËamo jo med ptice pevke. Æivi lahko do 15 let.

Sesalci Samo sesalci so po telesu pokriti z dlako. Dlaka ima vlogo toplotne izolacije. Sesalci imajo stalno telesno temperaturo. V ustih imajo zobe, dihajo pa s pljuËi. MladiËi po rojstvu sesajo mleko iz mleËnih ælez samice. Imajo dva para nog. MladiËi veËine vrst se razvijajo v maternici. Sesalce, ki se hranijo z rastlinami in æivalmi, imenujemo vsejedci ali omnivori. Plenilce, ki se hranijo z drugimi æivalmi, imenujemo mesojedci ali karnivori. Plenilci dobro vidijo. OËi imajo obrnjene naprej, to jim omogoËa prostorski vid (domaËa maËka). Tako lahko ocenijo razdaljo do plena. Po navadi so hitre æivali. Hodijo in teËejo po prstih (psi, maËke). Jeleni in srne so rastlinojede æivali. Imajo zelo dolge noge. Hranijo se z rastlinsko hrano. Na koncu prstov se je razvilo kopito, tako da lahko hitro zbeæijo pred plenilcem. OËi imajo nameπËene ob strani. S tem se jim poveËa vidno polje. Dobro sliπijo in vohajo in tako zaznajo plenilca. Na svetu poznamo 4216 vrst sesalcev, v Sloveniji pa 78 vrst. Nekaj predstavnikov sesalcev Navadni polh — Glis glis Æivi v listnatih gozdovih, parkih in sadovnjakih. Dejaven je v mraku in ponoËi. Gnezdo si zgradi v drevesnih duplih, kjer samica koti mladiËe. Pari se julija, po 32 dneh pa samica skoti do 7 mladiËev. Prezimi v skalnih razpokah in luknjah v zemlji. Hrani se s plodovi, semeni, z æuæelkami, s polæi, z majhnimi sesalci ter s ptiËjimi jajci in mladiËi. Æivi do 9 let. Divja svinja — Sus scrofa Æivi v vlaænih gozdovih z gosto podrastjo. Dejavna je v mraku in ponoËi. UvrπËamo jo med sodoprste kopitarje. Hrani se z æelodom, æirom, gobami, s poljπËinami, koreninami, z majhnimi vretenËarji in mrhovino. Aprila skoti do 12 mladiËev. Divja svinja lahko æivi do 25 let. Poljski zajec — Lepus europaeus Æivi v gozdovih, na travnikih in poljih. Dejaven je v mraku in ponoËi. Podnevi se zadræuje v loæu, ki si ga izgrebe v zavetju grmovja. Tu samica po 44-dnevni brejosti skoti do 5 mladiËev. MladiËi so dobro razviti, porasli so z dlako in vidijo. Hrani se s travami, z zeliπËi in lubjem. Æivi lahko do 12 let.

Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev pouka Dvoæivke Spodbujajte uËence, da prinesejo kakπno dvoæivko v razred. Prijemajte jo z vlaænimi rokami, da se ne izsuπi; to poËnite neæno, s Ëim veËjo povrπino dlani. OmogoËite uËencem Ëustveno doæivljanje. Predstavite

jih realno nevarnost. V koæi imajo strupne æleze. Naπa koæa nas sicer varuje pred tem strupom, zato pa je obËutljiva naπa sluznica. Po prijemanju dvoæivk si speremo roke. Po ogledu vrnite dvoæivko na mesto, kjer ste jo ujeli. V Sloveniji so vse dvoæivke zaπËitene z zakonom.

Plazilci V razredu lahko gojite ameriπkega rdeËega goæa. Ne zraste prevelik, dobro se navadi na æivljenje v terariju, hitro se udomaËi in navadno ne grize. Preden ga zaËnete gojiti, si morate zagotoviti hrano — miπi razliËnih velikosti. Spodbujajte uËence k opazovanju kuπËarjev v naravi, vendar ne priporoËam, da bi jih tudi lovili. Hitro jih namreË lahko poπkodujemo; Ëe jih preveË stisnemo ali jih primemo za rep, tega odvræejo.

Pti»i Gnezdenje velike sinice: samec velike sinice se po obarvanosti razlikuje od samice. Glavo in vrat imata Ërno, lice belo, trebuh pa rumen in razdeljen s podolænim Ërnim pasom, ki je pri samcu bolj πirok in izrazit. Gnezdo gradita oba. Najraje imata mehke materiale, bombaæne krpe, toaletni papir in æivalsko dlako. S tem materialom na debelo posteljeta gnezdilnico. Pobirata tudi plastiËne ovitke slamic, bombonov ter umetne vrvice, ki se lahko mladiËem ovijejo okoli nog in telesa in zato poginejo. Velika sinica ima na leto dva za-roda, prvega aprila, drugega pa od junija do avgusta. Samica izleæe 5 do 15 belih jajc z opeËnato rdeËimi lisami. Valita oba starπa. Po 11. do 19. dneh se izleæejo gnezdomci, za katere skrbita oba in jima prinaπata hrano. Prinaπata æuæelke (tudi njihova jajËeca in liËinke) in pajke. UËenci lahko opazujejo gnezdenje katerega koli ptiËa. Pri tem pa morajo biti previdni, da ne prestraπijo ptiËjih starπev, saj bi sicer zapustili gnezdo in jajca. Ko se ptiËji mladiËi uËijo leteti, so zelo nerodni in pogosto pristanejo na tleh. Takega mladiËa postavimo na Ëim viπjo vejo. Starπi ga spremljajo in hranijo, dokler ni sposoben skrbeti sam za sebe. Zato mladiË, ki ga najdemo na tleh, nikakor ni zapuπËen.

Sesalci UËence navajamo na opazovanje sledi, ki jih æivali puπËajo v naravi. Najdemo lahko stopinje, oglodan storæ, πop dlake, poleæano travo, objedeno lubje, ostanke hrane, sledove zob, izbljuvke, iztrebke itn.; poleg tega lahko æivali tudi sliπimo.

Odgovori na vprašanja ZA ZELO RADOVEDNE

2. Spomladi lahko vzgojiš paglavce sekulje! Gojilnica mresta sekulje Rjave žabe (sekulje) zgodaj spomladi odloÏijo v mlake velike kupe mresta. Za gojitev je dovolj nekaj jajčec, okoli 20. Druga jajčeca pustimo v naravi. Gojimo jih v vodi iz mlake. V akvarij dodamo črpalko za zrak in občasno zamenjamo vodo, ki jo zajamemo v mlaki. Dodamo lahko tudi nekaj rastlin. Posoda ne sme biti na soncu. Sprva so zarodki v jajčecu kroglaste oblike, nato postanejo podolgovati. Nekaj jajčec propade, ker vsa niso oplojena. Zarodki se začnejo v jajčecu premikati, zlezejo iz želatinastega ovoja in se oprimejo vodnih rastlin. Sprva se hranijo z ostanki rumenjakove vrečke in dihajo z zunanjimi škrgami. Po dveh dneh se začnejo hraniti z vodnimi algami. Razvijati se začnejo notranje škrge in zadnje noge. Hranimo jih s prekuhano solato ali špinačo. Nato se začnejo razvijati sprednje noge. Na tej stopnji postanejo mesojedi, zato jih hranimo z mletim mesom ali s hrano za mesojede ribe. Rep vse bolj zakrneva in paglavci začnejo prihajati na površino po zrak. Razvila so se jim pljuča. Če paglavci po preobrazbi ne morejo zlesti na kopno, se utopijo. Zato poskrbimo, da bo v terariju tudi kakšen kamen ali veja. Ker se male žabe hranijo z žuželkami, jim prinašamo majhne murne, kmalu pa jih vrnemo v naravo.

ZA ZELO RADOVEDNE

Učenci lahko merijo temperaturo vode. Zabeležijo naj si datum za vsako razvojno stopnjo paglavca posebej. Pomemben je odnos učencev do paglavcev. Paglavce hranite le toliko, kolikor pojedo, sicer hrana ostaja, razpada in onesnaži vodo. Včasih je potrebno del vode zamenjati z vodo iz mlake. Dobro je dodati črpalko za zrak. 3. V učilnici lahko pripraviš gojilnico za zlatega hrčka! Gojitev zlatega hrčka Zlati hrček je zelo ljubka žival. Ob lepem ravnanju se hitro udomači in ne grize. Kadar ima slabe izkušnje z ljudmi, pa lahko zelo močno ugrizne. Hrčka lahko tudi parimo. Samca za tri dni spustimo k samici. Po parjenju ju spet ločimo. Po 16 do 18 dnevni brejosti samica skoti do 12 mladičev, ki so goli in slepi. Mladiče lahko podarite učencem. Hrčkov bi bilo zaradi njihove velike rodnosti v naravi preveč, zato imajo številne plenilce – na primer kače in sove. Živali ubijajo zato, da jedo. In to je prav in v skladu z naravo. Človek pa pogosto ubija iz verskih ali političnih razlogov. 4. Ali imaš doma kakšnega sesalca? Sesalci doma niso samo hišni ljubljenčki, temveč vsi družinski člani. PREVERI SVOJE ZNANJE

1. Primerjaj dvoživke, plazilce, ptiče in sesalce! Dvoživke imajo tanko in vlažno kožo, plazilci imajo suho kožo prekrito z luskami, ptiče prekriva perje, sesalce pa dlaka. 2. Zakaj se živali, ki jih uvrščamo med dvoživke, tako imenujejo? Del življenja, kot ličinke, živijo v vodi, nato se razvijejo v odrasle, ki večinoma živijo na kopnem. 3. Katere skupine živali odlagajo jajca na kopno in katere v vodo? Dvoživke odlagajo jajca v vodo, plazilci in ptiči pa na kopno. 4. Zakaj se živali, ki jih uvrščamo med sesalce, tako imenujemo? Mladiči sesalcev sesajo mleko iz mlečnih žlez samic.

STROKOVNA LITERATURA

• Æivalstvo Evrope, MK 1981. Velika enciklopedija — Sesalci, MK 1996. • PtiËi Slovenije in Evrope, MK 1998. • Iztok Geister, Slovenske ptice. MK, 1980. • Helga Hofman, Vodnik po naravi — Sesalci, Cankarjeva zaloæba, 1991. • Narcis MrπiË, Plazilci Slovenije, Zavod republike Slovenije za πolstvo 1997.

Živa bitja se spreminjajo zaradi rasti in razvoja Operativni cilji • Opiπejo podobnosti med starπi in potomci. • Spoznajo spremembe æivih bitij v Ëasu. • Dojamejo rojstvo, razvoj, staranje in smrt kot naravne dogodke v æivljenju. • Znajo prikazati zaporedje dogodkov. • Spoznajo, da je za vsak proces v naravi potreben doloËen Ëas. • Ugotovijo odvisnost æivih bitij od okolja in Ëasa.

Teoretična izhodišča Rast je skupna lastnost vseh æivih bitij in omogoËa jo hrana. Rast pomeni poveËanje; je naraπËanje velikosti in suhe teæe med razvojem organizma. Povezana je s celiËno delitvijo. Vsi organizmi rastejo, vendar se stopnja in hitrost rasti v æivljenju spreminjata. Sprva je rast poËasna, nato hitra, proti koncu æivljenja pa se navadno ustavi. Dvoæivke in plazilci rastejo vse æivljenje. Tudi nekateri sesalci, na primer slon in æirafa, rastejo vse æivljenje. Poleg poveËevanja zaradi rasti pa se spreminja tudi kvaliteta organizmov. Spreminjajo se medsebojna razmerja posameznih delov, ti potrebujejo drugaËno hrano, zaËnejo opravljati nove funkcije. To spreminjanje kvalitete imenujemo razvoj in je skupna lastnost vseh æivih bitij. Razvoj pripelje æiva bitja do staranja, ko zaËne æivljenjsko delovanje popuπËati, organizem pa slabeti. Procesi staranja se konËajo s smrtjo. Tudi to je skupna lastnost vseh æivih bitij.

Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev pouka

Gojilne posode v uËilnici so idealne za opazovanje rasti in razvoja æivih bitij. Mokarji so æuæelke s popolno preobrazbo. UËenci lahko opazujejo liËinke, ki rastejo, se levijo (v gojilnici so njihovi olevki), ali pa so v mirujoËem stadiju — bube. »e bubo primeπ, se premakne, saj je æiva in gibljiva. Iz bube po preobrazbi prileze hroπË, ki odloæi jajËeca in pogine. Vse faze lahko opazujejo tudi pri murnu, ki je æuæelka z nepopolno preobrazbo. Ob gojilnih posodah se sreËajo tudi s smrtjo. Tudi hrËek pogine, vËasih star πele 6 mesecev, vËasih pa æivi tudi 3 leta. Smrt je del æivljenja, o tem se lahko pogovarjamo z uËenci. DopuπËamo æalost ob poginu æivali in se o tem pogovarjamo. V naravi æivali æivijo razliËno dolgo; veliko jih postane plen plenilcem ali poginejo zaradi bolezni.

Odgovori na vprašanja PREVERI SVOJE ZNANJE

1. Opiši spreminjanje živih bitij na primeru ene živali! Učenci si lahko izberejo katero koli žival. 2. Opiši spreminjanje živih bitij na primeru ene rastline! Učenci si lahko izberejo katero koli rastlino.

Razvrščanje živih bitij Operativni cilji • Razvrstijo æiva bitja v osnovne skupine: æivali, rastline, glive. • Uporabljajo metodo razvrπËanja. • Spoznajo, da imajo æiva bitja, ki jih uvrπËamo v isto skupino, nekatere znaËilnosti enake. • Uporabljajo preproste dvovejnate kljuËe za doloËanje æivali. • Zapisuje podatke v obliki tabele.

Teoretična izhodišča

Rastline, ki uporabljajo za hrano anorganske snovi in so neodvisne od æe obstojeËih organskih snovi, imenujemo samoprehranjevalne ali avtotrofne. Samo avtotrofne rastline pretvarjajo anorganske snovi v organske. Æivali tega ne zmorejo. Rastlinojedci se prehranjujejo z organskimi snovmi, ki so jih pripravile avtotrofne rastline. Mesojedci se hranijo z rastlinojedci in so prav tako odvisni od avtotrofnih rastlin. To je heterotrofen naËin prehrane. Æivali in Ëlovek so heterotrofna bitja. V nasprotju z æivalmi so rastline zelo tesno povezane s podlago. Rastlinski podzemni organi so dobro razviti in prilagojeni za opravljanje razliËnih funkcij.

Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev pouka UËenci naj æiva bitja na travniku vpisujejo v tabele v delovnem zvezku. Med seboj jih loËujejo po zunanjih znakih. Imena pri tem niso pomembna; pomembno je, da loËijo rastline od gliv in æivali. LoËevati morajo znotraj rastlin na tiste s cvetovi in tiste brez cvetov. Tako vpisujejo v preglednico mahove, praproti in semenke. LoËujejo po zunanjih znakih, imena pri tem niso pomembna. V preglednico vpisujejo tudi kopenske æivali. Delijo jih na polæe, pajke, æuæelke, dvoæivke, plazilce, ptiËe in sesalce. Tudi pri tem imena niso pomembna; pomembno je, da te æivali loËijo po zunanjih znakih.

Odgovori na vprašanja PREVERI SVOJE ZNANJE

1. Po čem se živa bitja med seboj razlikujejo? Razlikujejo se po načinu življenja, prehranjevanja, gibanja, barvi, obliki in še čem. 2. Naštej skupine, na katere delimo živa bitja! Živa bitja delimo na rastline, živali in glive. 3. Po čem jih tako razvrščamo? Živa bitja, ki imajo zelene liste imenujemo rastline. Tista, ki se prehranjujejo z rastlinami in drugimi bitji imenujemo živali. Poznamo pa še glive, ki se prehranjujejo z živimi ali mrtvimi rastlinami in živalmi. STROKOVNA LITERATURA

• Bernarda Novak, Duπan Devetak, Sistem æivih bitij, Modrijan 1999. • Dankwart Seidel, Wilhelm Eisereich, Slikovni rastlinski kljuË, DZS 1992. • Boris Kryπtufek, Franc JanæekoviË, KljuË za doloËanje vretenËarjev Slovenije, DZS. 1999. • Wilhelm in Dorothee Eisereich, Ute E. Zimmer, Alfred Handel, Rastline in æivali okrog nas, DZS 1993.

POLETJE Operativni cilji • Spoznajo spremembe æivih bitij v Ëasu. • Urijo se v sistematiËnem in vztrajnem opazovanju. • Ugotovijo odvisnost æivih bitij od okolja in Ëasa. • Raziskujejo medsebojno povezanost sprememb v æivi in neæivi naravi. • Usposobijo se za zapisovanje dogajanj. • Spoznajo, da je za vsak proces v naravi potreben doloËen Ëas.

Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev pouka UËence spodbujamo, da opazujejo dogajanja in spremembe v naravi. Primerjajo naj jih s spremembami spomladi. Vsak dan naj opazujejo svetlobo, dolæino dneva, temperaturo. Z domaËega okna (Ëe je le mogoËe v juæni ali zahodni legi) naj opazujejo, na kateri toËki sonce zahaja. Pri opazovanju narave naj si pomagajo tudi s sliko pomladi v uËbeniku. PoiπËejo naj æivali in rastline, opiπejo naravo poleti in ugotovijo, kaj delajo æivali in kaj se dogaja z rastlinami.

Kaj vse odvržemo? Odpadki

Operativni cilji • Spoznavajo pomen loËenega zbiranja odpadkov. • Razlagajo škodljivost divjih odlagališË • Utemeljujejo pomen urejenih odlagališË. • Prepoznavajo, da se odpadki lahko uporabljajo kot surovine • Prepoznavajo nevarne odpadke, ki sodijo na posebna odlagališËa (baterije, zdravila, barve, pralna sredstva).

Teoretična izhodišča Pri vseh dogodkih v naravnem ali urbaniziranem okolju nastajajo odpadne snovi, odpadna toplota, hrup ipd. Odpadne snovi, ki nastanejo pri naravnih procesih, krožijo v naravi in so koristne pri drugih procesih. DrugaËe je pri Ëloveških dejavnostih, ki pomembno vplivajo na tok snovi in energije na Zemlji in odpadki se sami po sebi le redko koristno porabijo. Najpogosteje se jih želimo znebiti in jih zbiramo na posebnih mestih. V zadnjem Ëasu pa se vse bolj zavedamo pomena odpadkov kot surovin za nove izdelke. Vendar je treba za to odpadke najprej loËeno zbrati, nato pa primerno obdelati, nato pa Ëe je le mogoËe znova uporabiti in morebitne ostanke pa Ëim bolj neškodljivo odložiti v okolje. S problemi gospodarjenja v naravi, z razmerji med živimi bitji v nekem okolju in z okoljem se ukvarja posebna veja znanosti — ekologija. Pojem odpadki se je pojavil z industrijsko revolucijo, ki je ustvarila množico izdelkov iz materialov, ki v naravi poËasi ali pa sploh ne razpadejo. Drug pomemben dejavnik, ki poveËuje koliËino odpadkov, je boljši življenjski standard in pojav predmetov za enkratno uporabo. Že v generaciji naših dedkov in babic so se uporabni predmeti (npr. pohištvo, posoda, kuhinjski predmeti, draga oblaËila in podobno) prenašali iz roda v rod, zdaj pa jih že v eni generaciji tudi veËkrat zamenjamo. To je eden od razlogov, da je koliËina odpadkov v razvitih državah veËja kot v manj razvitih. Nerazvite države imajo manj kot 50 kg komunalnih odpadkov letno na prebivalca, najbolj razvite pa prek 1500 kg. Slovenija šteje med srednje razvite države in ima veË kot 300 kg odpadkov letno na prebivalca. Med vsemi temi odpadki je preko 80 kg embalaže. Odpadke v grobem loËimo na komunalne in industrijske ter na odpadke, ki nastajajo v drugih dejavnostih (npr. bolnišniËni odpadki, radioaktivni odpadki in podobno). Glavna razlika med komunalnimi in industrijskimi odpadki je v tem, da mora industrija probleme v zvezi s svojimi odpadki reševati sama in stroške tega reševanja vkljuËiti v ceno proizvodov in storitev. Komunalne odpadke sestavljajo odpadki hrane in ostanki po predelavi hrane (biološki ali organski odpadki), papir in karton, steklo in keramika, kovine, plastiËne mase, gume, tekstil, les in razliËni neškodljivi odpadki. Pomemben vir sekundarnih surovin je odpadna embalaža. Embalaža je sestavni del izdelka in ima veË nalog pri varnem prevozu, varovanju in dobri prodaji izdelka. Zato je izredno raznovrstna, tako po obliki in velikosti kot po materialih, iz katerih je izdelana (ti materiali so praviloma kakovostni). »e jo ustrezno predelamo v sekundarno surovino, lahko ta material še enkrat uporabimo za razliËne izdelke. Iz regranulata plastike se tako izdelujejo ohišja za svinËnike, vžigalnike, razliËne cevi in vreËke. Iz lesenih embalaž, npr. palet, se izdela furnir, iz papirja in kartona se spet proizvede papirnate polizdelke, steklo pa se predela v steklene polizdelke. Z veËkratnim kroženjem materiala porabimo manj primarnih surovin (dreves, nafte, rudnin) in manj energije, obenem pa tudi zmanjšamo koliËino odpadkov. Ob vstopu v EU je Slovenija morala prilagoditi svojo zakonodajo evropskemu pravnemu redu. Tako je bil konec leta 2000 sprejet Pravilnik o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, ki doloËa zavezance in njihove zakonske obveznosti v zvezi z recikliranjem odpadne embalaže. Leta 2002 je bila ustanovljena družba za ravnanje z odpadno embalažo SLOPAK. To je gospodarska družba, ki organizira in izva-

ja prevzem, razvršËanje, predelavo in reciklažo odpadne embalaže v Sloveniji. (http://www.slopak.si/ index.htm) Ekološki otoki, kjer so zabojniki za loËeno zbiranje odpadkov (papir, steklo, embalaža), se pojavljajo že v veËini slovenskih krajev. V veËini naselij imamo tudi zabojnike za organske odpadke, ponekod tudi v vsakem gospodinjstvu. Komunalno podjetje, ki odvaža odpadke, odloži organske odpadke na predel za kompostiranje. Po doloËenem Ëasu iz njih nastane prst. Z uËenci pogovorite o pravilni rabi zabojnikov za loËeno zbiranje odpadkov. Za zagotavljanje pravilnega odlaganja odpadkov v zabojnike na ekoloških otokih so proizvajalci zaËeli prilagajati materiale, iz katerih je embalaža. Najpogosteje gre za to, da se vsi deli embalaže nekega izdelka odložijo v isti zabojnik. Pomembno je, da med obiËajne odpadke, ki jih odlagamo na odlagališËih komunalnih odpadkov, ne zaidejo nevarni odpadki. Te odpadke odlagamo v posebne zabojnike. Dobro bi bilo, da se z uËenci pogovarjamo o tem, kateri odpadki so nevarni in kje so najbližja zbiralna mesta (posebni zabojniki) zanje. Tako zmanjšujemo zastrupljanje okolja. Zastrupljeno okolje pomeni, da bodo škodljive in strupene snovi prej ali slej tudi v hrani in v vodi. V zadnjem Ëasu se uvajajo tudi posebni zabojniki, kamor odlagamo izrabljene baterijske vložke, iztrošene sijalke (varËne svetilke), izpraznjene kartuše tiskalnikov, CD, DVD in podobno. Pomembno je tudi vedeti, da se vsa odpadna elektriËna in elektronska oprema zbira tam, kjer kupimo novo. Po evropski zakonodaji se v ceni novega takega izdelka vkljuËuje razgradnjo starega. Pravilno urejena odlagališËa komunalnih odpadkov so zgrajena na terenu, ki ne prepušËa vode. Zato so tla obložena z nepropustnim materialom. Ta omogoËa ËišËenje izcednih vod in prepreËi onesnaževanje podtalnice. OdlagališËa so ograjena in primerno varovana. Imeti morajo sistem za zbiranje meteornih vod ter zajemanje in koristno uporabo bioplina, ki se razvija zaradi anaerobnih procesov na odlagališËu odpadkov. Lokacija za odlagališËe mora ustrezati strogim zahtevam glede varstva vode, zraka in pokrajine. Pomembne so tudi primerne transportne, tehnološke in ekonomske možnosti. V Sloveniji že imamo nekaj tehniËno pravilno urejenih sodobnih odlagališË komunalnih odpadkov, druga pa postopoma sanirajo oziroma gradijo nova. Velika in stalna nevarnost za okolje so tako imenovana Ërna odlagališËa. ©tevilna so nastala v opušËenih gramoznicah in neposredno ogrožajo podtalnico. Spoznavanje poti komunalnih odpadkov od njihovega nastanka do odlagališËa je zelo pouËno. Dobro bi bilo, da si jo natanËneje ogledamo in obišËemo tudi kako urejeno odlagališËe odpadkov. Morda bi tej dejavnosti namenili naravoslovni dan. Na odlagališËu (deponiji) bodo veseli radovednih otrok, ki jih zanima, kako se pravilno ravna z odpadki.

Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev pouka Odpadki 26. Koliko odpadkov se nabere pri vas doma? 27. Kako hitro se razgradijo odpadki? Naloga je primerna za skupinsko delo. UËenci naj izberejo tudi odpadke iz drugih materialov, posebno iz tistih, iz katerih ocenjujejo, da je najveË odpadkov, ki pogosto konËajo v naravi.

Kam z odpadki? 28. ObišËi najbližje zabojnike za loËeno zbiranje odpadkov in si zapiši, katere vrste odpadkov zbirajo loËeno. LoËeno zbiranje odpadkov se je pri nas pojavilo v zadnjem Ëasu zaradi evropske zakonodaje. Pomembno je, da se tega Ëim prej navadimo. 29. Abeceda odpadkov Pri nalogi se priËakuje, da bodo uËenci zapisali, v kateri zabojnik odvržemo nek odpadek. Zaželeno je, da pri pride do sprošËenega razgovora, zakaj odpadek sodi v doloËen zabojnik in ne v drugega.

Odgovori na vprašanja PREVERI SVOJE ZNANJE

1. Kaj se zgodi z nagnitim jabolkom, ki ga odvržeš v grmovje? Če ga ne pojedo živali (na primer zdravi del), jabolko zgnije in se razgradi. 2. Kaj se zgodi s plastenko, ki jo zavržeš? Kaj pa, če jo zakoplješ? Plastenka ostane nespremenjena. Tudi če jo zakopljem, ne razpade. 3. Kozarec z marmelado je steklen in ima plastičen pokrovček. Kako ga pravilno odložiš v zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov, ko poješ sladko vsebino? Kozarec najprej očistim. Plastični pokrovček vržem v zabojnik »embalaža«, stekleni kozarec pa v zabojnik »steklo«.

Predlogi dodatnih vprašanj za preverjanje znanja • Kako lahko zmanjπaπ koliËino gospodinjskih odpadkov v vaπem gospodinjstvu? Uporabljam le tisto embalaæo, ki je nujno potrebna. Po nakupih se odpravim s koπaro ali torbo. Izogibam se embalaæi, ki je ne morem pravilno odloæiti v zabojnike za loËeno zbiranje. Uporabljam papirnate vreËke. • Katere odpadke bi se dalo znova uporabiti kot surovine? papir, les, plastika, steklo, kovine • Kako imenujemo strupene odpadke? To so nevarni odpadki. • Na odlagaliπËih odpadkov nastaja bioplin. Iz katerih vrst odpadkov nastane? Bioplin nastaja pri razgradnji organskih odpadkov. • Kaj bo z odlagaliπËem odpadkov Ëez 10 ali 20 let, ko bo veËina razgradljivih snovi razpadla? OdlagaliπËa bodo neproduπno pokrili, da deæ ne bo spiral πkodljivih snovi v okolje. Lahko pa odlagaliπËa tudi pogozdijo in tako nastane gozd ali park. Vodo, ki odteËe iz odlagaliπËa, zberejo v bazen, od koder jo uporabljajo za namakanje gozda na odlagaliπËu. Tako ni moænosti, da bi onesnaæila okolje. Obisk odlagališËa odpadkov je priložnost, da si zapišemo, katere odpadke zbirajo loËeno. S temi podatki bodo uËenci laže doloËili loËeno zbiranje odpadkov v šolskem okolišu. Osnovne otoke (zbirna mesta) za takšno loËeno zbiranje mora postaviti krajevna skupnost. Vir informacij in zgledno urejeno loËeno odlagališËe odpadkov je na Ljubljanskem barju.

STROKOVNA LITERATURA

• http://www.slopak.si/index.htm • http://www.jh-lj.si/snaga/locevanje

DODATEK Preverjanje in ocenjevanje znanja v naravoslovju Dr. Cveta Razdevšek-Pučko

Povzetek Prispevek sicer skuπa biti praktiËen, vendar ob praktiËnih usmeritvah in konkretnih primerih ni mogoËe zaobiti nekaterih sodobnih pojmovanj na podroËju preverjanja in ocenjevanja znanja. Ob posameznih usmeritvah so nakazane moænosti za njihovo udejanjanje pri predmetu Naravoslovje in tehnika v osnovni πoli. Podrobneje so predstavljene nekatere oblike, na primer praktiËno preverjanje, portfolio kot oblika spremljanja in podlaga za ocenjevanje uËenËevega znanja, pa tudi moænosti ocenjevanja skupinskega dela. Poudarjena je nujna povezanost med sodobnimi didaktiËnimi usmeritvami za pouËevanje, kot jih opredeljuje uËni naËrt za predmet Naravoslovje in tehnika, ter med postopki pri preverjanju in ocenjevanju znanja. Sodobnih pristopov preverjanja in ocenjevanja znanja namreË ni mogoËe udejanjiti brez ustrezne organizacije uËnih situacij (pouka), ki uËitelju omogoËajo spremljanje (procesa uËenja), beleæenje (uËenËevih postopkov) in oblikovanje formativne povratne informacije, ki mora biti sestavni del preverjanja, kot predhodnice ocenjevanja znanja.1

1. Sodobna pojmovanja preverjanja in ocenjevanja znanja2 Zadnje desetletje prejπnjega stoletja so zaznamovala nekatera novejπa pojmovanja na podroËju preverjanja in ocenjevanja znanja, ki govorijo o ≈novih smereh razvoja« (Izard, 1992), o potrebi po odmiku od psihometriËne paradigme (Gipps, 1994), o nujnosti bolj pedagoπkega preverjanja, ki bi ≈pomagalo uËencem, da se uËijo« (Henning-Stout, 1994), o potrebi po bolj avtentiËnih oblikah preverjanja in ocenjevanja (Torrance, 1995), po uravnoteæenosti formativnega (uËiteljevega) in sumativnega (zunanjega) preverjanja in ocenjevanja (Broadfoot, 1997), o pomembnosti formativne vloge uËiteljevega ocenjevanja (Black & Wiliam, 1998). V tem obdobju tudi pri nas nismo zaostajali za sodobnimi tokovi. »e omenimo samo nekaj tem, smo se zavzemali za novo doktrino preverjanja znanja (R. PuËko 1994), za drugaËne oblike preverjanja in ocenjevanja znanja (R. PuËko, 1996a), oblikovalo se je pravo gibanje za ≈novo kulturo« preverjanja in ocenjevanja znanja (Rutar Ilc, Z., Rutar D., 1997, Rutar Ilc, 2000), izπlo je kar nekaj Ëlankov in publikacij, ki opozarjajo na probleme preverjanja in ocenjevanja znanja (πe posebno zunanjega preverjanja ter ocenjevanja v devetletni osnovni πoli) in skuπajo prispevati k izboljπanju stanja na tem podroËju. Tako tuji kot domaËi avtorji sicer uporabljajo razliËne izraze, vendar lahko v njihovih razpravah najdemo nekatere skupne znaËilnosti. »e jih skuπamo povzeti, lahko reËemo, da poudarjajo predvsem: — 5 pomembnost opredelitve ciljev in ravni znanja, ki jih bomo preverjali in ocenjevali, ter poslediËno premik od poudarka na preverjanju vsebin k procesno-ciljnemu preverjanju in ocenjevanju znanja; 1 Besedilo je prilagojen in s primeri za predmet Naravoslovje in tehnika 4 dopolnjen prispevek avtorice: Razdevπek-PuËko (2004): Sodobna pojmovanja preverjanja in ocenjevanja znanja pri gospodinjstvu. Bilten Druπtva. strok. predmet. uËiteljev gospodinjstva Slovenije, 16, 31, 11-19. 2 VeË o tem v prispevku C.R.PuËko (2002): Nacionalni preizkusi znanja in sodobna pojmovanja preverjanja in ocenjevanja znanja. Vzgoja in izobraæevanje, XXXIII, πt.2, str.4-10.

— 5 formativno preverjanje znanja s poudarkom na povratni informacij, ki omogoËa moænost uËenja iz napak in spodbuja tudi metauËenje (spoznavanje lastnega procesa uËenja); — 5 razπiritev oblik in naËinov preverjanja in ocenjevanja znanja (avtentiËno, æivljenjsko, praktiËno in problemsko), da bi tako preverili Ëim πirπo paleto znanja in spretnosti; — 5 izboljπanje uËiteljevega preverjanja in ocenjevanja znanja ter kombinacijo le-tega z razliËnimi oblikami zunanjega preverjanja in ocenjevanja znanja; — 5 sodelovanje uËencev v preverjanju in ocenjevanju (samovrednotenje).

1. 1 Pomembnost opredelitve ciljev in ravni znanja, ki jih bomo preverjali in ocenjevali, ter premik od poudarka na preverjanju vsebin k procesno-ciljnemu preverjanju in ocenjevanju znanja. ≈Ena temeljnih usmeritev sodobne πole je razvojno-procesni prijem. Procesni prijem izhaja iz predpostavke o konstruktivistiËni naravi uËenja in znanja.« (Rutar Ilc, 2000:79) V strokovni literaturi lahko zasledimo tudi teænjo po prehodu od ≈knowledge-based√ kurikuluma k razvijanju visoko transfernega znanja, kot so proceduralne strategije: reπevanje problemov, komunikacija, raziskovanje. Te strategije v veliki meri vsebujejo tudi nekognitivne sestavine (organizacijske spretnosti, vodenje in sodelovanje), ki jih ni mogoËe zajeti v preizkusih s klasiËnimi testi tipa ≈papirsvinËnik«, mogoËe in nujno pa jih je upoπtevati pri preverjanju znanja, vkljuËimo jih lahko tudi kot eno od sestavin (analitiËne) opisne ocene. Poudarja se tudi uËenje z razumevanjem, ≈osredotoËenje na procese izgrajevanja vednosti« (Rutar Ilc, 2001) ter teænja, da bi tudi s preverjanjem in ocenjevanjem znanja spodbujali in spremljali ≈sposobnost samostojnega, ustvarjalnega in kritiËnega miπljenja in presojanja« (prav tam). Vse te poudarke lahko zasledimo tudi v uËnem naËrtu za predmet naravoslovje in tehnika, kjer so v sploπnih ciljih predmeta (UËni naËrt, 2001) poudarjena prav procesna znanja (temeljni spoznavni postopki, naravoslovni postopki, tehniËni in tehnoloπki postopki, razumevanje … preizkuπanje domnev … vrednotenje odloËitev … oblikovanje staliπË … vrednotenje … presojanje etiËne sprejemljivosti, tehnoloπke uËinkovitosti ter gospodarske uspeπnosti … zavedanje pomembnosti … razvijanje odgovornosti …). Skladno z uËnim naËrtom jih najdemo tudi v UËbeniku3 in v operativnih ciljih v PriroËniku za uËitelje ≈… opazuj … razvrsti, preizkusi …«, ≈uËenci: razumejo … sklepajo iz poskusov ... presojajo ustreznost izdelka … raziπËejo … vrednotijo delovanje modela …«.

1. 2 Več poudarka formativnemu preverjanju znanja in povratni informaciji, ki omogoča možnost učenja iz napak in spodbuja tudi metaučenje. Utemeljenost povezanosti pojmov formativno preverjanje in povratna informacija je oËitna tudi iz opredelitve razlike med formativnim in sumativnim preverjanjem, ki jo je zapisala P. Broadfoot (1997: 333) v uvodniku revije Assessment in Education: ≈Da bi bilo preverjanje formativno, mora biti pogosto, individualizirano, naravnano na specifiËne cilje in mora nuditi realno povratno informacijo, ki uËenca vodi k naporom za izboljπanje. V nasprotju s tem je sumativno ocenjevanje obËasna dejavnost, ki ima za cilj predvsem poroËanje o doseækih preteklega uËenja, brez posebnega vplivanja na proces.« »e to opredelitev primerjamo s terminologijo naπega Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju uËencev v 9-letni osnovni πoli (v nadaljevanju Pravilnik) ugotovimo, da le-ta pojmuje preverjanje znanja predvsem v vlogi diagnosticiranja in utrjevanja znanja (≈Doseganje ciljev oziroma standardov znanja se preverja pred, med in ob koncu obravnave uËnih vsebin iz uËnih naËrtov.√, 3. Ëlen), ocenjevanje pa v smislu sumativnega preverjanja z ocenjevanjem (≈Ocenjevanje znanja je ugotavljanje in vrednotenje, v kolikπni meri uËenec dosega cilje oziroma standarde znanja ...√, Pravilnik, 2005, 4. Ëlen). Preverjanje znanja izpolni formativno vlogo πele takrat, ko uËencu ponudi kvalitetno povratno informacijo, ki uËenca seznani z doseæenim, opozori na pomanjkljivosti in mu ponudi pot za odpravo teh pomanjkljivosti. »e nastopa povratna informacija v formativni vlogi (z moænostjo vpliva na nadaljnje uËenje). lahko govorimo o formativni povratni informaciji. 3 Vse navedbe UËbenika, PriroËnika ali Delovnih zvezkov se nanaπajo na UËbeniπki komplet ≈Naravoslovje in tehnika 4«, Zaloæbe Rokus, prenovljena izdaja iz leta 2006.

»e izhajamo iz opredelitve formativnega preverjanja (P. Broadfoot, 1997), bodo kot formativna povratna informacija delovala tista sporoËila, ki so sprotna, individualizirana, naravnana na specifiËne cilje in dajejo uËencu usmeritve za izboljπanje. Formativna povratna informacija je podrobna in razËlenjena in za razliko od enostavnega sporoËila o oceni ali o pravilnem odgovoru podpira proces uËenja in omogoËa transfer (vsebin in postopkov) in uporabo znanja v novih, bolj ali manj podobnih uËnih situacijah. Bistvo formativne povratne informacije je po mnenju nekaterih avtorjev (npr. P. Black & Wiliam, 1998) zaporedje dveh aktivnosti: najprej mora uËenec (z uËiteljevo pomoËjo) ugotoviti (spoznati, ozavestiti) razliko med æelenim oz. zahtevanim (ciljem, znanjem, standardom) in doseæenim, nato pa mora dobiti napotek in usmeritev za aktivnost, ki mu bo pomagala (omogoËila) odpraviti to razliko. Pri takem pojmovanju formativne povratne informacije je odloËilna tudi vkljuËenost uËenca samega, saj je nujno njegovo lastno spoznanje nerazumevanja, morebitnih teæav, neprimernih pristopov k uËenju ali nezadostne izveæbanosti, nato pa njegova æelja po izboljπanju, ki jo spremljajo ustrezne (svetovane) aktivnosti (naËini uËenja). Pomembna je tudi uËiteljeva vloga, saj je on/a tisti/tista, ki uËencu pomaga najprej pri ozaveπËanju morebitnih teæav, nato pa ga usmerja in mu pomaga izbrati in izpeljati potrebne dodatne aktivnosti za izboljπanje. V skladu s Pravilnikom (2005) ima formativno vlogo predvsem preverjanje znanja, pa tudi opisni del ocene, s katerim uËitelj opiπe uËenËevo znanje. Pri pouku naravoslovja in tehnike, ki temelji na sodobnih pristopih (opazovanje, preizkusi, spodbujanje intuitivnih predstav, predstavitve, praktiËne vaje …), je obilo priloænosti, da uËenec æe pri samem izvajanju ob ustreznem vodenju spoznava svoje (ne) poznavanje, (ne)razumevanje …, uËitelj pa mora zagotoviti, da uËenci poznajo cilje, standarde in kriterije za presojo doseganja le-teh.

1. 3 Možnosti za formativno preverjanje znanja v pravilniški ureditvi preverjanja in ocenjevanja znanja v slovenski osnovni šoli Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja v devetletni osnovni πoli je v naπ pedagoπki besednjak vnesel eksplicitno razliko med izrazoma preverjanje in ocenjevanje znanja. S poudarkom (4. Ëlen), da je mogoËe ocenjevati πele ≈… po preverjanju znanja« je sicer ustvarjen prostor za formativno preverjanje znanja, ki pa ga je potrebno zapolniti ne le s prisotnostjo sprotnega preverjanja, ampak tudi s kvalitetno formativno povratno informacijo. Opisno ocenjevanje v prvem obdobju tovrstne informacije zagotavlja, tako je bila zamiπljena tudi kombinacija opisnega in πtevilËnega ocenjevanja v drugem obdobju. Problem vidim v tem, da Pravilnik (5. Ëlen) sicer zahteva seznanjanje uËencev s kriteriji ocenjevanja znanja, vendar pa eksplicitno ne poudarja kvalitativnih vidikov in uËitelj zahtevam pravilnika zadosti æe, Ëe uËence seznani s πtevilom toËk, potrebnih za doseganje posameznih ocen. Pomembna prednost formativne (analitiËno-opisne) povratne informacije pa je prav v tem, da jo uËenci razumejo, medtem ko πtevilËnih ocen uËenci praviloma ne znajo povezati s svojim znanjem, ampak jih jemljejo kot danost, na katero ne morejo vplivati. Zahtevo, da morajo biti uËenci seznanjeni s kriteriji ocenjevanja (Pravilnik, 5. Ëlen), je treba pogledati tudi v tej luËi in je torej πe zlasti pomembno, da uËitelj kriterije razloæi v analitiËno-opisni obliki (z opisniki), in ne le s toËkami ali odstotki toËk, ki so potrebni za posamezno oceno. Uporaba opisnih kriterijev in opisnikov je lahko uËiteljem v pomoË, in sicer tako pri preverjanju, kakor tudi pri ocenjevanju. Pri preverjanju je bistvena opisna povratna informacija, s poudarkom na formativnosti (kaj uËenec æe obvlada, Ëesa ©E NE, kako naj izboljπa svoj doseæek), pri ocenjevanju pa so opisniki uËitelju v pomoË pri obrazloæitvi πtevilËne ocene, pri Ëemer je nujno, da so predvidene vse stopnje (od nezadostne do odliËne ocene). Opisni kriteriji so tudi dobra podlaga za samovrednotenje. Problem je tudi strogo razlikovanje med preverjanjem in ocenjevanjem znanja v Pravilniku (2005), Ëeprav je smiselno razmiπljati tudi o moænostih za zbliæevanje in komplementarnosti obeh oblik (npr. D. Wiliam, 2000). Avtor omenja, da lahko obe obliki, ne glede na to, da sta namenjeni razliËnim ciljem, uporabljata enake naËine pridobivanja informacij, celo isto evidenco informacij, le naËin vzorËenja informacij mora biti razliËen, razliËna je tudi interpretacija. Sumativno ocenjevanje ne more uporabljati formativno interpretiranih informacij, ampak le originalno evidenco doseækov, ki jih interpretira z vidika ciljev sumativnega ocenjevanja. Takπno pojmovanje bi v naπih πolah omogoËilo, da bi se v sumativnih ocenah odraæali tudi nekateri avtentiËni doseæki, ki jih ni mogoËe ponavljati za namen ocenjevanja (priprava projekta, praktiËno

delo, kot je poskus, izdelava modela, opazovanje in spremljanje kaljenja semen, skupinska priprava naËrta in/ali izdelka …). To bi bilo pri praktiËnih sestavinah pouka naravoslovja s tehniko πe zlasti pomembno. VeËja povezanost med formativnim in sumativnim preverjanjem bi bistveno zmanjπala teæo in pozornost, ki jo namenjamo ocenjevanju, in nevarnost, da le-to bodisi izniËi prednosti formativnega preverjanja znanja bodisi s svojo moËjo povsem obvlada pouËevanje.

1. 3. 1 Kombinacija opisnega in številčnega ocenjevanja v drugem obdobju osnovne šole V Zakonu o O© (61. Ëlen) je bilo predvideno, da se ≈v drugem obdobju osnovne πole uËenËevo znanje pri vseh predmetih ocenjuje πtevilËno in opisno«. Predvidena kombinacija je utemeljena s poveËanjem (oz. ohranjanjem, Ëe izhajamo iz primerjave s prvim obdobjem) informativne (sporoËilne) in s tem tudi formativne vrednosti ocene. Ta kombinacija zagotavlja postopnost prehoda — ko oceno z opisom razloæimo, s tem uËenca vodimo k razumevanju πtevilËne ocene, ob tem pa upoπtevamo ne le razvojno stopnjo, ampak tudi kompleksnost uËenja (KovaË ©ebart, 2000). Ohranitev prisotnosti opisne ocene (glede na prvo vzgojno-izobraæevalno obdobje, kjer je ocenjevanje samo opisno) bi torej na eni strani uËencem omogoËila, da πe naprej dobivajo formativno povratno informacijo, na drugi strani pa bi se ocena z razËlenjenostjo laæe prilagodila bolj kompleksnim uËnim vsebinam, ki pri posameznih predmetih zdruæujejo zelo razliËne prvine (pri naravoslovju s tehniko nekatere teoretiËne vsebine na eni in praktiËne spretnosti na drugi strani), znanje uËencev se izraæa na razliËne naËine (kot znanje, organizacijske ali praktiËne spretnosti) in na razliËnih ravneh (poznavanje, razumevanje, vrednotenje). Vso to kompleksnost je teæko celostno zaobjeti v eni sami πtevilËni oceni, uËitelj ob tem nehote iπËe nekakπno ≈povpreËje« posameznih prvin. AnalitiËnost opisne ocene je prednost tudi z vidika prilagajanja medosebnim, pa tudi znotrajosebnim razlikam med uËenci. UËitelj ima tudi moænost, da z razËlenitvijo na posamezne sestavine ter z oblikovanjem opisnikov dobi boljπi vpogled v kvaliteto znanja v oddelku, uËence lahko zelo konkretno opozori na posamezne pomanjkljivosti v znanju, sam pa dobi s tem tudi bolj natanËne usmeritve za delo v razredu. Opisni kriteriji omogoËajo usmeritev (tudi) k procesnim ciljem: pri naravoslovju (Ferbar, 2000) so pomembni postopki (proceduralno znanje), ki jih ni mogoËe oceniti zgolj po rezultatu. Z razËlenitvijo ciljev in procesnimi sestavinami se tudi pozornost uËiteljev, uËencev in starπev usmeri od (zgolj) rezultatov tudi k procesom. Kombinacija analitiËne opisne ocene s πtevilËno namreË poveËa veljavnost πtevilËne ocene, jo utemelji in razloæi, vpliva na proces uËenja (v smislu razumevanja, razlikovanja med bistvenimi in ilustrativnimi sestavinami in v smislu usmerjanja zapomnitve) in pospeπuje transfer (uporabo znanja). Dodatek opisne ocene pomeni tudi bolj kvalitetne informacije o procesu in rezultatih uËenËevega dela. Kot pravi M. CenciË (2000), je pridobivanje dobrih informacij, ki upoπtevajo razliËne vidike znanja, pogoj za dobre odloËitve (ocenjevanje opredeljuje kot proces odloËanja).

1.4 Sodelovanje učencev v preverjanju in ocenjevanju (samovrednotenje)4 Ena od pomembnih znaËilnosti nove paradigme je tudi v tem, da postaja glavni cilj PROCES U»ENJA, in ne samo rezultati. V tem procesu naj bi bili uËenci udeleæeni (tudi soodgovorni) v vseh etapah, to je v naËrtovanju, organizaciji, izvedbi in evalvaciji. To ne pomeni, da uËitelj ni veË potreben, uËiteljeva vloga πe naprej ostaja vitalnega pomena, saj mora skrbno omogoËati in strukturirati uËno okolje, kjer so uËenci deleæni vodenja in podpore pri uËenju in pomoËi pri razvijanju spretnosti za samoocenjevanje. M. Henning-Stout (1994) soudeleæbo uËencev argumentira z izhodiπËem, da nobeno vrednotenje ne more biti adekvatno, Ëe tisti, ki ga vrednotimo (uËenec), in drugi primarno zainteresirani (npr. starπi) nimajo moænosti sodelovanja in vplivanja. Poudarek je torej na tem, da so uËenci sami tisti, ki vrednotijo doseæke, od njih se priËakuje refleksija o procesu uËenja (in pouËevanja). Samovrednotenje uËencev, ki poteka v dialogu z uËiteljem, ≈odpira vrata√ v uËenËevo sprejemanje in razmiπljanje in razumevanje in uËitelju omogoËa spoznavanje uËenËevih spoznavnih procesov. Priloænost za samovrednotenje se poveËa s prisotnostjo formativnega preverjanja ter razliËnih oblik praktiËnega preverjanja znanja, pa tudi z uvajanjem portfolia ali mape uËenËevih izdelkov. 4 Prispevek na to temo je bil predstavljen na posvetu Zavoda RS za πolstvo ≈©tevilËno in opisno ocenjevanje v drugem vzgojno-izobraæevalnem obdobju devetletne osnovne πole√ v Postojni, marca 2001.

1. 5 Razširitev oblik in načinov preverjanja in ocenjevanja znanja: več avtentičnega, življenjskega, praktičnega in problemskega preverjanja in ocenjevanja znanja Zahteve po razliËnih sestavinah, ki jih vsebuje formativna povratna informacija, narekujejo preverjanje v razliËnih kontekstih, kar sicer zahteva veË Ëasa, vendar daje bistveno veË in bolj kvalitetne informacije o znanju. Preverjanje (pa tudi ocenjevanje) naj ne bi potekalo le v posebnih (umetnih) situacijah, bilo naj bi bolj æivljenjsko (avtentiËno), vkljuËene naj bi bile tudi razliËne oblike praktiËnega, skupinskega in sodelovalnega uËenja. Pri tem se razliËni avtorji obiËajno zavzemajo za ocenjevanje izdelkov, projektov, delo v skupinah, oblikovanje argumentov za posamezne reπitve, konstruiranje poti (naËinov) za reπevanje problemov … Poudarja se tudi moænost uporabe pripomoËkov, da bi prepreËili vpliv in pomen enostavne zapomnitve in poveËali vpliv reπevanja problemov in miπljenja na izide. Pri praktiËnem preverjanju gre lahko tudi za ugotavljanje sposobnosti ≈prevoda√ znanja in razumevanja v konkretno aktivnost, v izvajanje, v izdelek: uËenci morajo oblikovati odgovor ali izdelek, predstaviti izvajanje, ki dokazuje, da so osvojili neko znanje ali spretnosti; pokazati morajo svoje znanje v resniËni situaciji. UËenci nekaj naredijo, pokaæejo, naËrtujejo, konstruirajo, predstavijo ... poudarek je na uporabi ustreznih spretnosti in znanja v reπitvi danega problema. PraktiËno ocenjevanje je sicer Ëasovno zahtevno, ocenjevanje je kompleksno, informacije so veËdimenzionalne, uËitelj-ocenjevalec mora poznati tovrstne pristope in njihove znaËilnosti, zanesljivost v klasiËnem psihometriËnem smislu je nizka, vendar je veljavnost visoka. To je potrebno sprejeti kot dejstvo. ≈Za doseganje viπjih ravni znanja ni poceni reπitev√ (Gipps, 1994, stran 290). Araisian (1994) navaja nekatere znaËilnosti in pogoje praktiËnega naËina ocenjevanja: — 5 cilj izvajanja mora biti povsem jasen; — 5 identificirani morajo biti vidiki izvajanja ali izdelka, ki bodo predmet presoje (proces mora biti razgradljiv na manjπe etape); — 5 proces mora biti dostopen za opazovanje, zagotovljena mora biti situacija, v kateri bo lahko priπlo do izvajanja, opazovanja in presojanja; — 5 uËenci morajo pokazati (demonstrirati) proces, ki je bil vsebina uËenja; — 5 vnaprej morajo biti postavljeni kriteriji presojanja, ocenjevanje se izvaja v skladu z doseæki na posameznih etapah. Prednost ocenjevanja izdelkov ali izvajanja je v neposrednem vplivu na uËenje in pouËevanje: da bi lahko uËitelji uporabljali to obliko, morajo na tak naËin zasnovati tudi pouËevanje. Ena od prednosti avtentiËnega ocenjevanja in ocenjevanja izdelkov, ki je prav tako ne kaæe prezreti, je pozitiven vpliv na motivacijo uËencev. V raziskavi, ki sta jo opravili Littlova in Singhova v Angliji in Maleziji (Little, 1994), sta ugotovili bistvene razlike v motivaciji uËencev, ki so se uËili s ciljem opraviti neko nalogo (projekt), in med tistimi, ki so se uËili s ciljem opraviti test. Bistveno razliko sta pripisali naËinu ocenjevanja glede na to, ali predstavlja za uËenca izziv (npr. projekt) ali pa pomeni samo nalogo, ki jo je paË treba reπiti. VeË kot jasno je, da znanja, ki ga ugotavljamo na razliËne naËine in v razliËnih situacijah, tudi praktiËnih, ni mogoËe ocenjevati (samo) v obliki πtevilËne ocene — namesto ali poleg πtevilËne ocene so potrebne πe opisne informacije, ki lahko (analitiËno) zajamejo posamezne vidike izvajanja in/ali izdelka. PraktiËno izvajanje pri pouku naravoslovja in tehnike lahko presojamo z vidika komunikacijskih spretnosti (razprava v skupini, delitev dela pri izdelavi modela), psihomotoriËnih spretnosti (izdelava papirja, obdelava lesa), iz socialnih vidikov (sodelovanje, upoπtevanje navodil ali pravil sodelovanja pri delu v skupini) ali npr. z vidika osvojenih pojmov in razumevanja zakonitosti (klasifikacija papirja po debelini, lesa po trdoti, spreminjanje snovi, spremembe srËnega utripa glede na vrsto telesne aktivnosti, odvisnost æivih bitij od okolja in Ëasa). Dober primer avtentiËnega ocenjevanja je tudi portfolio ali ≈mapa uËenËenih izdelkov√, ki predstavlja zbirko izdelkov (pisni, likovni, praktiËni), ki so nastali v okviru pouka in njihov namen ni bil zgolj (ali predvsem) ocenjevanje. Mapa predstavlja zbirko uËenËevega dela in izdelkov v doloËenem Ëasu in odraæa dejansko delo uËenca v doloËenem obdobju. OmogoËa procesno spremljanje, daje moænost formativnega spremljanja in formativne povratne informacije, uËence postavlja v aktivno vlogo in v mnogoËem presega probleme, ki jih imajo razliËne oblike ocenjevanja na podlagi izdelkov tipa papirsvinËnik (veË o portfoliu glej v R. PuËko, 1996 b in R. PuËko, 1999).

Ena od definicij ameriπkih avtorjev (Paulson et al., 1991, stran 307) se v prevodu glasi nekako takole: ≈Portfolio je namenska zbirka uËenËevega dela, ki kaæe njegov napor, napredek in doseæke na enem ali veË podroËjih. Zbirka mora omogoËati uËenËevo soudeleæbo pri izbiranju izdelkov, razvidni morajo biti kriteriji za izbor in kriteriji vrednotenja, vkljuËevati mora tudi evidenco uËenËeve samorefleksije ob izdelkih.« Paulson (prav tam) razmiπlja o portfoliu tudi kot o ≈pripovedovanju zgodbe«. Uprizarja proces uËenja, daje smisel posameznim etapam uËenËevega dela, omogoËa komunikacijo o njegovem delu, uËenec sam vkljuËuje izdelke, za katere meni, da bodo najbolje ilustrirali ≈zgodbo«, ki jo æeli povedati. Portfolio je lahko tudi ≈zgodba√ o skupini, o razredu, je lahko tudi kompozicija, predstavitev doseækov skupine, poroËilo o tem, kako je bil program (ali neki projekt) realiziran. Pri uporabi portfolia je potrebno izhajati iz opredeljenih ciljev, brez tega ostane mapa le ovitek za uËenËevo delo. Cilj mape je lahko razliËen — od dolgoroËne celostne spremljave do poroËila o povsem doloËenem projektu, od promocije najboljπih doseækov (npr. ob πolskem ali medπolskem tekmovanju) do ≈pripovedovanja zgodbe√. Ko ≈nastavimo√ mapo, moramo imeti jasno idejo o cilju. Pomembni so tudi kriteriji za izbiro, ki so delno definirani æe s cilji, seveda pa morajo biti dodatno znani kriteriji za vkljuËevanje in selekcijo izdelkov. V vsakem primeru je nujno, da opredelimo kriterije tako za vsebino kot za obseg (npr. vsak uËenec naj v ocenjevalnem obdobju izbere vsaj dva primera izdelkov razliËnega tipa: npr. vzorci roËno izdelanega papirja, zbirka odtisov in obrisov listov, posebno zanimive preglednice, naËrti za izdelke …); temu naj priloæi obrazloæitev, zakaj je izbral prav te primere. Pri predmetih, kot je naravoslovje in tehnika, bi bile priporoËljiv sestavni del mape tudi fotografije izdelkov, posnetki poskusov ali opaæanj v naravi ali videokasete. Vsak izdelek mora biti datiran, Ëe gre npr. za delovni list ali naËrt projekta, je lahko vloæen tako prvotni izdelek, kot tudi poprava ali popravljena verzija. Z zahtevo, da uËenci utemeljijo svoj izbor, spodbujamo razmiπljanje uËencev o doseækih. To je lahko preprosta utemeljitev, kjer uËenec zapiπe, zakaj je doloËen izdelek vkljuËil v mapo, refleksija v smislu razmiπljanja o razumevanju ali pomenu posameznih dejavnosti in nalog, refleksija ob primerjavi izdelkov na doloËenem podroËju v razliËnih obdobjih, predstavitev poteka nastajanja doloËenih projektov od naËrta do evalvacije, do tega, da uËenec v uvodu v portfolio napiπe neke vrste ≈spremno pismo urednika«, v katerem predstavi vsebino mape in utemelji svoj izbor. PriporoËljivo je, da uËenci mapo sami likovno opremijo (lahko v povezavi z likovno vzgojo) in ji tako dajo osebni peËat. Vsekakor je zelo pomembna uËenËeva vkljuËenost v oblikovanje mape: mapo oblikuje uËenec, in ne uËitelj za uËenca. Vodenje mape je idealna priloænost za spodbujanje uËencev k samovrednotenju in refleksiji lastnega dela (kako so zadovoljni, kako jim je nekaj uspelo, kakπne teæave so imeli ipd.). Ker se je potrebno tudi samovrednotenja in refleksije nauËiti, je priporoËljivo uËencem pomagati s konkretnimi vpraπanji, ki jih lahko uporabijo pri oblikovanju samorefleksivnih zapisov. (Npr: Opiπi proces nastajanja konkretnega doseæka, izdelka, naloge. Kje si dobil ideje, zakaj te to zanima, kako si pristopil k prouËevanju (raziskovanju, reπevanju), s katerimi problemi si se sreËal, kako si jih razreπil, kaj si moral spremeniti v strategiji svojega pristopa, kaj bi πe spremenil, kaj si spoznal …? Kako je bilo tvoje delo ocenjeno (s strani uËitelja, v skupini)? Se z oceno strinjaπ? »e ne, zakaj ne? Katere so dobre (moËne) strani tvojega dela in doseækov? Kje imaπ morda πe vedno teæave?) Uporaba mora biti enostavna in praktiËna, uËiteljem in uËencem ne sme povzroËati (preveË ali nepotrebnega) dodatnega dela, ki bi bilo namenjeno zgolj vodenju mape (samo sebi namen). To je πe posebno pomembno ob uporabi delovnih zvezkov, kjer portfolio ne sme podvojiti dela, ampak mora biti namenjen le tistim nalogam, ki v delovnem zvezku niso zajete, in je za razliko od delovnega zvezka izrazito individualen in oseben. UËitelji in uËenci morajo imeti obËutek, da je smisel mape v spremljanju procesa uËenja — mapa torej ni cilj, ampak je le eden od instrumentov za ugotavljanje, ali, kako in kateri cilji so doseæeni. Ni nujno, da ima vodenje mape vse prednosti, ki jih sicer priËakujemo, obstajajo tudi nekateri problemi ali nevarnosti. Eden od moænih problemov zadeva reprezentativnost (glede vsebin, ciljev in standardov predmeta, pa tudi reprezentativnost z vidika uËenca). Nevarno je namreË, da pride do neenakomerne zastopanosti posameznih delov — Ëe uËitelj ni dovolj pozoren, so v mapi zastopani le nekateri izdelki (npr. samo s podroËja obdelave papirja, razvrπËanja æivih bitij …), nekateri drugi pa so povsem zanemarjeni. Drug moæni problem je avtentiËnost (pristnost). Izdelki, ki se vlagajo v mapo, naj bi bili sestavni del

avtentiËnih situacij — ne delajo se posebej za mapo, ampak nastajajo v realnih situacijah. Pojavlja se namreË tudi teænja po pretirani dovrπenosti izdelkov, kar se kaæe v tem, da uËitelji podaljπujejo Ëas za doloËeno delo, uËenci pa posamezne izdelke dopolnjujejo πe doma, ob pomoËi starπev. Problem je lahko tudi pretirana formalizacija, ki pomeni natanËno in togo izdelane kriterije za izbiro in vrednotenje izdelkov, na drugi strani pa tudi popolna improvizacija, ki pomeni pomanjkanje navodil in/ali povsem nedodelane kriterije za zbiranje izdelkov. UËenci ne smejo biti prepuπËeni sami sebi in svoji iznajdljivosti, brez poznavanja temeljnih ciljev in kriterijev za vodenje mape. Zbiranje izdelkov ne sme biti prepuπËeno sluËaju ali zgolj uËenËevim (uËiteljevim) preferencam. Potrebno se je zavedati, da pomeni portfolio doloËeno dodatno (tudi Ëasovno) obremenitev uËiteljev (vËasih tudi uËencev). Potreben je Ëas za organizacijo, zbiranje in vrednotenje izdelkov. »e uËitelj ob tem ne spremeni organizacije pouka (Ëe πe naprej uporablja preteæno frontalno uËno delo), bo vse delo v zvezi z mapo izrazito dodatna obremenitev. Do dodatne Ëasovne obremenitve uËitelja in uËencev pride predvsem na zaËetku, ko tudi uËenci πe niso navajeni tega dela. Problem lahko predstavlja tudi veliko πtevilo uËencev v razredu. Eden kljuËnih pogojev za uspeπnost je dobra usposobljenost uËiteljev ter njihova pozitivna naravnanost do teh naËinov spremljanja uËenËevih doseækov. Podobno kot uËenci potrebujejo tudi uËitelji doloËen Ëas, da jim postane vodenje mape domaËe in koristno. To jim ne sme biti le dodatna obveznost — zaËutiti jo morajo kot pomoË pri spremljanju in ocenjevanju, zato potrebujejo dovolj jasna navodila in tudi vzorce. Dobre informacije lahko dobijo od uËiteljev, ki te mape æe uporabljajo.5 Bistvene prednosti vodenja mape uËenËevih izdelkov (ob upoπtevanju navedenih naËel) so predvsem avtentiËnost ter omogoËena in zagotovljena povezanost pouËevanja, uËenja, preverjanja in ocenjevanja. Ker so uËenci vkljuËeni v proces izbire in vrednotenja, je s tem je poveËana njihova odgovornost in motivacija za uËenje, mapa tudi osmisljuje proces uËenja (uËenec ima priloænost videti celoto, ki nastane s kumuliranjem posameznih izdelkov), omogoËa vpogled v nastajanje znanja (prej-potem). Poudariti velja πe prednosti, ki zadevajo uËenËev osebnostni razvoj (razvoj odgovornosti, kritiËnosti), predvsem pa razvoj metakognitivnih strategij (refleksija lastnega dela, kritiËno razmiπljanje o uspeπnih in manj uspeπnih pristopih, pristopi za izboljπevanje in njihova uspeπnost). Mapa omogoËa zajemanje doseækov v daljπem obdobju, izdelki so lahko zelo razliËni, bolj ali manj strukturirani, lahko so individualni ali pa so rezultat skupinskega dela. UËenËeva mapa ponuja dimenzije uËenËevega dela, ki jih je teæko ali celo nemogoËe zajeti s klasiËnimi preizkusi znanja. OmogoËa tudi individualizacijo in prilagajanje vsakemu posamezniku, zato se je pokazala tudi kot izjemno koristen pripomoËek pri spremljanju in vrednotenju doseækov otrok s posebnimi potrebami. Mapa kot pripomoËek pri ocenjevanju Glede na to, da obsega mapa veliko bolj kompletno predstavitev uËenËevega dela kakor posamezni preizkusi znanja, lahko predstavlja vsebina mape tudi okvir in kontekst za realistiËno oceno doseækov (kombinacija πtevilËne ocene z opisno). V primeru, da je mapa podlaga za oceno, je potrebno definirati tudi kriterije ocenjevanja. Ocenjujejo se lahko posamezni izdelki, ocenjuje se lahko tudi mapa kot celota, v vsakem primeru pa moramo doloËiti kriterije, ki morajo biti poznani tudi uËencem. Pomembno je namreË, ali se recimo ocenjuje pestrost izdelkov (v tem primeru bo uËenec spodbujen k temu, da izbira in vlaga Ëim bolj razliËne izdelke) ali pa se ocenjuje le obvladovanje toËno doloËene uËne vsebine (uËenec bo v tem primeru priloæil izdelek, ki po njegovem mnenju prikazuje, kako doloËeno vsebino obvlada). Nekaj moænosti za uporabo portfolia pri ocenjevanju znanja iz naravoslovja in tehnike: mapo lahko uporabimo kot podlago, ob kateri uËitelj postavlja vpraπanja, uËenec lahko razloæi neki problem (npr. razloæi kriterije, ki jih je upoπteval pri zbirki odtisov in obrisov listov), izdelek v mapi (Ëestitka iz roËno izdelanega papirja) je lahko izhodiπËe za kritiËno vrednotenje ponudbe estetsko manj primernih voπËilnic; poroËilo o projektu je lahko podlaga za vpraπanja o (hipotetiËnem) naËrtovanju nadaljnjega dela na tem podroËju. Na podoben naËin lahko poteka tudi ocenjevanje ob delovnem zvezku. Ocenjevanje skupinskega dela Delo v skupinah, skupinski projekti in raziskovalne naloge so brez dvoma zaæelena oblika dela tudi pri 5 Pri nas imajo najveË izkuπenj z mapo uËitelji razredne stopnje ter uËitelji tujih jezikov ter nekateri razredni uËitelji.

naravoslovju in tehniki. Pri tem naËinu dela se pogosto vpraπamo, ali in kako je mogoËe tako opravljeno delo tudi ocenjevati. Potem ko so uËenci æe spoznali situacijo skupinskega dela in smo se dogovorili o kriterijih ocenjevanja, lahko skupinsko opravljene izdelke tudi ocenimo. Na razpolago imamo dva osnovna pristopa: ali dobijo vsi uËenci v skupini enako oceno in ne ugotavljamo prispevka vsakega posameznika ali pa dobi vsak uËenec oceno glede na njegov deleæ pri nalogi (Ëe je posamezne dele naloge mogoËe razlikovati). V drugem primeru lahko upoπtevamo tudi mnenje uËencev. Pogovor o moæni razdelitvi ≈skupnega kolaËa« (skupnega πtevila toËk) je lahko odliËen primer za pogovor o kriterijih ocenjevanja.

2. Usposobljenost učiteljev za nove naloge Potrebe, ki jih pred uËitelja postavljajo sestavine nove paradigme preverjanja, zahtevajo tudi od uËitelja drugaËno usposobljenost. »e naj uËitelj uËinkovito zdruæuje diagnostiËno in formativno preverjanje, pri tem pa zajema kar najveË razliËnih situacij in vkljuËuje v preverjanje in samovrednotenje tudi uËence, mora imeti bistveno veË znanja o naravi uËenja in pouËevanja, razumeti mora konstruktivistiËni pristop k uËenju in pouËevanju, obvladati mora tehnike opazovanja, beleæenja in oblikovanja povratnih informacij, predvsem pa mora imeti razvite spretnosti naËrtovanja in organiziranja uËnih situacij, kjer bodo uËenci lahko imeli vlogo aktivnih oblikovalcev svojega lastnega znanja, uËitelj pa jih bo pri tem usmerjal, spremljal njihov napredek in ocenjeval doseæene standarde znanja na podlagi dogovorjenih kriterijev. Pri naravoslovnih predmetih je nujna taka organizacija pouka, ki omogoËa spremljanje (opazovanje in beleæenje) naravoslovnih postopkov (tako miselnih kot praktiËnih); nadalje uporaba takih metod pouËevanja, ki uËence spodbujajo k dejavnostim, s katerimi pridobivajo naravoslovna spoznanja in spretnosti. Naravoslovje mora biti predstavljeno kot raziskovanje, kjer so pomembni vsi postopki, od identifikacije problema, do naËrtovanja, sporoËanja in kritiËnega vrednotenja. Seveda pa zahteva uvajanje drugaËnih oblik pouËevanja in drugaËnih naËinov preverjanja in ocenjevanja znanja od uËitelja znanje in spretnosti, ki jih morda uËitelji πe nimajo, kar pomeni, da ni mogoËe uvajati inovacij v pouËevanju in/ali v preverjanju brez hkratnega strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja uËiteljev. Razvijanje ustreznih spretnosti v vodenju pouka (classroom management) je pomembno tudi zato, ker uËitelj, ki se z avtomatizacijo doloËenih spretnosti ni uspel osvoboditi nekaterih rutinskih postopkov v uËnih situacijah, preprosto nima Ëasa za neposredno spremljanje procesa uËenja ter za oblikovanje sprotnih formativnih povratnih informacij, ampak je v celoti zaposlen z rutinskimi postopki vsebinske, proceduralne in disciplinske narave (npr. oblikovanje skupin in organizacija dela v skupinah, zbiranje ali razdeljevanje materiala, nespretnost pri uporabi pripomoËkov, disciplinski problemi, ki se izrodijo v dolgotrajno in neuËinkovito moraliziranje, ipd.). Tak uËitelj se zaradi neznanja na eni in poslediËnega pomanjkanja Ëasa na drugi strani zateËe k izoliranim, za naravoslovje πe zlasti manj primernim postopkom, kjer ocenjuje samo uËne rezultate (spraπuje po podatkih in defincijah, piπe klasiËne kontrolne naloge z vpraπanji zaprtega tipa). DidaktiËna usposobljenost uËitelja za nove naloge, njegova domiselnost in ustvarjalnost so torej kljuËnega pomena ne le za naËine pouËevanja, ampak tudi za podroËje preverjanja in ocenjevanja znanja. Ob tem pa velja poudariti, da en sam uËitelj na tem podroËju ne more doseËi veËjih sprememb, Ëe ga drugi dejavniki (vodstvo πole, klima na πoli, drugi uËitelji, objektivne okoliπËine) ne podpirajo. UËitelj se namreË v veliki meri osvobodi rutinskih postopkov, ko ima na razpolago dovolj didaktiËnega materiala (razliËni uËbeniki in priroËniki, delovni zvezki, didaktiËne igre, tehniËna oprema in pripomoËki, ki jih lahko preprosto vkljuËi v pouk, ne da bi jih bilo treba poprej posebej iskati, pripravljati ali si izposojati), ko lahko dobi pomoË ustreznih sluæb (npr. sodelavec za raËunalniπtvo), ki ga razbremenijo, pomembna pa je tudi podpora in sodelovanje drugih uËiteljev (πe posebej pri medpredmetnih projektih).

3. Postopki preverjanja in ocenjevanja pri Naravoslovju in tehniki 4 (4. razred devetletke) »eprav smo ob posameznih temah, ki smo jih obravnavali v poglavju 1, æe skuπali iskati primere iz na ravoslovja in tehnike, bomo v nadaljevanju obravnavali πe nekaj konkretnih primerov, pa tudi problemov ocenjevanja na tem podroËju. Za preverjanje in utrjevanje znanja najdemo veliko dobrih sugestij v uËbeniku in v delovnih zvezkih, pojavlja pa se vpraπanje, kako ocenjevati, ne da bi postavljali uËencem

enaka vpraπanja, ob tem pa tudi, kako oblikovati ocenjevanje v skladu s sodobnimi naËeli praktiËnega, avtentiËnega, æivljenjskega pristopa, ki je pri nujen pri predmetu, kot je Naravoslovje in tehnika. IzhodiπËe morajo biti cilji predmeta in standardi znanja iz uËnega naËrta, ob tem pa tudi nekatera naËela za preverjanja in ocenjevanje znanja, o katerih smo razpravljali v prvem poglavju tega prispevka.

3. 1 Procesno-ciljno ocenjevanje znanja »e je naπ cilj preverjanje in ocenjevanje procesnega znanja (temeljni spoznavni postopki, naravoslovni postopki, tehniËni in tehnoloπki postopki, razumevanje … preizkuπanje domnev … vrednotenje odloËitev … oblikovanje staliπË … vrednotenje … presojanje etiËne sprejemljivosti, tehnoloπke uËinkovitosti ter gospodarske uspeπnosti … zavedanje pomembnosti … razvijanje odgovornosti …), potem bomo postavljali vpraπanja, kot na primer: ≈NaËrtuj in opiπi postopek, s katerim bi dokazal, da je neko æivilo snov, ki na sobni temperaturi spremeni stanje, po ohlajanju pa dobimo prvotno stanje«, ali ≈Opiπi neko æivilo pred segrevanjem in po ohlajanju na sobni temperaturi«, ali ≈NaËrtuj poskus, s katerim bi dokazal, da semena za kalitev potrebujejo toploto«, ali ≈RoËno izdelan papir je nekaj posebnega. Zakaj ga ne uporabljamo v vsakdanjem æivljenju?«, ali ≈Predlagaj nekaj ukrepov, s katerimi bi lahko doma zmanjπali koliËino odpadkov«, ali ≈LoËeno zbiranje odpadkov iz gospodinjstva zahteva dodatno skrb v gospodinjstvih, posebne zabojnike, poseben odvoz odpadkov …. Ali je to gospodarno in zakaj?« Kot obliko preverjanja in utrjevanja smo podobne poskuse ali razprave dejansko izpeljali (ali pa so jih uËenci opravili doma), za ocenjevanje pa oblikujemo hipotetiËna vpraπanja, kjer mora uËenec uporabiti ali posploπiti konkretno spoznanje, do katerega smo priπli s poskusom. Tovrstna vpraπanja lahko zastavljamo tudi pri pisnih preizkusih. Oblikujemo lahko tudi vpraπanja, katerih izhodiπËe je izpolnjena preglednica ali stolpiËni prikaz neke meritve, nato pa oblikujemo vpraπanja, s katerimi mora uËenec razloæiti prikazane podatke. V preglednici lahko tudi manjka kateri od podatkov, ki ga naj uËenec izpolni, lahko je neki podatek oËitno napaËen, uËenec pa ga mora odkriti in bodisi nadomestiti s pravilnim ali pa vsaj oceniti, ali bo pravilen/ manjkajoË podatek veËji ali manjπi od zapisanega (npr. πtevilo vzklitih semen v razliËnih pogojih). Ob vseh tovrstnih vpraπanjih je pomembno, da oblikujemo za ocenjevanje dovolj fleksibilne kriterije vrednotenja, kjer predvidimo razliËno πtevilo toËk za bolj in manj popolne ali za bolj ali manj toËne odgovore.

3. 2 Avtentično, življenjsko preverjanje in ocenjevanje znanja Naravoslovje in tehnika je nedvomno predmet, kjer tudi ob ocenjevanju lahko upoπtevamo naËelo avtentiËnih, æivljenjskih situacij, saj so praktiËno vse vsebine take, ki zadevajo vsakdanje æivljenje v okolju. Tako lahko npr. postavimo vpraπanje: ≈Napiπi nekaj primerov, ko snovi iz vsakdanjega æivljenja pri sobni temperaturi spremenijo stanje.« Pri ocenjevanju takih vpraπanj moramo definirati najmanjπe potrebno πtevilo odgovorov (recimo najmanj 3), skladno s tem pa tudi sistem toËkovanja (najveË 3 toËke, za vsak pravilen odgovor 1 toËko). »e preverjamo cilj, kot je razvrπËanje, lahko postavimo vpraπanje, kjer lahko uËenci odgovarjajo ob uporabi ≈KljuËa za doloËanje«, npr.: ≈ Z uporabo kljuËa za doloËanje dreves opiπi razlike med jelko in smreko.« Druga moænost je æe omenjeno (individualno) ocenjevanje ob portfoliu ali ob delovnem zvezku, kjer uËencu ob izpolnjenih poroËilih o posameznih poskusih postavljamo vpraπanja, s katerimi nam opiπe, utemelji in razloæi postopke, vrednoti ugotovitve ob izpolnjenih preglednicah, predvidi podobne poskuse ipd.

Kadar preverjamo razumevanje pojmov in/ali zakonitosti, lahko namesto nalog kratkih odgovorov ali dopolnjevanja uporabimo naloge povezovanje ali razvrπËanja, npr.: ≈Navedene snovi razvrsti med trdnine, kapljevine in pline tako, da na Ërto pred snov zapiπeπ ustrezno oznako.« 5 ___ les A trdnine ___ para B kapljevine ___ voda C plini ___ led 5 ___ papir 5 ___ glina Tudi pri taki nalogi mora imeti vsak pravilen odgovor svoje πtevilo toËk. V tem primeru bi bilo lahko to 0,5 toËke, naloga v celoti ima torej 3 toËke. Pomembno je, da πtevilo podatkov v obeh stolpcih ni enako, da tako prepreËimo enostavno ugibanje. Lahko uporabimo tudi izbirni tip nalog, kjer je posebno pomembno, da napaËni odgovori niso preveË oËitni. Primer: Semenke se imenujejo zato, ker (obkroæi najbolj natanËen odgovor): a) imajo posebno vrsto semen b) imajo semena v plodovih c) imajo semena, ki se razvijejo iz cvetov d) ker njihove cvetove opraπuje veter f) ker njihove cvetove opraπujejo æuæelke »e æelimo preveriti, ali uËenec pozna zgradbo kopenskih rastlin, lahko postavimo nalogo: ≈Predstavljaj si eno od cvetoËih rastlin, ki si jo opazoval na travniku, in jo opiπi tako, da v opisu upoπtevaπ zaporedje posameznih delov. ZaËni pri korenini.« Poseben problem predstavlja ocenjevanje praktiËnih izdelkov, ki jih uËenci naredijo pri pouku, in njihove izdelave ne bi bilo smotrno ponoviti za potrebe ocenjevanja. V teh primerih moramo izdelati kriterije, po katerih bomo izdelke ocenjevali. Upoπtevali bomo tiste standarde znanja, ki jih predvideva uËni naËrt (varna in pravilna uporaba orodja, tolmaËenje naËrta, smotrna uporaba materialov, urejenost delovnega mesta …), ocenjujemo pa lahko tudi podobno, kot smo omenili pri portfoliu ali delovnem zvezku, kar pomeni, da ob izdelku uËencu postavljamo vpraπanja ali zahteve v skladu s standardi znanja (razloæiti delovanje modela ali naprave, predlagati izboljπave ali drugaËne reπitve, primerjati z resniËnimi napravami …).

Sklep Naj ob koncu πe enkrat poudarimo, da postopkov preverjanja in ocenjevanja znanja ni mogoËe obravnavati loËeno od procesov pouËevanja, vendar pa obstaja resna nevarnost, da stari vzorci ocenjevanja (naravnanost na reprodukcijo dejstev) preglasijo pouËevanje, ki upoπteva nujnost, da je pouk naravoslovja zasnovan kot raziskovanje, temeljna teoretiËna paradigma uËenja in pouËevanja pa je konstruktivizem (Krnel, 2006). Z nekaj primeri smo skuπali pokazati, da je mogoËe tudi proces preverjanja in ocenjevanja zasnovati v skladu s sodobnimi pojmovanji uËenja in pouËevanja.

Literatura in viri • • • • •

• • • • • • • • • • • • • • • • • • • •

Airasian, P. W. (1994). Classroom Assessment. McGraw-Hill. Black, P. & Wiliam, D. (1998). Assessment and Classroom learning. V: Assessment in Education, 5(1), 7—74. Broadfoot, P.(1997). Editorial. V: Assessment in Education, 4(3), 333—337. CenciË, Majda (2000). Nekatere kljuËne znaËilnosti dobrega notranjega ocenjevanja. V: Problemi ocenjevanja in devetletna osnovna πola. Ljubljana: Pedagoπka fakulteta Univerze v Ljubljani in Zavod Republike Slovenije za πolstvo, str. 99—113. Ferbar, Janez (2000). Vrednotenje, preverjanje in ocenjevanje postopkov. V: Problemi ocenjevanja in devetletna 5 5 osnovna πola. Ljubljana: Pedagoπka fakulteta Univerze v Ljubljani in Zavod Republike Slovenije za πolstvo, str. 219-226. Gipps, V. C. (1994). Beyond Testing: Toward a Theory of Educational Assessment. London: The Falmer Press. Henning-Stout, M. (1994). Responsive Assessment. San Francisco: Jossey-Bass Publishers. Izard, J. (1992). Assessing learning achievement. Educational studies and documents 60. Paris: UNESCO. KovaË ©ebart, M. (2000). Ocenjevanje znanja — reπitev, ki bistveno doloËa filozofijo osnovne πole. V: Problemi ocenjevanja in devetletna osnovna πola. Ljubljana: Pedagoπka fakulteta Univerze v Ljubljani in Zavod Republike 5 5 5 Slovenije za πolstvo, str. 71—98. Krnel, D. (2006). Kaos ali Ërna luknja. ©olski razgledi, letnik LVII, πt.8, stran 6. Little, A. (1994). Types of Assessment and Interest in Learning: variation in the South of England in the 1980s. V: Assessment in Education, 1(2), 201—222. Paulson, F. Leon, Paulson, Pearl R. and Meyer, C. A. (1991). What Makes a Portfolio a Portfolio. V: Reader in Psychology and Education. Iowa: Elliot/Kratochwill, str. 307—309. Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju uËencev v 9-letni osnovni πoli (Uradno preËiπËeno 5 5 5 besedilo), Uradni list RS, 23/2005. Razdevπek-PuËko, C. (1994). Nova doktrina preverjanja znanja kot odgovor na spremembe v πoli. Sodobna pedagogika, 45 (3—4), 132—139. Razdevπek-PuËko, C. (1996a). DrugaËne oblike preverjanja in ocenjevanja znanja. Sodobna pedagogika, 47 (9—10), 5 5 411—419. Razdevπek-PuËko, C. (1996b). Mapa uËenËevih izdelkov kot oblika spremljanja pri opisnem ocenjevanju. Pedagoπka 5 obzorja, XI (5—6), 93—204. Razdevπek-PuËko, C.(1999). Portfolio — mapa za spremljanje uËenËevega napredka. V: Hytonen, J., RazdevπekPuËko, C. in Smyth, G. (ur.): Izobraæevanje uËiteljev za prenovljeno πolo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoπka 5 fakulteta, str.121—125. Razdevπek-PuËko, C. (2002). Nacionalni preizkusi znanja in sodobna pojmovanja preverjanja in ocenjevanja znanja. Vzgoja in izobraæevanje, XXXIII (2), 4—10. Razdevπek-PuËko (2004): Sodobna pojmovanja preverjanja in ocenjevanja znanja pri gospodinjstvu. Bilt. — Druπ. strok. predmet. uËitelj. gospodinj. Slov., 16, 31, 11—19. Rutar, Z. in Rutar D. (1997). Kaj pouËujemo in preverjamo v πolah. Radovljica: Didakta. Rutar Ilc, Z. (2000). IzhodiπËa nove kulture preverjanja znanja. Vzgoja in izobraæevanje, XXXI (2—3), 78—81. Rutar Ilc, Z. (2001). Spodbujanje in preverjanje kompleksnega razmiπljanja (povzetek). V: Zunanje preverjanje in ocenjevanje v osnovni in srednji πoli, gradivo posveta, Ljubljana: ZDPD Slovenije, stran 19. Torrance, H. (ed.) (1995). Evaluating Authentic Assessment. Buckingham, Philadelphia: Open University Press. UËni naËrt Naravoslovje in tehnika (2000). Ljubljana: M©Z©: Zavod RS za πolstvo. Wiliam, D. (2000). Integrating summative and formative functions of assessment. Prague: Keynote address to the European Association for Educational Assessment.

Kovinsko ravnilo

PlastiËno ravnilo

Zakaj žoge niso iz gline

PloËevinast trak

Kje vse se pretaka voda

Kaj lahko narediš iz lesa

Zakaj žoge niso iz gline

Kaj lahko narediš iz gline in papirja

Zakaj žoge niso iz gline

Tako gre lažje

Kaj lahko narediš iz gline in papirja

Tu je moj dom

Tako gre lažje

Tu je moj dom

Tako gre lažje

Kje vse se pretaka voda

Bakrena žica

Gumica

Glina 1

Nož za papir

LuknjaË

Tu je moj dom

©karje Tu je moj dom

Tu je moj dom

Barvni papir

Lepilo

Tu je moj dom lahko iz revij

POGLAVJE

Zakaj žoge niso iz gline

Tu je moj dom

Manjše škatlice

Karton

Tu je moj dom

VeËja škatla iz valovitega kartona

OPIS, OPOMBE Tu je moj dom

ŠTEVILO

Raznobarvni gradniki sestavljanje

PREDMET

Seznam materiala za praktično delo in pripomočkov za izvedbo poskusov in dejavnosti

98 1 1 8

Kos blaga

ZašËitna lesena podlaga

LonËki za vodo

1 2 2 2

Cedilo

Mizarska svora

Lepenka

Kos lesa

Lesena paliËica

Žlica

mešalnik

Kaj lahko narediš iz gline in papirja

Kaj lahko narediš iz gline in papirja Kaj lahko narediš iz lesa

Kako loËimo zrnje in lušËine

Kaj lahko narediš iz gline in papirja

Tempara barva

Steklen kozarec ali elektriËni

Kaj lahko narediš iz gline in papirja

Belo tekoËe lepilo

Kaj lahko narediš iz gline in papirja

Papirnati robËki ali Ëasopisni papir

Prepustnost za zrak Prepustnost za zrak

Tri ali štiri

Lepilni trak

Enako velike vreËke iz razliËnih snovi

Prepustnost za vodo

Kaj lahko narediš iz gline in papirja

Trdota

POGLAVJE

PlastiËna vreËka

za izdelavo cedil

OPIS, OPOMBE

Prepustnost za vodo

ŠTEVILO

Blago 1

Kovinska plošËica

RazliËne vrste papirja

Lesena klada

PREDMET

Lahko od šolske tehtnice, ali pa fižol, frnikole,…

1 1 1 1 1

Jeralnik

Brusilna kladica

©karje

PlošËata baterija

»e je ni, je vse narobe

Tako gre lažje

Kaj lahko narediš iz lesa

Tako gre lažje

Kaj lahko narediš iz lesa

Tako gre lažje

Kaj lahko narediš iz lesa

Vodoodporno belo lepilo

LoËna kovinska žaga

Kaj lahko narediš iz lesa

Tako gre lažje

Kaj lahko narediš iz gline in papirja

Penasta guma

Kladivo

velikost A5

Kaj lahko narediš iz lesa

Karton

Kaj lahko narediš iz gline in papirja »e je ni, je vse narobe

Letvice iz smrekovega lasa

Pisemske razcepke

Kaj lahko narediš iz gline in papirja

Uteži

Kaj lahko narediš iz gline in papirja

Lesena klada, dolga 30 cm

Kaj lahko narediš iz gline in papirja

POGLAVJE

Posoda za vodo

OPIS, OPOMBE Kaj lahko narediš iz gline in papirja

ŠTEVILO

RazliËne vrste papirnatih materialov

PREDMET

100 vsaj 4

Kje vse se pretaka voda

Stenj

Litje

Igrajmo se z baloni

Kako lahko pobereš raztresene bucike

BalonËek

Igrajmo se z baloni

Magnet

Plastenka

Stisljivost

Litje

Zbiralne posode

Stisljivost

Letvice

Stisljivost

Model

Stisljivost

Litje

Prozorni lonËki

Stisljivost

Vosek

Brizga

Poškropi prijatelja

50 cm

Mehka žica

Kje vse se pretaka voda

RazliËni lonËki

ŽebljiËek

Kje vse se pretaka voda

»e je ni, je vse narobe

Kje vse se pretaka voda

Plutovinast zamašek

iz železne volne za ËišËenje parketa

»e je ni, je vse narobe

POGLAVJE

KlešËe šËipalke

PlastiËne žliËke

Tanka železna žiËka

Žica z bananskim prikljuËkom

košËek 5 x 10 cm

Valovit karton

Žica

OPIS, OPOMBE

košËek 10 x 20 cm

Žarnica za žepno svetilko

ŠTEVILO

Aluminijasta gospodinjska folija

Okrasna žarnica

PREDMET

101

1 1 1 1 1 1

kreda

Merilni trak (meter)

Figurica iz tršega kartona

PaliËica (lahko dolg svinËnik)

Kartonska škatla

flomaster

Letvici 250 x 10 x10 mm

rutica

RazliËna vozila - igraËe

Baterijska svetilka ali grafoskop

Plastelin Gosto tkana, da se ne vidi skoznjo

dve razliËni barvi

Tako gre lažje

Senca

Senca Kaj vse odvržemo (Odpadki)

Senca

Dan, noË, mrak

Kako loËimo zrnje in lušËine

Kako lahko pobereš raztresene bucike

Plastenka z zamaškom

tolikšna, da se da nanjo natakniti magnete

Kako loËimo zrnje in lušËine

Tanka paliËica

Kako lahko pobereš raztresene bucike

Prst (zemljo)

Magnet v obliki obroËka

Kako lahko pobereš raztresene bucike

Kako loËimo zrnje in lušËine

Vrvica

Kako lahko pobereš raztresene bucike

Riž

Kompas

Kako lahko pobereš raztresene bucike

Kako loËimo zrnje in lušËine

©ivanka

Kako lahko pobereš raztresene bucike

Fižol in zdrob

Sponka za papir

Kako lahko pobereš raztresene bucike

Nekaj naj jih bo magnetnih, nekaj pa ne

POGLAVJE

Manjši predmeti iz razliËnih snovi

OPIS, OPOMBE Kako lahko pobereš raztresene bucike

ŠTEVILO

Bucike

PREDMET

102 Tako gre lažje Tako gre lažje

Tanek karton za trikotnike 30 x 180 mm 1 2 2 1 1 1

Valovit karton 200 x 50 mm

Valovit karton 100 x 50 mm

Kos stiropora 30 x 30 x 30 mm

Brusilni papir 120 x 30 mm

Tanka gumica

z usmerjenim snopom svetlobe

1 1 1

Baterijska svetilka

Papirnata vreËka

PlastiËna vreËka

1 1 1

PomaranËne lupine

Jabolko

Lopata

lahko razliËni kosi gume

Premikam se

svetla oblaËila, barvni svinËniki,…

RazliËni barvni predmeti

Guma ali igraËa iz gume

Premikam se

Odsevni trak

RazliËni kosi

Premikam se

Ogledalo

Karton

Premikam se

KresniËka

POGLAVJE

Kaj vse odvržemo (Odpadki)

Premikam se

Tako gre lažje

Lepilo za les

Tako gre lažje

Okrogla palica ∅ 4 x 100 mm

OPIS, OPOMBE

ŠTEVILO

Letvici 40 x 10 x10 mm

PREDMET

Tehniški dnevi Pri izvajanju je poudarek na medpredmetnem sodelovanju, pogosto jih lahko pripravimo v obliki projektnega dela. Vsi uËenci in uËenke naj bodo aktivni, samostojni in ustvarjalni. Sodelujejo naj tudi pri pripravi. VkljuËujejo naj se v vse faze dela: od zamisli, okvirnega in podrobnega naËrta do izvedbe in predstravitve, analiziranja in vrednotenja dela.1 Dneve dejavnosti lahko organiziramo za vsak razred posebej, skupno za nekaj razredov, ali za celo πolo. TeæiπËe naËrtovanja naj bo v okviru πolskih strokovnih aktivov in se izvaja kot timsko delo profesoric in profesorjev. Moæno je tudi mentorsko delo (npr. pomoË profesorja tehnike in tehnologije pri razrednem pouku). V projektno zasnovanem delu odkrivajo probleme in jih po svojih zmoænostih organizirano reπujejo. Iz spoznanj in izkuπenj Ërpajo pobude za nadaljno uËenje.1

NEKAJ PREDLOGOV VSEBIN TEHNIŠKIH DNI 1. Izdelava roËno izdelanega papirja in uporaba vzorcev (izdelava voπËilnic, vabil ...) 2. Izdelava predmetov tradicionalnih obrti — spominkov (izdelki iz gline, usnja, lesa ...) 3. Bivanje (stanovanja, oprema — izdelava modelov hiπ, bivalnih prostorov, opreme ...) 4. Pridobivanje pitne vode (zajetje, vodovod, hiπna napeljava, merjenje porabe vode ...) 5. Promet (ravnanje peπcev, kolesarjev, potnikov v avtomobilskem in avtobusnem prometu, izboljπanje prometa v okolici πole, izdelava modelov prometnih znakov in pripomoËkov za πolski poligon, pregledi koles...)2

VREDNOTENJE TEHNIŠKIH DNI Svoje doseæke lahko predstavijo soπolkam in soπolcem, starπem in drugim s plakati, fotografijami, videofilmi ali s skupno razstavo izdelkov.

Literatura: 1. Novak, H.: Projektno uËno delo (DrugaËna pot do znanja), Ljubljana: DZS, 1990 2. Bezjak, J.: Projektno uËno delo III, od ideje do izdelkov (Idejni projekti ob tehniπkih dnevih), Ljubljana: Zaloæba Somara d.o.o., 2003

103

Naravoslovni dan Podani so trije predlogi uËne ure za naravoslovni dan, ki ga lahko organizirate v Æivalskem vrtu Ljubljana. Prva ura je organizirana in vodena s strani æivalskega vrta, druga ura pa z razrednim uËiteljem.

Trije predlogi učne ure: 1. Izkustveno doæivljanje in spoznavanje polæev, æuæelk in pajkov, razvrπËanje æivali UËna vsebina: spoznavanje polæa ahatnika, paliËnjaka in ptiËjega pajka. LoËevanje teh æivali po zunanjih znakih. UËni cilji: uËenci razvrstijo æiva bitja v osnovne skupine, uporabijo metodo razvrπËanja, razlikujejo æiva bitja po zgradbi, po prehrani in æivljenjskem prostoru, spoznajo, da imajo æiva bitja, ki jih uvrπËamo v isto skupino, nekatere enake znaËilnosti, spoznajo zunanjo zgradbo kopenskih æivali, povezujejo zunanji videz æivali z njenim naËinom æivljenja. 2. Æivalska bivaliπËa in gibanje æivali UËna vsebina: pri gibanju bomo opazovali razliËne æivali, njihovo gibanje bomo primerjali z naπim. UËni cilji: uËenci spoznajo, da se æivali gibljejo na razliËne naËine, razumejo pomen okonËin pri gibanju, spoznajo, da gibanje omogoËajo miπice, ovrednotijo uspeπnost premikanja kopenskih æivali pri plazenju, plezanju, skakanju. 3. Spoznavanje dvoæivk, plazilcev, ptiËev in sesalcev, razvrπËanje æivali. UËna vsebina: spoznavanje navadne krastaËe, ameriπkega rdeËega goæa, bele πtorklje, zlatega hrËka, slona in nojev. UËni cilji: uËenci spoznajo zunanjo zgradbo dvoæivk, plazilcev, ptiËev in sesalcev. Povezujejo zunanji videz æivali z njenim naËinom æivljenja. Razredni uËitelj vodi drugo uËno uro V Æivalskem vrtu Ljubljana lahko opazujete πtevilne plazilce, ptiËe in sesalce. UËenci jih lahko primerjajo med seboj, opazujejo njihova bivaliπËa, vedenje. Ugotavljajo, s Ëim se prehranjujejo in kako se gibljejo. Opazujete lahko grmovnice in drevesa, pri tem pa so vam v pomoË identifikacijske tablice, ki jih oznaËujejo s podatki o njihovih listih, cvetovih, plodovih in skorji. Jeseni in spomladi lahko opazujete tudi mahove in praprotnice, ter zgodaj spomladi æabji mrest in razvoj v paglavce in male æabe, ki junija zapuπËajo mlake in odhajajo v gozd.

104

Andreja Kolman, Danica Mati Djuraki, Irena Furlan, Joæi Æibert, Marta Klanjπek Gunde, Matjaæ Jaklin, Riko Jerman, dr. Cveta Razdevπek PuËko

NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA 4 PriroËnik za uËitelje Posodobljena izdaja Izdala in zaloæila Zaloæba Rokus Klett, d.o.o. Za zaloæbo Maruša Kmet Vodja produkcije: Klemen Fedran Ljubljana, avgust 2009