http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_naravoslovje_in_tehnika/4.%20razred/Prirocniki by Renata Odlazek

Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

Učne metode: Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

4. Marjanca Agreţ Naravoslovje in tehnika Narava se spreminja Predstavitev predmeta in učne snovi Učenci : - se seznanijo z učbenikom, delovnim zvezkom in učno snovjo; - spoznajo avtorje besedila; - urijo se v sistematičnem opazovanju; - raziskujejo medsebojno povezanost sprememb v naravi; - usposobijo se za zapisovanje dogajanj. pogovor, demonstracija, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom frontalna, individualna, - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - delovni zvezek ( A. Kolman idr.:Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus)

Viri in literatura:

- učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - delovni zvezek ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - priročnik za učitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus)

Predvideno število ur:

POTEK UČNE URE Dejavnosti učiteljice/učitelja Dejavnosti učencev I.Uvod Učencem naročim naj si ogledajo sliko v učbeniku na straneh 6,7. Po opazovanju razmišljajo in pripovedujejo svoje IZ SLIKE POSKUSITE UGOTOVITI, O misli o učni sovi. ČEM SE BOMO V TEM ŠOLSKEM LETU UČILI. II. Osrednji del Vodim branje uvodnega besedila. KDO SE JE SPREHAJAL? Vodim spoznavanje avtorjev. Naročim naj pregledajo učbenik in preverijo, če so ugotovili prave teme. ALI STE OPAZILI KAKŠNO ZANIMIVOST? (Če ne povedo sami, jih opozorim na slike, ki predstavljajo letne čase.

III. Zaključni del Naročim naj v delovni zvezek (ali v naravoslovni dnevnik) napišejo čim več ugotovitev o jeseni. Spremljam delo. Domača naloga: Do naslednje ure opazuj naravo. Morebitne nove ugotovitve o jeseni zapiši.

Učenci ugotovijo, da se je sprehajala avtorica učbenika. Z branjem zapisov v učbeniku na strani 4 se seznanijo z avtorji. Pregledajo učbenik. Povedo, kaj so ugotovili.

S pomočjo slike v učbeniku zapisujejo svoja opaţanja o jeseni.

Sprejmejo informacijo o domači nalogi.

ANALIZA UČNE URE: Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

4. Marjanca Agreţ

Učne metode: Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

pogovor, delo z besedilom Frontalna, individualna, - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - delovni zvezek ( A. Kolman idr.:Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus), - Chinery, M. (1989): 1000 idej za naravoslovce. DZS, Ljubljana - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - delovni zvezek ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - priročnik za učitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - Chinery, M. (1989): 1000 idej za naravoslovce. DZS, Ljubljana 1

Viri in literatura:

Predvideno število ur:

Naravoslovje in tehnika Narava se spreminja Naravoslovni dnevnik Učenci : - urijo se v sistematičnem opazovanju; - raziskujejo medsebojno povezanost sprememb v naravi; - usposobijo se za zapisovanje dogajanj.

POTEK UČNE URE Dejavnosti učiteljice/učitelja I.Uvod Učence vzpodbudim k razmišljanju z vprašanjem: KAJ MISLITE, KAJ JE NARAVOSLOVNI DNEVNIK?

Dejavnosti učencev

Pripovedujejo kaj je po njihovem mnenju poimenovano s temi besedami.

II. Osrednji del Naročim naj preberejo besedilo v učbeniku, stran 5. Nato vodim pogovor o prebranem.

Učenci povedo kaj so zvedeli iz besedila. Nato opisujejo svoje izkušnje.

Učencem predstavim način beleţenja Učenci sprejmejo informacijo in vzorec podatkov opaţanj. (Pomoč: 1. natis DZ,str.5) zabeleţijo v naravoslovni dnevnik. Predstavim še način beleţenja opazovanj preko celega leta. Sprejmejo informacijo o tem, kam in na kakšen način bodo beleţili svoja opaţanja dogajanja v naravi. III. Zaključni del Predstavim knjigo 1000 idej za naravoslovce.

Domača naloga: Poišči fotografijo prizora iz narave ali ga nariši.

Ogledajo si knjigo in ugotovijo, da bodo z njeno pomočjo laţje oblikovali svoj naravoslovni dnevnik.

Sprejmejo informacijo.

ANALIZA UČNE URE: Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

4. Marjanca Agreţ

Učne metode: Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki: Viri in literatura:

pogovor, demonstracija, opazovanje, primerjanje, praktično delo frontalna, - naravoslovni dnevnik, (beleţka), lupe, fotoaparat - priročnik za učitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus, - delovni zvezek ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus, - priročnik za učitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus)

Predvideno število ur:

1 (lahko blok ura v povezavi s športno vzgojo)

Naravoslovje in tehnika Narava se spreminja Sprehod v okolico šole (gozd, park) Učenci : - urijo se v sistematičnem opazovanju; - raziskujejo medsebojno povezanost sprememb v naravi; - usposobijo se za zapisovanje dogajanj v beleţnico; - urijo se v urejanju zbirk.

POTEK UČNE URE Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

Učence spremljam na kratek poučni izlet v okolico šole.

Pozorno opazujejo okolico, beleţijo zanimivosti in značilnosti letnega časa.

Usmerjam opazovalne aktivnosti. Svetujem, kako naj beleţijo.

Poimenujejo ţivali in rastline, ki jih vidijo. Če katerega ţivega bitja ne poznajo, ga skicirajo ( opišejo) v naravoslovni dnevnik, da ga bodo kasneje lahko poiskali v poučnih knjigah. Zbirajo primerke semen in plodov.

Opomnim ji na zbiranje semen in plodov in povem, kako naj jih doma shranijo. Zanimivosti tudi fotografirajo. Poiščem drevo, posedem učence in jim povem ( preberem) zgodbo Moţ, ki je Poslušajo zgodbo. sadil upanje in ţel srečo. (Glej priročnik.) Nato opazujejo drevo, pod katerim sedijo in Pripovedujejo o tem, kar vidijo.

ANALIZA UČNE URE: Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

4. Marjanca Agreţ

Učne metode:

pogovor, demonstracija, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom frontalna, , individualna, - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - delovni zvezek ( A. Kolman idr.:Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus)) - poučne knjige o drevesih ( npr. Frakman, Boţo, Janko /prevod/. (2006). Vodnik po naravi: Drevesa in grmi. Kranj: Narava Burnie, David. (1998). Leksikon narave. Ljubljana: Mladinska knjiga Cesana, Luisa in drugi (2002). KNJIGA, ki razkriva svet. Ljubljana: Alba - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - delovni zvezek ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - priročnik za učitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - priročnik za glasbeno vzg. Na niţji stopnji OŠ (B.Oblak, J.Bole, DZS, 1960 in druge izdaje)

Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

Viri in literatura:

Predvideno število ur:

Naravoslovje in tehnika Ţiva bitja se spreminjajo zaradi rasti in razvoja Najljubše drevo Učenci : - spoznajo spremembe ţivih bitij v času; - urijo se v sistematičnem opazovanju; - raziskujejo medsebojno povezanost sprememb v naravi; - usposobijo se za zapisovanje dogajanj; - spoznajo, da je za vsak proces v naravi potreben čas.

POTEK UČNE URE Dejavnosti učiteljice/učitelja I.Uvod Predvajam (zapojem) pesem J. Haydna Jesensko listje. KAKO JE OPISANO DREVO ? KAKŠNO BO TO DREVO SPOMLADI? Napoved: Pripravili se bomo na opazovanje dreves. II. Osrednji del Učencem predstavim svoje najljubše drevo. Pozovem k opisu (naštevanju) najljubših dreves.

Dejavnosti učencev Poslušajo pesem – spremljajo besedilo. Razmišljajo in odgovorijo na vprašanji (na osnovi predhodnih izkušenj).

Poslušajo pripoved o najljubšem drevesu učiteljice/učitelja. Naštevajo drevesa, ki jih poznajo. Povedo, katero jim je najbolj všeč. Drevesa opisujejo.

KAKŠNO JE BILO VAŠE DREVO, KO STE GA NAZADNJE VIDELI ?

Odgovorijo na vprašanje in razmišljajo o vzrokih za tak videz drevesa. Ob prikazu v delovnem zvezku, str. 4 Vsak učenec, se odloči, katero drevo bo opazoval. vodim oblikovanje dogovora za Ogledajo si in preberejo navodila v delovnem opazovanje izbranega drevesa. zvezku. Ugotovijo, da bodo nalogo opravljali čez celo KDAJ BOSTE OPRAVILI TO NALOGO šolsko leto – v vseh letnih časih. ? Povedo, kaj bodo na kocu lahko razbrali (Ţiva bitja se spreminjajo.). KAJ BOSTE LAHKO UGOTOVILI? III. Zaključni del Predstavim poučno literaturo o drevesih in vodim pogovor o tem, kako si z njo lahko pomagajo. Domača naloga: Začni z opazovanjem svojega drevesa. K naslednji uri prinesi nabrana semena in plodove.

Pregledajo razpoloţljive knjige, v katerih bodo lahko našli podatke o posameznih drevesih in dopolnjevali svoja opaţanja.

Sprejmejo navodilo.

ANALIZA UČNE URE:

Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

4. Marjanca Agreţ

Učne metode:

pogovor, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom, praktično delo frontalna, , individualna, - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - delovni zvezek ( A. Kolman idr.:Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus)) - poučne knjige o drevesih ( npr. Frakman, Boţo, Janko /prevod/. (2006). Vodnik po naravi: Drevesa in grmi. Kranj: Narava Cesana, Luisa in drugi (2002). KNJIGA, ki razkriva svet. Ljubljana: Alba Burnie, David. (1998). Leksikon narave. Ljubljana: Mladinska knjiga - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - delovni zvezek ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - priročnik za učitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - priročnik za glasbeno vzg. Na niţji stopnji OŠ (B.Oblak, J.Bole, DZS, 1960 in druge izdaje)

Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

Viri in literatura:

Predvideno število ur:

Naravoslovje in tehnika Ţiva bitja se spreminjajo zaradi rasti in razvoja Razširjanje rastlin Učenci : - spoznajo način razširjanja rastlin s semeni in plodovi.

POTEK UČNE URE Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I.Uvod Povem: Avtorji so poglavje naslovili »Razširjanje Pripovedujejo svoje mnenje o vsebini poglavja z rastlin«. omenjeni naslovom. PREMISLITE, O ČEM PRIPOVEDUJE Ugotovijo naj, da govori o razmnoţevanju rastlin. TO POGLAVJE. II. Osrednji del Naročim naj v učbeniku, str. 8, preberejo uvodno besedilo in uporabijo domišljijo.

Preberejo besedilo, zaprejo oči in v domišljiji poletijo z regratovimi padalci.

Razdelim nekaj plodov divjega kostanja v lupini in naročim naj jih odprejo in zaznajo s čim več čutili. ČESA NE BOSTE STORILI ? ZAKAJ NE?

Kostanje vzamejo iz lupine. Nato jih otipavajo, gladijo, vohajo…

Vodim delo z besedilom v učbeniku, str.7.

Ustno odgovarjajo na vprašanja iz učbenika.

Nekateri povedo, da jih ne bodo okušali, ker za človeka niso uţitni.

III. Zaključni del Vodim pogovor o izdelavi zbirke.

Domača naloga: Pripravi (izdelaj) škatle in spravi nabrana semena.

V delovnem zvezku, str.7, preberejo navodilo za izdelavo zbirke in se dogovorijo za izdelavo naloge (izvedejo samostojno, v dvojicah ali manjši skupni) Sprejmejo navodilo.

ANALIZA UČNE URE: 2. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I.Uvod Vodim pregled nastajajočih zbirk.

Dejavnosti učencev

Predstavijo zbirke semen. Poimenujejo semena in povedo, katerim rastlinam pripadajo.

II. Osrednji del Naročim naj z nekaterimi semeni preizkusijo, kaj se zgodi. Če jih vrţejo v zrak (in vanje pihajo).

Vodim delo z učbenikom, str.8,9.

Nekaj semen vrţejo v zrak in opazujejo njihovo gibanje. Ponovijo še tako, da vanje pihajo. Komentirajo morebitne razlike in morda ţe povedo, zakaj je v naravi to pomembno. Ob branju besedila v učbeniku se seznanijo z različnimi načini potovanja semen. Premislijo in ustrezno razvrstijo semena iz zbirke.

Vodim razvrščanje prinesenih semen glede na način »potovanja«. Učence vzpodbudim k razmišljanju z vprašanjem: ZAKAJ SEMENA IN PLODOVI RASTLIN POTUJEJO ?

Izraţajo mnenja. Ugotovijo naj, da se tako razmnoţujejo in širijo območje rasti.

Razmišljanja dopolnim s strokovnimi dejstvi. (Glej priročnik.) III. Zaključni del Posredujem (pojasnim) navodila za izdelavo seminarja, oziroma za pisanje zgodbe. Določim čas za izvedbo take naloge.

Izberejo obliko domačega (samostojnega) dela. Sprejmejo navodila za izdelavo seminarja.

ANALIZA UČNE URE:

Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

4. Marjanca Agreţ

Učne metode: Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

pogovor, razlaga, delo z besedilom, demonstracija, grafična dela Frontalna, individualna, skupinska - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - delovni zvezek ( A. Kolman idr.:Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus), - posoda z ţivaljo, - slike (fotografije), - poučna literatura: Chinery, M. (1989): 1000 idej za naravoslovce. DZS, Ljubljana. - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - delovni zvezek ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - priročnik za učitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - poučna literatura

Viri in literatura:

Naravoslovje in tehnika Razvrščanje ţivih bitij Ţivali v tvoji okolici- POLŢ Učenci : - urijo se v sistematičnem opazovanju, - spoznajo zunanjo zgradbo kopenskih ţivali (polţa), - povezujejo zunanji videz ţivali z njenim načinom ţivljenja, - spoznajo, da se ţivali gibljejo na različne načine, - razlikujejo ţiva bitja po zgradbi, po prehrani in po ţivljenjskem prostoru, - spoznajo, da imajo ţiva bitja, ki jih uvrščamo v isto skupino, nekatere enake lastnosti ( vrste polţev).

Predvideno število ur: 1

POTEK UČNE URE Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I.Uvod Vodim branje uvodnega besedila v Preberejo besedilo. učbeniku, str 10. in pogovor o prebranem. Pripovedujejo o ţivalih, ki so jih opazili. II. Osrednji del Pokaţem polţa. Ob tem opozorim na navodila za opazovanje, ki so zapisana v učbeniku, str.10. Učence razdelim v skupine in povem, da bodo sami iskali podatke o polţu. Podam navodila za uporabo učbenika in poučne literature.

Poimenujejo pokazano ţival. Povedo, kaj moramo upoštevati pri opazovanju ţivali.

V skupinah izdelajo miselni vzorec Podatke iščejo v literaturi (in internetu). Predlog miselnega vzorca: Kje ţivi ?

Opis

POLŢ Vrste Zanimivosti

Vodim poročanje skupin.

Ena skupina poroča o ugotovitvah. Ostale lahko še dopolnijo.

III. Zaključni del

S pomočjo slik v učbeniku (str.10) in predhodnih opazovanj v naravi primerjajo naštete polţe in ugotovitve zapišejo v delovni zvezek.

Podam navodila za reševanje nalog 1.a,b,c v delovnem zvezku, str.7,8.

Nekateri predstavijo svoje ugotovitve. Vodim poročanje. Učenci pojasnjujejo prikaz. Pokaţem fotografijo dveh polţev. KAJ JE NA SLIKI ? Domača naloga: Podam navodila za opazovalno nalogo v naravi.

Pregledajo (preberejo) navodilo 1.b naloge v delovnem zvezku, str.8. prejmejo še morebitna dodatna pojasnila.

ANALIZA UČNE URE: Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

4. Marjanca Agreţ

Učne metode: Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

pogovor, razlaga, delo z besedilom, demonstracija, grafična dela Frontalna, individualna, skupinska - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - delovni zvezek ( A. Kolman idr.:Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus), - delovni list - slike (fotografije), - poučna literatura: Johnson, Jinny (2006). 500 zanimivosti, ki jih lahko izveš o ţivalih. Ljubljana: Tehniška zaloţba - video kaseta Mravlje (2003). Ljubljana: Rokus - Trilar Tomi (2003): Kdo vse je z nami (zgoščenka ). Ljubljana: Rokus in Prirodoslovni muzej Slovenije - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - delovni zvezek ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - priročnik za učitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - poučna literatura

Viri in literatura:

Naravoslovje in tehnika Razvrščanje ţivih bitij Ţivali v tvoji okolici- MRAVLJA Učenci : - urijo se v sistematičnem opazovanju, - spoznajo zunanjo zgradbo kopenskih ţivali (mravlje), - povezujejo zunanji videz ţivali z njenim načinom ţivljenja, - spoznajo, da se ţivali gibljejo na različne načine, - razumejo pomen okončin pri gibanju, - razlikujejo ţiva bitja po zgradbi, po prehrani in po ţivljenjskem prostoru, - spoznajo, da imajo ţiva bitja, ki jih uvrščamo v isto skupino, nekatere enake lastnosti ( ţuţelke ).

Predvideno število ur: 2

POTEK UČNE URE 1. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I.Uvod Razdelim delovne liste z enigmatično nalogo in spremljam reševanje.

Rešujejo enigmatično nalogo – iščejo imena ţivali in zapišejo odgovor na vprašanje.

Napoved: Vaša razmišljanja o skupini ţivali, ki jih imenujemo ţuţelke bomo dopolnili in jih preverili. II. Osrednji del Podam navodila za reševanje naloge v delovnem zvezku, str.8. Spremljam samostojno delo.

Učenci sprejmejo navodilo in rešijo nalogo 2.a v delovnem zvezku.

Predvajam poučni video filma o mravlji.

Gledajo film o mravlji in so pozorni na dogajanje v mravljišču in prehranjevanje. Lahko beleţijo ključne besede.

Vodim pogovor o vsebini filma. Nekateri učenci povzamejo ugotovitve. III. Zaključni del Vodim pregled navodil v delovnem zvezku (str. 9) za opazovanje mravelj.

Pregledajo navodila za opazovalno nalogo in se dogovorijo za rok izdelave naloge.

ANALIZA UČNE URE: 2. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I.Uvod Na tablo projiciram veliko sliko mravlje.

Ogledajo si sliko mravlje in jo opišejo.

II. Osrednji del Vodim delo z besedilom v učbeniku in reševanje nalog v delovnem zvezku.

Poiščejo podatke o mravlji v učbeniku na str. 11.

Po potrebi pomagam.

Rešijo naloge v delovnem zvezku. Nekateri predstavijo odgovore, drugi jih po potrebi dopolnijo.

Podam navodila za zapis miselnega vzorca.

V zvezek zapišejo podatke o mravlji v obliki miselnega vzorca. Opis

Kje ţivi ?

MRAVLJA Prehranjevanje Zanimivosti

III. Zaključni del Predvajam glasove ţuţelk iz zgoščenke Kdo vse je z nami (št.66,67,68). Demonstracijo lahko popestrim z ustreznimi fotografijami. Vodim zapis v zvezek.

Poslušajo zvoke, uganjujejo čigavi so in povedo, če so jih ţe slišali v naravi. V zvezek zapišejo ustrezne podatke.

ANALIZA UČNE URE:

DELOVNI LIST V zmešnjavi črk poišči imena ţivali v vrstah in stolpcih. Zapiši jih na črte. Nato odgovori na vprašanje.

M R

N C

M Š

N J

H H Č

N J

N L

N I

______________ _____________ ______________ _____________ ______________ _____________ ________________ Kaj misliš, kaj imajo te ţivali skupnega ? ________________________________________________________________ ________________________________________________________________ ________________________________________________________________ ________________________________________________________________ Doma nariši tisto izmed zgoraj navedenih ţivali, ki ti je najbolj všeč.

Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

4. Marjanca Agreţ

Učne metode:

pogovor, razlaga, delo z besedilom, demonstracija, grafična dela, igra Frontalna, individualna, skupinska - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - delovni zvezek ( A. Kolman idr.:Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus), - slike (fotografije), - poučna literatura: Johnson, Jinny (2006). 500 zanimivosti, ki jih lahko izveš o ţivalih.Ljubljana: Tehniška zaloţba

Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

Viri in literatura:

Naravoslovje in tehnika Razvrščanje ţivih bitij Ţivali v tvoji okolici- PAJKI Učenci : - urijo se v sistematičnem opazovanju, - spoznajo zunanjo zgradbo kopenskih ţivali (pajek), - povezujejo zunanji videz ţivali z njenim načinom ţivljenja, - spoznajo, da se ţivali gibljejo na različne načine, - razumejo pomen okončin pri gibanju, - razlikujejo ţiva bitja po zgradbi, po prehrani in po ţivljenjskem prostoru, - spoznajo, da imajo ţiva bitja, ki jih uvrščamo v isto skupino, nekatere enake lastnosti ( pajki ), - ugotovijo razlike med ţuţelkami in pajki.

- učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - delovni zvezek ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - priročnik za učitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - poučna literatura

Predvideno število ur: 1

POTEK UČNE URE Dejavnosti učiteljice/učitelja I.Uvod Razdelim kuverte, v katerih so na delce razrezane fotografije pajka in lističi s črkami. Razdelim še prazne pole papirja (A4). Dam navodila za delo v skupinah, nato spremljam delo skupin.

Dejavnosti učencev Učenci se razvrstijo v skupine in skušajo čim hitreje sestaviti fotografijo. Iz priloţenih črk sestavijo ime ţivali na sliki. Nato zabeleţijo čim več besed, ki so po njihovem mnenju povezane s to ţivaljo.

Napoved: Vaše misli o pajku bomo preverili in dopolnili s podatki. II. Osrednji del Podam navodila za samostojno delo z učbenikom (str.12) in delovnim zvezkom (str. 9,10).

Učenci sprejmejo navodila, nato se samostojno učijo o pajkih: - iščejo in zapisujejo podatke, - primerjajo.

Na tablo pritrdim plakat s pravili za samostojno učenje (priloga)

Spremljam samostojno delo. Po potrebi dodatno svetujem in pomagam. Podam navodila za izvajanje opazovalnih nalog doma. V delovnem zvezku označijo opazovalne naloge, ki jih bodo opravili doma, oz. v naravi. III. Zaključni del Vodim preverjanje znanja o obravnavanih Odgovarjajo na vprašanja o polţu, mravlji in ţivalih s pomočjo vprašanj. pajku. V odgovorih opišejo značilnosti posamezne Spremljam zapis miselnega vzorca v vrste. delovni zvezek, str.18. Izdelajo miselni vzorec v delovnem zvezku.

ANALIZA UČNE URE:

PRI SAMOSTOJNEM UČENJU UPOŠTEVAJ NASLEDNJA PRAVILA: 1. Preberi besedilo, da se z njim seznaniš. 2. Preglej naloge v delovnem zvezku in s piko označi tiste, ki jih lahko rešiš s pomočjo učbenika. 3. Besedilo ponovno natančno preberi. (Lahko si izpišeš pomembne podatke.) 4. Zapisuj rešitve nalog. 5. Odgovore preveri v besedilu učbenika. 6. Če česa ne razumeš, prosi za pomoč učiteljico/učitelja.

Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

Učne metode: Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

Viri in literatura:

Predvideno število ur: POTEK UČNE URE

4. Marjanca Agreţ Naravoslovje in tehnika Prostori za bivanje in gibanje Ţivalska skrivališča in bivališča Učenci : - ugotavljajo lastnosti ţe znanih ţivalskih bivališč, - navedejo funkcije bivališča, - ugotovijo stalnost oblike in načina izdelave bivališč različnih ţivali, - spoznajo, da človek gradi bivališča načrtno in jih lahko spreminja, ţivali pa jih gradijo nagonsko in vedno enako, - spoznajo razliko med bivališčem in zavetjem, - spoznajo ( in uporabijo) postopek za obdelavo lesa ( in drugih naravnih materialov ). pogovor, demonstracija, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom, praktično delo Frontalna, skupinska, individualna, delo v dvojicah - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus, - delovni zvezek ( A. Kolman idr.:Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus, - zbirka naravnih in drugih materialov, - fotografije, eksponati, - didaktična igra spomin Ţivalska bivališča ( ZaloţbaRokus) - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus, - delovni zvezek ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus, - priročnik za učitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - priročnik za učitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) -poljudnoznanstvena literatura: Geister, I. 1980: Slovenske ptice, Mladinska knjiga, Ljubljana Boţič, I. 1983: Ptiči Slovenije, Lovska zveza Slovenije, Ljubljana Burton, R. 2005: Ţivljenje s ptiči, Zaloţba Narava, Olševek (Preddvor) Sket, B. …et al 2003: Ţivalstvo Slovenije, Tehniška zaloţba Slovenije, Ljubljana 2

1. ura

Dejavnosti učiteljice/učitelja I.Uvod Učencem naročim naj oblikujejo skupine (npr. po 4). Razdelim jim zbirke različnih materialov ( vejice, travne bilke, mah, dlako, kamenčke, koščke papirja, krpice blaga …). Naročim jim naj pregledajo zbirko ter nato pripravijo odgovor na vprašanje: ZAKAJ BI BILI MATERIALI LAHKO UPORABNI? Predloge za uporabo zapisujem na tablo. Pogovor nadaljujem ustrezno zapisanim predlogom. - MED PREDLOGI JE OMENJENO GNEZDO. ZAKAJ? - ( NOBENA SKUPINA NI OMENILA PTIČJEGA GNEZDA. ALI BI PTICA NA NAŠEM KUPU NAŠLA GRADBENI MATERIAL ZANJ?)

Dejavnosti učencev Učenci se razporedijo v skupine.

Pregledajo zbirko materialov na mizi in zavzamejo stališče do njih. Pripravijo (med člani skupine) usklajen odgovor.

Skupine poročajo in pojasnijo svoje mnenje.

Ogovarjajo na vprašanja in pojasnjujejo odgovore.

KAJ JE GNEZDO ? Napoved: Pozovem jih k razmišljanju, o čem se bomo pogovarjali v naslednjih urah.

Učenci povedo, da je to bivališče. Ugotavljajo vsebino učne enote.

II. Osrednji del Pokaţem opuščeno ptičje gnezdo ( oz. gnezda). Vodim pogovor o ptičjih gnezdih s pomočjo vprašanj: ZAKAJ JIH PTIČI POTREBUJEJO? KJE JIH ZGRADIJO' KAKŠNA SO ? ALI SO VSA ENAKA ? KATERA PA SO ENAKA ?

Ogledajo si gnezdo. Odgovarjajo na vprašanja in opisujejo ptičja gnezda na podlagi opazovanja v naravi ali si pomagajo učbenikom in ustrezno literaturo, ki jo najdejo v razredni knjiţnici.

Povzamem : Ptiči iste vrste spletejo gnezdo na enak način. Naročim naj preberejo navodila za izdelavo ptičjega gnezda v delovnem zvezku na strani 11, nal. 1.

Vodim primerjanje gnezd, ki so jih izdelali učenci s tistim, ki ga je spletla ptica. Povzamem: Ptice delajo nagonsko in vedno enako.

Preberejo navodila za izdelavo ptičjega gnezda. V skupini se dogovorijo, kakšno gnezdo bodo izdelali. Pri delu sodelujejo. Primerjajo gnezda in naštevajo razloge za razlike.

III. Zaključni del Zastavim vprašanje: KAKO IMENUJEMO PTIČJA GNEZDA, KI JIH IZDELAMO LJUDJE BOLJE OD PTIC ? Vodim pogovor o pomenu valilnic s poudarkom na varovanju okolja. (ZAKAJ LJUDJE POMAGAMO PTICAM PRI GNEZDENJU ?) Predstavim navodilo za izdelavo v delovnem zvezku, str. 12, 13.

Ugotovijo, da so to valilnice.

Učenci izraţajo svoja mnenja o razlogih za izdelavo valilnic. Preberejo navodilo za izdelavo valilnice za veliko sinico, prosijo za morebitna pojasnila. Razmislijo in povedo, kam bi jo lahko pritrdili.

Domača naloga: Razdelim zloţenko DOPPS Sprejmejo zloţenko in navodilo. »Nameščajmo gnezdilnice…« in naročim, naj jo pregledajo s starši.

ANALIZA Uﾄ君E URE:

2. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I.Uvod Učencem pokaţem valilnico (ali sliko valilnice) in zastavim vprašanji: KATERIM ŢIVALIM JE NAMENJENA? KAKŠNA JE RAZLIKA MED IZDELAVO GNEZDA IN VALILNICE ? Na tablo pritrdim ustrezno velike fotografije ţolne (detla), veverice, polha, zajca, lisice, močerada, mravlje… Zastavim vprašanje: KATERA OD TEH ŢIVALI BI LAHKO ZA SVOJE BIVALIŠČE UPORABILA VALILNICO ? ZAKAJ? Napoved: Pokaţem fotografijo valilnice, ki jo je zasedla veverica (priloga) in povem, da bomo spoznali, kakšno bivališče zgradi veverica sama. Spoznali bomo še bivališča drugih ţivali.

Dejavnosti učencev Ugotovijo in povedo, da je namenjena pticam.

Ponovijo, da ptice delajo nagonsko in ugotovijo ,da mora imeti človek za izdelavo valilnice načrt, ki ga lahko spreminja. Ogledajo si slike ţivali. Učenci na podlagi izkušenj, oz. predhodnih vedenj, ugotovijo, katere ţivali bi lahko valilnico uporabile za bivališče ( veverica, polh, ţolna). Navajajo razloge za to.

Sprejmejo informacijo o učni temi.

II. Osrednji del Vodim pogovor o bivališčih ostalih ţivali Opisujejo bivališča prikazani ţivali, jih na slikah (pritrjenih na tabli). poimenujejo in primerjajo. Dam navodila za samostojno delo. Vodim pregled zapisanega.

Izpolnjujejo preglednico v delovnem zvezku na strani 12 (2. naloga). Nekateri učenci predstavijo svoje zapise.

Pokaţem sliko srne (mladiča), ki leţi v travi in vzpodbudim k razmišljanju o razliki med bivališčem in zavetjem.

Učenci ugotovijo, da je srna našla v travi zavetje. Izraţajo svoja mnenja o razliki med bivališčem in zavetjem.

III. Zaključni del Posredujem navodila za igranje didaktične igre spomin za utrjevanje prepoznavanja ţivalskih bivališč.

Pripravijo igro spomin Ţivalska bivališča in jo igrajo v dvojicah.

Domača naloga: V bliţini doma poišči nekaj ţivalskih bivališč in jih opiši v naravoslovnem dnevniku. Ţivali ne vznemirjaj.

Sprejmejo navodilo.

ANALIZA Uﾄ君E URE:

Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

4. Marjanca Agreţ

Učne metode:

pogovor, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom, praktično delo Frontalna, skupinska, individualna, delo v dvojicah - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus, - delovni zvezek ( A. Kolman idr.:Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus, - različna gradiva ( odpadni material) - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus, - delovni zvezek ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus, - priročnik za učitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus)

Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

Viri in literatura:

Predvideno število ur:

Naravoslovje in tehnika Prostori za bivanje in gibanje Zgradbe iz sestavljank in/ali odpadnega materiala Učenci : - razločijo pomen bivalnih in delovnih prostorov, - gradijo modele stavb in prostorov iz različnih gradiv, jih primerjajo in predlagajo izboljšave, - primerjajo velikost skice modela in resničnih stavb, - razloţijo, kako oblika vpliva na uporabnost predmeta in prostora.

POTEK UČNE URE Dejavnosti učiteljice/učitelja I.Uvod Učencem povem, da bomo preverili znanje o ţivalskih bivališčih tako, da bodo sami zastavljali vprašanja drug drugemu. Opozorim, da morajo poznati odgovore na svoja vprašanja. Napoved: Ljudje imamo drugačna bivališča od ţivali. V ČEM SE RAZLIKUEJEJO ?

Dejavnosti učencev Oblikujejo smiselna vprašanja o ţivalskih bivališčih. Nato jih zastavljajo, sošolcem, ki nanje odgovorijo.

Nizajo misli o razlikah.

II. Osrednji del Dam navodila za praktično delo in grafični izdelek.

V delovnem zvezku na str.14 preberejo navodila za praktično delo. Posamezno (ali v dvojicah) izdelajo model sobe. Po navodilu v delovnem zvezku narišejo skico odela.

Naročim, naj v učbeniku poiščejo slike, s katerimi bodo ponazorili prikaz v naravnem, pomanjšanem in povečanem merilu. Vodim pregled navodil za izdelavo igralne hiše in nato dogovor za izvedbo tega pri likovni vzgoji. III. Zaključni del Vodim oblikovanje odgovorov na vprašanja za ponavljanje v učbeniku na strani 15. Opomba: Lahko uporabim naloge za ponavljanje v 1. izdaji delovnega zvezka. Domača naloga: Reši delovni list.

Iščejo ustrezne slike (fotografije) in pojasnjujejo svoj izbor.

V delovnem zvezku na str. 15 pregledajo (preberejo) navodila za izdelavo igralne hiše in se dogovorijo za dolţnosti posameznikov pri zbiranju gradiva.

Berejo vprašanja in odgovarjajo.

Sprejmejo delovni list.

ANALIZA UČNE URE:

DELOVNI LIST V prvo mreţo obriši svojo radirko, šilček ali kak drug manjši predmet. V drugo mreţo ta predmet nariši v pomanjšanem merilu, v tretjo mreţo pa v povečanem merilu. Nato dopolni povedi ob mreţah in zapiši odgovora.

Predmet je narisan _______________.

Predmet je narisan ________________. Kolikokrat je manjši? _______________

Predmet je narisan _______________. Kolikokrat je večji? _______________ 31

Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

4. Marjanca Agreţ

Učne metode:

pogovor, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom, praktično delo, eksperiment,grafična dela Frontalna, , individualna, delo v dvojicah - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus, - delovni zvezek ( A. Kolman idr.:Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus, - pripomočki za izvajanje poskusov. - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus, - delovni zvezek ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus, - priročnik za učitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus)

Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

Viri in literatura:

Predvideno število ur:

Naravoslovje in tehnika Razvrščanje snovi in snovne lastnosti Trdnine Učenci : - razvrščajo snovi po gnetljivosti, trdoti, - o lastnostih snovi sklepajo iz poskusov, - ugotavljajo tehnične in tehnološke lastnosti papirnih gradiv, gline/ plastelina in lesa, - za različne namene izbirajo snovi z ustreznimi lastnostmi.

POTEK UČNE URE 1. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I.Uvod Vodim delo z besedilom v učbeniku, str.16.

Tiho berejo besedilo v učbeniku. Premislijo o prebranem in oblikujejo mnenja. Nekateri predstavijo svoja razmišljanja. Drugi lahko dopolnijo.

Napoved: S pomočjo opazovanja in poskusov boste spoznali lastnosti snovi, ki jih imenujemo trdnine. II. Osrednji del Na ustrezen prostor v učilnici razporedim material in predmete, ki jih bodo učenci potrebovali za poskuse. Učence razporedim v dvojice in dam navodilo za samostojno delo z učbenikom Razporedijo se v dvojice in si pripravijo delovni (str.16, 17) in delovnim zvezkom (str. 16, prostor. 17, 18). Po fazah (naslovi v delovnem zvezku) izvajajo poskuse ter zapisujejo in rišejo ugotovitve. III. Zaključni del S pomočjo vprašanj vodim povzemanje spoznaj o lastnostih trdnin.

Odgovarjajo na vprašanja in ponovijo, kaj so prebrali in ugotovili o lastnostih trdnin.

Domača naloga: K naslednji uri prinesi materiale, ki so Preberejo, kaj naj prinesejo. našteti v delovnem zvezku, str.19 20, 4. in 5. naloga (zeleno polje)

ANALIZA UČNE URE: 2. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I.Uvod V plastenko (ali plastično vrečo) Opazujejo in se spontano odzivajo. nalijem vodo in pokličem prostovoljca, da jo bo podrţal nad glavo. Enako naredim še s papirnato vrečo. Vodim razmišljanje o vzrokih za (predvidevane) različne odzive. Napoved: S poskusi boste ugotavljali prepustnost različnih snovi. II. Osrednji del Dam navodila za izvajanje poskusov, opisanih v delovnem zvezku na str.19, 20, in zapis ugotovitev.

Izraţajo mnenja o vzrokih za različen odziv sošolcev pri opravljanju poskusa.

V delovnem zvezku (str. 19) preberejo navodila za izvajanje poskusa o prepustnosti za vodo. Izvedejo poskus. Narišejo in zapišejo ugotovitev. Na str. 20 preberejo navodila za izvedbo poskusa o prepustnosti za zrak. Zapišejo odgovore in ugotovitve.

III. Zaključni del Vodim analizo dela in povzemanje Analizirajo (opišejo, pojasnijo) uspešnost ugotovite ter morebitne popravke zapisov. izvajanja poskusov. Pripovedujejo o ugotovitvah. Domača naloga:

ANALIZA UČNE URE: 3. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I.Uvod Pokaţem ustrezno izbran predmet (npr. iz Opazujejo (potipajo) predmet in s pomočjo vej ali slame pleteno košarico) in ugotovitev iz prejšnjih učnih ur opisujejo lastnosti vzpodbudim k razmišljanju o lastnostih snovi, iz katere je pokazani predmet narejen. snovi iz katerih je narejen. Napoved: S pomočjo nalog boste ponovili spoznanja o lastnostih trdnin. II. Osrednji del Vodim ponovitev snovi ob vprašanjih v učbeniku na str. 18 in s pomočjo nalog v 1.natisu delovnega zvezka.

Posamezni učenci berejo vprašanja za ponavljanje in odgovarjajo. Ostali po potrebi odgovore popravijo in dopolnijo.

Vodim pogovor o uporabnosti predmetov Razmišljajo in izraţajo mnenje o uporabnosti na sliki v učbeniku, str. 18. predmetov na fotografijah. Mnenja utemeljujejo z znanimi podatki o ZDAJ ZNATE ODGOVORITI NA lastnostih snovi. VPRAŠANJE ZAKAJ ŢOGA NI IZ Premislijo in z uporabo novih spoznanj GLINE. odgovorijo na vprašanje. III. Zaključni del Pokaţem ( projiciram) fotografije različnih mostov. Vzpodbudim k iskanju odgovora o njihovi trdnosti (učbenik,str. 29 - 1. natis ). Domača naloga:

Ogledajo si fotografije in utemeljijo svoje mnenje o trdnosti mostov.

ANALIZA UČNE URE: Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

4. Marjanca Agreţ

Učne metode:

pogovor, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom, praktično delo, eksperiment, grafična dela Frontalna, , individualna, delo v dvojicah, skupinska - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus, - delovni zvezek ( A. Kolman idr.:Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus, - različne vrste papirja, - orodje za obdelovanje, - dokumentarni filmi. - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus, - delovni zvezek ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus, - priročnik za učitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - NG Junior – PRILOGA , december 2006 (Eksperimentalnica) 6

Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

Viri in literatura:

Predvideno število ur:

Naravoslovje in tehnika Razvrščanje snovi in snovne lastnosti Obdelovanje mehkih snovi Učenci : - seznanijo se s papirnimi gradivi, - navajajo se na varno in pravilno uporabo orodij, - spoznajo in uporabijo različne načine spajanja papirnih delov, - navajajo se na smotrno uporabo materiala, - presojajo ustreznost izdelka.

POTEK UČNE URE 1. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I.Uvod Predvajam odlomke dokumentarnega filma (ali pokaţem velike fotografije), ki prikazujejo delo nekaterih obrtnikov: lončarja,kovača,steklopihača, papirničarja,mizarja… Vodim pogovor o načinu dela.

Napoved: Oblikovali boste snovi in ugotavljali njihove lastnosti. II. Osrednji del Razdelim primerno količino gline in naročim, naj oblikujejo posodico. KJE SMO DOBILI GLINO? KAKO PA NASTANE PAPIR? Vodim pogovor o izdelovanju papirja (surovine, postopek….) in o tem, čemu zbiramo odpadni papir. Izvajam demonstracijo ročne izdelave papirja po postopku, opisanem v delovnem zvezku, str. 21. Delam po navodilih učencev.

Dejavnosti učencev

Spremljajo demonstracijo. (Gledajo predvajane prizore.)

Povedo kaj delajo obrtniki, katere snovi obdelujejo in na kakšen način. Premislijo o vzrokih za določen način obdelave (mehka/trda snov…).

Gnetejo in oblikujejo. Izdelane posodice dajo sušiti. Pripovedujejo o načinu izdelovanja papirja na osnovi predhodnih znanj (izkušenj). Opišejo pomen zbiranja odpadnega papirja. Berejo navodila za ročno izdelavo papirja. Ustrezno hitro in natančno jih (po eden) posredujejo učiteljici/učitelju, ki izvaja postopek.

Opomba: Če je le mogoče predvajam oddajo RTV Slovenija iz serije Mojstrovine Slovenije (avtor J.Bogataj), ki prikazuje ročno izdelavo papirja v papirnici. III. Zaključni del Učence vzpodbudim k izvedbi postopka doma.

Dogovorijo se, da bodo doma sami preskusili postopek in papir shranili.

Domača naloga: V šolo prinesi različne vrste papirja.

ANALIZA UČNE URE: 2.ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I.Uvod Vodim pogovor o lastnostih glinenega lončka ter zapis ugotovitev delovni zvezek,str. 21.

Dejavnosti učencev Opazujejo, tipajo (preskušajo z vodo) glineni lonček, ki so ga izdelali v prejšnji uri. Primerjajo lastnosti gline pred in po sušenju. Ugotovitve zapišejo v delovni zvezek.

Napoved: Lastnosti snovi se spreminjajo. Ugotavljali boste spremembe lastnosti papirja. II. Osrednji del Naročim naj različne vrste papirja natrgajo in namočijo. (Priprava za kasnejše opazovanje.)

Natrgajo papir in ga namočijo v vodi.

Vodim oblikovanje domnev, izvajanje poskusov in poročanje o ugotovitvah ter zapis teh kot je načrtovano v učbeniku na str. 20.

Odtrgajo košček papirja in opišejo rob trganja. List časopisnega papirja poskusijo natrgati na ozke in ravne trakove. Ugotovijo, v katerem primeru jim to uspe.

Vodim izvajanje poskusa z naslovom Ali je kaj trden most ? (učbenik,str.20, delovni zvezek, str. 22, nal.4).

Berejo navodila in izvedejo poskus s pomočjo naštetih pripomočkov. Vpišejo rezultate in narišejo skico.

III. Zaključni del Spremljam izvajanje nalog z razmočenim Izvajajo naloge pod naslovom Ali je ves papir papirjem in po potrebi pomagam. enak v delovnem zvezku, str.22, nal.3. Domača naloga: Izdelaj letalo, DZ/ 23, naloga 5

ANALIZA UČNE URE: 3.ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I.Uvod Razdelim delovne liste z začetkom miselnega vzorca za ponovitev in preverjanju znanja o papirju.

Dejavnosti učencev V obliki miselnega vzorca zapišejo, kaj ţe vedo o papirju ( sestavine, trdnost, izdelava…). En učenec predstavi svoj miselni vzorec. Ostali ga lahko popravijo in dopolnijo.

Kaj vem o papirju ?

Opozorim naj izpolnjene liste shranijo. Napoved: Z oblikovanjem papirja boste ugotavljali njegovo trdnost. II. Osrednji del Dam navodila za izvajanje naloge Katera oblika ima večjo trdnost? V delovnem zvezku, str. 22. Spremljam delo in po potrebi pomagam.

Preberejo navodila, pripravijo pripomočke in izvedejo nalogo. Rezultate zapišejo.

Pozovem k razmišljanju o tem, kaj lahko sestavijo z lepljenjem teh oblik in o trdnosti.

Naštejejo, kaj lahko sestavijo z lepljenjem oblik. Utemeljijo trdnost.

III. Zaključni del Dam napotke za izdelavo enega od prej naštetih predlogov.

V dvojici ali skupini sestavijo most,hišo, stolp. Pazijo na trdnost.

Domača naloga:

ANALIZA UČNE URE: 4.ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I.Uvod Naročim naj pregledajo miselni vzorec o papirju iz prejšnje ure. S KATERIMI PODATKI GA LAHKO DOPOLNITE ?

Pregledajo miselni vzorec o papirju, ki so ga izdelali v prejšnji uri. Povedo, s katerimi podatki ga lahko dopolnijo. Zapišejo jih z drugo barvo.

Napoved: Spoznali boste, kako lahko trdnost papirju povečamo. II. Osrednji del Učence razporedim v dvojice in dam navodila za izvedbo naloge z naslovom Kako lahko povečamo trdnost listu papirja v delovnem zvezku, str. 25. Spremljam delo.

Preberejo navodilo. V dvojici si razdelijo naloge in pripravijo gradivo za poskuse. Izvedejo nalogo in zapišejo rezultate v preglednico.Ogovorijo na vprašanje.

Vodim pogovor o ugotovitvah.

Pojasnijo dobljene rezultate.

III. Zaključni del Vodim dopolnjevanje miselnega vzorca.

Z novimi podatki dopolnijo miselni vzorec o papirju.

Domača naloga:

ANALIZA UČNE URE: 5.ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I.Uvod Vodim pogovor o načinih preoblikovanja papirja. Vodim branje besedila v učbeniku, str. 20,21.

Dejavnosti učencev Naštejejo na kakšne načine lahko preoblikujemo papir. In utemeljijo zakaj je to mogoče. Berejo besedilo v učbeniku, poimenujejo orodje za obdelovanje papirja.

Napoved: Praktično boste preverili opisane moţnosti obdelave papirja. II. Osrednji del Učencem razdelim liste ( format A5) in Izberejo ustrezno orodje – luknjač, kladivo. jim naročim naj s pomočjo ustreznega Nato izdelajo preprost motiv po lastni izbiri. orodja izdelajo preprost motiv (okrasek) z luknjicami. Vodim pregled dogovorjenih znakov za pregibanje papirja v delovnem zvezku, str. 23. Spremljam izdelavo letala.

Pregledajo in opišejo (razloţijo) znake za prepogibanje (zgibanje) papirja. V delovnem zvezku,str.23, preberejo navodila in z zgibanjem papirja izdelajo letalo.

III. Zaključni del Igrajo se z letali in opazujejo njihovo gibanje v zraku. Lahko komentirajo. Domača naloga:

ANALIZA UČNE URE: 6.ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I.Uvod Predstavim material in orodje za izdelavo Sprejmejo informacijo. gibljivega modela. II. Osrednji del Naročim naj skrbno preberejo navodila v delovne zvezku, str. 24.

III. Zaključni del Vodim razgovor o podobnih modelih (moţiček kopitljaček, marionete…).

Preberejo navodila ter si pripravijo material in orodje za izdelavo veverice. Po opisanem postopku rišejo, striţejo, luknjajo, in spenjajo. Preizkusijo gibanje veverice. Naštevajo in opisujejo modele (stvari, ki delujejo na podoben način).

Domača naloga: Poskusite izdelati kakšen drug gibljiv model.

ANALIZA UČNE URE: 7.ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I.Uvod Učence vzpodbudim k razmišljanju o tem, Pripovedujejo svoje misli in jih utemeljujejo. zakaj smo tako podrobno spoznavali ravno papir (pogosta uporaba, ekologija…). Napoved: Preverili boste znanje o papirju. II. Osrednji del Učencem naročim, naj sestavijo nekaj vprašanj o papirju. Opozorim jih, da morajo vedeti odgovore na svoja vprašanja. Začnejo naj se z besedami: naštej, opiši, kaj, kako, zakaj… Vodim zastavljanje vprašanj sošolcem in vrednotenje odgovorov. III. Zaključni del Vodim odgovarjanje na vprašanja v učbeniku, str. 22.

Po navodilih oblikujejo vprašanja.

Vprašanja zastavljajo izbranim sošolcem. Izbrani učenec vrednoti pravilnost odgovora.

Berejo vprašanja in povedo ustrezne odgovore (razloţijo, obnovijo).

Domača naloga:

ANALIZA UČNE URE: Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

4. Marjanca Agreţ

Učne metode:

Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

Naravoslovje in tehnika Razvrščanje snovi in snovne lastnosti Obdelovanje trdih snovi Učenci : - ugotavljajo tehnološke lastnosti lesa, - navajajo se na smotrno uporabo gradiva, - navajajo se na varno in pravilno uporabo orodij, - presojajo ustreznost izdelka.

Viri in literatura:

Predvideno število ur:

POTEK UČNE URE 1. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I.Uvod Vodim pogovor o načinu obdelave lesa. Napoved: Več podatkov o obdelavi lesa boste izvedeli iz učbenika in s praktičnim delom. II. Osrednji del Vodim delo z učbenikom (str. 23, 24): branje besedila in pogovor s pomočjo vprašanj. Razdelim delovne liste z enigmatično nalogo za utrditev poznavanja izrazov v zvezi z obdelavo lesa. III. Zaključni del Dam navodila za izdelavo kriţanke.

Dejavnosti učencev Na osnovi predhodnih izkušenj naštevajo na kakšne načine lahko obdelujemo les in katero orodje uporabljamo pri tem.

Berejo besedilo v učbeniku. Pripovedujejo o svojih izkušnjah z obdelavo lesa in z uporabo prikazanega orodja. Rešijo nalogo: poiščejo besede in pravilno dopolnijo povedi.

Izdelajo preprosto, kriţanko (slikovno), v kateri bodo uporabili besede, povezane z obdelavo lesa.

Domača naloga: Dokončaj kriţanko.

ANALIZA UČNE URE:

DELOVNI LIST Črke premeči tako, da dobiš besede, ki so povezane z obdelavo lesa. Nato pravilno dopolni povedi pod skupinama besed.

TRVAJEN TRPRIVAJENJE JENČEJAVI NJEPLJELE JEGANŢA JEMERJEN LJENPIJE

______________________

______________________ ______________________ ______________________ ______________________ ______________________ ______________________

Nastale besede so imena za ____________________ pri obdelavi ______________ .

KTNIKO ČNALO GAŢA ŢEMPRI ZARMISKA RASVO ALIP VESRED VIČAJIZ LEŠČEK

__________________________ __________________________ __________________________ __________________________ __________________________ __________________________ __________________________ __________________________

Nastale besede so imena za ___________________________. Zdaj še nariši eno orodje, ki si ga ţe uporabljal-a.

2., 3. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I.Uvod Vodim pregled izdelanih kriţank. Učenci v skupinah pregledajo kriţanke in jih Povem, da bom najbolj uspele razmnoţila ovrednotijo. in jih bodo lahko rešili vsi. V skupini izberejo najbolj uspelo in pojasnijo izbiro. Napoved: Svoje znanje o obdelavi boste preizkusili z delom. II. Osrednji del Pokaţem štampiljko in učence vzpodbudim k opisu. Naročim naj v delovnem zvezku na str. 26 preberejo navodila za izdelavo štampiljke. Opozorim na varnost pri delu. Spremljam praktično delo in po potrebi pomagam.

Ogledajo si štampiljko in povedo čim več o videzu in materialih. Preberejo navodila ter pripravijo delovni prostor: orodje in material. Po navodilih izdelujejo štampiljko. Pravilno in varno uporabljajo orodje. Izdelane štampiljke preizkusijo.

III. Zaključni del Vodim ponavljanje snovi o lesu. V pomoč so lahko vprašanja v učbeniku, Posamezni učenci odgovarjajo na zastavljena str. 24 in naloge za ponavljanje v 1. izdaji vprašanja. Drugi vrednotijo pravilnost odgovorov, delovnega zvezka, str. 38 jih popravijo ali dopolnijo. Domača naloga:

ANALIZA UČNE URE: Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

4. Marjanca Agreţ

Učne metode:

pogovor, opazovanje, primerjanje,razlaga, delo z besedilom, praktično delo, eksperiment,grafična dela Frontalna, , individualna, delo v dvojicah, skupinska - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus, - delovni zvezek ( A. Kolman idr.:Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus, - sestavine za izvajanje vaj, - orodje.

Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

Viri in literatura:

Predvideno število ur:

Naravoslovje in tehnika Razvrščanje snovi in snovne lastnosti Preprosti električni krogi Učenci : - ugotovijo, da kovine dobro prevajajo elektriko, nekovine pa slabo, - spoznajo električni krog in njegove sestavine (gradnike), - znajo sestaviti preprost električni krog, - razumejo vlogo električnega stikala, - znajo narisati shemo električnega kroga, - utemeljijo pomen pazljivega ravnanja z električnimi napravami, - spoznajo električni vod in izolacijo, - znajo varčevati z elektriko.

- učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus, - delovni zvezek ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus, - priročnik za učitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - Knjiga poskusov (M.Koce,2000,Zaloţništvo Koce, Stari trg ob Kolpi), - Voda bo gnala moj mlinček (Zbirka seminarskih nalog,. več avtorjev,1996,Zavod RS za šolstvo) 4

POTEK UČNE URE 1. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I.Uvod Naročim naj preberejo uvodno besedilo v učbeniku, str. 25. Nato jih vzpodbudim k pripovedovanju odgovorov na vprašanja: KAJ JE SKUPNEGA SVETILKI, TELEFONU, HLADILNIKU, TELEVIZORJU, PRALNEMU STROJU…? KAKO PRIDE ELEKTRIKA DO VTIČNICE ? Napoved: Ko sem pritisnila stikalo, se je v učilnici priţgala luč. Sami boste ugotovili, kaj morate storiti, da bo zagorela tudi ţarnica, ki jo imam v roki (pokaţem). II. Osrednji del Dam navodila za izvedbo poskusa v delovnem zvezku, str. 28, nal.1. Spremljam delo in pozovem k oblikovanju sklepa. Dam navodila za izvedbo drugega poskusa (učbenik,str.25). Spremljam delo.

Dejavnosti učencev

Preberejo besedilo.

Odgovarjaj na vprašanja in izraţajo svoje misli (mnenje) o tem, kako pride elektrika do vtičnice.

Po navodilu ( individualno, v dvojici, v skupini) izvedejo poskus in narišejo skico. Ugotovitve še povedo. Izvedejo še poskusa in rešijo nalogi 2 in 3 v delovnem zvezku, str. 28, 29. Pravilnost rešitev preverijo v učbeniku na strani 26.

III. Zaključni del Vodim pogovor o električnem krogu in razlago izrazov izvir (vir),porabnik. Zastavljam vprašanja v povezavi s predmeti iz vsakdanjega življenja. Dam navodila za zapis v zvezek ter naročim naj poskusijo narediti baterijsko svetilko iz peresnice. Domača naloga: K naslednji uri prinesi baterijsko svetilko.

Na osnovi predhodnih izkušenj pripovedujejo o elementih električnega kroga in pojasnjujejo. Uporabljajo ustrezna imena. Odgovarjajo na vprašanja. Nekatere odgovore lahko poiščejo v učbeniku na str. 26. Učenci zapišejo naslov ELEKTRIČNI KROGI. Nato prilepijo risbo s ponazoritvijo.

ANALIZA UČNE URE: 2.ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I.Uvod Odreţem dve (pribliţno 30 cm dolgi) ţici Opazujejo postopek. in na obeh koncih odstranim (pribliţno 1 cm) obloge. Nizajo misli o moţni uporabi pripravljenih ţic. Učence vzpodbudim k razmišljanju, čemu (kako) lahko uporabim. Napoved: Ţici bomo uporabili pri spoznavanju delovanja stikala. II. Osrednji del KAJ JE STIKALO ? Povem: Svoje ideje preverite s poskusi, ki so opisani v učbeniku na str.26, 27 in v delovnem zvezku na str. 29. Dam navodila in spremljam delo. Naročim naj v paru med seboj preverijo odgovore. Vodim opazovanje in razlago delovanja baterijske svetilke.

Poskusijo opisati stikalo in razloţiti njegovo delovanje. Preberejo navodila.

Izvajajo poskusa. Ustrezno oblikujejo ugotovitve in jih zapišejo. V dvojici odgovore preverijo. Učenci opazujejo sestavne dele baterijske svetilke in opišejo delovanje. V delovnem zvezku na str. 29 označijo sklenjeno pot električnega toka.

Igralno hišo, ki smo jo izdelali po navodilih iz delovnega zvezka na str. 15, ţelimo opremiti z električno razsvetljavo. KAKO BOMO TO STORILI ? Nizajo misli o potrebnih opravilih. Ideje zapisujem na tablo.

KAJ MORAMO POZNATI ,DA BO NAČRT IZDELAVE TAK, DA GA BODO LAHKO UPORABILI TUDI DRUGI (SOŠOLCI) ?

Nato določijo pravi vrstni red opravil. Npr.: - načrt, shema - izvedba - preskus delovanja Ugotovijo, da moramo poznati dogovorjene znake za posamezne dele električnega kroga.

III. Zaključni del Vodim pregled dogovorjenih znakov v učbeniku,str. 27 in spremljam reševanje nalog v delovnem zvezku.

V učbeniku si ogledajo dogovorjene znake. Uporabijo jih pri reševanju nalog v delovnem zvezku na str. 30, nal. 5 a, b.

Domača naloga: Nariši shemo za razsvetljavo v igralni hiši. ANALIZA UČNE URE: 3. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I.Uvod Dam navodilo za izvajanje drugega dela naloge 5.b v delovnem zvezku, str.30.

Berejo sheme in sestavljajo električne kroge (lahko v dvojicah).

IZ KAŠNEGA MATERIALA SO PRIKLJUČKI NA ŢARNICAH IN BATERIJI ? KAJ BI SE ZGODILO, ČE BI BILI PRIKLJUČKI PLASTIČNI ?

Povedo, da je to kovina. Izraţajo mnenja.

Napoved: Z izvajanjem poskusov boste svoja mnenja potrdili ali spremenili. II. Osrednji del Povem navodila za izvajanje poskusov v delovnem zvezku, str. 30, 31, 6.naloga (Kovina ali les – je vseeno ?) in spremljam delo. Vodim še izpolnjevanje preglednice v 7.nalogi. Naročim, naj zadnji del naloge opravijo doma s pomočjo odraslega.

Po navodilih v delovnem zvezku izvajajo poskus in ugotovijo, katere snovi prevajajo električno energijo in katere ne. Rezultate zapisujejo v preglednico v delovnem zvezku na str. 31. Električne aparate in stroje razvrščajo glede na vrsto ohišja. Pregledajo nalogo.

Z vprašanji učence vzpodbudim k razmišljanju: Razmišljajo o pomenu podatkov o prevodnosti ZAKAJ JE ZNANJE O PREVODNIKIH snovi: IN IZOLATORJIH POMEBNO ? - varovanje pred poškodbami KAKŠNE SO OBLEKE GASILCEV? - varovanje pred poţari S KATERIMI SNOVMI GASIJO? - ustrezno gašenje (s pravimi snovmi)… KAKO SI POGAMO, ČE NA ŠTEDILNIKU ZAGORI VROČE OLJE?

III. Zaključni del Zastavim vprašanje: KAJ SE LAHKO ZGODI, ČE SO ŢICE V NAPELJAVI POŠKODOVANE? Vodim pogovor in naročim naj trditve preverijo s poskusom, ki je opisan v učbeniku na str. 29 in delovnem zvezku na str. 32, naloga 8. Opomba: Poskus lahko demonstriram.

Opisujejo posledice poškodovanih ţic v električni napeljavi in povedo, zakaj so pomembne varovalke. Izvedejo poskus in zapišejo ugotovitev. Opazujejo , opišejo in zapišejo ugotovitev.

Opozorim na razliko med varovalkami in odklopnim stikalom. Domača naloga: Reši kriţanko v delovnem zvezku, str.32 , naloga 9. ANALIZA UČNE URE: 4.ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I.Uvod Demonstriram sklenjen električni krog (ţarnica zasveti).

Opazujejo demonstracijo.

Napoved: Ob izvajanju prikazanega poskusa in drugih ste izvedeli veliko o poti elektrike in delovanju pripomočkov. Znanje boste še preverili. II. Osrednji del Dam navodila za reševanje nalog za preverjanje.

Sprejmejo navodila in samostojno rešujejo naloge.

Opomba: Uporabim lahko naloge za ponavljanje v 1. natisu delovnega zvezka, str.44, 45,. ali svoj delovni list. III. Zaključni del Vodim pregled in vrednotenje rešitev.

Pregledajo in ovrednotijo svoje odgovore. Ocenijo uspešnost, oz. kvaliteto znanja.

Domača naloga:

ANALIZA UČNE URE: Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

Učne metode: Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

Viri in literatura:

Predvideno število ur:

4. Marjanca Agreţ Naravoslovje in tehnika Narava se spreminja Zima Učenci : - ugotovijo odvisnost ţivih bitij od okolja in časa, - urijo se v sistematičnem opazovanju, - raziskujejo medsebojno povezanost sprememb v ţivi in neţivi naravi, - usposobijo se za zapisovanje dogajanj, - spoznajo, da je za vsak proces v naravi potreben čas. pogovor, demonstracija, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom Frontalna, individualna, - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - delovni zvezek ( A. Kolman idr.:Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - naravoslovni dnevnik - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - delovni zvezek ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - priročnik za učitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus)

POTEK UČNE URE Dejavnosti učiteljice/učitelja I.Uvod Učence spomnim na ţivali, o katerih so se ţe učili (polţe,ţuţelke,pajke) KATERE OD NJIH STE V ZADNJIH DNEH OPAZILI ? (KJE SO? KAJ SE Z NJIMI GODI ?) ZAKAJ NEKATERIH ŢIVALI NE VIDIMO VEČ ?

Dejavnosti učencev

Na osnovi predhodnih opazovanj pripovedujejo o omenjenih ţivalih. Izraţajo mnenje o tem, zakaj nekaterih ţivali ne moremo več opazovati.

II. Osrednji del Učence povabim k oknom v učilnici. Opazujejo okolico. Pozovem jih naj prizor primerjajo s tistim Ugotavljajo kaj se je spremenilo. na začetku šolskega leta in naj naštejejo Spremembe naštejejo in komentirajo (pojasnijo). čim več razlik (sprememb). Naročim naj si skrbno ogledajo sliko v učbeniku na str.30, 31 in naj jo primerjajo s sliko na str.6,7. KAJ JE DRUGAČE ? III. Zaključni del Vodim pregled zapisov v naravoslovni dnevnik in pogovor o opaţanjih.

Opazujejo sliki, prizore primerjajo, ugotavljajo razlike in pojasnjujejo (opisujejo) razloge za spremembe v naravi (dolţina dneva,temperature…). Komentirajo svoje zapise in zapise sošolcev ter ocenijo, ali so zabeleţili kakšne spremembe, ki so jih ugotovili s slik.

Domača naloga: Meri in vpisuj podatke o vremenu.

ANALIZA UČNE URE: OPATOVALNI LIST

Datum Dolţina Temperatura Temperatura dneva zjutraj zvečer

Vreme



Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

4. Marjanca Agreţ

Učne metode:

pogovor, opazovanje, primerjanje,razlaga, delo z besedilom, praktično delo, eksperiment,grafična dela Frontalna, , individualna, delo v dvojicah - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus, - delovni zvezek ( A. Kolman idr.:Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus, - sestavine za izvajanje vaj, - orodje.

Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

Viri in literatura:

Predvideno število ur:

Naravoslovje in tehnika Pretakanje snovi Oskrba z vodo (Kaj vse se pretaka) Učenci : - spoznajo rezervoar (zbiralnik) in njegov namen, - skicirajo, oblikujejo, gradijo modele cevi in korit, - obvladajo osnovne obdelovalne postopke za papirna gradiva,umetne mase,les,tanko pločevino,mehko ţico, - razločujejo med pretakanjem tekočin po koritih in ceveh, - spoznajo, da vodovodno omreţje ni sklenjeno, - spoznajo, da so cevi centralnega ogrevanja sklenjene ter da voda v njih kroţi in prenaša toplotno energijo.

POTEK UČNE URE 1. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja Dejavnosti učencev I.Uvod Učence napotim k umivalniku, da si umijejo roke. Na lističe bodo napisali: KAJ MISLITE, OD KOD JE PRITEKLA Na lističe zapišejo svoja predvidevanja o poti VODA, S KATERO STE SE UMILI ? vode do pipe. Napoved: Spremljali bomo pretakanje vode in s poskusi dokazali ali spremenili mnenja. II. Osrednji del Vodim delo z učbenikom na strani 32, 33. Demonstriram poskus, opisan v 1. vaji za ponavljanje – DZ/1. natis,str. 49. (Plastenka z luknjo, cevjo in vodo – cev dvigneš: Ali voda teče?) KAM ODTEČE PO UPORABI ? Vzpodbudim k primerjanju napeljav, po katerih se pretaka voda. Povzamem, da sta vodovodno in kanalizacijsko omreţje odprta sistema,ker omreţje ni sklenjeno. Napeljava centralnega ogrevanja je zaprt sistem, ker voda kroţi. III. Zaključni del S pomočjo demonstracije predstavim dva problema: 1. Kako pretočiti vodo iz plastenke na mizi v kadico na tleh? 2. Kako zaustaviti pretakanje in znova sprostiti tek vode? Domača naloga:

V učbeniku si ogledajo prikaz (sliki) napeljave centralnega ogrevanja in vodovodne napeljave ter ju opišejo. Opišejo pot vode od zbiralnika do pipe. Opazujejo poskus in povedo, kaj so ugotovili. Pripovedujejo o čistilnih napravah. Primerjajo napeljavo centralnega ogrevanja vodovodno in kanalizacijsko napeljavo.

Učenci iščejo rešitve. Lahko tudi eksperimentirajo. Opišejo (verjetno) princip natege in preprosto pipo.

ANALIZA UČNE URE: 2.ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I.Uvod Predvajam (ali zapojem) pesem J. Bitenca Poslušajo pesem. Ciciban in potoček. KAJ SE DOGAJA S POTOČKOM ? Nizajo misli o tem, kaj se dogaja s potočkom. KJE ŠE TEČE VODA ? Opišejo, kje še teče voda.

II. Osrednji del Vodim pogovor vodnih koritih.

Opišejo prizore na slikah v učbeniku, str. 34 in jih poskusijo ustrezno umestiti okolje.

Dam navodila za izdelavo modela. Delajo Dvojice učencev pripravijo delovni prostor, naj v dvojicah. material in orodje. Spremljam delo in pomagam. Preučijo navodila v delovnem zvezku na str. 34 (1. naloga) in načrt. Izdelajo model in preskusijo delovanje. III. Zaključni del Vodim vrednotenje uspešnosti dela in oblikovanje ugotovitev (sklepov).

Vrednotijo uspešnost izvedbe. Povedo kaj so s pomočjo modela ugotovili.

Domača naloga:

ANALIZA UČNE URE: Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

4. Marjanca Agreţ

Učne metode:

Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

Naravoslovje in tehnika Razvrščanje snovi in snovnih lastnosti Kapljevine Učenci : - spoznajo lastnosti kapljevin: gladina, oblika, kapljice - ugotovijo, da kapljevine niso stisljive, - vedo, da kapljevine lahko pretakamo, - z gladino vode znajo določiti vodoravno lego, - ugotovijo, da različne kapljevine različno hitro iztekajo, - presipavajo in pretakajo, - razumejo zrnate snovi kot model kapljevine.

Viri in literatura:

Predvideno število ur:

POTEK UČNE URE 1. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I.Uvod V kadico z vodo poloţim stiroporno ţogico ali napihnjen balonček. KJE JE ŢOGICA ? Napoved: KAJ MISLITE, KAJ SO KAPLJEVINE ? Po končanem delu boste vedeli, če ste razmišljali v pravi smeri. II. Osrednji del Naročim naj v sliki v delovnem zvezku (str.34, 35) narišejo gladino morja in jezera.

Dejavnosti učencev Povedo različne odgovore. Nekateri bodo gotovo povedali, da leţi (plava) na vodni gladini.

Povedo mnenje.

Rišejo.

Dam napotke za izvedbo poskusov. Vodim potek dela in povzemanje ugotovitev. Pri prelivanju soka (ali obarvane vode) naročim naj opazujejo kapljevine in obliko. KDAJ VIŠJA GLADINA V POSODI POMENI, DA JE V NJEJ VEČ KAPLJEVINE ? Vodim ogled slik v učbeniku (str.36), ki ponazarjajo »posode« za kapljevine v naravi. Vodim izvedbo poskusa s kapljicami.

III. Zaključni del Z vprašanjem KAJ SO TOREJ KAPLJEVINE ? Učence pozovem k primerjanju med mnenji in dejstvi.

Izvajajo poskuse, opisane v delovnem zvezku na str.34, 35 ( naloge 1 – 4) in opazujejo obliko kapljevin v posodah in gladino. Ugotovitve narišejo in komentirajo (opišejo). Po izvedbi poskusa odgovorijo na vprašanje. Ogledajo si slike, jih opišejo in navedejo še svoje primere. Po navodilih v delovnem zvezku na str. 35 (nal. 5), izvedejo poskus. Opazujejo in narišejo kapljice. Primerjajo mnenja, ki so jih izrazili na začetku ure in dejstva, ki so jih izvedeli in ugotovili med delom.

Domača naloga:

ANALIZA UČNE URE: 2 .ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I.Uvod Projiciram (pokaţem) sliko kaplje. Ob sliki razmišljajo in pripovedujejo o kaplji (tudi Učence vzpodbudim k opisovanju in na osnovi predhodnih izkušenj). pojasnjevanju. (Kaj je na sliki?Zakaj je nastala? Kaj se je verjetno zgodilo z njo?) Napoved: Mnoţica kapelj je ……. Ugotavljali bomo njene lastnosti. II. Osrednji del Vodim pregled poskusov, ki so opisani v učbeniku, str.36, 37. Povem, da bodo izvedli poskuse in se prepričali, če so navedbe v učbeniku resnične. III. Zaključni del Vodim analizo dela. Naštevam imena snovi (ali pripravim delovni list s preglednico ( kot je v 1.natisu DZ) in preverjam znanje.

Dopolnijo (kapljevina).

Gledajo slike in berejo besedilo. Zapise lahko komentirajo (sprašujejo, dopolnjujejo…). Pripravijo se na izvedbo poskusov v deloven zvezku na str. 36, 37. Berejo navodila in izvajajo naloge. Zapišejo, narišejo ugotovitve. Ovrednotijo uspešnost izvedbe poskusov in dobljene rezultate. Na osnovi lastnosti sklepajo , ali so naštete snovi kapljevine.

Domača naloga:

ANALIZA Uﾄ君E URE:

Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

4. Marjanca Agreţ

Učne metode:

pogovor, opazovanje, primerjanje,razlaga, delo z besedilom, demonstracija, eksperiment,grafična dela Frontalna, , individualna - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus, - delovni zvezek ( A. Kolman idr.:Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus, - sestavine za izvajanje vaj,

Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

Naravoslovje in tehnika Razvrščanje snovi in snovnih lastnosti Plini Učenci : - vedo, da plini zavzemajo celoten prostor, - ugotovijo, da je plin stisljiv, - vedo, da plin teče.

Viri in literatura:

Predvideno število ur:

POTEK UČNE URE Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I.Uvod Iz napihnjenega balon spustim zrak. Z vprašanjem ZAKAJ JE BALON UPLAHNIL ? učence usmerim k razmišljanju o plinih (zraku). ALI SE PLINI NAHAJAJO ŠE KJE DRUGJE ?

Opazujejo dogajanje in ga pojasnjujejo.

Naštejejo gospodinjski plin, izpušne pline…

Napoved: Ugotavljali bomo lastnosti plinov. II. Osrednji del Dam napotke za izvedbo poskusa v Poslušajo napotke, preberejo navodilo, izvedejo delovnem zvezku na str.37 in naročim naj poskus in ga narišejo. ugotovitve preverijo v učbeniku na str.38. Ugotovitve zapišejo in preverijo pravilnost v učbeniku. Izvedejo še poskus za dokazovanje stisljivosti. III. Zaključni del Vodim preverjanje znanja z reševanjem 2. naloge na str. 38 v DZ in naloge v Rešijo nalogi in komentirajo. učbeniku na str. 38 spodaj. Nekateri učenci povedo odgovore na vprašanja. Zastavim še nekaj vprašanj. Sošolci jih po potrebi popravijo ali dopolnijo. Domača naloga: Izdelaj miselni vzorec po navodilu v delovnem zvezku, str.38 ( Učim se učiti).

ANALIZA UČNE URE: Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

4. Marjanca Agreţ

Učne metode:

pogovor, opazovanje, primerjanje,razlaga, delo z besedilom, eksperiment,grafična dela Frontalna, , individualna - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus, - delovni zvezek ( A. Kolman idr.:Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus, - sestavine za izvajanje vaj,

Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

Naravoslovje in tehnika Spreminjanje lastnosti snovi Spreminjaje lastnosti pri segrevanju, ohlajanju in zmrzovanju Učenci : - razumejo vpliv segrevanja in ohlajanja na spremembe snovi, - razumejo litje, - spremembe stanj opazijo v naravi.

Viri in literatura:

Predvideno število ur:

POTEK UČNE URE 1. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I.Uvod Povem: Prav gotovo ste ţe uspeli narediti tako lepega sneţaka, ki bi ga radi ohranili zelo dolgo. ZAKAJ VAM GA NI USPELO OHRANITI DO NASLEDNJE ZIME? KAJ JE NASTAO NA NJEGOVEM MESTU ? Napoved: Sneţak se je spremenil. Spoznavali bomo spremembe snovi. II. Osrednji del Vodim primerjanje lastnosti snega in luţe. KAJ SE JE ZGODILO Z LUŢO ? IN KAJ Z VODO IZ OPRANEGA PERILA ?

Dejavnosti učencev

Opišejo kaj se je zgodilo s sneţakom.

Opišejo dogajanje na sliki v delovnem zvezku na str.38. Primerjajo lastnosti snega in luţe. Izpolnijo preglednico. Ugotovijo, daje voda izginila – izhlapela. (Postala je plin.)

Opozorim na pravilno uporabo izrazov: - sneg se je talil, - luţa je izhlapela. Vzpodbudim k razmišljanju o tem, pri katerih pogojih se perilo prej posuši. Opozorim na spremembo stanja (tekočina Ugotovijo, da višja temperatura in veter pospešita – plin). sušenje, ker voda hitreje izhlapi. Primerjajo lastnosti kapljevine in hlapov vode. Rešijo še 3.in 4. nalogo v DZ,str. 39. III. Zaključni del Učence pozovem naj s pomočjo dosedanjih ugotovitev razloţijo kroţenje vode v naravi.

Nekateri razloţijo potek kroţenja, ostali jih lahko dopolnijo.

Domača naloga:

ANALIZA UČNE URE: 2.ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I.Uvod Pokaţem fotografijo z ledenimi svečami. KAKO SO NASTALE ?

Pojasnijo nastanek ledenih sveč z razlago o spreminjanju snovi.

Napoved:Znanje o spreminjanju stanja snovi lahko uporabimo v vsakdanjem ţivljenju. Opisali bomo nekaj primerov. II. Osrednji del Opisali ste kaj se dogaja z vodo. KAKO LAHKO NJENO SPREMINJANJE IZRABIMO V VSAKDAJEM ŢIVLJEJU? Po potrebi spomnim a izdelavo ledenih kock, sladoleda,sušenje perila, las…

Naštevajo primere iz vsakdanjega ţivljenja in pojasnjujejo dogajanje.

Vodim delo z učbenikom na straneh 39, 40. (Zastavljam vprašanja za povzemanje, utrjevanje podatkov.)

Berejo razlage in slikovne prikaze v učbeniku ter povzemajo ugotovitve.

Dam navodila za ponavljanj snovi s pomočjo delovnega lista (po vzoru DZ/ 58 v 1. natisu). Spremljam delo.

Rešujejo naloge na delovnem listu.

III. Zaključni del Vodim preverjanje pravilnosti odgovorov. Posamezni učenci berejo odgovore, ostali dopolnijo. Vrednotijo uspešnost (kvaliteto znanja). Domača naloga:

ANALIZA UČNE URE: Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

4. Marjanca Agreţ

Učne metode:

pogovor, opazovanje, primerjanje,razlaga, delo z besedilom, eksperiment,grafična dela Frontalna, , individualna, skupinska - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus, - delovni zvezek ( A. Kolman idr.:Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus, - sestavine za izvajanje vaj.

Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

Naravoslovje in tehnika Razvrščanje snovi in snovne lastnosti Toplotna prevodnost snovi Učenci : - ugotovijo, da kovine dobro prevajajo toploto, nekovine pa slabo.

Viri in literatura:

Predvideno število ur:

POTEK UČNE URE 1.ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I.Uvod Učencem pokaţem dve pokrovki - eno s plastičnim in eno s kovinskim ročajem. KAJ MISLITE, KATERO POKROVKO BI PO KUHANJU LAHKO DVINILA BREZ KUHINJSKE KRPE ? ZAKAJ ? Napoved: Ţe pri elektriki smo spoznali, dajo nekatere snovi prevajajo, druge pa ne. Enako se godi s toplotno energijo. II. Osrednji del Z nalogo PREMISLITE, KAKO MENUJEMO SNOVI, KI SE MOČNO SEGREJEJO IN KAKO TISTE, KI SE NE ? vzpodbudim učence k naštevanju primerov in utemeljevanju.

Odgovorijo na vprašanje in utemeljijo.

Na osnovi predhodnih znanj povedo, da so to prevodniki in izolatorji. Pojasnijo s primeri iz vsakdanjega ţivljenja.

Dam napotke za izvedbo poskusa z ţlicami. Izvedejo poskus po navodilih 1. naloge v Spremljam delo. delovnem zvezku, str. 40 ( ob risbi). Poskus narišejo, nato potipajo drţala in zapišejo Vodim pogovor ob slikah v učbeniku na str. ugotovitve. 41 (posoda, oblačila). Opazujejo slike in odgovorijo na vprašanja ob njih. Zapišejo rešitve nalog v delovnem zvezku, str.40 (spodaj). III. Zaključni del Usmerim razmišljanje: ZAKAJ PRAVIMO, DA JE VOLNEN PULOVER TOPEL, SVILENA OBLEKA PA HLADNA ?

Razmišljanja naj zapišejo na lističe in jih shranijo.

Domača naloga:

ANALIZA UČNE URE: 2.ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I.Uvod Kovinsko posodo napolnim z vročo vodo. (Temperaturo ohranjam na grelni plošči.) Dotaknejo se stene vročega lonca. Učence pozovem naj se previdno Povedo kaj so občutili in to utemeljijo (povedo dotaknejo stene lonca. zakaj). Napoved: Ugotovili bomo kaj se bo zgodilo, če bo med loncem in prstom papirnata brisača. II. Osrednji del Učence razdelim v skupine in dam napotke za izvajanje poskusa v delovnem zvezku, str. 40, 41. Spremljam delo. Pazim, da pri izpolnjevanju preglednice pravilno uporabijo številčne oznake. ALI JE ZRAK TOPLOTNI PREVODNIK ALI IZOLATOR ?

V skupinah se pripravijo na izvedbo poskusa in upoštevajo navodila 2. naloge v delovnem zvezku.

Skrbno izpolnijo preglednico in ovrednotijo rezultate. Ugotovijo, da je izolator, ker ne prepušča toplotnega toka.

Vodim pogovor o toplotnih izolatorjih, ki vsebujejo veliko zraka in njihovi uporabi Naštejejo izolatorje in utemeljijo. (stiropor, krzno, volna..) Pomagajo si lahko z zapisom in sliko v učbeniku Opozorim jih na prikaz v učbeniku na str. (str.42). 42. Z vprašanji vodim ponavljanje. Odgovarjajo na vprašanja. III. Zaključni del Zastavim nalogo: Premisli in odgovor utemelji (pojasni). ALI BI LAHKO STIROPORNE PLOŠČE UPORABILI KOT HLADILNIK ? Domača naloga: Napravi načrt za preprosto termos posodo.

Učenci utemeljujejo odgovore.

ANALIZA UČNE URE:

Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

4. Marjanca Agreţ

Učne metode:

Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

Naravoslovje in tehnika Razvrščanje snovi in snovne lastnosti Magnetne lastnosti snovi Učenci : - preskušajo privlačne sile med magnetom in ţelezom, - vedo, da ima paličasti magnet dva pola, - raziščejo moţnosti uporabe magnetov, - spoznajo, da lahko jeklene predmete namagnetimo.

Viri in literatura:

Predvideno število ur:

POTEK UČNE URE 1.ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I.Uvod Učencem razdelim magnete in jim dam čas za igro z njimi.

Posamezno ali v skupini se igrajo z magneti.

Napoved: Magnetne lastnosti snovi bomo opazovali ob poskusih. II. Osrednji del Dam napotke za izvajanje poskusov z magneti v delovnem zvezku na str. 41 do 43. Učencem svetujem naj si pri oblikovanju ugotovitev (odgovorov) pomagajo z zapisi v učbeniku na str.44. Spremljam delo in po potrebi pomagam.

Vodim predstavitev ugotovitev in primerjanje. ALI STE DOBILI ENAKE REZULTATE? III. Zaključni del Pokaţem kompas in vodim opis ter reševanje nalog v delovnem zvezku, str. 44, 6.naloga.

Preberejo navodila in pripravijo pripomočke za izvajanje poskusov. Rezultate beleţijo v delovni zvezek. Ugotovijo: - katere snovi so magnetne, - da vse kovine niso magneten, - da magnet na vseh delih ne privlači enako močno, - da se magneti v nekaterih legah privlačijo, v nekaterih pa odbijajo. Če ugotovitve ne znajo utemeljiti, si pomagajo z učbenikom ali za pomoč prosijo učiteljico/učitelja. Predstavijo rezultate in ugotovitve. Primerjajo jih med seboj ter po potrebi dopolnijo. Poimenujejo napravo in jo opisujejo ( videz, delovanje). Narišejo ga v delovni zvezek. Preizkusijo njegovo delovanje in beleţijo ugotovitve.

Če učenci ţelijo, razloţim,zakaj igla vedno kaţe S- J (magnetno polje Zemlje). Domača naloga:

ANALIZA UČNE URE: 2.ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I.Uvod Vodim izdelavo kompasa in pozovem učence k utemeljevanju delovanja.

II. Osrednji del Naročim naj po navodilih v delovnem zvezku, str.43 – 4. naloga, opravijo poskus z iglama. KAJ SE ZGODI S TO IGLO ČEZ NEKAJ ČASA?

Dejavnosti učencev

Po navodilih v delovnem zvezku na str.44 naredijo kompas. Opišejo(utemeljijo) princip delovanja (severni in juţni pol magneta).

Opravijo poskus in ugotovijo, da je igla magnetna. Ugotovijo, da se magnetne lastnosti čez nekaj časa izgubijo. V učbeniku preberejo, kako lahko predmet sami razmagnetijo.

Naročim naj si izmislijo igre z magneti in Učenci načrtujejo in preskušajo. jih predstavijo sošolcem. Zamisli predstavijo sošolcem (demonstrirajo). ALI: Izvedi nekaj poskusov iz knjige Spoznajmo znanost – Magneti. III. Zaključni del Predstavim uporabo magnetnih lastnosti za magnetni zapis na plačilni (zdravstveni) kartici. Vzpodbudim k razmišljanju o moţnosti uporabe. Domača naloga: Izvedi poskus o moči magnetov – »Za zelo radovedne«.

Razmišljajo o moţnostih uporabe magnetov (magnetnih lastnosti) in utemeljujejo zamisli.

ANALIZA UČNE URE: Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

4. Marjanca Agreţ

Učne metode:

Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

Naravoslovje in tehnika Spreminjanje lastnosti snovi Ločevanje snovi Učenci : - ugotovijo, da zmesi lahko ločimo, če poznamo lastnosti njihovih sestavin, - vedo, kaj ločujemo s sejanjem, vejanjem, filtriranjem, usedanjem, - vedo, da včasih po mešanju sestavin ne moremo več ločiti.

Viri in literatura:

Predvideno število ur:

POTEK UČNE URE 1. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I.Uvod Predvajam odlomek filma, ki prikazuje delo solinarjev. Učence vzpodbudim k opisovanju postopka pridobivanja soli. KAJ JE VODA IN KAJ SOL ? KAKO LOČIJO SOL IZ VODE ?

Dejavnosti učencev

Gledajo odlomek filma. Nato opišejo postopek pridobivanja soli.

Ugotovijo naj lastnosti obeh snovi- vode in soli (sol – trdnina, voda – kapljevina: med postopkom spreminjata stanje).

Napoved: Spoznali bomo več postopkov za ločevanje različnih snovi. II. Osrednji del Vodim pregled 1.,2. in 3. naloge v Pregledajo naloge v delovnem zvezku in prosijo delovnem zvezku, str. 46, 47, in učencem za pojasnilo, če česa v besedilu niso razumeli. razloţim morebitne nejasnosti. Po navodilih samostojno izvajajo poskuse. Nato spremljam delo in po potrebi Rezultate beleţijo na ustrezna mesta v delovnem pomagam, opozarjam na doslednost pri zvezku. izvajanju in beleţenju. Pripravijo plastenko za dokazovanje usedanja in Naročim naj pripravijo sestavine za jo shranijo na ustreznem mestu v učilnici. izvedbo poskusa o usedanju (delovni zvezek, str.47). Plastenke naj vsak dan opazujejo. III. Zaključni del Zastavljam vprašanja, ob katerih ponovimo postopke ločevanja snovi.

Učenci z odgovori na vprašanja naštejejo in opišejo postopke za ločevanje snovi.

Opomba: Če so na razpolago slike opravil nekoč (mlin,obdelovanje žitnih zrn…)in preprostih strojev, postopke ponovimo s pomočjo le teh. Domača naloga: Prosi starejše ljudi v svoji okolici, naj ti povedo kaj o vejanju in pomagalih, ki so jih uporabljali nekoč.

ANALIZA UČNE URE: 2.ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I.Uvod Vodim poročanje o rezultatih domače naloge – poizvedovanju.

Poročajo, kaj so izvedeli o preprostih pomagalih za ločevanje snovi.

II. Osrednji del Naročim naj pregledajo plastenke z zemljo in vodo ter zabeleţijo rezultate. Vodim pogovor o ugotovitvah in o ločevanju o ločevanju stiropornih kroglic in vode.

Do konca izvedejo poskus o usedanju. Rezultate zabeleţijo v delovni zvezek na str.47. Razmišljajo o načinih ločevanja stiropornih kroglic in vode ter utemeljijo s pomočjo navajanja lastnosti snovi.

S pomočjo poskusa s plastelinom (delovni zvezek, str.47 – 5.naloga) ugotovijo, da nekaterih snovi ne moremo več ločiti. Naštejejo še primere iz vsakdanjega ţivljenja in utemeljijo izbiro. Razmišljajo (sklepajo) na osnovi pridobljenega Vodim iskanje odgovorov na vprašanja za znanja in oblikujejo odgovore. preverjanje znanja v učbeniku, str.49. Uporabim tudi vprašanja za ponavljanje iz 1.natisa DZ. Zastavim vprašanje: ALI LAHKO SESTAVINE V TESTU SPET Razmišljajo in na temelju pridobljenih ugotovitev LOČIŠ ? povedo svoje mnenje. Povem, da so snovi kemijsko vplivale med seboj in nimajo več svojih lastnosti. Poslušajo razlago in povedo še kakšen primer. III. Zaključni del Učence razdelim v skupine in jim V skupinah se organizirajo. V obliki miselnih naročim naj izdelajo miselne vzorce, iz vzorcev predstavijo načine ločevanja snovi in katerih bodo razvidni načini ločevanja ponazorijo s primeri. snovi. Ena skupina poroča, drugi dopolnijo. Domača naloga: Naročim še izvedbo poskusa za dokazovanje neločljivosti snovi.

ANALIZA UČNE URE: Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

4. Marjanca Agreţ

Učne metode:

pogovor, opazovanje, primerjanje,razlaga, delo z besedilom, grafična dela Frontalna, , individualna - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus, - delovni zvezek ( A. Kolman idr.:Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus, - fotografije - delovni lis Moja osebna izkaznica. - poučna literatura : Kitzinger, Sheila (1988). Rojstvo. Kranj: Zaloţba Centralnega zavoda za napredek godpodinjstva, Velika ilustrirana enciklopedija ( 1985). Človeško telo. Ljubljana: Mladinska knjiga Bizjak, Ivan (1988). Slikanica o človeku. Ljubljana: Mladinska knjiga Morgan, Sally (1997). Mali radovedneţi: Človeško telo. Trţič: Učila

Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

Naravoslovje in tehnika Ţiva bitja se spreminjajo Ljudje se med seboj razlikujemo Učenci : - ločijo skupne značilnosti ljudi in posebne znake, po katerih se razlikujejo skupine in posamezniki, - ugotovijo večjo podobnost med sorodniki kot med ljudmi, ki niso v sorodu, - razvijajo strpen odnos do različnosti, - vedo, katere so telesne razlike med moškimi in ţenskami.

Viri in literatura:

Predvideno število ur:

POTEK UČNE URE 1.ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I.Uvod Učence naročim naj premislijo, kako bi se Nekaj učencev v predstavitvi opiše svoje opisali in naj se predstavijo sošolcem. značilnosti. OPIŠI SEBE, SOŠOLKO,SOŠOLCA. Nekaj učencev opiše še sošolko ali sošolca. KAJ STE OMENJALI PRI VSEH OPISIH? Naštejejo, kaj so imeli vsi opisi skupnega (starost, Napoved: Ljudje smo si podobni,a se tudi velikost, barva las, oči…). razlikujemo. Opazovali bomo podobnosti in razlike ter ugotavljali vzroke zanje. II. Osrednji del Vodim delo z učbenikom, str.50 in delovnim zvezkom, str. 48 ter nato še interpretacijo grafov.

Naštevajo podobnosti in razlike med otrokoma na sliki v učbeniku ter s sošolci. Rešijo 1. nalogo v delovnem zvezku.

Pomagam pri izdelavi grafičnih prikazov in njihovi razlagi.

Razlagajo stolpčni prikaz in preglednico. S preglednicami ali stolpci prikaţejo značilnosti učencev v razredu. Nekateri tabele razloţijo.

III. Zaključni del Naročim naj izpolnijo osebno izkaznico, ki jo imajo v prilogi.

V obrazec vpišejo podatke in se narišejo.

Domača naloga: Prinesi nekaj svojih fotografij (dojenčka).

ANALIZA UČNE URE: 2.ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I.Uvod Fotografije, ki so jih prinesli učenci, zberem v škatli. Povem, da bodo nekaj slik izbrali in povedali, ali je na izbrani sliki deček ali deklica.

Dejavnosti učencev

Nekateri učenci izberejo fotografijo. Povedo, katerega spola je otrok na fotografiji in utemeljijo trditev. Preverijo tako, da se javi lastnik fotografije.

II. Osrednji del Vodim in usklajujem delo z učbenikom Ogledajo si sliki v učbeniku. na str. 51 in delovnim zvezkom na str. 49, Povedo, da znaka označujeta spol ţivega bitja. 50. Povedo, kateri znak bi ustrezal posamezni ţivali na sliki. Spremljam učence med zapisovanjem. Ugotovitve in spoznanja zapišejo na ustrezno mesto v delovni zvezek in jih primerjajo s trditvami v učbeniku. Pomagam pri pojasnjevanju pomena pregovora. III. Zaključni del Povem, da je različnost med spoloma pomembna za razmnoţevanje. KAJ ŢE VEŠ O ROJSTVU OTROKA? Spremljam zapis v delovni zvezek, str. 50. Domača naloga: Napravi intervju s starši in zapiši odgovore v delovni zvezek na str. 50, 51.

Povedo, kako razumejo pregovor »Jabolko ne pade daleč od drevesa.« Najbolj ustrezno razlago zapišejo.

Napišejo, kar vedo o rojstvu otroka. Nekateri to predstavijo. Sošolci dopolnijo, če ţelijo.

ANALIZA UČNE URE: 3. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I.Uvod Preberem zgodbo Odkritje (Priloga.) ali drugo ustrezno literarno besedilo.

Zbrano poslušajo.

Vodim pogovor o prebranem.

Povedo, kaj so izvedeli iz besedila in izrazijo svoje mnenje o pogovorih v druţini.

II. Osrednji del Naročim naj svoj zapis ( iz prejšnje ure) o Učenci preberejo svoje zapise o rojstvu, nato še rojstvu primerjajo z zapisom v učbeniku zapis v učbeniku. na str. 52. Primerjajo in povedo, kaj so izvedeli novega. Vodim predstavitev podatkov, ki so jih izvedeli od staršev.

Posamezni učenci predstavijo podatke, ki so jih izvedeli. Drugo lahko dopolnijo z zanimivostmi.

III. Zaključni del Predvajam poučni film (odlomek) o rojstvu otroka ali ga predstavim s knjigo Rojstvo. Domača naloga:

Gledajo film (ali knjigo) in ga nato komentirajo, če ţelijo.

ANALIZA Uﾄ君E URE:

4. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I.Uvod Pokaţem (projiciram) sliko dojenčka. Učence vzpodbudim k nizanju misli. NA KAJ VSE POMISLIŠ ?

Ogledajo si sliko in povedo vse, česar se spomnijo ob prikazani sliki.

II. Osrednji del Učencem zastavljam vprašanja za ponavljaje ( lahko iz 1. izdaje delovnega zvezka, str. 73, 74). Naročim jim naj se razdelijo v skupine. Povem, da bodo morali izdelati plakat, na katerem bodo prikazali bistvene podatke obravnavane učne enote. Obliko bodo lahko izbrali sami (miselni vzorec, drevo, slikovni prikaz…).

Odgovarjajo na vprašanja.

Po svojem izboru se razdelijo v skupine. Dogovorijo se za obliko prikaza bistvenih podatkov snovi, ki so jo spoznavali v preteklih urah. Razdelijo si zadolţitve (naloge). Med delom so strpni in čim bolj učinkoviti.

Spremljam delo in po potrebi pomagam. Pri delu si lahko pomagajo z učbenikom in drugo razpoloţljivo poučno literaturo. III. Zaključni del Vodim poročanje skupin.

Skupine predstavijo svoje izdelke. Povedo tudi, zakaj so se odločili za izbrano obliko prikaza.

Domača naloga:

ANALIZA UČNE URE: Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

4. Marjanca Agreţ

Učne metode:

pogovor, opazovanje, primerjanje,razlaga, delo z besedilom, grafična dela Frontalna, , individualna, delo v dvojicah - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus, - delovni zvezek ( A. Kolman idr.:Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus, - slike - modeli kosti - zvočni posnetek (glasba), - poučna literatura: Velika ilustrirana enciklopedija ( 1985). Človeško telo. Ljubljana: Mladinska knjiga Bizjak, Ivan (1988). Slikanica o človeku. Ljubljana: Mladinska knjiga Morgan, Sally (1997). Mali radovedneţi: Človeško telo. Trţič: Učila Velika ilustrirana enciklopedija: ČLOVEK (2007). Ljubljana: Mladinska knjiga Cesana, Luisa in drugi (2002). KNJIGA, ki razkriva svet. Ljubljana: Alba

Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

Naravoslovje in tehnika Kako deluje človeško telo Gibala Učenci : - spoznajo, da gibanje omogočajo mišice, - opazijo, da je njihova osnovna lastnost krčljivost, - opazujejo pregibanje roke, noge, glave.

Viri in literatura:

Predvideno število ur:

POTEK UČNE URE 1. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I.Uvod Učencem dam navodilo za izvajanje plesa V paru se v skladu z navodili po ritmu glasbe »Moja senca« (Priloga.) gibajo po prostoru. Predvajam ustrezno instrumentalno glasbo. Opisujejo svoje občutke med gibanjem in po KAKO STE SE POČUTILI ? njem. KAJ SE JE MED PLESOM DOGAJALO Čim bolj nazorno opišejo svoja opaţanja. S TELESOM ? Napoved: Spoznali bomo dele telesa, ki nam omogočajo gibanje. II. Osrednji del ALI ŢE VESTE, KAKO TE DELE IMENUJEMO ?

Nekateri povedo, da so to kosti in mišice.

Razdelim list in spremljam izpolnjevanje. V polja na delovnem listu zapišejo, kaj ţelijo (Priloga.) zvedeti o mišicah in kosteh. Pokaţem sliko (plakat) človeškega mišičja. ZAKAJ MI MIŠIC NE VIDIMI TAKO, KOT DO NA SLIKI ?

Povedo, da jih prekriva koţa.

Naročim naj opazujejo in povedo, katere mišice se krčijo in nazaj iztezajo, če… (naštejem gibe).

Opazujejo svoje gibe. Nato na sliki pokaţejo, katere mišice so delale, ko so stiskali pest, skočili, se smejali…

Opozorim, da se mišice ne morejo raztezati. (Glej priročnik, str.57.) III. Zaključni del Ob delu z učbenikom (str. 53 do 55) vodim ponovitev snovi in zapis v delovni zvezek na str. 52. Domača naloga:

Berejo besedilo, odgovarjajo na vprašanja (opisujejo, pojasnjujejo).

ANALIZA UČNE URE:

PLES »MOJA SENCA« Učenec si izbere par, s katerim bo izvajal vajo. Eden v paru je vodja, drugi je njegova senca. Vodja se giblje po ritmu glasbe po celotnem prostoru, njegova senca posnema njegove gibe in jih skuša čim bolj usklajeno izvajati. Gibi vodje naj bodo čim bolj domiselni in izvedeni v različnih nivojih (stoje, čepe, leţe). Na znak učiteljice/ učitelja par zamenja vlogi. Tisti, ki je bil senca, je zdaj vodja in obratno.

2. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I.Uvod Naročim naj se spomnijo kakšne vaje, ki jo pri športu (športni vzgoji) izvajamo za krepitev določenih mišic.

Dejavnosti učencev

KAJ SE LAHKO ZGODI, ČE VAJ NE IZVAJAŠ PRAV ALI ČE PRETIRAVAŠ ? II. Osrednji del Pokaţem sliko (plakat) ali model okostja in učence vodim pri spoznavanju tega.

Ugotovijo, da se mišice lahko poškodujejo ali bolijo.

Spremljam reševanje nalog v delovnem zvezku, str. 52, 53. Povem, da imajo kosti imena in naročim naj rešijo delovni list. Pripravim ustrezno poučno literaturo in/ali računalniški program.

Nekaj učencev pokaţe vajo in pove, katere mišice so najbolj obremenjene pri pokazani vaji. Ostali učenci vsako pokazano vajo izvedejo in preverijo delo mišic in sošolčev opis.

Ogledujejo si slike ali model okostja. Model lahko otipajo. Ugotavljajo, da so kosti različne. Pokaţejo njihovo meto na svojem telesu. Nato rešijo naloge v delovnem zvezku.

Preberejo navodilo Poiščejo imena nekaterih kosti in jih narišejo v skico. Pomagajo si lahko z razpoloţljivimi pripomočki.

Opomba: Pred reševanjem jim lahko predvajam poučni film o okostju iz serije Enciklopedija znanja ali Atlas človeškega telesa. Pregledajo svoje prejšnje zapise. Naročim naj pregledajo zapis na delovnem listu iz prejšnje ure. Vse kar so izvedeli naj zapišejo na podoben drugi delovni list. Z BARVO OZNAČI VPRAŠANJA, NA KATERA ŠE NE VEŠ ODGOVORA. KJE GA LAHKO POIŠČEŠ ? III. Zaključni del Vodim pogovor o skrbi za zdrav razvoj okostja s pomočjo besedila in prikazov v učbeniku, str. 55. Domača naloga: Opravi nalogo v delovnem zvezku, str. 54 UČIM SE UČITI.

Na drugi list zapišejo podatke, ki so jih ţe izvedeli med delom. Označijo vprašanja, na katera še niso zvedeli odgovora. Povedo, da lahko poiščejo v poučni literaturi ali na spletnih straneh. Preberejo besedilo in gledajo slike. Opravijo naloge in utemeljijo ugotovitve.

ANALIZA UČNE URE: DELOVNI LIST V zmešnjavi črk poišči imena nekaterih kosti. Nariši jih na pravo mesto v obris človeka. Lahko si pomagaš s sliko ali modelom okostja in literaturo.

D E F

G H L

O B A N J

A O Š

P R S

C E E D T

N I

K K L

A H R B T O S

A R I S

U Č N I

E N I

V O J

A L

C A R S

C A C V B N

E G N E N I S

C A M L

E R E B R A N

M E D E N I

C A B E

Najdene besede:

__________________________________________________ __________________________________________________

Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

4. Marjanca Agreţ

Učne metode:

pogovor, opazovanje, primerjanje,razlaga, delo z besedilom, grafična dela Frontalna, , individualna - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus, - delovni zvezek ( A. Kolman idr.:Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus, - vzorci hrane - poučna literatura: Velika ilustrirana enciklopedija ( 1985). Človeško telo. Ljubljana: Mladinska knjiga Bizjak, Ivan (1988). Slikanica o človeku. Ljubljana: Mladinska knjiga Morgan, Sally (1997). Mali radovedneţi: Človeško telo. Trţič: Učila Velika ilustrirana enciklopedija: ČLOVEK (2007). Ljubljana: Mladinska knjiga Cesana, Luisa in drugi (2002). KNJIGA, ki razkriva svet. Ljubljana: Alba

Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

Naravoslovje in tehnika Kako deluje človeško telo Prebavila Učenci : - znajo opisati, kak potuje hrana po človeškem telesu, - spoznajo, da hrana potuje po prebavni cevi, - spoznajo, da hrana potuje v eno smer, - vedo, da hrana vstopa v usta, kjer jo zobje razkosajo in zmeljejo, - vedo, da se nepredelana hrana izloči skozi zadnjično odprtino, - poznajo pomen zdravih zob za normalno delovanje prebavil, - razločujejo hrano po izvoru in načinu predelave, - poznajo pomen osebne higiene pri preprečevanju bolezni.

Viri in literatura:

Predvideno število ur:

POTEK UČNE URE 1.ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I.Uvod Učencem naročim naj pripravijo košček kruha, sira in jabolko. Vodim jih pri izvajanju poskusa (Opis je v knjigi Mali radovedneţi – Človeško telo, str.12.) ZAKAJ JE POMEMBNO, DA TO VEMO ? (KAKO JEMO RAZLIČNE VRSTE HRANE ?)

Dejavnosti učencev

Pripravijo vzorce hrane. Opazujejo, kaj se zgodi s posamezno vrsto hrane, če jo podrţiš v ustih. Opišejo razlike. Ugotovijo naj, da moramo določene vrste hrane močno zgristi preden jo pogoltnemo.

Napoved: Ugotovili bomo, kaj se zgodi s hrano potek, ko jo pogoltnemo.

II. Osrednji del Vodim reševanje naloge v delovnem zvezku,str. 54 in v učbeniku, str.56.

Narišejo svoje predstave o poti hrane po telesu. Skice med seboj primerjajo in ugotovijo, v čem si najbolj enotne (podobne). Zapišejo ugotovitve iz drugega dela poskusa.

Razloţim, kaj se dogaja v posameznem delu prebavil (priročnik, str. 59). Nato vprašam: Razmišljajo in ugotovijo, da ţivimo od tega, kar OD ČESA ŢIVIMO, ČE prebavimo in gre v kri. NEPREBAVLJENE SNOVI IZLOČIMO ? S pomočjo učbenika (str.56 spodaj) ugotovijo, kaj Učence vodim pri ugotavljanju vloge zob delajo zobje in po čem so poimenovani. pri prebavi. Povedo, kako skrbijo za zobe in zakaj je to Preberem pesmico T. V.Arharja Repko potrebno. (Priloga.) in jih vzpodbudim k pripovedovanju o skrbi za zobe. Opomba: V zobni ambulanti lahko pridobim zloženke o pomenu skrbi za zobe in jih razdelim. Motiviram jih za branje knjiţice Z. Arneţa Zajček zobke brusi. III. Zaključni del Vodim ponavljanje snovi s pomočjo Odgovarjajo na vprašanja. vprašanj (lahko iz prve izdaje DZ, str. 80.) Domača naloga: Možnost: Imena prebavnih organov in pot hrane lahko ponovijo tudi z reševanjem matematične naloge (Priloga.)Račune prilagodim glede na obravnavano snov pri matematiki.

ANALIZA UČNE URE:

Izračunaj abecedo ! 357 + 56 = ___ U

453 - 85 = ___ S

678 + 86 = ___ Z

176 + 811=___ O

786 - 663=___ B

942 - 165=___ L

246 + 654=___ J

397 + 257=___ E

708 - 357=___ Ž

771 - 327=___ R

248 + 628 =___ A

342 + 129=___ N

812 - 366=___ I

922 - 676=___ K

491 + 283=___ T

243 + 149 + 246 = ___ D 549 - 283 + 367 = ___ Č 724 + 196 - 582 = ___ V

411 + 496 - 528 =___ P

562 + 43 + 297 = ___ C Pot hrane po telesu: 413 368 774 876 ___ ___ ___ ___

764 987 123 900 654 ___ ___ ___ ___ ___

368 777 446 471 876 ___ ___ ___ ___ ___ 379 987 351 446 444 876 777 471 446 246 ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ 351 654 777 987 638 654 902 ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ 446 471 ___ ___

774 876 471 246 987 ___ ___ ___ ___ ___

638 654 123 654 777 987 ___ ___ ___ ___ ___ ___

633 444 654 338 987 ___ ___ ___ ___ ___

2.ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I.Uvod Na tablo pritrdim slike različnih ţivil. (Lahko ţivila prinesem in jih pokaţem.) ZA KAJ (ČEMU) JIH UPORABLJAMO? II. Osrednji del Z vprašanjem ZAKAJ JEMO ? jih pozovem k razmišljanju o pomenu prehrane za človeka KAJ JEMO? KAKO JEMO?

Dejavnosti učencev Gledajo slike ali zbirko ţivil. Razmišljajo o uporabnosti ţivil in utemeljujejo.

Pripovedujejo svoja mnenja o tem, zakaj, kaj in kako jemo.

Dam navodilo: ZAPRITE OČI IN SI ZAMISLITE NOTRANJODT DOMAČEGA HLADILNIKA. KAJ JE VNJEM ? KJE SO NASTALE TE DOBROTE ?

Naštejejo vrste hrane.

Dam navodila za reševanje nalog v delovnem zvezki na str. 55, 56 in spremljam delo. III. Zaključni del Pokaţem sliko prehranske piramide. Lahko jo razmnoţim za vsakega učenca. KAJ NAM PRIKAZ POVE ? Učence vodim pri utemeljevanju potrebe po posameznih vrstah hrane.

Rešujejo naloge v delovnem zvezku. Pomagajo si lahko z učbenikom na str. 57.

KAJ SE LAHKO ZGODI, ČE SE DOLGO ČASA NEPRAVILNO PREHRANJUJEMO ?

Na osnovi predhodnega znanja in izkušenj opišejo izvore hrane (ţivali, polje, tovarna…).

Gledajo prehransko piramido. Razlagajo prikaz in ugotovijo, katere vrste hrane naj bo v naši prehrani največ in katere najmanj. Opišejo moţne posledice dolgotrajnega nepravilnega prehranjevanja.

Domača naloga:

ANALIZA UČNE URE: 3.ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I.Uvod Pripravim in pokaţem zbirko gospodinjskih pripomočkov. ČEMU SLUŢIJO ?

Gledajo zbirko, poimenujejo pripomočke in opišejo, kako jih uporabljamo.

II. Osrednji del Vodim delo z učbenikom na str. 58 in delovnim zvezkom na str. 57, 58.

Ogledajo si slike ţivil v učbeniku in povedo, katera lahko jemo surova, katera moramo skuhati.

Poimenujejo kuhinjske pripomočke v preglednici in zapišejo, čemu sluţijo. Ugotovijo, zakaj nekatera ţivila toplotno Opozorim na koristnost toplotne obdelave obdelamo in preberejo, zakaj je to koristno. in vzpodbudim k razmišljanju. Nato s pomočjo primerov utemeljujejo, zakaj vseh ţivil ne kuhamo. III. Zaključni del Motiviram za izvedbo naloge za radovedne.

Preberejo navodila, se o njih pogovorijo in se odločijo (ali ne) za izvedbo naloge. Določijo tudi rok za predstavitev sošolcem. (Morda tudi s fotografijami ali filmskim posnetkom.)

Opomba: Temo o prehrani lahko nekateri učenci( posamezno ali v dvojicah) pripravijo kot seminar. Nato le še dopolnim s podatki, ki jih niso prikazali (omenili). V tem primeru naredim le uvod in zaključek ure. Domača naloga:

ANALIZA UČNE URE: Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

4. Marjanca Agreţ

Učne metode:

pogovor, opazovanje, primerjanje,razlaga, delo z besedilom, grafična dela,eksperiment Frontalna, , individualna, delo v dvojicah - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus, - delovni zvezek ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus, - vzorci hrane - poučna literatura: Velika ilustrirana enciklopedija ( 1985). Človeško telo. Ljubljana: Mladinska knjiga Bizjak, Ivan (1988). Slikanica o človeku. Ljubljana: Mladinska knjiga Morgan, Sally (1997). Mali radovedneţi: Človeško telo. Trţič: Učila Velika ilustrirana enciklopedija: ČLOVEK (2007). Ljubljana: Mladinska knjiga Cesana, Luisa in drugi (2002). KNJIGA, ki razkriva svet. Ljubljana: Alba

Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

Naravoslovje in tehnika Kako deluje človeško telo Dihala Učenci : - spoznajo pot zraka v dihala in iz njih (vdih – izdih), - opazijo, da se obseg prsnega koša pri dihanju spreminja, - podatke znajo prikazati s preglednico, - poznajo škodljive posledice kajenja pri kadilcih, - zavedajo se škodljivosti bivanja v zakajenih prostorih, - poznajo pravice nekadilcev do bivanja na čistem zraku, - razvijejo skrb za lastno zdravje.

Viri in literatura:

Predvideno število ur:

POTEK UČNE URE 1.ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I.Uvod Učencem povem, da bodo lahko zakričali. Ugotovila bom, koga sem najdlje slišala. KAJ STE NAREDILI, DA STE LAHKO Na znak vsi hkrati zakričijo. ZAKRIČALI ? Opazujejo se, kako dolgo bo krik trajal. Povedo, da so globoko vdihnili in nato sprostili Napoved: Vse ţivljenje dihamo. Zato je zrak. prav, da o tem zvemo več. II. Osrednji del Vodim dejavnosti, opisane v učbeniku na str. 59 in delovnem zvezku: - branje vprašanj in navodil, - posredovanje odgovorov (razmišljanj), - primerjanje ugotovitev.

Spremljam izdelavo preprostih pljuč in pomagam. Vzpodbudim k opisu dihanja. KAJ SE DOGAJA S PLJUČI MED DIHANJEM ? III. Zaključni del Vodim primerjanje z zapisi v učbeniku.

Ugotovijo, kaj se zgodi, če zadrţijo zrak. (Brez njega ne zdrţijo dolgo.) Spremljajo dihanje, v delovni zvezek na str. 59 vpisujejo občutke, rišejo pot zraka po telesu. Primerjajo svoje risbe z ilustracijo v učbeniku na str. 59. Merijo obseg prsnega koša pri vdihu in izdihu in beleţijo podatke v preglednico v delovnem zvezku,str.60. V dvojicah izdelajo preprosta pljuča po navodilih v delovnem zvezku, str. 60. Model preskusijo. Nato pa razloţijo, kako dihamo.

Svoje razlage primerjajo s tisto v učbeniku na str. 59 spodaj.

Domača naloga:

ANALIZA UČNE URE: 2.ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I.Uvod Naročim naj preberejo navodila v delovnem zvezku, str. 61 z naslovom Čigav balon bo največji. Povem, da bodo zaradi laţjega beleţenja podatkov, balone zavezali. KAJ STE UGOTOVILI ?

II. Osrednji del Naročim naj opravijo naloge v delovnem zvezku na str. 61 po naslovom Zakaj dihamo? Vodim pogovor o grafičnem prikazu vdiha in izdiha v učbeniku, str. 60. Z vprašanjem KAJ LAHKO ZMOGLJIVOST PLJUČ ŠE ZMANJŠA ? uvedem v razmišljanje o boleznih pljuč in škodljivosti kajenja. ZAKAJ LJUDJE NE PRENEHAJO KADITI, ČEPRAV POZNAJO ŠKODLJIVE POSLEDICE ? III. Zaključni del Učence motiviram za pripravo seminarja o škodljivosti kajenja in svetujem, kako naj ga pripravijo. Domača naloga:

Dejavnosti učencev

Po navodilih v delovnem zvezku izvedejo nalogo. Napihnjene balone zaveţejo ( pri tem si pomagajo). Balone razvrstijo in narišejo. Ugotovijo, da so baloni različno napihnjeni, ker je zmogljivost pljuč pri ljudeh različna. Po navodilih opravijo naloge in zapišejo razmišljanja. Primerjajo jih z zapisom v učbeniku na str. 60. Opazujejo stolpca. Pojasnjujejo ugotovljene razlike. Nato preberejo razlago v učbeniku. Naštejejo bolezni dihalnih poti. Pripovedujejo o škodljivosti kajenja. Ugotovijo, da je kajenje odvisnost , ki jo je z voljo mogoče premagati.

Nekateri se odločijo za pripravo seminarja. Nizajo ideje, kaj bodo v njem prikazali. Določijo rok.

ANALIZA UČNE URE: Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

4. Marjanca Agreţ

Učne metode:

pogovor, opazovanje, primerjanje,razlaga, delo z besedilom, grafična dela,eksperiment Frontalna, , individualna, delo v dvojicah - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus, - delovni zvezek ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus, - slike - model srca - dokumentarni film - pripomočki za prvo pomoč - poučna literatura: Velika ilustrirana enciklopedija ( 1985). Človeško telo. Ljubljana: Mladinska knjiga Bizjak, Ivan (1988). Slikanica o človeku. Ljubljana: Mladinska knjiga Morgan, Sally (1997). Mali radovedneţi: Človeško telo. Trţič: Učila Velika ilustrirana enciklopedija: ČLOVEK (2007). Ljubljana: Mladinska knjiga Cesana, Luisa in drugi (2002). KNJIGA, ki razkriva svet. Ljubljana: Alba

Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

Naravoslovje in tehnika Kako deluje človeško telo Srce, kri in ţile Učenci : - razumejo, da kri prenaša snovi po ţilah, - ugotovijo, da so ţile različno debele, - spoznajo tri vrste ţil (arterije, vene, kapilare9, - razumejo vlogo ţil v telesu in vedo, da je krvoţilje sklenjeno, - znajo meriti frekvenco srčnega utripa, - ugotovijo, da se srčni utrip ob naporih spremeni, - znajo risati, brati in razloţiti histogram.

Viri in literatura:

Predvideno število ur:

POTEK UČNE URE 1.ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I.Uvod Učencem preberem pesem J.P.Martinija (v 1. izdaji učbenika na str, 87.) O ČEM GOVORI BESEDILO ?

Poslušajo pesem. Ugotovijo, da besedilo govori o srcu. Izberejo naslov.

Napoved: Natančneje bomo opisali naloge srca in krvi. II. Osrednji del Naročim naj naredijo prvo nalogo v delovnem zvezku, str. 63.

Nalogo opravijo po navodilu in zapišejo ugotovitve.

Naročim naj preberejo besedilo v Berejo besedilo v učbeniku. učbeniku na str. 61 in nato rešijo naloge o Nato opazujejo oči sošolcev, narišejo lasnice in vrstah ţil. opišejo še vene in arterije. Dam navodilo za reševanje naslednje naloge.

III. Zaključni del Ko se igrate, se lahko poškodujete. KAKO POMAGATE, ČE KOMU TEČE KRI ? Učence vodim pri opisu pravilnega ravnanja. Pokaţem trikotno ruto, oziroma nadomestek za oporo. Povem, kje se poučimo o pravilnem ravnanju. Domača naloga: Preglej knjigo o prvi pomoči – slike.

Postopno rešujejo naslednje naloge v delovnem zvezku. Podatke iščejo v knjigah o človeškem telesu in jih beleţijo. O tem, kaj je kri, preberejo še v učbeniku na str. 61. Ugotovijo naj, kako ravnajo, če komu teče kri iz nosu, na roki… Zvedo nekaj nasvetov: 1.Pokliči odrasle. 2.Rane se ne dotikaj, da je ne okuţiš. 3.Rane ne smemo izpirati, razkuţevati. 4.Predel z rano imobiliziramo (opremo), kar lajša bolečine.

100

ANALIZA UČNE URE: 2.ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I.Uvod Pokaţem model (ali sliko) srca. KAJ VESTE O TEM ? II. Osrednji del Dam navodila za izvajanje nalog v delovnem zvezku na str. 64.

Naročim naj ugotovitve preverijo v učbeniku na str. 62. Predvajam poučni film o delovanju srca in oţilja. (Ali dam čas za pregled literature o človeškem telesu.) III. Zaključni del Vodim ponavljanje s pomočjo vprašanj (1. izdaja DZ, str.92)

Dejavnosti učencev Opisujejo model (sliko) in pripovedujejo, kar ţe vedo o srcu. Sprejmejo napotke, nato postopno opravijo naloge v delovnem zvezku: - poslušajo bitje srca, - merijo srčni utrip, - rezultate grafično prikaţejo, - ponazarjajo delovanje srca, - beleţijo in razlagajo delovanje srca. Berejo besedilo v učbeniku in utrdijo znanje. Gledajo film in si izboljšajo predstave o delovanju srca in krvoţilja.

Odgovarjajo na vprašanja in ponovijo znanje o krvi in srcu.

Povem uganko V. Tavčar: Prečuden kovaček v telesu ţivi, Neutrudno nabija vse dni in noči. Se slednji upeha in z delom preneha, a človek zaspi, se več ne zbudi.

Uganejo, da je to srce. Pripovedujejo, na kaj jih opomni besedilo uganke.

KAJ VAM POVE BESEDILO ? Domača naloga:

101

ANALIZA UČNE URE: Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

4. Marjanca Agreţ

Učne metode:

pogovor, opazovanje, primerjanje,razlaga, delo z besedilom, grafična dela Frontalna, , individualna - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus, - delovni zvezek ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus, - slike - poučna literatura: Velika ilustrirana enciklopedija ( 1985). Človeško telo. Ljubljana: Mladinska knjiga Bizjak, Ivan (1988). Slikanica o človeku. Ljubljana: Mladinska knjiga Morgan, Sally (1997). Mali radovedneţi: Človeško telo. Trţič: Učila Velika ilustrirana enciklopedija: ČLOVEK (2007). Ljubljana: Mladinska knjiga Cesana, Luisa in drugi (2002). KNJIGA, ki razkriva svet. Ljubljana: Alba

Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

Naravoslovje in tehnika Kako deluje človeško telo Izločala Učenci : - spoznajo, da se iz telesa redno izloča tudi voda z ostanki presnove (nerabnimi snovmi), - spoznajo, da se voda in ostanki presnove izločajo skozi koţo (potenje).

Viri in literatura:

Predvideno število ur:

102

POTEK UČNE URE Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I.Uvod Z vprašanjem: ZAKAJ JE TREBA DOJENČKU VELIKOKRAT ZAMNJATI PLENICE ? vzpodbudim učence k razmišljanju o izločanju tekočine iz telesa.

Povedo, da se dojenček polula – izloči vodo. Pojasnijo, kako telo dobi toliko vode in zakaj jo mora izločiti.

Napoved: Opazovali boste izločanje vode iz svojega telesa in spoznali izločala. II. Osrednji del Naročim naj v delovni zvezek na str. 65 zapišejo domnevo o tem, kaj se zgodi s tekočino, ki jo zauţijemo.

Oblikujejo domnevo in jo zapišejo.

Vodim delo z učbenikom na str. 62. Povem, da bodo podatke preverili (dokazali) z merjenjem.

V učbeniku preberejo besedilo o dogajanju z zauţito vodo. Pojasnijo, kako bodo opravili nalogo v delovnem zvezku, str. 65.

Vodim pogovor o potenju in zapis ugotovitev v delovni zvezek, str. 66.

Povedo, kaj pomeni, da se potijo. Naštejejo (opišejo),kdaj se najbolj potijo in razmišljajo zakaj. Če je mogoče, poskusijo potno srago. Ugotovijo, kdaj najbolj občutijo ţejo. Podatke o tem poiščejo v učbeniku na str. 69, 70.

Opozorim, da razlago o tem, kdaj čutimo ţejo, lahko poiščejo v poglavju Čutila in ţivčevje. III. Zaključni del Zastavljam vprašanja za ponavljanje (Lahko iz 1. natisa DZ, str. 94).

Z oblikovanjem odgovorov ponovijo obravnavano snov.

Domača naloga: Izpolnjevanje preglednice na str. 65.

103

ANALIZA UČNE URE: Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

4. Marjanca Agreţ

Učne metode:

pogovor, opazovanje, primerjanje,razlaga, delo z besedilom, grafična dela Frontalna, , individualna, poskusi, delo v dvojicah, skupinska - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus, - delovni zvezek ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus, - pripomočki in snovi za poskuse, - slike - poučna literatura: Velika ilustrirana enciklopedija ( 1985). Človeško telo. Ljubljana: Mladinska knjiga Bizjak, Ivan (1988). Slikanica o človeku. Ljubljana: Mladinska knjiga Morgan, Sally (1997). Mali radovedneţi: Človeško telo. Trţič: Učila Velika ilustrirana enciklopedija: ČLOVEK (2007). Ljubljana: Mladinska knjiga Cesana, Luisa in drugi (2002). KNJIGA, ki razkriva svet. Ljubljana: Alba Keggenhoff, Franz (2006). Prva pomoč – pomagamo prvi. Ljubljana: Prešernova druţba

Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

Viri in literatura:

Naravoslovje in tehnika Kako deluje človeško telo Čutila in ţivčevje Učenci : - spoznajo, da so čutila prejemniki podatkov, - spoznajo predmete in snovi z vsemi čutili, - z okušanjem, vonjanjem, gledanjem in poslušanjem razvrščajo in urejajo predmete, snovi in pojave, - razločujejo med kvalitativnimi in semikvantitativnimi razlikami, - zvedo, da mamila, alkohol in nekatera zdravila lahko spremenijo zaznavanje, - poznajo najpomembnejša čutila, - zvedo, da je pomembno čutilo tudi koţa, - spoznajo, da ţivčevje uravnava delovanje telesa, - ugotovijo, da morajo za normalno delovanje telesa usklajeno delovati vsi organi in sistemi, - opišejo vlogo in naloge moţganov.

- učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus, - delovni zvezek ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus, 104

- priročnik za učitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - druga strokovna (poučna) literatura Predvideno število ur:

105

POTEK UČNE URE 1. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I.Uvod Učencem pokaţem kamero. S ČIM V NARAVI LAHKO PRIMERJAM TO APARATURO ?

Izraţajo svoja razmišljanja. Ugotovijo, da kamera deluje podobno kot oči – kaţe slike.

KAJ VEŠ O OČEH ?

Pripovedujejo, kar ţe vedo o očeh.

Napoved: Svoje oči boste še bolje spoznali. II. Osrednji del Vodim delo z učbenikom na str. 63, 64 in delovnim zvezkom na str. 67, 68 in nadzorujem igranje : izberem sodelujoče, opozorim na način izvajanja.

Preberejo uvod v poglavje v učbeniku, odgovorijo na vprašanja in zapišejo mnenje. V skupini igrajo igro z risanjem na tablo. Opišejo končni izdelek in ga pojasnijo. Razmišljajo o tem, kaj zaznavamo z očmi, preverijo v učbeniku in zapišejo v delovni zvezek.

Naročim naj zapišejo razmišljanja o razlikah v gledanju v mraku in močni svetlobi, nato pa še preskusijo domneve. Naročim naj rešijo še nalogo o pomenu dveh očes.

Zapišejo domnevo o tem, kako gledamo v mraku in kako, ko je dovolj svetlo. Domnevo s pomočjo sošolcev preverijo s poskusom. Opaţanja narišejo in zapišejo. Razmišljajo zakaj imamo dve očesi. Oblikujejo domnevo in jo nato preskusijo. Ugotovitve zapišejo.

III. Zaključni del Razdelim besedila članka v NG Junior Berejo članek . Tvoje čudovite oči. Nato rešujejo naloge delovnem listu o očeh in prvi Naročim naj ga preberejo in nato rešijo pomoči. naloge na delovnem listu. Domača naloga: Reši naloge na delovnem listu (Lahko vprašanja za ponavljanje iz 1. natisa DZ.)

106

ANALIZA UČNE URE: DELOVNI LIST V članku Tvoje čudovite oči so opisani deli očesa. V spodnji zmešnjavi črk poišči njihova imena in jih napiši na črto.

S R

T M K

G H

M R

C M

Najdene besede za dele očesa: ___________________________________________________________________________

________________________________________________________________ ________________________________________________________________ V članku preberi še, katere so naloge posameznega dela očesa. Nato pravilno poveţi.

Zenica … Leča… Steklovina… Vidni ţivec… Mreţnica… Trepalnice… Solze…

…lomi in usmerja ţarke. … zrklu daje obliko. … ustavljajo prah. … spušča količino svetlobe. … povezuje moţgane in oko. … odplakujejo bakterije. … v vidne celice lovi svetlobo.

Kako vidimo? S številkami označi pravilen potek dogajanja. Začni z 1.

___ ___ ___ ___ ___

Svetloba s stvari pride v oko skozi roţenico. Leča usmeri svetlobne ţarke na mreţnico. Sporočila po ţivčnih vlaknih pridejo v moţgane. Svetloba skozi zenico v obarvani roţenici potuje do leče. V mreţnici se vzburijo vidne celice.

107

PRVA POMOČ Kaj najpogosteje narediš, če ti v oko pade prah, mrčes ali celo delci stekla in kovine ? __________________________________________________ __________________________________________________ __________________________________________________ Kaj s tem povzročiš ? __________________________________________________ __________________________________________________ V knjigi za prvo pomoč poišči navodila za pravilno ravnanje, če padejo v oko prah, mušica, trepalnica. 1. ___________________________________________ 2. ___________________________________________ 3. ___________________________________________ Kako pa ravnamo, če pade v oko delček stekla, kovine. 1. __________________________________________ 2. __________________________________________ 3. __________________________________________ Kaj pa, če nam v oči brizgne kemična snov (kislina, lug…). 1. ______________________________________________ 2. ______________________________________________ 3. ______________________________________________

108

2. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I.Uvod Povem ljudsko uganko: Kdo vse sliši pa ne pove ničesar ?

Uganejo, da je to UHO.

Dam navodila za reševanje naloge Prisluhni zvokom v učbeniku na str. 64, 65 in delovnem zvezku na str.69, 70.

Berejo besedilo v učbeniku ter rešijo 1.,2. in 3. nalogo v delovni zvezek: - poslušajo zvoke in ugotavljajo iz katere smeri prihajajo ter vrsto zvokov, Napoved: Veste ţe, da poslušamo z ušesi. - primerjajo in pojasnjujejo ugotovitve. Spoznali boste še, kako to čutilo deluje. II. Osrednji del Vse učence postavim na pribliţno enako oddaljenost od sebe tako, da jih gledam v hrbet. Več besed povem: normalno glasno, potiho, zamolklo, zelo glasno. (Lahko naročim naj zapisujejo, kar so slišali.) KAKO SEM GOVORILA ?

Poslušajo besede in jih skušajo razvozlati. Ugotovijo, katere besede so najbolje slišali.

Vodim reševanje nalog z naslovom Kakšni so zvoki v učbeniku in delovnem zvezku.

Po navodilih v delovnem zvezku na str.70 opazujejo vrste zvokov. Odgovor preverijo v učbeniku.

Opozorim na razliko med ušesom in uhljem.

Razmišljajo o nalogah uhlja in rešijo naloge v delovnem zvezku, str. 70, 71.

Ob sliki v učbeniku na str. 65 (ali ob plakatu) vodim opis delov človeškega ušesa. Razloţim naloge posameznega dela.

Naštejejo dele ušesa in sprejmejo informacijo o delovanju.

Zastavljam vprašanja za ponavljanje (pomoč 1. natis DZ, str.100)

Razmišljajo o nalogah slušnega ţivca, o pomenu dobrega sluha, o pregovoru.

KAJ PA LJUDJE, KI NE SLIŠIJO ? Pokaţem kakšen znak govorice rok. III. Zaključni del Razdelim delovni list z nalogami o ušesu. Spremljam reševanje in pomagam pri iskanju podatkov.

Povedo, kako si pomagajo pri sporazumevanju ljudje, ki ne slišijo ali slišijo slabo.

Povedo, da je bilo govorjenje glasno, tiho …

Rešujejo naloge na delovnem list: ponovijo o nalogah uhljev in o delih ušesa ter iščejo nove podatke – ugotovijo, da je v notranjem ušesu tudi čutilo za ravnoteţje.

Domača naloga: Izdelaj miselni vzorec po navodilu v delovnem zvezku, str. 71

109

ANALIZA UČNE URE:

DELOVNI LIST V literaturi o človeškem telesu poišči podatke. Nato odgovori. Iz česa je človekov uhelj ? __________________________________________________ __________________________________________________ Kakšne naloge opravlja naš uhelj ? ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________

Naštete imaš dele ušesa, po katerih potuje zvok. Zapiši jih v pravilnem vrstnem redu. Pomagaj si s poučno literaturo in spletom. POLŢ

BOBNIČ

SLUŠNI ŢIVEC

SLUHOVOD

MOŢGANI

SLUŠNE ČUTNICE

SLUŠNE KOŠČICE

1.______________________ 3._________________ 5._________________ 7._________________

UHELJ

2.______________________ 4._________________ 6._________________ 8._________________

Slušne koščice se imenujejo kladivce, nakovalce, stremence. Te besede so pomanjševalnice imen predmetov, ki jih uporabljata kovač in jezdec. Za katero domačo ţival skrbita ? Ta domača ţival je ___ ___ ___ ___. Kaj misliš, kako ta ţival uporablja uhlja ? __________________________________________________ __________________________________________________

110

3. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I.Uvod Vodim pogovor ob sliki in besedilu v učbeniku na str. 65 (Okus in vonj).

Preberejo dvogovor, odgovorijo na vprašanji. Nato pripovedujejo o svojih izkušnjah.

II. Osrednji del Vodim pogovor o vonju in okusu s pomočjo nalog v učbeniku na str.65, 66 in delovnem zvezku na str. 71 do 73.

Postopno berejo besedilo v učbeniku in nato izvedejo naloge delovnem zvezku ter zapisujejo ugotovitve. Preverijo jih v učbeniku.

Opomba: Pred nalogami o jeziku v ustih povem uganko H.Bizjak-Paš: Ta v ustih melje, se oblizuje, oni v čevljih miruje. ZAKAJ POTREBUJEMO JEZIK ? Učence vodim pri ugotavljanju nalog jezika.

Povedo, da je to jezik.

Povedo, kar mislijo o uporabi jezika. Rešijo e naloge v delovnem zvezku: poskušajo, okušajo, pojasnjujejo… Ugotovitve preverijo v učbeniku.

III. Zaključni del Dam navodila za pripravo čokoladnih kroglic po receptu v učbeniku ali svojem. (Pripravim material za nekaj skupin.) Spremljam delo in poskušanje. Domača naloga: Pripravo prikaţi v obliki stripa.

Po receptu v skupinah izdelujejo čokoladne kroglice – vsaka skupina z drugim dodatkom. Kroglice poskušajo in opisujejo občutke.

111

ANALIZA UČNE URE: 4. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I.Uvod Učence spomnim na poskus o prevajanju toplote. S KATERIM ČUTILOM STE UGOTAVLJALI, KAKO TOPEL JE LONEC ? Napoved: Tudi koţa je čutilo. Z njeno pomočjo spoznavamo okolico. II. Osrednji del Naročim naj izvedejo poskusa za prepoznavanje in razvrščanje predmetov, ki sta opisana v delovnem zvezku,str. 74, 75. Spremljam delo in zapisovanje ugotovitev. S pomočjo nalog v učbeniku na str.67,68 vodim učence pri spoznavanju lastnosti koţe.

Dejavnosti učencev

Ugotovijo naj, da je bila to koţa na prstu.

Berejo navodila. Zapišejo svoje mnenje in nato izvedejo poskus z otipavanjem skritih predmetov. Pojasnijo ugotovitve. Naredijo še poskus z razvrščanjem kamnov ali kroglic različnih velikosti. Učenci berejo besedilo in gledajo slike v učbeniku ter rešujejo naloge v delovnem zvezku na str. 75, 76.

III. Zaključni del Vodim ponavljanje snovi z vprašanji Berejo vprašanja. Odgovore povedo in zapišejo. (pomoč 1. natis DZ, str.105). Opozorim, da je tudi za zdravje koţe potrebno skrbeti. Domača naloga: Izdelaj miselni vzorec. En kratek stavek v njem zapiši z Braillovo pisavo.

112

ANALIZA UČNE URE: 5. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I.Uvod Spoznali smo ţe čutila za vid,sluh, vonj,okus, tip in opisali delovanje. KJE SO SE KONČALE VSE POTI PRI DELOVANJU ČUTIL ? Vodim razmišljanje.

Učenci naj ponovijo poti draţljajev pri gledanju, poslušanju… Ugotovijo, da vedno potujejo do moţganov.

Napoved: Moţgani omogočajo delovanje našega telesa. Ugotavljali bomo, kako je to mogoče. II. Osrednji del Učencem naročim naj si ogledajo sliko v učbeniku na str. 69 in razmislijo o nalogah moţganov. Vodim reševanje nalog o tem, kdaj moramo o opravilu premišljevati, kdaj pa naredimo nekaj nezavedno. III. Zaključni del Vodim pogovor o snoveh, ki povzročajo spremembe v moţganih in odvisnosti. Povem, da gradivo lahko najdejo v šolski in razredni knjiţnici. Domača naloga: Izdelajte plakate.

Ogledajo si sliko, razmišljajo o nalogah moţganov in misli zapišejo v delovni zvezek na str. 76. Po navodilih v delovnem zvezku na str. 77, 78 ugotovijo, da nekatere stvari naredimo hote, druge pa nehote. Ugotovitve zapišejo. Učenci opisujejo odvisnosti, ki povzročijo poškodbe moţganov. Dogovorijo se za izdelavo plakata o tem – v skupinah.

113

ANALIZA UČNE URE: 6. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I.Uvod Vodim predstavitev plakata o odvisnostih. Ena skupina predstavi plakat. Druge lahko dopolnijo. Opozorim na moţne ukrepe proti Povedo, kaj bi storili, da se ljudje ne bi omamljali. omamljanju. II. Osrednji del Zastavljam vprašanja za ponavljanje Odgovarjajo na vprašanja, razmišljajo o delovanju (pomoč 1. natis DZ, str.108). moţganov v različnih situacijah in izmenjujejo mnenja. Predvajam poučni film o delovanju moţganov in ţivčevja. III. Zaključni del Vodim ponovitev glavnih značilnosti čutil in delovanja. Učence motiviram za izdelavo didaktične igre o delovanju človeškega telesa (po vzoru igre Človek ne jezi se). Domača naloga:

Ogledajo si film. Pripovedujejo o svojih čutilih in opisujejo njihovo delovanje. Povedo, kaj je treba načrtovati, da se bodo z igro lahko igrali in učili.

114

ANALIZA UČNE URE: Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

Učne metode: Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

Viri in literatura:

4. Marjanca Agreţ Naravoslovje in tehnika Narava se spreminja Pomlad Učenci : - ugotovijo odvisnost ţivih bitij od okolja in časa, - urijo se v sistematičnem opazovanju, - raziskujejo medsebojno povezanost sprememb v ţivi in neţivi naravi, - usposobijo se za zapisovanje dogajanj, - spoznajo, da je za vsak proces v naravi potreben čas. pogovor, demonstracija, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom Frontalna, individualna, - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - delovni zvezek ( A. Kolman idr.:Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - naravoslovni dnevnik, - zgoščenka Kdo vse je z nami, - poučni film - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - delovni zvezek ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - priročnik za učitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus)

Predvideno število ur: 1

115

POTEK UČNE URE Dejavnosti učiteljice/učitelja I.Uvod Predvajam zvočni posnetek št.1 z zgoščenke Kdo vse je z nami. ALI STE TUDI VI V ZADNJEM ČASU DOŢIVELI TAK KONCERT? Vodim pogovor.

Dejavnosti učencev Poslušajo jutranje oglašanje ptic v gozdu. Pripovedujejo o svojih izkušnjah, opaţanjih.

II. Osrednji del Učence povabim k oknom v učilnici. Opazujejo okolico. Pozovem jih naj prizor primerjajo s tistim Ugotavljajo kaj se je spremenilo. na začetku šolskega leta in s tistim pozimi Spremembe naštejejo in komentirajo (pojasnijo). ter naj naštejejo čim več razlik (sprememb). Naročim naj si skrbno ogledajo sliko v učbeniku na str.72, 73 in naj jo primerjajo s prejšnjima dvema. KAJ JE DRUGAČE ? III. Zaključni del Vodim pregled zapisov v naravoslovni dnevnik in pogovor o opaţanjih.

Opazujejo sliki, prizore primerjajo, ugotavljajo razlike in pojasnjujejo (opisujejo) razloge za spremembe v naravi (dolţina dneva,temperature…). Opišejo kaj delajo ţivali in kaj se dogaja z rastlinami. Komentirajo svoje zapise in zapise sošolcev ter ocenijo, ali so zabeleţili kakšne spremembe, ki so jih ugotovili s slike.

Domača naloga: V naravoslovni dnevnik zapiši nova opaţanja. V preglednico v DZ/ 2.del na stani 34 vpiši imena ţivali, ki jih ţe vidiš in poznaš..

116

ANALIZA UČNE URE: Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

4. Marjanca Agreţ

Učne metode:

pogovor, demonstracija, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom,eksperiment Frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - delovni zvezek ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - naravoslovni dnevnik - fotografije - pripomočki za izvedbo poskusov - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - delovni zvezek ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - priročnik za učitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus)

Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

Viri in literatura:

Naravoslovje in tehnika Nastanek dneva in noči Dan, noč in mrak Učenci : - poveţejo nastanek dneva in noči z vrtenjem Zemlje okoli njene osi, - ugotovijo, da se dan zvezno prevesi v noč in da je vmes mrak, - iz izkušenj vedo, da se dan, mrak in noč razlikujejo po osvetljenosti, - iz izkušenj povzamejo, da telesa vidimo, če svetloba prihaja od njih v oči.

Predvideno število ur: 2

117

POTEK UČNE URE 1.ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I.Uvod Pripravim neprosojno škatlo (od obutve) s pokrovom. V pokrov izreţem majhno luknjico. V škatlo dam ( učencem neznan) predmet in pokličem učence naj pokukajo v škatlo in predmet prepoznajo. Naročim naj na lističe zapišejo kaj so videli. KAJ STE VIDELI PRVIČ IN KAJ DRUGIČ ? KAJ JE BILO DRUGAČE ? Napoved: Opazovali bomo, kaj se dogaja s svetlobo v različnih delih dneva in zakaj. II. Osrednji del Učence usmerjam pri izvajanju nalog za opazovanje dogajanja s svetlobo, ki so opisane v učbeniku na str.74, 75 in v delovnem zvezku /2. del na str. 6, 7. Predlagam, da dejavnost za opazovanje osvetljenosti ( z baterijo) opravijo v skupinah.

Dejavnosti učencev Čez luknjico gledajo v škatlo in skušajo prepoznati predmet v njej. Na lističe naj zapišejo kaj so videli. Nato pogledajo še v škatlo brez pokrova in skušajo prepoznati predmet. Povedo kaj so videli prvič (nič, temo…) in kaj drugič. Povedo, da so drugič predmet videli, ker je bil osvetljen.

Postopno izvajajo naloge v učbeniku in delovnem zvezku. Rišejo Zemljo in zapišejo mnenje o nastanku dneva in noči. V skupinah izvedejo dejavnost za opazovanje osvetljenosti ob vrtenju. Pojasnjujejo nastanek mrak in primerjajo z priţiganjem in ugašanjem luči. Opisujejo vidnost barv podnevi, v mraku in ponoči.

III. Zaključni del Vodim pogovor o dogajanju v naravi v podnevi, ko se mrači, ponoči in ko se dani.

Opisujejo, kaj se dogaja v naravi v različnih delih dneva. Ponazorijo z znanimi primeri. Pomagajo si z naravoslovnim dnevnikom.

Predvajam posnetke zvokov z zgoščenke Kdo vse je z nami ( št.1, 2, 35, 36, 82, 83, Poslušajo nekaj primerov glasov z zgoščenke. 84). Predvajam še posnetek št.49. ALISO TE ZVOKE POSNELI Nekateri gotovo ugotovijo, da je posnetek nastal PODNEVI ALI PONOČI? ponoči (zvečer). Odgovor utemeljijo. Domača naloga:

118

Dva dni natančno opazuj prehod dneva v noč in obratno. V naravoslovni dnevnik zapiši točen čas. ANALIZA UČNE URE: 2.ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I.Uvod Predvajam odlomek dokumentarnega Gledajo odlomek. Nato opišejo,kaj so videli in filma o naravi ali ţivali , npr. Svet divjega predvsem, kakšna je bila svetloba. petelina iz videokasete Naravoslovje in tehnika 4 – opazovanje ruševca). ZAKAJ SO SNEMALI PRIZOR RAVNO V TEM DELU DNEVA ? Povedo, da so ţiva bitja aktivna v različnih delih dneva. Povedo primere. II. Osrednji del Učence usmerjam pri izvajanju nalog v Opazujejo, kako se vidi okolica ob različni delovnem zvezku na str. 7, 8, s katerimi osvetljenosti. V dvojicah izvedejo poskus. opazujejo vidnost teles. Narišejo in zapišejo podatke. Naročim naj ugotovitve preverijo v učbeniku na str.75, 76. Vodim poglabljaje snovi s pomočjo vprašanj (pomoč 1. natis DZ, str.112, 113). Več časa namenim pogovoru o prometni varnosti. III. Zaključni del Vodim pogovor o tem, kako s pravilno svetlobo ščitimo oči.

Odgovarjajo na vprašanja. Ugotovijo, kako izboljšajo vidljivost na cesti in izboljšajo varnost. Opisujejo, kako lahko škodimo svojim očem in kako ukrepamo, da jih zaščitimo ( preveč-premalo svetlobe, premočno sonce, gledanje tv, branje v mraku).

Domača naloga: V knjiţnici poišči knjigo, ki opisujejo kroţenje Zemlje in pojave, ki nastanejo zaradi tega ter si jo oglej.

119

ANALIZA UČNE URE: Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

4. Marjanca Agreţ

Učne metode:

pogovor, demonstracija, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom,eksperiment Frontalna, individualna, , delo v dvojicah - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - delovni zvezek ( A. Kolman idr.:Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - naravoslovni dnevnik - fotografije - pripomočki za izvajanje poskusov (svetilke, predmeti,grafoskop…) - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - delovni zvezek ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - priročnik za učitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus)

Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

Viri in literatura:

Naravoslovje in tehnika Nastanek dneva in noči Senca Učenci : - iz opazovanj povzamejo, da se senca spreminja, če se svetilo in/ali osvetljeni predmet premika-ta, - vedo, da so oblika, velikost in osvetljenost senc predmetov odvisne od lastnosti predmeta in svetila ter od medsebojne lege predmeta, svetila in zaslona, - prepoznajo prisojno in osojno stran predmetov.

Predvideno število ur: 3

120

POTEK UČNE URE 1.ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I.Uvod KDO OD VAS JE ŢE OPAZOVAL SVOJO SENCO ? Vodim pogovor o senci tudi s pomočjo vprašanj v uvodnem besedilu (učbenik, str.77). Napoved: Senco bomo še načrtno opazovali. II. Osrednji del Vodim delo z besedilom o senci v učbeniku, str.77in dam navodila za izvedbo merjenja sence. Opomba: Če je vreme primerno, to nalogo opravim kar na dvorišču šole. Naloge, ki sledijo pa v naslednji uri. Učence vodim pri izvajanju poskusa o velikosti in osvetljenosti sence v delovnem zvezku na str. 10, 2.naloga.

III. Zaključni del Z grafoskopom demonstriram osvetljenost predmeta Naročim naj preberejo besedilo v učbeniku na str. 77, 78.

Dejavnosti učencev Pripovedujejo, ob kakšnih pogojih so senco lahko videli in kako so se lahko z njo zabavali.

Opazujejo fotografiji v učbeniku in primerjajo velikost sence. V delovnem učbeniku pregledajo navodila za izvajanje merjenja in sprejmejo navodila za izvedbo doma.

Učenci s v manjših skupinah (trojicah) pripravijo na izvajanje poskusa. Opazujejo velikost sence ter njeno spreminjanje, če premaknejo svetilko, predmet ali oboje. Ugotovijo tudi, da je osvetljenost odvisna od oddaljenosti svetlobe od predmeta. Ugotovitve zapišejo. Opazujejo osvetljenost predmeta in komentirajo.

Preberejo besedilo in si ogledajo slike. Seznanijo se z izrazoma prisojna-osojna stran. Osenčijo še kocko v delovnem zvezku, str.10.

Domača naloga: Izmisli si kratek prizor (igrico), povezan z dogajanjem v naravi in izreţi majhne figurice, s pomočjo katerih ga boš prikazal-a sošolcem.

121

ANALIZA UČNE URE: 2. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I.Uvod Učence vprašam, kaj še potrebujejo poleg Ugotovijo, da potrebujejo še svetilko in zaslon ali izrezanih likov, da odo lahko predstavili pa grafoskop. igrice. Pripravijo aparaturo in nekateri prikaţejo igrice. II. Osrednji del Pokaţem veliko fotografijo gore z imenom Prisojnik. Ogledajo si fotografijo in nizajo misli, od kod ime KAJ MENITE, KAKO JE DOBILA IME Prisojnik. Pri razlagi upoštevajo, kar ţe vedo o ? svetlobi in senci. Vodim razmišljanja. Po navodilih učencev demonstriram nalogo z modelom hriba.

Čim bolj natančno dajejo navodila, opazujejo senco na pobočjih modela. Ugotovijo, da so sončna pobočja toplejša. Ugotovitve zapišejo.

Vodim pregled in pojasnjevanje naloge o velikosti sence (delovni zvezek,str.8, 9) in jo poveţem z delovanjem in izdelavo sončne ure.

Predstavijo svoja merjenja in povedo, kako se je senca spreminjala. Pravilno berejo grafične zapise. V učbeniku na str. 78 preberejo besedilo o sončni uri.

III. Zaključni del Vodim izdelavo preproste sončne ure.

Po navodilih v delovnem zvezku,str. 11, naredijo sončno uro in se pripravijo na opazovanje v naravi.

Domača naloga: Vsako uro označuj smer sence.

122

ANALIZA UČNE URE: 3. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I.Uvod Vodim analizo dela s sončno uro.

II. Osrednji del Vodim utrjevanje znanja o svetlobi in senci (pomoč 1. natis DZ, str.118,119). III. Zaključni del Pokaţem (projiciram) nekaj izbranih fotografij, na katerih so dobro vidne sence. S KATERE STRANI JE SIJALO SONCE OB FOTOGRAFIRANJU ? Domača naloga:

Dejavnosti učencev Predstavijo delo s sončno uro in opišejo ugotovitve. V delovnem zvezku na str.11 narišejo oznake v skico. S pomočjo dosedanjih ugotovitev poiščejo odgovore na vprašanja in rešitve problemov. Ob opazovanju slik razmišljajo in skušajo ugotoviti, od kod je prihajalo več svetlobe.

123

ANALIZA UČNE URE: Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

4. Marjanca Agreţ

Učne metode:

pogovor, demonstracija, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom, Frontalna, individualna, , delo v dvojicah - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - delovni zvezek ( A. Kolman idr.:Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - naravoslovni dnevnik - fotografije - pripomočki za izvajanje poskusov - razločevalni ključi - poučna literatura o ţivalih - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - delovni zvezek ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - priročnik za učitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus)

Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

Viri in literatura:

Naravoslovje in tehnika Premikanje, prevaţanje, prenašanje Kako se ţivali premikajo Učenci : - spoznajo, da se ţivali gibajo na različne načine, - razumejo pomen okončin pri gibanju, - vedo, da gibanje omogočajo mišice, - ovrednotijo uspešnost premikanja kopenskih ţival pri plazenju, plezanju skakanju, - zapisujejo podatke preglednico.

Predvideno število ur: 3

124

POTEK UČNE URE 1.ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I.Uvod Učencem naročim naj v učbeniku na str.114 preberejo uvodno besedilo. Nato vodim pogovor o lastovkah. ZAKAJ JIH NI BILO ? KAKO SO PRIŠLE TJA IN NAZAJ?

Preberejo besedilo. Nato povedo, kje so bile pozimi ter kako so prišle tja in se vrnile. Ugotovijo, da se premikajo tako, da letijo.

Napoved: Ţiva bitja se različno premikamo. Ugotovili bomo, kako. II. Osrednji del Učence vodim pri igri dan – noč. ZAKAJ Ob igri se razgibajo. STE LAHKO POČEPALI IN VSTAJALI Nato povedo, da so gibali zaradi dela mišic. ? KATERI DEL TELESA VAM JE TO OMOGOČIL ? Opozorim na spoznanja o okostju in mišicah. Vodim reševanje 2.naloge v delovnem zvezku na str. 12. PREMISLITE, KATERE ŢIVALI SE GIBAJO PODOBNO KOT MI ? Naštejejo nekaj ţivali, ki se gibajo na podoben način kot človek in pojasnjujejo izbor s pomočjo Za ponazoritev gibanja različnih ţivali predhodnega znanja. predvajam ustrezen dokumentarni film ( Izpolnijo preglednici. lahko videokaseta Naravoslovje in tehnika 4). Gledajo film za laţjo predstavo o gibanju nekaterih vrst ţivali. III. Zaključni del Vodim dogovor in priprave na opazovanje gibanja drobnih talnih ţivali. (Glej priročnik,str.76.) Opozorim na uporabo razločevalnega ključa za prepoznavanje ţivali.

Povedo, kje bodo poiskali primerke ţivali in kako bodo ravnali z njimi. Za prepoznavanje ţivali uporabijo razločevalni ključ Spoznaj ţivali v gozdnih tleh. Povedo še katere pripomočke bodo potrebovali za opazovanje gibanja.

Domača naloga: Opazuj gibanje ţivali v naravi.

125

ANALIZA UČNE URE: 2.ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I.Uvod Napoved: Ugotovili bomo še, kako se premikajo majhne ţivali, ki ţivijo v tleh. Vzpodbudim jih k razmišljanju o premikanju deţevnika in mokrice. II. Osrednji del Učence usmerjam pri izvajanju opazovalne naloge. Nadzorujem delo in opozarjam na ustrezno ravnanje z ţivalmi.

Izrazijo svoje mnenje o tem, kako se premikata deţevnik in mokrica. Pripravijo pripomočke in po navodilih v delovnem zvezku, na str. 11, 12 (1.naloga). izvedejo opazovalno nalogo o gibanju deţevnika in mokrice. Ugotovitve zapišejo.

Naročim naj preberejo še besedilo v učbeniku na str.79, 80. Preberejo besedilo, preverijo ugotovitve in utrdijo nova spoznanja. III. Zaključni del Opozorim na navodilo pod nalogami. ZAKAJ MORAMO ŢIVALI VRNITI NA Ugotovijo naj, da je tam zanje ustrezen ţivljenjski MESTO, KJER SMO JIH DOBILI ? prostor – tam se dobro počutijo. Domača naloga: Če imaš moţnost posnemi gibanje tvoje najljubše ţivali. Predstavil-a ga boš sošolcem.

126

ANALIZA UČNE URE: 3.ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I.Uvod Vodim predvajanje posnetkov gibanja ţivali (računalniška projekcija).

Dejavnosti učencev Učenci prikaţejo svoje posnetke gibanja ţivali in pojasnjujejo, kaj njihovi ţivali omogoča tako gibanje.

II. Osrednji del Vodim utrjevanje s pomočjo vprašanj.

Odgovorijo na vprašanja.

Posredujem navodilo za igranje z didaktično igro Gibanje ţivali.

Pripravijo didaktično igro, preberejo navodila in se igrajo – utrdijo prepoznavanje gibanja ţivali. Igro lahko igrajo tudi kot spomin v paru.

III. Zaključni del Učencem naročim naj v knjigah poiščejo podatke o deţevniku in mokrici.

Iščejo podatke, s katerimi lahko pojasnijo imena teh ţivali in opišejo njihove značilnosti. Izmenjajo podatke.

Domača naloga:

127

ANALIZA UČNE URE: Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

4. Marjanca Agreţ

Učne metode:

pogovor, demonstracija, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom, eksperiment Frontalna, individualna, delo v dvojicah - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - delovni zvezek ( A. Kolman idr.:Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - pripomočki za izvajanje poskusov - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - delovni zvezek ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - priročnik za učitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - druga strokovna literatura

Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

Viri in literatura:

Naravoslovje in tehnika Premikanje, prevaţanje, prenašanje Prinašamo in odnašamo Učenci : -ugotovijo, da pri odhajanju z doma in prihajanju domov navadno kaj prenašajo ali prevaţajo, - ugotovijo, da je prenašanje in odnašanje potrebno za ţivljenje, - razumejo pomen: ločitve površin gibanja od površin za bivanje ter površin, ki so namenjene predvsem gibanju, posebnih pravil za različne načine gibanja, ustrezne opreme, - poznajo pomen telesne pripravljenosti za posebne vrste gibanja, - poznajo pomen varovanja pri zahtevnejših vrstah gibanja, - ugotovijo, da je za varnost prometa pomembno, da vsak udeleţenec opazi druge, da drugi opazijo njega in da vsakdo izve za namero drugega, - vedo za pomen signalne opreme vozil in pešcev ter prometnih znakov, - utemeljijo pomen varnostne čelade pri voţnji s kolesom ter pripenjanja varnostnega pasu v avtu, - obvladajo tehniko voţnje s kolesom.

Predvideno število ur: 4

128

POTEK UČNE URE 1.ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I.Uvod Izvedem motivacijski poskus, ki je opisan v priročniku na str. 78. Učencem povem navodila in spremljam igro. ALI OPAZITE KAKŠNO ZAKONITOST IGRE ?

Učenci s predmetom v roki v krogu hodijo okoli mize na kateri je ţe določeno število predmetov.Ko pridejo mimo mize svojega odloţijo in vzamejo drugega. Ugotovijo zakonitost igre.

Napoved: Predmete ste na mizo prinašali in odnašali. V naslednjih urah bomo to opravilo opazovali in ugotovili njegov pomen. II. Osrednji del Vodim pogovor o tem kaj učenci in njihovi domači odnašajo od doma in prinašajo domov.

Pripovedujejo dejstva, ki jih poznajo.

KAJ PA VI PRENAŠATE VSAK DELOVNI DAN ? Povedo, da so to torbice. Vodim pripravo na izvedbo eksperimenta o teţi torbic. V delovnem zvezku na str. 14 preberejo, kako bodo merili teţo torbic. Izdelajo preprosto tehtnico in merijo. Narišejo skico tehtnice. III. Zaključni del Povem, da nošenje preteţkih torbic lahko kvari hrbtenico. KAJ DANES NE SPADA VANJO?

Učenci zloţijo vsebino torbice na mizo in vanjo vrnejo le tisto, kar so ta dan potrebovali za delo v šoli. Torbico poteţkajo in ocenijo razliko v teţi.

Domača naloga:

129

ANALIZA UČNE URE: 2. ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I.Uvod Vodim reševanje 3.naloge v delovnem zvezku na str. 14.

II. Osrednji del Naročim naj po spominu na list narišejo vsebino hladilnika ali shrambe. Spremljam delo. KAJ SE ZGODI, KO POJESTE DEL DOBROT IZ HLADILNIKA ?

Dejavnosti učencev

Preberejo besedilo in po napotkih predvidijo potrebne stvari za enodnevni in dvodnevni izlet. Ocenijo še ustreznost izbora. Po spominu narišejo hladilnik/shrambo in vsebino.

Ugotovijo, da prinesejo vanj nove, take kot so jih odnesli.

Naročim naj preberejo besedilo v učbeniku. Preberejo besedilo in povedo, kaj so novega Nato vodim pogovor o tem, kar so v njem zvedeli. zvedeli. Po potrebi še razloţim. Pri opisu preţivetja na samotnem otoku razgibajo domišljijo. Spomnim še na naše telo – prebavljanje Povedo, da v telo vnašamo hrano - snovi, hrane. izločamo pa neprebavljene snovi. Ponovijo pot hrane po prebavilih in izločalih. Učencem naročim, naj pomislijo, kaj vse mečejo doma v koš za odpadke. (Doma Učenci povedo, kaj vse bi našli v domačem košu lahko še preverijo in dopolnijo risbo.) za odpadke. Usmerim k razmišljanju o ločenem Razmišljajo o tem, kam bi nekatere svari bolj zbiranju. sodile. Verjetno bodo opisali ekološke otoke. III. Zaključni del Vodim pregled navodil za dolgotrajno Seznanijo se z navodili in povedo, kako bodo opazovalno nalogo in učence motiviram nalogo izvedli. za izvedbo. Napovedo, kaj bodo ugotovili. Domača naloga: Pripravi poskus.

130

ANALIZA UČNE URE: 3.ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I.Uvod Učence vzpodbudim k razmišljanju o Pripovedujejo, kaj jim pove naslov, na kaj ob pomenu naslova »Na morju, v zraku in na njem pomislijo. cesti nismo sami. Ugotovijo naj, da je treba na vseh poteh Vodim jih do ugotovitve, da moramo pri upoštevati pravila gibanja. gibanju upoštevati pravila. II. Osrednji del Dam napotke za izvajanje nalog v delovnem zvezku na str. 15, 16. KAKO HODITE, DA JE VAŠA POT ČIM BOLJ VARNA?

Rešujejo naloge v delovnem zvezku: označujejo poti-smer gibanja po ţivalskem vrtu in trgovini z upoštevanjem pravil. Narišejo pot v šolo in domov ter jo označijo. Opišejo pravilno hojo in upoštevanje pravil na poti.

Opomba: Če je čas izvedemo gibalno igro z orientacijo v prostoru. III. Zaključni del Učence vzpodbudim k izdelavi didaktične Razmišljajo kako bi bila taka igra oblikovana igre, ki bi upoštevala pravila gibanja, npr. (ilustrirana) in kakšna naj bodo pravila, da bo po ţivalskem ali botaničnem vrtu. ponazorila snov o gibanju. Domača naloga: K naslednji uri prinesi nekaj predmetov, ki odbijajo svetlobo (kresničko…) in svetilko.

131

ANALIZA UČNE URE: 4.ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I.Uvod Vodim pogovor o prinesenih predmetih.

Dejavnosti učencev Poimenujejo predmete, ki so jih prinesli in opišejo njihovo nalogo.

II. Osrednji del Dam navodila za izvedbo poskusa v delovnem zvezku, str. 16 (5. naloga). Spremljam delo in zapis ugotovitev.

V dvojicah izvedejo nalogo: osvetljujejo predmete in ugotovijo, kateri se najbolje vidijo. Opazujejo spreminjanje vidljivosti predmeta, ko se svetloba premika. Ugotovitve zapišejo v preglednico in odgovorijo na vprašanja. Opozorim na akcijo Sveta za preventivo v Učenci pojasnjujejo pomen vidnosti v prometu. cestnem prometu BODI VIDEN. III. Zaključni del Vodim pogovor o nalogi Prometna Preberejo navodilo za izvedbo poskusa. nesreča. Na osnovi izkušenj predvidijo rezultate. Povem, da bomo predvidevanja preverili Kasneje jih bodo preverili: dokazali ali ovrgli. po izdelavi vozička ali pa to lahko storijo doma. POSKUSITE SE SPOMNITI, KAJ SE JE Po spominu opišejo gibanje telesa in glave po trku ZGODILO S TELESOM IN GLAVO, s sanmi. KO STE SE POZIMI ZALETELI S Povedo, kaj bi se lahko zgodilo. SANMI? Domača naloga: Preberi besedilo tega poglavja v učbeniku na str.82,83. K naslednji uri prinesi igrače – vozila.

132

ANALIZA UČNE URE: Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

4. Marjanca Agreţ

Učne metode:

pogovor, demonstracija, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom, praktično delo Frontalna, individualna, delo v dvojicah, skupinska - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - delovni zvezek ( A. Kolman idr.:Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - pripomočki za izvajanje poskusov - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - delovni zvezek ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - priročnik za učitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - druga strokovna literatura

Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

Viri in literatura:

Predvideno število ur:

Naravoslovje in tehnika Premikanje, prevaţanje, prenašanje Tako gre laţje Učenci : - ugotovijo, da so vozila na kolesih netoga in jih lahko poganjamo od zunaj in od znotraj, - ugotovijo, da se kolesa lahko vrtijo tudi, če jih poganja nekaj na vozičku, - spoznajo sestavo vozil z notranjim pogonom, - iz delov sestavljank gradijo gibajoče se predmete, - razvijajo in urijo delovne spretnosti ter upoštevajo ukrepe za varno delo, - vrednotijo sestavo in delovanje modela in naprave, predlagajo izboljšave in drugačne rešitve.

133

POTEK UČNE URE 1.ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I.Uvod Pokaţem slike različnih prevoznih sredstev. KAJ JIH PREMIKA/POGANJA? II. Osrednji del Naročim naj se v skupinah igrajo z igračami- vozili in naj opazujejo, kako se gibljejo. Vodim opazovanje igrač in zapis ugotovitev v delovni zvezek,str. 19. Naročim naj iz delov sestavljank (Lego…) sestavijo model po svoji zamisli. III. Zaključni del Pregledamo seznam materiala ,ki ga bomo potrebovali za praktično delo in oblikujemo dvojice in skupine za izvedbo naloge. Domača naloga: Pripravi material za praktično delo.

Dejavnosti učencev

Opazujejo slike. Povedo mnenje o tem, zakaj se ta vozila lahko gibljejo.

Med igro opazujejo, kako se gibajo njihova vozila. Nato si vsak podrobneje ogleda svojo igračo in jo opiše s pomočjo vprašanj v delovnem zvezku. Iz delov sestavljank sestavijo vozilo in povedo, kako ga bodo premikali. Opazujejo in odgovorijo na vprašanje.

Pregledajo seznam potrebnega materiala in pregledajo navodila za izvedbo vozila. Dogovorijo se in oblikujejo ekipe za izvajanje posameznih nalog.

134

ANALIZA UČNE URE: 2.ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I.Uvod Vodim pogovor o pogonu različnih vozil. Ponovijo ugotovitve o vozilih. Poimenujejo jih glede na glavni namen, opišejo glavne sestavine in povedo kaj poganja vozila. II. Osrednji del Dam napotke za izdelavo vozila. Nadzorujem in spremljam delo. Po potrebi pomagam. Opozarjam na varno ravnanje z orodjem. Vodim vrednotenje in preskušanje izdelkov. III. Zaključni del Vodim oblikovanje odgovorov na vprašanja za ponavljanje.

Po navodilih v delovnem zvezku na str. 19 do 21, v dvojicah naredijo posamezne dele vozička. V skupini voziček sestavijo in preskusijo. Ovrednotijo končane izdelke : videz in delovanje. Opišejo vozila, nato pripovedujejo o tem, kako so vozila spremenila ţivljenje ljudi.

Domača naloga:

135

ANALIZA UČNE URE: Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

4. Marjanca Agreţ

Učne metode:

pogovor, demonstracija, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom Frontalna, individualna, - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - delovni zvezek ( A. Kolman idr.:Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - zgoščenke (Kdo vse je z nami, Slovenske ţabe, Juniorjeva Ţivalolandija) - poučni filmi (kaseta Naravoslovje in tehnika 4, Ţabe…) - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - delovni zvezek ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - priročnik za učitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - druga strokovna literatura

Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

Viri in literatura:

Predvideno število ur:

Naravoslovje in tehnika Razvrščanje ţivih bitij Dvoţivke,plazilci, ptiči, sesalci Učenci : - spoznajo zunanjo zgradbo kopenskih ţivali, - povezujejo zunanji videz ţivali z njenim načinom ţivljenja, - opišejo podobnosti med starši in potomci, - razlikujejo ţiva bitja po zgradbi, po prehrani in po ţivljenjskem prostoru, - spoznajo, da imajo ţiva bitja, ki jih uvrščamo v isto skupino, nekatere enake značilnosti, - zapisujejo podatke v preglednico.

136

POTEK UČNE URE 1.ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I.Uvod Naročim naj preberejo uvodno besedilo v učbeniku na str. 86. Vodim pogovor o ţivali, ki jo je srečala avtorica. ALI GA LAHKO PTIMEMO ? Opozorim na umivanje rok.

Tiho preberejo besedilo in pogledajo sliko. Nato opisujejo svoja srečanja s to ţivaljo in občutke, ki jih ji h povzroči. Povedo, da ga strup, ki ga ima v koţi človeku ni nevaren, lahko pa draţi sluznico.

Napoved: Spoznali bomo še nekatere ţivali, ki so močeradu podobne. II. Osrednji del Z računalniške zgoščenke Ţivalolandija predvajam (projiciram) posnetek navadne Opazujejo in poslušajo posnetek. krastače – sliko in zvok. KAJ IMATA Z MOČERADOM Opišejo navadno krastačo in povedo skupne SKUPNEGA ? značilnosti: tanka vlaţna koţa, 4 noge… Preberejo besedilo o njej. KATERE ŢIVALI SO JIMA TUDI PODOBNE? Naštejejo vrste ţab, ki jih poznajo. Povedo kaj imajo vse te skupnega. Ugotovili bodo, da je to razmnoţevanje: jajca Predvajam poučni film o ţabah. (mrest) leţejo v vodi. Tam se tudi razvijajo Nato vodim pogovor o ţivljenjskem ličinke/paglavci. Ko odrastejo zapustijo mlako. prostoru, prehranjevanju in Gledajo film in povzamejo podatke o razmnoţevanju. ţivljenjskem prostoru, prehrani in načinu razmnoţevanja. Pripovedujejo o svojem opazovanju paglavcev. III. Zaključni del Predvajam nekaj glasov ţab (zgoščenka Poslušajo zvočne posnetke in ugotovijo, da vrsto Ţabe Slovenije), da bodo učenci ţabe lahko prepoznamo po oglašanju. opazovali razlike med njimi. V učbeniku preberejo besedilo Ekologija. Naročim naj v učbeniku preberejo Povedo, katere dvoţivke vidijo v domači okolici podatek pod naslovom Ekologija. ter opišejo koliko je zanje še primernega okolja. Domača naloga: V delovni zvezek na str. 22 (1. naloga) Sprejmejo navodilo. zapiši ugotovitve po primerjanju močerada in sekulje. Poglej v učbenik na str.86.

137

ANALIZA UČNE URE: 2.ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I.Uvod Vodim branje uvodnega besedila v učbeniku na str. 87. KDO OD VAS JE TUDI ŢE VIDEL TO ŢIVAL ? Opišite jo.

Preberejo besedilo v učbeniku in pogledajo sliko. Pripovedujejo o svojih opazovanjih pozidne kuščarice. Povedo, katere ţivali so ji podobne.

Napoved: Povedali bomo, katere ţivali še spadajo v isto skupino kot pozidna kuščarica. II. Osrednji del Če je mogoče, pokaţem olevek kače. Ugotovijo, da vidijo koţo kače. Povedo, da je KAJ JE TO ? lahko na tleh, ko jo je kača zamenjala, ker je rasla. KAKO SEM LAHKO DOBILA ? Predvajam film o kači , ki je na Gledajo film o kači. videokaseti Naravoslovje in tehnika 4. Opišejo kačo- videz/koţo, način premikanja, Vodim pogovor o značilnosti kače in prehranjevanje. poimenovanje vrst, ki ţivijo v Sloveniji. Opozorim na način razmnoţevanja. ALI KAČE OB SREČANJU LAHKO Ugotovijo, da so nekatere kače strupene, vse pa se POBOŢAMO ? POJASNI. branijo z ugrizom. Povem, zakaj kač ne vidimo na vsakem koraku – ţivljenjsko okolje in ogroţenost. Sprejmejo informacijo in jo dopolnijo s podatki, ki jih ţe vedo. III. Zaključni del Pokaţem slike različnih plazilcev ( kuščarje, kače, ţelve, močerade…). KATERA ŢIVAL NE SPADA ZRAVEN ? ZAKAJ NE ? Opozorim na slepca in zmotno mnenje, da je kača. Domača naloga: Ugotovitve primerjave zapiši v delovni zvezek, str. 22.

Opazujejo slike. Ugotovijo, katera ţival ne spada zraven in utemeljijo (videz,način razmnoţevanja…). Opisujejo ţivali na slikah.

138

ANALIZA UČNE URE: 3.ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I.Uvod Predvajam oglašanje velike sinice (zgoščenka). Vodim pogovor o njenem gnezdenju. KJE SI IZBERE PROSTOR ? ALI SI JE OGLEDALA TVOJO GNEZDILNICO? II. Osrednji del Vodim reševanje nalog o sinici v delovnem zvezku na str. 22, 23 (3.naloga). Pokaţem slike nekaterih poznanih ptic. KAJ IMAJO VSE PTICE SKUPNEGA ? Opozorim na način razmnoţevanja (leţejo in valijo - grejejo- jajca). Učencem predvajam še zvočne posnetke bolj znanih ptic.

Dejavnosti učencev Poslušajo zvočni posnetek. Pripovedujejo o veliki sinici in o opazovanjih ob svojem domu.

Zapišejo, kar so ugotovili s pomočjo opazovanja gnezdenja sinice (ali druge ptice). Gledajo slike in ugotovijo, da so vse pokrite s perjem , imajo kljun, krila…način razmnoţevanja. Prepoznavajo ptice po zvočnih posnetkih in jih pokaţejo na slikah.

III. Zaključni del Predvajam še zvočni posnetek kosca. Poslušajo zvočni posnetek in podatke o koscu. Povem, da ptica ţivi v travi na Ljubljanskem barju, Cerkniškem jezeru in Pojasnijo, kaj pomeni, da je ptica ogroţena in je ogroţena. razmišljajo o načinih varstva. KAJ TO POMENI ? KAKŠNI SO LAHKO UKREPI ZA VARSTVO TE PTICE? Opomba: Če je mogoče pridobim na DOPPS slikanico o koscu in jo učenci lahko izpolnijo. Domača naloga: V delovni zvezek zapiši ugotovitve primerjave med pticami (4. naloga, str.23)

139

ANALIZA UČNE URE: 4.ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I.Uvod Z videokasete Naravoslovje in tehnika 4 predvajam posnetek o zajcu (polhu ali podlasici). KATERE ŢIVALI BI VI ŠE UVRSTILI V ISTO SKUPINO ?

II. Osrednji del Vodim delo z besedilom v učbeniku na str. 89, 90 in ogled slik.

KAJ IMAJO VSE NAŠTETE ŢIVALI SKUPNEGA? III. Zaključni del Pokaţem sliki človeka in netopirja in vprašam, kam bodo uvrstili ti dve ţivi bitji.

Dejavnosti učencev Gledajo posnetek izbrane ţivali. Na osnovi predhodnih izkušenj in znanja naštejejo nekaj ţivali, ki spadajo v isto skupino in utemeljijo zakaj. Berejo besedilo o razmnoţevanju mačke. Pripovedujejo o svojih podobnih doţivetjih. Primerjajo način razmnoţevanja ţivali, ki so jih našteli v uvodu ure. Ugotovijo, da se vse razmnoţujejo enako: mladiči se razvijajo v telesu samice,po kotenju sesajo mleko, ko zrastejo so pokriti z dlako in imajo dva para nog.

Na osnovi dosedanjega znanja bodo ugotovili, da sta tudi človek in netopir sesalca in utemeljijo. Spoznajo posebnost netopirja.

Domača naloga: Ugotovitve primerjave med naštetimi ţivalmi vpiši v delovni zvezek,str.23

140

ANALIZA UČNE URE: 5.ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I.Uvod Na tablo (ali v drugi obliki) pripravim preglednico.

V preglednico razvrstijo ţivali, ki jih poznajo. Upoštevajo spoznanja iz prejšnjih ur.

dvoţivke plazilci

ptiči

sesalci

II. Osrednji del Naročim naj izpolnijo preglednico v delovnem zvezku na str. 23 (6. naloga). Spremljam delo in po potrebi pomagam.

S pomočjo učbenika in poučnih knjig izpolnijo preglednico o značilnostih posamezne vrste ţivali – uredijo podatke.

Vodim pregled zapisov v naravoslovni dnevnik in opis ţivali, ki so jih srečali v naravi.

Pregledajo podatke v naravoslovnem dnevniku. Povedo, katere ţivali so srečali, opišejo njihove značilnosti in jih uvrstijo v ustrezno skupino.

III. Zaključni del Učence motiviram za izdelavo seminarja o posamezni ţivali ali vrsti ţivali. Vodim pregled navodil za ureditev gojilnice.

Pripovedujejo, o čem bi radi izdelali seminar in kako bodo predstavili sošolcem. Razmislijo o ureditvi gojilnice doma ali opišejo ţe urejene.

Domača naloga: Nariši sesalca, ki ga imaš doma in o njem napiši zgodbico (delovni zvezek, str. 24)

141

ANALIZA UČNE URE: Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

4. Marjanca Agreţ

Učne metode:

pogovor, demonstracija, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom Frontalna, individualna, ekskurzija - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - delovni zvezek ( A. Kolman idr.:Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - razločevalni ključ Spoznaj drevesa - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - delovni zvezek ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - priročnik za učitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - druga strokovna literatura

Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

Viri in literatura:

Predvideno število ur:

Naravoslovje in tehnika Razvrščanje ţivih bitij Drevesa in grmi v okolici šole Učenci : - spoznajo, da se drevesa in grmi razlikujejo po skorji,listih, cvetovih, plodovih, - po listih in plodovih poimenujejo najpogostejše domače drevesne in grmovne vrste, - zapisujejo podatke v preglednico.

1 (lahko blok ura v povezavi s športno vzgojo)

142

POTEK UČNE URE Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I.Uvod Naročim naj v delovnem zvezku na str. 29 Pregledajo 4.nalogo in pripravijo pripomočke za pregledajo, kaj bodo opazovali v naravi in delo v naravi. Označijo naloge, ki jih bodo lahko katere pripomočke potrebujejo. rešili na poučne izletu. II. Osrednji del Vodim poučni izlet v okolico šole. Učence usmerjam med opazovanjem, pojasnjujem ,če česa ne vedo. Spremljam zapis ugotovitev.

Opozorim na pomen dreves v okolju – ekologija (kisik, zadrţevanje zemlje,vode…).

V naravi opazujejo različna drevesa in grme. Ugotovijo, kako se med seboj razlikujejo. Izdelajo odtise drevesne skorje in jih primerjajo. Naredijo zbirko listov. V preglednico rišejo (poimenujejo) dele dreves in grmovnic iz okolice šole. Pri prepoznavanju si pomagajo z razločevalnim ključem. Ugotovijo še podobnosti dreves in grmovnic. Razmišljajo o vlogi dreves v okolju in jo utemeljijo s primeri.

III. Zaključni del V učilnici vodim ponovitev s pomočjo vprašanj za ponavljanje.

Povedo in zapišejo odgovore na vprašanja za ponavljanje. Utemeljijo mnenja o ravnanju z drevesi in povedo, kaj bodo sami naredili za zaščito dreves. Pozovem, naj povedo, kaj se je dogajalo z Pregledajo naravoslovni dnevnik in opišejo njihovim drevesom. spremembe, ki so jih opazili na drevesu, ki so ga jeseni izbrali za opazovanje. Domača naloga: Preberi o drevesih in grmih v učbeniku na str.92 do 94. K naslednji uri prinesi zbirko plodov.

143

POTEK UČNE URE Dejavnosti učiteljice/učitelja I.Uvod Vodim pregled zbirke plodov in semen.

II. Osrednji del Razdelim stroke fiţola (ali podobne plodove) in usmerim učence k opazovanju po navodilu v delovnem zvezku na str. 25. Pokaţem primerek (fotografijo) semena in vodim razmišljanje o kaljenju semen. KAJ MORAM STORITI, DA BO IZ TEGA SEMENA ZRASLA RASTLINA ?

III. Zaključni del Vodim pogovor o poteku opazovanja dogajanja.

Dejavnosti učencev Pregledajo zbirko, ki so jo uredili ţe jeseni in nato dopolnjevali. Razmišljajo o tem, kaj je plod in kaj seme in mnenje zapišejo. Opazujejo stroke- tresejo poslušajo, odprejo. Povedo, kaj je strok in kaj je fiţol. Navedejo še podobne primere, ki jih poznajo iz vsakdanjega ţivljenja. Ogledajo si vzorec in razmišljajo o tem, kaj potrebuje seme za kalitev.

Pregledajo navodila za izvedbo poskusa, načrtujejo, kako ga bodo izvedli in pripravijo sestavine, ki jih bodo potrebovali. Izberejo najljubše sem in ga posejejo v lončke. Lončke ustrezno namestijo v šoli ali doma.

V delovnem zvezku pogledajo, kaj bodo morali opazovati in povedo, kako bodo beleţili podatke.

Domača naloga: Vsak dan opazuj posejana (posajena) semena.

144

ANALIZA UČNE URE: Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

4. Marjanca Agreţ

Učne metode:

pogovor, demonstracija, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom, eksperiment Frontalna, individualna, delo v dvojicah - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - delovni zvezek ( A. Kolman idr.:Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - slike - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - delovni zvezek ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - priročnik za učitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - druga strokovna literatura

Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

Viri in literatura:

Predvideno število ur:

Naravoslovje in tehnika Razvrščanje ţivih bitij Semenke Učenci : - spoznajo zgradbo kopenskih rastlin, - razločujejo med rastlinami s cvetovi in brez cvetov, - vedo, kakšna je razlika med plodovi in semeni, - razvijejo veščine eksperimentalnega dela, - razvrščajo in zapisujejo podatke.

145

POTEK UČNE URE 1.ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I.Uvod Vodim pregled zbirke plodov in semen.

III. Zaključni del Vodim pogovor o poteku opazovanja dogajanja.

V delovnem zvezku pogledajo, kaj bodo morali opazovati in povedo, kako bodo beleţili podatke.

Domača naloga: Vsak dan opazuj posejana (posajena) semena.

146

ANALIZA UČNE URE: 2.ura Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I.Uvod Učence pripravim na opazovanje rastlin na travniku.

Pripravijo pripomočke za opazovanje rastlin in beleţenje podatkov.

II. Osrednji del Dam navodilo za igro »fotografi«. (Glej priročnik, str.90.) Usmerjam nadaljnje samostojno delo učencev.

III. Zaključni del Vodim ponovitev v učilnici ob zapisu v učbeniku na str. 91.

Učenci se igrajo v paru in opazujejo zunanjost travniških rastlin – cvetlic. Po navodilih v delovnem zvezku na str. 27, 28 (3.naloga) opazujejo cvetoče rastline, odgovarjajo na vprašanja ,rišejo in zapisujejo ugotovitve.

V preglednico na str. 28 narišejo nekaj izbranih rastlin in primerjajo. Ugotovijo podobnosti in razlike.

Domača naloga:

147

ANALIZA UČNE URE: Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

4. Marjanca Agreţ

Učne metode:

pogovor, demonstracija, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom Frontalna, individualna - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - delovni zvezek ( A. Kolman idr.:Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - slike - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - delovni zvezek ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - priročnik za učitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - druga strokovna literatura

Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

Viri in literatura:

Predvideno število ur:

Naravoslovje in tehnika Razvrščanje ţivih bitij Ali imajo vse rastline semena: mahovi, praprotnice, glive Učenci : - razločujejo med rastlinami s cvetovi in brez cvetov, - spoznajo, da so glive posebna vrste ţivih bitij, - vedo, da so nekatere gobe strupene, - zapisujejo podatke.

148

POTEK UČNE URE 1.ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I.Uvod Učencem pokaţem primerke mahov in praproti, ki sem jih nabrala v gozdu (ali slike). KAKO SE RAZLIKUJEJO OD RASTLIN, KI STE JIH OPAZOVALI PREJŠNJO URO ? II. Osrednji del Naročim naj izberejo enega od vzorcev praproti in ga narišejo. Vodim opazovalno delo z delovnim zvezkom na str.30,31.

Dejavnosti učencev

Ogledajo si vzorce ali fotografije. Povedo svoja opaţanja.

Izberejo eno rastlino in jo narišejo. Opazujejo, kaj ima na spodnji strani lista in ali ima enake dele, kot cvetlice, ki smo jih opazovali na travniku. Pregledajo ali je v vzorcih mahu še kakšna ţival, nato mah stisnejo. Povedo, kaj čutijo. Ugotovitve zapišejo v delovni zvezek.

III. Zaključni del Vodim ponovitev s pomočjo zapisa in slik Berejo besedilo in gledajo slike ter ponovijo v učbeniku na str. 95, 96. spoznanja o praprotih in mahovih. Povedo, katere nove besede so spoznali in kaj Opomba: Če je mogoče, opazovanja pomenijo. opravimo kar v bližnjem gozdu. Domača naloga:

149

ANALIZA UČNE URE: 2.ura Dejavnosti učiteljice/učitelja I.Uvod Pokaţem nekatere prej nabrane gobe ali slike in vodim razmišljanje o teh ţivih bitjih. ALI SO TO RASTLINE ? POJASNI.

II. Osrednji del Vodim pogovor o vrstah gob in njihovi uţitnosti. Vodim razmišljanja o vlogi gliv v gozdu.

III. Zaključni del Vodim pogovor o posledicah zauţitja strupene gobe. KAJ JE ZATE NAJBOLJŠI ZDRAVSTVENI NA SVET PRED NABIRANJEM GOB ? Domača naloga:

Dejavnosti učencev Na osnovi opazovanja in predhodnih izkušenj pripovedujejo o gobah. Opazujejo njihovo telo in primerjajo z rastlinami. Zapišejo svoje misli o tem, ali imajo ţiva bitja na risbi korenino, steblo in liste (ali imajo telo in noge).

Opisujejo gobe, ki jih poznajo in povedo, ali so uţitne ali ne. Opišejo in na slika pokaţejo tiste, ki so zelo strupene ali smrtno nevarne. Ugotovijo naj, da so nujno potrebne za uspešno rast dreves in povedo, zakaj.

Opišejo znake zastrupitve in pravilno ravnanje v takem primeru. Pogledajo v knjige in preberejo.

150

ANALIZA UČNE URE:

Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

4. Marjanca Agreţ

Učne metode: Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

pogovor, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom Frontalna, individualna - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - delovni zvezek ( A. Kolman idr.:Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - slike - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - delovni zvezek ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - priročnik za učitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - druga strokovna literatura

Viri in literatura:

Predvideno število ur:

Naravoslovje in tehnika Razvrščanje ţivih bitij Ţiva bitja se spreminjajo zaradi rasti in razvoja Učenci : - opišejo podobnosti med starši in potomci, - poznajo spremembe ţivih bitij v času, - dojamejo rojstvo, razvoj, staranje in smrt kot naravne dogodke v ţivljenju, - znajo prikazati zaporedje dogodkov, - vedo, da je za vsak proces v naravi potreben čas, - ugotovijo odvisnost ţivih bitij od okolja in časa.

151

POTEK UČNE URE Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I.Uvod Dam napotke za igranje z didaktično igro Rastline in glive.

Preberejo priloţena navodila in se igrajo – ponovijo znanje o rastlinah in glivah.

II. Osrednji del Vodim poročanje o ugotovitvah o kaljenju semen.

KAKO SO SE SEMENAIN NATO RASTLINE SPREMINJALE V ČASU OPAZOVANJA ? Naročim naj pregledajo slike v učbeniku na str. 97, 98 ter ugotovijo, kako se ţiva bitja na slikah spreminjajo. III. Zaključni del Me letom smo opazovali ţivali v naših gojilnicah (paličnjake in ribe ). KAJ SE JE DOGAJALO Z NJIMI ?

Opišejo poskus, ki so ga pripravili ţe prej in dolgo opazovali. Poročajo o svojih opaţanjih in ugotovitvah. Poročajo o zapisanih podatkih, jih pojasnjujejo in primerjajo s sošolci. Ugotovijo, da so kaljenje in rast potrebovale čas in da so uspevale odvisno od okolja (svetloba, tema…). Ugotovitve zapišejo v delovni zvezek na str. 31.

Premislijo o dogajanju v terariju in akvariju in ugotovijo, da so ţivali rasle, poginjale in se razmnoţevale. Povedo, da je razvoj Od rojstva do smrti naravno dogajanje. Rešijo še vprašanja za ponavljanje v delovnem zvezku.

Domača naloga:

152

ANALIZA UČNE URE: Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

4. Marjanca Agreţ

Učne metode: Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

pogovor, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom Frontalna, individualna, skupinska - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - delovni zvezek ( A. Kolman idr.:Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - slike - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - delovni zvezek ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - priročnik za učitelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - druga strokovna literatura

Viri in literatura:

Predvideno število ur:

Naravoslovje in tehnika Razvrščanje ţivih bitij Razvrščanje ţivih bitij Učenci : - razvrstijo ţiva bitja v osnovne skupine Ţivali, rastline glive, - uporabljajo metodo razvrščanja, - spoznajo, da imajo ţiva bitja v isti skupini nekatere značilnosti enake, - uporabljajo preproste dvovejnate ključe za določanje ţivali, - zapisujejo podatke v preglednico.

153

POTEK UČNE URE Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I.Uvod Vodim pregledovanje preglednic v delovnem zvezku na str. 32, 33 in vpisanih podatkov. KAJ STE DELALI S PODATKI ?

Pregledajo, katere podatke so v preglednice vpisali ţe med letom in preverijo pravilnost vpisa. Povedo, da so razvrščali ţiva bitja glede na skupne lastnosti.

II. Osrednji del Naročim naj preglednice dopolnijo in odgovorijo na vprašanja.

Vodim pogovor o posebnosti prehranjevanja rastlin. III. Zaključni del Učencem dam na razpolago mnoţico slik različnih ţivih bitij in naročim naj jih ustrezno razvrstijo. Domača naloga:

V preglednice zapisujejo nove podatke in ustrezno razvrščajo ţiva bitja. Pri tem uporabljajo razločevalne ključe. Zvedo, da si samo rastline znajo same izdelati hrano. Ţivali in glive se prehranjujejo z ţivimi ali mrtvimi rastlinami in ţivalmi. V skupinah pregledajo slike in jih sistematično razvrstijo. Poročajo o ugotovitvah.

154

ANALIZA UČNE URE:

Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

4. Marjanca Agreţ

Učne metode: Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

Viri in literatura:

Predvideno število ur:

Naravoslovje in tehnika Narava se spreminja Poletje Učenci : - - ugotovijo odvisnost ţivih bitij od okolja in časa, - urijo se v sistematičnem opazovanju, - raziskujejo medsebojno povezanost sprememb v ţivi in neţivi naravi, - usposobijo se za zapisovanje dogajanj, - spoznajo, da je za vsak proces v naravi potreben čas.

155

POTEK UČNE URE Dejavnosti učiteljice/učitelja

Dejavnosti učencev

I.Uvod Vodim pregled zadnjih zapisov v naravoslovnem dnevniku.

Učenci pregledajo zapise in predstavijo opaţanja iz zadnjega obdobja.

II. Osrednji del Vzpodbudim k opisovanju, naštevanju sprememb, ki so jih opazili v naravi.

Naštejejo in opišejo, katere spremembe so opazili.

Vodim še opis slike v učbeniku, str.100, 101 in primerjanje.

Gledajo slike in opišejo, katere spremembe prikazuje. Primerjajo jih s svojimi opaţanji. Spremembe razloţijo s pomočjo pridobljenih spoznanj.

III. Zaključni del Vodim pregled vpisov v naravoslovni dnevnik. Domača naloga:

Nekateri predstavijo vpise v naravoslovni dnevnik.

156

ANALIZA UČNE URE: Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

4. Marjanca Agreţ

Učne metode: Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

Viri in literatura:

Predvideno število ur:

Naravoslovje in tehnika Narava se spreminja Narava se spreminja tudi zaradi človeka Učenci : - spoznajo spremembe ţivih bitij v času, - urijo se v sistematičnem in vztrajnem opazovanju, - ugotovijo odvisnost ţivih bitij od okolja in časa, - raziskujejo medsebojno povezanost sprememb v ţivi in neţivi naravi.

157

POTEK UČNE URE Dejavnosti učiteljice/učitelja I.Uvod Naročim naj preberejo besedilo v učbeniku na str. 102. KAJ NAM ŢELI POVEDATI ? II. Osrednji del Vodim pogovor o okolju v bliţini šole in spremembah, ki so nastale zaradi delovanja človeka.

Dejavnosti učencev Berejo besedilo in razmišljajo o njegovi vsebini. Povedo svoje mnenje o njej.

Predvidevajo, kaj je bilo prej na mestu, kjer je šola ali njihov dom. Pripovedujejo o posledicah človekovega ravnanja.

Vodim pogovor ob besedilu v učbeniku. III. Zaključni del Vodim pogovor o raziskovalni nalogi.

Pripovedujejo o tem, kaj bi lahko raziskovali v povezavi spremembami v naravi zaradi dela človeka.

Domača naloga:

158

ANALIZA UČNE URE: Razred: Učiteljica: Datum: Učni predmet: Tematski sklop: Učna enota: Operativni cilji:

4. Marjanca Agreţ

Učne metode: Učne oblike: Učna sredstva in pripomočki:

pogovor, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom Frontalna, individualna, (ekskurzija) - učbenik ( A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus) - delovni zvezek ( A. Kolman idr.:Naravoslovje in tehnika 4, Zaloţba Rokus)

Viri in literatura:

Predvideno število ur:

Naravoslovje in tehnika Narava se spreminja Odpadki Učenci : - spoznajo pomen ločenega zbiranja odpadkov, - razumejo škodljivost divjih odlagališč, - utemeljijo pomen urejenih odlagališč, - zvedo, da se odpadki lahko uporabijo kot surovine.

159

POTEK UČNE URE Dejavnosti učiteljice/učitelja I.Uvod Spomnim na poglavje o prinašanju in odnašanju.

Dejavnosti učencev Pogledajo podatke o vsebini njihovega koša za odpadke. Povedo, kam bi sodili.

II. Osrednji del Vodim delo z besedilom v učbeniku na str. 103 do 105. Učence vodim pri oblikovanju mnenj in ugotovitev ter pri zapisovanju nekaterih podatkov. III. Zaključni del Vodim dogovor za izvedbo dolgotrajnejših opazovalnih nalog.

Postopno berejo besedilo. Pripovedujejo iz svojih izkušenj, opisujejo, razlagajo.

Povedo, kako bodo opravili opazovalne naloge, za katere potrebujejo več časa za opazovanje in ugotavljanje rezultatov (DZ,str.36, 37)

Opomba: To poglavje je smotrno izvesti takoj po opazovanju odpadkov v košu. Domača naloga:

Pri izvajanju pouka si lahko pomagate z navedeno literaturo in ga popestrite z nekaterimi pripomočki.

160

Literatura: Iztok Geister: Ornitološki atlas Slovenije (DZS 1995) Sket, Boris in drugi (2003): Ţivalstvo Slovenije. Ljubljana: Tehniška zaloţba Slovenije Verilhac, Florens. ( 1994/1999): Tisoč naravnih bivališč. Ljubljana: TZS Slovenije Parker, Steve (2005): Zelena knjiţnica. Ogroţena narava. Murska Sobota: Pomurska zaloţba Howel, Laura (2003). S spletom povezana knjiţnica znanosti. Svet rastlin in ţivali. Ljubljana: Tehniška zaloţba Slovenije Del Fabro, Adriano (2004): Mali abecednik biološkega vrtnarjenja. Ljubljana: Pisanica, d.o.o. Asimov, Isaac (1996): Zakaj so ţivali ogroţene? Krejan, Alenka – prevod. (1991): 50 preprostih stvari, ki jih otroci lahko naredijo za rešitev Zemlje. Ljubljana: Tehniška zaloţba Slovenije Spurgeon, Richard (1991): Ekologija. Ljubljana: DZS Parker, Steve (2005): Zelena knjiţnica. Onesnaţeni planet. Murska Sobota: Pomurska zaloţba Wűrmli,Markus (1984): Mala enciklopedija narave. Ljubljana: ČZP Kmečki glas Allaby, Michael (1996). Šolska enciklopedija, Spoznavajmo okolje. Ljubljana: TZS Burnie, David (1995). Svet okrog nas, Rastline. Murska Sobota: Pomurska zaloţba Walpole, Brenda , prevod in priredba Ferbar, Janez (1990). Veselje z znanostjo: Voda. Muska Sobota: Pomurska zaloţba Harlow, R./ Morgan, G. , prevod in priredba Verčkovnik, Tatjana (1992). Veselje z znanostjo: Rast. Murska Sobota: Pomurska zaloţba Watts, Lisa. (1996). Šolska enciklopedija. Svet narave. Ljubljana: TZS Colvin, Leslie. (1992). Šolska enciklopedija. Ţivi svet. Ljubljana: TZS Prevod mag. Kladnik, D in drugi ( 2004). Slikovni vseved. Ljubljana, Prešernova druţba Ildos, Angela Serena (2005). Ţivalski mladiči. Ljubljana: Rokus Dr. Graebner, K. E. (prevod: dr. A. Polenec, M.Aljančič) (1975). Narava. Ljubljana:MK Johnson, Jinny (2006). 500 zanimivosti, ki jih lahko izveš o ţivalih.Ljubljana: Tehniška zaloţba Cesana, Luisa in drugi (2002). KNJIGA, ki razkriva svet. Ljubljana: Alba Cesana, Luisa in drugi (2000/2005). SVET okrog mene. Ljubljana: Alba Gale - Toplak, Katja. (2002). Zdravilne rastline na Slovenskem. Ljubljana: Mladinska knjiga Rode, Janko /prevod/. (2006). Vodnik po naravi: Zdravilna zelišča. Kranj: Narava Frakman, Boţo, Janko /prevod/. (2006). Vodnik po naravi: Drevesa in grmi. Kranj: Narava Zauner, Georg. (1989). Sprehodi v naravo: Iglavci. Ljubljana: Cankarjeva zaloţba Burnie, David. (1998). Leksikon narave. Ljubljana: Mladinska knjiga Kitzinger, Sheila (1988). Rojstvo. Kranj: Zaloţba Centralnega zavoda za napredek godpodinjstva Velika ilustrirana enciklopedija ( 1985). Človeško telo. Ljubljana: Mladinska knjiga Bizjak, Ivan (1988). Slikanica o človeku. Ljubljana: Mladinska knjiga Morgan, Sally (1997). Mali radovedneţi: Človeško telo. Trţič: Učila Keggenhoff, Franz (2006). Prva pomoč – pomagamo prvi. Ljubljana: Prešernova druţba 161

Prevod Červek, ( 2006). Ţivali: slikovni vseved. Ljubljana: Prešernova druţba Snedden, Robert. (1993). Kaj je ţuţelka. Ljubljana DZS Morgan, Sally. (1997). Male pošasti. Trţič:Učila Allen, G./ Denslow, J. (1999). Določevalni ključi – Ţuţelke. Ljubljana: TZS Howel, Laura (2003). Svet rastlin in ţivali. Ljubljana: TZS Lanzara, P./ Pizzetti, M. (1984). Drevesa. Ljubljana: Mladinska knjiga Pečenko, Nikolaj (1997). Naš ZOO: vodnik po ljubljanskem ţivalskem vrtu. Ljubljana:Pasadena Dr. Graebner, K. E. (prevod: dr. A. Polenec, M.Aljančič) (1975). Narava. Ljubljana: MK Clarke, Barry (1997). Svet okrog nas: Dvoţivke. Murska Sobota: Pomurska zaloţba ATLAS ţivali (prevedla N.Skrušny-Babin) (2006).Ljubljana: Mladinska knjiga Zaloţba d.d. Velika ilustrirana enciklopedija: ČLOVEK (2007). Ljubljana: Mladinska knjiga Velika ilustrirana enciklopedija: ZEMLJA (2006). Ljubljana: Mladinska knjiga Velika ilustrirana enciklopedija: ŢIVALI (2005). Ljubljana: Mladinska knjiga Zbirka Spoznavajmo znanost: Magneti, Energija, Voda, Teţnost, Rast, Čutila Pripomoček: Trilar Tomi (2003): Kdo vse je z nami (zgoščenka ). Ljubljana: Rokus in Prirodoslovni muzej Slovenije Trilar Tomi (2003): Slovenske ţabe (zgoščenka ). Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije Trilar Tomi (1999): Ljubljansko barje (zgoščenka ). Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije Trilar Tomi (2002): Gozdne ptice (zgoščenka ). Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije NATURA 2000. (zgoščenka). ( oktober 2003). DOPPS (Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Juniorjeva ŢIVALOLANDIJA. (maj 2005). NG Society in Rokus Naravoslovje in tehnika 5 (zgoščenka). Zaloţba Rokus Naravoslovje in tehnika 4 (videokaseta). Zaloţba Rokus Mravlje (videokaseta). Zaloţba Rokus Ţabe (videokaseta). RM VIDEO d.o.o, Jesenice Razločevalni ključi. Ljubljana: Zaloţba Rokus NG Juinior – Priloga za učitelje, Zaloţba Rokus Zbirke prosojnic zaloţbe Učila Trţič SPEKTRA magnetne kartice (Ječnik, Kranj) Plakati zaloţbe Modrijan – priloga revije Naravoslovna solnica Posterji revije Gea, Zaloţba MK, Ljubljana

Spletne strani: www.sl.wikipedia.org

162