http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_naravoslovje_in_tehnika/4.%20razred/Prirocniki

LETNA PRIPRAVA ZA 4. RAZRED NAR AVO SLO VJE IN TEH NIK A

UČNA ENOTA

NASLOV IN STRAN V UČBENIKU

NASLOV IN STRAN V DELOVNEM ZVEZKU

OPERATIVNI IN PROCESNO – RAZVOJNI CILJI

MEDPREDM .

POVEZAVE

TEDE N

1.

2., 3.

Narava se Jesen, str. 6 spreminja

Jesen, str. 4

 raziskujejo medsebojno povezanost sprememb v živi naravi  usposobijo se za zapisovanje dogajanja  spoznavajo, da je za vsak proces v naravi potreben določen čas

SLO DRU LVZ

Živa bitja

Semenke, str. 5

 spoznavajo, da se živa bitja spreminjajo zaradi rasti in razvoja

SLO

Semenke, str. 8

4., 5.

6.

Rast in razvoj Najljubše drevo, str. 9 Ali imajo vse rastline semena Praproti, str. 12 Mahovi, str. 12 Glive, str. 13 Živali v tvoji Živali v tvoji okolici okolici Kolobarniki, str. 14 Polži, str. 15 Školjke, str. 16 Žuželke, str. 17 Pajki, str. 18 Prostori za Tu je moj dom gibanje in Prostori za bivanje bivanje in gibanje, str. 20 Zgradbe iz sestavljank in različnih gradiv

Najljubše drevo, str. 7 Ali imajo vse rastline semena Praproti in mahovi, str. 10 Glive, str. 11 Živali v tvoji okolici Kolobarniki, str. 11 Polži, str. 12 Školjke, str. 13 Žuželke, str. 14 Pajki, str. 15

 spoznavajo najpogostejše vrste rastlin v neposrednem okolju  razlikujejo zunanjo zgradbo rastlin  prepoznavajo najpogostejše drevesne in grmovne vrste po listih, cvetovih in plodovih  razlikujejo med rastlinami s cvetovi in rastlinami brez cvetov  urijo se v sistematičnem in vztrajnem opazovanju  znajo prikazati zaporedje dogodkov

DRU MAT LVZ

 živa bitja razlikujejo po zunanji zgradbi, po prehrani in po življenjskem prostoru  spoznavajo in opisujejo nevretenčarje  spoznajo, da imajo živa bitja, ki jih uvrščamo v isto skupino nekatere skupne značilnosti  uporabijo metodo razvrščanja

SLO DRU MAT LVZ

SLO DRU LVZ

LVZ

7.

Trdne snovi

Zakaj žoge niso iz gline?

Lastnosti trdnin, str. 21

Tu je moj dom  gradijo modele na osnovi skice in jih primerjajo z zgradbo iz ožjega Prostori za bivanje in in širšega okolja gibanje, str. 17  učijo se skiciranja in primerjajo velikosti skic z modelom in resnično zgradbo  razložijo, kako oblika vpliva na uporabnost predmeta in prostora  seznanijo se s papirnimi gradivi  navajajo se na varno in pravilno uporabo orodij  spoznavajo in uporabljajo različne načine spajanja papirnih delov  navajajo se na smotrno uporabo gradiva  berejo načrt Zakaj žoge niso iz  razvrščajo snovi po njihovih lastnostih gline  spoznavajo snovi po načinih preoblikovanja Lastnosti trdnin in  izkustveno ugotavljajo, da za različne namene izbirajo snovi z gnetljivost, str. 19 različnimi lastnostmi

8., 9.

Trdota, plastičnost, prožnost, cepljivost

Kaj lahko narediš iz gline in papirja?

Obdelovanje mehkih snovi, str.

24 Kaj lahko narediš

Kaj lahko narediš iz gline in papirja Obdelovanje mehkih snovi, str. 24 Kaj lahko narediš iz lesa

 ugotavljajo tehnične in tehnološke lastnosti papirnih gradiv ( papir, glina/plastelin in les): trdnost, propustnost, cepljivost, gnetljivost,…  za različne namene izbirajo snovi z ustreznimi lastnostmi

LVZ

10.

Preprosti električni krogi

11.

Narave se spreminja

Pretakanje snovi

iz lesa?

Obdelovanje trdih snovi, str. 28 Če je ni, je vse narobe Električni krogi, str. 30

Obdelovanje trdih snovi, str. 30

Zima, str. 34

Zima, str. 36

Kje vse se pretaka voda?

Pretakanje, str. 36

Če je ni, je vse narobe Žarnica sveti, str. 32

Kje vse se pretaka voda Pretakanje, str. 37

 spoznajo električni krog  znajo sestaviti preprost električni krog z žarnico, ploščato baterijo in stikalom  razlagajo vlogo električnega stikala v električnem krogu  znajo narisati shemo električnega kroga  izdelajo model električnega kroga  ugotavljajo, da kovine dobro prevajajo elektriko, nekovine pa slabo  seznanijo se z vzroki nesreč pri ravnanju z električnimi napravami in z načini varovanja zaradi varovanja zdravja in življenja  ugotavljajo koristnost varčevanja z elektriko  ugotovijo odvisnost živih bitij od okolja in časa  raziskujejo medsebojno povezanost sprememb v živi in neživi naravi  usposobijo se za zapisovanje dogajanja  spoznajo, da je za vsak proces v naravi potreben določen čas        

12.

13.

Kapljevine Stisljivost, pretakanje Plini

Poškropi prijatelja Kapljevine, str. 39

Poškropi prijatelja Kapljevine, str. 37

Igrajmo se z baloni Plini, str. 42

Igrajmo se z baloni Plini, str. 40

     

spoznavajo pot vode od zajetja do pipe razločujejo med pretakanjem tekočin po koritih in ceveh spoznavajo, da vodovodno omrežje ni sklenjeno spoznavajo, da vodovodna pipa krmili vodni tok po ceveh spoznavajo lastnosti vode za pitje in naštevajo nevarnosti pitja onesnažene vode spoznavajo rezervoar (zbiralnik, hram) in njegov namen spoznavajo, da je cevje centralnega ogrevanja sklenjeno, da voda v njem kroži in prenaša toplotno energijo oblikujejo, konstruirajo, gradijo modele vodnega kolesa iz različnih gradiv spoznavajo, da tekoča voda lahko kaj poganja razvrščajo snovi po njihovih lastnostih o lastnosti kapljevin sklepajo iz poskusov pri pretakanju spoznajo viskoznost (židkost) kapljevin razvrščajo snovi pa stisljivosti in gostoti o lastnostih plinov sklepajo iz poskusov

DRU SLO

SLO DRU LVZ

SLO LVZ SLO LVZ

14.

15.

16.

17.

Spreminjanje lastnosti snovi pri segrevanju, ohlajanju in zmrzovanju Magnetne lastnosti snovi

Kam izgine luža?

Spreminjanje snovi, str. 43

Kako lahko pobereš raztresene bucike?

Magnetne lastnosti snovi, str. 45 Mešanje in Kako ločimo zrnje ločevanje in luščine? snovi Ločevanje snovi, str. 48 Živa bitja se To sem jaz, kaj pa spreminjajo ti, to smo pa mi vsi zaradi rasti in Živa bitja se razvoja spreminjajo, str. 51

Gibala

Kam izgine luža?

Spreminjanje snovi, str. 41

 opisujejo vpliv segrevanja in ohlajanja na spremembe snovi  spoznavajo litje

Kako lahko pobereš raztresene bucike Magnetne lastnosti snovi, str. 42

 preskušajo privlačne sile med magnetom in železom ter sile med magneti  raziščejo možnosti uporabe magnetov  spoznavajo, da lahko jeklene predmete namagnetimo

DRU

Kako ločimo zrnje in luščine Ločevanje snovi, str.

47 To sem jaz, kaj pa ti, to smo pa mi vsi Živa bitja se spreminjajo, str. 49

 spoznavajo, da je mogoče zmesi ločiti na različne načine  spoznavajo, da nekatere zmesi težko ločimo na sestavine  opazujejo mešanje in ločevanje snovi v naravi

DRU LVZ

 ugotavljajo, da so ljudje in tudi vsa živa bitja sestavljena iz celic  ločijo skupne značilnosti ljudi in posebne znake, po katerih se razlikujejo skupine in posamezniki  ugotavljajo večjo podobnost med sorodniki kot med ljudmi, s katerimi niso v sorodu  razvijajo strpen odnos do različnosti  znajo našteti telesne razlike med moškimi in ženskami  opišejo podobnosti med starši in potomci  ugotovijo, da je zunanji videz živega bitja odvisen od dednosti, okolja in lastne aktivnosti  spoznavajo spremembe živih bitij v času in znajo prikazati zaporedje dogodkov  dojamejo rojstvo, razvoj, staranje in smrt kot naravne dogodke v življenju  urijo se v sistematičnem in vztrajnem opazovanju in zapisujejo podatke v obliki tabele Kako deluje Kako deluje  poznajo osnovno zgradbo okostja človeka človeško telo človeško telo  spoznavajo, da gibanje omogočajo mišice Gibala, str. 54 Gibala, str. 52  ugotavljajo, da je osnovna lastnost mišice njena krčljivost  opazujejo pregibanje roke, noge, glave

SLO DRU LVZ

SLO ŠVZ

18., 19.

Prebavila

Prebavila, str. 56

Prebavila, str. 56

   

znajo opisati, kako potuje hrana v človeškem telesu spoznavajo, da hrana potuje v eno smer vedo, da hrana vstopa v usta, kjer jo zobje razkosajo in zmeljejo vedo, da se hrana, ki je telo ne more predelati, izloči skozi zadnjično odprtino  poznajo pomen zdravih zob in osebne higiene pri preprečevanju bolezni

Hrana je iz Zakaj jemo? različnih Hrana je različnega snovi izvora, str. 58 Načini priprave hrane, str. 59 20.

21.

22.

23., 24.

Hrana je različnega  znajo opisati, kako potuje hrana v človeškem telesu in poimenovati izvora, str. 58 prebavne organe Načini priprave  vedo, da hrana vstopa v usta, kjer jo zobje razkosajo in zmeljejo hrane, str. 59  spoznavajo, zakaj telo potrebuje hrano  vedo, da so živila rastlinskega ali živalskega izvora  seznanijo in preizkusijo se z različnimi načini priprave hrane Dihala Dihala, str. 60 Dihala, str. 61  spoznavajo pot zraka v dihala in iz njih (vdih - izdih)  opazijo, da se obseg prsnega koša pri dihanju spreminja  spoznavajo, da se v pljučih izmenjujeta dihalna plina (kisik in ogljikov dioksid) in da se v celicah sprošča energija, ki je shranjena v hrani  ugotavljajo škodljive posledice kajenja Srce, kri in Srce, kri in žile, Srce, kri in žile, str.  spoznavajo osnovni pomen krvi žile str. 62 65  ugotavljajo, da teče kri po žilah, da jo poganja srce in da je krvožilje sklenjeno  spoznavajo pojem celica  znajo meriti frekvenco srčnega utripa  načrtujejo in izvajajo preprosto raziskavo, s katero ugotavljajo spremembe srčnega utripa ob naporih  rišejo, berejo in razlagajo grafični prikaz (histogram) Izločala Izločala, str. 63 Izločala, str. 68  spoznavajo, da se iz telesa redno izloča tudi voda z nerabnimi snovmi in da imajo pri tem pomembno vlogo ledvice  spoznavajo, da se voda in nerabne snovi izločajo tudi skozi kožo s potenjem Čutila in Čutila Čutila  spoznavajo, da so čutila prejemniki podatkov in da z njimi živčevje Oko - čutilo za vid, Oko - čutilo za vid, razločujemo zunanje dražljaje po vrsti in količini str. 64 str. 70  čim bolj natančno zaznavajo predmete in snovi z vsemi čutili Uho - čutilo za Uho - čutilo za sluh,  z okušanjem, vonjanjem, otipavanjem, gledanjem in poslušanjem

SLO LVZ ŠVZ

SLO MAT LVZ ŠVZ SLO MAT ŠVZ

SLO

SLO MAT GVZ

25.

26.

Narava spreminja

sluh, str. 65 Okus in vonj, str.

66 Koža je tudi čutilo, str. 68 Živčni sistem Možgani in živci, str. 70 se Pomlad, str. 72

str. 72 razvrščajo in urejajo predmete, snovi ter pojave Okus in vonj, str. 75  spoznavajo, da potujejo odzivi čutil po živcih v možgane in poznajo Koža je tudi čutilo, osnovni pomen možganov str. 78  ugotavljajo, da živčevje uravnava delovanje telesa in da morajo za Možgani in živci, str. normalno delovanje telesa usklajeno delovati vsi njegovi deli 80  spoznavajo, da droge, alkohol in nekatera zdravila lahko spremenijo zaznavanje Pomlad, str. 4

 ugotovijo odvisnost živih bitij od okolja in časa  raziskujejo medsebojno povezanost sprememb v živi in neživi naravi  usposobijo se za zapisovanje dogajanja  spoznavajo, da je za vsak proces v naravi potreben določen čas

Nastanek dneva in noči

Dan, noč, mrak, str. 74

Dan, noč, mrak, str.  5   

Senca

Senca, str. 77

Senca, str. 7

 

27.

28.

Premikanje in Tako gre lažje prevažanje Premikanje, prenašanje in prevažanje, str. 79

Tako gre lažje Premikanje, prenašanje prevažanje, str. 10

   in 

Gibanje ljudi Premikam se, str. Premikam se, str. 13 po sklenjenih 81 poteh

     

povežejo nastanek dneva in noči z vrtenjem Zemlje okoli njene osi ugotavljajo, da se dan zvezno prevesi v noč in da je vmes mrak iz izkušenj vedo, da se dan, mrak in noč razlikujejo po osvetljenosti iz izkušenj povzamejo, da telesa vidimo, če svetloba prihaja od njih v oči iz opazovanj povzamejo soodvisnost lege svetila (npr. Sonca) in osvetljenega predmeta (senca – svetloba se širi naravnost) ugotavljajo, da so oblika, velikost in osvetljenost senc predmetov odvisna od lastnosti predmeta in svetila in od medsebojne lege predmeta, svetila in zaslona prepoznavajo prisojno in osojno stran predmetov ugotavljajo in poimenujejo vzroke za premikanje teles ugotavljajo, da se telesa navzdol premikajo zaradi teže (sile) spoznavajo vlogo sil, ki delujejo med telesi ob dotiku in brez dotika (na daljavo) opazujejo sestavo in delovanje vozil izdelujejo in preizkušajo model vozička ter predlagajo izboljšave spoznavajo pomen posebnih pravil in posebne ustrezne opreme za različne načine gibanja spoznavajo pomen telesne pripravljenosti za različne vrste gibanja poznajo pomen varovanja pri zahtevnejših vrstah gibanja ugotavljajo, da je za varnost prometa pomembno, da vsak

SLO DRU LVZ

LVZ

SLO DRU ŠVZ LVZ SLO DRU ŠVZ

    29., 30.

31.

32.

33.

34.

Živali v tvoji Spoznaj in okolici primerjaj živali vretenčarji Ribe, str .83 Dvoživke, str. 84 Plazilci, str. 85 Ptiči, str. 86 Sesalci, str. 87 Živa bitja se Živa bitja se spreminjajo spreminjajo zaradi zaradi rasti in rasti in razvoja, razvoja str. 88

Spoznaj in primerjaj  živali - vretenčarji  Dvoživke, plazilci, ptiči in sesalci, str.  16 

udeleženec opazi druge, da drugi opazijo njega in da vsakdo izve za namero drugega razlagajo, čemu služi signalna oprema vozil in pešcev ter prometni znaki utemeljujejo pomen varnostne čelade pri vožnji s kolesom in pripenjanja varnostnega pasu v avtu utemeljujejo pomen ravnanja v prometu skladno s predpisi in glede na razmere na cestišču spoznavajo sestavne dele kolesa (pomen in delovanje), obvezno opremo kolesa in znajo pravilno vzdrževati kolo spoznavajo in opisujejo zunanjo zgradbo vretenčarjev povezujejo zunanji videz živali z njenim načinom življenja, spolom, vplivom okolja spoznajo, da imajo živa bitja, ki jih uvrščamo v isto skupino nekatere skupne značilnosti razlikujejo med nevretenčarji in vretenčarji

Živa bitja se  spoznavajo, da se živa bitja spreminjajo zaradi rasti in razvoja spreminjajo zaradi  dojamejo rojstvo, razvoj, staranje in smrt kot naravne dogodke v rasti in razvoja, str. življenju 20  ugotavljajo, da se živa bitja prilagajajo spremembam v okolju  urijo se v sistematičnem in vztrajnem opazovanju  znajo prikazati zaporedje dogodkov Razvrščanje Razvrščanje živih Razvrščanje živih  razvrščajo živa bitja v skupine - kraljestva po skupnih značilnostih: živih bitij bitij, str. 90 bitij, str. 21 živali, rastline, glive  spoznavajo, da je osnova za razvrščanje vrsta in da so glavne skupine živih bitij kraljestva  spoznavajo najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju  uporabijo metodo razvrščanja Življenje Življenje na Zemlji  ugotavljajo, da je bilo nekoč na Zemlji življenje drugačno od živih bitij v času dinozavrov, današnjega nekoč in str. 91  primerjajo živa bitja in se urijo v sistematičnem opazovanju danes  spoznavajo fosile ali okamnine Narava se Poletje, str. 94 Poletje, str. 26  ugotovijo odvisnost živih bitij od okolja in časa

SLO LVZ

SLO DRU LVZ

SLO DRU MAT LVZ

SLO DRU LVZ SLO

spreminja

35.

Odlagališča odpadnih snovi

Kaj vse odvržemo Odpadki, str. 96

Kaj vse odvržemo Odpadki, str. 27

 raziskujejo medsebojno povezanost sprememb v živi in neživi naravi  usposobijo se za zapisovanje dogajanja  spoznavajo, da je za vsak proces v naravi potreben določen čas  ugotavljajo, da se narava spreminja tudi zaradi ljudi  spoznavajo pomen ločenega zbiranja odpadkov  razumejo škodljivost divjih odlagališč  utemeljujejo pomen urejenih odlagališč  prepoznavajo, da se odpadki lahko uporabljajo kot surovine  prepoznavajo nevarne odpadke, ki sodijo na posebna odlagališča (baterije, zdravila, barve, pralna sredstva, čistilna sredstva,…)

DRU LVZ

SLO DRU