/NPB_4_UC_2kor

Martina Križaj Ortar, Marja Bešter Turk, Marija Končina, Mojca Poznanovič in Mojca Bavdek

1 jezik

Na pragu besedila 4

knjigarna.com swis721 POSODOBLJENA IZDAJA

CMYK 10/100/90/0

UČBENIK

UČBENIK za slovenski jezik v 4. letniku gimnazij in srednjih strokovnih Šol

NA PRAGU BESEDILA u»benik za slovenski jezik v 4. letniku gimnazij IN SREDNJIH strokovnih šol

4

avtorice recenzenta fotografije uredila direktor produkcije založila za založbo oblikovanje in prelom tisk

dr. Martina Križaj Ortar, dr. Marja Bešter Turk, Marija Končina, Mojca Bavdek, Mojca Poznanovič dr. Janez Dular, Renata Čampelj Jurečič Fotodokumentacija Dela Istockphoto, Dreamstime Dubravka Berc Prah Klemen Fedran Založba Rokus Klett, d. o. o.

Maruša Kmet Vizualne komunikacije, Ana Karakaš, s. p. ?

2. izdaja naklada

10.000 izvodov Ljubljana 2010

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

knjigarna.com swis721 Prva izdaja: 2002 © 2011 Založba Rokus Klett, d. o. o. Vse pravice pridržane.

Na pragu besedila 4 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje ...

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

CMYK 10/100/90/0

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b 1000 Ljubljana telefon: 01 513 46 00 telefaks: 01 513 46 99 e-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

DN080749

jezik Zgodo vina

4 5

JEZIK Jezikovna politika v Republiki Sloveniji

8

ZGODOVINA SLOVENSKEGA (KNJIŽNEGA) JEZIKA IN JEZIKOSLOVJA

9 16 24 28 35 42 48

Od naselitve do 16. stoletja 16. stoletje 17. stoletje in prva polovica 18. stoletja Druga polovica 18. stoletja Prva polovica 19. stoletja Druga polovica 19. stoletja 20. stoletje

56 BESEDILO

57 Dvogovorna besedila

bese dilo

57

Okrogla miza

59 64 66 69 74 77

Znanstveni članek Predavanje Zapisnik Zakon in statut Odločba Besedilo politične propagande

59 Enogovorna besedila

80 Povzetek o vrstah besedil

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

jezik 4

jezik

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

5 jezik

Jezikovna politika v Republiki Sloveniji • Kateri jezik je v Republiki Sloveniji državni jezik?

Kaj to pomeni?

• Kateri jezik je v Republiki Sloveniji uradni jezik?

Kaj to pomeni?

• Katera jezika sta poleg slovenščine uradna jezika na določenem območju naše države?

Na katerih območjih?

Zakaj?

• Preberite člene, ki v treh pravnih aktih Republike Slovenije urejajo rabo jezikov v naši državi.

11. člen Uradni jezik v Sloveniji je slovenščina. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina.

(Ustava Republike Slovenije)

12. člen (1) Firma je ime, s katerim družba posluje.

20. člen (1) Firma mora biti v slovenskem jeziku.

(2) Prevod firme v tuj jezik se lahko uporablja samo skupaj s firmo v slovenskem jeziku.

(Zakon o gospodarskih družbah)

33. člen Blagu, pri katerem je za njegovo uporabo potreben določen postopek oz. bi potrošnik z njegovo napačno uporabo lahko povzročil nevarnost zase ali za druge ali onesnažil okolje, mora podjetje priložiti navodilo za uporabo.

Navodilo za uporabo mora biti v celoti v slovenskem jeziku in lahko razumljivo.

V POTROŠNIKU LAHKO RAZUMLJIVEM JEZIKU (Zakon o varstvu potrošnikov)

knjigarna.com swis721

• Ali govori 11. člen Ustave Republike Slovenije o slovenščini kot o državnem jeziku ali kot o uradnem jeziku?

Od kdaj je slovenščina državni jezik?

Po čem se loči pravno določen položaj slovenščine od položaja italijanščine oz. madžarščine?

• Ali je ime podjetja Step by step v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah?

Utemeljite odgovor.

Zakaj je lastnik oz. ustanovitelj podjetja lahko registriral podjetje s takim imenom?

• Slovenska uradovalna, publicistična in strokovna besedila naj bi bila razumljiva, ustrezna in jezikovno pravilna?

Ali so taka? Odgovor ponazorite s primerom.

Katerega pravnega akta, ki ureja rabo jezika v besedilih za slovenskega potrošnika, proizvajalci oz. prodajalci pogosto ne upoštevajo?

Kako naj bi država po vašem mnenju ukrepala proti kršiteljem?

CMYK 10/100/90/0

Jezik Jezikovna politika v Republiki Sloveniji

jezik 6

• Oglejte si posnetek in odgovorite na vprašanja.

– Katero vlogo ima slovenščina pri identiteti slovenskega naroda?

– Zakaj mora država podpirati in pospeševati rabo slovenskega jezika?

– Na katero jezikovno "nevarnost" v strokah, s katerimi se ukvarja manjši krog strokovnjakov, je opozoril eden od govorcev?

– Zakaj je eden od govorcev poudaril pomen prevoda računalniškega okolja Windows (Okna) v slovenščino?

– Katere ustanove v Sloveniji skrbijo za slovenski jezik?

– Zakaj je bil ustanovljen Urad Republike Slovenije za slovenski jezik?

– Eden od govorcev je omenil, da obstajata dve vrsti metod za urejanje medjezikovnih razmerij: spodbujevalna in ukazovalna/prepovedovalna.

Razložite, kaj to pomeni.

– Kaj menite o tem vi?

– Zakaj številne države (predvsem v zadnjem času) namenjajo veliko skrb za zaščito svojega jezika?

– Zakaj so zakone sprejele baltske države?

– Kateri jezik je poleg finščine tudi uradni jezik na Finskem?

– Kaj pomeni "boriti se proti jezikovni vulgarnosti", o čemer govori zakon o poljskem jeziku?

– Kakšno je mnenje govorcev o učenju tujega jezika oz. o razmerju slovenski jezik – tuji jezik?

– Kakšno je vaše mnenje o tem?

– Kateri status bo imela slovenščina v Evropski zvezi? Bo enakopravna z drugimi jeziki (tj. jeziki držav članic).

• Komentirajte mnenja govorcev na posnetku.

• Rešite naloge v delovnem zvezku.

"Zvestoba slovenščini ne izključuje učenja in uporabo drugih jezikov. Vendarle je materni jezik prvi jezik in med nami in maternim jezikom so neke intimne zveze in samo ta okoliščina lahko razloži usodno zavezanost njemu, se pravi, prvemu jeziku."

"Vitalnost jezika je vitalnost naroda oz. vitalnost ljudi samih."

knjigarna.com swis721

"Gojiti /slovenščino/ je pomeni seveda ne samo uporabljati /jo/ kakor koli, temveč paziti tudi na njeno kakovost, na njeno slovnično, pravopisno in vsakršno ustreznost, da ni prevelike neskladnosti med tem, kar piše v jezikovnih priročnikih, in tem, kar beremo v besedilih."

CMYK 10/100/90/0

7 jezik

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

ZGODOVINA 8

ZGODOVINA slovenskega (knji탑nega) jezika in jezikoslovja

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

9 ZGODOVINA O izvoru slovenščine iz indoevropščine in praslovanščine smo govorili v 1. letniku.

Zdaj pa si bomo ogledali pomembnejše mejnike v razvoju slovenskega (knjižnega) jezika in slovenskega jezikoslovja.

Od naselitve do 16. stoletja • V učbeniku za zgodovino in za književnost ali na spletu poiščite podatke za odgovore na naslednja vprašanja: – V katerem obdobju so se slovanski predniki današnjih Slovencev naseljevali v vzhodnih Alpah in v porečju tamkajšnjih rek?

– Kako sta se imenovali samostojni pretežno slovanski politični tvorbi na tem ozemlju?

– Kdaj sta nastali in kaj sta obsegali?

– Katera je nastala najprej in obstajala dlje časa?

– Po čem pa je znana druga?

– Del katere zveze je bila nekaj časa po ustanovitvi Karantanija?

– Zakaj?

– Kaj se je s Karantanijo zgodilo po razpadu te zveze?

– Kje je bilo upravno središče Karantanije?

– Kje pa je bilo njeno cerkveno središče?

– Kdo je vodil to državo?

– Kdo mu je izročil oblast?

– Kje in kako je potekal obred?

– Zakaj je morala Karantanija v l. 743–745 priznati bavarsko nadoblast?

– Kdo si je l. 788 podredil Bavarsko in s tem tudi Karantanijo?

– Ali so Karantanci še lahko volili svojega kneza?

– Kdaj je potekalo pokristjanjevanje karantanskih Slovencev?

– Od kod so prihajali misijonarji?

– V katerih jezikih je potekalo bogoslužje na ozemlju nekdanje Karantanije?

– Čemu so nastala prva rokopisna besedila v zgodnji slovenščini?

– Pri pouku književnosti ste v 1. letniku spoznali dve rokopisni besedili iz tega obdobja. Poimenujte ju.

– Kateri rokopis je starejši oz. je sploh najstarejše ohranjeno zapisano besedilo v slovenščini?

– Kaj veste o njegovem nastanku, vsebini in sestavi?

• Rešite 1. nalogo v delovnem zvezku na str. …

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

Zgodovina slovenskega (knjižnega) jezika in jezikoslovja Od naselitve do 16. stoletja

ZGODOVINA 10 • Oglejte si naslednje odlomke iz Brižinskih spomenikov.

(Najdete jih tudi na spletni strani www.srednja.net.)

1

2

3

knjigarna.com swis721 • Ali lahko preberete katero besedo?

• Ali so vse besede ločene med sabo s presledki?

• Kaj lahko poveste o rabi ločil?

CMYK 10/100/90/0

11 ZGODOVINA • Navedene odlomke preberite še v prečrkovanem prepisu.

2

1

•

1

3

Kako so se v slovenščini 10. stoletja glasile oblike sodobnih besed angel, poslanec, devica, služabnik, dan, izgnan, bolečina, skrb, bolezen, satan? Pomagajte si s "prevodom" odlomkov v sodobno slovenščino.

2

• V prečrkovanem prepisu poiščite samostalnika v osmi vrstici prvega odlomka.

Kateri končnici imata?

V katerem sklonu sta?

• Kateri samostalnik iz šeste vrstice drugega odlomka ima drugo končnico kot danes?

V katerem sklonu je?

• Kako se v besedilih glasijo zaimki jaz, tebi, njemu, njegov?

• Kako se glasijo vezniki in, če, ker?

• Kako sta v besednih zvezah razvrščena pridevnik in samostalnik?

Odgovor ponazorite s primeri iz odlomkov.

• V odlomkih poiščite primere a) za figure kopičenja (naštevanja) b) za sopomenska izraza v priredni besedni zvezi in c) za nagovor.

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

3

ZGODOVINA 12 • Oglejte si Rateški rokopis iz polovice 14. stol. in Starogorski rokopis s konca 15. stol. (Najdete ju tudi na spletni strani www.srednja.net.)

• Katera besedila vsebujeta?

• V katerem jeziku so besedila?

• Kje sta rokopisa nastala?

• Rateški rokopis imenujemo tudi Celovški rokopis. Ali veste, zakaj?

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

13 ZGODOVINA • Oglejte si še Stiški rokopis. (Najdete ga tudi na spletni strani www.srednja.net.)

• Kdaj in kje je nastal?

• Kdo ga je napisal?

• Katere dele vsebuje?

• V katerem jeziku so besedila?

• V kateri pisavi so napisana besedila?

• Preberite njegova prečrkovana in "prevedena" odlomka.

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

ZGODOVINA 14 • V katerem odlomku najdete besede, ki kažejo na neko narečje?

Navedite jih in povejte, na katero narečje kažejo.

Zakaj prav na to?

• V prvem odlomku najdete besede oz. oblike besed nekega drugega slovanskega jezika, npr. twega, kralewa, vpyeme, glagogicze, placzecz … Katerega?

Kako se te besede glasijo v slovenščini?

Katere narodnosti je bil pisec tega besedila?

• V obeh odlomkih poiščite prevzete besede. Iz katerega jezika so?

• Ali so tudi Brižinski spomeniki vsebovali prevzete in narečno zaznamovane besede?

Najstarejše ohranjeno besedilo v slovenskem jeziku so Brižinski spomeniki. To so tri besedila, zapisana v rokopisnem zborniku latinskih besedil bogoslužne vsebine.

Zbornik so našli v bavarskem mestu Freising, l. 1803 pa so ga prenesli v Bavarsko državno knjižnico v Münchnu in tam ga hranijo še danes. V njem so odkrili tri slovenska verska besedila (prvo in tretje besedilo sta obrazca za splošno spoved, drugo pa je pridiga o grehu in pokori) ter jih po kraju najdbe poimenovali Freisinški spomeniki. (Jezikoslovec Anton Janežič pa je krajevno ime Freising poslovenil kot Brizine ali Brižinje in iz tega izpeljal pridevnik brižinski.)

Brižinski spomeniki so nastali za časa freisinškega škofa Abrahama, ki je živel v 10. stol. in v čigar lasti so bila tudi obsežna posestva na slovenskem ozemlju. Sklepamo lahko, da je škof Abraham sledil 200 let stari zahtevi Karla Velikega, da naj duhovniki najpomembnejša krščanska verska besedila izgovarjajo v ljudem razumljivem jeziku, zato je na slovenskem ozemlju uporabljal prevode starovisokonemških liturgičnih besedil v slovenščino. Z razčlembo pisave (t. i. karolinške minuskule, tj. latinice iz malih črk) in jezikovnih lastnosti so ugotovili, da so bili Brižinski spomeniki zapisani med 972 in 1039 na zgornjem Koroškem, deloma najbrž kot prepisi še starejših predlog.

V Brižinskih spomenikih je zapisana zgodnja slovenščina, njihova govorna podlaga pa je obredni jezik na slovenskem Koroškem v 10. stol.

Besedje Brižinskih spomenikov je v marsičem sorodno besedju sodobne slovenščine, saj se številne besede še danes uporabljajo v knjižnem jeziku ali v narečjih. Nekatere so seveda v tisočletnem razvoju dobile drugačen pomen.

Tudi glasovi Brižinskih spomenikov kažejo na zgodnjo stopnjo slovenščine. Tako so npr. trije praslovanski e-jevski samoglasniki (e, jat in nosni e) v drugem Brižinskem spomeniku zapisani z isto črko; ohranil pa se je poseben zapis nosnega o-ja. Iz tega lahko sklepamo, da je slovenščina ob nastanku Brižinskih spomenikov še poznala nosna e in o (danes sta ohranjena v podjunskem narečju). Ob času zapisa v jeziku tudi ni bilo več dveh polglasnikov, temveč en sam.

Med besednimi oblikami najdemo v Brižinskih spomenikih npr. še zvalniško obliko samostalnika.

Ker sta besedila zapisala najbrž nemška duhovnika, so v skladnji (predvsem v besednem redu) opazni vplivi nemškega jezika.

knjigarna.com swis721

CMYK Drugi Brižinski spomenik (pridiga o grehu in pokori) je zaradi izbrušenega sloga 10/100/90/0 najpomembnejše slovensko besedilo do izida prve slovenske knjige.

Najopaznejše slogovno sredstvo v njem je naštevanje (sporočevalec tako stopnjuje izhodiščno misel).

Opazni pa so še raba sopomenskih izrazov in njihovo priredno združevanje, zamenjano zapovrstje pridevnika in samostalnika v podrednih besednih zvezah, nagovor idr.

15 ZGODOVINA V rokopisih, ki so nastali po Brižinskih spomenikih, najdemo primere narečne razcepljenosti slovenskega jezika.

Rateški rokopis (po kraju hrambe ga imenujemo tudi Celovški) iz druge polovice 14. stol. vsebuje tri verska besedila: očenaš, zdravamarijo in apostolsko vero. Po starejših predlogah jih je prepisal slovenščine nevajen pisec. V besedilih se prepletajo narečne posebnosti več slovenskih pokrajin. Pisava je gotica.

Stiški rokopis (danes ga hranijo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani) vsebuje več besedil, štiri so v slovenščini: obrazec splošne spovedi, kitica velikonočne pesmi (Naš gospud), predpridižni klic (Milost ino gnada) in molitev k Mariji (Češčena bodi). Besedila so bila zapisana v prvi polovici 15. stol. po starejših predlogah, prevedenih iz latinščine. Z razčlembo pisave (gotice) so ugotovili, da je dve besedili (Milost ino gnada ter Češčena bodi) zapisal neznan cistercijanec češkega rodu, ki je poiskal zatočišče v stiškem samostanu; v teh dveh besedilih so v zapisu slovenskih glasov in besednih oblik opazni vplivi češkega jezika. Drugi dve besedili pa je zapisal drug menih, verjetno Čehov učenec. V besedilih drugega zapisovalca najdemo posebnosti dolenjskega narečja. Med besedjem pa je mogoče najti tudi precej germanizmov.

Starogorski rokopis (danes si ga lahko ogledamo v videmskem nadškofijskem arhivu) je po vsebini soroden Rateškemu rokopisu. Tri besedila (očenaš, zdravamarijo in apostolsko vero) je po dostopnih virih konec 15. stol. zapisal duhovnik Lavrencij, vikar na Stari gori pri Čedadu. V njih so rahli sledovi raznih narečij in iz tega sklepamo, da je tudi ta zapis nastal po starejših predlogah; te so "potovale" iz pokrajine v pokrajino in pri tem deloma sprejemale nekatere narečne poteze prepisovalcev.

V obdobju predknjižnega pisnega izročila (tj. do začetka 16. stol.) pa niso nastajala samo cerkvena besedila. Ohranili so se tudi zapisi besedil za necerkvene obredne priložnosti (npr. prisege mesta Kranja) ter besedil upravne vrste, npr. Černejski/Čedajski rokopis (darovnice), Škofjeloški rokopis (v njem so zapisana slovenska imena mesecev), Videmski rokopis (zapis števnikov v slovenščini); vsi so iz 15. ali z začetka 16. stoletja. Raznovrstnost besedil v predknjižnem obdobju in njihov slog izpričujeta, da se je slovenski jezik v tem času uveljavil podobno kot drugi evropski jeziki. Njegova govorna zvrst se je nedvomno uporabljala tudi v ljudskih umetnostnih besedilih, zapisani drobci (posamezne besede, verzi ipd.) pa so ohranjeni celo v besedilih evropskega trubadurskega slovstva (npr. pri Oswaldu Wolkensteinu).

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

ZGODOVINA 16 Zgodovina slovenskega (knjižnega) jezika in jezikoslovja Od naselitve do 16. stoletja 16. stoletje

16. stoletje • V učbeniku za zgodovino in za književnost ali na spletu poiščite podatke za odgovore na naslednja vprašanja: – Kako imenujemo versko gibanje, ki je povzročilo cepitev zahodnega krščanstva?

– Kdaj in kje je Martin Luter objavil svoje "teze" in katere so bile njegove najodmevnejše zahteve?

– Kdo je ideje tega gibanja prvi prinesel na Slovensko?

– V katerih letih je to gibanje na Slovenskem doseglo svoj vrh?

– V kateri državi so takrat živeli Slovenci?

– Kateri stan se je predvsem navdušil za nove ideje?

– Zakaj je bil pri tem (nekaj časa) uspešen?

– Kaj smo v tem času dobili Slovenci?

– Navedite pomembne Slovence iz tega obdobja in njihovo vlogo.

Kako imenujemo to obdobje?

• Oglejte si naslednja odlomka. (Najdete ju tudi na spletni strani www.srednja.net.)

knjigarna.com swis721 (1515)

• Ali sta ti dve deli rokopisni ali natisnjeni?

• Katero besedilo je dvojezično?

Na glas preberite slovenski del besedila.

Ob katerem dogodku je nastalo to besedilo?

Pojasnite vlogo slovenskega dela besedila.

• Drugi odlomek je z začetka neke knjige. Katere?

Kdaj je izšla?

Kdo jo je napisal?

V katerem jeziku je napisana?

Poslušajte posnetek tega odlomka.

(Najdete ga tudi na spletni strani www.srednja.net.)

O čem govori?

CMYK 10/100/90/0

Primoæ Trubar: Katekizem, 1550

17 ZGODOVINA

• Oglejte si naslovnice knjig. (Najdete jih tudi na spletni strani www.srednja.net.)

1

2

(1550)

3

(1550)

4

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

ZGODOVINA 18 • Kdo je pisec teh del?

• Za koliko različnih del gre?

Pojasnite svoj odgovor.

Kdaj sta deli izšli prvič in kdaj drugič?

• V kateri pisavi je natisnjena prva izdaja?

Kaj veste o tej pisavi?

• V kateri pisavi je natisnjena izdaja iz l. 1555?

Kaj veste o tej pisavi?

• V kateri pisavi so natisnjena vsa kasnejša dela slovenskih protestantov?

• Kaj je katekizem? Čemu ga je Trubar napisal?

Ali je besedilo izvirno?

Na naslovnici Katekizma iz l. 1550 poiščite piščev psevdonim. Kaj pomeni?

• Kaj je abecednik? Čemu se je Trubar odločil za to delo?

• Ali je Trubar napisal samo Katekizem in Abecednik?

Pojasnite svoj odgovor.

• Oglejte si odlomek iz Trubarjevega prevoda Matevževega evangelija in poslušajte posnetek. (Oboje najdete tudi na spletni strani www.srednja.net.)

• O čem govori odlomek?

• Kako Trubar imenuje naš jezik?

• Zakaj je imel težave pri izbiri jezika?

• Navedite knjižne ustreznice naslednjim Trubarjevim besedam: inu, le-tu, delu, de, mogo, oli, temuč, lahku, muč, silnu.

• Na katero narečno podstavo kažejo navedene besede?

Zakaj?

• Ali je v navedenem odlomku katera prevzeta beseda? Če je, navedite primer.

Iz katerega jezika je (so) prevzeta (-e)?

Zamenjajte jo (jih) z domačimi ustreznicami.

• Oglejte si besedni red v prvi povedi.

Kaj ste opazili?

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

19 ZGODOVINA • Bodite pozorni še na rabo osebnega zaimka v osebku, npr. v prvi povedi.

Ali je taka raba slovenska?

Pod vplivom katerega jezika je prišla k nam?

• Preberite naslednje besede iz Trubarjevega dela in določite, kateri glas je zapisal s podčrtano črko: iskali, do/ti, be//ed, sdy, ne/nanih, nashe, vishi, vezh, /tudeniz, ri/nici, tukai, tri, veri, praui.

Ali je isti glas vedno zapisal z isto črko (npr. glas s, z, c, v)?

Odgovor ponazorite.

Ali je glasovne dvojice s –z , š – ž, u – v, i – j pisal z različnimi črkami?

Odgovor ponazorite.

• Iz katerega jezika je Trubar prevedel Matevžev evangelij?

Na kaj oz. koga se je tudi opiral?

• V prvem odstavku poiščite primere za figuro kopičenja.

• Oglejte si naslovnico in odlomek iz naslednjega dela. (Najdete ju tudi na spletni strani www.srednja.net.)

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

ZGODOVINA 20

• Z naslovnice določite naslov dela, pisca, kraj in čas izdaje.

• Kaj vsebuje to delo?

• Ali je pisec delo sestavil sam ali ga je prevedel? Čemu je to storil?

• Oglejte si odlomek iz tega dela in poslušajte posnetek (tega najdete tudi na spletni strani www.srednja.net).

• O čem govori?

Zakaj je Bog ljudem zmešal jezike?

• Katero narečje je pisec upošteval kot podstavo knjižnega jezika?

Odgovor ponazorite s primeri.

• Ali so besede in skladnja popolnoma slovenske ali pod vplivom nemškega jezika?

Odgovor ponazorite s primeri.

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

21 ZGODOVINA • Oglejte si naslovnico in odlomek iz naslednjega dela. (Najdete ju tudi na spletni strani www.srednja.net.)

• Kako se imenuje to delo?

Kdo je njegov pisec?

Kdaj in kje je delo izšlo?

V katerem jeziku je napisano?

Kako se glasi prevod naslova?

Kaj je na naslovnici napisano v slovenskem jeziku?

• Kaj predstavlja to delo?

V katerem jeziku predstavlja?

Zakaj razpravljalni jezik ni slovenščina?

Kaj pa je slovensko?

• Katera besedna vrsta je obravnavana v odlomku?

Kaj je o njej predstavljeno?

Kako je to povedano?

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

ZGODOVINA 22 • Oglejte si naslovnico in odlomek iz naslednjega dela. (Najdete ju tudi na spletni strani www.srednja.net.)

• Kdo je pisec tega dela?

Kdaj je delo nastalo?

Preberite naslov tega dela.

V katerem jeziku je?

Prevedite ga.

• Ali je tudi to delo slovnica?

Kaj predstavlja?

• Kateri jeziki so zajeti v tem delu?

Kako je imenovan slovenski jezik na naslovnici in kako v knjigi?

Kako so jeziki razvrščeni?

Kako so zapisane?

Ali so razloženi pomeni besed?

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

16. stol. je Slovencem prineslo prvo tiskano gradivo v slovenščini. Prve slovenske besede so bile natisnjene v nemški pesmi vojaških najemnikov na letaku l. 1515.

Prve tiskane knjige v slovenščini pa so povezane s protestantsko versko reformo; l. 1550 sta v Tübingenu na Nemškem izšli dve, tj. Katekizem in Abecednik Primoža Trubarja. S tem se je slovenščina pridružila knjižno kultiviranim jezikom.

23 ZGODOVINA Prve besede in prvi knjigi so bile natisnjene v stari nemški pisavi, v gotici. Trubar pa je svoji prvi knjigi znova izdal l. 1555, tedaj v svoji priredbi humanistične latinične pisave; to sta kasneje nekoliko spopolnila Trubarjeva sodobnika Sebastijan Krelj in Adam Bohorič – po slednjem jo imenujemo bohoričica (v rabi je ostala do sredine 19. stol.). V bohoričici je izšlo nekaj čez dvajset Trubarjevih del, med temi so najpomembnejša Ta evangeli sv. Matevža, Cerkovna ordninga, Ta celi novi testament in Hišna postila. Tudi drugi protestantski pisci (npr. Jurij Dalmatin, Sebastijan Krelj idr.) so prevajali (in prirejali) verska dela, da bi jih ljudje lahko brali ali poslušali v svojem jeziku in jih tako bolje razumeli.

Slovenščina je bila v 16. stol. že močno narečno razcepljena. Trubar je bil doma z Raščice na Dolenjskem, vendar jo je že v otroštvu zapustil, pozneje pa je – še pred prestopom v protestantizem – po več let deloval kot pridigar v Laškem, Trstu in Ljubljani ter se pri tem seznanil z nastajajočim nadnarečnim jezikom v starejših prepisih cerkvenih besedil. Zato je za podstavo slovenskega knjižnega jezika vzel dolenjsko obarvani jezik ljubljanskega pridigarskega izročila (Ljubljana je bila od l. 1461 sedež škofije), toliko dvignjenega nad izrazito krajevne narečne posebnosti, da je bil razumljiv na širšem slovenskem območju.

Primoæ Trubar

Trubarjev knjižni jezik je utrdil Jurij Dalmatin s prevodom celotnega svetega pisma (Biblija, 1584). Ker je do naslednjega prevoda svetega pisma preteklo čez 200 let in ker je bila Dalmatinova Biblija izvzeta iz protireformacijskega uničevanja protestantskih knjig, je dve stoletji pomagala ohranjati enotnost in ugled knjižne slovenščine.

V 16. stol. sta poleg Trubarjevega Abecednika izšla še dva jezikovna priročnika: slovnica in slovar. Prvo slovnico slovenskega jezika je napisal Adam Bohorič. Izšla je l. 1584 z naslovom Arcticae horulae succisivae (Zimske urice proste). Napisana je v latinščini, strokovnem razpravljalnem jeziku 16. stol., vsebuje pa slovenske zglede (ob latinskih prevodih). Ponatiskovali so jo še v 18. stol.

L. 1592 je Nemec Hieronim Megiser izdal slovar štirih jezikov (Dictionarium quatuor linguarum); poleg nemškega, latinskega in italijanskega besedja je navedeno tudi slovensko. Njegov drugi slovar je Thesaurus Polyglottus (Večjezični slovar) iz l. 1603.

V 16. stol. sta se torej začela in utrdila slovenski knjižni jezik in slovenska pisava – in sicer v prevodih verskih besedil (katekizem, sveto pismo), v pesmaricah in v strokovnih besedilih (npr. npr. v jezikovnih priročnikih – v abecedniku, slovnici in slovarju).

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

Adam BohoriË

ZGODOVINA 24 Zgodovina slovenskega (knjižnega) jezika in jezikoslovja Od naselitve do 16. stoletja 16. stoletje 17. stoletje in prva polovica 18. stoletja

17. stoletje in prva polovica 18. stoletja • V učbeniku za zgodovino in za književnost ali na spletu poiščite podatke za odgovore na naslednja vprašanja: – V kateri državi je v 17. stoletju in v prvi polovici 18. stoletja živela večina Slovencev?

– Zakaj imenujemo to obdobje tudi protireformacija in katoliška obnova?

– Kdaj je bil protestantizem prepovedan?

– Kaj se je zgodilo s protestantskimi knjigami?

– Katero protestantsko knjigo so vendarle uporabljali do 18. stol.?

– Zakaj?

– Ali je v tem obdobju izšlo veliko tiskanih del v slovenščini?

– Katere slovensko pišoče pisce iz tega obdobja poznate?

– Po čem so znani?

– Katero delo iz tega obdobja pomeni začetek slovenske dramatike?

– Kateri znani plemič je v tem času pisal o Slovencih v nemškem jeziku?

– Kako imenujemo 1. polovico 18. stol. v literarnozgodovinskem smislu?

– Kaj je zanj značilno?

– Katerega slovenskega pisca tega sloga poznate?

– Kaj veste o njem?

• Primerjajte naslednja odlomka. (Najdete ju tudi na spletni strani www.srednja.net.)

Jurij Dalmatin: Biblija, 1584

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

Tomaæ Hren: Evangelia inu listuvi, 1612

25 ZGODOVINA • V kateri obdobji v razvoju slovenskega knjižnega jezika spadata odlomka?

• Kateri pisec je prevedel celotno delo, kateri pa je le priredil dele prvega prevoda?

• Navedite nekaj razlik v jeziku obeh odlomkov.

Ali jih je veliko?

• Ali je Hren ohranjal protestantsko jezikovno izročilo ali ne?

• Skušajte prebrati odlomek naslednjega rokopisnega besedila. (Najdete ga tudi na spletni strani www.srednja.net.) Nato pa preberite še njegov prepis.

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

• Po čem ste prepoznali, da gre za zasebno pismo?

ZGODOVINA 26 • Kdaj in kje je bilo pismo napisano?

• Kdo je naslovnik in kdo pisec pisma?

• Kako hči nagovarja svojo mater?

Kaj lahko po nagovoru sklepate o družbenem položaju dopisovalk?

• Ali hči svojo mater tika, vika ali onika? Odgovor ponazorite s primerom.

Od kod to?

• O čem hči največ piše v tem pismu?

Poročajte, kaj se je zgodilo.

• Kaj lahko na podlagi teh pisem sklepate o vlogi slovenščine v 17. stol.?

• Oglejte si naslednji odlomek in poslušajte posnetek. (Oboje najdete tudi na spletni strani www.srednja.net.)

Casus non modo ...

— Ljubezen ni samo slepa, temveË je tudi nespametna.

Quid deceat non videt omnis amans. — Noben zaljubljenec ne vidi, kaj se spodobi.

Janez Svetokriπki: Sacrum promptuarium, 1691

• Kdo je napisal to besedilo?

• Kako se slovensko imenuje knjiga tega avtorja?

• Del katere besedilne vrste je ta odlomek?

• O čem govori odlomek?

Kako jo presoja?

S čim utemeljuje svojo presojo?

• Z zgledi iz odlomka ponazorite baročni slog.

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0 17. stol. in prvo polovico 18. stol. imenujemo obdobje protireformacije in katoliške obnove. Protestantizem je bil namreč konec 16. stol. uradno prepovedan, protestanti izgnani, njihove knjige pa večinoma požgane. Slovenski knjižni jezik se je v naslednjem stoletju in pol šibko uveljavljal (v 150 letih je namreč izšlo komaj toliko knjig kot v 50 letih 16. stol.).

27 ZGODOVINA Kljub uničenju protestantskih knjig pa se je njihovo jezikovno izročilo v prvi polovici 17. stol. nadaljevalo, in sicer z ohranjeno Dalmatinovo Biblijo (ki pa je niso brali verniki sami, temveč duhovniki) in z redkimi natisnjenimi knjigami z versko vsebino.

Ohranjevalec protestantskega jezika je bil ljubljanski katoliški škof Tomaž Hren, glavni protireformator na Kranjskem. Izdal je zbirko evangelijev in apostolskih pisem Evangelia inu listuvi (1612) – večino besedil je vzel iz Dalmatina in jih nekoliko priredil ter jezik očistil nekaterih prevzetih (nemških) besed. Tudi Janez Ludvik Schőnleben je večkrat natisnil to delo; v latinskem predgovoru izdaje iz l. 1672 je omenil tudi svoja jezikovna načela: zaradi močnega vpliva govora (predvsem gorenjskega) na pisno normo, podedovano od protestantov, je zahteval enotnost samo v pisanju, v govoru pa je dopuščal različnost ("pisanje po šegi rodu, govor po šegi pokrajine").

Edini izvirni tiskani jezikovni priročnik je v tem obdobju izdal Gregorio Alasia da Sommaripa, italijanski menih iz devinskega samostana. Gre za italijansko-slovenski slovar Vocabolario Italiano, e Schiavo (1607) – poleg besed vsebuje primere pogovorov in molitev v obeh jezikih. To delo je živa priča govorjenega in zapisanega jezika v zahodnih slovenskih pokrajinah.

Zanimiv je tudi zapis prekmurskega jezika, ki se je oblikoval na začetku 18. stol.; ker so bili Prekmurci pod Ogrsko, je Ferenc Temlin izdal Mali katekizmus (1715) pod vplivom madžarščine in madžarske pisave.

Sicer pa je 17. stol. predvsem obdobje rokopisov, in sicer zasebnih in javnih. Zasebno dopisovanje so npr. plemiška pisma Marije Izabele Marenzi iz Trsta in njene matere Ester M. Coraduzzi z gradu Koča vas pri Ložu; ta pisma kažejo na rabo slovenščine tudi med višjimi plastmi prebivalstva. Javni rokopisi pa so npr. prisežni obrazci (prisege) za meščane pred opravljanjem raznih funkcij.

Proti koncu 17. stol., še bolj pa v prvi polovici 18. stol. se je ponovno razmahnilo izdajanje slovenskih knjig z versko vsebino in za duhovnike. Tedaj je bila najbolj razširjena besedilna vrsta pridiga. Najbolj znani slovenski pridigar je bil Janez Svetokriški (Tobija Lionelli); pridige je izdal v zbirki Sacrum promptuarium (Sveti priročnik, 1691). Znani pridigarji so bili tudi Matija Kastelec, o. Rogerij in Franc Miha Paglovec. V njihovem jeziku najdemo značilnosti pokrajin, iz katerih izvirajo (Svetokriški z Vipavskega, Kastelec z Notranjskega, Paglovec z Gorenjskega); to pomeni, da je bilo v knjižnem jeziku opuščenih še nekaj potez dolenjščine, čeprav omenjena dela ohranjajo protestantsko jezikovno izročilo.

Pridige so baročne – številne figure (npr. kopičenje, protistava, barviti primeri, mnogovezje, nagovor, govorniško vprašanje in odgovor) razgibavajo strogo notranjo urejenost baročnih besedil.

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

Grb Svetokriπkega

ZGODOVINA 28 Zgodovina slovenskega (knjižnega) jezika in jezikoslovja Od naselitve do 16. stoletja 16. stoletje 17. stoletje in prva polovica 18. stoletja Druga polovica 18. stoletja

Druga polovica 18. stoletja • V učbeniku za zgodovino in za književnost ali na spletu poiščite podatke za odgovore na naslednja vprašanja: – Kakšen pomen sta imela za Slovence cesarica Marija Terezija in njen sin cesar Jožef II.?

– Zakaj je prav v tem obdobju prišlo do okrepljene narodne zavesti in razmaha knjig v slovenskem jeziku?

– Kako imenujemo to obdobje v literarnozgodovinskem smislu?

– Zakaj?

– Katere pomembne Slovence iz tega obdobja poznate?

– Kaj veste o njih?

• Oglejte si naslovnico in odlomek naslednjega dela ter poslušajte posnetek.

(Oboje najdete tudi na spletni strani www.srednja.net.)

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

29 ZGODOVINA • Za katero delo gre?

• Kdo ga je prevedel?

• Kdaj in kje je delo izšlo?

• Ali je to prvi prevod tega dela v slovenščino?

• Kdo je bil prvi prevajalec?

• Navedeni odlomek primerjajte z odlomkom iz prvega prevoda (v učbeniku na str. …).

Kaj imata odlomka skupnega?

• S katerimi besedami je drugi prevajalec zamenjal naslednje izraze iz prvega prevoda: besseda, pruti Sonzhnimu ishodu, raunu Pule, je djal, do Neba?

• Na kateri narečni vpliv kažejo naslednje besede iz našega odlomka: na ∫vejti, inu, enu, apnu, taku, ∫turimo, mestu, prejden …?

Kaj pa besede: Gospod, s’ognjam …?

• S čim sta prevajalca zamenjala Dalmatinov germanizem folk?

• Ali je skladnja v Japelj-Kumerdejevem prevodu slovenska ali še vedno pod vplivom nemškega jezika?

Odgovor ponazorite s primeri.

• Ali sta se Japelj in Kumerdej pri prevajanju svetega pisma še močno opirala na Dalmatina? (Navedeni odlomek primerjajte z odlomkom na str. …)

• Oglejte si naslednje naslovnice in preberite odlomke. (Najdete jih tudi na spletni strani www.srednja.net.)

1

2

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

ZGODOVINA 30 2

3

• Kdo so pisci teh knjig?

• Kje in kdaj so dela izšla?

• Za katero vrsto jezikovnega priročnika gre v teh primerih?

• Kateri jezik je predstavljen?

• V katerem jeziku?

• Kdo je v 16. stol. napisal podoben priročnik?

Kdaj je izšel?

V katerem jeziku je bil napisan?

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

31 ZGODOVINA • Oglejte si naslednji naslovnici in preberite odlomka. (Najdete jih tudi na spletni strani www.srednja.net.)

1

(1781)

2

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

• Kdo sta pisca teh del?

• Kdaj sta deli izšli?

• Za katero vrsto jezikovnega priročnika gre?

• Koliko jezikov zajemata?

• Komu je namenjen prvi in komu drugi?

• Kdo je v 16. stol. napisal podoben priročnik?

Koliko jezikov je zajemal?

ZGODOVINA 32

• Oglejte si naslovnico Vodnikovega dela, preberite odlomke iz predgovora in poslušajte posnetek. (Vse najdete tudi na spletni strani www.srednja.net.)

knjigarna.com swis721 CMYK • Navedite naslov in leto izida te knjige.

10/100/90/0 • Katere vrste priročnik je to?

• Ali smo Slovenci že imeli pred tem kaj podobnega?

• Komu je pisec namenil priročnik?

• Kaj ga je spodbudilo k prevajanju tega dela?

• Katere besede je skušal uporabiti v knjigi?

Kaj meni o prevzemanju besed?

Iz katerega jezika smo prevzeli flašo, taler, mavrah, pušel?

33 ZGODOVINA • Katero pomoč pričakuje od slovenskih gospodinj?

• Oglejte si še naslovnico. (Najdete jo tudi na spletni strani www.srednja.net.)

• Naslovnica česa je to?

Kako se je imenoval?

Kdaj je izšla prva številka?

Pod naslovom časopisa je navedeno ime založnika – kdo pa je bil njegov urednik?

V katerem jeziku je izhajal časopis?

Ali smo Slovenci že pred tem imeli kaj podobnega?

Dobi rokopisov in redkih natisnjenih verskih knjig je v drugi polovici 18. stol. sledila doba razsvetljenstva. V tem obdobju se je začelo večati število tiskanih del; ta so bila ne le verska, temveč tudi posvetna. Izobraženi razsvetljenci so si namreč prizadevali za rabo slovenskega jezika na vseh življenjskih področjih.

knjigarna.com swis721

Eno od pomembnejših del iz tega obdobja je katoliški prevod Svetega pisma (izhajal je od l. 1784 do 1802). Pripravil ga je Jurij Japelj s sodelavci – najprej je z Blažem Kumerdejem prevedel Novo zavezo, nato pa z mlajšimi sodelavci še Staro zavezo (prevajali so po latinskem prevodu, imenovanem vulgata). Prevajalci obeh delov so precej upoštevali Dalmatinov prevod, zato katoliški prevod ohranja protestantsko pisno in jezikovno tradicijo (le besedje je bogatejše, pojavljajo pa se tudi gorenjske besedne oblike).

CMYK 10/100/90/0

V drugi polovici 18. stol. je bilo natisnjenih veliko del; njihovi pisci niso bili vsi z osrednjih slovenskih območij, temveč tudi od drugod, npr. s Štajerske, Koroške, iz Prekmurja (Slovenci so bili namreč v tem času upravno razdeljeni po raznih deželah).

Ker so si pisci želeli pridobiti čim več bralcev (da bi jih izobrazili), so pisali v jeziku svoje dežele; zato so se pojavile različice knjižnega jezika, tj. ob osrednji še npr. prekmurska, štajerska, koroška. Od osrednjega knjižnega jezika je bila najbolj

Jurij Japelj

ZGODOVINA 34 oddaljena prekmurska različica; njen utemeljitelj je bil protestantski pastor Štefan Kűzmič s prevodom Nove zaveze v prekmurski knjižni jezik.

Različice knjižnega jezika najdemo tudi v delih nadaljevalcev Bohoričeve in Megiserjeve dejavnosti. Marko Pohlin je v nemško pisani slovnici obravnaval osrednji knjižni jezik (vendar bolj pokrajinsko – ljubljansko – obarvanega), Ožbalt Gutsman v nemško pisani slovnici koroško različico knjižnega jezika, Jurij (Georg) Zelenko pa v dvojezično pisani slovnici štajersko različico. Pohlin in Gutsman sta izdala tudi dva slovarja: Pohlinov vsebuje slovensko, nemško in latinsko besedje, Gutsmanov pa nemško in slovensko.

Konec 18. stol. so začela izhajati tudi druga strokovna dela, npr. Kuharske bukve in Babištvo ali porodničarski vuk za babice Valentina Vodnika. S prevajanjem patentov (cesarskih odredb) pa se je razvijalo tudi slovensko upravno-pravno strokovno izrazje.

Marko Pohlin

Preprostejši bralec se je v tem obdobju prvič srečal s publicističnimi besedili – Valentin Vodnik je v slovenščini izdajal zbornika Velika pratika in Mala pratika ter časopis Lublanske novice.

V obdobje razsvetljenstva sega tudi začetek posvetnega pesništva (z zbornikom Pisanice od lepeh umetnost Janeza Damascena Deva in z Vodnikovima pesniškima zbirkama Pesmi za pokušino in Pesmi za brambovce) ter posvetne dramatike (s komedijama Županova Micka in Ta veseli dan ali Matiček se ženi Antona Tomaža Linharta).

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

35 ZGODOVINA

Prva polovica 19. stoletja • V učbeniku za zgodovino in za književnost ali na spletu poiščite podatke za odgovore na naslednja vprašanja: – Kako se je imenovala nova politična tvorba, v okviru katere je bila od 1809 do 1813 večina slovenskega ozemlja pod francosko vladavino?

– Zakaj tako ime?

– Katere reforme so stopile v veljavo pod Francozi?

– Kateri slovenski pesnik je bil nad novim položajem slovenščine tako navdušen, da je v čast Francozom napisal pesem Ilirija oživljena?

– Pod katero oblast smo prišli po koncu francoske vladavine?

– Kako se je z marčno revolucijo l. 1848 spremenil položaj podložnikov v Habsburški monarhiji?

– Zakaj je l. 1848 mejnik v slovenski narodni zgodovini?

Rešite ... in ... nalogo v delovnem zvezku na str. ...

• Kako imenujemo prvo polovico 19. stol. v literarnozgodovinskem smislu?

• Kdo je najpomembnejši predstavnik te smeri pri nas?

• Imenujte še druge pomembne Slovence iz tega obdobja in predstavite njihovo • vlogo.

• Oglejte si naslovnici dveh slovnic. (Najdete ju tudi na spletni strani www.srednja. net.)

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0 • Katera slovnica je delo Jerneja Kopitarja in katera Valentina Vodnika?

• V katerem jeziku sta napisani?

• V čem je posebnost Vodnikove slovnice?

• Kje se je uporabljala?

Zgodovina slovenskega (knjižnega) jezika in jezikoslovja Od naselitve do 16. stoletja 16. stoletje 17. stoletje in prva polovica 18. stoletja Druga polovica 18. stoletja Prva polovica 19. stoletja

ZGODOVINA 36

• Preberite prevod odlomka iz Kopitarjeve slovnice. Če bi nam nebo poslalo drugega, rimskega Cirila, ki bi, posnemaje onega prvega, grškega, izumil k 20 latinskim znakom še 9 novih, po obliki podobnih latinskim, bi bili Slovani edini srečni ljudje v Evropi, ki bi imeli podporo in pametno abecedo. V tem primeru bi bila sreča za slovansko slovstvo, da se je tolikanj zakasnilo: treba bi bilo namreč le posamezne rodoljube, ki se ukvarjajo z njim, pregovoriti, da sprejmejo novo abecedo. To bi se zgodilo tem laže, ker na vseh straneh hrepenijo po enotni ortografiji za vsa narečja. Vprav ker bi bila to nova abeceda in ne češka, poljska, hrvaška, kranjska itd., bi jo zato rajši sprejeli vsi rodovi, saj bi jih ne ovirala pri tem narodna nečimrnost.

• Kaj je storil "prvi Ciril"?

• Kaj naj bi po Kopitarjevem mnenju storil "drugi, rimski Ciril"?

• Zakaj si to želi?

• Kdo je sledil temu Kopitarjevemu razmišljanju?

• Oglejte si besedili iz Metelkove (1825) in Dajnkove slovnice (1824) ter poslušajte posnetka. (Vse najdete tudi na spletni strani www.srednja.net.)

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

37 ZGODOVINA • Na kratko obnovite zgodbi o oslu in miših.

• V katerem primeru rečemo, da se kdo pravda za oslovo senco?

• Kaj nas uči zgodba o miših?

• Navedite nekaj "novih"črk, ki sta jih vpeljala Metelko in Dajnko, ter povejte, katere glasove zaznamujejo.

Iz katere pisave je Metelko vzel "nove" črke?

• Preberite Prešernov sonet.

• S katero besedo je Prešeren ponazoril t. i. črkarsko pravdo?

• V kateri pisavi je to besedo zapisal prvič, v kateri pa drugič?

• Kako imenuje Prešeren Metelkove pristaše in kako Kopitarjeve?

• Pri katerem izrazu gre za besedno igro?

• Kaj hoče povedati v drugi kitici: da je pomembneje od tega, kako pišemo, kaj pišemo, ali da naj se raje piše z novimi črkami, ker stare ne ustrezajo več?

• Na čigavo stran se je torej postavil Prešeren?

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

ZGODOVINA 38 • Preberite odlomke iz besedil, objavljenih na zadnji strani Kmetijskih in rokodelskih novic 13. 3. 1844. (Najdete jih tudi na spletni strani www.srednja.net.)

• Za vsako besedilo povejte, kaj je predstavljeno v njem.

• Ali sta napisani v isti pisavi?

Pojasnite svoj odgovor.

• Kateri časopis ima zasluge za uveljavitev gajice?

• Preberite Prešernov sonet iz dveh izdaj.

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0 • Kateri sonet je iz prve izdaje Prešernovih Poezij (1847), kateri pa iz druge (1866)?

• Kako so l. 1847 zapisovali polglasnik v besedah: odprte, smrtjo, smrtna, mrtvaškem, prti?

• Navedite starejše oblike naslednjih besed: našega, odprta (vrata), da, mrtvaškem, prtu, koncem.

39 ZGODOVINA Medtem ko je bila druga polovica 18. stol. na Slovenskem obdobje književnega preporoda, je bila prva polovica 19. stol. obdobje razmišljanja o slovenskem jeziku – o njegovi razvitosti za razne vloge, o smiselnosti vztrajanja pri slovenščini, o potrebi po razvijanju enotnega slovenskega knjižnega jezika, o ustreznosti slovenske pisave ipd. To obdobje so zaznamovali predvsem črkarska pravda, jasno izražena želja po združitvi Slovencev, zavrnitev ilirizma, poenotenje slovenskega knjižnega jezika – od ustvarjalcev pa predvsem Jernej Kopitar, Matija Čop in France Prešeren.

Na začetku 19. stol. je svoje delo iz prejšnjega obdobja nadaljeval še Valentin Vodnik. Ni bil le pesnik, urednik itd., temveč tudi slovničar. V času Ilirskih provinc, ko je bila na Slovenskem poleg francoščine tudi slovenščina priznana kot uradni jezik in je postala učni jezik v srednjih šolah, je bilo treba pripraviti učbenike v slovenščini.

Zato je Vodnik l. 1811 izdal slovnico Pismenost ali gramatika za perve šole, prvo slovnico, napisano v slovenskem jeziku. Pripravljal je tudi nemško-slovensko-latinski slovar, vendar ga zaradi obilice drugega dela ni utegnil dokončati, so pa njegovo obsežno slovarsko gradivo uporabili kasnejši slovaropisci.

Tri leta pred Vodnikovo slovnico je izšla Slovnica slovanskega jezika na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem (Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark, 1808) Jerneja Kopitarja, ravnatelja dunajske dvorne knjižnice in cenzorja za slovanske in novogrške knjige. Kopitar je v njej zahteval enoten knjižni jezik za vse Slovence; podlaga naj bi mu bilo pisno izročilo protestantov in razsvetljencev. Pozival je tudi k reformi pisave – zagovarjal je namreč načelo, da naj bi imel vsak glas svojo črko; nasprotoval je dvočrkjem (ta so bila v bohoričici: ∫h, sh, zh) in se zavzemal za to, da bi bila črka iz enega dela (zato je bil proti gajici: š, ž, č).

Njegove ideje sta prevzela Franc Metelko in Peter Dajnko. Franc Metelko je v svoji nemško pisani slovnici slovenskega jezika predlagal novo pisavo; v njej je vsak glas zapisoval s po eno črko, in sicer tako, da je ohranil nekaj črk iz bohoričice, nekaj jih je zamenjal s svojimi črkami (predvsem cirilskimi), dodal pa je posebna znamenja za h, šč, lj in nj – zato je njegova abeceda štela 32 črk. Precej zapleteno in neestetsko metelčico so začeli uvajati v šolske in nabožne knjige, vendar so jo zaradi kritike Matija Čopa prepovedali za rabo v šoli. Zaradi te pisave se je med Kopitarjevim in Čopovim krogom vnela široka polemika, imenovana črkarska pravda.

Na Štajerskem je svojo pisavo vpeljal Peter Dajnko. Izdal je nemško pisano slovnico slovenskega jezika in v njej predstavil nov črkopis – dajnčico; to je nato uporabljal v svojih slovenskih delih (tj. v nabožnih, poljudnovzgojnih in šolskih knjigah), napisanih v vzhodnoštajerskem narečju. Tudi danjčico so prepovedali za rabo v šoli.

Novi pisavi nista bili sprejeti zaradi neenotnega videza (tj. mešanice latiničnih in cirilskih črk) ter utrjenega pisnega izročila. Njuna dobra stran je bila le, da sta pokazali na prednost pisave, ki za vsak glas uporablja svojo črko.

knjigarna.com swis721

Prizadevanje za izboljšanje slovenske pisave se je končalo l. 1845, ko se je dokončno uveljavila gajica. To pisavo so že nekaj stoletij prej uporabljali Čehi, s posredovanjem Ljudevita Gaja so jo sprejeli Hrvati, od njih pa smo jo, čeprav ne zaznamuje vseh glasov slovenskega jezika, prevzeli še Slovenci. Za mirno vpeljavo gajice ima velike zasluge predvsem Janez Bleiweis, urednik Kmetijskih in rokodelskih novic, ki je že od l. 1843 objavljal tudi članke v gajici (sprva celo drugega ob drugem v bohoričici in gajici).

Valentin Vodnik

Jernej Kopitar

Matija »op

France Preπeren

CMYK 10/100/90/0

Kopitar in Čop nista imela samo različnih pogledov samo na pisavo, temveč tudi na pesniški jezik in književnost nasploh. Kopitarjev pesniški vzor so bile ljudske pesmi, predvsem srbske, zato je pesnikom svetoval posnemanje ljudske pesmi. Slovenski Janez Bleiweis

ZGODOVINA 40 jezik naj bi se najprej utrdil v nabožnih in poučnih spisih za kmete, šele potem bi se lahko razvila zahtevnejša književnost. Pesniški jezik naj bi po njegovih nazorih temeljil na kmečki govorici, saj so meščani takrat govorili jezik, poln germanizmov.

Za preproste in neizobražene ljudi naj bi bil primeren slovenski jezik brez prevzetih prvin, izobraženci pa naj bi še naprej uporabljali nemščino ali ilirščino ali kak skupni slovanski jezik. Čopova jezikovna in literarna načela so bila drugačna – v pesništvu jih je uresničil France Prešeren. Ta ni posnemal ljudske pesmi, temveč je pisal po zgledu izvirne umetne evropske poezije, kot mu je svetoval Čop; temu je znanje številnih jezikov omogočalo, da je lahko sledil razvoju književnosti in jezika pri raznih evropskih narodih. Prešeren je svoje poglede na jezik, pisavo in književnost neposredno ali posredno izrazil v več pesmih (Apel in čevljar, Sonet o kaši, Ne bodmo šalobarde, Nova pisarija ...).

Ne le pisava, tudi knjižni jezik v prvi polovici 19. stol. ni bil enoten. Poleg osrednje kranjščine so bile v rabi še tri pokrajinske različice: koroška, štajerska in prekmurska.

Močna spodbuda za poenotenje je prišla v revolucionarnem letu 1848 s "pomladjo narodov" in prvim slovenskim političnim programom "Zedinjena Slovenija". V njem so slovenski izobraženci iz dunajskega društva Slovenija mdr. zahtevali tudi svobodno rabo slovenščine oz. enake pravice zanjo, kot jih ima nemščina.

(Stanko Vraz)

Za ta namen je bil seveda potreben enoten knjižni jezik. Ugodna tla je poenotenju pripravil šele ilirizem. To gibanje je hotelo združiti Slovence najprej v vseslovenski knjižni jezik, tega pa bi nato približali "ilirskemu" jeziku (nekakšni umetni mešanici slovenščine, hrvaščine in srbščine). Po tej združitvi bi obstajali štirje slovanski jeziki: češki, poljski, ruski in ilirski, dokler ne bi (po mnenju nekaterih skrajnežev) prišlo celo do enotnega vseslovanskega jezika. Marsikomu se je takrat zdelo, da je bolje, če prevzamemo ilirščino, kot da se izgubimo v nemško govorečem svetu. Tako so čutili predvsem Slovenci iz obrobnih pokrajin, npr. štajerski romantični pesnik Stanko Vraz: sprva se je navdušil za "ilirščino", kasneje pa je pisal v hrvaščini.

Prešeren in Čop sta ilirščino (in tudi vseslovanščino) zavračala. Ni se jima zdelo primerno, da bi opustili slovenski knjižni jezik v času, ko se je krog bralcev razširil in so v njem nastale prve velike besedne umetnine (Prešernove pesmi). Po drugi strani pa se tudi zelo sorodni evropski jeziki (kot npr. španski, portugalski …) niso zlivali v enega, kljub majhnosti nekaterih. Pravico do obstoja pa je slovenščini priznaval tudi Kopitar.

knjigarna.com swis721

K enotnemu knjižnemu jeziku je odločilno pripomogla vpeljava "novih oblik" sredi 19. stol.; najprej jih je objavil Luka Svetec v časopisu Slovenija, potem pa so bile upoštevane pri prevajanju avstrijskega državnega zakonika (danes bi rekli "uradnega lista") v slovenščino in sprejete v Janežičevo slovnico. Zamenjali so nekaj oblik iz osrednjeslovenskega knjižnojezikovnega izročila, npr. ♦ končnico -am pri samostalnikih m. in sr. spola z -om (z jelenam  z jelenom), ♦ končnice -iga, -ima ipd. pri pridevnikih za m. in sr. spol z -ega, -emu ipd. (zdraviga  zdravega),

CMYK 10/100/90/0

41 ZGODOVINA ♦ množinsko pridevniško končnico -e za sr. spol z -a (junaške dela  junaška

dela), ♦ primerniško obliko na -i za vse tri spole z -i, -a, -e (dražji /klobuk, obleka, blago/  dražji /klobuk/, dražja /obleka/, dražje /blago/), ♦ nar- v presežniku z naj- (narlepši  najlepši), ♦ veznik de z da (de bo prišel  da bo prišel) itd.

Nekoliko pozneje se je uveljavilo še zapisovanje glasovnega sklopa polglasnik + r samo s črko r (vrt nam. vert).

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

ZGODOVINA 42 Zgodovina slovenskega (knjižnega) jezika in jezikoslovja Od naselitve do 16. stoletja 16. stoletje 17. stoletje in prva polovica 18. stoletja Druga polovica 18. stoletja Prva polovica 19. stoletja Druga polovica 19. stoletja

Druga polovica 19. stoletja • V učbeniku za zgodovino in za književnost ali na spletu poiščite podatke za odgovore na naslednja vprašanja: – Kako se je z novo ustavo l. 1860 spremenila ureditev v Habsburški monarhiji?

– Kaj se je l. 1866, tj. po plebiscitu, ki je potrdil pripadnost Beneške Slovenije Italiji, in l. 1867, ko je nastopil dualizem, zgodilo z Beneškimi Slovenci ter Slovenci v Prekmurju in Porabju?

– V času t. i. Bachovega absolutizma je bilo značilno politično mrtvilo, razvijalo pa se je predvsem kulturno življenje, npr. v obliki bésed. Kaj so bile bésede?

– Kaj so bili tabori in kaj je bil njihov namen?

– Predstavite vlogo škofa Antona Martina Slomška na začetku 2. polovice 19. stol.

– Navedite imena časopisov in književnih revij, ki so izhajali v 2. polovici 19. stol. v slovenskem jeziku.

– Predstavite nastanek in vlogo Mohorjeve družbe.

– Kako pri nas imenujemo 2. polovico 19. stol. v literarnozgodovinskem smislu?

– Navedite imena pomembnejših književnikov in predstavite njihovo vlogo.

– Katera književna zvrst se je močno razvila v tem obdobju?

– Kdo je bil usmerjevalec začetkov te književne zvrsti na Slovenskem?

– Kdo je bil v tem času svetovno znani jezikoslovec slovenskega rodu in kaj veste o njegovem delu?

• Preberite odlomek iz Napak slovenskega pisanja Frana Levstika (izšle so l. 1858 v Novicah). (Najdete ga tudi na spletni strani www.srednja.net.)

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

• O čem govori odlomek?

Na kaj misli Levstik, ko govori o "malem stavku"?

43 ZGODOVINA • Je taka raba (z nedoločnikom) značilna za govorjeni jezik?

• Od kod je ta napaka prišla v slovenščino?

• Kdo je pred Levstikom tudi že opozarjal na nedopustno prevzemanje iz nemškega jezika?

• Preberite odlomke nekaterih jezikoslovnih del, ki so izšla v drugi polovici 19. stol. (Najdete jih tudi na spletni strani www.srednja.net.)

1

3

2

4

5

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0 • Ob vsakem odlomku povejte, za katero vrsto jezikovnega priročnika gre: za slovar ali slovnico ali pravorečje ali pravopis.

• Ob odlomkih iz slovarjev povejte, – ali gre za enojezične ali dvojezične slovarje, – katera jezika sta zajeta v odlomkih (pazite na zaporedje), – za katero vrsto slovarja gre: za splošnega ali posebnega (tematskega ali terminološkega).

ZGODOVINA 44 • Oglejte si naslovnice del, iz katerih so prejšnji odlomki. (Najdete jih tudi na spletni strani www.srednja.net.)

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

45 ZGODOVINA

• Kateri odlomek spada h kateri naslovnici?

• Oglejte si naslovnico slovnice in pripadajoči odlomek.

Kdaj je to delo izšlo?

Kdo je njegov avtor?

Kaj predstavlja odlomek?

Kako danes imenujemo "govorne dele"?

• Oglejte si naslovnice slovarjev in pripadajoče odlomke.

Zakaj je na dveh naslovnicah omenjeno ime škofa Wolfa?

Navedite imeni slovaropiscev.

Slovarski sestavek iz Pleteršnikovega slovarja vsebuje tudi okrajšave: Notr.

(Notranjska), Cig. (Cigale), Jan. (Janežič). Kaj je z njimi zaznamovano?

Kaj je posebnost slovarskega sestavka iz Znanstvene terminologije?

• Oglejte si naslovnico pravopisnega priročnika in pripadajoči odlomek.

Kdo je pisec tega dela?

Kdaj je delo izšlo?

Navedite naslov poglavja, iz katerega je navedeni odlomek.

Ali pišemo po teh pravilih še danes?

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

ZGODOVINA 46 • Preberite odlomka iz besedil Stanislava Škrabca (1878).

Jezik, ki ga priprosti narod govori, se deli povsod v več ali menj različnih narečij; književni jezik pa mora biti povzdignjen nad narečja, enak in edinstven po celem obsegu enega naroda. Da je edinost v književnem jeziku nekaj lepega, koristnega in potrebnega, needinost pa škodljiva, ako ne celo zoperna, tega, menim, ne bode nihče tajil.

Da je dialektična izreka na Štajerskem, Koroškem itd. različna od dialektične izreke na Kranjskem, komu ni znano? Ali izobraženim mej nami je potrebna e d i n s t v e n a , imenujmo jo, če dovolite, književna, izreka; in ta izreka ne sme biti neorganska zmes raznih dialektičnih izrek, tega, upam, ni treba šele dokazovati. Zato pa nikaker ne mislim, da mora v v s e m le kranjščina odločevati…

Le to je resnica, da mora podlaga biti, književni, le e n a dialektična izreka, in, da ta ne more biti rezijanska ali prekmurska… Naglasni sestav ostani, književni, izreki dolenjski, dasi je precej različen od ogersko-štajerskega, zato, ker je zanj vender le večina ostalih dialektov, ne le gorenjski, temuč, ako odštejemo nepremnoge posebnosti, tudi koroški in goriški.

• Kakšen mora biti po Škrabčevem mnenju knjižni jezik?

• Kaj naj bo podlaga knjižnemu jeziku?

• Zakaj ne more biti podlaga knjižnemu jeziku rezijanska ali prekmurska narečna izreka?

• Katero narečje naj bo temeljno za oblikovanje naglasa v slovenskem knjižnem jeziku?

Zahteve, zapisane v programu Zedinjena Slovenija, se l. 1848 niso uresničile, vendar v drugi polovici 19. stol. niso zamrle. Boj za slovenščino v šolah, v uradih in na sodiščih ni bil lahek, saj je celo zavedno slovensko izobraženstvo uporabljalo nemški jezik. V kranjskem deželnem zboru se je slovenščina lahko uporabljala šele od l. 1867 dalje, v uradih pa pribl. po l. 1890. Za rabo slovenščine v osnovnih šolah se je zavzel škof Anton Martin Slomšek. Vlada je najbolj nasprotovala njeni vpeljavi v srednje šole, ker so se v njih izobraževali poznejši razumniki; zato je bila prva srednja šola s slovenskim učnim jezikom ustanovljena šele l. 1905, tj. zasebna (škofijska) gimnazija v Šentvidu pri Ljubljani.

Na umetniškem področju so zmožnost slovenskega jezika v tem obdobju dokazovali književniki realisti, na publicističnem pa časnikarji.

Za uveljavitev slovenščine si je močno prizadeval Fran Levstik. Jezik mu je pomenil bistveno sestavino narodne samobitnosti. Zavzemal se je za samostojnost slovenščine, pri tem pa je v svojem delovanju zagrešil tudi nekaj napak. Mednje vsekakor spada njegovo prizadevanje, da bi slovenščino približal stari cerkveni slovanščini, ki jo je zmotno imel za neposredno prednico slovenščine.

Vendar ob Levstikovih zmotah ne gre prezreti njegovega pozitivnega prispevka za jezik. Zavedal se je, da se slovenski knjižni jezik oddaljuje od naravne govorice.

V razpravi Napake slovenskega pisanja (1858) je opozoril, da se v pisanju čedalje bolj opaža duh nemškega jezika. Z zgledi iz tiska je ponazoril, kako se to kaže pri tvorbi besed, predvsem pa v skladnji, npr. pri napačni stavi glagola. Po njegovem prepričanju se je treba jezika učiti od ljudstva, potrebna pa sta tudi nova slovnica in slovar, kajti brez tega ne bo moglo nastati dobro slovstvo.

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

Fran Levstik

47 ZGODOVINA Ker so avstrijske oblasti zavirale zahteve po slovenski šoli tudi z očitki, da je slovenščina premalo razvita in da v njej ni ustreznih učbenikov, se je njihove priprave lotil Anton Janežič, profesor v Celovcu in urednik raznih revij. Izdal je slovensko slovnico za dijake gimnazije in realke ter priročni nemško-slovenski in slovenskonemški slovar.

V tem obdobju je na Slovenskem napredovalo tudi znanstveno delovanje in pokazala se je potreba po strokovnem izrazju v domačem jeziku. Za postavljanje njegovih temeljev ima največ zaslug Matej Cigale, pravnik in jezikoslovec. Leta 1860 je v dveh knjigah izdal Deutsch-slowenisches Wörterbuch (Nemško-slovenski slovar), za katerega je denar prispeval takratni ljubljanski škof Wolf in ga zato imenujemo tudi Wolfov slovar. L. 1880 pa je izdal še Znanstveno terminologijo s posebnim ozirom na srednja učilišča, in sicer kot dopolnilo k slovarju.

Anton JaneæiË

Drugi del Wolfovega slovarja je Slovensko-nemški slovar, ki ga je l. 1894 in 1895 izdal Maks Pleteršnik v dveh knjigah in z ok. 110.000 gesli. V njem so poleg knjižnega besedja zajeti tudi izrazi iz vseh slovenskih pokrajin iz 19. stoletja pa tudi stare besede od Trubarja naprej; torej lahko govorimo o praktičnem slovarju z zgodovinsko in narečno razširitvijo. Z njim se je slovenščina postavila ob bok omikanim jezikom, slovar pa ni služil samo praktičnim namenom, temveč je razširil možnosti znanstvenega preučevanja slovenščine.

V 2. polovici 19. stol. se je ustalila tudi tvarna stran slovenskega knjižnega jezika.

Stanislav Škrabec je utemeljil sodobno slovensko pravorečje. Že v svojem prvi jezikoslovni razpravi O glasu in naglasu našega knjižnega jezika v izreki in pisavi (1870) se je lotil področja, ki ga do tedaj jezikoslovje ni obravnavalo načrtno. Ko so takratni slovenski izobraženci iz raznih pokrajin nastopali v javnosti (npr. v čitalnicah, na taborih), se je namreč pokazala potreba po oblikovanju enotnega knjižnega jezika tudi v govoru. V 60. letih je na Slovenskem veljalo načelo, da naj se govori tako, kot se piše (torej naj bi se tudi črka l brala, kot je zapisana, in sicer ne glede na to, v katerem položaju stoji). Škrabcu se je zdelo nedopustno "zavoljo pomanjkljive abecede in pisave tudi izreko pačiti". Poudarjal je, da mora biti knjižna izreka oprta na vsa narečja, njena podlaga pa naj bo osrednjeslovenska govorica.

Stanislav ©krabec

Fran Levec je l. 1899 izdal Slovenski pravopis, prvi slovenski pravopisni priročnik v samostojni knjigi (pred njim so izhajali abecedniki ali pa se je o pravopisu pisalo v slovnicah). Levčev pravopisni priročnik je sestavljen iz pravil in pravopisnega slovarja.

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

Franc Levec

ZGODOVINA 48 Zgodovina slovenskega (knjižnega) jezika in jezikoslovja Od naselitve do 16. stoletja 16. stoletje 17. stoletje in prva polovica 18. stoletja Druga polovica 18. stoletja Prva polovica 19. stoletja Druga polovica 19. stoletja 20. stoletje

20. stoletje • V učbeniku za zgodovino in za književnost ali na spletu poiščite podatke za odgovore na naslednja vprašanja: V katere tri vojne so bili Slovenci vpleteni v 20. stol.?

V okviru katere države je večina Slovencev živela a) od začetka 20. stol. do prve svetovne vojne, b) od prve do druge svetovne vojne, c) po drugi svetovni vojni do l. 1991?

Kdaj so ostali zunaj meja današnje Slovenije Beneški Slovenci, Slovenci na Goriškem in Tržaškem, koroški Slovenci in porabski Slovenci?

Kdaj in kam se je izselilo največ Slovencev?

Zakaj so se izseljevali?

Navedite ime države, v kateri večinsko živimo po l. 1991.

Ali se je na koncu 20. stol. uresničil program t. i. zedinjene Slovenije?

Utemeljite odgovor.

Kdaj smo dobili slovensko univerzo?

Kdaj je bila ustanovljena Slovenska akademija znanosti in umetnosti?

Katera literarnoslogovna obdobja in smeri so se zvrstili v 20. stol.?

Za vsako naštejte najpomembnejše predstavnike.

• V 20. stol. so bili nadaljevalci Janežičevega slovničarskega dela Anton Breznik, skupina štirih avtorjev in Jože Toporišič. Preberite odlomke iz prve izdaje Breznikove (1916), Bajec-Kolarič-Šolar-Ruplove (1947) in Toporišičeve slovnice (1976). (Najdete jih tudi na spletni strani www.srednja.net.)

1

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

49 ZGODOVINA

2

3

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

ZGODOVINA 50 • O čem govorijo odlomki?

• Koliko besednih vrst je obravnavanih v slovnicah iz l. 1916, 1947 in 1976?

• Kaj je merilo delitve besednih vrst v teh treh delih?

• V katerih slovnicah sta števnik in zaimek samostojni besedni vrsti?

• Kaj je členek pri Brezniku in kaj pri Toporišiču?

• Število besednih vrst v slovnicah iz 20. stol. primerjajte z Janežičevo slovnico (v učbeniku na str. ...). Kaj ste opazili?

• Oglejte si naslovnice naslednjih del. (Najdete jih tudi na spletni strani www.srednja. net.)

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

51 ZGODOVINA • Za katere priročnike gre?

Ali gre za enojezične ali večjezične slovarje?

Kateri je prvi enojezični slovar slovenskega knjižnega jezika?

• Kateri slovar je najsodobnejši?

Koliko izdaj je doživel?

V čem se ločijo izdaje?

Kdo je sestavil SSKJ? • Edini pravorečni priročnik, ki je v 20. stol. izšel v posebni knjigi, je Slovensko pravorečje (1946) Mirka Rupla. Čigavo izročilo nadaljuje?

V katerem priročniku se lahko danes poučimo o izgovarjavi besed?

• Preberite odlomke iz pravopisnih priročnikov iz l. 1920 (1), 1935 (2), 1950 (3), 1962 (4) in 2001 (5). (Najdete jih tudi na spletni strani www.srednja.net.)

1

2

3

4

knjigarna.com swis721 5

CMYK 10/100/90/0

ZGODOVINA 52 • O čem govorijo odlomki?

• Ali je bilo pravilo o pisanju osebnih in svojilnih zaimkov kot izrazov spoštovanja v pravopisnih priročnikih 20. stol. ves čas enako ali se je spreminjalo?

Ponazorite odgovor.

• V katerem pravopisnem priročniku lahko razberemo to pravilo le iz slovarskega sestavka?

Katero je to pravilo?

• Kako naj bi pisali ogovore ljudi v protokolarnih priložnostih?

• Opazujte tudi zglede. Kaj ste ugotovili?

• Preberite odlomka iz del Frana Ramovša. (Najdete ju tudi na spletni strani www.srednja.net.)

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

53 ZGODOVINA • O čem govorita odlomka?

S katerima področjema jezikoslovja se je ukvarjal Fran Ramovš?

• Katera samoglasnika je imela praslovanščina, slovenščina pa ju je praviloma izgubila?

Kako ju zaznamujemo v fonetični pisavi?

Katera slovenska narečja so dlje časa obdržala nosni izgovor?

Katero narečje ga pozna še danes?

• Kateri narečji sta osrednjeslovenski?

S katerimi narečji je povezano gorenjsko narečje in s katerimi dolenjsko?

Kaj izvemo iz besedila o naselitvenih tokovih na slovenskem ozemlju?

• Oglejte si še naslednje naslovnice. (Najdete jih tudi na spletni strani www.srednja. net.)

knjigarna.com swis721 • Kdo je pisec navedenih del?

• Navedite njihove naslove.

• S katerimi jezikoslovnimi področji se je ukvarjal ta pisec?

CMYK 10/100/90/0

Večina Slovencev je bila l. 1918 vključena v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev oz. od l. 1929 preimenovano v Kraljevino Jugoslavijo. Nejasna določitev vloge slovenščine v ustavi iz l. 1921 ("Službeni jezik kraljevine je srbsko-hrvaško-slovenski.") je dopuščala predvsem unitaristično razlago – pritisk srhohrvaščine se je kazal v neenakopravnosti slovenskega jezika v skupščini, državni upravi, vojski ipd. Del Slovencev, ki se je po prvi svetovni vojni proti svoji volji znašel v okvirih italijanske

ZGODOVINA 54 (Primorska in velik del Notranjske), avstrijske (Koroška) in madžarske države (Porabje), pa je bil pod močnimi asimilacijskimi pritiski.

V 30. letih 20. stol. je med Slovenci spet prišlo do obuditve ilirističnih idej, do t. i. jugoslovenstva. Nekateri so zagovarjali idejo, da Slovenci, Hrvati in Srbi niso narodi, temveč samo plemena istega naroda, zato naj bi se združili tudi kulturno in jezikovno. Prišlo je do polemik o tem, ali je ohranitev slovenščine bistvena za nadaljnjo usodo slovenske identitete – to je med drugimi zagovarjal Josip Vidmar in s tem nadaljeval Cankarjevo stališče iz l. 1913 (ta je v predavanju Slovenci in Jugoslovani zapisal: "Kakšno jugoslovansko vprašanje v kulturnem ali celo jezikovnem smislu sploh ne /obstaja/. Morda je kdaj /obstajalo/; toda rešeno je bilo takrat, ko se je jugoslovansko pleme razcepilo v četvero narodov s četverim čisto samostojnim kulturnim življenjem. Po krvi smo si bratje, po jeziku vsaj bratranci – po kulturi, ki je sad večstoletne /ločene/ vzgoje, pa smo si med seboj veliko bolj tuji, / kot/ je tuj naš gorenjski kmet tirolskemu ali pa goriški viničar furlanskemu.").

Med drugo svetovno vojno sta nemški in madžarski okupator na Slovenskem izvajala ostro asimilacijsko politiko, slovenščina je imela nekaj pravic le pod Italijani (v Ljubljanski pokrajini). Odpor proti okupatorju je poudarjal prav pomen in vlogo ohranitve slovenskega jezika.

Po drugi svetovni vojni je bil slovenščini ustavno zagotovljen položaj uradnega jezika v socialistični Jugoslaviji (slovenščina je bila razglašena za enega od enakopravnih jezikov jugoslovanskih narodov), vendar se to v praksi ni uresničevalo dosledno, predvsem ne v vojski in diplomaciji. Povod za predosamosvojitvene dogodke konec 80. let je bilo prav neupoštevanje rabe slovenščine na vojaškem sodišču v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni se je sicer raba slovenskega knjižnega jezika močno razmahnila prav na vseh področjih (književnost, znanost, publicistika …); opazen je tudi razvoj govorjenega jezika (gledališče, radio, televizija).

Z osamosvojitvijo l. 1991 je slovenščina postala državni in uradni jezik v Republiki Sloveniji, z novo (prozahodno) politično in gospodarsko usmeritvijo Slovenije pa so nastala nova vprašanja (npr. pritisk angleščine idr. – o tem gl. več v sklopu Jezik).

Anton Breznik

Najpomembnejša jezikoslovca prve polovice 20. stol. sta bila Anton Breznik in Fran Ramovš. L. 1916 je izšla Breznikova Slovenska slovnica za srednje šole; v njej sta zlasti pomembni poglavji o pravorečju in skladnji. Breznik je tudi pisec drugega Slovenskega pravopisa in soavtor tretjega, ob Franu Ramovšu. Sicer pa je posebno pozornost namenjal raziskovanju časnikarskega jezika in jezika slovenskih pripovednikov, zato ga štejemo za utemeljitelja novejše stilistike. Ob jeziku v časnikih je opozarjal na to, da si pisci po nepotrebnem sposojajo tuje izraze, za katere v slovenščini že imamo svoje. Odločno se je postavil v bran samostojnosti slovenskega jezika tedaj, ko so si zagovorniki t. i. jugoslovenstva prizadevali, da bi Slovence, Hrvate in Srbe združili po unitarističnem načelu ena država – en narod – ena kultura – en jezik.

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0

Fran Ramovπ

Frana Ramovša uvrščamo med ključne raziskovalce zgodovinskega razvoja slovenskega jezika. Poleg preučevanja zgodovine slovenskega jezika se je posvečal tudi narečjem. Okoli 40 slovenskih narečij je razdelil na sedem skupin in jih podrobno

55 ZGODOVINA opisal. Poskrbel je za novo izdajo Brižinskih spomenikov (skupaj z Milkom Kosom).

Izdelal je načrt za etimološki slovar slovenskega jezika in veliki slovar slovenskega jezika. Slednji je postal izhodišče za oblikovanje zasnove Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Zelo pomembno je tudi Ramovševo prizadevanje za ustanovitev univerze v Ljubljani. Po njem se imenuje Inštitut za slovenski jezik, ki deluje pri SAZU. Po drugi svetovni vojni smo dobili vrsto jezikovnih priročnikov: edinega pravorečnega je pripravil Mirko Rupel (Slovensko pravorečje, 1946), izšlo pa je več pravopisnih (1950, 1962 in 2001), vsi imajo po več avtorjev in so izšli pod okriljem SAZU. Dvakrat je izšel enojezični Slovar slovenskega knjižnega jezika (v petih zvezkih od 1970 do 1991, v enem zvezku l. 1994, v elektronski obliki pa l. 1998 – pripravili so ga na SAZU). Izšlo je tudi več izdaj slovnic, veliko dvojezičnih (oz. večjezičnih) slovarjev pa tudi terminoloških in tematskih (npr. etimološki slovar, slovar tujk …).

Osrednja osebnost slovenskega jezikoslovja v zadnji tretjini 20. stol. je bil Jože Toporišič. Znan je bil kot avtor gimnazijskega učbenika Slovenski knjižni jezik 1–4; iz tega se je razvila njegova Slovenska slovnica (1976, 1984, 1991, 2000).

Napisal je tudi številne razprave o glasoslovju, oblikoslovju in skladnji idr., bil je urednik strokovnih in znanstvenih jezikoslovnih revij (Jezik in slovstvo, Slavistična revija) in raznih zbornikov, kot urednik in prevajalec je sodeloval pri izdajah besedil iz zgodovine slovenskega jezika in jezikoslovja (npr. izdal je izbrano delo Antona Breznika in zbrano delo Stanislava Škrabca, prevedel je Bohoričevo slovnico).

Slovensko jezikoslovno izrazje je predstavil v knjigi Enciklopedija slovenskega jezika (1992). Vodilno vlogo je imel tudi pri sestavi novega pravopisnega priročnika (Slovenski pravopis, 2001).

Joæe ToporiπiË

knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0