http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_slovenscina/3.%20razred/Prirocniki_priprave/NV

mag. Marija Ropi~, Mira Kramari~

Na vrtiljaku ~rk 3 Priro~nik za u~itelje pri pouku slovenskega jezika v 3. razredu devetletne osnovne {ole

mag. Marija Ropi~, Mira Kramari~ Na vrtiljaku ~rk 3 Priro~nik za u~itelje pri pouku slovenskega jezika v 3. razredu devetletne osnovne {ole

Recenzentke: dr. Metka Kordigel, dr. Marja Be{ter Turk, dr. Martina Kri`aj Ortar, [kerbinek Alenka Oblikovanje: Petra ^erne Oven / Studio id Zasnova in oblikovanje tipografij Rokus in Miran: Lucijan Bratu{ Uredila: Anamarija Kham Prelom: Peter Prevec Lektoriranje: Mateja Modrijan~i~ in Katja Paladin Tisk: 1. natis: Ljubljana, september 2002 Naklada: 600 izvodov Š Zalo`ba Rokus, d. o. o., 2002. Vse pravice pridr`ane.

Za zalo`bo: Rok Kvaternik Brez pisnega dovoljenja zalo`nika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priob~itev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakr{nem koli obsegu ali postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. ~lena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kr{itev avtorske pravice.

Zalo`ba Rokus, d. o. o.

Pot na Fu`ine 2 1000 Ljubljana Telefon: (01) 520 1770 Telefaks: (01) 520 1785 Brezpla~ni telefon: 080 1990 E-po{ta: rokus@rokus-klett.si http://www.rokus-klett.si http://www.knjigarna.com

CIP - Katalo`ni zapis o publikaciji Narodna un univerzitetna knji`nica, Ljubljana 372.41/.45.371.3(035) ROPI^, Marija Na vrtiljaku ~rk 3. Priro~nik za u~itelje pri pouku slovenskega jezika v 3. razredu devetletne osnovne {ole / Marija Ropi~, Mira Kramari~. - 1. natis - Ljubljana : Rokus, 2002 ISBN 961-209-321-0 1. Kramari~, Mira 120104704

mag. Marija Ropi~

Prvi del

Cilji: Nizajo besede, ki vsebujejo glas/~rko i.

1. vaja

Glas i zapisujejo z ustrezno malo (in veliko) pisano ~rko v dolo~eni smeri, obliki in velikosti.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: U~enci bodo potrebovali individualno tablico, za vsako skupino potrebujemo list papirja (A3), DZ 1 in 2.

2. Oblika dela: frontalna, individualna, skupinska.

3. Metode opismenjevanja: analiti~no-sinteti~na metoda (in integrativna metoda).

4. Monografski postopek u~enja male pisane ~rke i (in velike pisane ~rke i).

5. Izvedba:

U~itelj Povabi u~ence, naj oblikujejo skupine.

U~enci Sedejo v skupine.

Razdeli posameznim skupinam liste papirja. Naro~i u~encem, naj list razdelijo na tri prostore (tri kolone): v prvo kolono naj vpi{ejo besede, ki se za~enjajo s ~rko i, v drugo kolono naj vpi{ejo besede, ki se kon~ajo s ~rko i, v tretjo kolono naj vpi{ejo besede, ki imajo znotraj besede ~rko i.

Sledijo navodilu.

3.

Spodbudi skupine k poro~anju.

Poro~ajo.

4.

Demonstrira pisanje male pisane ~rke i (in velike pisane ~rke i).

Pi{ejo: — po zraku, — na individualne tablice (tablo), — v delovni zvezek, — v zvezek.

5.

Pozove u~ence k re{evanju vaje v delovnem zvezku.

V dele igluja vpisujejo besede, ki vsebujejo ~rko i.

1.

2.

I{~ejo besede, ki vsebujejo glas i na dolo~enem mestu, in besede zapi{ejo.

Opomba: U~enci bodo potrebovali zvezke pri pisanju vseh pisanih ~rk, zato v 1. to~ki predloga priprave in izvedbe vaje tega ne navajamo posebej.

Cilji: 2. vaja Pi{ejo besede, ki vsebujejo ~rko u. Ob pripovedovanju zgodbe razvijajo govorjenje z elementi domi{ljije in ustvarjalnosti.

Glas u zapisujejo z ustrezno malo (in veliko) pisano ~rko v dolo~eni smeri, obliki in velikosti.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: U~enci bodo potrebovali volneno nitko s tekstilno podlago, barvice, DZ 1 in 2.

2. Oblika dela: frontalna, individualna, dvojice.

3. Metode opismenjevanja: analiti~no-sinteti~na metoda (in integrativna metoda).

4. Monografski postopek u~enja male pisane ~rke u (in velike pisane ~rke u).

5. Izvedba:

U~itelj Povabi u~ence k igri – »V de`eli U«.

V zvezek (sredi prazne strani) napi{ejo ~rko u. Okrog nje napi{ejo vse besede, ki vsebujejo ~rko u.

Pisanje ustrezno ~asovno omeji.

U~enci Okrog ~rke u pi{ejo dolo~ene besede (oblikujejo neke vrste miselni vzorec).

2.

Naro~i u~encem, naj obkro`ijo: — z rde~o barvico besede, ki imajo ~rko u na za~etku besede, — z modro barvico besede, ki imajo ~rko u na koncu besede, — z zeleno barvico besede, ki imajo ~rko u znotraj besede.

Berejo in ustrezno obkro`ijo.

3.

Pozove u~ence, naj zvezke zamenjajo s sosedom in preverijo obkro`ene besede.

Preverjajo.

4.

Povabi u~ence, naj so{olcu v klopi povedo zgodbo, v kateri bodo uporabili besede z glasom u (iz zvezka).

Prisluhnejo navodilu.

5.

Spremlja pripovedovanje zgodbe v dvojicah.

Pripovedujejo zgodbo so{olcu.

6.

Povabi posameznike k pripovedovanju zgodbe pred celotno skupino.

Posamezniki glasno pripovedujejo, ostali pazljivo poslu{ajo.

1.

2. vaja

7.

8.

U~itelj Demonstrira pisanje male pisane ~rke u (in velike pisane ~rke u).

U~enci Pi{ejo: — po zraku, — oblikujejo pisano ~rko z volneno nitko na tekstilni podlagi, — v delovni zvezek, — v zvezek.

Spodbudi u~ence, naj uporabijo besede s ~rko u (ki so jih napisali v za~etku u~ne ure v zvezek) v povedih. Povedi so lahko enostav~ne, zlo`ene, z razli~nimi kon~nimi lo~ili ipd.

Pi{ejo povedi.

Nasvet: V de`eli U so vse stvari poimenovane z besedami, v katerih sli{imo glas u (imena ljudi, `ivali, rastlin, mest, dr`av, ulic in vseh stvari vsebujejo glas u /na za~etku, na koncu in znotraj besed/).

Besede naj uporabijo v zgodbi.

Cilji: Napi{ejo besede, ki se za~nejo na ~rko n.

3. vaja

Glas n zapisujejo z ustrezno malo (in veliko) pisano ~rko v dolo~eni smeri, obliki in velikosti.

Tvorijo povedi iz dolo~enih besed.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: U~enci bodo potrebovali individualno tablico, DZ 1 in 2.

2. Oblika dela: frontalna, individualna.

3. Metode opismenjevanja: analiti~no-sinteti~na metoda (in integrativna metoda).

4. Monografski postopek u~enja male pisane ~rke n (in velike pisane ~rke n).

5. Izvedba:

1.

U~itelj Povabi u~ence, naj v delovnem zvezku sestavijo besedno piramido. Vse besede v piramidi naj se za~nejo z isto ~rko. V vsaki vrsti mora biti beseda za eno ~rko dalj{a kakor v predhodni vrsti.

U~enci Ravnajo po navodilu.

Imajo razli~ne mo`nosti (divergentno razmi{ljanje!).

Berejo in poro~ajo.

2.

Spodbudi u~ence k branju besed iz posamezne vrste v besedni piramidi.

3.

Demonstrira pisanje male pisane ~rke n (in velike pisane ~rke n).

4.

Naro~i u~encem, naj tvorijo povedi iz besed v besedni piramidi.

Besedna piramida – ena izmed mnogih mo`nosti: N NE NOÈ NINA NOTER/NOVEC NOVELA NOSOROG NOVEMBER NEPOZABEN NASPROTNIK

Pi{ejo: — po zraku, — na individualne tablice (tablo), — v delovni zvezek, — v zvezek, — besede: in, ni.

V zvezek pi{ejo povedi z malimi tiskanimi ~rkami in uporabljajo veliko za~etnico.

Cilji: 4. vaja V besedilu prepoznajo in pod~rtajo besede, kjer sli{ijo glas m na dolo~enem mestu v besedi.

Glas m zapisujejo z ustrezno malo (in veliko) pisano ~rko v dolo~eni smeri, obliki in velikosti.

Povedi razporedijo v ustrezni vrstni red.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: U~enci bodo potrebovali individualno tablico, besedilo s prosojnice (prilo`eno priro~niku za u~itelje), DZ 3 in 4.

2. Oblika dela: frontalna, individualna.

3. Metode opismenjevanja: analiti~no-sinteti~na metoda (in integrativna metoda).

4. Monografski postopek u~enja male pisane ~rke m (in velike pisane ~rke m).

5. Izvedba:

1.

U~itelj Naro~i u~encem, naj tiho preberejo besedilo v delovnem zvezku.

U~enci Tiho berejo.

2.

Vpra{a u~ence, o ~em pripoveduje besedilo.

Odgovarjajo.

3.

Spodbudi u~ence k ponovnemu branju in poda navodila za pod~rtovanje besed.

Berejo.

Ustrezno pod~rtajo dolo~ene besede.

4.

Napoti u~ence k razporejanju besed v tabelo.

Vstavljajo besede v tabelo.

5.

Demonstrira pisanje male pisane ~rke m (in velike pisane ~rke m).

Pi{ejo: — po zraku, — na individualne tablice (tablo), — v delovni zvezek, — v zvezek, — besede: mi, mu in um.

6.

Ponudi u~encem fotokopirano besedilo iz priloge (prosojnica s povedi iz zgodbice) in poda navodilo za re{evanje naloge v zvezku.

Berejo povedi.

Razvrstijo jih v vrstni red od 1–5.

Zaporedje povedi: Dedek Toma` in babica Ema sta `ivela na de`eli.

Imela sta manj{o kmetijo.

Tam sta imela doma~e `ivali: krave, zaj~ke, psa in muco.

Muca Maca je skotila dva mladi~a.

Manca je dobila malega ~rnega muca, ki mu je dala ime Muri.

Cilji: 5. vaja Poimenujejo sli~ice in izlo~ijo tiste, ki ozna~ujejo besede, v katerih so sli{ali glas a.

Glas a zapisujejo z ustrezno malo (in veliko) pisano ~rko v dolo~eni smeri, obliki in velikosti.

Razvijajo pripovedovanje z elementi domi{ljije in ustvarjalnosti.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: U~enci bodo potrebovali individualne tablice, sli~ice iz kompleta Na vrtiljaku ~rk 2, DZ 3 in 4.

2. Oblika dela: frontalna, individualna, skupinska.

3. Metode opismenjevanja: analiti~no-sinteti~na metoda (in integrativna metoda).

4. Monografski postopek u~enja male pisane ~rke a (in velike pisane ~rke a).

5. Izvedba:

U~itelj Povabi u~ence, naj oblikujejo osem manj{ih skupin.

U~enci Oblikujejo skupine.

2.

Pozove u~ence, naj poimenujejo sli~ice in izlo~ijo tiste, ki ozna~ujejo besede, v katerih so sli{ali glas a. Nato naj {e ugotovijo polo`aj glasu a v besedi (na za~etku, na koncu, znotraj besede).

Ravnajo po navodilu.

3.

Spodbudi u~ence k poro~anju.

Besede napi{e na tablo (ne vseh).

Poro~ajo.

4.

Demonstrira pisanje male pisane ~rke a (in velike pisane ~rke a).

Pi{ejo: — po zraku, — na individualne tablice (tablo), — v delovni zvezek, — v zvezek, — besedi: na, mama.

5.

Spodbudi u~ence za pripovedovanje z elementi domi{ljije in ustvarjalnosti.

Znova se razporedijo v osem skupin (kot na za~etku u~ne ure). Karte polo`ijo na mizo tako, da slika ni vidna. Karte pome{ajo in nato dve obrnejo. Iz teh dveh besed tvorijo zgodbico.

1.

6.

Skupine izberejo najbolj izvirno zgodbico in jo glasno povedo {e ostalim so{olcem.

Sedejo v osem skupin.

V skupini si pripovedujejo zgodbico dveh besed.

Posamezniki povedo zgodbico.

Cilji: Iz dolo~enih besed tvorijo razli~ne povedi.

6. vaja

Glas o zapisujejo z ustrezno malo (in veliko) pisano ~rko v dolo~eni smeri, obliki in velikosti.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: U~enci bodo potrebovali individualno tablico, veliko kuverto z listi (besede na listih: osem, orehi, oblak, omara, ogrlica, opica /pripravi u~itelj sam/), DZ 3 in 4.

2. Oblika dela: frontalna, individualna, skupinska.

3. Metode opismenjevanja: analiti~no-sinteti~na metoda (in integrativna metoda).

4. Monografski postopek u~enja male pisane ~rke o (in velike pisane ~rke o).

5. Izvedba:

U~itelj Naro~i u~encem, naj oblikujejo manj{e skupine.

U~enci Sedejo v skupine.

2.

Povabi u~ence, naj iz kuverte potegnejo en list.

Besedo, ki je napisana na tem listu (osem, orehi, oblak, omara, ogrlica, opica), naj uporabijo v povedih, ki bodo imele razli~na kon~na lo~ila (. ! ? /vsaj tri povedi/). Povedi napi{ejo v zvezek.

Vsaka skupina izvle~e en list z besedo.

3.

Opazuje u~ence pri delu.

Pi{ejo razli~ne povedi v zvezek.

4.

Spodbudi u~ence, naj preberejo povedi v skupini.

Predstavijo povedi v skupinah.

5.

Povabi posameznike, naj glasno preberejo povedi.

Glasno berejo.

6.

Demonstrira pisanje male pisane ~rke o (in velike pisane ~rke o).

Pi{ejo: — po zraku, — na individualne tablice (tablo), — v delovni zvezek, — v zvezek, — besede: no, on.

1.

Cilji: Berejo besedilo in vanj vstavijo manjkajo~a lo~ila.

7. vaja

Glas c zapisujejo z ustrezno malo (in veliko) pisano ~rko v dolo~eni smeri, obliki in velikosti.

Prepi{ejo besedilo.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: U~enci bodo potrebovali individualno stavnico, DZ 5 in 6.

2. Oblika dela: frontalna, individualna.

3. Metode opismenjevanja: analiti~no-sinteti~na metoda (in integrativna metoda).

4. Monografski postopek u~enja male pisane ~rke c (in velike pisane ~rke c).

5. Izvedba:

1.

U~itelj Naro~i u~encem, naj tiho preberejo besedilo v delovnem zvezku.

U~enci Zbrano poslu{ajo navodilo.

Tiho berejo.

2.

Vpra{a u~ence, o ~em pripoveduje besedilo.

Odgovorijo na vpra{anje.

3.

Spodbudi u~ence za ponovno branje. Ob tem branju naj vstavijo kon~na lo~ila.

Ravnajo po navodilu.

4.

Spodbudi u~ence, naj v besedilu pod~rtajo besede, ki vsebujejo ~rko c. Nato naj opazujejo, kako so v posameznih povedih razporejene besede s ~rko c (na za~etku besede, na koncu besede, znotraj besede, na katerem najpogosteje). To naj pojasnijo sosedu.

Pod~rtajo besede s ~rko c.

5.

Demonstrira pisanje male pisane ~rke c (in velike pisane ~rke c).

Pi{ejo: — po zraku, — na individualne tablice (tablo), — v delovni zvezek, — v zvezek, — besede: muca, (Maca).

6.

Naro~i u~encem, naj besedilo, ki so ga prvotno popravili, prepi{ejo v zvezek.

Prepi{ejo besedilo.

Opazujejo razpr{enost ~rke c v posameznih povedih.

O tem se pogovorijo s sosedom.

Besedilo Sara `ivi v sredi{~u Celja. V {olo hodi pe{ in ve~krat pre~ka cesto. Najbolj jo moti gost promet in na tleh le`e~i cigaretni ogorki. Konec tedna se v~asih odpravi v bli`njo okolico mesta. Na travniku natrga {opek travni{kih cvetlic. Si ti `e bil kdaj v Celju?

Cilji: Napi{ejo nadaljevanje zgodbe, v kateri nudijo posebno mesto ~rki ~.

8. vaja

Glas ~ zapisujejo z ustrezno malo (in veliko) pisano ~rko v dolo~eni smeri, obliki in velikosti.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: U~enci bodo potrebovali individualno tablico, DZ 5 in 6.

2. Oblika dela: frontalna, individualna, skupinska.

3. Metode opismenjevanja: analiti~no-sinteti~na metoda (in integrativna metoda).

4. Monografski postopek u~enja male pisane ~rke ~ (in velike pisane ~rke ~).

5. Izvedba:

1.

U~itelj Povabi u~ence, naj sedejo pred tablo na blazinice/ preprogo v obliki jaj~ka.

U~enci Sedejo pred tablo.

2.

Pripoveduje jim za~etek zgodbe.

Poslu{ajo za~etek zgodbe.

… Zato povabi u~ence, naj pomagajo mali ~arovnici.

3.

Povabi u~ence, naj oblikujejo skupine in sestavijo recept ~arovne ~e`ane tako, da bodo vse sestavine/ besede imele na za~etku ~rko ~.

Sedejo v skupine.

V skupinah sestavijo recept in ga napi{ejo na velik list papirja.

4.

Povabi skupine k poro~anju.

Skupine predstavijo recept ~arovne ~e`ane.

5.

Demonstrira pisanje male pisane ~rke ~ (in velike pisane ~rke ~).

Pi{ejo: — po zraku, — na individualne tablice (tablo), — v delovni zvezek, — v zvezek, — besede: mo~, no~, ni~.

Za~etek zgodbe: ®ivela je mala ~arovnica. Bila je ~isto posebna ~arovnica. Ni samo ~arala in izvajala ~arobne igre, ampak je imela posebno mo~. Izmi{ljala si je tudi ~arovni{ke recepte za sladokusce. Br` ko je pri{la no~, se je odpravila v svojo mra~no podstre{no sobico, kjer ji je {lo ~aranje {e posebej od rok.

Nekega ve~era se je odlo~ila, da bo pripravila najbolj nenavadno ve~erjo za svoj izbrani okus. Pri tem je upo{tevala tudi manj{o vrednost kalorij, da se ne bi zredila. Odlo~ila se je sestaviti recept za ~arovno ~e`ano. Za~ela je razmi{ljati, si brisati pot s ~ela, popravljati ~epico na glavi, iskati sestavine na glas ~, vendar ji delo ni {lo najbolje od rok …

Cilji: 9. vaja Glas e zapisujejo z ustrezno malo (in veliko) pisano ~rko v dolo~eni smeri, obliki in velikosti.

S pisanimi ~rkami prepi{ejo besede, ki so napisane v delovnem zvezku s tiskanimi ~rkami.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: U~enci bodo potrebovali individualno tablico, DZ 5 in 6.

2. Oblika dela: frontalna, individualna.

3. Metode opismenjevanja: analiti~no-sinteti~na metoda (in integrativna metoda).

4. Monografski postopek u~enja male pisane ~rke e (in velike pisane ~rke e).

5. Izvedba:

1.

U~itelj Pozove u~ence, naj napi{ejo v zvezke razli~ne besede, ki vsebujejo ~rko e (na za~etku, na koncu, znotraj besede).

U~enci Pi{ejo.

Pri tem divergentno razmi{ljajo.

2.

Povabi u~ence k predstavitvi besed.

Posamezniki preberejo besede.

3.

Demonstrira pisanje male pisane ~rke e (in velike pisane ~rke e).

Pi{ejo: — po zraku, — na individualne tablice (tablo), — v delovni zvezek, — v zvezek, — besede: me, me~, me~em.

4.

Spodbudi u~ence, naj prepi{ejo v zvezek tiskane besede iz delovnega zvezka s pisanimi ~rkami.

Pravilno in natan~no ter estetsko prepi{ejo besede s pisanimi ~rkami.

Cilji: 10. vaja Glas r zapisujejo z ustrezno malo (in veliko) pisano ~rko v dolo~eni smeri, obliki in velikosti.

Besedilo popravijo in prepi{ejo v zvezek.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: U~enci bodo potrebovali individualno tablico, besedilo s prosojnice (prilo`eno priro~niku za u~itelje), DZ 7, 8 in 9.

2. Oblika dela: frontalna, individualna.

3. Metode opismenjevanja: analiti~no-sinteti~na metoda (in integrativna metoda).

4. Monografski postopek u~enja male pisane ~rke r (in velike pisane ~rke r).

5. Izvedba:

U~itelj Pove u~encem kratko zgodbico.

U~enci Poslu{ajo zgodbico.

2.

Vpra{a u~ence, katero te`avo je imel mali Rok v govoru.

Odgovorijo (ni izgovarjal glasu r).

3.

Povabi u~ence, naj oblikujejo skupine.

Sestavijo skupine.

4.

Spodbudi u~ence, naj poi{~ejo ~im ve~ besed, pri izgovarjanju katerih bi imel Rok te`ave. Te besede naj zapi{ejo na plakat.

Skupinsko delo.

Pi{ejo besede, ki vsebujejo r.

5.

Povabi u~ence, naj predstavijo delo skupin.

Predstavijo.

6.

Demonstrira pisanje male pisane ~rke r (in velike pisane ~rke r).

Pi{ejo: — po zraku, — na individualne tablice (tablo), — v delovni zvezek, — v zvezek, — besede: mir, mora, rana, raca, (Rim), (Romana).

7.

Ponudi u~encem fotokopirano besedilo s prosojnice (del zgodbice iz uvoda u~ne ure), katerega naj tiho preberejo in popravijo.

U~enci naj besedilo pravilno prepi{ejo v zvezek.

Popravijo besedilo.

Besedilo prepi{ejo v zvezek.

8.

Spodbudi u~ence, naj re{ijo vajo v DZ na strani 9, kjer bodo v tabelo vpisali besede tako, kot so jih morda tudi oni izgovarjali pri treh letih.

V tabelo vpi{ejo besede, ki bi morda sodile tudi v »poro~ilo« o njihovem tretjem rojstnem dnevu. V prvi koloni so besede, kjer sli{imo izgovor glasu r, v drugi koloni pa tako zapisane besede, kot so jih mnogi otroci izgovarjali v dolo~enem obdobju.

Vajo nadaljujejo po vzoru.

1.

Zgodbica: O~e Sre~ko in mama Erika sta imela sina Roka. Star je bil {tiri leta. Bil je zelo zgovoren. Pri tem je imel le eno te`avo.

Cilji: 11. vaja U~enci opazujejo sli~ice v delovnem zvezku in pripovedujejo o njih. Samostojno tvorijo naslov zgodbe. V zgodbo vpletejo ~ustva in ob~utke. Razvijajo uporabo pridevni{ke besede v govorjenju.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: U~enci bodo potrebovali DZ 10.

2. Oblika dela: frontalna, individualna.

3. Metode opismenjevanja: analiti~no-sinteti~na metoda (in integrativna metoda).

4. Pripovedovanje ob slikah.

5. Izvedba:

U~itelj Povabi u~ence, naj razmislijo, kak{na je njihova mama. To naj sku{ajo povedati z nekaj bistvenimi besedami (zunanjost, ~ustva, odnos do drugih ipd.).

U~enci Razmi{ljajo.

Nizajo bistvene podatke o svoji mami.

2.

Spodbudi u~ence, naj pazljivo opazujejo slike v delovnem zvezku.

Opazujejo slike v DZ.

3.

Povabi u~ence, naj povedo ~im bolj zanimivo zgodbo, v katero bodo vpletli dane slike.

Poslu{ajo navodilo.

4.

Spremlja pripovedovanje u~encev.

Ob nizu slik pripovedujejo ~im bolj izvirne zgodbe.

Naj pripovedujejo vsi u~enci.

5.

Povabi u~ence, naj napi{ejo naslov zgodbe v prazen okvir~ek nad sli~icami.

Napi{ejo naslov zgodbe.

1.

Cilji: 12. vaja V besedilu prepoznajo in pod~rtajo dolo~ene besede ter jih razvrstijo v preglednico.

Glas v zapisujejo z ustrezno malo (in veliko) pisano ~rko v dolo~eni smeri, obliki in velikosti.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: U~enci bodo potrebovali individualno tablico, DZ 7 in 8.

2. Oblika dela: frontalna, individualna.

3. Metode opismenjevanja: analiti~no-sinteti~na metoda (in integrativna metoda).

4. Monografski postopek u~enja male pisane ~rke v (in velike pisane ~rke v).

5. Izvedba:

U~itelj Povabi u~ence, naj tiho preberejo besedilo.

U~enci Tiho berejo.

2.

Spodbudi jih k ponovnemu branju.

Ob branju naj s katero koli barvico pod~rtajo besede, ki vsebujejo ~rko v.

Tiho berejo.

Pod~rtajo dolo~ene besede.

3.

Poda navodilo za izpolnitev tabele.

Vanjo vpi{ejo besede: — ~rka v na za~etku besede, — ~rka v na koncu besede, — ~rka v znotraj besede, — ~rka v kot predlog.

Pazljivo poslu{ajo.

4.

Spremlja individualno delo u~encev.

Posamezne besede razvr{~ajo v tabelo.

5.

Spodbudi u~ence k poro~anju.

Posamezniki poro~ajo o re{itvi naloge.

6.

Demonstrira pisanje male pisane ~rke v (in velike pisane ~rke v).

Pi{ejo: — po zraku, — na individualne tablice (tablo), — v delovni zvezek, — v zvezek, — besede: ve~, vr~, vem, (Vane).

1.

Cilji: Znotraj skupin pripovedujejo zgodbice z elementi domi{ljije in ustvarjalnosti.

13. vaja

Glas z zapisujejo z ustrezno malo (in veliko) pisano ~rko v dolo~eni smeri, obliki in velikosti.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: Skupine bodo potrebovale kuverte z besedami (zvezek, zmaj, zvon~ek, zavese, znamke, zaj~ek, zvezde, zelje, zrcalo, zob /u~itelj pripravi sam/), u~enci bodo potrebovali individualno tablico, DZ 7 in 8.

2. Oblika dela: frontalna, individualna, skupinska.

3. Metode opismenjevanja: analiti~no-sinteti~na metoda (in integrativna metoda).

4. Monografski postopek u~enja male pisane ~rke z (in velike pisane ~rke z).

5. Izvedba:

U~itelj Povabi u~ence, naj sedejo v skupine.

U~enci Sedejo v skupine.

Pove u~encem, da so prejeli po{to.

Radovedno odpre kuverto. Ker po{ta prina{a za u~ence nekaj zelo zanimivega, bodo {e skupaj pregledali vsebino pisma.

Napisano na listu: »Pozdravljeni! Èeprav ste `e veliki, se tudi vi radi igrate, kajne?

Predlagamo vam igro besed.« Navodilo za igro besed (napisano na listu): »Iz kuverte naj vsaka skupina izvle~e dve besedi.

Nato iz teh besed sestavite v skupini ~im izvirnej{o zgodbico.«

Sodelujejo.

3.

Ponudi kuverto posameznim skupinam, ki izvle~ejo dva lista z besedami.

Izberejo (brez branja in gledanja v kuverto) dve besedi.

4.

Poda navodilo za igro dveh besed (domi{ljijski binom).

V skupini pripovedujejo zgodbico dveh besed.

Izberejo najbolj izvirno zgodbico v skupini.

5.

Pozove u~ence, naj posamezniki, ki so jih izbrali v skupinah, {e glasno povedo svojo zgodbo.

Posamezniki poslu{ajo.

6.

Vpra{a u~ence, kateri glas se pojavi na za~etku besede (izbrani besedi) v zgodbah.

Povedo, da je to glas z.

7.

Pove u~encem, da se bodo u~ili pisati malo (in veliko) pisano ~rko z.

Izpelje pisano ~rko iz tiskane ~rke na tabli (na veliko!).

Spremljajo demonstracijo u~itelja.

1.

2.

Nekdo od u~encev naj seznani so{olce z vsebino pisma.

pripovedujejo,

ostali

pazljivo

13. vaja

U~itelj 8. Demonstrira pisanje male pisane ~rke z (in velike pisane ~rke z).

U~enci Pi{ejo: — po zraku, — na individualne tablice (tablo), — v delovni zvezek, — v zvezek, — besede: zven, zvon, zori, zora, (Zeno), (Zorman).

Besede v kuverti (u~itelj napi{e besede na posamezne liste): zvezek, zmaj, zvon~ek, zavese, znamke, zaj~ek, zvezde, zelje, zrcalo, zob.

Nasvet: Izberimo rabljeno kuverto, ki naj ima tudi ve~ znamk.

Cilji: Re{ijo kri`anko in nizajo asociacije na dolo~eno besedo.

14. vaja

Glas ` zapisujejo z ustrezno malo (in veliko) pisano ~rko v dolo~eni smeri, obliki in velikosti.

Napi{ejo realno zgodbo.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: U~enci bodo potrebovali individualno tablico, DZ 11 in 12.

2. Oblika dela: frontalna, individualna, delo v dvojicah.

3. Metode opismenjevanja: analiti~no-sinteti~na metoda (in integrativna metoda).

4. Monografski postopek u~enja male pisane ~rke ` (in velike pisane ~rke `).

5. Izvedba:

1.

U~itelj Naro~i u~encem, naj re{ijo kri`anko v delovnem zvezku in izpi{ejo geslo.

U~enci Re{ijo kri`anko in izpi{ejo geslo.

2.

Poda navodilo za asociacije na geslo kri`anke.

I{~ejo asociacije na besedo de`nik in jih zapi{ejo na ~rte ob kri`anki.

3.

Pozove u~ence, naj poi{~ejo v zapisu besede de`nik asociacijo/besedo in jo obkro`ijo.

Obkro`ijo de`.

4.

Vpra{a u~ence, kateri glas sli{ijo na koncu te besede.

Povedo, da sli{ijo glas `.

5.

Pozove u~ence, naj napi{ejo v zvezek ~im ve~ besed, ki imajo na za~etku besede `. (Ăˆas lahko omeji /dve minuti/.)

Pi{ejo besede, ki imajo na za~etku ~rko `.

6.

Povabi u~ence, naj predstavijo zapisane besede v dvojicah.

Preberejo besede v dvojicah.

7.

Demonstrira pisanje male pisane ~rke ` (in velike pisane ~rke `).

Pi{ejo: po zraku, na individualne tablice (tablo), v delovni zvezek, v zvezek, besede: `e, ro`a, (ÂŽan).

8.

Naro~i u~encem, naj izberejo izmed petih besed (zvon~ek, zaj~ek, zvezde, zelje, zrcalo /domi{ljijski binom – glej izvedbo 13. vaje/) eno besedo in dodajo besedo de` ter napi{ejo realno zgodbo, v kateri bodo uporabili dani besedi.

Tvorijo realno zgodbo iz danih dveh besed.

Cilji: Dolo~ene besede uporabijo v vpra{alnih povedih.

15. vaja

Glas s zapisujejo z ustrezno malo (in veliko) pisano ~rko v dolo~eni smeri, obliki in velikosti.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: U~enci bodo potrebovali individualno tablico, DZ 11 in 12.

2. Oblika dela: frontalna, individualna.

3. Metode opismenjevanja: analiti~no-sinteti~na metoda (in integrativna metoda).

4. Monografski postopek u~enja male pisane ~rke s (in velike pisane ~rke s).

5. Izvedba:

U~itelj Na tablo napi{e besede z malimi tiskanimi ~rkami: sonce, pes, sekira, smreka, postelja.

U~enci naj besede preberejo.

U~enci Berejo.

2.

Poda navodilo. U~enci naj sedejo v krog pred tablo.

U~itelj poda u~encu `ogico. Ta bo tvoril iz ene izmed petih besed, zapisanih na tabli, vpra{alno poved.

Potem bo `ogico namenil drugemu so{olcu. Ta bo spet tvoril vpra{alno poved iz izbrane besede ipd.

Poslu{ajo navodilo.

3.

Spremlja potek igre.

U~enci tvorijo vpra{alne povedi.

4.

Vpra{a u~ence, kaj imajo skupnega besede, zapisane na tabli.

Opazujejo.

Odgovarjajo (~rko s). Utemeljujejo.

5.

Demonstrira pisanje male pisane ~rke s (in velike pisane ~rke s).

Pi{ejo: — po zraku, — na individualne tablice (tablo), — v delovni zvezek, — v zvezek, — besede: res, sova, osem, sre~a, sve~a, (Sava), (Simon).

1.

Cilji: V skupini pripovedujejo zgodbice z elementi domi{ljije in ustvarjalnosti.

16. vaja

Glas { zapisujejo z ustrezno malo (in veliko) pisano ~rko v dolo~eni smeri, obliki in velikosti.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: U~enci bodo potrebovali individualno tablico, liste (A4 razdeli na tri dele), flomastre, DZ 11 in 12.

2. Oblika dela: frontalna, individualna, skupinska.

3. Metode opismenjevanja: analiti~no-sinteti~na metoda (in integrativna metoda).

4. Monografski postopek u~enja male pisane ~rke { (in velike pisane ~rke {).

5. Izvedba:

1.

U~itelj V za~etku ure pritrdi na sredo table list z besedo ({torklja) in ga zakrije - naj zaenkrat ostane skrivnost.

U~enci Opazujejo delo u~itelja.

2.

Naro~i u~encem, naj oblikujejo skupine.

Razdeli u~encem liste.

Sestavijo skupine.

3.

Povabi u~ence, naj s flomastrom napi{ejo na ta list besedo, ki jim prvi trenutek pride na misel.

Napi{ejo besedo na list.

4.

Spodbudi u~ence, naj v skupini preverijo, katere besede so napisali.

Besede predstavijo v skupini.

5.

Povabi u~ence, naj pritrdijo svoje besede na tablo okoli »skrivnostne besede na listu« (skupina za skupino).

Posamezniki pritrdijo liste z besedami in jih preberejo.

6.

Povabi nekoga, da odkrije »skrivnostno besedo«.

Spoznajo skrito besedo.

7.

Naro~i u~encem, naj izberejo eno izmed besed, zapisanih v njihovi skupini, in dodajo besedo {torklja. Iz teh dveh besed naj si v skupinah povedo zgodbice.

Ustvarjajo delni domi{ljijski binom: {torklja in X.

8.

Spodbudimo u~ence, naj {e posamezniki (vse skupine) glasno povedo svojo zgodbo.

Pripovedujejo.

9.

Nave`e na za~etno ~rko v besedi {torklja in demonstrira pisanje male pisane ~rke { (in velike pisane ~rke {).

Pi{ejo: — po zraku, — na individualne tablice (tablo), — v delovni zvezek, — v zvezek, — besede: {iv, {ine, {umi, (©imen).

Cilji: Besede s ~rko l razporedijo in napi{ejo v preglednico.

17. vaja

Glas l zapisujejo z ustrezno malo (in veliko) pisano ~rko v dolo~eni smeri, obliki in velikosti.

Nizajo primere besed, kjer l pi{emo, vendar ga ne izgovarjamo kot l.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: U~enci bodo potrebovali individualno tablico, pravopis, koledar z imeni, DZ 13 in 14.

2. Oblika dela: frontalna, individualna.

3. Metode opismenjevanja: analiti~no-sinteti~na metoda (in integrativna metoda).

4. Monografski postopek u~enja male pisane ~rke l (in velike pisane ~rke l).

5. Izvedba:

U~itelj Naro~i u~encem, naj v zvezek (prazna stran) napravijo preprosto preglednico s tremi kolonami.

U~enci Ravnajo po navodilu.

2.

Spodbudi u~ence, naj z malimi tiskanimi ~rkami napi{ejo v posamezno kolono preglednice: besede, ki imajo na za~etku besede ~rko l, besede, ki imajo na koncu besede ~rko l, besede, ki imajo znotraj besede ~rko l.

Poslu{ajo navodilo.

3.

Spremlja delo u~encev.

Pi{ejo besede v preglednico.

4.

Povabi u~ence k poro~anju.

Berejo besede.

Utemeljijo pogostost besed v posamezni koloni.

5.

Demonstrira pisanje male pisane ~rke l (in velike pisane ~rke l).

Pi{ejo: — po zraku, — na individualne tablice (tablo), — v delovni zvezek, — v zvezek, — besede: la`, lu~, (Lea), (Leon).

6.

Naro~i u~encem, naj re{ijo vajo v delovnem zvezku (velika za~etnica, prepis).

7.

Spodbudi u~ence, naj povedo, katere besede so pisali z veliko za~etnico, in po potrebi to utemeljijo.

Poro~ajo.

8.

Naro~i u~encem, naj potegnejo navpi~no ~rto sredi lista.

Potegnejo navpi~no ~rto v zvezku.

1.

17. vaja

9.

10.

U~itelj Spodbudi u~ence, naj v ustrezno kolono vpi{ejo, kaj bodo danes popoldne po~eli doma. Nato ta dejanja vpi{ejo {e za nasprotni spol v sosednjo kolono. (npr.: deklice zalivala ro`e de~ki zalival ro`e)

U~enci Ravnajo po navodilu.

Pozove u~ence, naj opazujejo/poslu{ajo konec besed (zadnje glasove v besedah).

Pozorni so na glas/~rko l.

Opomba: Naj pojasnijo svojo odlo~itev glede velike za~etnice: Zora / zora, Roza / roza ‌ (glej 6. in 7. to~ko izvedbe).

Nasvet: U~enci naj uporabijo pravopis, koledar z imeni ipd.

V primeru, da pridobite najprej le male pisane ~rke, naj pri 6. to~ki prepi{ejo z malimi pisanimi ~rkami le besede, kjer ni velike za~etnice oziroma jo pi{ejo z veliko tiskano ~rko.

Cilji: Pripovedujejo zgodbico z elementi domi{ljije in ustvarjalnosti.

18. vaja

Glas t zapisujejo z ustrezno malo (in veliko) pisano ~rko v dolo~eni smeri, obliki in velikosti.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: U~enci bodo potrebovali individualno tablico, DZ 13 in 14.

2. Oblika dela: frontalna, individualna, skupinska.

3. Metode opismenjevanja: analiti~no-sinteti~na metoda (in integrativna metoda).

4. Monografski postopek u~enja male pisane ~rke t (in velike pisane ~rke t).

5. Izvedba:

1.

U~itelj Pripravi ustrezno tabelsko sliko za igrico »Vislice« in poda navodilo za izvedbo igre.

U~enci Opazujejo.

Poslu{ajo navodilo.

2.

Usmerja igro.

Nizajo morebitne ~rke za geslo.

3.

Ob pravilni re{itvi poudari prvo ~rko (T) v geslu.

Opazujejo.

4.

Spodbudi u~ence, naj opazujejo, kje ima ta ~rka mesto v besedi.

Pojasnijo.

5.

Povabi u~ence, naj oblikujejo skupine ({tiri/pet) in si povedo zgodbice o trobenti in kitari (geslo igre).

V skupini izberejo najizvirnej{o zgodbico.

Oblikujejo skupine.

Pripovedujejo zgodbice (domi{ljijski binom).

6.

Naro~i u~encem, naj posamezniki iz skupin glasno povedo zgodbico.

Posamezniki pripovedujejo, ostali poslu{ajo.

7.

Demonstrira pisanje male pisane ~rke t (in velike pisane ~rke t).

Pi{ejo: — po zraku, — na individualne tablice (tablo), — v delovni zvezek, — v zvezek, — povedi: Tone ima sestro Tino.

V mestu so razli~ne lu~i.

Tabelska slika — geslo:

T

R

O

B

E

N

T

A

I

N

K

I

T

A

R

A

Cilji: 19. vaja Iz dolo~enih ~rk sestavijo ~im ve~ smiselnih besed in poi{~ejo najdalj{o med njimi.

Glas k zapisujejo z ustrezno malo (in veliko) pisano ~rko v dolo~eni smeri, obliki in velikosti.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: U~enci bodo potrebovali individualno tablico, DZ 13 in 14.

2. Oblika dela: frontalna, individualna.

3. Metode opismenjevanja: analiti~no-sinteti~na metoda (in integrativna metoda).

4. Monografski postopek u~enja male pisane ~rke k (in velike pisane ~rke k).

5. Izvedba:

1.

U~itelj Povabi u~ence, naj oblikujejo skupine.

U~enci Sestavijo skupine.

2.

Zapi{e na tablo velike tiskane ~rke:

Opazujejo tabelsko sliko.

V

D

A

N

I

G

R

O

L

E

C

3.

Naro~i u~encem, naj v skupini tvorijo iz teh ~rk smiselne besede (beseda naj ima vsaj tri ~rke) in jih zapi{ejo v zvezek. Posamezna ~rka se sme ve~krat ponoviti (npr.: trobenta). V skupini naj poi{~ejo najdalj{o besedo. Èas bo ustrezno omejen.

Ravnajo po navodilu.

Mo`nosti: CELI IGOR NACE LIGRO VANILI LONEC DANICA CELICA ROLAND VINOGRAD …

4.

Spremlja delo skupin.

Posku{ajo, utemeljujejo in zapisujejo besede.

5.

Vodi poro~anje skupin.

Na tablo zapisuje navedene besede. V tabelo na tabli zapi{e {tevilo pridobljenih to~k za posamezno skupino.

Za vsako besedo, ki bo imela vsaj tri in ve~ ~rk, prejmejo to~ko. Skupina, ki bo navedla najdalj{o besedo (najve~ ~rk), bo prejela dodatne tri to~ke.

Skupine poro~ajo.

Poslu{ajo. Primerjajo.

Opazujejo »dogajanje« na tabli.

6.

Demonstrira pisanje male pisane ~rke k (in velike pisane ~rke k).

Pi{ejo: — po zraku, — na individualne tablice (tablo), — v delovni zvezek, — v zvezek, — povedi: Tam je so{olec Toma`.

Na{a muca ima tri male muce.

Cilji: Besedam i{~ejo protipomenke in sopomenke.

20. vaja

Glas h zapisujejo z ustrezno malo (in veliko) pisano ~rko v dolo~eni smeri, obliki in velikosti.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: U~enci bodo potrebovali individualno tablico, DZ 15 in 16.

2. Oblika dela: frontalna, individualna.

3. Metode opismenjevanja: analiti~no-sinteti~na metoda (in integrativna metoda).

4. Monografski postopek u~enja male pisane ~rke h (in velike pisane ~rke h).

5. Izvedba:

U~itelj Povabi u~ence, naj sedejo v krog pred tablo.

U~enci Sedejo v krog.

Poda navodilo za igro »Iskrice«.

En za drugim bodo povedali besede, v katerih sli{imo glas h (na za~etku, na koncu, znotraj besede).

Prisluhnejo navodilu.

Pozorno poslu{ajo so{olce in naj ne ponavljajo besed.

3.

Povabi u~ence, naj poi{~ejo »Iskrice« na besedo hladno.

Nanizane besede pi{e na tablo.

Nizajo asociacije na izbrano besedo.

4.

Spodbudi u~ence, naj obkro`ijo/pod~rtajo sopomenke z zeleno barvo in protipomenke z modro barvo.

1.

2.

5.

Demonstrira pisanje male pisane ~rke h (in velike pisane ~rke h).

6.

Spodbudi u~ence, naj napi{ejo v zvezek ~im ve~ povedi, v katerih bodo uporabili besede s ~rko h.

Med izbranimi besedami sku{ajo poiskati sopomenke in protipomenke.

V naslednjem koraku i{~ejo besedam (napisanim na tabli) protipomenke in sopomenke.

Pi{ejo: — po zraku, — na individualne tablice (tablo), — v delovni zvezek, — v zvezek, — besede in povedi: hla~e, (Ho~e).

Sli{im harmoniko.

Na tr`nici so rumene hru{ke.

V u{esih ima nove uhane.

Pi{ejo povedi.

Cilji: Vadijo pravilno rabo vpra{alnih prislovov (od kod / kam / kje / kod).

21. vaja

©tevilo/koli~ino izra`ajo z glavnimi {tevniki oziroma prislovi mere.

Glas b zapisujejo z ustrezno malo (in veliko) pisano ~rko v dolo~eni smeri, obliki in velikosti.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: U~enci bodo potrebovali individualno tablico, DZ 15 in 16.

2. Oblika dela: frontalna, individualna, skupinska.

3. Metode opismenjevanja: analiti~no-sinteti~na metoda (in integrativna metoda).

4. Monografski postopek u~enja male pisane ~rke b (in velike pisane ~rke b).

5. Izvedba:

1.

2.

U~itelj Povabi u~ence, naj oblikujejo skupine (po {tiri).

U~enci Sestavijo skupine.

Na plakat napi{ejo {tiri besede (vsak eno), ki vsebuje ~rko b. Nato naj to besedo uporabijo z vpra{alnim prislovom (od kod / kam / kje / kod) v razli~nih vpra{alnih povedih, ki jih napi{ejo pod izbrano besedo.

Ravnajo po navodilu.

b---

b---

b---

b---

3.

Spodbudi u~ence, naj predstavijo plakate.

Skupine poro~ajo.

Pozorni so na raznolikost vpra{alnih povedi. Pri tem izra`ajo koli~ino z glavnimi {tevniki oziroma s prislovi mere (npr.: malo / veliko).

4.

Demonstrira pisanje male pisane ~rke b (in velike pisane ~rke b).

Pi{ejo: — po zraku, — na individualne tablice (tablo), — v delovni zvezek, — v zvezek, — besede in povedi: bonboni, (Boris).

Breda rada bere Ciciban.

5.

Naro~i u~encem, naj re{ijo vajo v delovnem zvezku (15).

Pi{ejo besede z veliko in malo za~etnico.

Cilji: Po analogiji tvorijo samostalni{ke izpeljanke iz glagola.

22. vaja

Glas d zapisujejo z ustrezno malo (in veliko) pisano ~rko v dolo~eni smeri, obliki in velikosti.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: U~enci bodo potrebovali individualno tablico, DZ 15 in 16.

2. Oblika dela: frontalna, individualna.

3. Metode opismenjevanja: analiti~no-sinteti~na metoda (in integrativna metoda).

4. Monografski postopek u~enja male pisane ~rke d (in velike pisane ~rke d).

5. Izvedba:

U~itelj Poda navodilo za vajo, v kateri bodo u~enci tvorili samostalni{ke izpeljanke iz glagola: te~e → teka~ smu~a → smu~ar poje → pevec zida → zidar

U~enci Po analogiji tvorijo samostalni{ke izpeljanke iz glagola ter ugotavljajo njihov pomen.

2.

Usmerja delo.

Pi{e besede na tablo.

Nizajo primere in opazujejo tabelsko sliko.

3.

Demonstrira pisanje male pisane ~rke d (in velike pisane ~rke d).

Pi{ejo: — po zraku, — na individualne tablice (tablo), — v delovni zvezek, — v zvezek, — besede in povedi: darilo, (Davorin).

Darinka ima ~rne hla~e.

Kak{no bo danes vreme?

Danes bo delno obla~no.

4.

Naro~i, naj uporabijo besede (glej 1. to~ko) v povedih.

Tvorijo in pi{ejo povedi, v katerih uporabijo izbrane besede.

1.

Cilji: Izra`ajo {tevilo/koli~ino z glavnimi {tevniki oziroma s prislovi mere.

23. vaja

Glas g zapisujejo z ustrezno malo (in veliko) pisano ~rko v dolo~eni smeri, obliki in velikosti.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: U~enci bodo potrebovali individualno tablico, DZ 17 in 18.

2. Oblika dela: frontalna, individualna.

3. Metode opismenjevanja: analiti~no-sinteti~na metoda (in integrativna metoda).

4. Monografski postopek u~enja male pisane ~rke g (in velike pisane ~rke g).

5. Izvedba:

U~itelj Povabi u~ence, naj sedejo v krog pred tablo.

U~enci Sedejo v krog.

2.

Naro~i u~encem, naj uporabijo besedi malo/veliko (glavni {tevniki oziroma prislovi mere) v ustreznih povedih, ki se bodo nana{ale na stanje ({tevilo/ koli~ino) v u~ilnici.

Opazujejo u~ilnico in razmi{ljajo.

3.

Spremlja pripovedovanje u~encev.

Izra`ajo {tevilo/koli~ino.

4.

Demonstrira pisanje male pisane ~rke g (in velike pisane ~rke g).

Pi{ejo: — po zraku, — na individualne tablice (tablo), — v delovni zvezek, — v zvezek, — povedi: Na gori se bohoti mogo~ni grad.

Oktobra sem nabirala gobe v sosednjem gozdu.

5.

Spodbudi u~ence, naj napi{ejo zgodbico (s tiskanimi ~rkami), v kateri bodo uporabili besede: gozd, gobe, gos.

Sestavijo zgodbico iz danih treh besed (trilom).

1.

Cilji: V nepopolno besedilo vstavijo manjkajo~e besede.

24. vaja

Glas j zapisujejo z ustrezno malo (in veliko) pisano ~rko v dolo~eni smeri, obliki in velikosti.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: U~enci bodo potrebovali individualno tablico, besedilo s prosojnice (prilo`eno priro~niku za u~itelje), DZ 17 in 18.

2. Oblika dela: frontalna, individualna.

3. Metode opismenjevanja: analiti~no-sinteti~na metoda (in integrativna metoda).

4. Monografski postopek u~enja male pisane ~rke j (in velike pisane ~rke j).

5. Izvedba:

1.

U~itelj Ponudi u~encem fotokopirano besedilo s prosojnice (zgodbica o Jasni in Janezu).

Naro~i u~encem, naj tiho preberejo besedilo.

U~enci Tiho berejo besedilo.

2.

Vpra{a u~ence, kak{no je to besedilo.

Ugotovijo, da je besedilo nepopolno oziroma manjkajo posamezne besede.

3.

Povabi u~ence k ponovnemu branju in dopolnjevanju besedila.

Besedilo ponovno preberejo in ustrezno vstavijo manjkajo~e besede, ki so navedene v okvir~ku ob besedilu.

4.

Demonstrira pisanje male pisane ~rke j (in velike pisane ~rke j).

Pi{ejo: — po zraku, — na individualne tablice (tablo), — v delovni zvezek, — v zvezek, — povedi: Janja je kuhana jaj~ka.

Jani vozi hiter avtomobil.

5.

Spodbudi u~ence k pisanju besed s pisanimi ~rkami, ki vsebujejo tudi ~rko j.

Poi{~ejo ~im ve~ besed, ki vsebujejo ~rko j, in jih napi{ejo s pisanimi ~rkami.

Re{itev: Nekega junijskega jutra sta Jasna in Janez od{la v sosednji gozd nabirat jagode. Na son~ni jasi sta namesto rde~ih jagod zagledala jelena. Otroka sta bila zelo zvedava, zato sta se odpravila za njim. Ta se je ustra{il in nemudoma zbe`al v gosti gozd. Jasna in Janez sta od{la za njim, a se je kmalu izgubila sled za njim. V gozdu sta sre~ala je`ka, mravlje in zaj~ka. Pod majhno jelko je kraljeval osamljeni jur~ek. Jasna ga je `elela hitro vzeti. Stekla je k njemu in rekla: »Enega jur~ka `e imam!«

Cilji: Besedam i{~ejo nadpomenke in podpomenke.

25. vaja

Glas p zapisujejo z ustrezno malo (in veliko) pisano ~rko v dolo~eni smeri, obliki in velikosti.

Berejo besedilo, vstavijo manjkajo~a lo~ila, izpi{ejo in razporedijo besede s ~rko p.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: U~enci bodo potrebovali individualno tablico, za vsako skupino list papirja (vsaj A3 format), knjige o psu, DZ 17 in 18.

2. Oblika dela: frontalna, individualna, skupinska.

3. Metode opismenjevanja: analiti~no-sinteti~na metoda (in integrativna metoda).

4. Monografski postopek u~enja male pisane ~rke p (in velike pisane ~rke p).

5. Izvedba:

U~itelj Povabi u~ence, naj sedejo v skupine.

U~enci Sedejo v skupine.

2.

Razdeli u~encem ve~ji format papirja in jim naro~i, naj sredi lista z ve~jimi ~rkami napi{ejo besedo pes.

Ravnajo po navodilu oziroma napi{ejo na list nadpomenko.

3.

Spodbudi u~ence, naj napi{ejo na list (v obliki miselnega vzorca), katere pasme psov poznajo. Pri tem si pomagajo s svojim predznanjem in z ustreznimi knjigami. V skupini naj se pogovorijo, katerega psa imajo, katerega si `elijo ipd.

I{~ejo in zapisujejo podpomenke.

4.

Vodi razgovor oziroma poro~anje skupin. Na ustrezen na~in naj vpelje dolo~ene pojme (nadpomenka, podpomenka) in spodbudi u~ence naj poi{~ejo {e kak{en primer.

Nizajo nadpomenke (ro`e, travni{ke cvetlice, muce, ribe ‌) in podpomenke.

Uporabljajo jih v funkciji – v govorjenju in pisanju.

5.

Demonstrira pisanje male pisane ~rke p (in velike pisane ~rke p).

Pi{ejo: po zraku, na individualne tablice (tablo), v delovni zvezek, v zvezek, povedi: Petra pi{e bogate povedi.

Pavlina pe~e pala~inke.

6.

Spodbudi u~ence, naj re{ijo vajo v delovnem zvezku (berejo, vstavijo manjkajo~a lo~ila, izpi{ejo in razporedijo besede s ~rko p, prepi{ejo besedilo s pisanimi ~rkami v zvezek).

Tiho berejo.

Vstavijo manjkajo~a lo~ila.

Izpi{ejo in razporedijo besede s ~rko p. Besedilo prepi{ejo s pisanimi ~rkami v zvezek.

1.

Re{itev besedila: V petek je bilo mrzlo, ~eprav je sijalo sonce. Peter, Primo` in Polona so si oblekli pla{~. Od{li so v bli`njo trgovino. Kupili so kruh, preste, pecivo, paradi`nik, papriko, pa{teto, slivovo marmelado in pomaran~ni sok. Vse so skrbno polo`ili v pleteno ko{aro. Nato so {li po~asi proti domu. Glej, ob oknu stare ve~stanovanjske hi{e je slonel njihov prijatelj Filip! Bolezen ga je te dni polo`ila v posteljo. Kaj naj sedaj storijo?

Cilji: Nizajo besede z dolo~enim za~etnim glasom.

26. vaja

Glas f zapisujejo z ustrezno malo (in veliko) pisano ~rko v dolo~eni smeri, obliki in velikosti.

Pove`ejo samostalni{ke in pridevni{ke izpeljanke.

Prepi{ejo besedilo s pisanimi ~rkami v zvezek.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: U~enci bodo potrebovali individualno tablico, DZ 19 in 20, u~itelji `ogico.

2. Oblika dela: frontalna, individualna.

3. Metode opismenjevanja: analiti~no-sinteti~na metoda (in integrativna metoda).

4. Monografski postopek u~enja male pisane ~rke f (in velike pisane ~rke f).

5. Izvedba:

U~itelj Povabi u~ence, naj sedejo v krog pred tablo.

U~enci Sedejo v krog.

2.

Spodbudi u~ence za besedno igro, v kateri se bomo igrali predvsem z glasovi, ki se pojavljajo v za~etku na{ih imen (npr.: Marija – V~eraj sem {la v trgovino in sem kupila: mleko, maslo, marmelado, makove roglji~e, meso in marelice. Kaj si kupil/a ti v trgovini? /®ogico poda nekomu izmed u~encev. Ta igro nadaljuje v skladu s svojo za~etno ~rko./).

Pazljivo poslu{ajo navodilo za igro.

3.

Pri~ne igro, nato dolo~i nadaljevalca igre s podajo `ogice. Spremlja pripovedovanje u~encev.

Sodelujejo v igri.

4.

Povzame: »Joj, koliko vsega smo nakupili! Skrajni ~as je `e za pisanje pisanih ~rk!« Demonstrira pisanje male pisane ~rke f (in velike pisane ~rke f).

Pi{ejo: — po zraku, — na individualne tablice (tablo), — v delovni zvezek, — v zvezek, — povedi: Mojemu o~etu je ime Franc.

Danes smo si ogledali zanimiv film o divjih `ivalih. ©ofer nas je varno pripeljal z izleta.

5.

Spodbudi u~ence k re{evanju vaje v delovnem zvezku.

Re{ijo vajo, v kateri pove`ejo samostalnike in pridevni{ke izpeljanke.

6.

Naro~i u~encem, naj s pisanimi ~rkami prepi{ejo besedilo iz delovnega zvezka na strani 17.

Prepi{ejo besedilo s pisanimi ~rkami v zvezek.

1.

Cilji: 27. vaja U~enci sledijo besedilnemu nareku. Zapisano besedilo presojajo glede na ~itljivost pisave in pravilnost zapisa.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: zvezek, ustrezno pisalo.

2. Oblika dela: frontalna, individualna.

3. Metode opismenjevanja: analiti~no-sinteti~na metoda (in integrativna metoda).

4. Samostojno pisanje – narek: Letni ~asi.

5. Izvedba:

1.

U~itelj Povabi u~ence, naj pripravijo zvezke in pisalo.

U~enci Ravnajo po navodilu.

2.

Prebere besedilo nareka.

Pozorno poslu{ajo.

3.

Narekuje besedilo po delih, kot je ozna~eno v besedilu.

Tempo narekovanja prilagodi u~encem. V primeru prevelikih razlik v tempu pisanja med u~enci v posameznem oddelku je mogo~e pisati narek s posamezniki individualno.

Sli{ano besedilo zapi{ejo.

Sproti presojajo pravilnost zapisa in ga po potrebi korigirajo.

4.

Povabi u~ence, naj po opravljenem pisanju oddajo zvezke u~itelju.

Upo{tevajo navodilo u~itelja.

Nasvet/priporo~ilo: — u~itelj se lahko odlo~i tudi za kak{no drugo obliko narekovanja; — pisanje tega nareka je `e preizku{eno v oddelkih podalj{anega opismenjevanja, zato priporo~am narekovanje po delih, kot je ozna~eno v besedilu nareka; — u~itelj lahko zamenja posamezne besede iz nareka z ustreznej{imi glede na razli~nost posameznih pokrajin v Sloveniji oziroma otrokovo bli`ino (ime reke, mesta, pokrajine …); — narek je sestavljen iz treh delov, zato ga je mogo~e pisati v treh delih oziroma vse tri dele hkrati ob koncu 3. razreda: — 1.del — marca v 2. razredu (po usvojenih velikih in malih tiskanih ~rkah), — 2. del — junija v 2. razredu (preverimo usvojitev Ciljev posameznika v samostojnem pisanju), — 3. del — junija v 3. razredu (preverimo usvojitev Ciljev posameznika v samostojnem pisanju).

27. vaja

Letni ~asi — narek (prvi del nareka)

Vsak letni ~as prina{a svoje radosti.

Franci pozimi veliko smu~a.

On `ivi z dru`ino v Ljubljani.

Njegov sin ÂŽan ima najraje pomlad.

(drugi del nareka)

Takrat nabere {opek pomladanskega cvetja za mamico Dravi.

Najbolj se razveseli di{e~ih vijolic.

Okrog pisanih cvetov `e bren~ijo ~ebele in ~mrlji.

(tretji del nareka)

Ob son~nih pomladnih dneh se ogla{ajo murni.

Mamica ljubi vro~e poletje v Portoro`u.

Izredno rada plava in se son~i.

Dedek in babica se posebno razveselita jeseni, ki ju obdari s sadjem.

Dru`ina nabere kostanje na Pohorju, ki jih nato dedek spe~e.

Vsak letni ~as nekoga osre~i.

Nasvet: U~itelj naj klasificira napake pri posamezniku na naslednje napake: velika za~etnica, dodana ~rka, izpu{~ena ~rka, zamenjana ~rka, izpu{~ena beseda, nepravilno povezovanje besed (pisanje skupaj/narazen), dodano lo~ilo, ni lo~ila, ostale napake.

Razvrsti povedi v vrstni red.

Muca Maca je skotila dva mladi~a.

Dedek Toma` in babica Ema sta `ivela na de`eli.

Manca je dobila malega ~rnega muca, ki mu je dala ime Muri.

Imela sta manj{o kmetijo.

Tam sta imela doma~e `ivali: krave, zaj~ke, psa in muco.

PROSOJNICA 1

Rok v vrtcu plipovedoval, da sta ga o~e Sle~ko in mama Elika peljala v palk. Med splehodom so opazovali pti~ke, veveli~ke, sklbno ulejene gledice lo`, lace in labode v libnikih tel se veselo pogovaljali. Nato so zavili {e v bli`nji akvalij. Tam je videl lazli~ne libe. Svoj potep so zaklju~ili v sla{~i~alni ob klemni lezini.

PROSOJNICA 2

Nekega junijskega jutra sta Jasna in Janez od{la v sosednji _______________ nabirat jagode. Na ______________ jasi sta namesto rde~ih jagod zagledala ______________.

Otroka sta bila zelo zvedava, zato sta se ________________ za njim. Ta se je ustra{il in nemudoma zbe`al v _______________ gozd. Jasna in Janez sta od{la za njim, a se je kmalu ________________ sled za njim. V gozdu sta sre~ala je`ka, mravlje in zaj~ka. Pod majhno jelko je kraljeval osamljeni _________________. Jasna ga je `elela hitro _______ __________. _________________ je k njemu in rekla: ÂťEnega jur~ka `e imam!ÂŤ

jelen izgubila

gozd

stekla

son~na

odpravila

vzela

jur~ek

gosti

PROSOJNICA 3

V besedilo vstavi ustrezne predloge v – iz in na – z/s.

Vrabci so zleteli

streho.

Vrabci so odleteli

strehe.

Lajka je poletela

vesolje.

Lajka se je vrnila

vesolja.

O~e je sedel

avtomobil.

O~e je izstopil

avtomobila.

Labod je zletel

jezero.

Labod je zletel

jezera.

Skupina planincev se je povzpela Skupina planincev se je spustila

Kmalu bomo od{li Kmalu se bomo vrnili

goro. gore.

po~itnice. po~itnic.

PROSOJNICA 4

mag. Marija Ropi~

Drugi del

Cilji: U~enci besedam i{~ejo nadpomenke in podpomenke.

1. vaja

U~enci so pozorni na bistvene oziroma klju~ne informacije v besedilu. Odgovorijo na vpra{anja ni`je in vi{je ravni razumevanja prebranega.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: delovni zvezek (strani 7, 8 in 9), listi papirja ve~jega formata papirja (pripravi u~itelj), flomastri 2. Oblika dela: frontalna, skupinska, individualna 3. Neumetnostno besedilo: Mali vedi 4. Izvedba

U~itelj Povabi u~ence, naj sestavijo manj{e skupine.

U~enci Sedejo v skupine.

2.

Razdeli skupinam ve~je liste papirja in naro~i u~encem, naj pripravijo flomastre.

Se razporedijo okoli papirja in pripravijo flomastre.

3.

Naro~i u~encem, naj sredi lista napi{ejo besedo igre, okrog nje pa imena iger, ki jih v prostem ~asu igrajo.

U~enci v skupinah govorno komunicirajo in zapi{ejo igre na list.

4.

Pozove skupine, naj poro~ajo o igrah.

U~itelj oblikuje na tabli tematski sklop o igrah in ureja podatke v obliki hierarhi~ne ureditve pojmov.

Poro~ajo (na{tevajo igre, jih opi{ejo, utemeljijo pomen igre /u~enje, zabava/).

Nizajo nadpomenke in podpomenke v pojmovno mapo.

5.

Pozove u~ence, naj si ogledajo kazalo v DZ (str. 5) in odgovorijo na vpra{anji: O ~em nas obve{~a? Kateri dve vrsti podatkov vsebuje?

Opozori jih na prvo besedilo v kazalu.

Ravnajo po navodilu.

6.

Spodbudi u~ence, naj preberejo besedilo v DZ na strani 7.

Tiho berejo besedilo.

7.

Vpra{a u~ence, kaj so zvedeli med branjem.

Odgovorijo, da je to reklama za Malega vedija.

8.

Spodbudi u~ence k ponovnemu branju reklame.

Ponovno tiho berejo.

9.

Pozove u~ence, naj re{ijo naloge v DZ na straneh 7 in 8.

U~enci pisno odgovorijo na vpra{anja osnovne ravni razumevanja prebranega in re{ijo tudi naloge, ki zahtevajo od u~encev vi{je miselne procese (utemeljujejo, pojasnjujejo, uredijo).

10.

Povabi u~ence, naj poro~ajo o re{itvah nalog.

S pomo~jo u~encev dopolni tematski sklop na tabli (o igrah).

Poro~ajo in sodelujejo v dopolnjevanju tematskega sklopa.

1.

1. vaja

11.

U~itelj

U~enci

Spodbudi u~ence, naj igre (na{li jih bodo na koncu delovnega zvezka), ki jih lahko igrajo z Malim vedijem, razvrstijo po abecedi.

Ravnajo po navodilu.

Opozorilo: U~enci naj pogosto poi{~ejo naslov besedila v kazalu. Te aktivnosti u~encev ne bomo navajali v sleherni izvedbi vaje. To naj bo vsakodnevna praksa.

Pri branju besedil se bo dnevno izkazalo, da so nekateri pojmi za posamezne u~ence neznani. Zavedam se, da so u~enci polni presene~enj tudi na podro~ju bogastva besedi{~a: enkrat nas presene~ajo s poznavanjem pojmov, pri katerih morda u~itelj pri~akuje neznanje, in drugi~ nas presenetijo v obratnem smislu. Prav tako se pojavljajo te`ave zaradi ÂťomejenegaÂŤ znanja knji`nega jezika (vpliv nare~ja). ÂŽe v preteklosti so imeli u~itelji pomembno vlogo pri pojasnjevanju neznanih pojmov oz. besed. Tudi v bodo~e bo tako. V u~ilnici (v slehernem trenutku dosegljiv) naj bo tudi Slovenski pravopis, Slovar tujk in {e kak{na knjiga, ki bo u~encem in u~itelju v pomo~.

Cilji: 2. vaja U~enci preberejo reklamno sporo~ilo o vsebini knjige in nato {e knjigo. Pravilno uporabljajo glagolske ~asovne oblike (preteklik, prihodnjik).

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: delovni zvezek (strani 10, 11, 12 in 13), listki v kuverti z naslovi knjig (pripravi u~itelj) 2. Oblika dela: frontalna, skupinska, individualna 3. Neumetnostno besedilo: Èaranje z Lili 4. Izvedba (v dveh delih – pred branjem knjig in po branju knjig)

U~itelj Povabi u~ence, naj se razdelijo v {tiri skupine.

U~enci Tvorijo {tiri skupine.

2.

Vsaki skupini ponudi ovojnico z listki, na katerih so napisani naslovi knjig. Posamezniki iz skupin izvle~ejo po en listek in se tako seznanijo s tem, katero knjigo bodo prebrali. Mo`nosti so naslednje: — Mala ~arovnica Lili postane detektivka, — Mala ~arovnica Mili v cirkusu, — Mala ~arovnica Lili – skrivnostna mumija, — Mala ~arovnica Mili obrne {olo na glavo.

Skupine izvle~ejo listek iz kuverte in se seznanijo s tem, kaj bodo prebrali.

3.

Povabi skupine, naj si poi{~ejo v u~ilnici primerno mesto, kjer bodo prebrali reklamo o knjigi toliko glasno, da bodo sli{ali vsi u~enci v skupini, in se pogovorili o tem.

V posameznih skupinah polglasno berejo reklamo o vsebini knjige.

4.

Spodbudi u~ence, naj si sposodijo knjigo v knji`nici in jo preberejo. Dogovorijo naj se, do kdaj jo bodo prebrali; u~itelj naro~i u~encem, naj po branju re{ijo naloge v DZ (strani 11, 12 in 13).

Ravnajo po navodilu.

5.

Povabi u~ence, naj ponovno oblikujejo skupine in naj se pogovorijo o prebrani knjigi ob pregledu re{itev v DZ (strani 11, 12 in 13).

V skupinah govorno komunicirajo (primerjajo in utemeljujejo re{itve).

1.

Cilji: 3. vaja U~enci povedo, katere klju~ne podatke vsebuje vabilo. Berejo program lutkovnega gledali{~a in odgovorijo na ustna vpra{anja u~itelja ter re{ijo ustrezne naloge v delovnem zvezku. Na ra~unalni{ki spletni strani se seznanijo z novostmi lutkovnega gledali{~a. Ugotovijo, kateri podatki so zna~ilni za zgradbo ~estitke. Povedo, kaj `eli tvorec od naslovnika oz. ~emu mu po{ilja to besedilo, ob katerih prilo`nostih tvorimo podobna besedila. Po ustnem zgledu napi{ejo ~estitko. Povedo svoje mnenje oz. predvidevanje o tem, kako bi se naslovnik odzval, ~e bi mu resni~no poslali ~estitko.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: delovni zvezek (strani 14, 15 in 16), ra~unalnik (spletna stran) 2. Oblika dela: frontalna, individualna 3. Neumetnostno besedilo: Lutkovno gledali{~e 4. Izvedba

1.

U~itelj Povabi u~ence, naj razmislijo, kako bi ravnali, ~e bi `eleli povabiti prijatelje v soboto na dru`abne igre k sebi domov.

(Vodi pogovor: Kdo vabi? Koga vabi? Kdaj bo ta dogodek? Kje bo ta dogodek?)

Zapisuje klju~ne podatke vabila v obliki miselnega vzorca na tablo.

U~enci Razmi{ljajo nekaj ~asa, nato sodelujejo v pogovoru.

Na{tevajo aktualne in potrebne dejavnike, ki zaokro`ujejo dolo~eno vabilo. Sooblikujejo miselni vzorec na tabli.

Tiho berejo.

2.

Napoti u~ence k branju programa lutkovnega gledali{~a v delovnem zvezku (stran 17).

3.

Naro~i u~encem, naj ponovno preberejo program.

Pod~rtajo naj podatke v besedilu, ki odgovorijo na vpra{anja v miselnem vzorcu (na tabli).

4.

Spodbudi u~ence, naj povedo: — kdo je tvorec besedila, — komu je namenjeno (kdo je naslovnik), — katere bistvene podatke zvemo iz besedila (Kdo vabi? Koga vabi? Kdaj bo ta dogodek?

Kje bo ta dogodek?), — kaj `eli tvorec od naslovnika, — ob kateri prilo`nosti je besedilo nastalo, — kdaj oziroma ob katerih prilo`nostih tvorimo podobna besedila; — povedo naj svoje mnenje o tem, kako se bo naslovnik odzval, — ocenijo naj zunanjo oblikovanost zapisane ga besedila, — pripovedujejo naj o svojih izku{njah v podob nih besedilih.

Ponovno berejo (tiho oziroma glasno).

Pod~rtajo klju~ne podatke v besedilu.

3. vaja

5.

U~itelj Povabi u~ence, naj re{ijo prvih pet nalog v delovnem zvezku (strani 14 in 15).

U~enci Re{ijo naloge v zvezku.

6.

Spodbudi jih k delu z ra~unalnikom.

Pogledajo naj na spletno stran, kaj vse je na sporedu.

S pomo~jo ra~unalnika se seznanijo z novostmi v lutkovnem gledali{~u.

7.

Povabi u~ence, naj ugotovijo, katere klju~ne podatke vsebuje ~estitka. Na tablo zapi{e v obliki miselnega vzorca klju~ne podatke, ki tvorijo zgradbo te besedilne vrste (~estitke): Komu je namenjena? Kdo jo namenja? Za kateri dogodek ~estita?

Kdaj je bil ta dogodek?

Na{tevajo klju~ne podatke te besedilne vrste.

Povedo, kaj `eli tvorec od naslovnika oz. ~emu mu po{ilja to besedilo, ob katerih prilo`nostih tvorimo podobna besedila.

Povedo/poslu{ajo ~estitko.

8.

Motivira u~ence za pisanje ~estitke lutkovnemu gledali{~u za dobro izvedeno predstavo.

Napi{ejo ~estitko po predhodni pripravi v delovni zvezek na strani 16.

9.

Pozove posameznike, naj ustno predstavijo ~estitko.

Predstavijo ~estitko.

Povedo svoje mnenje oz. predvidevanje o tem, kako bi se naslovnik odzval, ~e bi mu resni~no poslali ~estitko.

Nasvet: 5. to~ko izvedejo v {oli, ~e imajo mo`nost uporabe ra~unalnika. V nasprotnem primeru naj to aktivnost opravijo posamezniki in nato seznanijo so{olce z novostmi v lutkovnem gledali{~u.

Cilji: 4. vaja U~enci sodelujejo v pogovoru. Berejo besedilo, analizirajo strukturo besedila in sklepajo med branjem. Izvedejo igro vlog.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: delovni zvezek (strani 17, 18 in 19), plakat (list ve~jega formata – pripravi u~itelj), flomastri 2. Oblika dela: frontalna, individualna, skupinska, dvojice 3. Neumetnostno besedilo: Kdo je Bon~i?

4. Izvedba

U~itelj Povabi u~ence, naj sedejo v skupine (po {tiri, pet).

U~enci Tvorijo skupine.

2.

Naro~i jim, naj se v skupinah pogovorijo o risankah (katere gledajo najraje, katere risanke so jim ostale v lepem spominu ipd.).

Na plakat naj zapi{ejo pet najljub{ih risank.

Govorna komunikacija o risankah v skupinah.

Skupine oblikujejo listo petih najljub{ih risank.

Ugotovijo, katera risanka je v njihovem oddelku najbolj za`elena.

3.

Pozove skupine k predstavitvi plakatov.

U~enci sodelujejo v skupinski predstavitvi plakatov.

4.

Naro~i u~encem, naj preberejo besedilo v delovnem zvezku na strani 17 – Bon~i, ku`a z o~ali.

Tiho berejo besedilo.

5.

Vpra{a u~ence: Kak{en je Bon~i? Kak{en je Bon~i v~asih? Kak{en je Bon~i vedno? Kaj rad je?

Sodelujejo v pogovoru.

6.

Spodbudi u~ence k ponovnemu branju in pod~rtovanju bistvenih podatkov o Bon~iju.

Analizirajo besedilo med branjem in pod~rtajo bistvene podatke, ki povedo, kak{en je Bon~i.

7.

Povabi u~ence, naj re{ijo naloge o Bon~iju v delovnem zvezku na straneh 17, 18 in 19.

Re{ijo naloge v delovnem zvezku (strani 17, 18 in 19).

8.

Povabi u~ence, naj tvorijo manj{e skupine. Spodbudi u~ence, naj v igri vlog prika`ejo ob~udovanje Bon~ija – »Dru`ina in Bon~i«.

Ravnajo po navodilu.

1.

Cilji: 5. vaja U~enci besedam i{~ejo protipomenke, sopomenke, nadpomenke in podpomenke.

Sklepajo in presojajo resni~nost neke osebe na osnovi podatkov v besedilu. Vadijo teko~e in pravilno tiho ter glasno branje. Ob nadaljevanju pravljice o kralju Matja`u razvijajo divergentno mi{ljenje.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: delovni zvezek (strani 20, 21, 22, 23 in 24), ve~ji listi papirja (pripravi u~itelj), zemljevid Slovenije, Jaz pa berem 3 (delovni zvezek za ustvarjalno branje) 2. Oblika dela: frontalna, skupinska, individualna 3. Neumetnostno besedilo: Kralj Matja` 4. Izvedba (dve uri)

U~itelj Povabi u~ence, naj oblikujejo skupine.

U~enci Sedejo v skupine.

2.

Razdeli u~encem ve~je liste papirja.

Naro~i u~encem, naj sredi papirja napi{ejo besedo kralj.

Vsaka skupina prejme ve~ji list papirja.

Sredi papirja napi{ejo besedo kralj.

3.

Spodbudi u~ence, naj napi{ejo okrog besede kralj asociacije.

Napi{ejo asociacije na besedo kralj.

4.

Povabi skupine k poro~anju.

Zapisuje podatke v miselni vzorec na tablo (kako mu je ime, kje `ivi, kaj dela, kak{en je po zunanjosti, kak{en je po zna~aju ‌).

Posamezne skupine poro~ajo oziroma dodajajo tiste asociacije, ki jih prej{nje skupine {e niso navedle.

5.

Vpra{a u~ence, ali je na Slovenskem resni~no `ivel kralj Matja`.

6.

Naro~i u~encem, naj tiho preberejo besedilo o kralju Matja`u v delovnem zvezku (strani 20 in 21 - vklju~no z rubriko Ali ve{).

Branje diferencira (prvi trije odstavki, prvi trije odstavki in Ali ve{, sedmi odstavek je namenjen le najbolj{im bralcem in radovedne`em).

7.

Pozove u~ence, naj ponovno preberejo dolo~eno besedilo.

8.

Spodbudi u~ence, naj {e glasno preberejo besedili (tokrat celotno besedilo).

9.

Pozove u~ence, naj preberejo besedilo v delovnem zvezku na strani 22 za doma~o nalogo (nekateri obe besedili, drugi samo eno).

1.

Sklepajo, napovedujejo, zanikajo ipd.

Tiho berejo.

Ponovno tiho berejo.

Posamezniki glasno berejo, ostali jim sledijo.

Preberejo.

5. vaja

U~enci Re{ujejo naloge v DZ in ob tem uporabljajo zemljevid Slovenije in Jaz pa berem ter presojajo bistvene podobnosti in razlike z drugimi besedili, ki govorijo o isti stvari.

10.

U~itelj Naro~i u~encem, naj re{ijo naloge v DZ (stran 23).

Spremlja delo, ga usmerja in pomaga posameznikom.

11.

Spodbudi u~ence h glasnemu branju besedila o kralju Matja`u.

Glasno berejo.

12.

Povabi u~ence, naj nadaljujejo pravljico Kralj Matja`u in Alen~ica.

Pi{ejo nadaljevanje pravljice v DZ (stran 24).

Opozorilo in nasvet: — Ve~ina besedil je obse`nih, in sicer zgolj zaradi la`je diferenciacije: u~itelj bo posamezniku namenil za branje ustrezen obseg besedila. — Besedila lahko izbiramo za obravnavo po lastni presoji, lahko izlo~amo posamezne odstavke v besedilu ipd. Na tak na~in bodo imeli vsi bralci dolo~enega oddelka ustrezno gradivo za branje.

Pozor: Slab{im bralcem ne vsiljujmo branja celotnih besedil. Ti bralci naj vstopajo v svet samostojnega branja z nekoliko po~asnej{imi koraki. Postopoma se bo tudi v njih prebujala `elja po obse`nej{em branju.

Vsi u~enci se bodo seznanili s celotnim besedilom ob glasnem branju.

Cilji: 6. vaja U~enci uprizorijo igro vlog in pri tem upo{tevajo posebnosti pogovarjanja po telefonu oziroma temeljna na~ela dialo{kega sporazumevanja. Presodijo ustreznost besedne govorice sogovorcev, vljudnost, nebesedno govorico. Napi{ejo pogovor med sogovornikoma in ob tem upo{tevajo na~ela dialo{kega sporazumevanja.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: delovni zvezek (stran 25) 2. Oblika dela: frontalna, dvojice 3. Neumetnostno besedilo: Telefonski pogovor 4. Izvedba

U~itelj Spodbudi dva u~enca, naj v simboli~ni igri uprizorita telefonski pogovor (otrok, cvetli~arka).

Usmerja pogovor o sporazumevanju v uprizorjenem pogovoru (presodijo ustreznost besedne govorice obeh sogovorcev, njuno vljudnost, njuno nebesedno govorico ipd.).

U~enci V igri vlog vadita pogovarjanje in pri tem upo{tevata temeljna na~ela dialo{kega sporazumevanja.

2.

Pozove u~ence, naj napi{ejo v delovnem zvezku (stran 25) telefonski pogovor med seboj in cvetli~arko.

Pi{ejo dvogovor. Pri tem upo{tevajo na~ela dialo{kega sporo~anja: spo{tljiv ogovor oseb, vikanje, tikanje, izraz pro{nje, kdaj in kako se komu za kaj zahvaliti.

3.

Spodbudi u~ence k branju zapisa. Glasno berejo.

Dolo~ijo naj stopnjo vljudnosti in upo{tevanje na~el dialo{kega sporazumevanja.

4.

Povabi u~ence, naj v dvojicah pripravijo igro vlog (cvetli~arka, otrok).

Igrajo vloge v dvojicah.

Pri tem upo{tevajo posebnosti pogovarjanja po telefonu (npr. pozdrav, predstavitev).

5.

Pozove dvojice, naj predstavijo igro vlog.

Usmerja pogovarjanje o uprizorjenem pogovoru.

V igri vlog vadijo pogovarjanje in pri tem upo{tevanje temeljnih na~el dialo{kega sporazumevanja.

1.

Cilji: U~enci se pravilno orientirajo v kazalu.

7. vaja

Natan~no berejo besedilo. Spoznajo nove pojme. Razvijajo zvedavost.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: delovni zvezek (strani 26–33), knjige 2. Oblika dela: frontalna, skupinska, individualna 3. Neumetnostno besedilo: Vplivi vesoljskih teles – 1. del 4. Izvedba

1.

U~itelj Povabi u~ence, naj sooblikujejo miselni vzorec (pojmovno mapo) na tabli na besedno zvezo vesoljska telesa.

U~enci Predstavijo svoje predznanje o vesoljskih telesih.

2.

Spodbudi u~ence, naj poi{~ejo v kazalu naslov Vplivi vesoljskih teles.

Se pravilno orientirajo v kazalu.

3.

Naro~i u~encem, naj tiho preberejo besedilo v delovnem zvezku na straneh 43 in 44.

Tiho berejo.

4.

Opozori u~ence na klju~ne besede iz posameznih delov besedila, ki so zapisane krepko na desnem robu delovnega zvezka (strani 29 in 30).

Tiho berejo klju~ne besede iz besedila.

5.

Postavi u~encem vpra{anja, na katera bodo posamezniki ustno odgovorili: - Kaj je astronomija?

- Katera vesoljska telesa poznajo?

- Kaj je potrebno za `ivljenje na Zemlji?

- Zakaj se dan in no~ menjavata?

- Zakaj imamo razli~ne letne ~ase?

Odgovorijo na vpra{anja.

6.

Spodbudi u~ence k ponovnemu tihemu branju besedila.

Tiho berejo besedilo.

7.

Naro~i u~encem, naj pisno odgovorijo na vpra{anja v delovnem zvezku na straneh 27 in 28.

Odgovorijo na pisna vpra{anja.

8.

Povabi u~ence, naj dopolnijo miselni vzorec na tabli z novimi pojmi, ki so jih pridobili z branjem besedila, in jih zapi{e na tablo (lahko z drugo barvo, da dobimo bolj{i pregled z barvnim kontrastom /predznanje, novi podatki/).

Dopolnijo miselni vzorec na tabli in ga ocenijo.

9.

Spodbudi u~ence k re{evanju treh nalog v delovnem zvezku (stran 28).

Poslu{ajo navodilo.

Re{ijo naloge.

7. vaja

10.

11.

U~itelj Spodbudi u~ence za spremljanje in vpisovanje podatkov v delovnem zvezku na straneh 29, 31 in 32: - dogovorijo se za dan spremljanja podatkov (graf, histogram, preglednica), - na ta dan osem tednov zapored spremljajo najvi{jo temperaturo v u~en~evem kraju in jo vnesejo v ustrezni prostor v delovnem zvezku (graf), - na ta dan osem tednov zapored se pozanimajo, kdaj je sonce vz{lo in kdaj za{lo, in podatek vnesejo v ustrezen prostor v delovnem zvezku (histogram), - spremljajo vreme v dolo~enem tednu.

U~enci Poslu{ajo navodilo.

Spodbudi u~ence, naj v manj{ih skupinah listajo knjige o vesoljskih telesih in poi{~ejo v njih {e kak{no zanimivost.

Listajo knjige, opazujejo ilustracije in fotografije ter preberejo kak{no zanimivost.

Cilji: 8. vaja U~enci tiho in glasno berejo graf, histogram in preglednico. Ocenjujejo in vrednotijo pridobljene podatke.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: delovni zvezek (strani 28–33) 2. Oblika dela: frontalna, dvojice, individualna 3. Neumetnostno besedilo: Vplivi vesoljskih teles — 2. del 4. Izvedba

1.

U~itelj Povabi u~ence, naj iz grafa berejo podatke, ki so jih pridobivali o najvi{ji temperaturi v svojem kraju.

U~enci Posamezniki poro~ajo, ostali primerjajo podatke s svojimi podatki iz grafa.

2.

Spodbudi u~ence, naj si graf v zvezku ogledajo s sosedom in se o tem pogovorijo.

Graf ocenijo v dvojicah.

3.

Naro~i u~encem, naj predstavijo podatke iz histograma, in sicer povedo, kdaj je sonce vz{lo in kdaj za{lo.

Posamezniki glasno berejo histogram, ostali poslu{ajo in primerjajo s podatki svojega histograma.

4.

Spodbudi u~ence, naj v dvojicah primerjajo histograme. Poi{~ejo naj enake in razli~ne podatke.

5.

Povabi u~ence, naj predstavijo (berejo) {e pridobljene podatke o vremenu posameznega dne iz preglednice.

6.

Spodbudi u~ence, naj primerjajo v dvojicah {e podatke v preglednici in jih utemeljijo.

7.

Naro~i u~encem, naj odgovorijo na vpra{anja v delovnem zvezku na strani 33.

8.

Povabi u~ence k poro~anju oziroma pregledu odgovorov na vpra{anja.

Histogram ocenijo oziroma presodijo v dvojicah.

Posamezniki berejo podatke, ostali jih primerjajo s svojimi.

Primerjajo, utemeljujejo in presojajo podatke v tabeli.

Pisno odgovorijo na vpra{anja v delovnem zvezku na strani 33.

Posamezniki berejo odgovore, ostali jih primerjajo s svojimi odgovori.

Cilji: 9. vaja U~enci napovejo pomen bistvenih pojmov. V besedilu poi{~ejo in pod~rtajo ustrezno informacijo.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: delovni zvezek (stran 34), samolepilni listki (10 x 10 cm), listi z besedami (led, ivje, ledene sve~e /pripravi u~itelj/) 2. Oblika dela: frontalna, individualna 3. Neumetnostno besedilo: Zmrzovanje — 1. del 4. Izvedba

1.

U~itelj Razporedi na tablo tri liste, na katerih so napisane besede: led, ivje, ledene sve~e.

U~enci Preberejo besede.

2.

Razdeli u~encem po tri listke.

Prejmejo listke.

3.

Poda navodilo u~encem. Na posamezen listek napi{ejo napoved, kaj je led, kaj je ivje in kaj so ledene sve~e.

Poslu{ajo navodilo.

4.

Spremlja delo u~encev.

Pi{ejo napoved.

5.

Povabi u~ence, naj pritrdijo posamezne listke k ustrezni besedi.

Pritrdijo listke k ustreznim besedam: led, ivje, ledene sve~e.

6.

Prebere vsebino na listkih (oziroma izbere za to u~enca) in vodi vrednotenje zapisanega.

Berejo.

Poslu{ajo, kaj so so{olci napisali na listke.

7.

Pozove u~ence, naj tiho preberejo besedilo v delovnem zvezku (stran 34).

Tiho berejo.

8.

Spodbudi u~ence k ponovnemu branju besedila.

Ob tem naj pod~rtajo z barvico (npr.: z modro) tisto poved, ki pojasnjuje: — kaj je led, — kaj je ivje, — kje nastajajo ledene sve~e.

Tiho berejo in sklepajo med branjem ter pod~rtajo ustrezne povedi.

9.

Zastavi u~encem vpra{anja s podro~ja makrostrukturne in mikrostrukturne strategije besedila.

Odgovorijo na ustna vpra{anja u~itelja.

10.

Spodbudi u~ence k razmi{ljanju, ali je bila njihova napoved pred branjem besedila ustrezna, delno ustrezna, napa~na ipd.

Presodijo ustreznost napovedi.

Cilji: 10. vaja U~enci natan~no berejo besedilo. Povedo svoje mnenje o besedilu. Pisno odgovarjajo na vpra{anja o bistvenih podatkih.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: delovni zvezek (strani 35–40), ustrezne knjige, stekleni kozarci 2. Oblika dela: frontalna, skupinska, individualna 3. Neumetnostno besedilo: Zmrzovanje — 2. del 4. Izvedba

U~itelj Spodbudi u~ence, naj odgovorijo na vpra{anje v delovnem zvezku na strani 35 — Kje je de`ela belega medveda.

U~enci Tiho berejo.

Pisno odgovorijo.

2.

Povabi u~ence, naj oblikujejo skupine.

Sestavijo skupine.

3.

Spodbudi u~ence, naj si ogledajo v knjigah ilustracije in preberejo zanimivost o de`elah ledu.

I{~ejo nove informacije v knji`nem gradivu.

4.

Naro~i u~encem, naj pisno odgovorijo na tri vpra{anja v delovnem zvezku (strani 35 in 36) in si po potrebi pomagajo s knjigami.

Pisno odgovorijo na vpra{anja.

5.

Spodbudi u~ence, naj izrazijo svoje mnenje o besedilu (ali se jim zdi zanimivo ali ne, resni~no ali ne, ali so podatki zanje novi ali ne).

Ravnajo po navodilu.

6.

Razdeli vsaki dvojici po en steklen kozarec in kocko ledu ter jih napoti k branju navodila za preizkus v delovnem zvezku (strani 56 in 57).

Spremljajo.

7.

Spremlja delo u~encev.

Berejo in opravijo preizkus v dvojicah.

8.

Naro~i u~encem, naj pisno odgovorijo na naslednja tri vpra{anja v delovnem zvezku (strani 36 in 37).

Pisno odgovorijo na vpra{anja.

9.

Povabi u~ence k poro~anju. Posebej pozorni bodimo na tretji odgovor.

Preberejo odgovore na vpra{anja v delovnem zvezku (strani 36 in 37).

10.

Spodbudi u~ence k izvedbi preizkusa doma.

Izvedejo preizkus iz delovnega zvezka (strani 37, 38, 39 in 40).

Poslu{ajo navodilo.

1.

Nasvet: Èe {olska knji`nica premore ~italnico, je najbolje organizirati del pouka tam. U~enci sedijo v skupinah. Po `elji si lahko izposodijo ustrezne knjige, v katerih bodo na{li zanimivosti o de`elah ledu. Vzdu{je za pouk v tem prostoru bo popolno!

V nasprotnem primeru naj si u~itelj izposodi ustrezne knjige in izvede pouk v mati~ni u~ilnici.

Cilji: 11. vaja U~enci i{~ejo novice o aktualnih, zanimivih dogodkih v ~asopisih, revijah ipd. Naslov besedila poi{~ejo v kazalu. Berejo in analizirajo besedilo. Pripovedujejo o svojih izku{njah, ob~utkih ipd. v besedilu.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: delovni zvezek (strani 41–45) 2. Oblika dela: frontalna, individualna 3. Neumetnostno besedilo: Odpadki 4. Izvedba

U~itelj Vsaj teden dni prej naro~i u~encem: - naj v svojem okolju spremljajo ravnanje z odpadki, - naj iz ~asopisov izre`ejo ~lanke, ki govorijo o tej temi, - naj spremljajo na TV aktualne dogodke o tej temi pri nas in v svetu.

U~enci Ravnajo po navodilih.

2.

Povabi u~ence k poro~anju o opa`anjih glede ravnanja z odpadki.

Na tabli oblikuje tematski sklop o odpadkih.

Predstavijo svoja opa`anja ipd. in s tem sooblikujejo tematski sklop na tabli (pojmovna oziroma semanti~na mapa).

3.

Spodbudi u~ence, naj poi{~ejo v kazalu naslov Odpadki.

Ravnajo po navodilu.

4.

Napoti u~ence k tihemu branju besedila v DZ (Odpadki).

Tiho berejo.

5.

Povabi skupine k ponovnemu tihemu branju in pod~rtovanju tistih delov besedila v posameznem odstavku (prvih {est odstavkov), ki pojasnjujejo »naslov«, napisan ob desnem robu posameznega odstavka (ob ustrezni sliki).

Ponovno tiho berejo in pod~rtajo pojasnilo »naslova« posameznega odstavka.

6.

Spodbudi u~ence k poro~anju (o pod~rtanih delih besedila).

Poro~ajo.

7.

Povabi u~ence h glasnemu branju neumetnostnega besedila Odpadki in rubrike Ali ve{.

Posamezniki glasno berejo.

8.

Napoti u~ence k re{evanju nalog v DZ (do niza sli~ic na strani 45).

Nekatere naloge re{ijo v {oli, nekatere pa doma.

1.

Nasvet: Po presoji lahko vklju~imo tudi TV-oddajo o odpadkih Toma`ev svet (v kompletu Na vrtiljaku ~rk 2).

Cilji: 12. vaja U~enci opi{ejo sliki in ilustrirajo nadaljevanje (opisa) v prazna okenca. V pripovednem besedilu predvidijo nadaljevanje oz. konec. Povedo svoje mnenje o dogajanju na sliki in ga utemeljijo. Pripovedujejo o svojih izku{njah in ob~utkih ob besedilu.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: delovni zvezek (stran 45), zvezek 2. Oblika dela: frontalna, skupinska, individualna 3. Neumetnostno besedilo: Opis slik 4. Izvedba (blok ura)

1.

U~itelj Povabi u~ence, naj nekaj trenutkov tiho opazujejo ilustraciji v DZ na strani 45.

U~enci Opazujejo sliki v DZ.

2.

Spodbudi u~ence, naj ustno opi{ejo ilustraciji.

Posamezniki opi{ejo sliki, ostali poslu{ajo.

3.

Opozori u~ence na sli~ico v drugem okvirju.

Vodi pogovor: — ali se jim dogajanje zdi resni~no ali ne, — ali so ti podatki (dogajanje na ilustracijah) zanje novi ali ne, — ali so osebe, ki so povzro~ile dolo~eno doga janje, ravnale prav ali ne, po{teno ali ne, — pripovedujejo o svojih izku{njah, ob~utkih ipd. (ob nizu slik).

Povedo svoje mnenje o dogajanju na slikah in ga utemeljijo.

4.

5.

6.

Spodbudi u~ence k ilustriranju nadaljevanja zgodbe.

Spremlja ilustriranje u~encev.

Besedilo dopolnijo oziroma predvidijo nadaljevanje/konec.

Ilustrirajo besedilo v prazna okenca v delovnem zvezku na strani 45.

Ustno opi{ejo slike.

Povabi u~ence k opisovanju slik (tretje, ~etrte, pete in {este).

Nasvet: Kot doma~o nalogo lahko izvedemo pisni opis slik.

Cilji: 13. vaja U~enci berejo in raz~lenjujejo neumetnostno besedilo s poudarkom na makrostrukturni in mikrostrukturni strategiji.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: delovni zvezek (strani 46–51), ustrezne knjige, slovar 2. Oblika dela: frontalna, skupinska, individualna 3. Neumetnostno besedilo: Ma~ke 4. Izvedba 5. Ăˆas izvedbe: dve uri oziroma ve~

1.

U~itelj Povabi u~enca, naj glasno prebere besedilo Živali – prijateljice ljudi (DZ, stran 46).

U~enci Posameznik glasno bere, ostali mu sledijo.

2.

Naro~i u~encem, naj oblikujejo skupine.

Sestavijo skupine.

3.

Razdeli jim liste (vsaj A3-format), na sredi katerih pi{e ma~ka, in poda navodilo. Na liste naj napi{ejo asociacije na besedo ma~ka.

Sledijo navodilu.

4.

Spremlja delo u~encev.

Pi{ejo asociacije na dolo~eno besedo.

5.

Povabi skupine, naj povedo, kaj so napisali.

Besede pi{e na tablo (v obliki miselnega vzorca) oziroma oblikuje pojmovno mapo.

Skupine nizajo asociacije.

6.

Naro~i u~encem, naj tiho preberejo besedilo v DZ (strani 46, 47, 48 in 49) ter v vsakem odstavku pod~rtajo informacije na makroravni in si ogledajo slike ma~k (diferenciacija pri branju).

Tiho berejo in pod~rtujejo dolo~ene informacije.

7.

Napoti u~ence k ponovnemu branju. Ob tem naj pod~rtajo informacije (z drugo barvo), ki se jim zdijo tudi pomembne (mikroraven).

Tiho berejo in i{~ejo pomembne informacije v besedilu.

8.

Pozove posamezne u~ence, naj glasno preberejo besedilo na vseh {tirih straneh.

Berejo oz. poslu{ajo. Slab{i bralci bodo imeli mo`nost sli{ati besedilo, ki jim ga ni uspelo prebrati.

9.

Spodbudi u~ence, naj odgovorijo na vpra{anja in izpolnijo preglednico s seznamom stvari, ki jih potrebujemo za ma~ko.

Izpolnijo preglednico.

Posamezniki glasno berejo podatke iz preglednice.

10.

Povabi u~ence h glasnemu branju besedila.

13. vaja

11.

12.

13.

U~itelj Naro~i u~encem, naj oblikujejo miselni vzorec, v katerem bodo posredovali klju~ne podatke o ma~ki. Delajo naj v skupinah. Uporabijo lahko liste iz 3. to~ke izvedbe (jih dopolnijo z novimi informacijami, oblikujejo miselni vzorec na hrbtni strani lista).

U~enci Razmi{ljajo o tem, kaj so `e vedeli o vsebini (predznanje) in kaj so novega izvedeli iz besedila (na makroravni in mikroravni), ter oblikujejo miselni vzorec.

Povabi skupine, naj plakate z miselnim vzorcem pritrdijo na tablo, si vsakega ogledajo in presodijo, kateri prikaz bistvenih informacij iz besedila je ustrezen.

Na tabli pripravi pojmovno mapo z bistvenimi podatki.

Ocenijo oziroma presodijo plakate.

Vpra{a u~ence, katerih bistvenih podatkov ne zvemo iz danega besedila v DZ – poiskali jih bodo v drugi literaturi.

Odgovorijo (zunanjost: deli telesa, velikost, barva …; premikanje: {tiri noge /hodi, te~e ...; vrste ma~k: ~istokrvne /perzijska, siamska, burmanska/ in me{anke; razmno`evanje: {tevilo mladi~ev ipd.).

Prepi{ejo pojmovno mapo v zvezke.

Nasvet: — Besedilo Ma~ke je obse`no. Branje tega besedila je namenjeno zgolj zelo dobrim bralcem. Besedilo je ~lenjeno na smiselne odstavke, zato jih lahko tudi izpu{~amo.

— Sicer pa priporo~am branje prvega (tudi tretjega), ~etrtega in petega odstavka.

— Vsi u~enci se bodo seznanili s celotnim besedilom ob glasnem branju (glej 8. to~ko izvedbe).

— Besedilo lahko obravnavamo tudi v obliki skupinskega dela. Vsaka skupina s pomo~jo u~inkovitih strategij (ponovno branje, analiziranje strukture besedila, sklepanje) temeljito prebere en odstavek in ga nato predstavi ostalim skupinam.

13. vaja

premikanje: -

zunanjost: -

navade/dejavnosti: -

MA^KA

razmno`evanje: -

prehranjevanje: bivali{èe: -

Cilji: 14. vaja Govorci dopolnijo oz. razvijajo klju~ne besede z bistvenimi podatki, ki jih dolo~ijo iz teme besedila (ma~ka). U~enci pisno tvorijo opis ma~ke na osnovi svojega znanja in po predhodni pripravi miselnega vzorca.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: delovni zvezek (strani 46–51), zvezek 2. Oblika dela: frontalna, skupinska, individualna 3. Neumetnostno besedilo: Ma~ke 4. Izvedba (blok ura)

U~itelj Seznani u~ence z navodilom, da bodo opisali ma~ko. Pripravijo naj si zvezke, v katerih imajo miselni vzorec o ma~ki.

U~enci Opazujejo slike v DZ.

2.

Usmerja pogovor ob miselnem vzorcu, v katerem ponovijo klju~ne besede. Poseben poudarek da zunanjosti ma~ke; nanizajo naj ~im ve~ mo`nosti.

Dolo~ijo/poimenujejo klju~ne podatke, s katerimi bodo razvijali temo v opisu.

Klju~ne besede so v tej besedilni vrsti na~eloma iste, vendar zunanjost ponuja razli~ne mo`nosti.

3.

Spodbudi u~ence, naj natan~no opazujejo niz slik v DZ (str. 46–51). Na slikah naj izberejo eno ma~ko.

V pripravi na ustni/pisni opis izvede potrebne faze: a) Govorci dopolnijo/razvijajo klju~ne besede z bistvenimi podatki, ki jih dolo~ijo iz teme besedila (ma~ka). Govorci si pri dolo~anju bistvenih podatkov po navadi pomagajo s priro~niki in drugimi viri.

V tem primeru si lahko pomagajo z besedilom v DZ (str. 46–51). b) Urejajo gradivo in se odlo~ijo, v katerem delu besedila bodo kaj sporo~ili. Jedru bodo dodali uvod in zaklju~ek (za u~inkovito sporo~anje najpomembnej{a dela besedila). c) Ubesedilijo gradivo (govorec predeluje »na~rt« v besedilo).

4.

Povabi posameznike, naj ustno opi{ejo ma~ko.

5.

Pozove u~ence, naj pisno tvorijo opis ma~ke.

6.

Spremlja delo u~encev.

1.

Izvedejo zadnjo fazo: — govorec gleda poslu{alce, — pozoren je na glasnost in razlo~nost govora ter na ~im bolj zborno izra`anje, — pomaga si s ponazorili (sliko).

Poslu{ajo navodilo za delo.

Pi{ejo opis ma~ke v zvezke.

Cilji: 15. vaja U~enci osve`ijo predznanje o psih. Berejo neumetnostno besedilo. Izlu{~ijo podatke na makroravni in mikroravni. Primerjajo lastnosti posameznih pasem in pri tem vadijo stopnjevanje pridevnikov. Ob prebranem zgledu in slikovnem gradivu pi{ejo kraj{e preprosto besedilo oziroma opis.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: delovni zvezek (strani 52–59), papir (10 x 10 cm – pripravi u~itelj), aplikati (vi{ina, te`a, dol`ina dlake, barva, zna~aj, uporabnost – pripravi u~itelj), razli~ne barvice, knjige o psu 2. Oblika dela: frontalna, individualna 3. Neumetnostno besedilo: Psi 4. Izvedba 5. Trajanje: najmanj dve {olski uri

U~itelj Razdeli u~encem liste papirja in jih povabi, naj napi{ejo na list, kaj vedo o psu.

Na tablo pritrdi aplikate z besedami: vi{ina, te`a, dol`ina dlake, barva, zna~aj, uporabnost.

U~enci U~enci prejmejo liste papirja; napi{ejo naj, kaj `e vedo o psu, in podatke napi{ejo na posamezne listke (zato bo posameznik potreboval ve~ listkov).

Posredujejo predznanje o psu.

2.

Spodbudi u~ence, naj pritrdijo listi~e na tablo pod ustrezen aplikat.

Sklepajo in razporedijo listi~e na tablo pod ustrezen aplikat.

3.

Povabi u~ence k tabli in skupaj pregledajo (preberejo) ustreznost razporeditve.

Sledijo znanim podatkom o psu.

4.

Naro~i u~encem, naj tiho preberejo besedilo o zlatem prina{alcu in psu svetega Huberta v delovnem zvezku na straneh 55 in 56.

Tiho berejo.

5.

Povabi u~ence k ponovnemu branju. Pod~rtajo naj klju~ne podatke.

(Predlog: pri obeh pasmah pod~rtajo podatke z enako barvo — vi{ina /rde~a/, te`a /modra/, dol`ina dlake /zelena/, barva /rjava/, zna~aj /oran`na/, uporabnost /roza/).

Pri ponovnem branju prepoznajo klju~ne podatke.

6.

Spodbudi u~ence, naj re{ijo vaje v delovnem zvezku na straneh 54, 55 in 56 (do tretjega psa).

U~enci ob pridobljenih podatkih v besedilu dolo~ajo, kateri pes je vi{ji, kateri je te`ji, kateri pes ima kraj{o dlako, katera pasma je temnej{a oziroma svetlej{a, in izpi{ejo v tabelo zna~aj obeh pasem.

7.

Povabi u~ence k poro~anju.

8.

Spodbudi u~ence, naj prelistajo knjigo o psih in izberejo pasmo, ki jim je najbolj v{e~.

Iz knjige naj v tabelo v delovnem zvezku (stran 57) izpi{ejo podatke o izbrani pasmi: domovina, poreklo, splo{ni videz, zna~aj, uporabnost.

1.

Poro~ajo. Preverjajo.

Berejo, opazujejo, sklepajo med branjem, ocenjujejo ipd.

15. vaja

9.

10.

11.

12.

U~itelj Naro~i u~encem, naj re{ijo {e zadnjo nalogo, ki zadeva to temo (primerjajo med seboj vse tri pasme).

Povabi u~ence, naj o rezultatih primerjanja obvestijo soseda v klopi.

Pozove u~ence, naj povedo, kaj so z branjem besedil novega zvedeli o psih.

U~itelj napi{e podatke na tablo pod ustrezen aplikat.

Spodbudi u~ence, naj za doma~o nalogo napi{ejo opis psa (svojega oz. tistega, ki ga zelo dobro poznajo). Pomagajo naj si s prebranim zgledom na straneh 52 in 53: — pasma, — poreklo (~e jim je znano), — starost, — splo{ni videz (velikost, barva dlake, videz, posebnosti), — zna~aj, — uporabnost.

U~enci Re{ijo vajo (berejo, sklepajo med branjem, ocenijo posamezen dejavnik).

Primerjajo podatke v dvojicah.

Podatki bodo verjetno zelo razli~ni, saj bodo ugotovitve u~encev odvisne od izbire pasme.

Posredujejo podatke, ki so jih pridobili z branjem besedila.

Prisluhnejo navodilu in ravnajo po njem.

Cilji: 16. vaja U~enci besedam i{~ejo protipomenke, sopomenke, nadpomenke in podpomenke.

Berejo neumetnostno besedilo, sklepajo med branjem, besedilo raz~lenijo in i{~ejo ustrezne informacije tudi v drugi primerni strokovni literaturi.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: delovni zvezek (strani 60–64), knjige (psi, ma~ke) 2. Oblika dela: frontalna, individualna, skupinska 3. Neumetnostno besedilo: Veterinar 4. Izvedba (blok ura)

1.

U~itelj Povabi u~ence, naj re{ijo kri`anko na strani 61 v delovnem zvezku.

U~enci Re{ijo kri`anko.

2.

Naro~i u~encem, naj preberejo geslo kri`anke v poudarjenih okencih (navpi~no branje gesla).

Odkrijejo geslo.

3.

Pozove u~ence, naj posredujejo nekaj misli o besedi veterinar, in jih napi{e na tablo (v tematski sklop protipomenke, sopomenke, nadpomenke, podpomenke).

Sooblikujejo tematski sklop.

4.

Spodbudi u~ence, naj tiho preberejo besedilo (razen zadnjega odstavka na strani 60) in pod~rtajo bistvene informacije.

Tiho berejo in pod~rtajo dolo~ene dele besedila.

5.

Povabi u~ence, naj povedo, katere dele besedila so pod~rtali, in po potrebi to utemeljijo.

Ravnajo po navodilu.

6.

Pozove posameznike, naj glasno preberejo besedilo.

Posamezniki glasno berejo, ostali jim sledijo v branju.

7.

Naro~i u~encem, naj odgovorijo na tri vpra{anja v DZ. Razmislijo naj, kak{en naslov bi lahko {e dali (dolo~ili) temu besedilu, in ga napi{ejo z izbrano barvo ob dani naslov Veterinar.

Poslu{ajo navodila.

Napi{ejo `ivinozdravnik.

8.

Spremlja delo u~encev.

Re{ujejo naloge.

9.

Vpra{a u~ence, kako bi poimenovali `ensko, ki opravlja ta poklic.

Po analogiji naj tvorijo `enski par mo{kemu {e v drugih poklicih.

Odgovorijo.

Povabi u~ence, naj tvorijo skupine po {tiri.

Sedejo v skupine.

10.

Sodelujejo v pogovoru.

16. vaja

U~itelj Spodbudi u~ence, naj s pomo~jo ustreznih knjig re{ijo naslednje vaje v DZ: poi{~ejo bolezenske znake psov in ma~k ter jih vnesejo v preglednico (skupinsko delo).

Nato individualno re{ijo {e dve vaji.

U~enci Poslu{ajo navodilo za delo.

12.

Spremlja delo u~encev.

Skupinsko delo.

Individualno delo.

13.

Povabi skupine k poro~anju.

Poro~ajo: — berejo podatke iz preglednice, — odgovorijo na vpra{anja o bistvenih podatkih iz besedila.

14.

Spodbudi u~ence, naj v ~asopisu poi{~ejo ~lanke o boleznih krav, ovc in svinj. Ăˆlanke naj izre`ejo in jih prilepijo v DZ na ustrezno mesto.

Poslu{ajo navodila.

Ravnajo po navodilu.

I{~ejo novice o aktualnih/zanimivih dogodkih v zvezi z boleznimi `ivali.

11.

Cilji: U~enci ustno opi{ejo sliko. Tvorijo preprosto neumetnostno besedilo.

17. vaja

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: delovni zvezek (stran 61) 2. Oblika dela: frontalna, individualna 3. Neumetnostno besedilo: Opis slike 4. Izvedba (blok ura)

U~itelj Povabi u~ence, naj si natan~no ogledajo ilustracijo ob neumetnostnem besedilu Veterinar (DZ, stran 61).

U~enci Opazujejo ilustracijo.

2.

Spodbudi u~ence k ustnemu opisu slike (vanj lahko vnesejo svoje do`ivetje oziroma videnje ali kaj, za kar so sli{ali /splo{na izobrazba/, vrednotenje, vpletejo v pogovor svoj na~rt ipd.).

Poslu{ajo navodila.

3.

Spremlja pripovedovanje u~encev.

Ustno opisujejo sliko oziroma pazljivo poslu{ajo so{olce.

1.

Cilji: 18. vaja U~enci obnovijo znanje o zajcu. Razvijajo vedo`eljnost. Postavljajo vpra{anja. Berejo neumetnostno besedilo in v njem prepoznajo klju~ne podatke. Sestavijo in napi{ejo vpra{alne povedi.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: delovni zvezek (strani 65, 66 in 67) 2. Oblika dela: frontalna, individualna, dvojice 3. Neumetnostno besedilo: Kdo je radoveden? (Zajec) 4. Izvedba

U~itelj Vpra{a u~ence, ali so `e kdaj videli koga, ki je bil radoveden.

- Kako se to vidi?

O tem naj pripovedujejo sosedu v klopi, nato posamezniki {e glasno vsem.

U~enci Pojasnijo odgovor.

Govorna komunikacija v dvojicah.

2.

Spodbudi u~ence, naj re{ijo nalogo v delovnem zvezku na strani 65 – Kaj bi rad vedel ti?

Razmislijo.

Posamezniki dopolnijo vpra{anja v delovnem zvezku.

3.

Povabi u~ence, naj razmislijo, kaj vedo o zajcu.

Dopolnijo naj tematski sklop o zajcu v delovnem zvezku (stran 69).

Predznanje o zajcu vnesejo v tematski sklop.

4.

Spodbudi u~ence, naj razmislijo, kaj bi radi vedeli o zajcu.

Vpra{anja oblikujejo v vpra{alnih povedih.

Tvorijo in napi{ejo vpra{alne povedi.

5.

Vpra{a u~ence, ali vedo, zakaj imajo zajci dolge uhlje.

O tem naj se pogovorijo s sosedom v klopi.

Oblikujejo napoved (ustno).

6.

Napoti u~ence k branju besedila o zajcu.

Tiho berejo.

7.

Povabi u~ence, naj ponovno preberejo besedilo in pod~rtajo bistvene podatke oz. dva razloga, zakaj imajo zajci dolge uhlje.

Ponovno berejo in pod~rtajo klju~ne podatke.

8.

Naro~i u~encem, naj re{ijo vajo v delovnem zvezku na strani 67.

U~enci vpi{ejo v preglednico dva razloga, zakaj imajo zajci dolge uhlje.

9.

Spodbudi u~ence, naj v ustreznih knjigah v knji`nici sku{ajo poiskati odgovor {e na vpra{anje, na katerega {e niso dobili odgovora.

Ravnajo po navodilu.

Vpra{a u~ence, kako bodo na{li potrebne informacije v ustrezni knjigi.

Iskali bodo po naslovih knjig, kazalu v knjigi ‌

1.

10.

Posamezniki poro~ajo.

Cilji: 19. vaja U~enci govorno komunicirajo v skupini in napovejo re{itev, ki jo nato potrdijo oziroma ovr`ejo ob branju neumetnostnega besedila. Pod~rtajo bistvene podatke v besedilu.

Nove informacije o slonu napi{ejo v ustrezen prostor v delovnem zvezku.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: delovni zvezek (strani 68 in 69) 2. Oblika dela: frontalna, individualna, skupinska, dvojice 3. Neumetnostno besedilo: Kdo je radoveden? (Zakaj imajo sloni dolg rilec?)

4. Izvedba

U~itelj Povabi u~ence, naj sedejo v skupine.

U~enci Tvorijo manj{e skupine.

2.

Postavi u~encem vpra{anje: zakaj imajo sloni tako dolge rilce?

V skupini naj se o tem pogovorijo in sku{ajo najti vsaj tri re{itve, ki naj jih napi{ejo v delovni zvezek (stran 68).

Govorno komunicirajo v skupinah.

Poi{~ejo naj vsaj tri re{itve.

3.

Napoti u~ence k tihemu branju besedila.

Tiho berejo.

4.

Povabi u~ence, naj ponovno tiho preberejo besedilo in v njem pod~rtajo klju~ne podatke (odgovor na vpra{anje, zastavljeno v uvodu).

Ponovno preberejo besedilo in pod~rtajo bistvene podatke.

5.

Spodbudi u~ence, naj preverijo trditve, ki so jih zapisali v delovni zvezek (stran 68), ali je morda katera pravilna; ob teh naj napravijo kri`ec.

Ravnajo po navodilu.

6.

Naro~i u~encem, naj napi{ejo v delovni zvezek (stran 69), kaj so izvedeli v besedilu o tem, zakaj imajo sloni dolg rilec.

V delovni zvezek napi{ejo podatke o tem, zakaj imajo sloni dolge rilce.

7.

Spodbudi u~ence, naj po dva in dva (s so{olcem v klopi) pregledata, kateri so zanju novi podatki, in se o tem pogovorita.

Govorna komunikacija v dvojicah.

1.

Cilji: 20. vaja U~enci berejo neumetnostno besedilo in se navajajo na razmi{ljajo~e in kriti~no sprejemanje. Povedo svoje mnenje o besedilu.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: delovni zvezek (strani 69 in 70), listi ve~jega formata (pripravi u~itelj) 2. Oblika dela: frontalna, individualna, skupinska 3. Neumetnostno besedilo: Kdo je radoveden? (Zakaj imajo `irafe dolg vrat?)

4. Izvedba

U~itelj Povabi u~ence, naj oblikujejo manj{e skupine.

U~enci Tvorijo skupine.

2.

Ponudi jim liste.

Naro~i jim, naj se v skupini pogovorijo o tem, kaj vedo o `irafi. Bistvene podatke o `irafi naj napi{ejo okrog besede `irafa (napisana sredi lista).

Oblikujejo tematski sklop, v katerem zberejo predznanje. S tem tudi vzbudijo svoja pri~akovanja.

3.

Pozove skupine k poro~anju.

Skupine poro~ajo.

4.

Spodbudi u~ence k tihemu branju besedila Zakaj imajo `irafe dolg vrat?

Tiho berejo.

5.

Naro~i u~encem, naj besedilo ponovno tiho preberejo in pod~rtajo bistvene podatke, ki odgovarjajo na zastavljeno vpra{anje pred besedilom.

Ponovno tiho berejo.

Pod~rtajo bistvene podatke v besedilu.

6.

Napoti u~ence k re{evanju nalog pod besedilom v delovnem zvezku.

Preverijo razumevanje prebranega.

7.

Spodbudi u~ence k poro~anju o re{itvah.

Poro~ajo. Preverijo oziroma primerjajo svoje re{itve z drugimi.

8.

Povabi u~ence h glasnemu branju.

Glasno berejo besedilo.

Ob tem vadijo knji`no branje ~rk, knji`no branje nezlo`nih predlogov, knji`no nagla{evanje besed in nakazujejo kon~na lo~ila in vejice z ustrezno intonacijo.

Povedo svoje mnenje o besedilu (ali se jim je zdelo zanimivo ali ne, resni~no ali ne, ali so podatki zanje novi ali ne).

1.

Cilji: 21. vaja U~enci besedam i{~ejo nadpomenke in podpomenke. Obudijo svoje znanje o napovedani temi. Tiho preberejo besedilo. Odgovorijo na u~iteljeva vpra{anja in re{ijo naloge, s katerimi preverimo njihovo razumevanje besedila. O besedilu izrazijo svoje mnenje in ga sku{ajo utemeljiti. Ustno in pisno dopolnijo besedilo. Uporabljajo ustrezne ~asovne prislove in glagolske ~asovne oblike. Na osnovi svojega znanja dolo~ijo klju~ne besede v miselnem vzorcu, s katerim bodo opisali poljubno izbrano `ogo.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: delovni zvezek (strani 71–76), barvice, tri vre~ke (oz. kuverte), listki z besedami (pripravi u~itelj) 2. Oblika dela: frontalna, individualna, skupinska 3. Neumetnostno besedilo: ®oga 4. Izvedba (vsaj dve {olski uri)

U~itelj Povabi u~ence, naj sedejo v pet skupin.

U~enci Sedejo v homogene skupine.

2.

Pove u~encem, naj razmislijo, na kaj se spomnijo, ko pomislijo na `ogo.

To naj napi{ejo v delovni zvezek (stran 71).

»Iskrice« na besedo `oga vpi{ejo v delovni zvezek (nadpomenke in podpomenke v pojmovno mapo).

3.

Povabi u~ence k branju besedila v delovnem zvezku na straneh 72, 73 in 74 (tri odstavke).

Tiho berejo besedilo.

4.

Napoti u~ence k ponovnemu branju.

Z eno barvo (npr. modro) naj pod~rtajo razli~ne igre, ki jih igramo z `ogo.

Z drugo barvo (npr. zeleno) naj pod~rtajo razli~ne `oge, ki jih uporabljamo pri posamezni igri.

Ponovno tiho berejo in ustrezno pod~rtajo razli~ne igre, ki jih igramo z `ogo, in razli~ne `oge, ki jih uporabljamo pri posamezni igri.

5.

Spodbudi u~ence, naj odgovorijo na ustna vpra{anja iz besedila: — Katere igre igramo z `ogo?

— Katere `oge uporabljamo za posamezne igre?

Odgovorijo na u~iteljeva vpra{anja iz besedila.

6.

Naro~i skupinam, naj posameznik iz skupine izvle~e listek iz dolo~ene vre~ke. Nato naj preberejo zapisano na listku.

Izvle~ejo listek, na katerem je zapisana ena beseda: ko{arka (ali nogomet ali rokomet ali odbojka oz. besedna zveza Ali ve{?).

7.

Spodbudi u~ence posameznih skupin k branju besedila, ki predstavlja dolo~eno igro neko~ (iz preteklosti – DZ str. 72, 73, 74).

Ravnajo po navodilu.

8.

Vabi skupine k poro~anju: Na kratko naj opi{ejo, kako so igrali posamezno igro z `ogo (ko{arka, nogomet, rokomet, odbojka, tenis) neko~ in kak{na je bila `oga takrat za tisto igro.

Izrazijo naj svoje mnenje o besedilu (se jim zdi zanimivo ali ne, so podatki zanje novi ali ne) in ga sku{ajo utemeljiti.

Uporabljajo ustrezne ~asovne prislove in glagolske ~asovne oblike.

1.

21. vaja

U~itelj Povabi u~ence, naj se pogovorijo o svojih izku{njah v igrah z `ogo.

U~enci Govorna komunikacija v skupinah.

10.

Naro~i jim, naj se pogovorijo v skupinah o posamezni igri z `ogo in podatke vnesejo v tabelo (delovni zvezek stran 75 ).

Govorna komunikacija v skupinah. V sodelovalnem pouku izpolnijo tabelo v delovnem zvezku.

11.

Povabi u~ence, naj izra`ajo svoje mnenje o posamezni igri. Ali vedo, kako se igrajo posamezne igre?

Ali morda niso odgovorili na katero vpra{anje?

Razmislijo naj, kako bi re{ili ta problem (npr.: vpra{ali bi u~itelja {portne vzgoje, o~eta, mamo …).

Povedo svoje mnenje.

9.

12.

13.

Spodbudi u~ence, naj individualno izpolnijo tematski sklop o `ogi v delovnem zvezku (stran 76).

Naro~i u~encem, naj za doma~o nalogo predstavijo svojo `ogo. V pomo~ naj jim bo tematski sklop v DZ na strani 76: — Kak{na je (barva, velikost, material …)?

— Kaj z njo po~nemo?

— Igre, ki se jih igramo z njo — Prostor, kjer se igramo z njo — Igralci, ki igrajo z njo

Izrazijo svoje znanje o `ogi v tematskem sklopu v delovnem zvezku.

Ravnajo po navodilu.

Med pisanjem pazijo na ~itljivost, estetskost in pravilnost zapisa.

Cilji: 22. vaja U~enci povedo, kako bi ravnali ob dolo~eni zapovedi, ko jih pozivamo k to~no dolo~enemu dejanju. Povedim dolo~ijo tvorca in naslovnika ter predvidijo naslovnikov odziv. Izbrane povedi, ki izra`ajo zapoved oz. prepoved, zamenjajo z vljudnej{imi. Vadijo pisanje in ob tem izbolj{ujejo natan~nost, hitrost, teko~nost in estetskost pisave.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: zvezek 2. Oblika dela: frontalna, dvojice, individualna 3. Neumetnostno besedilo: Zapoved/prepoved 4. Izvedba

U~itelj Povabi u~ence, naj zaigrajo (kratko) igro vlog v dvojicah.

Prika`ejo naj: Kako prosi{ so{olca za radirko?

U~enci Igra vlog v dvojicah.

2.

Pozove nekaj dvojic k predstavitvi.

Usmerja pogovor po igri vlog: Kaj mu je rekel? Zakaj mu je tako rekel? Kaj mu je odgovoril?

Povedo svoje mnenje in ga utemeljijo.

3.

Spodbudi u~ence, naj povedo sosedu v klopi, kaj napravijo: ko pridejo domov iz {ole, ko pre~kajo cesto, ko zazvoni telefon.

Ob vsaki aktivnosti se na kratko pogovorijo v dvojicah.

4.

Vpra{a u~ence: Kdo vas je nau~il vsega tega?

Spodbudi jih, naj posku{ajo ponoviti besede, s katerimi so jim star{i/u~itelji povedali, kaj morajo narediti ob dolo~enih dejanjih.

Sodelujejo v pogovoru.

5.

Vpra{a u~ence: Kaj bi naredil, ~e bi ti nekdo rekel takole?

— Torto bi jedel.

— Zakaj ne ugasne{ televizorja?

— Daj mi sok.

Povedim dolo~ijo tvorca in naslovnika ter predvidijo naslovnikov odziv.

6.

Pozove u~ence, naj razmislijo in povedo, kako bi zapovedali kako druga~e: — Daj mi dvesto tolarjev.

— Vadi branje.

— Pridi sem.

— Pojdi v klet po krompir.

— Preberi mi pravljico.

Sodelujejo v pogovoru.

1.

22. vaja

7.

8.

U~itelj Vpra{a u~ence: Kaj se ti zdi vljudnej{e?

Drugi~ raje poslu{aj!

Bolj mi je v{e~, ~e poslu{a{.

ali

Napi{i doma~o nalogo.

Si pozabil na doma~o nalogo?

ali

Daj mi {e kozarec vode. ©e sem `ejna.

ali

Naro~i u~encem, naj prepi{ejo s table povedi (tabelska slika). Zapovedi/prepovedi zamenjajo z vljudnej{imi povedmi.

U~enci

Izbrane povedi, ki izra`ajo zapoved/prepoved, zamenjajo z vljudnej{imi.

Ob tem izbolj{ujejo natan~nost, hitrost, teko~nost in estetskost pisave.

Tabelska slika

Povedi, ki izra`ajo zapoved/prepoved, zamenjaj z vljudnej{imi.

— Odpri okno.

— Posodi mi ravnilo.

— Umij si zobe.

— Preberi pesmico.

— Umakni se mi.

— Vadi kitaro.

— Drugi~ bodi tiho!

— Pojdi po ~asopis.

Cilji: 23. vaja U~enci berejo neumetnostno besedilo, ga raz~lenijo in podatke vnesejo v preglednico ter berejo podatke iz nje. Bogatijo besedi{~e. Ob besedilu odgovarjajo na pisna vpra{anja o bistvenih podatkih. Povedo svoje mnenje o besedilu. Izdelajo preprosta pokrivala.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: delovni zvezek (strani 77–81), ve~ji listi papirja (ovojni papir – pripravi u~itelj in vanje vpi{e ustrezne besede), vo{~ene barvice, barvice, globus, ruta, vrvica, trak, {al 2. Oblika dela: frontalna, skupinska, individualna 3. Neumetnostno besedilo: Obla~ila in pokrivala 4. Izvedba (dve {olski uri)

U~itelj Pozove u~ence, naj sedejo v skupine.

U~enci Sedejo v skupine.

2.

Povabi u~ence, naj se v skupinah pogovorijo, kako se obla~imo pri nas, in ugotovitve zapi{ejo v delovni zvezek (stran 77).

Govorno komunicirajo v skupinah. Izpolnijo tematski sklop v delovnem zvezku.

3.

Povabi skupine, naj predstavijo svoje ugotovitve.

Pogovor vodi tako, da je obravnavan tudi na~in obla~enja (kaj oble~e `enska, kaj oble~e mo{ki, uniforma, vpliv letnih ~asov ‌).

Predstavijo ugotovitve, poslu{ajo in se ustrezno vklju~ujejo v pogovor.

4.

Spodbudi u~ence k branju neumetnostnega besedila v DZ (stran 78).

Tiho berejo besedilo.

5.

Vpra{a u~ence, o ~em pripoveduje neumetnostno besedilo.

Posamezniki pripovedujejo o prebrani vsebini.

6.

Napoti u~ence k ponovnemu branju in pod~rtovanju bistvenih informacij – kako se obla~ijo mo{ki in `enske pri nas in v svetu.

Ponovno tiho berejo in pod~rtajo ustrezne podatke v besedilu z barvico.

7.

Spodbudi u~ence k re{evanju vaje po neumetnostnem besedilu v DZ (stran 78).

Spremlja delo.

Vpi{ejo v preglednico, kako je z obla~enjem v krila in hla~e po svetu.

Vpi{ejo v preglednico bistvene podatke.

8.

Povabi u~ence, naj prestavijo razporeditev podatkov iz besedila v preglednico.

Predstavijo oziroma berejo preglednico.

9.

Vpra{a u~ence, ali vedo, kako se imenujejo posebna obla~ila, ki jih nosijo ljudje v tujih de`elah.

Odgovorijo.

10.

Napoti u~ence k branju besedila o obla~ilih, ki jih nosijo ljudje v tujih de`elah.

Berejo besedilo na straneh 78, 79, 80 in 81.

11.

Naro~i u~encem, naj ponovno preberejo besedilo in pod~rtajo imena tak{nih obla~il.

Ponovno tiho berejo in pod~rtajo klju~ne besede.

1.

23. vaja

U~itelj Pozove u~ence, naj ob tri ilustracije (delovni zvezek, stran 79) razporedijo in napi{ejo imena posameznih obla~il.

U~enci Sku{ajo poimenovati posamezno obla~ilo.

13.

Vpra{a u~ence, ali vedo, da ljudje po svetu nosijo tudi razli~na pokrivala, ki so navadno tudi ~emu namenjena.

Odgovorijo.

14.

Spodbudi u~ence k tihemu branju o pokrivalih in ogledu posameznih ilustracij.

Tiho berejo in opazujejo sli~ice.

15.

Napoti u~ence k ponovnemu branju. Posamezniki glasno berejo, ostali tiho sledijo branju.

Pod~rtajo besede, ki pojasnijo kak{no pokrivalo na sliki.

Po potrebi pojasni neznane besede (npr. {ega).

Ponovno tiho berejo. Glasno berejo in poka`ejo na globusu kontinent oziroma de`elo, kjer uporabljajo posamezna pokrivala.

16.

Povabi u~ence, naj z rumeno barvico obkro`ijo tisto ilustracijo, ki prikazuje pokrivalo, ki ljudi {~iti predvsem pred soncem.

Obkro`ijo ustrezno ilustracijo pokrivala in utemeljijo svojo odlo~itev.

Povedo svoje mnenje o besedilu (se jim zdi zanimivo ali ne, so podatki zanje novi ali ne).

17.

Naro~i u~encem, naj se v skupinah pogovorijo o posameznih pokrivalih.

Govorna komunikacija v skupinah (morda: vsak u~enec opi{e eno pokrivalo: — ime, — oblika, — barva, — material).

18.

Spodbudi u~ence, naj oblikujejo pokrivala (s pomo~jo rute, traku, vrvice, {ala).

Dan prej naro~i u~encem, naj prinesejo zgoraj omenjene stvari.

Ravnajo po navodilu.

12.

Cilji: 24. vaja U~enci besedam i{~ejo podpomenke in nadpomenke. Berejo neumetnostno besedilo.

V besedilu poi{~ejo zahtevane podatke. Stopnjujejo pridevnike. Povedo svoje mnenje o besedilu.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: delovni zvezek (strani 82—85), barvice 2. Oblika dela: frontalna, individualna, dvojice 3. Neumetnostno besedilo: Lasje, nakit in li~enje (I.) 4. Izvedba (tri {olske ure)

1.

U~itelj Pozove u~ence, naj razmislijo, ob katerih prilo`nostih se li~ijo `enske pri nas in kako, in »iskrice« vpi{ejo v delovni zvezek (stran 82).

U~enci »Iskrice« vpi{ejo v delovni zvezek.

Nizajo nadpomenke in podpomenke. Po pisanju jih predstavijo.

2.

Naro~i u~encem, naj preberejo besedilo na straneh 83 in 84.

Tiho berejo.

3.

Spodbudi u~ence k ponovnemu branju.

Takrat naj pod~rtajo: — z rde~o barvo — ljudi, — z zeleno barvo — kak{ne imajo lase.

Ponovno berejo in ustrezno pod~rtajo podatke v besedilu.

4.

Naro~i jim, naj vnesejo dolo~ene podatke v tabelo (delovni zvezek, stran 84).

Izpolnijo tabelo.

5.

Povabi u~ence, naj za trenutek pomislijo na svojo dru`ino in barvo las dru`inskih ~lanov.

Podatke naj vnesejo v tabelo.

Primerjajo naj jih med seboj.

Izpolnijo tabelo.

6.

Spodbudi jih, naj primerjajo zapise s sosedom v klopi.

Delo v dvojicah.

7.

Naro~i u~encem, naj preberejo dvakrat {e besedilo pod Ali ve{?

Besedilo tiho berejo dvakrat.

8.

Povabi u~ence, naj o tem izrazijo svoje mnenje.

Povedo, ali se jim zdi podatek iz besedila zanimiv ali ne, resni~en ali ne …

Stopnjujejo pridevnike (stopnjevanje z obrazili in tvorjenje priponskega primernika in prese`nika – delovni zvezek, strani 84 in 85).

Cilji: 25. vaja U~enci tiho in glasno berejo besedila. Povedo svoje mnenje o besedilu in ilustracijah ter ga sku{ajo utemeljiti. Po branju dopolnijo pojmovno mapo z novimi, pridobljenimi podatki.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: delovni zvezek (strani 86—89) 2. Oblika dela: frontalna, individualna, skupine 3. Neumetnostno besedilo: Lasje, nakit in li~enje (II.) 4. Izvedba (dve {olski uri)

U~itelj Naro~i u~encem, naj oblikujejo manj{e skupine.

U~enci Tvorijo skupine.

2.

Povabi u~ence, naj se pogovorijo s so{olci v skupini, kak{en nakit poznajo, kdo ga uporablja ipd.

Govorna komunikacija v skupinah.

Posamezniki v skupinah poro~ajo o ugotovitvah, ostali poslu{ajo.

3.

Napoti u~ence k tihemu branju besedila v delovnem zvezku (strani 86 in 87).

Tiho berejo.

4.

Spodbudi u~ence k ponovnemu branju.

Besedilo naj primerjajo z ilustracijami.

Ponovno tiho berejo.

Besedilo »pove`ejo« z ilustracijami.

5.

Naro~i u~encem, naj se v skupini pogovorijo, kako je z uporabo nakita po svetu.

Izrazijo svoje mnenje o besedilu in ilustracijah (se jim zdi zanimivo ali ne, resni~no ali ne, ali so podatki zanje novi ali ne, ali so osebe ravnale prav ali ne) ter ga sku{ajo utemeljiti.

6.

Povabi u~ence, naj pisno odgovorijo na vpra{anja v delovnem zvezku (stran 87).

Odgovorijo, kateri nakit uporabljajo oni in ob katerih prilo`nostih.

7.

Napoti u~ence k tihemu branju besedila o li~enju in barvanju telesa.

Tiho berejo.

8.

Povabi u~ence k ponovnemu branju.

Besedilo ponovno glasno preberejo.

9.

Naro~i u~encem, naj v besedilu ob slikah poi{~ejo dva podatka, zakaj se ljudje barvajo po obrazu ali telesu, in ju pod~rtajo z barvico.

V besedilu poi{~ejo zahtevani podatek in ga pod~rtajo.

Spodbudi u~ence, naj v delovnem zvezku (stran 89) vpi{ejo, kaj so izvedeli iz besedil – ~esa prej niso vedeli.

Pridobljene informacije vpi{ejo v tematski sklop.

1.

10.

Cilji: 26. vaja U~enci spremljajo razlike med svojim doma~im govorom in zbornim jezikom. Razvijajo zavest o primernosti rabe neknji`nega in knji`nega jezika v posameznih govornih polo`ajih. Spoznajo, da nekaterim u~encem sloven{~ina ni materni jezik. Po potrebi gojimo strpnost med u~enci ob pridobivanju slovenskega jezika pri teh u~encih.

Pogovarjajo se o tem, kako se govori v {oli, gledali{~u, na televiziji ter v katerem jeziku so v Sloveniji v njihovem okolju zapisana javna obvestila.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: delovni zvezek (stran 90), de`nik 2. Oblika dela: frontalna, individualna, dvojice 3. Neumetnostno besedilo: Doma govori{ druga~e kot v {oli 4. Izvedba

U~itelj Dan prej naro~i u~encem, naj prinesejo v {olo de`nike (izberimo v de`evnih dneh).

U~enci Ravnajo po navodilu.

2.

Povabi u~ence, naj ustno opi{ejo svoj de`nik sosedu v klopi. Pripovedujejo naj v jeziku, v katerem se sporazumevajo v prostem ~asu.

Govorna komunikacija v dvojicah (neknji`na oblika jezika).

3.

Spodbudi u~ence, naj sku{ajo ta pogovor »prevesti« v zborni jezik.

Govorna komunikacija v dvojicah (knji`na oblika jezika).

Drug drugega pozorno poslu{ajo in po potrebi korigirajo.

4.

Povabi u~ence, katerih materni jezik ni slovenski jezik, naj predstavijo so{olcem svoj materni jezik in povedo, s kom tako govorijo.

Ravnajo po navodilu.

5.

Naro~i u~encem, naj zapi{ejo opis de`nika v delovni zvezek (stran 92), vendar v knji`nem jeziku.

Prisluhnejo navodilu za pisanje.

6.

Spremlja delo u~encev.

Pi{ejo.

7.

Povabi u~ence, naj glasno preberejo svoj zapis.

Ob tem vodi pogovor: —o primernosti rabe neknji`nega in knji`nega jezika v posameznih govornih polo`ajih (kdaj, s kom, kje …), —o lastnem prizadevanju in dejavnosti za sistemati~no bogatitev svojega besednega zaklada.

Glasno berejo.

Pogovarjajo se o tem, kako se govori v {oli, gledali{~u, na televiziji ter v katerem jeziku so v Sloveniji v njihovem okolju zapisana javna obvestila.

1.

Cilji: 27. vaja U~enci prepoznajo poseben polo`aj slovenskega jezika, na dvojezi~nih obmo~jih pa {e poseben polo`aj mad`arskega oziroma italijanskega jezika.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: delovni zvezek (stran 91), barvice, zemljevid Slovenije 2. Oblika dela: frontalna, individualna, skupine 3. Neumetnostno besedilo: Jeziki v Sloveniji 4. Izvedba

U~itelj Povabi u~ence, naj sedejo v skupine.

U~enci Tvorijo manj{e skupine.

2.

Naro~i jim, naj razmislijo in se pogovorijo v skupini, katere jezike se u~imo v Sloveniji, kdaj (morda: v katerem razredu), zakaj ipd.

Govorna komunikacija v skupinah.

3.

Pozove skupine, naj predstavijo polo`aj posameznih jezikov v Sloveniji.

Na tablo pi{e klju~ne podatke (tematski sklop o jezikih).

Skupine predstavijo njim znane podatke o tem oziroma se med seboj dopolnjujejo.

4.

Pove u~encem, da imata v Sloveniji posebno mesto mad`arski in italijanski jezik, ter podro~ja v Sloveniji, kjer sta ta jezika uradna ob slovenskem, poka`e na zemljevidu Slovenije.

Spremljajo.

5.

Naro~i u~encem, naj pobarvajo v delovnem zvezku (stran 91): z rumeno barvo tiste dele Slovenije, kjer sta uradna jezika slovenski in mad`arski jezik in z zeleno barvo tiste dele Slovenije, kjer sta uradna jezika slovenski in italijanski jezik.

Ravnajo po navodilu.

6.

Vpra{a u~ence, ali vedo, kako je v teh krajih z otroki in {olo.

Po potrebi u~ence seznani z osnovnimi zna~ilnostmi `ivljenja in dela na dvojezi~nih {olah.

Odgovorijo.

U~enci re{ijo naloge v delovnem zvezku.

1.

Nasvet: Na dvojezi~nih obmo~jih bodo to temo zagotovo obdelali nekoliko druga~e, saj problematiko dobro poznajo in imajo do nje poseben odnos.

Na ostalih obmo~jih gre zgolj za prepoznavanje posebnega polo`aja slovenskega jezika ter mad`arskega in italijanskega jezika na dvojezi~nih obmo~jih.

Cilji: U~enci navedejo imena jezikov, ki jih govorijo ljudje v njihovem okolju.

28. vaja

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: delovni zvezek (stran 92) 2. Oblika dela: frontalna, individualna, dvojice 3. Neumetnostno besedilo: Katere jezike govorite v tvoji dru`ini in sorodstvu?

4. Izvedba

U~itelj Spodbudi u~ence, naj se pogovorijo s sosedom v klopi, katere jezike govorijo, kje so se jih nau~ili, zakaj ipd.

U~enci Govorna komunikacija v dvojicah.

2.

Povabi posamezne u~ence, naj o tem spregovorijo {e pred celotnim oddelkom.

Ob tem izkoristimo prilo`nost za izra`anje v tujem jeziku (povedo kak{no misel, pesmico, pozdrav ipd.).

Posamezniki se predstavijo.

3.

Pozove u~ence, naj razmislijo, katere jezike govorijo v njihovi dru`ini in sorodstvu.

Te podatke naj vnesejo v prvi stolpec v delovni zvezek (jezik).

Po `elji lahko vpi{ejo v tabelo {e kak{nega sorodnika.

Podatke vstavijo v tabelo.

4.

Spodbudi u~ence, naj doma preverijo svoje podatke in jih po potrebi dopolnijo. Posameznega sorodnika naj prosijo za pomo~ pri zapisu, kako bi v danem jeziku rekli: - »dober dan«, - »na svidenje«.

Ravnajo po navodilu.

1.

Nasvet: Pestrost 1. in 2. to~ke izvedbe bo popolnoma odvisna od dane situacije v oddelku (u~enci obiskujejo te~aj tujega jezika ipd.).

Cilji: 29. vaja U~enci se pogovarjajo o jezikih, ki so navzo~i na TV. Povedo svoje mnenje o jezikih na TV in ga sku{ajo utemeljiti.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: delovni zvezek (stran 93) 2. Oblika dela: frontalna 3. Neumetnostno besedilo: Jeziki na TV 4. Izvedba

1.

2.

U~itelj Spodbudi u~ence `e dan prej, naj doma pregledajo programe, ki jih ujame njihov TV-sprejemnik, in naj izpolnijo tabelo v delovnem zvezku na strani 95.

Povabi u~ence, naj predstavijo svoje ugotovitve.

Berejo podatke iz tabele.

U~enci Ravnajo po navodilu.

V tabelo vnesejo: — znak/simbol TV-postaje, — ime postaje, — jezik(e), ki jih govorijo, — jezik, v katerem so podnapisi.

Povedo svoje mnenje o jezikih na TV in ga sku{ajo utemeljiti.

Nasvet: U~itelj naj presodi mo`nosti za skupno izvedbo tem (Katere jezike govorite v tvoji dru`ini in sorodstvu, Jeziki na TV) oziroma lo~eno izvedbo, kot je predvideno. To bo verjetno odvisno predvsem od bolj oziroma manj pestre navzo~nosti jezikov in njihovega poznavanja ter od {tevilnosti posameznega oddelka.

Cilji: 30. vaja U~enci razvijajo branje z razumevanjem. Samostojno berejo kraj{e besedilo po vlogah.

Za dramsko osebo poi{~ejo primeren glas in ga spreminjajo glede na spreminjajo~e se lastnosti osebe. Med branjem odkrijejo nesmiselno besedo.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: delovni zvezek (strani 94–99), barvice, zemljevid Slovenije 2. Oblika dela: frontalna, individualna, skupine 3. Neumetnostno besedilo: O jezikih 4. Izvedba

1.

U~itelj Povabi u~ence, naj sedejo v manj{e skupine.

2. -Spodbudi u~ence, naj se pogovorijo, ali poznajo {e koga, ki govori ~love{ki jezik (pa ni ~lovek!), kje so ga spoznali ipd.

U~enci Tvorijo manj{e skupine.

Govorna komunikacija v skupinah.

3.

Pozove posameznike iz skupin, naj poro~ajo {e pred celotnim oddelkom.

Skupine poro~ajo.

4.

Vpra{a u~ence, ali poznajo radovednega Ta~ka in Marka.

Od kod ju poznajo?

Odgovorijo.

Verjetno bo ve~ina u~encev poznala Ta~ka in Marka.

5.

Napoti u~ence k re{evanju vaj v delovnem zvezku na straneh 94 in 95.

Re{ujejo vaje.

6.

Naro~i u~encem, naj tiho preberejo besedilo v delovnem zvezku (stran 96); izvedeli bodo, kaj sta se pogovarjala v TV-oddaji Marko in Ta~ek.

Tiho berejo.

7.

Napoti u~ence k ponovnemu branju.

Glasno berejo oziroma sledijo branju.

8.

Spodbudi u~ence, naj pod~rtajo vse besede, ki jih kakor koli spominjajo na besedo jezik. Izpi{ejo naj jih v razpredelnico.

Ravnajo po navodilu.

9.

Vpra{a u~ence, ali so vse navedene besede (spominjajo na jezik) smiselne besede. Nesmiselno besedo naj pod~rtajo z zeleno barvo.

V mno`ici besed prepoznajo nesmiselno besedo.

10.

Napoti u~ence k re{evanju vaj v delovnem zvezku – strani 97, 98 in 99.

Po potrebi u~encem pomaga.

Re{ijo vaje (kako se ogla{ajo dolo~ene `ivali). Ăˆe re{itev ne najdejo, vpra{ajo oziroma si izraz sami izmislijo.

Cilji: 31. vaja U~enci dolo~ajo ustrezen ~as oziroma naslovnika navedenim pozdravom. Ob u~iteljevem usmerjanju jim dolo~ijo stopnjo vljudnosti.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: delovni zvezek (strani 100, 101 in 102) 2. Oblika dela: frontalna, individualna 3. Neumetnostno besedilo: Pozdravljanje 4. Izvedba

U~itelj Teden dni prej opozori u~ence, naj spremljajo: koga bodo sre~ali, kdaj je bilo to in kako so ga pozdravili.

Podatke naj vnesejo v tabelo v delovni zvezek na strani 100.

U~enci Ravnajo po navodilu.

2.

Povabi u~ence, naj poro~ajo o podatkih, ki so jih zbrali v tabeli.

Berejo podatke iz tabele.

3.

Naro~i jim, naj razmislijo o podatkih in dopolnijo tabelo v delovnem zvezku na strani 103.

Dopolnijo tabelo.

4.

Povabi u~ence k poro~anju.

Preberejo iz tabele, kako pozdravijo, ko pridejo in ko gredo.

5.

Vpra{a u~ence, ali vse ljudi enako pozdravimo, ko pridemo oziroma ko gremo.

Kaj je ob tem {e pomembno vedeti?

Odgovorijo (kdo, koga, kdaj pozdravi).

6.

Pozove u~ence, naj re{ijo {e vajo, v kateri opi{ejo Âťpolo`ajÂŤ pozdravljanja.

Re{ijo nalogo v delovnem zvezku (strani 101 in 102). Pojasnijo ~as in naslovnika navedenih pozdravov. Dolo~ijo stopnjo vljudnosti.

7.

Povabi u~ence k poro~anju.

Poro~ajo in utemeljujejo.

1.

Cilji: 32. vaja U~enci opazujejo sliko. Nato ugotavljajo polo`aj bitij oziroma predmetov in pri tem izrekajo prostorska razmerja z ustreznimi predlogi (v, na, pod, nad, pred, za, med, pri) ter sklonskimi oblikami samostalnikov. Pri glasnem branju vadijo knji`no branje nezlo`nih predlogov.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: delovni zvezek (strani 103 in 104), dva obro~a, `oga 2. Oblika dela: frontalna, individualna 3. Neumetnostno besedilo: Predlogi 4. Izvedba

U~itelj Povabi u~ence, naj oblikujejo krog pred tablo.

U~enci Sedejo v krog.

2.

Polo`i obro~ na tla, spreminja polo`aj `oge in usmerja u~ence v izra`anju polo`aja predmetov in prostorskih razmerij.

Izrazijo polo`aj predmetov in pri tem izrekajo prostorska razmerja z ustreznimi predlogi (v, na, pod, nad, pred, za, med, pri).

3.

Povabi u~ence, naj natan~no opazujejo ilustracijo v delovnem zvezku.

(Presodi, koliko ~asa u~enci potrebujejo za to.)

Nekaj trenutkov opazujejo ilustracijo.

4.

Vodi razgovor o nadaljnjem opazovanju ilustracije, v katerem u~encem sproti postavlja ustna vpra{anja tako (vsi u~itelji to izvrstno obvladajo!), da bodo u~enci ustrezno odgovorili – izrekali bodo prostorska razmerja z ustreznimi predlogi in sklonskimi oblikami samostalnikov.

Opazujejo ilustracijo in povedo, kje je kaj.

5.

Spodbudi u~ence k re{evanju nalog v delovnem zvezku.

Pisno odgovorijo na vpra{anja v delovnem zvezku.

Povedo, kje je kaj, in to izrazijo z ustreznimi predlogi.

6.

Povabi u~ence k preverjanju nalog.

Glasno berejo povedi z vstavljenimi predlogi.

Ob tem berejo knji`no nezlo`ne predloge, knji`no nagla{ujejo besede, upo{tevajo kon~na lo~ila in vejice z ustrezno intonacijo.

1.

Odgovarjajo tako, da v odgovor vpletejo ustrezne predloge.

Cilji: 33. vaja Ustno in pisno vadijo izrekanje prostorskih razmerij z ustreznimi predlogi (v, na, pod, nad, pred, za, med, pri). Izbolj{ujejo natan~nost, hitrost, teko~nost in estetskost pisave.

Vadijo branje.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: delovni zvezek (stran 61), zvezek 2. Oblika dela: frontalna, individualna 3. Neumetnostno besedilo: Predlogi v prostorskem razmerju 4. Izvedba

1.

U~itelj Napi{e na tablo oziroma pritrdi plakat s predlogi: v, na, pod, nad, pred, za, med, pri.

U~enci Tiho spremljajo delo u~itelja in berejo napisano.

2.

Povabi u~ence, naj sedejo v »lunico« pred tablo.

Ravnajo po navodilu.

3.

Pozove u~ence, naj uporabijo predlog (vrstni red) v poljubni povedi.

Vsi u~enci tvorijo poved z dolo~enim predlogom (ustno izra`anje).

4.

Spodbudi u~ence, naj vpletejo stanje – kje je posamezna `ival na ilustraciji (Veterinar: DZ, stran 61) – v povedi tako, da bodo vsak predlog uporabili vsaj dvakrat.

Poslu{ajo navodilo.

5.

Povabi u~ence, naj napi{ejo povedi v zvezke.

Tvorijo povedi. Izbolj{ujejo natan~nost, hitrost, teko~nost in estetskost pisave.

6.

Spremlja delo u~encev.

Ugotovijo, kje je katera `ival, in s tem vadijo izrekanje prostorskih razmerij z ustreznimi predlogi.

Cilji: 34. vaja U~enci pozorno opazujejo ilustracije. Opazujejo gibanje oziroma premikanje in povedo, od kod se je kaj kam premaknilo. Pri tem vadijo pravilno rabo vpra{alnih prislovov: od kod/kam/kje/kod.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: delovni zvezek (strani 105 in 106), ovojni papir, vo{~ene barvice oziroma flomastri 2. Oblika dela: frontalna, individualna, skupine 3. Neumetnostno besedilo: Opazuj, povej, zapi{i 4. Izvedba

U~itelj Povabi u~ence, naj natan~no opazujejo ilustracije. Pozorni naj bodo tudi na vpra{anja nad ilustracijami.

U~enci Opazujejo ilustracije.

2.

Spodbudi u~ence, naj dane ilustracije uporabijo v povedih skupaj z vpra{alnimi prislovi: od kod, kje, kam.

Upo{tevajo ilustracije in vpra{alne prislove ter jih uporabijo v povedih v ustni in pisni obliki.

3.

Povabi u~ence, naj oblikujejo manj{e (heterogene) skupine.

Razdeli u~encem kose papirja ve~jega formata (ovojni papir).

Sedejo v skupine.

4.

Pozove u~ence, naj pripravijo ustrezna pisala (vo{~ene barvice oziroma flomastre), vendar vsi eno barvo (dolo~i u~itelj – morda modro). Z izbrano barvo naj en u~enec v skupini napi{e z modro barvo besedi od kod.

Na u~iteljev znak zapisujejo vsi u~enci na ovojni papir izvirne povedi, v katerih uporabljajo dolo~en vpra{alni prislov.

Presodi, koliko ~asa bo namenil za to pisanje.

Na u~iteljev znak prenehajo pisati.

Pripravijo vo{~eno barvico oziroma flomaster.

5.

Naro~i u~encem, naj glasno preberejo zapisane povedi.

U~itelj na tablo nari{e preprosto tabelo. Vanjo vnese posamezne rezultate.

Glasno berejo.

Preverjajo ustreznost (ob pravilni povedi napravijo kljukico).

Skupina pre{teje kljukice po poro~anju. Vsaka kljukica lahko prinese eno to~ko.

6.

Spodbudi u~ence k vaji na podoben na~in {e pri vpra{alnih prislovih: kam, kje, kod.

Ravnajo podobno kot v 2. in 3. to~ki izvedbe.

Skupine pre{tejejo vse pridobljene to~ke. Katera skupina jih je zbrala najve~?

1.

Zapi{e vpra{alni prislov (od kod).

Vsi u~enci tvorijo in zapi{ejo vpra{alne povedi, katerih sestavni del je dolo~en vpra{alni prislov (od kod).

Nasvet: Namesto plakata se lahko odlo~imo za pisanje v zvezke. Vsi u~enci zapisujejo v zvezke. Ugotovimo, koliko zapisanih povedi (ustreznih) je v dolo~eni ~asovni enoti.

Cilji: 35. vaja U~enci vadijo temelje pravopisa, pri ~emer zlasti zapisujejo u in nezvo~nike na koncu in znotraj besede. Za vajo prepisujejo iz delovnega zvezka kraj{e besedilo. Zapisana besedila presojajo glede na ~itljivost pisave in pravilnost zapisa.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: delovni zvezek (strani 107, 108 in 109), grafoskop, grafofolija (pripravi u~itelj), flomastri za folijo 2. Oblika dela: frontalna, individualna 3. Neumetnostno besedilo: Moj dedeg 4. Izvedba

U~itelj Povabi u~ence, naj odprejo v zvezku prvo prazno stran in sredi lista potegnejo navpi~no ~rto s svin~nikom (dobijo dva stolpca).

V prvi stolpec naj na vrhu napi{ejo z barvico (poljubno) JAZ.

U~enci Ravnajo po navodilu.

2.

Naro~i u~encem, naj zapisujejo v prvi stolpec besede, ki bodo povedale, kaj bodo danes popoldne po~eli.

Zapisujejo besede, ki izra`ajo dejanje.

3.

Pozove u~ence, naj predstavijo zapisane besede.

Ob tem usmerja pozornost in pogovor na naslednje: — kako zapi{ejo deklice (brala), — kako zapi{ejo de~ki (bral), — ali imajo te`ave pri pisanju le pri besedah, ki ozna~ujejo, kaj delajo.

Berejo zapisane besede.

4.

Spodbudi u~ence, naj v drugi stolpec napi{ejo: — de~ki: so{olka, — deklice: so{olec in besede iz prvega stolpca zapi{ejo, kot bi povedali so{olci/so{olke.

Vadijo pravopis.

5.

Naro~i u~encem, naj berejo besedilo.

Tiho berejo besedilo.

6.

Povabi jih, naj ponovno preberejo besedilo in z barvico pod~rtajo ~rke, ki so v besedilu narobe zapisane.

Berejo besedilo in pod~rtajo napa~ne ~rke v njem.

7.

Vpra{a u~ence, na katerem mestu v besedi navadno stojijo te ~rke.

Preveri naj, koliko napak so `e odkrili. Èe so odkrili ve~ino napak, ni potrebno nadaljnje branje, sicer pa jih spodbudi {e k ponovnemu branju in odkrivanju napak.

Ugotovijo, da je imel Ale{ te`ave pri pisanju.

Povedo svoje mnenje in ga utemeljijo.

1.

Pozorni so na pravopis. Vadijo zapis besed s ~rko u.

Ugotovijo, kako si lahko pomagajo.

35. vaja

U~itelj Pozove u~ence, naj ob grafofoliji odkrivajo napake.

U~enci Berejo in na{tevajo napake v Ale{evem pravopisu ter jih utemeljujejo.

9.

Naro~i u~encem, naj napa~no zapisane besede razvrstijo v tabelo — levi stolpec.

V desnem stolpcu imajo Âťvzorec pomo~iÂŤ, ki je pogosto uporaben v pravopisu.

Re{ujejo naloge v delovnem zvezku.

10.

Vpra{a u~ence, ali si lahko pomagajo na tak na~in pri vseh besedah, ko so v zagati, katero ~rko bodo v besedi zapisali zadnjo.

Ugotovijo, da je taka pomo~ zelo dragocena, ko bodo imeli te`ave v pravopisu, vendar ni vedno uporabna (npr. med njima).

11.

Spodbudi u~ence, naj prepi{ejo za doma~o nalogo del besedila Moj dedeg (po presoji u~itelja) s pisanimi ~rkami, vendar naj napa~no zapisane besede v DZ zamenjajo z ustreznimi.

Prepi{ejo kraj{e besedilo (popravo).

12.

Prihodnji~ vodi razgovor, v katerem presojajo zapisana besedila glede na ~itljivost pisave in pravilnost zapisa.

8.

Cilji: 36. vaja Poslu{ajo posamezne povedi ter prepoznavajo in navajajo nekon~no intonacijo.

U~enci vadijo temelje pravopisa, in sicer rabo vejice pri na{tevanju. Pri glasnem branju ~im bolj knji`no nagla{ujejo besede in z ustrezno intonacijo nakazujejo kon~na lo~ila in vejice.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: delovni zvezek (strani 110 in 111), grafoskop, prosojnica (pripravi u~itelj), flomastri za folijo 2. Oblika dela: frontalna, individualna 3. Neumetnostno besedilo: V `ivalskem vrtu 4. Izvedba

1.

U~itelj Bere besedilo (V `ivalskem vrtu) brez ustrezne delne intonacije (ne upo{teva vejic).

U~enci Poslu{ajo posamezne povedi in prepoznavajo ter navajajo nekon~no intonacijo.

2.

Povabi u~ence k tihemu branju besedila v delovnem zvezku na strani 110.

Tiho berejo.

3.

Vpra{a u~ence, ali so v besedilu kaj pogre{ali oziroma opazili. To naj vpi{ejo v ustrezni prostor v delovnem zvezku.

Odgovorijo, da manjkajo vejice. Odgovorijo na prvo vpra{anje v delovnem zvezku na strani 113.

4.

Napoti u~ence k ponovnemu branju. Med branjem naj vstavijo/ozna~ijo manjkajo~e vejice z barvico.

Ponovno tiho berejo in vstavijo vejice.

5.

Naro~i u~encem, naj pre{tejejo vstavljene vejice v besedilu in odgovorijo na naslednje vpra{anje v delovnem zvezku (stran 111).

Pre{tejejo vejice in vsoto zapi{ejo v delovni zvezek (stran 111).

6.

Polo`i prosojnico z besedilom na grafoskop in povabi posameznike h glasnemu branju besedila. Med branjem vstavijo vejice in jih pojasnijo.

Berejo, sledijo, preverjajo, popravljajo ‌

7.

Povabi posameznike (morda dva), naj glasno preberejo besedilo z upo{tevanjem delne (nekon~ne) intonacije.

Posamezniki glasno berejo.

8.

Spodbudi u~ence, naj odgovorijo {e na zadnje vpra{anje v delovnem zvezku in ga pojasnijo.

Ravnajo po navodilu.

Cilji: 37. vaja U~enci vadijo temelje pravopisa. V besedilu popravijo napa~no zapisane za~etnice osebnih lastnih imen in svojilnih pridevnikov iz osebnih lastnih imen ter bli`nja zemljepisna lastna imena. Pri tem vadijo rabo velike za~etnice.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: delovni zvezek (strani 112 in 113), grafoskop, prosojnica (pripravi u~itelj), flomastri za folijo 2. Oblika dela: frontalna, individualna 3. Neumetnostno besedilo: Sa{ine radosti 4. Izvedba

1.

2.

U~itelj Povabi u~ence h gibalni vaji, v kateri bodo utrjevali rabo velike za~etnice.

Sedijo naj vsak na svojem prostoru.

Pripoveduje jim kraj{e besedilo (glej primer besedila pri izvedbi), v katerem bodo besede, ki jih pi{emo z veliko za~etnico. U~enci naj v trenutku, ko bodo presodili, da je beseda pisana z veliko za~etnico, vstanejo.

Vodi ustrezen pogovor in utemeljevanje rabe velike za~etnice v danem besedilu.

Pozove u~ence, naj izlo~ijo nekaj besed, ki jih zapi{emo z veliko za~etnico (primer: - osebna lastna imena, - svojilni pridevniki iz osebnih lastnih imen, - bli`nja zemljepisna lastna imena).

Nekaj primerov napi{emo na tablo (miselni vzorec).

Primer tabelske slike: Maribor

U~enci Ravnajo po navodilu.

Sodelujejo pri oblikovanju tabelske slike.

Marija

VELIKA ZAĂˆETNICA Petrin muc

3.

4.

Napoti u~ence k branju besedila v delovnem zvezku na strani 112.

Naro~i u~encem, naj ponovno tiho preberejo besedilo in popravijo napake (dogovor o popravkih – morda prvo popravljanje z zeleno barvo).

Tiho berejo.

Tiho berejo. Popravijo napake v besedilu. Pre{tejejo {tevilo odkritih napak in vsoto zapi{ejo v delovni zvezek.

37. vaja

U~itelj Usmerja preverjanje poprave napak s pomo~jo prosojnice in grafoskopa.

(Tokrat morda vpelje drugo barvo popravkov, da bo razvidno, kako uspe{en je bil posameznik pri popravljanju.)

U~enci Preverjajo opravljeno delo in ga primerjajo z ustrezno popravljenimi napakami.

Ustrezno popravijo besedilo.

Ugotovijo, koliko je vseh napak v besedilu, in vsoto napi{ejo v delovni zvezek.

6.

Spodbudi u~ence, naj se ponovno posvetijo besedilu in izpi{ejo tiste besede, ki so jim tokrat delale te`ave.

Te besede naj uporabijo v novih povedih in jih zapi{ejo za doma~o nalogo.

Izpi{ejo besede, ki so jim tokrat povzro~ile te`ave.

7.

Naro~i u~encem, naj besedilo prepi{ejo v zvezek s pisanimi ~rkami in pri tem ustrezno uporabljajo veliko za~etnico.

Ravnajo po navodilu.

5.

Besedilo: Marija `ivi na vasi blizu Maribora. Ima sestro Darinko in brata Branka. Vsi imajo `e dru`ine. Marija ima h~erko Petro in mo`a Petra. Imajo tudi dva muca. Petrin ~rn muc Muri zelo rad praska po oknih. Pri hi{i je {e tigrast muc Maco, ki je pravi dobrovolj~ek in se ne oddaljuje od hi{e, zato je {e posebej pri srcu Mariji.

V Marijinem domu je vedno `ivahno!

Cilji: 38. vaja U~enci za vajo prepi{ejo s table kraj{e besedilo. Ugotavljajo polo`aj bitij in stvari ter ga ustrezno izrazijo: zgoraj/spodaj, levo/desno, spredaj/zadaj, znotraj/zunaj, blizu/dale~, bli`je/najbli`je.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: delovni zvezek (stran 112) 2. Oblika dela: frontalna, individualna, skupinska, dvojice 3. Neumetnostno besedilo: Tvorjenje povedi 4. Izvedba

U~itelj Spodbudi u~ence, naj natan~no opazujejo sli~ico v DZ na strani 112.

U~enci Opazujejo.

2.

Napi{e na tablo: — zgoraj/spodaj, — levo/desno, — spredaj/zadaj, — znotraj/zunaj, — blizu/dale~, — bli`je/najbli`je.

Tiho berejo.

3.

Naro~i u~encem, naj prepi{ejo tabelsko sliko v zvezke. Po lastni presoji dolo~i naslov (morda: Vaja).

Prepi{ejo s table.

4.

Povabi u~ence, naj ustno tvorijo povedi, v katerih bodo ustrezno uporabili polo`aj bitij in stvari na sliki.

Ugotavljajo polo`aj in ga uporabijo v ustreznem izra`anju ob sliki.

5.

Naro~i u~encem, naj {e pisno tvorijo podobne povedi. Dolo~en polo`aj (besedo) smejo uporabiti ve~krat.

V zapisanih povedih uporabijo polo`aj bitij in stvari na sliki.

1.

Cilji: 39. vaja U~enci berejo besedilo in ga ustrezno popravijo. S tem vadijo temelje pravopisa: rabo velike za~etnice v osebnih lastnih imenih in v bli`njih zemljepisnih lastnih imenih.

Poi{~ejo osebna lastna imena v seznamu imen na koledarju.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: delovni zvezek (strani 114 in 115), koledar (z osebnimi lastnimi imeni) 2. Oblika dela: frontalna, individualna, skupinska, dvojice 3. Neumetnostno besedilo: Sorodniki 4. Izvedba

1.

U~itelj Predhodno naro~i u~encem, naj prinesejo v {olo koledarje, kjer so zapisana imena oseb.

U~enci Ravnajo po navodilu.

2.

Povabi u~ence, naj sedejo v skupine.

Sedejo v skupine.

3.

Spodbudi jih, naj se znotraj skupin pogovorijo, katere besede so jim delale te`ave (glej Sa{ine radosti, vaja na strani 113). Preberejo naj povedi, ki so jih zapisali na tej strani DZ.

Govorna komunikacija v skupinah. Preberejo zapisane povedi v delovnem zvezku (stran 113).

4.

Napoti u~ence k tihemu branju besedila na strani 114 v delovnem zvezku.

Tiho berejo.

5.

Vpra{a u~ence, kaj so opazili v besedilu med branjem.

Odgovorijo (raba velike za~etnice ni dosledna).

6.

Spodbudi u~ence k ponovnemu branju in popravi napak v besedilu.

Ponovno tiho berejo.

Popravljajo napake.

7.

Povabi u~ence, naj se v skupinah pogovorijo o odkritih napakah.

Opozori jih na skupno {tevilo napak (19).

V skupinah poteka sodelovalno u~enje.

8.

Naro~i jim, naj se s sosedom v klopi pogovorijo, kaj pomeni sre~anje petih generacij.

Govorna komunikacija v dvojicah.

Posamezniki utemeljijo, kaj pomeni sre~anje petih generacij.

9.

Spodbudi u~ence, naj zapi{ejo v vajo v delovnem zvezku (stran 115) osebna lastna imena na dolo~en glas (m, p, b, d, t, a). Imena naj poi{~ejo v koledarju, kjer se nahaja bogat seznam osebnih lastnih imen.

Upo{tevajo navodila za izvedbo vaje v delovnem zvezku.

Berejo seznam imen in izberejo imena na dolo~en za~etni glas.

Cilji: 40. vaja U~enci predstavijo osebna lastna imena, ki so jih izbrali iz seznama imen. Opazujejo sliko dejanja in v pripovedovanju uporabijo ~asovne prislove zdaj/prej/potem, danes/ v~eraj/jutri. Napi{ejo vabilo.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: delovni zvezek (strani 114, 115) 2. Oblika dela: frontalna, individualna, skupinska, dvojice 3. Neumetnostno besedilo: Vabilo 4. Izvedba

1.

U~itelj Povabi u~ence, naj preberejo osebna lastna imena (DZ, str. 115).

U~enci Poro~ajo.

2.

Spodbudi u~ence k natan~nemu opazovanju slike v DZ na strani 114.

Opazujejo sliko.

3.

Vpra{a u~ence, kaj se dogaja sedaj na sliki. Ăˆim ve~ u~encev naj dobi mo`nost za pripovedovanje.

Opi{ejo stanje (sedanjost).

Vadijo rabo ~asovnega prislova in glagolskih ~asovnih oblik.

4.

Spodbudi u~ence k razmi{ljanju, kaj se je po vsej verjetnosti zgodilo prej (pred tem dejanjem).

Nizajo razli~ne mo`nosti in jih utemeljijo.

5.

Vpra{a u~ence, kaj se bo zgodilo po dejanju na sliki.

Napovedujejo mo`na dejanja za prihodnjik in v izra`anju vadijo rabo ~asovnega prislova in ustrezno glagolsko ~asovno obliko.

6.

Pogovor znova nave`e na preteklo dejanje in ga usmerja tako, da navedejo vabilo. Klju~ne podatke napi{e v miselni vzorec na tablo.

Povedo, katere klju~ne podatke mora vsebovati vabilo.

7.

Naro~i u~encem, naj sedejo v manj{e skupine in se pogovorijo, kaj bi Peter (besedilo – DZ, str. 114) zapisal v vabila svojim sorodnikom.

Govorna komunikacija v skupinah. Vabilo: kaj, kdaj, ob kateri uri, kje, ~emu, do kdaj, kaj prinesejo s seboj ‌

8.

Pozove u~ence, naj povedo svoje mnenje in ga utemeljijo.

Zbere klju~ne podatke vabila v miselni vzorec na tabli.

Ravnajo po navodilu.

9.

Pozove u~ence, naj napi{ejo vabilo, s katerim bo Peter povabil sorodnike.

Napi{ejo vabilo. Nana{a se na besedilo v DZ na str.

114.

10.

Spodbudi u~ence, naj preberejo vsa vabila v skupinah in presodijo njihovo uspe{nost.

Berejo vabila. Utemeljijo kvaliteto vabil (klju~ni podatki, izvirnost vabila).

11.

Povabi skupine, naj predstavijo eno vabilo.

Izberejo eno vabilo in ga predstavijo ostalim skupinam.

Cilji: 41. vaja U~enci prepoznavajo okoli{~ine nastanka besedila. Razmi{ljajo o tem, kdo, zakaj in ~emu, kdaj in kje je tvoril besedilo ter kdo je naslovnik besedila in kako bo besedilo nanj u~inkovalo. Vrednotijo naj ustreznost in vljudnost jezikovnih znamenj. Zapi{ejo zahvalo za vabilo po zgledu.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: delovni zvezek (stran 114), prosojnica, grafoskop 2. Oblika dela: frontalna, individualna, skupinska, dvojice 3. Neumetnostno besedilo: Zahvala za vabilo 4. Izvedba

1.

U~itelj Projicira zapisano zahvalo za vabilo. Povabi u~ence, naj preberejo besedilo.

U~enci Berejo besedilo.

2.

Vpra{a u~ence, kaj so brali.

Odgovorijo.

3.

Povabi u~ence, naj ponovno preberejo besedilo.

Katere klju~ne podatke vsebuje besedilo?

Ponovno berejo.

4.

Spodbudi u~ence k razmi{ljanju, prepoznavanju okoli{~in nastanka besedila. Vrednotijo naj ustreznost in vljudnost jezikovnih znamenj.

Nizajo razli~ne mo`nosti in jih utemeljujejo.

Razmi{ljajo o tem, kdo, zakaj in ~emu, kdaj in kje je tvoril besedilo ter kdo je naslovnik besedila in kako bo besedilo nanj u~inkovalo.

5.

Vpra{a u~ence, kdaj oz. ob katerih prilo`nostih bi pisali zahvalo za vabilo.

Nizajo mo`nosti.

6.

Naro~i u~encem, naj po zgledu zapisanega besedila napi{ejo zahvalo za vabilo.

ÂťPetruÂŤ napi{ejo zahvalo za vabilo na sre~anje sorodnikov v imenu enega od bratov oz. sester.

7.

Spremlja delo u~encev.

Pi{ejo v zvezek.

8.

Pozove u~ence, naj preberejo zapisano besedilo.

Ravnajo po navodilu. Povedo svoje mnenje in ga utemeljijo.

41. vaja

Priloga: Zahvala za vabilo.

Dragi Peter,

zahvaljujemo se ti za povabilo na sre~anje sorodnikov in ti z velikim veseljem sporo~amo, da zanesljivo pridemo vsi {tirje.

Štefka z dru`ino

Cilji: 42. vaja U~enci prepoznavajo okoli{~ine nastanka besedila. Razmi{ljajo o tem, kdo, zakaj in ~emu, kdaj in kje je tvoril besedilo ter kdo je naslovnik besedila in kako bo besedilo nanj u~inkovalo. Vrednotijo naj ustreznost in vljudnost jezikovnih znamenj. Zapi{ejo opravi~ilo po zgledu.

Predlog priprave in izvedba vaje 1. Priprava: delovni zvezek (stran 114), prosojnica, grafoskop 2. Oblika dela: frontalna, individualna, skupinska, dvojice 3. Neumetnostno besedilo: Opravi~ilo 4. Izvedba

U~itelj Predhodno zbira opravi~ila, ki so jih prina{ali u~enci.

Nekaj opravi~il prebere. O vsakem opravi~ilu vodi pogovor.

U~enci Spodbudi u~ence k razmi{ljanju, prepoznavanju okoli{~in nastanka besedila. Razmi{ljajo o tem, kdo, zakaj in ~emu, kdaj in kje je tvoril besedilo ter kdo je naslovnik besedila in kako bo besedilo nanj u~inkovalo. Vrednotijo naj ustreznost in vljudnost jezikovnih znamenj.

2.

Projicira zapisano zahvalo za vabilo. Povabi u~ence, naj preberejo besedilo.

Berejo besedilo.

3.

Vpra{a u~ence, kaj so brali.

Odgovorijo.

4.

Povabi u~ence, naj ponovno preberejo besedilo.

Katere klju~ne podatke vsebuje besedilo?

Ponovno berejo.

5.

Napravi miselni vzorec na tablo (kdo se opravi~uje, komu se opravi~uje, ~emu, zakaj, za kdaj ‌).

Nizajo klju~ne podatke v miselni vzorec.

6.

Spodbudi u~ence k razmi{ljanju, prepoznavanju okoli{~in nastanka besedila. Vrednotijo naj ustreznost in vljudnost jezikovnih znamenj.

Nizajo razli~ne mo`nosti in jih utemeljijo.

Razmi{ljajo o tem, kdo, zakaj in ~emu, kdaj in kje je tvoril besedilo ter kdo je naslovnik besedila in kako bo besedilo nanj u~inkovalo.

7.

Vpra{a u~ence, kdaj oz. ob katerih prilo`nostih bi pisali opravi~ilo.

Na{tevajo mo`nosti.

8.

Naro~i u~encem, naj po zgledu zapisanega besedila napi{ejo opravi~ilo za poljubno stvar.

Izberejo situacijo, za katero bi se pisno opravi~ili.

Napi{ejo opravi~ilo.

9.

Spremlja delo u~encev.

Pi{ejo v zvezek.

Pozove u~ence, naj preberejo zapisano besedilo.

Ravnajo po navodilu. Povedo svoje mnenje in ga utemeljijo.

1.

10.

42. vaja

Priloga: besedilo (opravi~ilo).

Spo{tovana gospa u~iteljica,

opravi~ite prosim moji h~erki Petri odsotnost pri pravlji~nem kro`ku.

Manjkala je v sredo, 17. 9. 2000. Imela je povi{ano temperaturo.

Hvala za razumevanje.

Jana Klar

Mira Kramari~

Tretji del

Cilji:

Pozorno poslu{anje posnetega neumetnostnega besedila.

Prepoznavanje okoli{~in sporo~anja, tj. sogovorcev, kraja in ~asa.

Razumevanje besedila in pomnjenje bistvenih podatkov.

Sklepanje o ~ustvenem stanju sogovorcev.

Vrednotenje besedila ter utemeljevanje mnenja.

Sodelovanje v pogovoru.

Igra vlog.

Predlog priprave in izvedbe vaje: 1. Priprava: U~itelj pripravi posnetek {t. 1 — Jutro pri Kova~evih. U~enci bodo potrebovali UL 1 in pisala.

2. Predviden ~as za izvedbo: 2 {olski uri.

3. Oblika dela: frontalna, individualna, delo v dvojicah, skupinska.

4. Izvedba: V prvi uri poslu{ajo posnetek dvakrat in re{ujejo naloge, v drugi uri predstavijo doma~e delo.

Prva ura U~itelj

U~enci

4.1 Prvo poslu{anje 4.1.1 Dejavnosti pred poslu{anjem Za motivacijo pozove u~ence, npr. »Opi{ite, kaj se dogaja pri vas doma zjutraj pred odhodom v {olo.« Nato jim pove, da bodo poslu{ali posnetek, npr. »Zdaj pa prisluhnimo, kaj se dogaja pri Kova~evih.«

Opisujejo.

Se umirijo.

4.1.2 Dejavnosti med poslu{anjem Pozorno opazuje u~ence.

Pozorno poslu{ajo.

4.1.3 Dejavnosti po poslu{anju Pozove u~ence, naj re{ijo naloge od 1 do 4 na UL 1.

Po re{eni 4. nalogi pozove u~ence, naj ustno pojasnijo naslednji vpra{anji: »Kako veste, kdaj so se Kova~evi pogovarjali?« in »Kje so se pogovarjali?«.

Nato u~encem naro~i, naj re{ijo naloge 5 do 7.

Re{ijo naloge.

Sodelujejo v pogovoru.

Re{ijo naloge.

4.2 Drugo poslu{anje 4.2.1 Dejavnosti pred poslu{anjem Napove, da bodo posnetek poslu{ali {e enkrat.

Se umirijo.

4.2.2 Dejavnosti med poslu{anjem Pozorno opazuje u~ence.

Zbrano poslu{ajo posnetek.

1. vaja Jutro pri Kova~evih (bonton)

1. vaja Jutro pri Kova~evih (bonton) U~itelj 4.2.3 Dejavnosti po poslu{anju Vodi pogovor o poslu{anem besedilu, npr. ÂťO ~em se je Peter pogovarjal s Tino?

O ~em se je pogovarjal z mamo?

O ~em se je pogovarjal z o~etom?

Ali je bil Peter vedno vljuden?

Po ~em sklepate, da je bil do Tine nevljuden?

Kako je zehal? Zakaj?

Ali je prav, da upo{tevamo bonton samo takrat, ko nas kdo vidi? Razlo`ite.

Si je Peter umil zobe?

Ali se vam zdi prav, da mama ni dovolila Petru jesti na poti do avtobusne postaje? Zakaj?

Na kaj je pozabil Peter, ko je odhajal od doma?ÂŤ

U~enci Sodelujejo v pogovoru.

U~encem naro~i, naj re{ijo 8. nalogo.

Spremlja delo u~encev.

Samostojno re{ujejo nalogo.

Vodi preverjanje re{itev naloge.

Sodelujejo pri preverjanju.

Da navodilo za doma~e delo. ÂťV paru ali v skupini pripravite podoben pogovor (vezan na dogodek, ki ste ga do`iveli), ga odigrajte/posnemite na kaseto. V {oli ga bomo poslu{ali in komentirali.ÂŤ

Druga ura U~itelj

U~enci

4.3 Predstavitev doma~ega dela U~encem predstavi merila za vrednotenje govornega nastopa. Z u~enci se pogovarja o posameznem merilu in ga pojasnjuje.

Pozove u~ence, naj predstavijo doma~e delo.

Vodi vrednotenje govornega nastopa.

Predstavijo igro vlog.

Komentirajo govorne nastope so{olcev.

Poslu{ajo.

Pozove u~ence, naj predstavijo posnetek (~e so ga pripravili).

Vodi vrednotenje posnetega besedila.

Vrednotijo posneto besedilo.

1. vaja Jutro pri Kova~evih (bonton) Nasveti • U~itelj lahko u~ence vzpodbudi, da v razredu ustanovijo svoj radio ali TV, preko katerega bodo predstavljali svoje oddaje. Oddaje lahko snemajo na kaseto ali pa jih predvajajo »v `ivo«. Za oddaje »v `ivo« potrebujejo studio ali pa star TV-sprejemnik.

• U~enci so ob~utljivi na kritike, zato jim je potrebno dati nekaj izhodi{~ za vrednotenje. Oblikovana so glede na na~ela govornega nastopanja.

• U~itelj predstavi merila za vrednotenje govornega nastopanja pri prvem vrednotenju. Prilagodi jih razumevanju u~encev.

• Pomembno je, da u~encem – govorcem najprej povemo pozitivne stvari in nato tudi tisto, kar jim ni najbolj uspelo.

Merila za govorno nastopanje (za u~itelja) pomenska stran

jezik

tvarna stran

tema izra`ena in razvidna logi~na povezanost jasna zgradba zaokro`eno besedilo

slovni~no pravilno besedilo bogat besedni zaklad

zborna izreka primerna hitrost primerna glasnost primerna dr`a telesa o~esni stik primeren polo`aj v prostoru prosto govorjenje

ponazorila

Cilji: Pozorno poslu{anje posnetega neumetnostnega besedila.

Prepoznavanje okoli{~in nastanka besedila in namena besedila.

Razumevanje besedila in pomnjenje podatkov.

Vrednotenje besedila ter utemeljevanje mnenja.

Sodelovanje v pogovoru.

Tvorjenje besedila – govorno nastopanje.

Predlog priprave in izvedbe vaje: 1. Priprava: U~itelj pripravi posnetek {t. 2 — Izgubljena deklica (opis osebe). U~enci bodo potrebovali UL 2 in pisala.

2. Predviden ~as za izvedbo: 2 {olski uri.

3. Oblika dela: frontalna, individualna.

4. Izvedba: V prvi uri poslu{ajo posnetek dvakrat in re{ujejo naloge, v drugi uri govorno nastopajo.

Prva ura U~itelj

U~enci

4.1 Prvo poslu{anje 4.1.1 Dejavnosti pred poslu{anjem Za motivacijo pozove u~ence, npr. »Kaj bi naredili va{i star{i, ~e vas ne bi bilo iz {ole domov?, Kaj bi povedali o vas?« Napove posnetek, npr. »Poslu{ali bomo opis deklice, ki se je izgubila. Kaj mislite, da bomo izvedeli o njej?« S pomo~jo vpra{anj usmerja u~ence v na{tevanje klju~nih besed, npr. »Kako ji je ime in kako se pi{e?, Koliko je stara? Kaj je po poklicu?, Koliko je visoka?, Koliko je te`ka?, Katera posebna znamenja ima?, Kako je oble~ena?, V kaj je obuta?« Na tablo zapisuje miselni vzorec s klju~nimi besedami (glej tabelsko sliko).

U~ence spodbuja k razmi{ljanju, npr. »Zakaj je potreben tako podroben opis?« U~encem da naslednjo nalogo: »Opi{ite so{olca in so{olko – pri tem ne povejte njegovega/njenega imena. Ugibali bomo, koga ste opisali.

Pomagajte si z miselnim vzorcem.« U~encem {e enkrat napove posnetek, npr. »Zdaj bomo poslu{ali besedilo o izgubljeni deklici. ©e prej pa povejte, kaj pomenijo naslednje besede: okrogel obraz, materino znamenje, skodrani lasje, goste obrvi, sr~asta usta.«

Sodelujejo v pogovoru.

Sooblikujejo miselni vzorec.

Sodelujejo v pogovoru.

Opi{ejo dva.

Razlo`ijo, nari{ejo.

Se umirijo.

4.1.2 Dejavnosti med poslu{anjem Pozorno opazuje u~ence.

Poslu{ajo posnetek.

2. vaja Izgubljena deklica (opis osebe)

2. vaja Izgubljena deklica (opis osebe) U~itelj

U~enci

4.1.3 Dejavnosti po poslu{anju Vodi pogovor o poslu{anem besedilu, npr. »Koliko oseb ste sli{ali na posnetku?

Ali sta se pogovarjali? Kaj sta delali?

Kdo je bral opis deklice?

Kaj smo izvedeli o deklici? Primerjajte z miselnim vzorcem na tabli.

Zakaj so po radiu prebrali ta opis?

Kaj pri~akujejo od poslu{alcev?

Zakaj je bila omenjena policijska postaja? Èigava je telefonska {t. 04 523 117?«

Sodelujejo v pogovoru.

4.2 Drugo poslu{anje 4.2.1 Dejavnosti pred poslu{anjem Napove drugo poslu{anje besedila, npr. »©e enkrat poslu{ajte besedilo. Pozorni bodite na dekli~ino ime, starost, poklic, zunanjost, obleko ipd.«

Se umirijo.

4.2.2 Dejavnosti med poslu{anjem Opazuje u~ence.

Zbrano poslu{ajo.

4.2.3 Dejavnosti po poslu{anju U~ence pozove, naj re{ijo naloge na UL 2.

Samostojno re{ujejo naloge.

Vodi preverjanje re{itev nalog na UL 2.

Sporo~ajo svoje re{itve, vrednotijo.

Da navodila za doma~e delo. »Opi{ite prijatelja/sorodnika/brata/dedka ali katero koli osebo. Pomagajte si z miselnim vzorcem in preglednico. Pripravite se na govorni nastop. V {oli ga bomo poslu{ali in presojali.

Opis osebe lahko posnamete na kaseto.«

2. vaja Izgubljena deklica (opis osebe)

Druga ura U~enci

U~itelj 4.3. Predstavitev doma~ega dela Pozove u~ence, naj se pripravijo na govorno nastopanje.

Vodi vrednotenje govornega nastopa po napovedanih merilih.

Govorno nastopajo.

Vrednotijo govorne nastope.

Tabelska slika

Kako ji je ime in kako se pi{e?

OSEBA (OPIS)

Kako je oble~ena in obuta?

Kaj je po poklicu?

Kak{na je njena zunanjost?

vi{ina

obraz

te`a

lasje

Koliko je stara?

glava

o~i

obrvi

nos

posebna znamenja

2. vaja Izgubljena deklica (opis osebe) U~encem se lahko v pomo~ ponudi preglednica z ustreznimi izrazi, npr.: glava

okrogla, jaj~asta, podolgovata, velika, majhna

lasje

dolgi, kratki svetli, temni ~rni, rde~i, rjavi, rumeni, oran`ni ravni, skodrani, mastni, razmr{eni, {trle~i, po~esani, urejeni

obraz

svetel, temen, pegast, bled, rde~

o~i

okrogle, po{evne velike, majhne svetle, temne modre, zelene, ~rne, rjave

obrvi

~rne, rjave temne, svetle goste, redke

nos

velik, majhen; dolg, kratek {ilast, koni~ast, {irok, ozek

usta

ozka, {iroka; velika, majhna sr~asta, ravna

posebna znamenja

jamica v bradi, materino znamenje, jamica v licu, gube na ~elu, bradavica, brazgotina, pege

Korelacija: Spoznavanje okolja (tema: Jaz in narava) Pripombe u~itelja po izvedbi vaje

Cilji: Pozorno poslu{anje posnetega neumetnostnega besedila.

Prepoznavanje okoli{~in nastanka besedila in namena besedila.

Razumevanje besedila in pomnjenje podatkov.

Vrednotenje besedila ter utemeljevanje mnenja.

Sodelovanje v pogovoru.

Tvorjenje besedila – govorno nastopanje.

Predlog priprave za izvedbo vaje 1. Priprava: U~itelj pripravi posnetek {t. 3 — Raca (opis `ivali) in slikovno gradivo doma~e `ivali. U~enci bodo potrebovali UL 3 in pisala.

2. Predviden ~as za izvedbo: 2 {olski uri.

3. Oblika dela: frontalna, individualna.

4. Izvedba: V prvi uri dvakrat poslu{ajo posnetek in re{ijo naloge, v drugi uri predstavijo doma~e delo.

Prva ura U~itelj

U~enci

4.1 Prvo poslu{anje 4.1.1 Dejavnosti pred poslu{anjem Vpra{a u~ence, npr. »Ste `e kdaj opazovali race? Kje?« Napove posnetek, npr. »Danes boste poslu{ali opis race. Kaj predvidevate, da bomo izvedeli o njej?« S pomo~jo vpra{anj usmerja u~ence v na{tevanje klju~nih besed, npr. »Kak{no ima glavo?, Kak{no je njeno telo?, Kak{ne so noge?, Kako se premika?, Kje ima bivali{~e?, S ~im se hrani?, Kako se razmno`uje?, Katere so njene posebnosti?, Za kaj jo uporabljamo?« Na tablo zapisuje miselni vzorec (glej tabelsko sliko).

Ponovno napove posnetek, npr. »Pred poslu{anjem opisa race pa mi povejte, kaj pomenijo besede: podolgovato telo, ovalna glava, samec, samica, `leza, izlo~ek, zadek, plavalna ko`ica, plo{~at kljun, nazob~an, precejati, nosnica, `u`elka, valiti.«

Sodelujejo v pogovoru.

Sooblikujejo miselni vzorec.

Pojasnjujejo besede.

Se umirijo.

4.1.2 Dejavnosti med poslu{anjem Pozorno opazuje u~ence.

Poslu{ajo posnetek.

3. vaja Raca (opis `ivali)

3. vaja Raca (opis `ivali) U~itelj

U~enci

4.1.3 Dejavnosti po poslu{anju Sodelujejo v pogovoru.

Vodi pogovor o besedilu, npr. »Koliko oseb ste sli{ali na posnetku?

Kaj je povedala prva oseba?

Kaj je prebrala deklica?

Ali je opisala doma~o ali divjo raco? V ~em se lo~ita doma~a in divja raca?

V ~em se lo~i samec od samice?

Kaj ste zvedeli o doma~i raci?

Primerjajte z miselnim vzorcem na tabli.« U~ence spra{uje po klju~nih besedah iz miselnega vzorca, npr. »Iz koliko delov je raca?

Kako se premika?

Kje `ivi?

S ~im se hrani?

Ali samica koti mladi~e ali vali jajca?

Zakaj redimo race?«

Dopolnijo miselni vzorec.

4.2 Drugo poslu{anje 4.2.1 Dejavnosti pred poslu{anjem Napove ponovno poslu{anje posnetka, npr. »Poslu{ajte {e enkrat. Bodite pozorni na to, kak{na je raca.«

Se umirijo.

4.2.2 Dejavnosti med poslu{anjem Opazuje u~ence.

Zbrano poslu{ajo posnetek.

4.2.3 Dejavnosti po poslu{anju U~encem naro~i, naj re{ijo naloge na UL 3.

Samostojno re{ujejo naloge.

Vodi preverjanje re{itev in se o njih pogovarja.

Sodelujejo pri preverjanju in vrednotijo svoje delo.

Popravljajo napake.

Da navodilo za doma~e delo. »Doma pobrskajte po leksikonih in enciklopedijah ter izberite, katero divjo `ival boste opisali; lahko opi{ite tudi doma~o `ival. Pripravite plakat in govorni nastop.«

3. vaja Raca (opis `ivali) Druga ura U~enci

U~itelj 4.3. Predstavitev doma~ega dela Pozove u~ence, naj se pripravijo na govorno nastopanje.

Vodi vrednotenje govornega nastopa po merilih.

Pripravijo pripomo~ke.

Govorno nastopajo.

Komentirajo in vrednotijo.

Tabelska slika

Kak{na je?

glava telo

Kako so njene posebnosti?

noge Za kaj jo rabimo?

Kako se razmno`uje?

ÂŽIVAL (OPIS) Kako se premika?

S èim se hrani?

Kje `ivi?

Opomba: To je osnovna tabelska slika, ki jo u~enci dopolnijo s podatki.

Korelacija: Spoznavanje okolja (tema: Jaz in narava) Pripombe u~itelja po izvedbi vaje

Cilji: Pozorno poslu{anje posnetega neumetnostnega besedila.

Prepoznavanje okoli{~in nastanka besedila in namena besedila.

Razumevanje besedila in pomnjenje podatkov.

Vrednotenje besedila ter utemeljevanje mnenja.

Sodelovanje v pogovoru.

Tvorjenje besedila – govorno nastopanje.

4. vaja Kresnice

Predlog priprave za izvedbo vaje 1. Priprava: U~itelj pripravi posnetek {t. 4 — Kresnice, ~rke na kartonih, ve~ji papir, primerna poljudnoznanstvena besedila. U~enci bodo potrebovali UL 4 in pisala.

2. Predviden ~as za izvedbo: 2 {olski uri.

3. Oblika dela: frontalna, individualna.

4. Izvedba: V prvi uri poslu{ajo posnetek dvakrat in re{ujejo naloge, v drugi uri predstavijo doma~e delo.

Prva ura U~itelj

U~enci

4.1 Prvo poslu{anje 4.1.1 Dejavnosti pred poslu{anjem Pozove u~ence, naj iz ~rk – CERSNKIA- sestavijo besedo.

Opozori jih, da morajo uporabiti vse ~rke.

Nato vodi razgovor za motivacijo, npr. »Kaj je kresnica, `ival ali rastlina, je ptica, riba, hro{~ ali zver? Kaj veste o kresnicah?« Odgovore u~encev napi{e na tablo.

Nato vpra{a u~ence: »Kaj bi radi izvedeli o kresnicah?« ®elje u~encev napi{e na tablo.

Napove posnetek, npr. »Prisluhnimo besedilu – morda bomo dobili odgovore na na{a vpra{anja. Najprej pa povejte, kaj pomenijo naslednje besede: svetilni organ, svetloba, svetilo, li~inka, hro{~, zle`e/izle`e, hkrati, znanstvenik.«

I{~ejo pravo besedo.

(KRESNICA).

Sodelujejo v pogovoru.

Izra`ajo svoje `elje.

Razlo`ijo pomen besed.

Se umirijo in pripravijo na poslu{anje.

4.1.2 Dejavnosti med poslu{anjem Pozorno opazuje u~ence.

Poslu{ajo.

4.1.3 Dejavnosti po poslu{anju Vodi pogovor o besedilu, npr. »Koliko oseb je govorilo na posnetku?

Kaj je delala prva oseba?

Kaj pa druga?

Kaj je zna~ilno za kresnice?

V katerem letnem ~asu svetijo?

V katerem delu dneva svetijo?

Katere kresnice svetijo?«

Sodelujejo v pogovoru.

4. vaja Kresnice

U~itelj

U~enci

4.2. Drugo poslu{anje 4.2.1 Dejavnosti pred poslu{anjem Napove ponovno poslu{anje posnetka, npr. »©e enkrat poslu{ajte posnetek — pri tem bodite pozorni na naslednje: Na katerem delu telesa svetijo »lu~ke«?

Kak{na je svetloba, ki jo oddajajo kresnice?

Kaj to pomeni?

Kaj raziskujejo znanstveniki?

Zakaj?« 4.2.2 Dejavnosti med poslu{anjem

Se umirijo.

Zbrano poslu{ajo posnetek.

Opazuje u~ence.

4.2.3 Dejavnosti po poslu{anju Naro~i, naj re{ijo naloge na UL 4.

Vodi preverjanje re{itev.

U~ence usmerja k vrednotenju uspe{nosti u~ne ure, npr. »Poglejmo {e na tablo. Napisani sta dve vpra{anji: 1. Kaj vemo o kresnicah?

2. Kaj bi radi izvedeli?

Ali smo izvedeli kaj novega v primerjavi z odgovori na prvo vpra{anje?

Ali smo dobili odgovore na va{a vpra{anja pod drugo to~ko?« Vzpodbuja u~ence, naj v knjigah poi{~ejo odgovore na vpra{anja, ki jih nismo dobili v poslu{anem besedilu.

Da navodilo za doma~e delo: »Predstavite nam zanimiv pojav v naravi – pomagajte si z leksikoni, revijami, enciklopedijami.

(Npr. Zakaj se ma~kam pono~i svetijo o~i?

Zakaj netopir visi z glavo navzdol?

Kako nastane oblak?

Kako nastane sneg?

Zakaj nastane mavrica?

Kako nastane strela?

Zakaj je sol slana?).

Pripravite plakat.«

Re{ijo naloge.

Povedo svoje re{itve.

Primerjajo in vrednotijo.

4. vaja Kresnice Druga ura U~enci

U~itelj 4.3 Predstavitev doma~ega dela Pozove u~ence, naj se pripravijo na govorno nastopanje.

Vodi vrednotenje govornega nastopa.

Govorno nastopajo.

Vrednotijo govorne nastope.

Tabelska slika KAJ VEMO O KRESNICAH? • • • •

KAJ BI RADI IZVEDELI? •

Nasveti • U~itelj postavi na tablo kartone s ~rkami besede KRESNICA. Èe u~enci ne najdejo besede, jim u~itelj pomaga tako, da postavi prvo ~rko besede (K). V nadaljevanju lahko zastavlja vpra{anja.

• Ko u~enci odkrijejo besedo KRESNICA, naj se igrajo asociacije in jih zapisujejo na tablo. I{~ejo lahko besede s korenom -kres-. Najprej naj pojasnijo besedo »kres«, nato naj poi{~ejo ~im ve~ besed (kresovanje, kresilo, Kreslin, samokres, kresniti, kresovalec ...). Razlo`ijo pomene besed in jih uporabijo v povedih.

• Korelacija: Spoznavanje okolja (tema: Jaz in narava) Pripombe u~itelja po izvedbi vaje

Cilji: Pozorno poslu{anje posnetega neumetnostnega besedila.

Prepoznavanje okoli{~in nastanka besedila in namena besedila.

Razumevanje besedila in pomnjenje podatkov.

Vrednotenje besedila ter utemeljevanje mnenja.

Sodelovanje v pogovoru.

Tvorjenje besedila – govorno nastopanje.

Predlog priprave za izvedbo vaje 1. Priprava: U~itelj pripravi posnetek {t. 5 — Navadni jagodnjak (opis rastline) in knjigo, v kateri so podatki o rastlinah. U~enci bodo potrebovali UL 5 in pisala.

2. Predviden ~as za izvedbo: 2 {olski uri.

3. Oblika dela: frontalna, individualna.

4. Izvedba: V prvi uri poslu{ajo posnetek dvakrat in re{ujejo naloge, v drugi predstavijo doma~e delo.

Prva ura U~itelj

U~enci

4.1 Prvo poslu{anje 4.1.1 Dejavnosti pred poslu{anjem Poka`e knjigo o rastlinah.

Sodelujejo v pogovoru.

Vodi pogovor o izbrani rastlini, npr. o jablani.

Na tablo zapisuje vpra{anja v obliki miselnega vzorca (glej tabelsko sliko).

Pove uganko o jagodah, npr. »Najprej je bela, nato zelena, na koncu rde~a in lepo di{e~a. Kaj je to?« Vodi pogovor o gozdnih jagodah, npr. »Ali imate radi gozdne jagode?

Kdaj in kje jih nabiramo?

Kako imenujemo rastlino, na kateri rastejo?

Kaj veste o tej rastlini?« Napove, da bodo poslu{ali besedilo, npr. »Zdaj bomo poslu{ali besedilo o jagodnjaku. ©e prej pa mi povejte, kaj pomenijo naslednje besede: gozdna jasa, bli`nji, korenika, steblo/stebelce, nazob~an rob, po`ene, plod, `u`elka, opra{iti, cvetni listi, zeleni listi.«

Razlo`ijo pomen besed.

Se umirijo.

4.1.2 Dejavnosti med poslu{anjem Pozorno opazuje u~ence.

Pozorno poslu{ajo.

4.1.3 Dejavnosti po poslu{anju Vodi pogovor o posnetem besedilu, npr. »Povejte naslov oddaje, ki ste jo poslu{ali.

Koliko oseb je govorilo?

Kdo je napovedal oddajo?

Kdo je opisal navadni jagodnjak?

Kaj smo izvedeli o navadnem jagodnjaku? Pomagajte si z miselnim vzorcem na tabli.«

Sodelujejo v pogovoru..

5. vaja Navadni jagodnjak (opis rastline)

5. vaja Navadni jagodnjak (opis rastline) U~itelj

U~enci

4.2 Drugo poslu{anje 4.2.1 Dejavnosti pred poslu{anjem Napove ponovno poslu{anje posnetka, npr. »©e enkrat poslu{ajte besedilo. Pozorni bodite na poimenovanje delov, iz katerih je sestavljena rastlina.«

Se umirijo.

4.2.2 Dejavnosti med poslu{anjem Opazuje u~ence.

Zbrano poslu{ajo posnetek.

4.2.3 Dejavnosti po poslu{anju U~encem naro~i, naj re{ijo naloge na UL 5.

Pomagajo naj si z miselnim vzorcem.

Vodi preverjanje re{itev.

Re{ijo naloge.

Presojajo re{itev posamezne naloge.

Preverijo re{itve, popravijo napake.

Da navodilo za doma~e delo: »Opi{ite rastlino. Pomagajte si z revijami, enciklopedijami. Pripravite plakat, ob katerem boste govorno nastopili.«

Druga ura U~itelj

U~enci

4.3. Predstavitev doma~ega dela Motivira u~ence, npr. »Predstavili boste va{e doma~e delo. Pripravite pripomo~ke, ki ste jih prinesli.« Vodi vrednotenje govornega nastopanja.

Govorno nastopajo.

Vrednotijo govorne nastope.

5. vaja Navadni jagodnjak (opis rastline) Tabelska slika

Kak{na je?

Kje raste?

RASTLINA (OPIS) Za kaj jo gojimo ali uporabljamo?

• Korelacija: Spoznavanje okolja (tema: Jaz in narava) Pripombe u~itelja po izvedbi vaje

Kdaj cveti?

Cilji: Pozorno poslu{anje posnetega neumetnostnega besedila.

Prepoznavanje okoli{~in nastanka besedila in namena besedila.

Razumevanje besedila in pomnjenje podatkov.

Vrednotenje besedila ter utemeljevanje mnenja.

Sodelovanje v pogovoru.

Tvorjenje besedila – govorno nastopanje.

Predlog priprave za izvedbo vaje 1. Priprava: U~itelj pripravi vre~o s predmeti. Pripravi posnetek {t. 6 — Stenska ura (opis predmeta). U~enci bodo potrebovali UL 6 in pisala.

2. Predviden ~as za izvedbo: 2 {olski uri.

3. Oblika dela: frontalna, individualna.

4. Izvedba: V prvi uri poslu{ajo posnetek dvakrat in re{ujejo naloge, v drugi predstavijo doma~e delo.

Prva ura U~itelj

U~enci

4.1 Prvo poslu{anje 4.1.1 Dejavnosti pred poslu{anjem Pove uganko o uri, npr. »V zlati skrinji mlin droban, melje, melje no~ in dan. Kaj je to?« Z u~enci se pogovarja o raznih vrstah ur, npr. `epni, stenski, ro~ni … »Poslu{ali bomo opis stenske ure. Kaj boste izvedeli?« Na tablo napi{e miselni vzorec (glej tabelsko sliko). »Pred poslu{anjem besedila mi pojasnite naslednje besede: ohi{je, pravokoten, pozla~en, okrasek, izrezljan, veliki/mali kazalec, solzica, rimske {tevilke, nihalo, konica, ute`.«

Sodelujejo.

Pojasnjujejo besede.

Ri{ejo.

Se umirijo.

4.1.2 Dejavnosti med poslu{anjem Pozorno opazuje u~ence.

Poslu{ajo.

4.1.3 Dejavnosti po poslu{anju Vodi pogovor o posnetem besedilu, npr. »Koliko oseb ste sli{ali na posnetku?

Kdo je bral opis?

Katera ura je bila opisana?

Kaj smo zvedeli o stenski uri? Pomagajte si z miselnim vzorcem.«

Sodelujejo v pogovoru.

6. vaja Stenska ura (opis predmeta)

6. vaja Stenska ura (opis predmeta) U~itelj

U~enci

4.2 Drugo poslu{anje 4.2.1 Dejavnosti pred poslu{anjem Pozove u~ence k ponovnemu poslu{anju, npr. »©e enkrat poslu{ajte besedilo. Pozorni bodite na sestavne dele ure, poimenovanje kazalcev, delovanje ure.«

Se umirijo.

4.2.2 Dejavnosti med poslu{anjem Opazuje u~ence.

Zbrano poslu{ajo posnetek.

4.2.3 Dejavnosti po poslu{anju U~encem naro~i, naj re{ijo naloge na UL 6.

Re{ijo naloge.

Vodi preverjanje re{itev.

Preverijo re{itve in jih vrednotijo.

Da navodilo za doma~e delo: »Izberite si predmet in ga opi{ite. Izdelajte plakat in se pripravite na govorni nastop.«

Druga ura U~itelj

U~enci

4.3. Predstavitev doma~ega dela.

Pozove u~ence, naj se pripravijo na govorno nastopanje pred skupino.

Vodi vrednotenje govornega nastopa.

Govorno nastopajo.

Vrednotijo.

6. vaja Stenska ura (opis predmeta) Tabelska slika

oblika zunanjost

material barva velikost sestavni deli

PREDMET (OPIS) delovanje

• Korelacija: Spoznavanje okolja (tema: Jaz in narava) Pripombe u~itelja po izvedbi vaje

uporabnost

Cilji: Pozorno poslu{anje posnetega neumetnostnega besedila.

Prepoznavanje okoli{~in nastanka besedila in namena besedila.

Razumevanje besedila in pomnjenje podatkov.

Vrednotenje besedila ter utemeljevanje mnenja.

Sodelovanje v pogovoru.

Tvorjenje besedila – govorno nastopanje.

Predlog priprave za izvedbo vaje 1. Priprava: U~itelj pripravi posnetek {t. 7 — Moja soba (opis prostora). U~enci bodo potrebovali UL 7 in pisala.

2. Predviden ~as za izvedbo: 2 {olski uri.

3. Oblika dela: frontalna, individualna.

4. Izvedba: V prvi uri poslu{ajo posnetek dvakrat in re{ujejo naloge, v drugi uri predstavijo doma~e delo.

Prva ura U~itelj

U~enci

4.1 Prvo poslu{anje 4.1.1 Dejavnosti pred poslu{anjem Motivira u~ence, npr. »Povejte, v katerem prostoru so na{teti stroji, pohi{tvo …, npr.

• {tedilnik, nizke omarice, stenske omarice, hladilnik, pomivalni stroj …

• omara za obleko, velika postelja, no~ne omarice …

• police, zaboji z jabolki, kozarci z vlo`eno zelenjavo, plastenke s sokovi, smu~i …« Povabi u~ence, naj opi{ejo razred. S pomo~jo vpra{anj pridobiva klju~ne besede in jih napi{e na tablo v obliki miselnega vzorca (glej tabelsko sliko).

Npr. »Kako velik je?, Kak{ne oblike je?, Kak{ne barve so stene?, Katero pohi{tvo je v prostoru?, Kaj krasi prostor?/Kateri dodatki so v prostoru?, S ~im so pokrita tla?« Napove poslu{anje besedila, npr. »Poslu{ali bomo opis sobe. Najprej pa povejte, kaj pomenijo naslednje besede: nadstropje, trisobno stanovanje, nasproti, parket, namizna svetilka, trikotne knji`ne police, lon~nica, ro~aj, pregrinjalo, preproga.«

Sodelujejo v pogovoru.

Sooblikujejo miselni vzorec.

Sodelujejo v pogovoru.

Razlo`ijo besede.

Se umirijo.

4.1.2 Dejavnosti med poslu{anjem Pozorno opazuje u~ence.

4.1.3 Dejavnosti po poslu{anju Vodi pogovor o posnetem besedilu, npr. »Koliko oseb ste sli{ali na posnetku?

Ali sta se pogovarjali? Kaj pa sta delali?

Kdo je napovedal oddajo?

Kaj ste izvedeli o Janjini sobi? Pomagajte si z miselnim vzorcem.«

Poslu{ajo posnetek.

Sodelujejo v pogovoru.

7. vaja Moja soba (opis prostora)

7. vaja Moja soba (opis prostora) U~itelj

U~enci

4.2 Drugo poslu{anje 4.2.1 Dejavnosti pred poslu{anjem U~ence pozove k ponovnemu poslu{anju, npr. »Besedilo poslu{ajte {e enkrat. Pozorni bodite na predmete, ki so v sobi, in barve, ki so omenjene v opisu.«

Se umirijo.

4.2.2 Dejavnosti med poslu{anjem Opazuje u~ence.

Zbrano poslu{ajo posnetek.

4.2.3 Dejavnosti po poslu{anju Naro~i, naj re{ijo naloge na UL 7.

Vodi preverjanje re{itev.

Re{ijo naloge.

Sodelujejo pri preverjanju nalog in vrednotijo svoje delo.

Da navodilo za doma~e delo: »Izberite prostor in ga opi{ite. Pomagajte si z miselnim vzorcem. Pripravite govorni nastop. V {oli ga bomo poslu{ali in vrednotili.«

Druga ura U~itelj

U~enci

4.3 Predstavitev doma~ega dela »Pripravite se na govorno nastopanje.« Vodi vrednotenje govornega nastopa.

Govorno nastopajo.

Vrednotijo govorne nastope.

7. vaja Moja soba (opis prostora) Tabelska slika

zna~ilnosti

oblika velikost barva in material sten, stropa in tal oprema

PROSTOR (OPIS)

pohi{tvo

kosi polo`aj v zgradbi namembnost

Pripombe u~itelja po izvedbi vaje

barva

material

razmestitev

Cilji: Pozorno poslu{anje posnetega neumetnostnega besedila.

Prepoznavanje okoli{~in nastanka besedila in namena besedila.

Razumevanje besedila in pomnjenje podatkov.

Vrednotenje besedila ter utemeljevanje mnenja.

Sodelovanje v pogovoru.

Tvorjenje besedila – govorno nastopanje.

8. vaja Opis zgradbe

Predlog priprave za izvedbo vaje 1. Priprava: U~itelj pripravi posnetek {t. 8 — Opis zgradbe in knjige, v katerih so slike razli~nih zgradb. U~enci bodo potrebovali UL 8 in pisala.

2. Predviden ~as za izvedbo: 2 {olski uri.

3. Oblika dela: frontalna, individualna.

4. Izvedba: V prvi uri poslu{ajo posnetek dvakrat in re{ujejo naloge, v drugi predstavijo doma~e delo.

Prva ura U~itelj

U~enci

4.1 Prvo poslu{anje 4.1.1 Dejavnosti pred poslu{anjem U~encem poka`e slike raznih zgradb (tudi iz preteklosti) in jih pozove, naj si jih ogledajo in eno izmed njih izberejo.

Zastavlja vpra{anja in klju~ne besede zapisuje na tablo (glej tabelsko sliko). »Kak{na je oblika zgradbe?, Kak{na je po velikosti?, Kak{ne barve je?, Iz ~esa je zgrajena? /Kateri material je uporabljen za gradnjo?, Kateri so sestavni deli zgradbe?, Koliko prostorov je v zgradbi?, Kaj se v njih dogaja?/Katere vrste prostorov ima?, Kak{na je njihova razmestitev?, Za kaj uporabljamo zgradbo? /Kak{na je njena namembnost? Kje je postavljena?« Nato jim pove, da bodo poslu{ali posnetek, npr. »Poslu{ali bomo opis zgradbe. ©e prej pa mi pojasnite naslednje besede: jasa, pritli~na hi{a, leseno bruno, pro~elje, odprtina, polkno/naoknica, skodla, sod, sleme, lesen plot.«

Sodelujejo v pogovoru.

Razlo`ijo besede.

Se umirijo in pripravijo na poslu{anje.

4.1.2 Dejavnosti med poslu{anjem Pozorno opazuje u~ence.

Poslu{ajo posnetek.

4.1.3 Dejavnosti po poslu{anju Vodi razgovor o poslu{anem besedilu, npr. »Koliko oseb je nastopalo v oddaji?

Kdo je napovedal oddajo?

Napi{i naslov oddaje.

Kako je bilo ime de~ku, ki je opisal zgradbo?

Katero zgradbo je opisal?

Kaj smo izvedeli o njej? Pomagaj si z miselnim vzorcem.«

Sodelujejo v pogovoru.

8. vaja Opis zgradbe

U~itelj

U~enci

4.2 Drugo poslu{anje 4.2.1 Dejavnosti pred poslu{anjem »Besedilo boste poslu{ali {e enkrat. Zapomnite si, iz ~esa je zgrajena zgradba, iz ~esa so vrata, kaj je na oknih, s ~im je pokrita streha, ~emu slu`ijo `lebovi.«

Se umirijo.

4.2.2 Dejavnosti med poslu{anjem Opazuje u~ence.

Zbrano poslu{ajo posnetek.

4.2.3 Dejavnosti po poslu{anju »Re{ite naloge na UL 8.«

Samostojno re{ijo naloge.

Preverjajo re{itve nalog in vrednotijo svoje delo.

Vodi preverjanje re{itev nalog.

U~encem da navodilo za doma~e delo: »V bli`ini doma ali na izletu poi{~ite zanimivo zgradbo in si jo dobro oglejte. Zapi{ite si podatke in nato tvorite opis, s katerim boste govorno nastopili pred so{olci.

Izdelajte plakat.«

Prva ura U~itelj

U~enci

4.3. Predstavitev doma~ega dela Pozove u~ence, naj pripravijo pripomo~ke, ki jih bodo uporabljali pri govornem nastopu.

Vodi vrednotenje govornega nastopa.

Izvedejo govorni nastop.

Spremljajo govorno nastopanje so{olcev.

Vrednotijo govorni nastop.

8. vaja Opis zgradbe

Tabelska slika

zunanjost

oblika velikost barva material

polo`aj v naravi

ZGRADBA (OPIS)

sestavni deli

notranjost namembnost prostori {tevilo

Pripombe u~itelja po izvedbi vaje

vrsta

razmestitev

Cilji: Pozorno poslu{anje posnetega neumetnostnega besedila.

Prepoznavanje okoli{~in nastanka besedila in namena besedila.

Razumevanje besedila in pomnjenje podatkov.

Vrednotenje besedila ter utemeljevanje mnenja.

Sodelovanje v pogovoru.

Tvorjenje besedila – govorno nastopanje.

Predlog priprave za izvedbo vaje

9. vaja Delovni dan moje babice (opis `ivljenja in dela osebe)

1. Priprava: U~itelj pripravi posnetek {t. 9 — Delovni dan moje babice (opis osebe).

U~enci bodo potrebovali UL 9 in pisala.

2. Predviden ~as za izvedbo: 2 {olski uri.

3. Oblika dela: frontalna, individualna.

4. Izvedba: V prvi uri poslu{ajo posnetek dvakrat in re{ujejo naloge, v drugi predstavijo doma~e delo.

Prva ura U~itelj

U~enci

4.1 Prvo poslu{anje 4.1.1 Dejavnosti pred poslu{anjem U~ence vzpodbuja, naj po vrsti (v pravilnem zapovrstju) povedo, kaj delajo ob sredah.

Na tablo napi{e dispozicijske to~ke (glej tabelsko sliko).

Napove poslu{anje besedila, npr. »Poslu{ali bomo opis delovnega dne babice. ©e prej pa mi pojasnite naslednje besede: poklic, restavracija, pomo~nik, sladica, gost, recept,.«

Sodelujejo v pogovoru.

Se umirijo in pripravijo na poslu{anje.

4.1.2 Dejavnosti med poslu{anjem Pozorno opazuje u~ence.

Poslu{ajo posnetek.

4.1.3 Dejavnosti po poslu{anju Vodi razgovor o posnetem besedilu, npr. »Koliko oseb ste sli{ali na posnetku?

Kateri dve?

Katera je govorila ve~?

O kom je govorila?

Kaj je povedala o svoji babici? Pomagaj si z dispozicijskimi to~kami.«

Sodelujejo v pogovoru.

9. vaja Delovni dan moje babice (opis `ivljenja in dela osebe) U~enci

U~itelj 4.2 Drugo poslu{anje 4.2.1 Dejavnosti pred poslu{anjem »Besedilo boste poslu{ali {e enkrat. Pozorni bodite na vrstni red dogodkov.«

Se umirijo.

4.2.2 Dejavnosti med poslu{anjem Zbrano sledijo posnetku.

Opazuje u~ence.

4.2.3 Dejavnosti po poslu{anju

Samostojno re{ijo naloge.

U~encem naro~i, naj re{ijo naloge na UL 9.

Vodi preverjanje re{itev.

Da navodilo za doma~e delo: »Izberite osebo in opi{ite njen delovni dan. Pripravite se na govorni nastop. Izdelajte plakat ali nari{ite ve~ manj{ih slik.«

Preverijo re{itve in vrednotijo svoje delo.

Druga ura U~enci

U~itelj 4.3 Predstavitev doma~ega dela Pozove u~ence, naj predstavijo doma~e delo, npr. »Pripravite pripomo~ke za predstavitev doma~ega dela.« Vodi vrednotenje govornega nastopa.

Pripravijo pripomo~ke.

Govorno nastopajo.

Vrednotijo govorne nastope.

Tabelska slika MOJ DELOVNI DAN • Zjutraj …

• Dopoldne …

• Popoldne …

• Zve~er …

• Pono~i …

Cilji: Pozorno poslu{anje posnetega neumetnostnega besedila.

Prepoznavanje okoli{~in nastanka besedila in namena besedila.

Razumevanje besedila in pomnjenje podatkov.

Vrednotenje besedila ter utemeljevanje mnenja.

Sodelovanje v pogovoru.

Tvorjenje besedila – govorno nastopanje.

10. vaja Poi{~i skriti zaklad (opis poti)

Predlog priprave za izvedbo vaje 1. Priprava: U~itelj pripravi posnetka {t. 10 in {t. 11 — Poi{~i skriti zaklad (opis poti), fotokopijo UL na prosojnici. U~enci bodo potrebovali UL 10, rde~o barvico in pisala.

2. Predviden ~as za izvedbo: 2 {olski uri.

3. Oblika dela: frontalna, individualna.

4. Izvedba: V prvi uri dvakrat poslu{ajo posnetek in re{ujejo naloge, v drugi predstavijo doma~e delo.

Prva ura U~itelj

U~enci

4.1 Prvo poslu{anje 4.1.1 Dejavnosti pred poslu{anjem Motivira u~ence, npr. »Ste `e kam potovali? Kako ste potovali?, Kateri pripomo~ek bi uporabili, ~e ne bi poznali poti do dolo~enega kraja?, Ali nam lahko pomagajo samo zemljevidi?, Kaj {e?, Ste `e kdaj obiskali turisti~no agencijo?, Kaj imajo razstavljeno na policah? V reklamah, prospektih so opisi poti in narisane so skice. Bi znali potovati s pomo~jo skice in opisa?

Danes bomo poslu{ali opis poti. ©e prej pa povejte, kaj pomenijo naslednje besede: tabornik, taborjenje, taborni{ke ve{~ine, zaklad, skica, me{ani gozd, hrast, potok, pre~kati.«

Sodelujejo v pogovoru.

Razlo`ijo pomen besed.

Se umirijo in pripravijo na poslu{anje.

4.1.2 Dejavnosti med poslu{anjem Pozorno opazuje u~ence.

Poslu{ajo.

4.1.3 Dejavnosti po poslu{anju Vodi pogovor o posnetem besedilu, npr. »Koliko razli~nih glasov ste sli{ali v oddaji? Zakaj toliko? ^igav glas je napovedal oddajo?

O ~em je govoril de~ek?

Ali je prebral tudi opis poti? Pojasnite odgovor.«

Sodelujejo v pogovoru.

10. vaja Poi{~i skriti zaklad (opis poti) U~itelj

U~enci

4.2 Drugo poslu{anje 4.2.1 Dejavnosti pred poslu{anjem Napove drugo poslu{anje, npr. ÂťPonovno boste poslu{ali tisti del posnetka, ki opisuje pot do skritega zaklada. Med poslu{anjem bom ve~krat ustavil/a posnetek. Na skici v 1. nalogi boste z rde~o barvico ozna~ili del poti, ki bo opisan na posnetku. Nato boste ponovno poslu{ali posnetek in vrisali naslednji del poti. Tako bomo potovali toliko ~asa, da bomo pri{li do skritega zaklada.ÂŤ

Pripravijo UL in pisala.

Se umirijo.

4.2.2 Dejavnosti med poslu{anjem Predvaja posnetek po delih.

Zbrano sledijo posameznim delom posnetka in vri{ejo opisani del poti v skico.

4.2.3 Dejavnosti po poslu{anju Ob prosojnici vodi preverjanje re{itve naloge.

Preverijo svoje re{itve.

Da navodila za doma~e delo – tokrat je to 3. naloga na UL.

Druga ura U~itelj

U~enci

4.3. Predstavitev doma~ega dela Pozove u~ence, naj pripravijo pripomo~ke za govorni nastop.

Vodi vrednotenje govornega nastopa.

Pripravijo pripomo~ke.

Govorno nastopajo.

Vrednotijo govorne nastope.

10. vaja Poi{~i skriti zaklad (opis poti) Korelacija: Spoznavanje okolja (tema: Kaj zmorem narediti) Nasveti U~itelj skico 1. naloge fotokopira na folijo in jo uporabi pri preverjanju.

Bere mo{ki Pred vami sta dve poti. Odpravite se po poti, ki pelje proti vzhodu in se vije skozi me{ani gozd. Po poti hodite toliko ~asa, da pridete na travnik.

Premor Na njem boste zagledali visok hrast in leseno hi{ico. Pojdite do hrasta in nato zavijte levo.

Premor Pred seboj boste zagledali potok. Poi{~ite mosti~ek in ga pre~kajte.

Premor Ko pridete na drugo stran potoka, ste na kri`i{~u treh poti. Potovanje nadaljujte po srednji poti.

Premor Pripeljala vas je do gradu. Postavite se pred grajska vrata, nato pa zavijte desno v grajski park.

Premor Poi{~ite {tiri table. Na tablah so risbice psa, kralja, ma~ke in koko{i.

Premor Zaklad se skriva pod tablo, na kateri je risba, ki je vsiljivec, torej ne spada k ostalim trem besedam.

Pripombe u~itelja po izvedbi vaje

Cilji: Pozorno poslu{anje posnetega neumetnostnega besedila.

Prepoznavanje okoli{~in nastanka besedila in namena besedila.

Razumevanje besedila in pomnjenje podatkov.

Vrednotenje besedila ter utemeljevanje mnenja.

Sodelovanje v pogovoru.

Tvorjenje besedila – govorno nastopanje.

Predlog priprave za izvedbo vaje

11. vaja [opek (pripoved o enkratnem dogodku)

1. Priprava: U~itelj pripravi posnetka {t. 12. in 13. — ©opek (pripoved o enkratnem dogodku). U~enci bodo potrebovali UL 11 in pisala.

2. Predviden ~as za izvedbo: 2 {olski uri.

3. Oblika dela: frontalna, individualna.

4. Izvedba: V prvi uri poslu{ajo posnetek dvakrat in re{ujejo naloge. Pri drugem poslu{anju je spremenjen konec besedila. V drugi uri predstavijo doma~e delo.

Prva ura U~itelj

U~enci

4.1 Prvo poslu{anje 4.1.1 Dejavnosti pred poslu{anjem Pozove u~enca, naj pove, kaj je delal v nedeljo dopoldne. Naro~i mu, da naj bo pri tem zelo natan~en.

Poslu{alcem naro~i, naj pozorno poslu{ajo in sledijo zaporedju dogodkov.

Vodi vrednotenje u~en~eve pripovedi. Opozarja na nelogi~na zaporedja.

Napove poslu{anje posnetega besedila, npr. »Poslu{ali bomo pripoved o dogodku. [e prej pa povejte, kaj pomenijo naslednje besede: sprehod, potipati, poimenovati, podrobno, cvetni list, pra{nik, stebelce, travna bilka, rafija, okrasni trak.«

Opisuje.

Poslu{ajo.

Sodelujejo, vrednotijo, popravljajo.

Razlo`ijo pomen besed.

Se umirijo in pripravijo na poslu{anje.

4.1.2 Dejavnosti med poslu{anjem Pozorno opazuje u~ence.

Poslu{ajo.

4.1.3 Dejavnosti po poslu{anju Vodi pogovor o posnetem besedilu, npr. »Koliko oseb ste sli{ali na posnetku?

Kaj so delali otroci na travniku?

Kaj so delali v razredu?« Naro~i, naj re{ijo 1. in 2. nalogo.

Sodelujejo v pogovoru.

Re{ijo nalogi.

11. vaja [opek (pripoved o enkratnem dogodku) U~itelj

U~enci

4.2 Drugo poslu{anje 4.2.1 Dejavnosti pred poslu{anjem Pove, da bodo posnetek poslu{ali {e enkrat, npr. »Posnetek boste poslu{ali {e enkrat. Poslu{ajte zelo pozorno, ker je del besedila spremenjen.«

Se umirijo.

4.2.2 Dejavnosti med poslu{anjem Opazuje u~ence.

Zbrano poslu{ajo posnetek.

4.2.3 Dejavnosti po poslu{anju Vodi pogovor o posnetem besedilu, npr. »Povejte, kateri del besedila je spremenjen. Primerjajte oba zaklju~ka in povejte, v ~em se lo~ita.« V pomo~ lahko zastavlja vpra{anja o podatkih za spremenjeni del besedila, npr. »Kako je bilo ime deklici, ki je odnesla {opek v bolni{nico?

Komu ga je odnesla?

Kaj je prilo`ila {opku?

Kdo je narisal risbico?

Kdo se je podpisal na risbico?

Ali ste vi `e kdaj koga obiskali v bolni{nici?

S ~im ste ga razveselili?

Bi vi bili veseli obiska, ~e bi bili v bolni{nici? Zakaj?«

Predstavijo svoje ugotovitve.

Primerjajo vsebini poslu{anih besedil.

Ustno odgovarjajo na vpra{anja.

Re{ijo naloge.

»Re{ite ostale naloge na UL 11.« Vodi preverjanje re{itev.

Da navodila za doma~e delo: »Predstavite nam kak{en zanimiv dogodek in se pripravite na govorni nastop. (npr. Nedeljski izlet Praznovanje rojstnega dne Obisk nogometne tekme Dobil/a sem novo kolo Obiskal/a nas je … [li smo na obisk).«

Sporo~ijo re{itve. Vrednotijo svoje delo.

11. vaja [opek (pripoved o enkratnem dogodku)

Druga ura U~itelj

U~enci

4.3 Predstavitev doma~ega dela ÂťPripravite pripomo~ke za govorni nastop.ÂŤ Vodi vrednotenje govornega nastopa.

Korelacija: Spoznavanje okolja (tema: Jaz in ti, vi in mi) Pripombe u~itelja po izvedbi vaje

Pripravijo pripomo~ke.

Govorno nastopajo.

Vrednotijo govorne nastope..

Cilji: Pozorno poslu{anje posnetega neumetnostnega besedila.

Prepoznavanje okoli{~in nastanka besedila in namena besedila.

Razumevanje besedila in pomnjenje podatkov.

Vrednotenje besedila ter utemeljevanje mnenja.

Sodelovanje v pogovoru.

Tvorjenje besedila – govorno nastopanje.

Predlog priprave za izvedbo vaje 1. Priprava: U~itelj pripravi posnetka 14. in 15. — Poro~ilo o kulturnem dnevu. U~enci bodo potrebovali UL 12 in pisala.

2. Predviden ~as za izvedbo: 2 {olski uri.

3. Oblika dela: frontalna, individualna.

4. Izvedba: V prvi uri poslu{ajo posnetek dvakrat in re{ujejo naloge. Pri drugem posnetku je spremenjen »kulturni dan« v »naravoslovni dan«. V drugi uri predstavijo doma~e delo.

Prva ura U~itelj

U~enci

4.1 Prvo poslu{anje 4.1.1 Dejavnosti pred poslu{anjem Napove poslu{anje posnetega besedila, npr. Razlo`ijo pomen besed. »Danes bomo poslu{ali poro~ilo. ©e prej pa povejte, kaj pomenijo naslednje besede: kulturni dan, naravoslovni dan, delavnica, ~evljar, ~evljarska delavnica, kustos, obrtnik, gri~, zbirka, tekstil, kolarstvo, us- Se umirijo. njarstvo, ljudski pesnik, ~rna kuhinja, galerija, jaslice.« 4.1.2 Dejavnosti med poslu{anjem Pozorno opazuje u~ence.

Poslu{ajo.

4.1.3 Dejavnosti po poslu{anju Zastavlja vpra{anja, na katera u~enci ustno odgovarjajo. Vpra{anja zapi{e na tablo v obliki miselnega vzorca (glej tabelsko sliko).

Sooblikujejo miselni vzorec.

12. vaja Poro~ilo o kulturnem dnevu

12. vaja Poro~ilo o kulturnem dnevu U~itelj

U~enci

4.2 Drugo poslu{anje 4.2.1 Dejavnosti pred poslu{anjem Napove drugo poslu{anje posnetega besedila, npr. »Ponovno boste poslu{ali posnetek. Poslu{ajte zelo pozorno, ker je v besedilu nekaj spremenjeno.«

Se umirijo.

4.2.2 Dejavnosti med poslu{anjem Opazuje u~ence.

Pozorno poslu{ajo posnetek.

4.2.3 Dejavnosti po poslu{anju Pozove u~ence, naj povedo, kaj je bilo v besedilu spremenjeno.

Naro~i jim, naj re{ijo naloge na UL 12.

Vodi preverjanje re{itev.

Da navodilo za doma~e delo: »Pripravite poro~ilo o {portnem dnevu/naravoslovnem dnevu/prometni nesre~i … Izdelajte plakat in se pripravite na govorni nastop.«

Povedo.

Re{ujejo naloge.

Sodelujejo pri preverjanju.

Druga ura U~itelj 4.3 Predstavitev doma~ega dela »Pripravite pripomo~ke za govorni nastop.« Vodi vrednotenje govornega nastopa.

Govorno nastopajo.

Vrednotijo govorne nastope.

12. vaja Poro~ilo o kulturnem dnevu Tabelska slika

Kaj se je zgodilo?

Kako je dogodek potekal?

Zakaj se je zgodilo?

PORO^ILO O DOGODKU Kje se je zgodilo?

Kdo je sodeloval?

Kdaj se je zgodilo?

Nasveti Poro~ilo naj u~enci tvorijo po dogodku, ki so ga do`iveli.

Korelacija: Spoznavanje okolja (tema: Jaz in narava) Pripombe u~itelja po izvedbi vaje

Cilji: Pozorno poslu{anje posnetega neumetnostnega besedila.

Prepoznavanje okoli{~in nastanka besedila in namena besedila.

Razumevanje besedila in pomnjenje podatkov.

Vrednotenje besedila ter utemeljevanje mnenja.

Sodelovanje v pogovoru.

Tvorjenje besedila – govorno nastopanje.

13. vaja Medvedek – slavna zvezda

Predlog priprave za izvedbo vaje 1. Priprava: U~itelj pripravi posnetka {t. 16. in 17. — Medvedek – slavna zvezda. U~enci bodo potrebovali igra~o medvedka, UL 13 in pisala.

2. Predviden ~as za izvedbo: 2 {olski uri.

3. Oblika dela: frontalna, delo v dvojicah, individualna.

4. Izvedba: V prvi uri poslu{ajo posnetek dvakrat in re{ujejo naloge. Drugi posnetek ima spremenjen konec. V drugi uri predstavijo doma~e delo.

Prva ura U~itelj

U~enci

4.1 Prvo poslu{anje 4.1.1 Dejavnosti pred poslu{anjem Pozove u~ence, naj pripravijo medvedke, ki so jih prinesli v {olo. Naro~i jim, naj se razdelijo v pare in drug drugemu opi{ejo svojega medvedka.

Motivira u~ence pred poslu{anjem, npr. »Ali veste, kako je nastala igra~a medvedek?« Na tablo napi{e izjave otrok. »Poslu{ali bomo besedilo o nastanku pli{astih medvedkov. ©e prej pa povejte, kaj pomenijo naslednje besede: zgodovina, duhovit, predsednik, Zdru`ene dr`ave Amerike, kosmatinec, novinar, risba, jedilnica, obkro`iti svet, Bela hi{a, slavnostna ve~erja, navdu{en.«

Opi{ejo igra~o.

Razlo`ijo pomen besed.

Se umirijo in pripravijo na poslu{anje.

4.1.2 Dejavnosti med poslu{anjem Pozorno opazuje u~ence.

Poslu{ajo.

4.1.3 Dejavnosti po poslu{anju Vodi primerjanje poslu{anega besedila z zapisi na tabli, npr. »Poglejmo zapise na tabli in jih primerjajmo s poslu{anim besedilom. Ali je katera va{a trditev pravilna?« Pozove u~ence, naj re{ijo 1. nalogo na UL 13.

Vodi preverjanje re{itev.

Sodelujejo.

Re{ijo nalogo.

Predstavijo re{itve .

13. vaja Medvedek – slavna zvezda U~itelj

U~enci

4.2 Drugo poslu{anje 4.2.1 Dejavnosti pred poslu{anjem Napove drugo poslu{anje, npr. »Posnetek boste poslu{ali {e enkrat. Pozorni bodite na zaklju~ek besedila.«

Se umirijo.

4.2.2 Dejavnosti med poslu{anjem Opazuje u~ence.

Zbrano poslu{ajo posnetek.

4.2.3 Dejavnosti po poslu{anju Pozove u~ence, naj re{ijo 2. nalogo na UL 13.

Pregleda re{itve.

Vodi pogovor o obeh besedilih, npr. »Kateri zaklju~ek vam je bolj v{e~? Zakaj?

Kateri zaklju~ek se vam zdi bolj resni~en? Zakaj?

Zakaj sta zgodbi o nastanku pli{astih medvedkov tako razli~ni?« Naro~i, naj re{ijo 3. nalogo na UL 13.

Re{ijo.

Preverijo.

Sodelujejo v pogovoru.

Vodi preverjanje re{itev.

Da navodilo za doma~e delo: »Predstavite nam kak{no zanimivost — pomagajte si z enciklopedijami, leksikoni, revijami. (npr. Prvi avto Po{ta neko~ Prvi radio …).«

Sodelujejo pri preverjanju.

Re{ijo.

Druga ura U~itelj

U~enci

4.3 Predstavitev doma~ega dela Naro~i u~encem, naj se pripravijo na govorni nastop.

Vodi vrednotenje govornega nastopa.

Govorno nastopajo.

Vrednotijo govorne nastope..

Nasveti U~itelj predhodno naro~i u~encem, naj prinesejo v {olo pli{astega medvedka.

U~itelj naj se z u~enci pogovarja o kriti~nem sprejemanju podatkov, o preverjanju in iskanju dodatnih informacij s pomo~jo razli~nih medijev – (TV, radio, knjige, internet, ustni viri …).

Korelacija: Spoznavanje okolja (tema: Bilo je neko~)

Cilji: Pozorno poslu{anje posnetega neumetnostnega besedila.

Prepoznavanje okoli{~in nastanka besedila in namena besedila.

Razumevanje besedila in pomnjenje podatkov.

Vrednotenje besedila ter utemeljevanje mnenja.

Sodelovanje v pogovoru.

Tvorjenje besedila.

14. vaja Obvestila

Predlog priprave za izvedbo vaje 1. Priprava: U~itelj pripravi posnetek {t. 18. – Obvestila, ~asopise, prosojnico z obvestilom. U~enci bodo potrebovali UL 14 in pisala.

2. Predviden ~as za izvedbo: 1 {olska ura.

3. Oblika dela: frontalna, individualna.

4. Izvedba: Posnetek poslu{ajo dvakrat.

Prva ura U~itelj

U~enci

4.1 Prvo poslu{anje 4.1.1 Dejavnosti pred poslu{anjem Naro~i u~encem, npr. »Prelistajte ~asopis in poi{~ite obvestila. Nekaj jih preberite.« Vodi pogovor, npr. »Komu so namenjena obvestila?, O ~em obve{~ajo ljudi?, Kje {e lahko dobimo obvestila o prireditvah, izletih …?« Ob prosojnici, na kateri je fotokopirano obvestilo, spra{uje u~ence. Vpra{alnice zapisuje na tablo v obliki miselnega vzorca (glej tabelsko sliko).

(Obvestilo: Planinsko dru{tvo Gorje obve{~a svoje ~lane, da je v soboto, 18. aprila 2002, izlet na Triglav.) »Poglejte si obvestilo in odgovorite: Kdo obve{~a?, Koga obve{~a?, O ~em nas obve{~a?, Kdaj bo izlet?, Kam se bo {lo?, Kdaj je odhod?, Od kod je odhod?« Motivira u~ence za poslu{anje, npr. »Obvestila so kratka besedila in imajo veliko podatkov, zato pozorno poslu{ajte.«

Listajo po ~asopisu.

Sodelujejo pri pogovoru.

I{~ejo.

Se umirijo in pripravijo na poslu{anje.

4.1.2 Dejavnosti med poslu{anjem Pozorno opazuje u~ence.

Pozorno poslu{ajo.

14. vaja Obvestila

U~itelj

U~enci

4.1.3 Dejavnosti po poslu{anju a) Postavlja vpra{anja o podatkih s posnetka, npr. »Kaj u~ence obve{~a {olsko {portno dru{tvo?

Kdo je objavil obvestilo, da je knji`nica zaprta?

Zakaj je zaprta?

Kaj u~ence obve{~a predsednica {olske skupnosti?«

Odgovarjajo na vpra{anja.

b) Spodbuja u~ence, naj pripovedujejo o svojih izku{njah, povezanih s posnetim besedilom, npr. »Kaj ste poslu{ali na radiu Reglja~?

Kdo je napovedal oddajo?

Ste bili `e kdaj obve{~eni preko {olskega radia?

O ~em ste bili obve{~eni?

Ste bili obvestila veseli? Zakaj?

Ste `e kdaj sli{ali obvestila po radiu?

O ~em so obve{~ala poslu{alce?

Povejte obvestilo, ki bi vas razveselilo. Zakaj ste izbrali prav tega?«

Pripovedujejo o svojih izku{njah.

4.2 Drugo poslu{anje 4.2.1 Dejavnosti pred poslu{anjem Napove drugo poslu{anje, npr. »©e enkrat pozorno poslu{ajte obvestila in si zapomnite podatke. Po kon~anem poslu{anju boste re{evali naloge.«

Se umirijo.

4.2.2 Dejavnosti med poslu{anjem Opazuje u~ence.

Zbrano poslu{ajo posnetek.

4.2.3 Dejavnosti po poslu{anju U~encem naro~i, naj pripravijo UL 14 in re{ijo naloge.

Re{ijo naloge.

Vodi preverjanje re{itev.

Da navodilo za doma~e delo: »Iz ~asopisa izre`ite nekaj obvestil in jih nalepite.«

Predstavijo re{itve nalog.

Opomba: Doma~e delo u~enci predstavijo naslednji dan tako, da preberejo nekaj obvestil, ki so jih nalepili.

14. vaja Obvestila

Tabelska slika

Kdo obve{èa?

OBVESTILO Koga obve{èa?

O èem obve{èa?

Kam?/Kje?

Kdaj?

Nasveti U~itelj u~encem predstavi pomen obvestil in natan~nega poslu{anja; predstavi naj posledice nenatan~nega poslu{anja., npr. spremeni se ura za~etka prireditve – ~e ne sli{imo obvestila ali presli{imo spremenjeno obvestilo, bomo zamudili prireditev ali pa pri{li prezgodaj …

U~enci lahko predstavijo obvestila preko TV, v razredu lahko pripravijo studio, obvestila lahko posnamejo na kaseto.

Pripombe u~itelja po izvedbi vaje

Cilji: Pozorno poslu{anje posnetega neumetnostnega besedila.

Prepoznavanje okoli{~in nastanka besedila in namena besedila.

Razumevanje besedila in pomnjenje podatkov.

Vrednotenje besedila ter utemeljevanje mnenja.

Sodelovanje v pogovoru.

Tvorjenje besedila.

15. vaja Mali oglasi

Predlog priprave za izvedbo vaje 1. Priprava: U~itelj pripravi posnetek {t. 19. — Mali oglasi in razli~ne ~asopise. U~enci bodo potrebovali UL 15 in pisala.

2. Predviden ~as za izvedbo: 1 {olska ura.

3. Oblika dela: frontalna, individualna.

4. Izvedba: Posnetek poslu{ajo dvakrat.

Prva ura U~itelj

U~enci

4.1 Prvo poslu{anje 4.1.1 Dejavnosti pred poslu{anjem Pozove u~ence, naj povedo, kje in kako star{i kupijo (prodajo, zamenjajo, podarijo …) razne predmete, `ivali, rastline …

Sodelujejo v pogovoru.

Poka`e ~asopise in v njih »Male oglase«.

Spra{uje jih o posebnostih in se pogovarja o vsebini malih oglasov.

Na tablo zapi{e miselni vzorec (glej tabelsko sliko).

Nato jim pove, da bodo poslu{ali posnetek, npr. »Poslu{ali bomo male oglase. ©e prej pa povejte, kaj pomenijo naslednje besede: kupimo, prodamo, zamenjamo, podarimo.«

Sooblikujejo miselni vzorec.

Razlo`ijo besede.

Se umirijo in pripravijo na poslu{anje.

4.1.2 Dejavnosti med poslu{anjem Pozorno opazuje u~ence.

Poslu{ajo.

4.1.3 Dejavnosti po poslu{anju Postavlja vpra{anja o podatkih s posnetka, npr. »Ali ljudje z malimi oglasi, ki ste jih poslu{ali, samo prodajajo?

Kaj prodajajo?

Kaj zamenjajo?

Kaj pa delajo z zlatimi ribicami?« b) Spodbuja u~ence, naj pripovedujejo o svojih izku{njah, povezanih s posnetkom, npr,. »Ste `e kdaj sli{ali podobna besedila?

Kje ste jih sli{ali?

Ali ste si zapomnili vse, kar ste sli{ali? Zakaj ne?

Kdo poslu{a male oglase?

Kaj ljudje ponujajo preko malih oglasov?

Ste vedeli, da ljudje tudi podarijo predmete, `ivali …? Kaj menite o tem?«

Odgovarjajo na vpra{anja.

Povedo svoje mnenje o besedilu na posnetku ter ga utemeljijo.

Pripovedujejo o svojih izku{njah.

15. vaja Mali oglasi

U~itelj

U~enci

4.2 Drugo poslu{anje 4.2.1 Dejavnosti pred poslu{anjem Napove drugo poslu{anje, npr. »Ponovno boste poslu{ali male oglase. Pozorno poslu{ajte. Èe `elite, si lahko podatke zapi{ete.«

Se umirijo.

4.2.2 Dejavnosti med poslu{anjem Opazuje u~ence.

Zbrano poslu{ajo posnetek.

4.2.3 Dejavnosti po poslu{anju Naro~i u~encem, naj re{ijo naloge na UL 15.

Re{ijo naloge.

Vodi preverjanje re{itev.

Sodelujejo pri preverjanju.

Da navodilo za doma~e delo: »V ~asopisu poi{~i male oglase in jih nalepi.«

Opomba: Doma~e delo predstavijo tako, da naslednjo uro sloven{~ine preberejo male oglase, ki so jih nalepili.

15. vaja Mali oglasi

Tabelska slika

Kdo?

MALI OGLASI Kaj dela? (kupi, proda, zamenja ...)

Kaj?

Pripombe u~itelja po izvedbi vaje

Za koliko?

Cilji:

Pozorno poslu{anje posnetega neumetnostnega besedila.

Prepoznavanje okoli{~in nastanka besedila in namena besedila.

Razumevanje besedila in pomnjenje podatkov.

Vrednotenje besedila ter utemeljevanje mnenja.

Sodelovanje v pogovoru.

Tvorjenje besedila.

Predlog priprave za izvedbo vaje 1. Priprava: U~itelj pripravi posnetek {t. 20. — Èestitke, vo{~ila in razli~ne primere ~estitk in vo{~ilnic, prosojnico z vo{~ilom. U~enci bodo potrebovali UL 16 in pisala.

2. Predviden ~as za izvedbo: 1 {olska ura.

3. Oblika dela: frontalna, individualna.

4. Izvedba: Posnetek poslu{ajo dvakrat.

Prva ura U~itelj

U~enci

4.1 Prvo poslu{anje 4.1.1 Dejavnosti pred poslu{anjem Pozove u~ence, naj si ogledajo primere ~estitk in vo{~ilnic, ki jih imajo na klopi. Vzpodbuja jih, naj izrazijo svoje mnenje o slikovni podobi in pisnem delu.

Si ogledajo in komentirajo.

U~ence vzpodbuja, naj povedo, kje lahko poslu{ajo ~estitke in vo{~ila. Spra{uje jih o namenu ~estitk in vo{~il.

Opozori jih na razlike med ~estitko in vo{~ilnico.

Ob vo{~ilnici na prosojnici zastavlja vpra{anja in na tablo napi{e miselna vzorca (glej tabelsko sliko). »Kdo vo{~i?, Komu vo{~i?, Za kaj?, Kaj vo{~i?« »Kdo ~estita?, Komu ~estita?, Za kaj?« Nato jim pove, da bodo poslu{ali posnetek, npr. »Poslu{ali bomo ~estitke in vo{~ila. Zapomnite si podatke, ker se bomo po poslu{anju o njih pogovarjali.«

Povedo svoje izku{nje.

Odgovarjajo na vpra{anja.

Se umirijo.

4.1.2 Dejavnosti med poslu{anjem Pozorno opazuje u~ence.

Poslu{ajo.

16. vaja ^estitke, vo{~ila

16. vaja ^estitke, vo{~ila U~itelj

U~enci

4.1.3 Dejavnosti po poslu{anju U~encem naro~i, naj re{ijo 1. in 2. nalogo na UL 16.

Pregleda re{itve. Nato jim pove: »[e enkrat poslu{ajte prvo ~estitko.« Spodbuja u~ence, naj pripovedujejo o svojih izku{njah, povezanih s posnetkom, npr. »Ste vi `e sprejeli ~estitko? Kdaj?

Ste je bili veseli? Zakaj?

Ste vi `e komu ~estitali?

Za kaj ste ~estitali?

Kako ste ~estitali?

Je bil tisti, ki je sprejel ~estitko, vesel?

Kako je izrazil veselje?

Ali veste, ob katerih prilo`nostih ~estitamo?

Katera beseda se pojavlja skoraj v vsaki ~estitki?

V ~em se lo~ita ~estitka in vo{~ilo?«

Re{ijo nalogi.

Pripovedujejo o svojih izku{njah.

4.2 Drugo poslu{anje 4.2.1 Dejavnosti pred poslu{anjem Pozove u~ence, naj {e enkrat pozorno poslu{ajo ~estitke in vo{~ila.

Se umirijo.

4.2.2 Dejavnosti med poslu{anjem Opazuje u~ence.

Zbrano poslu{ajo posnetek.

4.2.3 Dejavnosti po poslu{anju U~encem naro~i, naj na UL 16 re{ijo preostale naloge.

Re{ijo naloge.

Vodi preverjanje re{itev.

Sodelujejo pri preverjanju.

Da navodilo za doma~e delo: »Sestavite vo{~ila in ~estitke. Lahko jih posnamete na kaseto.«

Opomba: U~enci naj predstavijo doma~e delo naslednjo uro sloven{~ine.

16. vaja ^estitke, vo{~ila Tabelska slika Kdo?

VO[ĂˆILO

Komu?

Za kaj?

Kaj vo{~i?

Kdo?

^ESTITKA Komu?

Za kaj?

Nasveti Dan pred izvedbo ure u~itelj u~encem naro~i, naj v {olo prinesejo ~estitke in vo{~ilnice.

U~itelj se z u~enci pogovarja o po{iljanju in sprejemanju ~estitk in vo{~il po razli~nih poteh – po radiu, ~asopisu, internetu, po{ti, mobilnem telefonu ‌ Korelacija: Spoznavanje okolja (tema: Praznujemo) Pripombe u~itelja po izvedbi vaje