http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_spoznavanje_okolja/2.%20razred/Prirocniki_prip by Renata Odlazek

ODKRIVAM SVOJE OKOLJE 2 PriroËnik za uËitelje za spoznavanje okolja 2 Avtorice: Milena Petauer, Vlasta Prevolπek, Danica ©alej, dr. Ana Vovk Koræe Urednici: Barbara Lemeæ, Jelka PogaËnik Oblikovanje: Æare Kerin Ilustracije: Bojan Sumrak, Damjana Brumec Fotografije: Drago Mohar, Matevæ LenarËiË, Andrej Blatnik, Janez Gregori, Tomi Trilar, Ciril Mlinar - Cic, Matija Gogala, Katarina Prosenc, Stane Klemenc, fotoarhiv Æivalskega vrta Ljubljana, Fotodokumentacija Dela, Reuters Pictures Archive Prelom: Janez Kotar Lektoriranje: Darinka Koderman PataËko, Tina Kralj

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com  Zaloæba Rokus Klett, d.o.o. Za zaloæbo: Rok Kvaternik Brez pisnega dovoljenja zaloænika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobËitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakrπnem koli obsegu ali postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. Ëlena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, krπitev avtorske pravice.

Založba Rokus Klett, d.o.o. Stegne 9b 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 Telefaks: (01) 513 46 99 E-poπta: rokus@rokus-klett.si http://www.rokus-klett.si http://www.knjigarna.com CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 371.3:502/504(086.034.4) ODKRIVAM svoje okolje 2. PriroËnik za uËitelje za spoznavanje okolja za 2. razred 9-letne osnovne šole [Elektronski vir] / Milena Petauer ... [et al.] ; ilustracije Bojan Sumrak, Damjana Brumec ; fotografije Drago Mohar ... [et al.]. - Ljubljana : Rokus Klett, 2007 Dostopno tudi na: http://www.praktik.org ISBN 978-961-209-751-6 1. Petauer, Milena 231766784

Vsebina 1. O priroËniku. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 2. Cilji uËnega predmeta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 3. Opis uËbeniπkega kompleta Odkrivam svoje okolje 2. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 3.1. Vsebinska in didaktiËna zasnova uËbenika in delovnega zvezka. . . . . . . . . . . . . . 7 4. Podrobnejπa razËlenitev vsebin v uËbeniku in delovnem zvezku . . . . . . . . . . . . . . 8 5. Notranja zgradba vsebin v uËbeniku in delovnem zvezku. . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 6. Vsebina zgoπËenke. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114 7. Literatura. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 115 ODKRIVAM SVOJE OKOLJE 2 — Naslovi poglavij 1. Rastem in se spreminjam. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 2. Obiskujem likovni kroæek. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 3. Kako razliËni smo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48 4. Tudi doma smo prijatelji. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50 5. Varno v prometu. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52 6. Od pπenice do potice. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54 7. Jesen v gozdu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56 8. Kje so doma æivali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58 9. Piha, piha veter . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60 10. V okolici πole. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62 11. Æivim v Sloveniji. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64 12. Tako je bilo nekoË …. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66 13. »as teËe. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68 14. PrazniËni december. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70 15. Zima je tu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72 16. Sneg se tali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74 17. Iz Ëesa je kaj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76 18. Meπam snovi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78 19. Vsi smo del narave. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80 20. Æivim zdravo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82 21. Tok, tok, tok … deæuje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84 22. Stojim, Ëepim, leæim. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86 23. Opazujem stroje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88 24. Kuku, pomlad je tu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90 25. Iz malega raste veliko. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92 26. ÆrebiËek in konj. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94 27. Moje okolje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96 28. Za noËjo pride dan. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98 29. Peljem se z avtobusom. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100 30. Sejem pesek, prebiram fiæol. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102 31. Pojdi z menoj na travnik. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104 32. Ga, ga, ga … tu sem doma. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106 33. Tudi jaz skrbim za okolje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 108 34. Moj raËunalnik. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 110 35. Priπel je Ëas poËitnic. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112

1. O priro»niku PriroËnik je namenjen uËinkoviti uporabi uËbenika in delovnega zvezka Odkrivam svoje okolje 2. Po oblikovni zasnovi je zelo podoben priroËniku za uËitelje za 1. razred (Odkrivam svoje okolje 1). Napisale smo ga iste avtorice in pri tem upoπtevale pripombe uporabnikov, to je uËiteljev in profesorjev. Izkazalo se je, da je za praktiËno uporabo uËbenika in delovnega zvezka zelo prikladen priroËnik z natanËnimi navodili, razdeljenimi po tematskih sklopih in posameznih vsebi nah. Zato smo priËujoËi priroËnik zasnovale tako, da je uËitelju v veliko pomoË in da v njem najde vse, kar potrebuje za delo v razredu. Dejavnosti, ki so navedene v uËbeniku za posamezni tematski sklop, so opisane v tabeli v priroËniku. Obsegajo 35 sklopov in vsak posebej je opremljen z naslovom uËne enote, naslovom teme v uËbeniku in delovnem zvezku ter orisan z operativnimi cilji iz uËnega naËrta. Vsak tematski sklop v priroËniku je sestavljen iz naslednjih delov: • naslov tematskega sklopa z zaporedno πtevilko; • kratko besedilo, ki pojasnjuje bistvo sklopa; • cilji uËne teme, ki jih uËenci spoznajo prek dejavnosti v posameznem tematskem sklopu; • primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev — kaj lahko uËenci naredijo in kakπna je pri tem vloga uËitelja; • vpogled v uËbenik in delovni zvezek, tj. slika strani v uËbeniku in delovnem zvezku; • vodilne besede posameznega tematskega sklopa, ki naj bi jih uËitelj πe posebej poudaril; • pripomoËki, ki jih potrebujemo za obravnavo posameznega tematskega sklopa; • medtematske povezave; • poseben prostor za uËiteljeve beleæke.

2. Cilji u»nega predmeta V okviru predmeta spoznavanje okolja 2 uËenec nadgrajuje znanje o okolju. V ospredju je veËplastnost, raznovrstnost in prepletenost dejavnikov, ki delujejo v naravnem in druæbenem okolju. Poudarek je na spontanem otroπkem raziskovanju bliænjega in πirπega okolja ter odkrivanju prepletenosti in soodvisnosti med pojavi in procesi. Znanje, ki ga uËenci pridobivajo iz neposrednih izkuπenj v okolju ali prek medijev, se pri pouku razπirja in poglablja. Pri spoznavanju okolja so zdruæene vsebine razliËnih znanstvenih podroËij: naravoslovnih, tehniËnih in druæboslovnih. Zasnovane so na temeljnih pojmih, ki jih nadgrajujemo vso triado. V ospredju je dejavno spoznavanje okolja: • spoznavanje dejstev in oblikovanje pojmov o naravnem in druæbenem okolju; • bogatitev osebnih izkuπenj in razvijanje πirπega spoznavnega podroËja o okolju; • razvijanje spretnosti primerjanja, razvrπËanja, urejanja, merjenja, zapisovanja podatkov, napovedovanja, sklepanja, eksperimentiranja in sporoËanja; • posebna pozornost je namenjena vzpodbujanju obËutljivosti za dogajanje v naravnem in druæbenem okolju, to je zavesti o pomembnosti Ëlovekovega premiπljenega ravnanja v odnosu do njiju. Ob uËbeniku in delovnem zvezku bo uËitelj laæje uresniËil temeljne cilje pouka, ki so: • spoznavanje sebe in drugih; • oblikovanje spoznanja, da se ljudje in druæba ves Ëas spreminjamo; • odkrivanje in spoznavanje æive in neæive narave, njune raznovrstnosti, povezanosti in spremenljivosti; • odkrivanje in spoznavanje znaËilnosti domaËe pokrajine in æivljenja Ëloveka v njej; • spodbujanje zavesti o tem, da Ëlovek spreminja okolje; • razvijanje sposobnosti za samostojno raziskovalno delo; • uvajanje v pridobivanje, obdelavo in uporabo podatkov in informacij z uporabo informacijske tehnologije; • izdelava preprostih tehniËnih predmetov; • spoznavanje povezav med tehniËnimi principi in naravoslovnimi zakonitostmi ter • pridobivanje znanja in veπËin grafiËnega sporoËanja. Temeljni standardi predmeta spoznavanje okolja so zajeti v naslednjih tematskih sklopih: • Kdo smo in kako æivimo • Jaz in ti, vi in mi • Jaz in moja πola • Praznujemo • Bilo je nekoË • Jaz in narava • Jaz in zdravje • Pogledam naokrog • Kaj zmorem narediti

3. Opis u»beni©kega kompleta Odkrivam svoje okolje 2 3.1. Vsebinska in didaktiËna zasnova uËbenika in delovnega zvezka Vsebinska zasnova uËbenika in delovnega zvezka temelji na: • seznanjanju s temeljnimi pojavi, procesi in zakonitostmi v okolju in druæbi, ki omogoËajo uËencu razvijati prostorske in Ëasovne predstave; • razvijanju uËenËevih vsestranskih sposobnosti: logiËnega in samostojnega razmiπljanja, primerjanja, umeπËanja procesov in pojavov v prostor in Ëas, razumevanja koliËinskih podatkov in sposobnosti pridobivanja novega znanja. Vsebinska zasnova: • vsebina uËbenika in delovnega zvezka temelji na uËnem naËrtu in katalogu znanj za 2. razred 9-letne osnovne πole; • izhaja iz dojemanja 7-letnega otroka in se opira na okolje, ki ga obdaja in v katerem æivi; • razporeditev se dræi resniËnega zaporedja dogodkov v πolskem letu; • naslovi uËnih tem imajo sporoËilno vlogo; • slikovno gradivo je opremljeno z besedilom za usmerjanje opazovanja; • novi pojmi so vkljuËeni v besedilo uËbenika; • motivacijske dejavnosti povezujejo tematske sklope; • uËbenik in delovni zvezek sta osnova za pouËevanje predmeta spoznavanje okolja 2. DidaktiËna zasnova: • uËbenik in delovni zvezek sta po zahtevnosti prilagojena sposobnostim 7-letnika; • v poglavja so vkljuËene stvarne ponazoritve dogodkov, razmer in oseb iz vsakdanjega æivljenja; • uËbenik je zastavljen tako, da omogoËa razliËne nivoje zahtevnosti v posameznem tematskem sklopu; • besedilo se navezuje na predmete in vsebine prve triade; • v posameznem vsebinskem sklopu so uporabljeni razliËni didaktiËni pristopi; • poudarek je na dejavni vlogi uËenca pri pouku, tako da znanje pridobiva s samostojno dejavnostjo in igrivostjo ob pomoËi uËitelja; • vodilo uËbenika je predpostavka, da sta uspeπen uËitelj in dober uËbenik najpomembnejπa motivacija za uËenca; • uËbenik in delovni zvezek omogoËata razvijanje uËenËevih sposobnosti; • gradivo spodbuja uËenca k preprostim poskusom; • uËbenik in delovni zvezek izhajata iz osebnega stika uËenca z razliËnimi æivljenjskimi okolji, ki jih pozna æe od doma, v πoli pa se z njimi seznani drugaËe; • ob uËbeniku in delovnem zvezku uËenec raziskuje okolje in ga poglobljeno doæivlja. Oblikovna zasnova uËbenika: • vsebuje 35 vsebinskih sklopov (za vsak teden po enega); • posamezni vsebinski sklop je prikazan na dveh straneh; • na zgornjem levem robu strani v uËbeniku je simbol v obliki kuverte, kjer so navedene dejavnosti; • grafiËno-slikovni del dopolnjujejo kratka besedila in vodilne besede, ki jih uËenec bere sam; • "podaljπane" strani ob levem in desnem robu ali pa na sredini, naj bo spodaj ali zgoraj, so namenjene odkrivanju, prekrivanju in povezovanju informacij, razumevanju procesov in oblikovanju celote, ki je v okolju nepogreπljiva. Oblikovna zasnova delovnega zvezka: • naslovi tematskih sklopov v delovnem zvezku so enaki kot v uËbeniku: vsebuje 35 vsebinskih sklopov, v vsakem so od dve do πtiri naloge; • simbol Ëukca spremlja vsako nalogo: ob njem so navedeni pripomoËki in navodila za reπevanje nalog (uËenci ta simbol æe poznajo iz delovnega uËbenika Odkrivam svoje okolje 1); • za delovni zvezek je znaËilna bogata in raznovrstna grafiËna oprema, ki temelji na sodobnih grafiËnih pristopih in "multimedijski" zasnovanosti. Tipi nalog: • uËenec pridobiva znanje z razliËnimi tipi nalog: barva, lepi, dopisuje, povezuje, iπËe razlike in podobnosti, samostojno opazuje in pripoveduje, posluπa, izdela sam; • naloge se razlikujejo glede na zahtevnost (od preprostejπih do bolj zahtevnih) in glede na naËin reπevanja; • vkljuËene so vaje za diferenciacijo in individualizacijo (za bolj ustvarjalne uËence). ZnaËilnosti delovnega zvezka: • spodbuja uËenca k samostojnemu nadgrajevanju znanja: naloge izhajajo iz vsakdanjega æivljenja, zato so blizu uËenËevim izkuπnjam, delovni zvezek pa ga spodbuja k dejavnosti pri pouku; • razvija in krepi zanimanje uËenca za raziskovalno delo, zahtevnost pa je prilagojena njegovi starosti; • delovni zvezek ponuja πtevilne moænosti za æivljenjsko uËenje sicer strokovnih vsebin na podlagi raznovrstnih dejavnosti v delovnem zvezku;

• uËitelj povezuje posamezna samostojna spoznanja uËencev v nova; • naloge in vaje vkljuËujejo doumevanje prepletenosti naravnih in druæbenih dejavnikov v okolju, kar vpliva na æivljenje ljudi, in oblikovanje spoπtljivega odnosa do okolja; • uËbenik poskuπa prek uËnih tem privzgojiti razumevanje razliËnosti med ljudmi; • naloge in vaje omogoËajo, da uËenec spreminjanje okolja doume kot posledico spreminjanja pokrajine in delovanja Ëloveka; • uËenec oblikuje svojo predstavo o æivem in neæivem okolju, kar je razvidno tudi iz njegovega delovnega zvezka, ki ga vsak individualno opremi; • naloge in vaje v delovnem zvezku uËencu pomagajo razumeti zahtevnejπe pojave v okolju; • delovni zvezek je tudi popolna vsebinska in didaktiËna podpora uËitelju: skupaj z uËbenikom je nenadomestljiv pripomoËek za uspeπno pouËevanje spoznavanja okolja.

4. Podrobnej©a raz»lenitev vsebin v u»beniku in delovnem zvezku Pri predmetu spoznavanje okolja je pomembno dejstvo, da bliænjo okolico spoznamo prej kot πirπo, narekovalo tudi razporeditev uËne snovi v uËbeniku in delovnem zvezku. Ta je glede na tematske sklope v uËnem naËrtu razdeljena na 35 poglavij. Posamezno poglavje obsega dejavnosti enega πolskega tedna. Iz preglednic so razvidni: razporeditev uËnih enot po tednih, naslovi tem v uËbeniku in delovnem zvezku, operativni cilji, ki izhajajo iz uËnega naËrta, in primeri dejavnosti, ki so navedeni tudi v uËbeniku in pripomorejo k uresniËevanju ciljev.

Moje otroπtvo

U»ITELJEVE BELEÆKE:

Vsako æivo bitje enkrat umre

Obdobja Ëlovekovega æivljenja

U»NA ENOTA

TEDEN

RASTEM IN SE SPREMINJAM

NASLOV TEME V DZ IN U»BENIKU UËenci: • vedo, da so vsako leto starejπi in zrelejπi; • spoznajo razliËna obdobja Ëlovekovega æivljenja; • vedo, kdo je otrok in kdo odrasel; • spoznavajo, da smrt lahko nastopi v vsakem obdobju æivljenja; • spoznavajo pomen zdravega naËina æivljenja.

OPERATIVNI CILJI UËenci: • primerjajo zdajπnje obdobje svojega æivljenja z obdobjem, ko so bili dojenËki; • opisujejo razliËna obdobja Ëlovekovega æivljenja: obdobje dojenËka, otroπtvo, mladost in zrela leta; • prepoznajo razliËno stare osebe in ugotavljajo razlike med njimi; • spoznajo, da smrt lahko nastopi v katerem koli obdobju æivljenja; • pogovarjajo se o pomembnosti zdravega naËina æivljenja, o zdravi oz. raznovrstni prehrani in pomembnosti gibanja.

PRIMERI DEJAVNOSTI

Organiziranost πole

U»ITELJEVE BELEÆKE:

Interesne dejavnosti

©olski Ëasopis

U»NA ENOTA

TEDEN

OBISKUJEM LIKOVNI KROÆEK

NASLOV TEME V DZ IN U»BENIKU UËenci: • spoznajo organiziranost πole: spoznajo vodstvo πole (ravnatelja/ico); • vedo, da jih bo uËilo vedno veË uËiteljev in uËiteljic; • vedo, da ima πola svoj Ëasopis, radio, svoje πportno druπtvo; • razvijajo obËutek pripadnosti svoji πoli.

OPERATIVNI CILJI UËenci: • obiπËejo ravnatelja ali ravnateljico in se pogovarjajo o organiziranosti πole; • berejo πolski Ëasopis in se pozanimajo za njegovo ime; • sestavijo prispevek za πolski Ëasopis; • pogovarjajo se z ustvarjalci πolskega radia; • vkljuËijo se v interesno dejavnost na πoli; • izvedo, da jih bo uËilo veË uËiteljev in uËiteljic.

PRIMERI DEJAVNOSTI

Mi med seboj

U»ITELJEVE BELEÆKE:

Ko bom velik, bom …

Vsi razliËni

U»NA ENOTA

TEDEN

KAKO RAZLI»NI SMO

NASLOV TEME V DZ IN U»BENIKU UËenci: • spoznavajo, da smo ljudje razliËni; • razvijajo razumevanje razliËnosti; • spoznavajo in pozitivno doæivljajo, da si tako otroci kot odrasli ne glede na spol svobodno izbiramo razliËne igre in igraËe, vrste πporta, zabave, prijatelje in prijateljice, poklic oz. delo; • pozitivno vrednotijo, da si lahko ljudje (moπki in æenske, deklice in deËki) svobodno izbiramo razliËne vloge v æivljenju; • spoznavajo, da morajo biti vsem (ne glede na razlike) dani pogoji, da æivimo Ëloveka vredno æivljenje.

OPERATIVNI CILJI UËenci: • ugotavljajo, da se ljudje razlikujemo po spolu, barvi koæe, govorimo razliËne jezike, smo lahko zdravi ali bolni itd.; • doumejo, da smo ljudje razliËni; • se pogovarjajo, da si ljudje svobodno izbiramo razliËne vloge v æivljenju; • z igro vlog ponazarjajo posamezne poklice.

PRIMERI DEJAVNOSTI

Igra in delo v druæini

U»ITELJEVE BELEÆKE:

Utrjevanje

Med seboj si pomagamo

U»NA ENOTA

TEDEN

TUDI DOMA SMO PRIJATELJI

NASLOV TEME V DZ IN U»BENIKU UËenci: • spoznavajo, da ljudje, ki æivijo ali delajo skupaj, vstopajo v doloËene medsebojne odnose (ljubezni, spoπtovanja, skrbi, prijateljstva, sodelovanja ipd.); • vedo, da se rodimo kot moπki ali æenske; • pozitivno vrednotijo delitev dela med druæinskimi Ëlani.

OPERATIVNI CILJI UËenci: • se pogovarjajo o igri, delu in razvedrilu doma; • ugotavljajo, da se je potrebno v druæini dogovarjati in upoπtevati drug drugega; • spoznavajo, da je pomembno, da si v druæini delo razdelimo in si pomagamo; • vedo, da k dobremu poËutju doma prispevajo tako starπi kot tudi otroci.

PRIMERI DEJAVNOSTI

Varna hoja - uËni sprehod

U»ITELJEVE BELEÆKE:

Nevarnosti v prometu

Prometni znaki v okolici πole izdelam sam

U»NA ENOTA

TEDEN

VARNO V PROMETU

NASLOV TEME V DZ IN U»BENIKU UËenci: • spoznajo prometne znake, ki jih sreËujejo na svoji poti v πolo, in znake, pomembne za vedenje peπcev in kolesarjev; • utrjujejo védenje o varni poti v πolo; • spoznavajo nevarnosti prometa v razliËnih vremenskih razmerah; • vedo, da udeleæenci v prometu pod vplivom alkohola, drog in zdravil ogroæajo tudi varnost drugih.

OPERATIVNI CILJI UËenci: • prepoznavajo prometne znake v okolici πole; • razvrπËajo prometne znake (znaki za nevarnost, prepoved itd.); • opisujejo nevarnosti v prometu; • ugotavljajo, da pod vplivom zdravil, alkohola in drog udeleæenci v prometu ogroæajo varnost drugih.

PRIMERI DEJAVNOSTI

Na kmetiji - uËni sprehod

U»ITELJEVE BELEÆKE:

Utrjevanje

Hrana in izdelki

U»NA ENOTA

TEDEN

OD P©ENICE DO POTICE

NASLOV TEME V DZ IN U»BENIKU UËenci: • spoznavajo, da ljudje pridelujemo hrano; • spoznavajo, da ljudem stroji pomagajo pri sajenju, spravilu, ohranjanju in premeπËanju pridelka.

OPERATIVNI CILJI UËenci: • obiπËejo in opazujejo vrt, njivo; • izvedo, da ljudje hrano pridelujemo; • primerjajo delo na polju in na vrtu; • ugotavljajo, da si pri delu na velikih povrπinah ljudje pomagajo z razliËnimi stroji; • spoznajo, da pridelke predelamo.

PRIMERI DEJAVNOSTI

Gozd - uËni sprehod

U»ITELJEVE BELEÆKE:

Delo jeseni

Gozdne rastline in æivali

U»NA ENOTA

TEDEN

JESEN V GOZDU

NASLOV TEME V DZ IN U»BENIKU UËenci: • spoznavajo ponavljajoËe se spremembe in spremembe, ki jih povzroËi Ëlovek, vreme ali kateri drug dejavnik v æivi in neæivi naravi; • spoznajo æiva bitja in okolja, v katerih æive.

OPERATIVNI CILJI UËenci: • opazujejo in doæivljajo gozd jeseni; • ugotavljajo spremembe v gozdu, ki jih povzroËa vreme; • izvedo, da se nekatere spremembe v naravi redno ponavljajo; • spoznajo gozdne æivali in rastline.

PRIMERI DEJAVNOSTI

Æivali v razliËnih okoljih

U»ITELJEVE BELEÆKE:

J E S E N S K E

KJE SO DOMA ÆIVALI

NASLOV TEME V DZ IN U»BENIKU

P O » I T N I C E

Æivali po svetu

Æivali okoli nas

U»NA ENOTA

TEDEN UËenci: • spoznavajo, da so si nekatere æivali in rastline podobne, druge pa se zelo razlikujejo; • spoznavajo, da v drugaËnih okoljih æive drugaËna bitja; • spoznavajo, da so pokrajine po svetu in pri nas razliËne.

OPERATIVNI CILJI UËenci: • opazujejo æivali in njihovo æivljenje na razliËnih koncih sveta; • spoznavajo, da so pokrajine po svetu razliËne; • prepoznavajo razlike med æivalmi, ki æivijo v razliËnih okoljih; • doumejo odvisnost æivali od okolja, v katerem æivijo.

PRIMERI DEJAVNOSTI

Kakπno je vreme - uËni sprehod

U»ITELJEVE BELEÆKE:

Utrjevanje

Veter in oblaki

U»NA ENOTA

TEDEN

PIHA, PIHA VETER

NASLOV TEME V DZ IN U»BENIKU UËenci: • spoznavajo vremenske pojave: oblaki in veter; • povezujejo vremenske pojave; • spoznavajo nevarnosti prometa v razliËnih vremenskih razmerah.

OPERATIVNI CILJI UËenci: • opazujejo vreme in opisujejo svoja doæivljanja; • spoznavajo in opisujejo veter in oblake; • povezujejo vreme in spremembe v naravi; • izvedo, da se æiva bitja prilagodijo vremenskim spremembam.

PRIMERI DEJAVNOSTI

Okolica πole - uËni sprehod

10.

U»ITELJEVE BELEÆKE:

Skrb za okolje

Stavbe in njihov pomen

U»NA ENOTA

TEDEN

V OKOLICI ©OLE

NASLOV TEME V DZ IN U»BENIKU UËenci: • znajo opisati uporabo zemljiπË v okolici πole; • vedo, kdo skrbi za doloËena zemljiπËa in kako lahko sami prispevajo k urejenemu videzu okolice; • se znajo orientirati v πolskem okoliπu; • spoznajo znaËilnosti domaËega kraja ali soseske; • opazujejo in presojajo, kako Ëlovek spreminja naravno okolje: avtocesta, jez, kmetijske povrπine, mostovi, predori, kamnolomi in drugo.

OPERATIVNI CILJI UËenci: • na uËnem sprehodu opazujejo okolico πole; • opisujejo namembnost razliËnih zemljiπË in objektov; • poimenujejo posamezne objekte in njihovo namembnost; • orientirajo se v bliænji okolici πole; • ugotavljajo, kdo skrbi za doloËena zemljiπËa; • urejajo okolico πole.

PRIMERI DEJAVNOSTI

Moj domaËi kraj uËni sprehod

11.

U»ITELJEVE BELEÆKE:

Utrjevanje

Pokrajine v Sloveniji

U»NA ENOTA

TEDEN

ÆIVIM V SLOVENIJI

NASLOV TEME V DZ IN U»BENIKU UËenci: • spoznajo znaËilnosti domaËega kraja ali soseske; • opazujejo in presojajo, kako Ëlovek spreminja naravno okolje: avtocesta, jez, kmetijske povrπine, mostovi, predori, kamnolomi in drugo; • spoznavajo, da so pokrajine po svetu in pri nas razliËne.

OPERATIVNI CILJI UËenci: • opisujejo znaËilnosti domaËega kraja; • spoznavajo, da naravno okolje spreminja tudi Ëlovek; • se seznanijo s tem, da so slovenske pokrajine razliËne; • v peskovniku oblikujejo bliænjo okolico.

PRIMERI DEJAVNOSTI

SreËanje s starejπo osebo

12.

U»ITELJEVE BELEÆKE:

»asovni trak

Predmeti skozi Ëas

U»NA ENOTA

TEDEN

TAKO JE BILO NEKO» …

NASLOV TEME V DZ IN U»BENIKU UËenci: • spoznavajo razliËne vidike æivljenja ljudi v preteklosti in danes; • spoznavajo in uporabljajo Ëasovne izraze, kot so dan, teden, mesec, leto.

OPERATIVNI CILJI UËenci: • ob slikovnem gradivu in v pogovoru s starejπo osebo spoznavajo æivljenje nekoË; • primerjajo æivljenje v preteklosti z danaπnjim; • opazujejo razvoj predmetov skozi Ëas; • opisujejo stare predmete in ugotavljajo njihovo namembnost; • riπejo Ëasovni trak tekoËega meseca.

PRIMERI DEJAVNOSTI

Berem koledar

13.

U»ITELJEVE BELEÆKE:

Utrjevanje

Prazniki

U»NA ENOTA

TEDEN

»AS TE»E

NASLOV TEME V DZ IN U»BENIKU UËenci: • spoznavajo in uporabljajo Ëasovne izraze, kot so dan, teden, mesec, leto; • spoznavajo koledar; • spoznavajo razliËne praznike, povezane s kulturno, versko in dræavotvorno tradicijo.

OPERATIVNI CILJI UËenci: • poimenujejo mesece v letu; • berejo koledar; • pogovarjajo se o pomenu praznikov.

PRIMERI DEJAVNOSTI

Prazniki v decembru

14.

U»ITELJEVE BELEÆKE:

N O V O L E T N E

Praznovanje

Novoletna voπËilnica izdelam sam

U»NA ENOTA

TEDEN

P O » I T N I C E

PRAZNI»NI DECEMBER

NASLOV TEME V DZ IN U»BENIKU UËenci: • spoznavajo, da imamo v Sloveniji vrsto praznikov (tako lokalnih kot dræavnih); • spoznajo razliËne praznike, povezane s kulturno, versko in dræavotvorno tradicijo; • spoznavajo in uporabljajo Ëasovne izraze, kot so dan, teden, mesec, leto.

OPERATIVNI CILJI UËenci: • se pogovarjajo o praznikih, ki jih praznujemo v decembru; • doæivljajo prazniËno razpoloæenje; • naËrtujejo dejavnosti v decembru; • izdelujejo voπËilnice in novoletne okraske; • pripravljajo gradivo in pripomoËke za delo ter po delu pospravijo.

PRIMERI DEJAVNOSTI

Zimska pokrajina - uËni sprehod

15.

U»ITELJEVE BELEÆKE:

Ljudje se pripravimo na zimo

Æivali in rastline pozimi

U»NA ENOTA

TEDEN

ZIMA JE TU

NASLOV TEME V DZ IN U»BENIKU UËenci: • spoznavajo ponavljajoËe se spremembe in spremembe, ki jih povzroËi Ëlovek, vreme ali kateri drug dejavnik v æivi in neæivi naravi.

OPERATIVNI CILJI UËenci: • opazujejo pokrajino pozimi; • spoznavajo znaËilnosti zime; • izvedo, kako se æivali prilagodijo zimskim razmeram; • opisujejo, kako se ljudje pripravimo na zimo.

PRIMERI DEJAVNOSTI

Voda v naravi

16.

U»ITELJEVE BELEÆKE:

Utrjevanje

Taljenje, zmrzovanje poskusi

U»NA ENOTA

TEDEN

SNEG SE TOPI

NASLOV TEME V DZ IN U»BENIKU UËenci: • spoznavajo snovi v razliËnih agregatnih stanjih (led, sneg in tekoËa voda); • izvedo, da sta led in sneg voda v trdni obliki, da iz snega in ledu dobimo tekoËo vodo, da voda lahko zmrzne.

OPERATIVNI CILJI UËenci: • oblikujejo in gradijo iz snega; • spoznavajo trdo in tekoËe stanje vode v naravi; • poimenujejo stanja vode; • ugotavljajo vzroke za spremembo stanja vode; • naredijo poskus in dojamejo pojma taljenje in zmrzovanje.

PRIMERI DEJAVNOSTI

Snovi v naravi uËni sprehod

17.

U»ITELJEVE BELEÆKE:

Utrjevanje

Lastnosti snovi

U»NA ENOTA

TEDEN

IZ »ESA JE KAJ

NASLOV TEME V DZ IN U»BENIKU UËenci: • spoznavajo snovi, ki jih uporabljamo; • opisujejo in doloËajo lastnosti snovi.

OPERATIVNI CILJI UËenci: • se seznanijo z razliËnimi snovmi v okolju; • ugotavljajo, iz Ëesa so predmeti; • opisujejo in doloËajo lastnosti snovi; • razvrπËajo predmete glede na lastnosti in urejajo zbirke.

PRIMERI DEJAVNOSTI

Meπam snovi poskusi

18.

U»ITELJEVE BELEÆKE:

MavËni odlitek izdelam sam

Lastnosti sestavin in zmesi

U»NA ENOTA

TEDEN

ME©AM SNOVI

NASLOV TEME V DZ IN U»BENIKU UËenci: • meπajo snovi in spoznavajo spreminjanje lastnosti; • iz snovi oblikujejo telesa; • uporabljajo razliËna gradiva (snovi), orodja in obdelovalne postopke ter povezujejo lastnosti gradiv z naËini obdelave: preoblikujejo, reæejo, spajajo; • za delo se pripravijo in po delu pospravijo; • vedo, da pri izdelavi nastanejo odpadki, za katere je potrebno poskrbeti.

OPERATIVNI CILJI UËenci: • meπajo zmesi; • opazujejo lastnosti sestavin in lastnosti snovi; • ugotavljajo spreminjanje lastnosti; • izdelajo mavËni odlitek; • se zavedajo, da se morajo za delo pripraviti in potem pospraviti.

PRIMERI DEJAVNOSTI

Pogoji za æivljenje æivih bitij

19.

U»ITELJEVE BELEÆKE:

Utrjevanje

Æiva bitja so med seboj povezana

U»NA ENOTA

TEDEN

VSI SMO DEL NARAVE

NASLOV TEME V DZ IN U»BENIKU UËenci: • spoznavajo, kaj potrebujejo sami in druga æiva bitja za æivljenje in ohranjanje zdravja; • spoznavajo, da æiva bitja pri ohranjanju æivljenja iz okolja nekaj sprejemajo, to predelujejo in v okolje oddajajo.

OPERATIVNI CILJI UËenci: • izvedo, kaj potrebujejo æiva bitja za æivljenje; • spoznajo medsebojne povezave æivih bitij; • se seznanijo s tem, da æiva bitja iz okolja sprejemajo snovi, jih nekaj porabijo, preostanek pa izloËijo.

PRIMERI DEJAVNOSTI

Skrb za zdravje

20.

U»ITELJEVE BELEÆKE:

Utrjevanje

Bolezni in poπkodbe

U»NA ENOTA

TEDEN

ÆIVIM ZDRAVO

NASLOV TEME V DZ IN U»BENIKU UËenci: • spoznavajo, da se ljudje bolje poËutijo, Ëe so vedno telesno aktivni; • pridobivajo znanje, veπËine in staliπËa, ki jim omogoËijo skrbeti za lastno zdravje in zdravje drugih; • spoznajo pomen raznovrstne prehrane ter razvijajo druæabnost, povezano s prehranjevanjem; • spoznajo, da hrana vsebuje sestavine, ki so nujno potrebne, da se telo giblje, raste in pravilno deluje.

OPERATIVNI CILJI UËenci: • se uËijo zdravega naËina æivljenja in varnosti pri vsakdanjem delu; • se seznanijo z raznovrstno hrano in njenim pomenom; • se pogovarjajo o otroπkih boleznih in poπkodbah.

PRIMERI DEJAVNOSTI

Zvoki okrog nas

21.

U»ITELJEVE BELEÆKE:

PojoËi deæ izdelam sam

Nastanek zvoka poskusi

U»NA ENOTA

TEDEN

TOK, TOK, TOK … DEÆUJE

NASLOV TEME V DZ IN U»BENIKU UËenci: • spoznavajo nastajanje in lastnosti zvoka; • vedo, da je uho Ëutilo za zvok; • spoznavajo sebe, kako se gibljejo in kako uporabljajo Ëutila.

OPERATIVNI CILJI UËenci: • prepoznavajo razliËne glasove okrog sebe; • se nauËijo, kako nastane zvok; • se seznanijo z znaËilnostmi zvoka; • izvedo, da je uho Ëutilo za zvok; • izdelajo glasbilo.

PRIMERI DEJAVNOSTI

Kako se gibamo

22.

U»ITELJEVE BELEÆKE:

Utrjevanje

Ravnovesje poskusi

U»NA ENOTA

TEDEN

STOJIM, »EPIM, LEÆIM

NASLOV TEME V DZ IN U»BENIKU UËenci: • spoznavajo sledove gibanja; • razumejo, da po sledi lahko sklepamo, kdo se je gibal in kako; • spoznavajo stanje ravnovesja; • znajo poimenovati znaËilna stanja mirovanja; • spoznajo pripomoËke za gibanje; • znajo poimenovati pripomoËke; • znajo napovedati posledice doloËenega ravnanja; • spoznavajo sebe, kako se gibljejo in kako uporabljajo Ëutila.

OPERATIVNI CILJI UËenci: • ponazarjajo razliËne naËine gibanja; • spoznajo stanja mirovanja; • predvidijo posledice doloËenega ravnanja; • spoznajo pripomoËke za gibanje in jih poimenujejo; • s poskusi spoznajo stanja ravnovesja.

PRIMERI DEJAVNOSTI

Stroji so razliËni

23.

U»ITELJEVE BELEÆKE:

ZIMSKE PO»ITNICE

Utrjevanje

Gibanje strojev in sledi

U»NA ENOTA

TEDEN

OPAZUJEM STROJE

NASLOV TEME V DZ IN U»BENIKU UËenci: • spoznavajo sledove gibanja; • spoznavajo gibanje tehniËnih naprav in vozil ter njihovih delov; • vedo, da se gibajoËa telesa lahko ustavijo; • znajo poimenovati znaËilna stanja mirovanja; • znajo predvideti posledice doloËenega ravnanja.

OPERATIVNI CILJI UËenci: • spoznajo gibanje strojev; • spoznajo in opazujejo sledove gibanja; • izvedo, da je stroj mogoËe tudi izkljuËiti.

PRIMERI DEJAVNOSTI

Pomlad

24.

U»ITELJEVE BELEÆKE:

Delo spomladi

Rastline in æivali

U»NA ENOTA

TEDEN

KUKU, POMLAD JE TU

NASLOV TEME V DZ IN U»BENIKU UËenci: • spoznavajo ponavljajoËe se spremembe in spremembe, ki jih povzroËi Ëlovek, vreme ali kateri drug dejavnik v æivi in neæivi naravi; • izkusijo, da rastline zrastejo iz semen, Ëebulic, gomoljev, potaknjencev.

OPERATIVNI CILJI UËenci: • spoznajo znaËilnosti pomladi in spremembe v naravi, ki jih povzroËi vreme; • opazujejo in opisujejo znanilce pomladi; • spoznajo, da so æivali prilagojene spremembam in se pripravljajo na svoj zarod; • se seznanijo s spomladanskimi opravili.

PRIMERI DEJAVNOSTI

Semena so razliËna

25.

U»ITELJEVE BELEÆKE:

Utrjevanje

Razvoj rastline

U»NA ENOTA

TEDEN

IZ MALEGA RASTE VELIKO

NASLOV TEME V DZ IN U»BENIKU UËenci: • izkusijo, da rastline zrastejo iz semen, Ëebulic, gomoljev, potaknjencev.

OPERATIVNI CILJI UËenci: • opazujejo razliËna semena in jih poimenujejo; • izvedo, da se rastline razvijejo iz semen, Ëebulic, gomoljev ali potaknjencev; • opazujejo kalitev in zapisujejo ugotovitve; • spoznajo, da rastline rastejo, se razvijajo in odmirajo.

PRIMERI DEJAVNOSTI

Odrasla æival in mladiËi

26.

U»ITELJEVE BELEÆKE:

Skrbim za paliËnjake

Podobnosti in razlike

U»NA ENOTA

TEDEN

ÆREBI»EK IN KONJ

NASLOV TEME V DZ IN U»BENIKU UËenci: • spoznavajo, da se ljudje in æivali rodijo, rastejo, imajo potomce, se postarajo in umrejo; • spoznavajo, da imajo æivali potomce, ki navadno izhajajo iz dveh starπev; • spoznavajo, da so potomci podobni tako starπem kot med seboj, toda ne povsem.

OPERATIVNI CILJI UËenci: • izvedo, da se æivali skotijo ali izleæejo iz jajca; • spoznajo, da se æivali razvijajo, starajo in poginejo; • primerjajo odrasle æivali in njihove mladiËe; • spoznajo, da so mladiËi podobni starπem, lahko pa se tudi razlikujejo od njih; • pripravijo gojilnico in opazujejo razvoj paliËnjakov.

PRIMERI DEJAVNOSTI

Okolje me obdaja

27.

U»ITELJEVE BELEÆKE:

Utrjevanje

Slikovni simboli

U»NA ENOTA

TEDEN

MOJE OKOLJE

NASLOV TEME V DZ IN U»BENIKU UËenci: • spoznajo razliËne naËine prikazovanja geografskega okolja (peskovnik, zemljevid, globus); • znajo narediti preprosto legendo s slikovnimi simboli.

OPERATIVNI CILJI UËenci: • opazujejo okolje in poimenujejo sestavine pokrajine; • z glino oblikujejo geografsko okolje; • izdelajo preprosto legendo s slikovnimi simboli.

PRIMERI DEJAVNOSTI

Dan in noË

28.

U»ITELJEVE BELEÆKE:

P R V O M A J S K E

Prej in potem

Kako si sledijo dogodki

U»NA ENOTA

TEDEN

P O» I T N IC E

ZA NO»JO PRIDE DAN

NASLOV TEME V DZ IN U»BENIKU UËenci: • spoznajo zvezo med gibanjem sonca in dnevnim Ëasom; • znajo opisati razliko med dnevom in noËjo; • spoznajo Ëasovni potek dogodkov; • znajo urediti dogodke po Ëasovnem zaporedju; • pravilno uporabljajo besede za opisovanje poteka dogodkov.

OPERATIVNI CILJI UËenci: • doæivljajo in opazujejo Ëas dneva ter ga povezujejo z dejavnostjo; • pripovedujejo, kje je sonce ponoËi; • opisujejo razliko med dnevom in noËjo; • razvrstijo dogodke v Ëasovno zaporedje.

PRIMERI DEJAVNOSTI

Obnaπanje v razliËnih prevoznih sredstvih

29.

U»ITELJEVE BELEÆKE:

Utrjevanje

Vreme in promet

U»NA ENOTA

TEDEN

PELJEM SE Z AVTOBUSOM

NASLOV TEME V DZ IN U»BENIKU UËenci: • spoznajo pravila obnaπanja v razliËnih prevoznih sredstvih; • utrjujejo védenje o varni poti v πolo; • spoznavajo nevarnosti prometa v razliËnih vremenskih razmerah; • izvedo, da udeleæenci v prometu pod vplivom alkohola, drog in zdravil ogroæajo tudi varnost drugih.

OPERATIVNI CILJI UËenci: • utrdijo znanje o varni poti v πolo; • spoznajo in poimenujejo prevozna sredstva; • spoznajo pravila obnaπanja v razliËnih prevoznih sredstvih; • spoznajo nevarnosti prometa v razliËnih vremenskih razmerah.

PRIMERI DEJAVNOSTI

Sestavine in zmesi

30.

U»ITELJEVE BELEÆKE:

P R V O M A J S K E

Sita in cedila

SEJEM PESEK, PREBIRAM FIÆOL

NASLOV TEME V DZ IN U»BENIKU

P O» I T N IC E

Postopki loËevanja zmesi - poskusi

U»NA ENOTA

TEDEN UËenci: • spoznavajo postopke za loËevanje trdnih zmesi; • znajo opraviti in opisati loËevanje s sejanjem; • razumejo, da je velikost luknjic kriterij za loËevanje pri sejanju.

OPERATIVNI CILJI UËenci: • spoznajo postopke za loËevanje trdnih zmesi; • znajo opraviti in opisati loËevanje s sejanjem; • spoznajo, da je za loËevanje s sejanjem pomembna velikost luknjic.

PRIMERI DEJAVNOSTI

Travnik - uËni sprehod

31.

U»ITELJEVE BELEÆKE:

Delo poleti

Rastline in æivali

U»NA ENOTA

TEDEN

POJDI Z MENOJ NA TRAVNIK

NASLOV TEME V DZ IN U»BENIKU UËenci: • spoznavajo ponavljajoËe se spremembe in spremembe, ki jih povzroËi Ëlovek, vreme ali kateri drug dejavnik v æivi in neæivi naravi.

OPERATIVNI CILJI UËenci: • na uËnem sprehodu opazujejo travniπke rastline in æivali; • prepoznajo in poimenujejo travniπke rastline in æivali; • spoznajo znaËilnosti poletja in spremembe v naravi; • se seznanijo z delom na travniku.

PRIMERI DEJAVNOSTI

Mlaka - uËni sprehod

32.

U»ITELJEVE BELEÆKE:

Utrjevanje

Rastline in æivali

U»NA ENOTA

TEDEN

GA, GA, GA … TU SEM DOMA

NASLOV TEME V DZ IN U»BENIKU UËenci: • spoznajo æiva bitja in okolja, v katerih æive; • spoznajo, da so æiva bitja povezana med seboj in z neæivo naravo; • spoznajo, da imajo æivali potomce, ki navadno izhajajo iz dveh starπev.

OPERATIVNI CILJI UËenci: • na uËnem sprehodu opazujejo stojeËe vode ter æivali in rastline ob vodi in v njej; • prepoznajo in poimenujejo rastline in æivali ob vodi in v njej; • spoznajo razvoj æabe; • izvedo, da nekatere æivali plavajo, druge letajo, drsijo ali skaËejo.

PRIMERI DEJAVNOSTI

SmetiπËe ali kamnolom - uËni sprehod

33.

U»ITELJEVE BELEÆKE:

Tudi jaz skrbim za Ëisto okolje Ëistilna akcija

LoËevanje odpadkov

U»NA ENOTA

TEDEN

TUDI JAZ SKRBIM ZA OKOLJE

NASLOV TEME V DZ IN U»BENIKU UËenci: • spoznavajo, kako ljudje vplivajo na naravo in kako lahko dejavno prispevajo k varovanju in ohranjanju naravnega okolja, v katerem æivijo; • spoznavajo, da so spremembe v okolju vËasih za æivali in rastline ugodne, vËasih pa πkodljive.

OPERATIVNI CILJI UËenci: • si na uËnem sprehodu ogledajo smetiπËe ali kamnolom; • spoznajo, kako Ëlovek vpliva na naravo in jo spreminja; • spoznajo, da so spremembe v okolju za æiva bitja lahko ugodne, vËasih pa πkodljive; • izvedo, da odpadke shranjujemo loËeno; • se nauËijo, kako lahko sami pripomorejo k varovanju narave in urejenosti okolja.

PRIMERI DEJAVNOSTI

Vrste informacij

34.

U»ITELJEVE BELEÆKE:

Uporaba informacijske tehnologije

Informacijska tehnologija

U»NA ENOTA

TEDEN

MOJ RA»UNALNIK

NASLOV TEME V DZ IN U»BENIKU UËenci: • spoznajo razliËne naËine πirjenja informacij; • znajo shraniti in uporabiti podatke z uporabo preproste tehnologije.

OPERATIVNI CILJI UËenci: • spoznajo razliËne naËine prenosa informacij; • uporabljajo preprosto tehnologijo, ki jim je dostopna; • prilepijo obrazek k posamezni informaciji.

PRIMERI DEJAVNOSTI

Urejanje podatkov

35.

U»ITELJEVE BELEÆKE:

Utrjevanje

Tabela in histogram

U»NA ENOTA

TEDEN

PRI©EL JE »AS PO»ITNIC

NASLOV TEME V DZ IN U»BENIKU UËenci: • razvijajo sposobnosti urejanja podatkov (uporaba simbolov); • znajo oblikovati preproste preglednice za vpisovanje podatkov; • razvijajo sposobnosti za grafiËno sporoËanje v naravoslovju in tehniki.

OPERATIVNI CILJI UËenci: • opazujejo sliko, dopolnijo tabelo in nariπejo histogram; • berejo histogram; • izdelajo preprosto tabelo; • izvedo, kaj pomenijo posamezni simboli.

PRIMERI DEJAVNOSTI

5. Notranja zgradba vsebin v uËbeniku in delovnem zvezku 1. RASTEM IN SE SPREMINJAM

stran 4/4

Æivljenje ljudi, æivali in rastlin, skratka vseh æivih bitij, se priËne z rojstvom. Vsako æivo bitje je bilo rojeno, æivi in bo nekega dne umrlo. Celo drevo, ki je æivelo na stotine let, bo nekega dne morda izruval veter in bo umrlo. Vsa æiva bitja gredo v æivljenju skozi veË obdobij. Rastejo, se razvijajo in pri tem spreminjajo ter enkrat umrejo. UËenci se seznanijo s Ëloveπkim æivljenjem, za katero je znaËilnih veË obdobij: rojstvo, obdobje dojenËka, otroπtvo, mladost, zrela leta, starost in smrt. Smrt nastopi, ko telo preneha delovati. Ljudje umirajo zaradi najrazliËnejπih vzrokov: zaradi bolezni, starosti ali pa njihovo smrt povzroËi nesreËa. Kadar kdo umre, smo æalostni, potrti, nesreËni. Vsa ta Ëustva so del naravnega procesa, ki mu pravimo æalovanje. UËenci spoznavajo, da so obdobja Ëlovekovega æivljenja razliËno dolga in da ima vsako obdobje doloËene znaËilnosti in odgovornosti. Cilji uËne teme: UËenci: • vedo, da so vsako leto starejπi in zrelejπi; • spoznajo razliËna obdobja Ëlovekovega æivljenja; • vedo, kdo je otrok in kdo odrasel; • spoznavajo, da smrt lahko nastopi v vsakem obdobju æivljenja; • spoznavajo pomen zdravega naËina æivljenja. Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev: UËenci: • primerjajo zdajπnje obdobje svojega æivljenja z obdobjem, ko so bili dojenËki; • opisujejo razliËna obdobja Ëlovekovega æivljenja: obdobje dojenËka, otroπtvo, mladost in zrela leta; • prepoznajo razliËno stare osebe in ugotavljajo razlike med njimi; • spoznajo, da smrt lahko nastopi v katerem koli obdobju æivljenja; • pogovarjajo se o pomembnosti zdravega naËina æivljenja, o zdravi oziroma raznovrstni prehrani in pomembnosti gibanja. • Primerjajo zdajπnje obdobje svojega æivljenja z obdobjem, ko so bili dojenËki. UËitelj se z uËenci vnaprej dogovori, da v πolo prinesejo fotografije iz obdobja, ko so bili dojenËki in malËki. Z vpraπanji jih spodbuja, da prepoznavajo znaËilnosti posameznih obdobij ter ugotavljajo razlike in podobnosti v primerjavi s sedanjostjo. Kaj so tedaj jedli? S kakπnimi igraËami so se igrali? Kako je s tem danes? UËitelj lahko dejavnost razπiri na æivljenje otrok drugod po svetu. Pomaga si s slikovnim gradivom ali z videoposnetki. V delovni zvezek uËenci prilepijo fotografijo otrok od drugod po svetu. • Opisujejo razliËna obdobja Ëlovekovega æivljenja: obdobje dojenËka, otroπtvo, mladost in zrela leta. Ob slikovnem gradivu, ki ga pripravi uËitelj ali pa ga prinesejo sami, uËenci spoznavajo posamezna obdobja Ëlovekovega æivljenja. UËitelj lahko delo organizira po skupinah, tako da vsaka skupina iπËe (izrezuje, obkroæi ipd.) doloËeno obdobje Ëlovekovega æivljenja. UËitelj uËence spodbuja in jih usmerja, da na podlagi pripravljenega slikovnega gradiva pripovedujejo o znaËilnostih in razlikah med posameznimi obdobji Ëlovekovega æivljenja. UËenci opisujejo posamezna æivljenjska obdobja tudi na podlagi svojih izkuπenj: opisujejo na primer æivljenje brata najstnika, pripovedujejo o æivljenju babice, dedka itd. Ob uËbeniku uËenci poimenujejo ljudi v razliËnih starostnih obdobjih. Pri tem ugotavljajo, kdo je starejπi in kdo mlajπi. V delovnem zvezku k ustreznim slikam pripiπejo poimenovanja za posamezna obdobja Ëlovekovega æivljenja. • Prepoznajo razliËno stare osebe in ugotavljajo razlike med njimi. UËenci ob slikovnem gradivu prepoznavajo, kdo je otrok in kdo odrasel. Pri pogovoru o odraslosti lahko uËence opozorimo, da ni natanËno doloËene meje med otroπtvom in odraslostjo ter da se ta spreminja. Lahko navedemo katerega od razlogov, na primer: bolezen starπev (utegne se zgoditi, da otrok skrbi zanju), revπËina (otrok mora zasluæiti, da lahko druæina preæivi) in podobno.

• Spoznajo, da smrt lahko nastopi v katerem koli obdobju æivljenja. Ko govorimo o smrti, jo obravnavamo kot sestavni del æivljenja, kot nekaj, kar neizogibno nastopi v æivljenju vsakega bitja. Izhajamo lahko iz smrti rastlin (roæa v vazi oveni, v zemlji se posuπi ipd.), prenesemo pojem na æivali (pes pogine) in tako pridemo do Ëloveka. PoiπËemo najrazliËnejπe razloge za smrt (bolezen, starost, razliËne nesreËe ipd.). Najverjetneje je kateri od uËencev poznal koga, ki je umrl, in bo o tem voljan pripovedovati: o razlogih za smrt, obËutkih ob tem in o æalovanju. Vendar le, Ëe sam tako æeli. Vsekakor pa uËencem povemo, da lahko tistemu, ki æaluje, pokaæemo, da nam ni vseeno zanj, da se z njim pogovarjamo, mu prisluhnemo in da prijatelja ali znanca, kadar je potrt, poskuπamo potolaæiti. • Pogovarjajo se o pomembnosti zdravega naËina æivljenja, o zdravi oziroma raznovrstni prehrani in pomembnosti gibanja. UËitelj se z uËenci pogovori o kakovosti æivljenja, pa tudi o posledicah razliËnih zasvojenosti (kajenje, pitje alkohola, uæivanje drog). V delovnem zvezku uËenci pobarvajo trditve, ki opisujejo zdrav naËin æivljenja. Pogled v uËbenik: UËenec: • primerja zdajπnje obdobje svojega æivljenja z obdobjem, ko je bil dojenËek; • opisuje razliËna obdobja Ëlovekovega æivljenja: obdobje dojenËka, otroπtvo, mladost in zrela leta; • prepozna razliËno stare osebe in ugotavlja razlike med njimi; • spozna, da lahko smrt nastopi v katerem koli obdobju æivljenja; • se pogovarja o pomembnosti zdravega naËina æivljenja, o zdravi oz. raznovrstni prehrani in pomembnosti gibanja.

ÆIVLJENJE OTROK PO SVETU OPI©I SLIKE IN PRI TEM UPORABI NASLEDNJE IZRAZE:

RASTEM IN SE SPREMINJAM

— GIBANJE, — ZDRAVO ÆIVLJENJE, — VARNOST, — RAZNOVRSTNA PREHRANA.

OBDOBJA »LOVEKOVEGA ÆIVLJENJA SO RAZLI»NO DOLGA. NA »ASOVNEM TRAKU POI©»I OTRO©TVO.

DOJEN»EK TINE NINA 0

MAL»EK KLEMEN MAJA

OTROK JAN SONJA

MLADOSTNIK MIHA VESNA

KDO JE OD KOGA STAREJ©I IN KDO MLAJ©I? UPORABI ZGORNJA IMENA IN VPRA©AJ SO©OLCA.

IME

ODRASEL »LOVEK BORIS JASNA

STAROSTNIK JOÆE MARIJA

STAREJ©I MLAJ©I

IME

ODRASLI SKRBIJO ZA OTROKE.

VSI OTROCI BI MORALI IMETI SRE»NO IN BREZSKRBNO OTRO©TVO. ALI GA IMAJO? POMISLI NA TELEVIZIJSKA PORO»ILA.

Pogled v delovni zvezek: 1

RASTEM IN SE SPREMINJAM

2. IZ REVIJE ALI »ASOPISA IZREÆI FOTOGRAFIJO, KI PRIKAZUJE OTROKE DRUGOD PO SVETU. POSKUSI SI ZAMISLITI, KAKO ÆIVIJO OTROCI TAM.

1. IZBERI PRAVILEN PODPIS K FOTOGRAFIJAM IN GA ZAPIŠI: KDO JE DOJEN»EK, MAL»EK, OTROK, MLADOSTNIK, ODRASEL »LOVEK IN STAROSTNIK.

3. POBARVAJ TRDITVE, KI OPISUJEJO ZDRAV NA»IN ÆIVLJENJA.

VE»KRAT NA DAN SI UMIJEM ROKE.

RAD TELOVADIM. REDNO OBISKUJEM ZOBOZDRAVNIKA.

VELIKO GLEDAM TELEVIZIJO.

VSAK DAN KOLESARIM. POJEM VELIKO SLADKARIJ. 4

Vodilne besede: rojstvo, æivljenje, dojenËek, malËek, otroπtvo, mladost, odraslost, zrela leta, smrt, zdravo æivljenje. PripomoËki: slikovno gradivo, plakati, videokasete. Medtematska povezava: Kako razliËni smo, Tudi doma smo prijatelji, Iz malega raste veliko, ÆrebiËek in konj, Æivim zdravo, Vsi smo del narave, Tako je bilo nekoË ... U»ITELJEVE BELEÆKE:

2. OBISKUJEM LIKOVNI KROÆEK

stran 6/6

Vstop v πolo spremeni otrokovo æivljenje in vpliva na vso druæino. SËasoma uËenec v πoli spozna nove obraze, pravila uËenja, odkriva nov svet, uspeπno oblikuje medsebojne odnose, postaja samostojnejπi. Postopoma se vkljuËuje v delo v razredu, spozna pa tudi druge dejavnosti na πoli, obiskuje knjiænico in razliËne dejavnosti, ki si jih izbere sam. UËitelj ga pri delu nenehno usmerja, predvsem pa spodbuja. Æivljenje in delo v πoli spoznava tudi ob razliËnih prireditvah in tekmovanjih ali pa o njih izve prek πolskega radia, glasil in razliËnih obvestil na oglasnih deskah. S pogovorom o πoli in dogajanju v njej, s skrbnim urejanjem uËilnice, hodnikov in drugih prostorov ter z razvijanjem in bogatenjem medsebojnih stikov vzbudimo v uËencih pripadnost πoli. Cilji uËne teme: UËenci: • spoznajo organiziranost πole: spoznajo vodstvo πole (ravnatelja/ico); • vedo, da jih bo uËilo vedno veË uËiteljev in uËiteljic; • vedo, da ima πola svoj Ëasopis, radio, svoje πportno druπtvo; • razvijajo obËutek pripadnosti svoji πoli. Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev: UËenci: • obiπËejo ravnatelja ali ravnateljico in se pogovarjajo o organiziranosti πole; • berejo πolski Ëasopis in se pozanimajo za njegovo ime; • sestavijo prispevek za πolski Ëasopis; • pogovarjajo se z ustvarjalci πolskega radia; • vkljuËijo se v interesno dejavnost na πoli; • izvedo, da jih bo uËilo veË uËiteljev in uËiteljic. • ObiπËejo ravnatelja ali ravnateljico in se pogovarjajo o organiziranosti πole. UËenci pripravijo vpraπanja o organiziranosti πole in o delu ravnatelja ali ravnateljice, ki ga oziroma jo nato obiπËejo. Ta jim spregovori tudi o drugih dejavnostih na πoli (interesnih dejavnostih, tekmovanjih, prireditvah) in obenem pokaæe nekaj fotografij in zapisov iz πolske kronike. Ob koncu pogovora uËitelj pomaga urediti novo védenje v obliki miselnega vzorca. • Berejo πolski Ëasopis in se pozanimajo za njegovo ime. V uËilnico povabimo urednika πolskega Ëasopisa. Ta uËencem pokaæe nekaj izvodov in jim opiπe, kako nastane Ëasopis. UËenci si ga ogledajo in se seznanijo z vsebino. V uËbeniku si ogledajo sliko otrok, ki listajo πolske Ëasopise. • Sestavijo prispevek za πolski Ëasopis. UËenci sestavijo prispevek za πolski Ëasopis. Na primer: predstavijo se ali pa odgovarjajo na doloËeno vpraπanje in zapiπejo kratke odgovore (o poËutju, o tem, kaj jim je vπeË, ipd.). • Pogovarjajo se z ustvarjalci πolskega radia. ObiπËejo ustvarjalce oddaj πolskega radia, spoznajo naËin dela in pripravo oddaj. Izvedo, kako lahko sodelujejo pri tem. »e πola nima πolskega radia, lahko s pomoËjo uËitelja sami pripravijo kratko predstavitev πole, uËitelj pa jih posname s kasetnikom ali z videokamero. • VkljuËijo se v interesno dejavnost na πoli. Ogledajo si razstavljene izdelke uËencev (likovni in kiparski izdelki, lutke itd.) in ugotavljajo, kdaj oziroma kje so jih uËenci izdelali. Izvedo, da uËenci obiskujejo razliËne interesne dejavnosti (likovna, lutkovna, πportna dejavnost, pevski zbor, raËunalniπtvo, Ëebelarstvo) in da si jih izbirajo v skladu s svojimi nagnjenji. Ogledajo si prerez πolskih prostorov v uËbeniku ter ugotavljajo in opisujejo, kaj uËenci poËno pri posameznih dejavnostih. UËenci v delovni zvezek zapiπejo ime in naslov πole, ki jo obiskujejo. Preriπejo ali prilepijo znak πole in ga opiπejo. Predmete, ki jih potrebujejo pri posameznih interesnih dejavnostih, poveæejo z ustrezno dejavnostjo. Zapiπejo poimenovanje dejavnosti, ki jo obiskujejo. Pobarvajo kvadratke za dejavnosti, v katere so se vkljuËili njihovi soπolci. Izdelajo preglednico interesnih dejavnosti na svoj razred.

• Izvedo, da jih bo uËilo veË uËiteljev in uËiteljic. UËenci izvedo, da en sam uËitelj ne pouËuje vseh predmetov in ne vodi vseh dejavnosti. Zato se bodo v πoli sreËevali in delali πe z drugimi uËitelji in uËiteljicami. Pogled v uËbenik: 2

UËenec: • obiπËe ravnatelja ali ravnateljico in se pogovarja o organiziranosti πole; • bere πolski Ëasopis in se pozanima za njegovo ime; • sestavi prispevek za πolski Ëasopis; • se pogovarja s sodelavci πolskega radia; • se vkljuËi v interesno dejavnost na πoli; • izve, da ga bo uËilo veË uËiteljev, uËiteljic.

©OLSKE STAVBE SE RAZLIKUJEJO PO ZUNANJOSTI.

OBISKUJEM LIKOVNI KROÆEK

PRI POUKU SPOZNAVAMO NOVE ©TEVILKE, BESEDE, OKOLJE TER POJEMO IN TELOVADIMO. POLEG POUKA V ©OLI POTEKAJO TUDI DRUGE DEJAVNOSTI: LIKOVNI, RADIJSKI IN NOVINARSKI KROÆEK, KO©ARKA IN DRUGO. V ©OLSKEM »ASOPISU U»ENCI OBJAVLJAJO SVOJE PESMI, SESTAVKE, KRIÆANKE, REBUSE, ©ALE … POPESTRIJO JIH Z ILUSTRACIJAMI. ZAKAJ OBISKUJE© LIKOVNI KROÆEK?

Pogled v delovni zvezek: 2

4. OBISKUJEM KROÆEK. KATERE DEJAVNOSTI OBISKUJEJO TVOJI SO©OLCI?

OBISKUJEM LIKOVNI KROÆEK

POBARVAJ KVADRATKE: 1

JE 1 U»ENEC.

1. NAPI©I IME IN NASLOV ©OLE, KI JO OBISKUJE©.

2. NARI©I ALI PRILEPI ZNAK ©OLE.

PRAVILNO TRDITEV OZNA»I Z

, NAPA»NO Z

©OLSKO KNJIÆNICO OBISKUJEM ZATO, DA KNJIGO PODARIM PRIJATELJU, DA NAPI©EM DOMA»O NALOGO, DA SI IZPOSODIM KNJIGO, DA SE IGRAM Z ÆOGO, 3. POVEÆI PREDMET Z DEJAVNOSTJO. LUTKOVNI KROÆEK

PEVSKI ZBOR

DA PRELISTAM CICIBAN, DA POJEM MALICO,

LIKOVNI KROÆEK RA»UNALNI©KI KROÆEK

KO©ARKA

DA PREBEREM ©OLSKI »ASOPIS.

PRAVLJI»NI KROÆEK

Vodilne besede: interesne dejavnosti na πoli, æelje, nagnjenja, πolski Ëasopis, πolski radio, prispevek. PripomoËki: razliËni izdelki interesnih dejavnosti, πolski Ëasopis. Medtematska povezava: Kako razliËni smo, Tudi doma smo prijatelji, Moj raËunalnik. Diferenciacija: UËenci oznaËijo pravilne trditve, ki se navezujejo na to, zakaj obiskujejo πolsko knjiænico. U»ITELJEVE BELEÆKE:

3. KAKO RAZLI»NI SMO

stran 8/8

Ljudje se med seboj razlikujemo po zunanjosti, po starosti, po spolu, po razliËnih Ëustvenih odzivih, pa tudi po æeljah, nagnjenjih, sposobnostih. UËenci spoznavajo, da videz Ëloveka ni odvisen od njegovih nagnjenj, æelja, osebnih lastnosti, sposobnosti. Pomembno je, da pri tem nismo omejeni in da si lahko svobodno izbiramo prijatelje, dejavnosti in nenazadnje, ko smo odrasli, poklic. UËencem s privajanjem razliËnih socialnih veπËin pomagamo pri medsebojnem sporazumevanju in sklepanju prijateljstev, kar pripomore tudi k oblikovanju uËenËeve pozitivne samopodobe. Pri tem razvijamo strpen odnos do drugaËnosti ter spodbujamo njeno sprejemanje. Cilji uËne teme: UËenci: • spoznavajo, da smo ljudje razliËni; • razvijajo razumevanje razliËnosti; • spoznavajo in pozitivno doæivljajo, da si tako otroci kot odrasli ne glede na spol svobodno izbiramo razliËne igre in igraËe, vrste πporta, zabave, prijatelje in prijateljice, poklic oziroma delo; • pozitivno vrednotijo, da si lahko ljudje (moπki in æenske, deklice in deËki) svobodno izbiramo razliËne vloge v æivljenju; • spoznavajo, da morajo biti vsem (ne glede na razlike) dani pogoji, da æivimo Ëloveka vredno æivljenje. Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev: UËenci: • ugotavljajo, da se ljudje razlikujemo po spolu, barvi koæe, govorimo razliËne jezike, smo lahko zdravi ali bolni in podobno; • doumejo, da smo ljudje razliËni; • se pogovarjajo, da si ljudje svobodno izbiramo razliËne vloge v æivljenju; • z igro vlog ponazarjajo posamezne poklice. • Ugotavljajo, da se ljudje razlikujemo po spolu, barvi koæe, govorimo razliËne jezike, smo lahko zdravi ali bolni in podobno. Z razliËnimi igrami, ki jih poznajo æe iz prvega razreda, uËenci ugotavljajo razlike in podobnosti med seboj. - Ena od moænosti je razvrπËanje v skupine po doloËenih kriterijih. Ob razliËnih kriterijih (npr. deklica - deËek; dolgi lasje - kratki lasje; nosi hlaËe - nosi krilo; ima rad solato - ne mara solate; rad hodi v hribe - ne mara hoditi v hribe; zna voziti kolo - ne zna voziti kolesa), ki jih oblikuje uËitelj, kasneje pa tudi uËenci, se uËenci razvrπËajo v dve skupini. - Druga moænost je zabavna igra, poimenovana osebni opis: dva uËenca se med seboj natanËno opazujeta, kako je kdo obleËen, kakπno priËesko ima, kakπne copate ipd. Vse zunanje znaËilnosti si poskuπata zapomniti. Obrneta se s hrbtom drug proti drugemu, spremenita tri stvari na sebi, se vnoviË obrneta drug proti drugemu in ugotavljata spremembe. Igra razvija sposobnosti vidnega zaznavanja, pomnjenja ter zabave. - Lahko se igramo tudi igrico, pri kateri moramo odkriti ime doloËene osebe: eden od uËencev, ki igra vlogo detektiva, zapusti uËilnico, drugi se dogovorijo in izberejo znano osebo s podroËja πporta, glasbe ali pa kar soπolca iz razreda. UËenec detektiv zastavlja vpraπanja in tako postopoma odkriva osebo. Soπolci mu odgovarjajo z da ali ne. Primeri vpraπanj: Ali je oseba æenskega spola? Ali je dober πportnik? Ali ima svetle lase? • Doumejo, da smo ljudje razliËni. UËitelj usmerja pogovor o tem, da se ljudje med seboj razlikujemo po velikosti, barvi koæe, obliki oËi, po tem, kakπen jezik govorimo, in podobno. V uËbeniku si ogledajo sliko otrok in se pogovorijo o podobnostih in razlikah med njimi, uËenci pa lahko tudi sami iπËejo podobnosti in razlike med seboj. V delovnem zvezku opiπejo zunanjost deËka in deklice. • Pogovarjajo se, da si ljudje svobodno izbiramo razliËne vloge v æivljenju. UËitelj usmerja pogovor o tem, da imamo ljudje razliËna nagnjenja in v skladu z njimi razvijamo svoje sposobnosti. Glede na to so se tudi oni vkljuËili v razliËne interesne dejavnosti na πoli in zunaj nje. O tem so se æe pogovarjali pri prejπnjem tematskem sklopu. V delovni zvezek zapiπejo, koliko uËencev iz razreda obiskuje glasbeno πolo.

• Z igro vlog ponazarjajo posamezne poklice. UËenci si ogledajo videoposnetke, ki prikazujejo razliËne poklice. Pomagajo si z ilustracijami v uËbeniku in poimenujejo razliËne poklice, pripovedujejo, kakπno delo opravljajo osebe na sliki in kaj morajo znati. Spoznavajo, da je za razliËne poklice potrebno razliËno znanje. Z igro vlog ali s pantomimo uËenci ponazarjajo posamezne poklice. V delovni zvezek nariπejo, kateri poklic bi radi opravljali, ko bodo odrasli. Pogled v uËbenik: 3

UËenec: • ugotavlja, da se ljudje razlikujemo po spolu, barvi koæe, da govorimo razliËne jezike, smo lahko zdravi ali bolni itd.; • doume, da smo ljudje razliËni; • se pogovarja o tem, da si ljudje svobodno izbiramo razliËne vloge v æivljenju; • z igro vlog ponazarja posamezne poklice.

KAKO RAZLI»NI SMO NOVINARKA

FRIZER

SLIKAR

KO BOM VELIKA, BOM ZDRAVNICA. SEM TEMNE POLTI IN GOVORIM ANGLE©KO.

V©E» SO MI DOLGI LASJE.

JAZ SEM NAJMLAJ©I IN RAD POJEM.

ZDRAVNICA

KUHAR

KO BOM VELIK, BOM …

KO BOM VELIKA, BOM …

ENI SMO OB»UTLJIVI, STRAH NAS JE, UÆALJENI SMO, »E NE DOSEÆEMO, KAR SMO SI ZASTAVILI. DRUGI PA SO POPOLNOMA DRUGA»NI: NI»ESAR SE NE BOJIJO, NE JEZIJO SE, »E JIM KAJ NE USPE. LJUDJE SI IZBIRAMO RAZLI»NE POKLICE. ENI BI NAMRE» RADI DELALI Z LJUDMI, DRUGI SPOZNAVALI SVET, TRETJI SE UKVARJALI Z ÆIVALMI, »ETRTI PA VOZILI HITRE AVTOMOBILE ALI DOLGO ©TUDIRALI. VSAKO DELO OPRAVLJAMO ODGOVORNO.

Pogled v delovni zvezek:

3. DOBRO SI OGLEJ SO©OLCE IN JIH RAZVRSTI PO DOLÆINI IN BARVI LAS. 1

KAKO RAZLI»NI SMO

DOLÆINA LAS KRATKI LASJE BARVA LAS

1. OPI©I ZUNANJOST DE»KA IN DEKLICE.

SREDNJE DOLGI LASJE

✘ JE 1 U»ENEC.

DOLGI LASJE

SVETLI LASJE BARVA LAS:

BARVA LAS:

BARVA O»I:

RJAVI LASJE

»RNI LASJE 4. NARI©I SEBE. KO BOM VELIK/VELIKA, BOM

BARVA KOÆE:

OBLA»ILA:

BARVA KOÆE:

OBLA»ILA:

GLASBILO:

DE»EK IN DEKLICA STA PRIJATELJA. OBISKUJETA RAZLI»NI OSNOVNI ©OLI, SKUPAJ PA HODITA V

©OLO.

2. KOLIKO TVOJIH SO©OLCEV OBISKUJE GLASBENO ©OLO? DE»KI: DEKLICE: 8

SKUPAJ:

Vodilne besede: podobnost, razliËnost, drugaËnost, spol, æelje, nagnjenja, poklic, delo, znanje. PripomoËki: slikovno gradivo, videokasete. Medtematska povezava: Rastem in se spreminjam, Obiskujem likovni kroæek, Tudi doma smo prijatelji. Diferenciacija: UËenci razvrstijo soπolce po dolæini in barvi las ter izpolnijo razpredelnico. U»ITELJEVE BELEÆKE:

4. TUDI DOMA SMO PRIJATELJI

stran 10/10

Æe v zgodnji otroπki dobi otroci Ëutijo potrebo po druæenju z drugimi. Ta se pozneje v otroπtvu πe poveËa. V vsakdanjem æivljenju se otroci sreËujejo z najrazliËnejπimi ljudmi. Eni so popolni neznanci, druge ljudi poznajo z ulice ali iz trgovine, s tretjimi preæivljajo del Ëasa. Doma pa æivijo v druæinski skupnosti, v kateri se oblikujejo medsebojni odnosi, ki vplivajo na otrokovo osebnost. Medsebojne odnose v druæini sproti uravnavamo, ne le s tolaæenjem drug drugega, temveË s spodbujanjem, ne le s sodelovanjem ali pouËevanjem, temveË s strpnim pogovorom in izmenjavanjem staliπË. UËence spodbujamo k temu, da pozitivno vrednotijo cilje delitve dela v druæini in imajo spoπtljiv odnos do izbire dejavnosti drugih Ëlanov. Cilji uËne teme: UËenci: • spoznavajo, da ljudje, ki æivijo ali delajo skupaj, vstopajo v doloËene medsebojne odnose (ljubezni, spoπtovanja, skrbi, prijateljstva, sodelovanja ipd.); • vedo, da se rodimo kot moπki ali æenske; • pozitivno vrednotijo delitev dela med druæinskimi Ëlani. Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev: UËenci: • se pogovarjajo o igri, delu in razvedrilu doma; • ugotavljajo, da se je potrebno v druæini dogovarjati in upoπtevati drug drugega; • spoznavajo, da je pomembno, da si v druæini delo razdelimo in si pomagamo; • vedo, da k dobremu poËutju doma prispevajo tako starπi kot tudi otroci. • Pogovarjajo se o igri, delu in razvedrilu doma. UËence spodbudimo, da pripovedujejo o preæivljanju prostega Ëasa doma. Usmerjamo jih z vpraπanji. Na primer: Kaj so poËeli vËeraj popoldne? Kaj so delali oËe in mama, brat ali sestra? • Ugotavljajo, da se je potrebno v druæini dogovarjati in upoπtevati drug drugega. Z igro vlog ponazorijo, kako se v druæini dogovarjajo o porazdelitvi dela, nakupih, preæivljanju prostega Ëasa druæine ali posameznika. Spoznavajo, da v druæini veljajo doloËena pravila in dogovori, ki jih spoπtujejo vsi druæinski Ëlani. • Spoznavajo, da je pomembno, da si v druæini delo razdelimo in si pomagamo. Ob slikovnem gradivu, ki ga izbere uËitelj, uËenci ugotavljajo, katera dela doma lahko opravijo sami, pri katerih potrebujejo pomoË in zakaj. Ogledajo si fotografije v uËbeniku in se o njih pogovarjajo. V delovnem zvezku pobarvajo smiselne dvojice in sliËice, na katerih je prikazano delo, ki ga opravljajo doma. • Vedo, da k dobremu poËutju doma prispevajo tako starπi kot tudi otroci. Z igro vlog ponazorijo nekaj prizorov, ki se odigravajo doma in ob katerih se dobro poËutijo. Tiste, ki æelijo, spodbudimo, da pripovedujejo tudi o dogodkih, ko jim je bilo manj prijetno in so bili æalostni. Pogovarjamo se o tem, kako lahko sami prispevajo k dobremu poËutju doma. V delovnem zvezku si uËenci ogledajo ilustracije, opisujejo dogodke in k slikam nalepijo nalepke (priloga 1) z ustreznim besedilom, ki pripomore k dobremu razpoloæenju v druæini.

Pogled v uËbenik: 4

UËenec: • se pogovarja o igri, delu in razvedrilu doma; • ugotavlja, da se je potrebno v druæini dogovarjati in upoπtevati drug drugega; • spoznava, kako pomembno je, da si v druæini delo razdelimo in si pomagamo; • ve, da k dobremu poËutju doma prispevajo tako starπi kot tudi otroci.

SPO©TUJMO IN UPO©TEVAJMO DRUG DRUGEGA. LE TAKO NAM BO PRIJETNO V DRUÆINI, PA TUDI MED PRIJATELJI, SO©OLCI IN ZNANCI.

TUDI DOMA SMO PRIJATELJI PRI NAS DOMA VSAK OPRAVLJA SVOJE DELO. MED SEBOJ SI TUDI POMAGAMO. MAMI IZVRSTNO KUHA, O»KA HITRO LIKA, JAZ PA … KAJ ZNAM PA JAZ NAJBOLJE? MED SEBOJ SE DOGOVARJAJMO IN SI PORAZDELIMO DELO.

PRI IGRI IN ©PORTU UPO©TEVAJMO DOGOVORE IN PRAVILA.

Pogled v delovni zvezek: 4

3. DOGOVARJANJE, POHVALE IN SPODBUDE PRISPEVAJO K DOBREMU PO»UTJU V DRUÆINI. PRILEPI NALEPKE Z BESEDILOM K USTREZNIM SLIKAM (PRILOGA 1).

TUDI DOMA SMO PRIJATELJI 1. KAJ SODI SKUPAJ? POBARVAJ SMISELNE PARE BESED Z ENAKO BARVO.

POSPRAVIM

PSA POSTELJO

POMIJEM SMETI

NAHRANIM ODNESEM

POSODO

2. POBARVAJ SLI»ICE, NA KATERIH JE PRIKAZANO DELO, KI GA DOMA OPRAVLJA© TUDI TI.

Vodilne besede: druæina, druæinski Ëlani, pravila, dogovori, medsebojni odnosi, delitev dela, dobro poËutje. PripomoËki: slikovno gradivo. Medtematska povezava: Rastem in se spreminjam, Kako razliËni smo. U»ITELJEVE BELEÆKE:

5. VARNO V PROMETU

stran 12/12

UËence moramo pripraviti na samostojno vkljuËevanje v promet, zato je prometna vzgoja pomembna vse πolsko leto. Postati mora vsakdanji del uËenËevega æivljenja. UËenci se vsak dan vkljuËujejo v promet in sreËujejo tako s prednostmi kot tudi z nevarnostmi sodobnega prometa. Do pribliæno desetega leta starosti πe ne znajo in ne morejo samostojno sodelovati v prometu, zato potrebujejo pomoË, nasvete, vodenje in nadzor odraslih. Takπna priprava je edini naËin, da si pridobijo ustrezno znanje, izkuπnje in naËela, ki jih bodo spremljali vse æivljenje, predvsem pa se bodo le tako nauËili varnega obnaπanja v prometu. Seveda tudi to ni dovolj. UËencem mora pomagati vsa okolica, zlasti starπi. Spodbujamo jih k opazovanju in jim pojasnjujemo svoje ravnanje in ravnanje drugih. Cilji uËne teme: UËenci: • spoznajo prometne znake, ki jih sreËujejo na svoji poti v πolo, in znake, pomembne za vedenje peπcev in kolesarjev; • utrjujejo védenje o varni poti v πolo; • spoznavajo nevarnosti prometa v razliËnih vremenskih razmerah; • vedo, da udeleæenci v prometu pod vplivom alkohola, drog in zdravil ogroæajo tudi varnost drugih. Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev: UËenci: • prepoznavajo prometne znake v okolici πole; • razvrπËajo prometne znake (znaki za nevarnost, prepoved itd.); • opisujejo nevarnosti v prometu; • ugotavljajo, da pod vplivom zdravil, alkohola in drog udeleæenci v prometu ogroæajo varnost drugih. • Prepoznavajo prometne znake v okolici πole. UËenci prepoznavajo prometne znake na uËnem sprehodu v okolici πole. UËenje naj bo Ëim bolj sproπËeno, naravno, nazorno, vendar naj uËenci pri tem doumejo, da je promet resna stvar. Na uËnem sprehodu jim lahko opiπemo tudi izkuπnje, ki jih odrasli æe imamo: o slabi vidljivosti v deæevnem vremenu ali megli, presojanju hitrosti vozil ter ocenjevanju oddaljenosti in podobno. UËenci naj svoje ravnanje tudi ubesedijo. Na primer: Stoj. Pogledam na levo. Pogledam na desno. Kadar uËenci napravijo napako, jih ne oπtevamo, ampak skupaj z njimi ugotovimo, kaj je bilo narobe in kako bi bilo prav. Pogovorimo se tudi o tem, kakπne bi utegnile biti posledice napaËnega ravnanja. • RazvrπËajo prometne znake (znaki za nevarnost, prepoved itd.). Po uËnem sprehodu uËenci sami izdelajo prometne znake, za katere potrebujejo trπi karton, leseno paliËico, plutovinast zamaπek, flomastre in πkarje. UËitelj se z njimi vnaprej dogovori, katere bodo napravili. Nato razvrπËajo prometne znake v skupine; znaki za nevarnost, prepoved, obvestilo, obveznost, Ëeprav od njih na tej starostni stopnji πe ne zahtevamo, da si to zapomnijo. Gre bolj za postopno uvajanje zaznavanja in opazovanja prometnih znakov glede na njihovo obliko in barvo. RazvrπËanje prometnih znakov naj bo omejeno na prometne znake iz πolskega okolja. Tudi v uËbeniku si uËenci ogledajo prometne znake, jih opisujejo in ugotavljajo, kako je ob njih potrebno ravnati. Prometne znake v delovnem zvezku pobarvajo in obkroæijo tiste, ki opozarjajo na nevarnost. Pri tem jih usmerja uËitelj. • Opisujejo nevarnosti v prometu. V uËbeniku si uËenci ogledajo sliko doloËenega prometnega dogodka in fotografije o nevarnostih v prometu. UËitelj se z njimi pogovarja o razmerah in dejanjih, ki se lahko konËajo z nesreËo. UËenci opisujejo slike. Skupaj ugotavljajo vzroke in posledice doloËenega ravnanja. • Ugotavljajo, da pod vplivom zdravil, alkohola in drog udeleæenci v prometu ogroæajo varnost drugih. UËenci se seznanijo z dejstvom, da je uæivanje alkohola, drog in zdravil nevarno, da s tem vozniki ogroæajo tako svojo varnost kot tudi varnost drugih udeleæencev v prometu. »e imamo moænost, v uËilnico povabimo zdravnika, ki bo uËencem povedal veË o nevarnih posledicah zlorabe alkohola, zdravil in drog. UËenci v Ëasopisih poiπËejo slike in sestavke o nesreËah. Pogovarjajo se o njihovih vzrokih. Fotografijo ali novico o prometni nezgodi nalepijo v delovni zvezek. UËitelj lahko uËno uro popestri z razliËnimi zgoπËenkami in videofilmi o prometu. 52

Pogled v uËbenik: 5

UËenec: • prepoznava prometne znake v okolici πole; • razvrπËa prometne znake (znaki za nevarnost, prepoved ...); • opisuje nevarnosti v prometu; • ugotavlja, da udeleæenci v prometu pod vplivom zdravil, alkohola in drog ogroæajo varnost drugih.

VARNO V PROMETU

BODIMO VEDNO PRIPETI Z VARNOSTNIM PASOM.

ZA SVOJO VARNOST V PROMETU POSKRBIM TAKO, DA UPO©TEVAM PROMETNA PRAVILA IN ZNAKE.

PROMETNI ZNAKI LAHKO POMENIJO: NEVARNOST

PREPOVED

VOZNIKI POD VPLIVOM ALKOHOLA IN ZDRAVIL OGROÆAJO VARNOST UDELEÆENCEV V PROMETU. ZAKAJ? KOLESARJI VOZIJO PO KOLESARSKI STEZI. NA GLAVI IMAJO »ELADE.

»EPRAV JE DRUGA»EN PO OBLIKI, SODI K ZNAKOM ZA PREPOVED.

OBVESTILO

OBVEZNOST

POGLEDAM NA LEVO, DESNO IN ©E ENKRAT NA LEVO.

KADAR VOZNIK VIDI TA ZNAK, MORA OBVEZNO USTAVITI VOZILO.

PE©CI HODIMO PO PLO»NIKU PO DESNI STRANI.

Pogled v delovni zvezek: 5

IZDELAM SAM

VARNO V PROMETU

IZDELAJ PROMETNE ZNAKE.

1. POBARVAJ PROMETNE ZNAKE IN OBKROÆI TISTE, KI OPOZARJAJO NA NEVARNOST.

POTREBUJE©:

2. IZ »ASOPISA IZREÆI FOTOGRAFIJO ALI NOVICO O PROMETNI NEZGODI IN JO NALEPI.

Vodilne besede: promet, prometni znak, nevarnost, prepoved, obvestilo, obveznost, prometna pravila, prometna nesreËa. PripomoËki: razliËni pripomoËki, ki prikazujejo prometne znake ali razmere v prometu, videokasete o prometu. Medtematska povezava: Obiskujem likovni kroæek, Peljem se z avtobusom, Zima je tu.

U»ITELJEVE BELEÆKE:

6. OD P©ENICE DO POTICE

stran 14/14

Najprej je Ëlovek lovil divje æivali, ribaril ali pa nabiral rastline in njihove plodove in se selil. Pozneje je zaËel hrano pridelovati tudi sam in si uredil stalna bivaliπËa. UdomaËil je æivali in gojil rastline. Pridelal je dovolj hrane zase, vËasih pa πe za prodajo. Danes hrane ne pridelujemo veË vsi, ampak le doloËena skupina ljudi na veËjih urejenih povrπinah (njive, vrtovi, sadovnjaki, vinogradi ...). Obdelovalne povrπine obdelujejo z razliËnimi stroji in uporabljajo tudi umetna gnojila in zaπËitna sredstva. Hrana je lahko rastlinskega ali æivalskega izvora. Zauæijemo surovo ali pa kuhano. VeËina hrane je hitro pokvarljiva, zato jo predelamo. S tem ji podaljπamo uporabnost. Cilji uËne teme: UËenci: • spoznavajo, da ljudje pridelujemo hrano; • spoznavajo, da ljudem stroji pomagajo pri sajenju, spravilu, ohranjanju in premeπËanju pridelka. Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev: UËenci: • obiπËejo in opazujejo vrt, njivo; • izvedo, da ljudje hrano pridelujemo; • primerjajo delo na polju in na vrtu; • ugotavljajo, da si pri delu na velikih povrπinah ljudje pomagajo z razliËnimi stroji; • spoznajo, da pridelke predelamo. • ObiπËejo in opazujejo vrt, njivo. UËenci obiπËejo kmetijo in si ogledajo obdelovalne povrπine. Gospodar jim opiπe delo na kmetiji, pripomoËke, orodje in naËin njegove uporabe. Spoznajo pridelke, ki jih pridelujejo na kmetiji, ter æivali, ki jih redijo v hlevu. • Vedo, da ljudje hrano pridelujemo. Z uËenci se pogovarjamo, katero hrano lahko kmetje sami pridelajo doma in katero morajo kupiti v trgovini. »e je πola v kmetijskem okolju, naj uËenci na podlagi svojih izkuπenj pripovedujejo o pridelavi hrane. Dejavnost lahko razπirimo z obiskom trænice in pogovorom s prodajalci. UËenci si ogledajo fotografije v uËbeniku in jih opisujejo. Spoznajo, da nam hrano dajejo rastline in æivali. UËenci reπijo kriæanko v delovnem zvezku. • Primerjajo delo na polju in na vrtu. Na tablo pritrdimo ilustracijo polja in vrta, uËenci pa prinesejo slike orodij in strojev in jih razvrπËajo glede na to, ali jih uporabljamo pri delu na vrtu ali na polju. Slike pritrdijo k ustrezni ilustraciji. • Ugotavljajo, da si pri delu na velikih povrπinah ljudje pomagajo z razliËnimi stroji. UËenci poimenujejo in opisujejo stroje, ki jih ljudje potrebujemo pri delu na poljih. Pomagajo si lahko s slikovnim gradivom. Ugotavljajo, zakaj ljudje na velikih povrπinah uporabljajo stroje. UËenci dopolnijo ilustracijo. • Spoznajo, da pridelke predelamo. UËenci si ogledajo slike v uËbeniku in opisujejo, katere pridelke smo predelali v izdelke oziroma polizdelke. UËenci πe sami naπtevajo primere. Prinesejo lahko prazno embalaæo razliËnih izdelkov in pripravijo razstavo. Lahko se igrajo tudi trgovino. UËenci dopolnijo ilustracije v delovnem zvezku.

Pogled v uËbenik: 6

UËenec: • obiπËe in opazuje vrt, njivo; • vidi, da ljudje hrano pridelujemo; • primerja delo na polju in na vrtu; • ugotavlja, da si pri delu na velikih povrπinah ljudje pomagajo z razliËnimi stroji; • spozna, da pridelke predelamo.

LJUDJE UÆIVAMO RAZLI»NO HRANO. HRANO LAHKO PRIDELAMO NA VRTU, NA NJIVI, V SADOVNJAKU ALI PA JO NAJDEMO DRUGJE V NARAVI.

OD P©ENICE DO POTICE

ZA DELO NA NJIVI IN VRTU UPORABLJAMO RAZLI»NA ORODJA IN STROJE.

TUDI ÆIVALI NAM DAJEJO HRANO.

KATERO HRANO PRAVILOMA JEMO SUROVO?

Pogled v delovni zvezek: 6

3. ÆIVALI IN RASTLINE NAM DAJEJO HRANO. DOPOLNI TABELO.

OD P©ENICE DO POTICE

ÆIVALI

RASTLINE

1. NARI©I.

SADJE

IZDELKI 4. RE©I KRIÆANKO. »RKE VPI©I V KVADRATKE. NAVPI»NO DOBI© BESEDO, KI PRAV TAKO OZNA»UJE HRANO.

ÆIVAL

IZDELKI

2. VPI©I OPRAVILA PO VRSTNEM REDU.

Vodilne besede: pridelki, izdelki, stroji, orodja, obdelovalne povrπine, pridelovati, predelovati. PripomoËki: slikovno gradivo, prazna embalaæa. Medtematska povezava: Vsi smo del narave, Iz malega raste veliko, ÆrebiËek in konj. Diferenciacija: UËenci zapiπejo, katero hrano dajejo rastline in katero æivali. U»ITELJEVE BELEÆKE:

7. JESEN V GOZDU

stran 16/16

Gozdovi so πirna obmoËja, poraπËena predvsem z drevjem. Rastejo povsod, kjer je dovolj vode za rast dreves. Gozdovi so dom mnogim drugim rastlinam in æivalim, ki v njih najdejo tudi hrano. Najviπjo plast gozda sestavljajo vrhovi in kroπnje, nato sledi æivljenje med debli, plast grmov in grmiËevja, πe niæje so zeliπËa, praproti in trave, nato pa mahovi in glive, ki rastejo na gozdnih tleh. Æivljenje pa je tudi pod zemljo, v prsti. Poleg veËjih æivali, kot so srne, lisice in veverice, æivi pod listjem, v drevesnem lubju in gozdnih tleh πe na tisoËe majhnih bitij. V gozdovih zmerno toplega podnebnega pasu spomladi poæenejo novi listi, poleti cvetovi ter jeseni plodovi in semena. Listi listnatih dreves se obarvajo in nato odpadejo. Pozimi narava poËiva, listavci so goli. Spremembam v naravi pa se prilagajajo tudi æivali. Cilji uËne teme: UËenci: • spoznavajo ponavljajoËe se spremembe in spremembe, ki jih povzroËi Ëlovek, vreme ali kateri drug dejavnik v æivi in neæivi naravi; • spoznajo æiva bitja in okolja, v katerih æive. Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev: UËenci: • opazujejo in doæivljajo gozd jeseni; • ugotavljajo spremembe v gozdu, ki jih povzroËa vreme; • izvedo, da se nekatere spremembe v naravi redno ponavljajo; • spoznajo gozdne æivali in rastline. • Opazujejo in doæivljajo gozd jeseni. UËence peljemo na uËni sprehod v gozd. V gozdu posedejo na tla, zaprejo oËi in ga doæivljajo z veË Ëutili hkrati. Posluπajo petje ptic, oglaπanje æivali, πelestenje listja. Ko odprejo oËi, opazujejo drevesa in liste v jesenskih barvah. Opozorimo jih tudi na obliko in velikost listov. Ogledajo si æivljenje v posameznih slojih. UËenci lahko opazujejo dve drevesi iste vrste, pozorni pa naj bodo tudi na razlike med starimi in mladimi drevesi. Posamezne liste, plodove in sadeæe lahko tudi naberejo in odnesejo v uËilnico. Opozorimo jih, da so lahko plodovi in sadeæi tudi neuæitni oziroma strupeni. Ko opazujejo æivali v odpadlem listju oziroma na gozdnih tleh, si pomagajo s poveËevalnim steklom in baterijsko svetilko. Ko uËenci posvetijo s svetilko, se æivali hitro skrijejo pred svetlobo in vidijo jih, ko beæijo. UËenci si ogledajo ilustracijo gozda, poiπËejo deset napak na njej in jih preËrtajo. • Ugotavljajo spremembe v gozdu, ki jih povzroËa vreme. UËitelj usmerja pogovor o tem, da listje listnatih dreves jeseni spremeni barvo in odpade. Æivali menjavajo dlako in perje ter se pripravljajo na zimo. • Izvedo, da se nekatere spremembe v naravi redno ponavljajo. UËenci vedo, da obstajajo letni Ëasi. Spodbujamo jih, da sami pripovedujejo o znaËilnostih posameznega letnega Ëasa oziroma o jeseni. Povedo naj, katera opravila opravljamo jeseni, kako smo obleËeni, katere spremembe opazimo v naravi. Pogovarjamo se tudi, da se dnevi krajπajo, noËi so hladnejπe, ponoËi pogosto nastane slana. • Spoznajo gozdne æivali in rastline. UËenci si ogledajo slike v uËbeniku in poimenujejo nekatere gozdne æivali in rastline. Ugotovijo tudi, katere rastline in æivali so æe videli, katere so jim podobne, kje æivijo, kako se hranijo. UËenci lahko prinesejo v razred tudi slikovno gradivo, ga dopolnijo s svojimi ilustracijami, drevesnimi listi, sadeæi in plodovi ter pripravijo razstavo. UËenci v gozdu naberejo drevesne liste in iz njih izdelajo æivali. Izdelajo lahko tudi igraËe iz plodov. Pri tem uporabijo orehove lupine, koπËice marelic ali breskev ter karton, ki ga ustrezno pobarvajo.

Pogled v uËbenik: UËenec: • opazuje in doæivlja gozd jeseni; • ugotavlja spremembe v gozdu, ki jih povzroËa vreme; • izve, da se nekatere spremembe v naravi redno ponavljajo; • spozna gozdne æivali in rastline.

JESEN V GOZDU JESENI SE DREVESNI LISTI OBARVAJO, PREDEN ODPADEJO.

ÆIVLJENJE V KRO©NJAH

ÆIVALI JEDO SADEÆE IN PLODOVE.

ÆIVLJENJE MED DEBLI

ÆIVLJENJE V PODRASTI

ÆIVLJENJE POD ZEMLJO

Pogled v delovni zvezek: 7

IZDELAM SAM

JESEN V GOZDU

IZDELAJ ÆIVALI IZ LISTOV. POTREBUJE©:

1. NA SLIKO GOZDA SE JE PRIKRADLO DESET NAPAK. PRE»RTAJ JIH.

IZDELAJ IGRA»E IZ PLODOV. POTREBUJE©:

Vodilne besede: gozd, gozdne æivali in rastline, plodovi, sadeæi, uæitno, strupeno. PripomoËki: drevesni listi, vejice, lepilo, orehove lupine, koπËice marelic in breskev, lepenka, poveËevalno steklo, baterijska svetilka. Medtematska povezava: Kje so doma æivali, Zima je tu, Vsi smo del narave, Kuku, pomlad je tu, Iz malega raste veliko, ÆrebiËek in konj, Ga, ga, ga ... tu sem doma, Pojdi z menoj na travnik. U»ITELJEVE BELEÆKE:

8. KJE SO DOMA ÆIVALI

stran18/18

Vsi ljudje potrebujemo dom. Prav tako tudi rastline in æivali potrebujejo svoj æivljenjski prostor. V najrazliËnejπih æivljenjskih okoljih po svetu, od planinskih vrhov do morskih globin, se æivali in rastline hranijo, razmnoæujejo, dihajo in se prebijajo skozi æivljenje. Tako se v procesu naravnega razvoja zdruæbe rastlin in æivali prilagajajo velikim razlikam v temperaturi, koliËini padavin, vrsti prsti, spremembam, ki jih prinaπajo letni Ëasi, in drugim dejavnikom. Med njimi se vzpostavlja zapletena prehranjevalna veriga, v kateri so rastline hrana rastlinojedim æivalim, te pa mesojedim. Druga drugi dajejo tudi zatoËiπËe in dom. Naravna æivljenjska obmoËja mnogih æivali in rastlin se danes Ëedalje bolj krËijo zaradi gradnje mest in naselij, prometnih povezav, letaliπË, industrijskih objektov, trgovin, πportnih in zabaviπËnih parkov. Tako uniËujemo rastline, preganjamo æivali, ki so pred tem dolga tisoËletja æivele v skladnem naravnem ravnovesju. Na lokalni, dræavni in mednarodni ravni obstajajo organizacije, ki se spopadajo z nevarnostmi, ki ogroæajo naravo. »e ne bomo obvarovali svojega planeta, se bodo moænosti za æivljenje na Zemlji zelo zmanjπale. Cilji uËne teme: UËenci: • spoznavajo, da so si nekatere æivali in rastline podobne, druge pa se zelo razlikujejo; • spoznavajo, da v drugaËnih okoljih æive drugaËna bitja; • spoznavajo, da so pokrajine po svetu in pri nas razliËne. Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev: UËenci: • opazujejo æivali in njihovo æivljenje na razliËnih koncih sveta; • spoznavajo, da so pokrajine po svetu razliËne; • prepoznavajo razlike med æivalmi, ki æivijo v razliËnih okoljih; • doumejo odvisnost æivali od okolja, v katerem æivijo. • Opazujejo æivali in njihovo æivljenje na razliËnih koncih sveta. Na videoposnetkih, v slikovnem gradivu, na fotografijah in v uËbeniku si uËenci ogledajo razliËna æivljenjska okolja (deæevni pragozd, savano, puπËavo, gore, morje, polarni pas ...) ter spoznavajo æivali, ki æivijo na posameznih obmoËjih. K pouku lahko prinesejo razliËne igraËe v obliki æivali in skupaj z uËiteljem pripravijo razstavo. UËenci uporabijo (prilogo 2) in prilepijo tiste æivali, ki so jih æe videli, ter z modro barvico poveæejo tiste, ki so si podobne. • Spoznavajo, da so pokrajine po svetu razliËne. UËenci najprej opiπejo znaËilnosti domaËe pokrajine, ki jih poznajo. Nato opiπejo pokrajine, ki so jih videli na potovanjih s starπi ali na videoposnetkih, filmih, fotografijah. Pokrajine lahko tudi primerjajo med seboj in nekatere poimenujejo. Iz slikovnega gradiva si lahko vsak uËenec izbere eno pokrajino in jo opiπe (kako æivijo ljudje tam, kaj delajo, ali opazi podobnosti z domaËo pokrajino, kaj mu je najbolj vπeË ipd.). • Prepoznavajo razlike med æivalmi, ki æivijo v razliËnih okoljih. UËenci spoznajo æivali iz razliËnih æivljenjskih okolij, kot so mlaka, travnik, gozd, ribnik, in jih primerjajo med seboj. Izvedo, kako æivali dihajo, kako se premikajo, kakπne in kako velike so. Nekatere æivali lahko tudi ulovijo ter jih razvrπËajo po razliËnih kriterijih. Pazijo, da jih ne poπkodujejo, in jih nato vrnejo v njihovo okolje. UËenci nariπejo æivljenjsko okolje, v katerem æivijo doloËene æivali. Posluπajo zgoπËenko in skuπajo prepoznati glasove doloËenih æivali. • Doumejo odvisnost æivali od okolja, v katerem æivijo. Æivali so odvisne od svojega okolja, v katerem najdejo tako hrano kot prostor, kjer lahko v miru poskrbijo za zarod. Prilagajati se morajo vremenskim spremembam in letnim Ëasom. UËenci sami ugotavljajo, kako so æivali odvisne od okolja.

Pogled v uËbenik: 8

UËenec: • opazuje æivali in njihovo æivljenje na razliËnih koncih sveta; • spozna, da so pokrajine po svetu razliËne; • prepozna razlike med æivalmi, ki æivijo v razliËnih okoljih; • doume odvisnost æivali od okolja, v katerem æivijo.

ÆIVALI SO SE PRILAGODILE SVOJEMU ŽIVLJENJSKEMU OKOLJU. NEKATERE ÆIVALI IN RASTLINE SO SI PODOBNE, DRUGE PA SE ZELO RAZLIKUJEJO.

KOSTANJEV LIST

KJE SO DOMA ÆIVALI V VODI OB VODI

BUKOV LIST

POLARNI PAS

JAVORJEV LIST

ZMERNI PAS

JESENI ZELENI LISTI SPREMENIJO BARVO. POSTANEJO RUMENI, RJAVI ALI RDE»I. ODPADEJO Z VEJ, VETER PA JIH RAZNA©A.

PLODOVI IN SADEÆI

PU©»AVA

HRASTOV LIST V GORAH

SAVANA

MALINE

KOSTANJ

TROPSKI PAS

POZOR! VSI MAJHNI, LEPO OBARVANI SADEÆI NISO UÆITNI IN OKUSNI. 20

RDE»A MU©NICA

NEKATERI SO CELO STRUPENI.

PREPOZNAJ ÆIVALI NA SLIKAH.

Pogled v delovni zvezek: 8

2. NARI©I OKOLJE, V KATEREM ÆIVIJO POSAMEZNE ÆIVALI.

KJE SO DOMA ÆIVALI 1. NALEPI SLI»ICE ÆIVALI (PRILOGA 2), KI SI JIH ÆE VIDEL V NARAVI. SESTAVI SVOJ ÆIVALSKI VRT.

3. POSLU©AJ OGLA©ANJE ÆIVALI IN JIH POSKU©AJ PREPOZNATI. OBKROÆI ÆIVAL, KATERE GLAS SI SLI©AL.

Z MODRO BARVICO POVEÆI ÆIVALI, KI SO SI PODOBNE.

Vodilne besede: kopenska in vodna æival, æivljenjsko okolje. PripomoËki: videokasete, slikovno gradivo, fotografije, razglednice. Medtematska povezava: Jesen v gozdu, Zima je tu, Vsi smo del narave, Kuku, pomlad je tu, Pojdi z menoj na travnik, Ga, ga, ga ... tu sem doma, Tudi jaz skrbim za okolje. U»ITELJEVE BELEÆKE:

9. PIHA, PIHA VETER

stran 20/20

Vreme je trenutno stanje v ozraËju na doloËenem kraju. Spreminja se lahko v zelo kratkem Ëasovnem obdobju. Vsakodnevne spremembe vremena imajo velik vpliv na Ëlovekovo æivljenje in delo. Pomembno vplivajo tudi na naπe poËutje. Veter je gibanje zraka nad zemeljskim povrπjem, od obmoËja visokega zraËnega pritiska proti obmoËju z nizkim zraËnim pritiskom. Razlikujemo ga glede na smer, hitrost in temperaturo zraka. Imenujemo ga po smeri, iz katere piha. Severni veter torej piha s severa proti jugu. V nekaterih pokrajinah pa imajo vetrovi tudi posebna imena (npr. burja, jugo). Vetrovi premikajo tudi oblake in spreminjajo njihovo obliko. Oblaki so sestavljeni iz drobnih vodnih kapljic in ledenih kristalËkov, ki nastanejo predvsem zaradi ohlajanja zraka. Razlikujejo se po barvi, obliki in viπini, na kateri se zadræujejo. Po njih lahko tudi sklepamo, kakπno bo vreme. Visoko na nebu lahko opazimo kot pero lahke oblake, ki jih imenujemo perjasti oblaki ali cirusi. Malo niæje se zadræujejo beli kopasti oblaki, ki jih imenujemo kumulusi. Plastovite oblake, ki jih je veË pozimi kot poleti in ponoËi kot podnevi, imenujemo stratusi. Deæevni, temni oblaki ali nimbi so nizki in iz njih tudi deæuje. Cilji uËne teme: UËenci: • spoznavajo vremenske pojave, oblake in veter; • povezujejo vremenske pojave; • spoznavajo nevarnosti prometa v razliËnih vremenskih razmerah. Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev: UËenci: • opazujejo vreme in opisujejo svoja doæivljanja; • spoznavajo in opisujejo veter in oblake; • povezujejo vreme in spremembe v naravi; • izvedo, da se æiva bitja prilagodijo vremenskim spremembam. • Opazujejo vreme in opisujejo svoja doæivljanja. Na uËnih sprehodih ob razliËnih vremenskih razmerah uËenci zaznavajo vremenska stanja z vsemi petimi Ëutili in obËutja med seboj primerjajo. Pripovedujejo lahko svoja doæivetja v razliËnih vremenskih razmerah. V uËbeniku si ogledajo zemljevid Slovenije z vremenskimi znaki in ponovijo simbole. UËenci izpolnijo tedensko preglednico z vremenskimi simboli. Izdelajo lahko preglednice za razliËne letne Ëase in jih primerjajo med seboj. • Spoznavajo in opisujejo veter in oblake. Na uËnem sprehodu v vetrovnem dnevu uËenci ugotavljajo, kje veter piha bolj in kje manj, kje je zavetrje, ali je veter topel ali hladen. Ugotavljajo tudi, iz katere smeri piha veter in kako ga imenujemo. Smer vetra lahko doloËajo tudi s preprostimi poskusi (na palico priveæejo rutico, spuπËajo balon ali zmaja, pihajo milne mehurËke, izdelajo vetrnico). Opazujejo tudi, kaj veter upogiba, premika. UËenci pobarvajo vrvice zmajev, ki jih spuπËajo, in obkroæijo predmete, ki jih veter lahko premakne. Na uËnem sprehodu opazujejo oblake in jih opisujejo. V njih lahko prepoznajo obraze, ki so veseli, resni ali æalostni. Lahko imajo okrogla lica, velike oËi ipd. Ugotavljajo, v kateri smeri se premikajo oblaki, kakπne barve so itd. Iz opazovanja oblakov lahko sklepajo tudi, kakπno bo vreme. • Povezujejo vreme in spremembe v naravi. UËenci vedo, da se spreminja vreme, s tem tudi letni Ëasi, vse to pa vpliva na rastline, æivali in ljudi. UËenci sami poiπËejo povezave med vremenom in spremembami v naravi. Na primer: kadar deæuje, prilezejo deæevniki na povrπje. Opozorimo jih tudi na vidljivost ob razliËnih vremenskih razmerah. Na primer: kadar deæuje ali je megleno, je vidljivost slaba, zato moramo biti v prometu zelo pazljivi. • Izvedo, da se æiva bitja prilagodijo vremenskim spremembam. Letni Ëasi in vreme vplivajo na rastline in æivali, pa tudi na Ëloveka. Po drugi strani pa si z opazovanjem rastlin in æivali æe stoletja pomagamo pri napovedovanju vremena. VraËanje lastovk pomeni, da prihaja poletje. Odprt cvet bodeËe neæe pomeni, da bo vreme lepo. UËenci naj se spomnijo πe pregovorov o vremenu in poskuπajo ugotoviti, ali je res, kar pravijo.

Pogled v uËbenik: UËenec: • opazuje vreme in opisuje svoja doæivljanja; • spoznava in opisuje veter in oblake; • povezuje vreme in spremembe v naravi; • izve, da se æiva bitja prilagodijo vremenskim spremembam.

PIHA, PIHA VETER RAZNA©A SEMENA.

VETER

POGANJA MLINSKO KOLO.

SIMBOLI SON»NO DELNO OBLA»NO

PO©KODUJE HI©E IN UPOGIBA DREVESA.

OMOGO»A JADRANJE Z DESKO.

OBLA»NO DEÆEVNO VETROVNO VREME JE TRENUTNO STANJE OZRA»JA.

ÆLED

DEÆ

OBLAKE SESTAVLJAJO VODNE KAPLJICE.

POPLAVA

SU©A

ALI POZNA© KAK©EN PREGOVOR O VREMENU?

Pogled v delovni zvezek: 9

3. KAJ LAHKO VETER PREMAKNE? OBKROÆI.

PIHA, PIHA VETER 1. OPAZUJ VREME IN V TABELO NARI©I USTREZEN ZNAK.

VETER PON

TOR

SRE

»ET

PET

SOB

NED 4. VETER JE POME©AL »RKE. SESTAVI PRAVILNE BESEDE. VTRNCAIE

MZAJ

BLONA

KPLOTOEC

JDARCAIN

2. OTROCI SPU©»AJO ZMAJE. OJOJ, VRVICE SO SE ZAPLETLE! POI©»I VSAKEMU OTROKU SVOJEGA ZMAJA, TAKO DA POBARVA© VRVICE Z USTREZNO BARVO.

5. SMER VETRA LAHKO UGOTOVIMO TUDI SAMI. POIGRAJ SE S PIHANJEM MILNIH MEHUR»KOV IN JIH OPAZUJ. 20

Vodilne besede: vreme (sonËno, oblaËno, deæevno, vetrovno ...), veter, oblaki. PripomoËki: palica in rutica, milni mehurËki, vetrnica, zmaj, balon.

Medtematska povezava: Jesen v gozdu, Kje so doma æivali, Zima je tu, Kuku, pomlad je tu, Avtobus me pelje, Pojdi z menoj na travnik. Diferenciacija: UËenci lahko naredijo poskus z milnimi mehurËki in tako doloËijo smer vetra.

U»ITELJEVE BELEÆKE:

10. V OKOLICI ©OLE

stran 22/22

UËenci æe od rojstva postopno spoznavajo bliænjo okolico. Najprej spoznavajo svet okrog doma, pa pot do vrtca, trgovine, sorodnikov. Ob vstopu v πolo spoznavajo tudi okolico πole. Skratka, v domaËem kraju sprva prepoznavajo vse tisto, kar je zanje pomembno ali pa zanimivo, drugaËno. Mi pa jih spodbujamo, da opazujejo vse dejavnike v okolici πole. Poimenujejo in opisujejo objekte in njihovo namembnost. UËence navajamo na to, da se v bliænji okolici πole uspeπno orientirajo. Pogosto so jim v oporo posamezne stavbe ali pa prevladujoËe oblike povrπja. Opozorimo jih tudi na spremembe, ki jih povzroËa Ëlovek. Urejanje ploËnika, asfaltiranje cest, preurejanje stavb, oranje travnate povrπine so hitro opazne spremembe. VeËje spremembe v okolju (gradnja novih objektov in infrastrukture) pa so dolgotrajnejπe. Z uËenci se pogovarjamo tudi o urejenosti πolske in bliænje okolice. Zanjo skrbijo vrtnarji, komunalni in prometni delavci, gradbinci, nanjo pa vpliva tudi vsak posameznik s svojim ravnanjem. UËence spodbujamo h kritiËnemu razmiπljanju o skrbi za okolje. Cilji uËne teme: UËenci: • znajo opisati uporabo zemljiπË v okolici πole; • vedo, kdo skrbi za doloËena zemljiπËa in kako lahko sami prispevajo k urejenemu videzu okolice; • se znajo orientirati v πolskem okoliπu; • spoznajo znaËilnosti domaËega kraja ali soseske; • opazujejo in presojajo, kako Ëlovek spreminja naravno okolje: avtocesta, jez, kmetijske povrπine, mostovi, predori, kamnolomi in drugo. Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev: UËenci: • na uËnem sprehodu opazujejo okolico πole; • opisujejo namembnost razliËnih zemljiπË in objektov; • poimenujejo posamezne objekte in njihovo namembnost; • orientirajo se v bliænji okolici πole; • ugotavljajo, kdo skrbi za doloËena zemljiπËa; • urejajo okolico πole. • Na uËnem sprehodu opazujejo okolico πole. Na uËnem sprehodu uËenci opazujejo okolico πole, spoznavajo razliËne objekte in znaËilnosti povrπja. Pri tem moramo poskrbeti za varnost, zlasti v veËjih naseljih, mestih in ob prometnih poteh. • Opisujejo namembnost razliËnih zemljiπË in objektov. UËenci opisujejo namembnost razliËnih zemljiπË in objektov. Izberejo si posamezni objekt, o njem pripovedujejo, ga opisujejo. Opisujejo tudi zemljiπËa v okolici πole in ugotavljajo, Ëemu so namenjena. • Poimenujejo posamezne objekte in njihovo namembnost. UËenci poimenujejo posamezne objekte na slikovnem gradivu ali videoposnetkih. Ugotavljajo, Ëemu so namenjeni. »e podobne objekte opazijo tudi v okolici πole, ugotavljajo, v Ëem se ti razlikujejo. • Orientirajo se v bliænji okolici πole. Na uËnem sprehodu v okolici πole uËenci opisujejo prehojeno pot. Njihovo pozornost usmerimo k opazovanju pomembnejπih objektov. Nato uËenci vadijo opisovanje drugih krajπih poti, ki so jih prehodili v okolici πole. V uËilnici pa uËenci opisujejo poti do cilja, ki ga izberejo sami ali pa jim ga doloËi uËitelj. Poimenujejo objekte, mimo katerih bi πli na poti. V labirintu v delovnem zvezku uËenci pobarvajo pot deËka in deklice do doma in ugotavljajo, ali lahko na poti obiπËeta knjiænico in oddata pismo na poπti. Risbo dopolnijo z doloËenimi objekti. • Ugotavljajo, kdo skrbi za doloËena zemljiπËa. Ob uËbeniku uËenci opisujejo uporabo zemljiπË. Okolico πole na ilustraciji primerjajo z okolico πole, ki jo obiskujejo. Ugotavljajo spremembe v okolju in kdo skrbi za njegovo urejenost. Pripovedujejo, kaj so opazili ali doæiveli.

• Urejajo okolico πole. UËence navajamo, da tudi sami pripomorejo k urejenemu videzu okolice. VeËkrat na leto oËistimo okolico πole. Pri tem zaradi varnosti uporabljamo rokavice in palice z ostro konico ali kleπËami za pobiranje smeti oziroma odpadkov. UËenci v delovnem zvezku poveæejo ilustracije, ki prikazujejo skrb za okolje, z imeni oseb, ki to delo opravljajo. Pogled v uËbenik: 10

UËenec: • na uËnem sprehodu opazuje okolico πole; • opisuje namembnost razliËnih zemljiπË in objektov; • poimenuje posamezne objekte in njihovo namembnost; • se orientira v bliænji okolici πole; • ugotavlja, kdo skrbi za doloËena zemljiπËa; • ureja okolico πole.

VOZILI SE BOMO PO NOVI AVTOCESTI.

V OKOLICI ©OLE KMET SKRBI ZA SVOJO KMETIJO.

ZA GREDICO SKRBIJO U»ENCI.

PARK UREJAJO VRTNARJI.

SOSEDOVI REDNO VZDRÆUJEJO HI©O IN SKRBIJO ZA NJENO OKOLICO.

SMETARJI REDNO ODVAÆAJO SMETI.

Pogled v delovni zvezek: 10

2. POVEÆI.

V OKOLICI ©OLE 1. POBARVAJ ANINO IN TOMAŽEVO POT DO DOMA.

SMETAR

ANA

POLICIST

U»ENEC

GRADBINEC

3. DOPOLNI RISBO. OB DREVESU JE IGRI©»E.

NASPROTI ©OLE JE AVTOBUSNA POSTAJA.

OB PREHODU ZA PE©CE STOJITA SEMAFORJA.

MED ©OLO IN KNJIÆNICO STOJI TRGOVINA.

TOMAÆ ALI LAHKO ANA SPOTOMA ODDA PISMO NA PO©TI? 22

ALI SI LAHKO TOMAÆ SPOTOMA IZPOSODI KNJIGO V KNJIÆNICI?

. .

Vodilne besede: okolica, objekt, stavba, smer, naravnost, nasproti, mimo. PripomoËki: slikovno gradivo, videokaseta, rokavice, palica za pobiranje odpadkov. Medtematska povezava: Tudi doma smo prijatelji, Æivim v Sloveniji, Moje okolje, Tudi jaz skrbim za okolje, Vsi smo del narave. U»ITELJEVE BELEÆKE:

11. ÆIVIM V SLOVENIJI

stran 24/24

DomaËe okolje bolj ali manj poznamo, kljub temu pa je veliko zanimivih stvari, ki nas pritegnejo. Veliko je dejavnikov, ki so preoblikovali in πe vedno preoblikujejo pokrajino. Vsekakor pa so najbolj opazne tiste spremembe, ki jih je povzroËila tekoËa voda in ki jih povzroËajo ljudje. »e opazujemo pokrajino kot geograf, smo pozorni na vse naravne in druæbene dejavnike v doloËenem okolju. IπËemo spremembe v okolju in ugotavljamo, katere so pozitivne in katere imajo veË negativnih posledic. Po naravnih in druæbenih znaËilnostih se pokrajine med seboj razlikujejo. Tako ima tudi Slovenija raznovrsten mozaik pokrajin. Slovenski geografi so zasnovali Ëlenitev na πtiri osnovne pokrajinske tipe. Ti so: alpski, panonski, dinarski in sredozemski. Cilji uËne teme: UËenci: • spoznajo znaËilnosti domaËega kraja ali soseske; • opazujejo in presojajo, kako Ëlovek spreminja naravno okolje: avtocesta, jez, kmetijske povrπine, mostovi, predori, kamnolomi in drugo; • spoznavajo, da so pokrajine po svetu in pri nas razliËne. Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev: UËenci: • opisujejo znaËilnosti domaËega kraja; • spoznavajo, da naravno okolje spreminja tudi Ëlovek; • se seznanijo s tem, da so slovenske pokrajine razliËne; • v peskovniku oblikujejo bliænjo okolico. • Opisujejo znaËilnosti domaËega kraja. Dejavnost lahko izvedemo tako, da vsak uËenec pove po eno poved o domaËem kraju. Opisi se lahko nadaljujejo oziroma nadgrajujejo. Tako ugotovimo, kaj v kraju uËenci najbolj poznajo. Na uËnem sprehodu pa usmerimo pozornost uËencev tudi na manj pomembne podrobnosti. V razredu lahko zbirajo tudi razliËno slikovno gradivo o domaËem kraju in pripravijo razstavo. V delovni zvezek prilepijo razglednico ali fotografijo svojega kraja ali bliænje okolice ter zapiπejo, katere zanimivosti svojega kraja bi pokazali in opisali prijatelju. • Spoznavajo, da naravno okolje spreminja tudi Ëlovek. V domaËem kraju se dogajajo tudi spremembe, naj bo v daljπem ali krajπem Ëasovnem obdobju. UËenci lahko povpraπajo starπe, kaj se je v zadnjih letih spremenilo v njihovi bliænji okolici. Tudi na slikovnem gradivu prepoznajo spremembe in jih opisujejo. S pomoËjo uËitelja presojajo, kaj in za koga se je kaj izboljπalo ali poslabπalo. UËenci oznaËijo pravilne trditve, ki se nanaπajo na to, kako je Ëlovek spremenil pokrajino. • Seznanijo se s tem, da so slovenske pokrajine razliËne. UËencem na videoposnetkih in slikovnem gradivu prikaæemo, da se slovenske pokrajine med seboj razlikujejo. Ogledajo si tudi ilustracijo z realnimi fotografijami v uËbeniku. UËenci pripovedujejo, katere pokrajine oziroma kraje so obiskali s starπi, kje so bili na poËitnicah, kje jim je bilo najbolj vπeË in zakaj. Primerjajo fotografiji Primorske in panonske Slovenije ter zapiπejo razlike. • Oblikujejo bliænjo okolico v peskovniku. V peskovniku oblikujejo bliænjo okolico. Oblikujejo lahko tudi svoj domiπljijski ali sanjski domaËi kraj ali pa katero slovensko pokrajino.

Pogled v uËbenik: 11

UËenec: • opisuje znaËilnosti domaËega kraja; • spoznava, da naravno okolje spreminja tudi Ëlovek; • se seznani s tem, da so slovenske pokrajine razliËne; • oblikuje bliænjo okolico v peskovniku.

ÆIVIM V SLOVENIJI POKRAJINE V SLOVENIJI SO RAZLI»NE. POI©»I RAZLIKE.

LJUDJE SPREMINJAMO OKOLJE.

GRI»I SO PORASLI Z VINOGRADI.

ÆIVIMO V RAZLI»NO VELIKIH MESTIH.

MED TRAVNIKI IN NJIVAMI SO VASI.

V SLOVENIJI JE VELIKO GOZDOV.

OB MORJU RASTEJO LIMONE IN POMARAN»E. 28

Pogled v delovni zvezek: 11

3. OPAZUJ SLIKI IN JU PRIMERJAJ MED SEBOJ.

ÆIVIM V SLOVENIJI 1. NALEPI RAZGLEDNICO SVOJEGA KRAJA ALI BLIÆNJE OKOLICE.

ZAPI©I RAZLIKE.

4. »LOVEK JE SPREMENIL OKOLJE. S

✔

OZNA»I PRAVILNO TRDITEV. NA REKI JE ZGRADIL MOST.

2. POSTAL SI TURISTI»NI VODNIK. KATERE ZANIMIVOSTI IZ SVOJEGA KRAJA BO© PREDSTAVIL?

NA GRI»U JE POSTAVIL VINSKO TRTO. ZGRADIL JE GORE. PO DOLINI JE SPELJAL REKO. MESTA JE POVEZAL S CESTAMI.

Vodilne besede: kraj, okolica, pokrajina, vas, mesto, naselje, ulica, cesta, reka, vzpetina. PripomoËki: videokasete, slikovno gradivo, peskovnik. Medtematska povezava: V okolici πole, Tako je bilo nekoË ..., Moje okolje, Tudi jaz skrbim za okolje. U»ITELJEVE BELEÆKE:

12. TAKO JE BILO NEKO» …

stran 26/26

Eden bistvenih pogojev za razumevanje nenehnega spreminjanja, za sposobnost povezovanja dogodkov in nenazadnje za razumevanje preteklosti je uvajanje uËencev v Ëasovne predstave. Posamezne Ëasovne dogodke uËenci spoznavajo Ëim bolj preprosto, ob primerih. Æivljenje v preteklosti spoznavajo tudi prek razliËnih virov, ki so kljuËnega pomena za razumevanje in odkrivanje Ëlovekove preteklosti: prek ustnega izroËila starejπih oseb, starih predmetov, fotografij, videoposnetkov, filmov, muzejev ipd. Nekdanje æivljenje primerjajo z danaπnjim. UËenci odkrivajo vzroke in posledice sprememb. Æivljenje v preteklosti spoznavajo kot drugaËno in ne kot pomanjkljivo. Pri uËencih skuπamo vzbuditi pozitiven odnos do zgodovine in smisel za ohranjanje bogate kulturne dediπËine in tradicije. Cilji uËne teme: UËenci: • spoznavajo razliËne vidike æivljenja ljudi v preteklosti in danes; • spoznavajo in uporabljajo Ëasovne izraze, kot so dan, teden, mesec, leto. Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev: UËenci: • ob slikovnem gradivu in v pogovoru s starejπo osebo spoznavajo æivljenje nekoË; • primerjajo æivljenje v preteklosti z danaπnjim; • opazujejo razvoj predmetov skozi Ëas; • opisujejo stare predmete in ugotavljajo njihovo namembnost; • riπejo Ëasovni trak tekoËega meseca. • Ob slikovnem gradivu in v pogovoru s starejπo osebo spoznavajo æivljenje nekoË. Z uËenci obiπËemo ali povabimo katero od starejπih oseb, da jim pripoveduje o æivljenju nekoË. UËencem pomagamo pri oblikovanju vpraπanj in jih tako s spodbudo postopno uvajamo v zaËetke zgodovinskega raziskovanja. Dejavnost popestrimo s slikovnim gradivom ali z zbirko starih predmetov. • Primerjajo æivljenje v preteklosti z danaπnjim. Ogledajo si slikovno gradivo v uËbeniku in primerjajo æivljenje v preteklosti z danaπnjim. ©e sami navedejo kakπen primer. Lahko ga nariπejo, zapiπejo in podobno. UËenci v delovnem zvezku preËrtajo igraËe, ki jih dandanes ne moremo kupiti v trgovini. Obkroæijo predmet, ki ne sodi v skupino preostalih predmetov. Utemeljijo, zakaj. OblaËila pospravijo na ustrezen prostor, v skrinjo ali v omaro. Primerjajo oblaËila nekoË in danes. • Opazujejo razvoj predmetov skozi Ëas. UËenci opazujejo razvoj razliËnih predmetov, na primer razvoj avtomobilov, igraË skozi Ëas, razvoj knjige, razvoj likalnika itd. Zbirajo slikovno gradivo (fotografije, slike, igraËe itd.), opisujejo in primerjajo njihov razvoj. Sami in s pomoËjo uËitelja iπËejo, kaj bodo opazovali, primerjali. • Opisujejo stare predmete in ugotavljajo njihovo namembnost. Pri tej dejavnosti se lotimo pravega malega zgodovinskega raziskovanja. UËenci v πolo prinaπajo razliËne stare predmete. O predmetu uËenci nekaj povedo. Kako se predmet imenuje? Kje so ga dobili? Za kaj so ga uporabljali? Koliko je predmet star? Iz Ëesa je narejen? Kako? Ime starega predmeta, ki so ga prinesli v πolo, zapiπejo v delovni zvezek. • Riπejo Ëasovni trak tekoËega meseca. UËenci sproti izdelujejo Ëasovni trak posameznega meseca. Na Ëasovni trak zapiπejo ali nariπejo pomembne, zanimive, nenavadne, smeπne dogodke. Pri opisovanju Ëasovnega traku uporabljajo in utrjujejo Ëasovne izraze. UËenci lahko pripravijo tudi razstavo, ki se navezuje na dejavnosti pri tej temi in ki si jo lahko ogledajo tudi drugi uËenci in delavci na πoli.

Pogled v uËbenik: 12

UËenec: • ob slikovnem gradivu in med pogovorom s starejπo osebo spoznava æivljenje nekoË; • primerja æivljenje v preteklosti z danaπnjim; • opazuje razvoj predmetov skozi Ëas; • opisuje stare predmete in ugotavlja njihovo namembnost; • riπe Ëasovni trak tekoËega meseca.

TAKO JE BILO NEKO» … OB VE»ERIH SMO PELI PESMI, PRIPOVEDOVALI ZGODBE, LU©»ILI FIÆOL ...

… IGRA»E, IGRA IN ©OLA NEKO» …

… ÆIVLJENJE NEKO»…

NEKO» SO LJUDJE ÆIVELI DRUGA»E. IMELI SO DRUGA»NA OBLA»ILA, IGRA»E, ©OLSKE POTREB©»INE, DRUGA»NO OPREMO PROSTOROV. JEDLI SO DOMA PRIDELANO HRANO. NA KMETIH SO ÆIVELI DRUGA»E KOT V MESTIH.

… PREVOZNA SREDSTVA NEKO» …

Pogled v delovni zvezek: 12

3. NEKO» SO IMELI OBLEKE ZLOÆENE V SKRINJAH. POSPRAVI OBLA»ILA.

TAKO JE BILO NEKO» …

Z Z

➞ ➞

V OMARO. V SKRINJO.

1. ALI IMATE DOMA KAK©EN STAR PREDMET? POIŠ»I IN OPIŠI GA.

2. V VSAKEM OKVIR»KU EN PREDMET NE SODI K DRUGIM. OBKROÆI GA.

Vodilne besede: nekoË, preteklost, sedanjost, staro. PripomoËki: slikovno gradivo, videokasete, stari predmeti. Medtematska povezava: Rastem in se spreminjam, »as teËe, PrazniËni december. U»ITELJEVE BELEÆKE:

13. »AS TE»E

stran 28/28

»as lahko merimo na razliËne naËine. V preteklosti so ljudje merili Ëas oziroma obdobje enega leta od ene poplave do druge, od ene setve do druge in podobno. Na podlagi pomembnejπih opaæanj v naravi je nastal koledar. Koledar je sestavljen iz mesecev, tednov in dni. Napove nam praznike, lunine mene ter druge astronomske dogodke. Vpliva tudi na æivljenje ljudi in nam pomaga pri tem, kdaj slaviti, delati, se igrati, obiskovati πolo, dræati se dogovorjenih rokov in podobno. Z nastajanjem koledarja so povezana tudi razliËna praznovanja, ki so sestavni del naπega æivljenja. Glede praznovanj naj uËenci spoznajo, da jih ljudje æe od nekdaj spoπtujemo in po svoje Ëastimo, saj veliko prispevajo k smiselnosti æivljenja. Prazniki so vedno posebno doæivetje, imajo posebno vrednost. Obeleæimo jih s takimi dejavnostmi uËenk in uËencev, ki so sprejemljive za vse, torej upoπtevamo moænost razliËnega dojemanja in razliËnih razlag. Cilji uËne teme: UËenci: • spoznavajo in uporabljajo Ëasovne izraze, kot so dan, teden, mesec, leto; • spoznavajo koledar; • spoznavajo razliËne praznike, povezane s kulturno, versko in dræavotvorno tradicijo. Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev: UËenci: • poimenujejo mesece v letu; • berejo koledar; • pogovarjajo se o pomenu praznikov. • Poimenujejo mesece v letu. UËitelj na tablo zapiπe imena mesecev, uËencem pa razdeli samolepilne listiËe, na katere zapiπejo rojstni datum in svoje ime. ListiËe nato pritrdijo pod ustrezen mesec na tabli. UËenci nato ugotavljajo, v katerem mesecu praznuje najveË uËencev, v katerem mesecu najmanj, v katerem mesecu nima nihËe rojstnega dne, kdaj ima rojstni dan kateri njihov soπolec itd. UËenci v tem starostnem obdobju vedo in znajo zapisati datum svojega rojstva. • Berejo koledar. UËenci po vnaprejπnjem dogovoru z uËiteljem prinesejo v πolo razliËne koledarje. Koledarje opisujejo, primerjajo med seboj, jih razvrπËajo in uredijo razstavo. Dejavnost poteka v dvojicah. UËenci se orientirajo na koledarju. Najprej poiπËejo rojstni datum ali izhajajo iz datuma “danaπnjega” dne. Ogledajo si razporeditve mesecev, tednov, dni na koledarju. Na koledarju berejo imena mesecev, πtejejo mesece, ugotavljajo, kateri mesec je tretji v letu in podobno. Opozorimo jih na uporabo razliËnih barv na koledarju, se pravi na barvno oznaËevanje praznikov in dela prostih dni. UËenci lahko na koledarju pokaæejo in povedo datume rojstnih dni starπev, bratcev, babic, datume, povezane z raznimi dogodki, s praznovanjem in podobno. Lahko tudi vadijo razliËne zapise datumov. Primer: Danes smo 12. decembra 2001. Danes je torek, 11. decembra. Danes smo 11. 12. 2001. Ogledajo si ilustracijo v uËbeniku in odgovorijo na vpraπanji. V delovni zvezek nalepijo æepni ali kakπen drug koledar in izpolnijo zahtevano nalogo. • Pogovarjajo se o pomenu praznikov. UËitelj se z uËenci pogovarja o praznikih vse πolsko leto, ponavadi pred prihajajoËim praznikom. UËenci spoznajo razliËne praznike (dræavne, kulturne, verske, take, ki so povezani z ohranjanjem in obujanjem starih obiËajev, itd.) in naËine njihovega praznovanja. Ob slikah v uËbeniku pripovedujejo o praznikih, naËinu praznovanja in doæivetjih, povezanih s tem. UËenci prinaπajo v πolo tudi razliËno slikovno in drugo gradivo. V delovni zvezek nalepijo nalepko (priloga 3) k ustreznemu prazniku in reπijo kriæanko.

Pogled v uËbenik: 13

S PRAZNIKI OBUJAMO SPOMINE NA POMEMBNE KULTURNE, VERSKE IN DRÆAVNE DOGODKE.

UËenec: • poimenuje mesece v letu; • bere koledar; • se pogovarja o pomenu praznikov.

»AS TE»E KOLEDAR PRIKAZUJE DNEVE, TEDNE IN MESECE V LETU.

1. NOVEMBER — DAN SPOMINA NA MRTVE (DELA PROST DAN)

FLOSARSKI BAL — OBI»AJ

KOLIKO DNI IMA TEDEN? LETO IMA 12 MESECEV. PRVI MESEC V LETU JE JANUAR, ZADNJI DECEMBER. KATERI MESEC PO VRSTI JE SEPTEMBER?

PUST — OBI»AJ

8. FEBRUAR — SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK — DRÆAVNI PRAZNIK

Pogled v delovni zvezek: 13

3. PRILEPI NALEPKO (PRILOGA 3) K USTREZNEMU PRAZNIKU.

»AS TE»E 1. NALEPI KOLEDAR. VELIKA NO»

BOÆI»

DAN DRÆAVNOSTI

VALENTINOVO

4. RE©I KRIÆANKO. VODORAVNO BOŠ DOBIL GESLO. IZPI©I GA.

2. OBKROÆI NA KOLEDARJU. Z

, KATERI DAN JE DANES.

, KDAJ IMA© ROJSTNI DAN.

19. AVGUST.

3. NAPI©I, KATERI DAN V TEDNU JE:

26. SEPTEMBER

;

12. APRIL

GESLO:

POIMENUJ 6. MESEC V LETU.

Vodilne besede: dan, mesec, leto, datum, letni Ëasi, dela prost dan, dræavni praznik, verski praznik, slovenski kulturni praznik, krajevni praznik, ljudski praznik, πega, obiËaj. PripomoËki: razliËni koledarji, samolepilni listiËi, slikovno gradivo. Medtematska povezava: Rastem in se spreminjam, Tudi doma smo prijatelji, Tako je bilo nekoË …, PrazniËni december, Za noËjo nastopi dan, »as je za poËitnice. U»ITELJEVE BELEÆKE:

14. PRAZNI»NI DECEMBER

stran 30/30

Po vsem svetu so dnevi v letu, ki so namenjeni praznovanju. Ljudje se veselimo teh dni, saj obogatijo æivljenje in vezi med nami, nam ga olajπajo in osmislijo. VeËina praznovanj je povezana z verskimi in drugimi verovanji, dogodki v dræavni zgodovini ali pa posebnimi dnevi v æivljenju Ëloveka. Vsak praznik in praznovanje imata doloËen pomen. December je Ëas vznemirjenj in priËakovanj, veselja in radosti. PriËne se s 6. decembrom, na god sv. Miklavæa, enega najbolj priljubljenih svetnikov, ki simbolizira prijaznost, dobroto, zaπËito, tolaæbo in darove. Nato pride na vrsto daljna priprava na boæiË, adventni Ëas, Ëas priËakovanja in veselja, Ëas, poln πeg, verovanj ter priprav na sam boæiËni dan, 25. december, praznik miru na Zemlji, praznik ljubezni in razmiπljanja. Za njim pride dræavni praznik 26. december - dan samostojnosti. Praznovanja pa se zaokroæijo s prazniËnim silvestrovanjem, ko s pisanim ognjem in pokanjem raket (po nekdanjem verovanju naj bi tako preganjali zle duhove) priËakujemo novo leto. Ljudje se v tem Ëasu vkljuËujemo v posebne oblike sporazumevanja, druæenja, sodelovanja. Doma in v πoli naËrtujemo praznovanje, se nanj pripravljamo, ustvarjamo Ëim bolj sproπËeno in prijetno razpoloæenje. Cilji uËne teme: UËenci: • spoznavajo, da imamo v Sloveniji vrsto praznikov (tako lokalnih kot dræavnih); • spoznajo razliËne praznike, povezane s kulturno, versko in dræavotvorno tradicijo; • spoznavajo in uporabljajo Ëasovne izraze, kot so dan, teden, mesec, leto. Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev: UËenci: • pogovarjajo se o praznikih, ki jih praznujemo v decembru; • doæivljajo prazniËno razpoloæenje; • naËrtujejo dejavnosti v decembru; • izdelujejo voπËilnice in novoletne okraske; • pripravljajo gradivo in pripomoËke za delo ter po delu pospravijo. • Pogovarjajo se o praznikih, ki jih praznujemo v decembru. UËenci s koledarja preberejo, kateri prazniki so v decembru, in se o njih pogovarjajo. Ugotovijo, ali praznujejo v tem Ëasu tudi kateri lokalni praznik. Ob slikah in knjigah o praznikih ugotavljajo njihove znaËilnosti in pomen. Pripovedujejo o svojih izkuπnjah in doæivetjih. UËenci bodo popolnoma razumeli in sprejeli le osebna praznovanja. • Doæivljajo prazniËno razpoloæenje. Poskrbimo za Ëim bolj prijetno in sproπËeno razpoloæenje med uËenci. Ob posluπanju glasbe, razliËnih igricah, ogledu filmov, risank, branju zgodb, pripravi preproste hrane in pogrinjkov ter kraπenju in urejanju prostorov bodo uËenci zaËutili prazniËno razpoloæenje. • NaËrtujejo dejavnosti v decembru. UËenci opisujejo fotografije v uËbeniku in ugotavljajo, kako si ljudje ustvarimo prijetno prazniËno razpoloæenje, ne le v prostorih, ampak tudi zunaj, na prostem. Pogovarjamo se, katerih dejavnosti se bomo lotili v mesecu decembru, in izdelamo naËrt. V delovnem zvezku izdelajo vsak svoj decembrski koledar. • Izdelujejo voπËilnice in novoletne okraske. UËenci izdelajo prazniËne voπËilnice in novoletne okraske. Pomagajo si z navodili v delovnem zvezku in izdelajo novoletno voπËilnico in diπeËo obeπanko. Na prazno voπËilnico uËenci prilepijo trak iz valovite lepenke. Nato trikrat pregubajo barvni papir in izreæejo polovico smreËice. Izrezano smreËico razgrnejo in dobijo niz smreËic. Okrasek prilepijo nad rob iz valovite lepenke. Izdelajo πe diπeËo obeπanko, gibljivËek. UËenci prinesejo semena, posuπene krhlje ali kolobarje sadja, klinËke, cimet. Na vejo pritrdijo nize, sestavljene iz tega gradiva. Nato veje obesijo v uËilnici. • Pripravljajo gradivo in pripomoËke za delo ter po delu pospravijo. UËenci si pripravijo gradivo in pripomoËke za delo. Vedo, da je potrebno po delu pospraviti.

Pogled v uËbenik: UËenec: • se pogovarja o praznikih v decembru; • doæivlja prazniËno razpoloæenje; • naËrtuje dejavnosti v decembru; • izdeluje voπËilnice in novoletne okraske; • pripravi gradivo in pripomoËke za delo ter po delu pospravi.

PRAZNI»NI DECEMBER

V DECEMBRU JE VE» PRAZNIKOV. IZTEKA SE KOLEDARSKO LETO IN ZA»ELO SE BO NOVO.

6. DECEMBER — MIKLAVÆ

25. DECEMBER — BOÆI»

NEKATERI LJUDJE SE VESELIJO PRAZNOVANJ, DRUGI IMAJO RAJE MIRNE DNEVE. ZATO DRUÆINE PREÆIVLJAJO PRAZNI»NE DNI ZELO RAZLI»NO.

MAKSIM GASPARI: TEPEÆKANJE

28. DECEMBER — ≈©IP, ©AP, ©IP, ©AP, DANES JE TEPEÆKI DAN.« (D. OVSEC)

Pogled v delovni zvezek: 14

IZDELAM SAM PRAZNI»NA VO©»ILNICA

PRAZNI»NI DECEMBER 1. IZDELAJ DECEMBRSKI KOLEDAR. DOGODKE POVEÆI Z DNEVI.

BER

DECEM

MIKLAVÆU PI©EM PISMO.

ZAVIJAM NOVOLETNA DARILA.

IZDELUJEM NOVOLETNE VO©»ILNICE. 30

1 2 3 4 5 6

1. VO©»ILNICE NESEM NA PO©TO.

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24

GIBLJIV»EK ZA OKRAS IN ZA PRIJETEN SADNI VONJ V STANOVANJU.

ZA»ETEK NOVOLETNIH PO»ITNIC.

LOVOR

VRNEM KNJIGE V KNJIÆNICO IN SI IZPOSODIM NOVE. 26 27 28 29 30

DOMA PE»EMO PI©KOTE.

POTREBUJE©: TRD KARTON, VALOVITO LEPENKO, ©KARJE, LEPILO, BARVNI PAPIR, RAFIJO.

DANES JE MIKLAVÆ.

POSU©EN LIMONIN KOLOBAR

BU»NA SEMENA »ILI SLIVA

OKRASIM NOVOLETNO JELKO.

POSU©EN LIMONIN KOLOBAR

ARA©ID

SON»NI»NA SEMENA CIMET

SON»NI»NA SEMENA BU»NA SEMENA

HRU©KOV KRHELJ MARELICA JABOL»NI KRHELJ

BU»NA SEMENA MANDARINA, NAPIKANA S KLIN»KI

SLIVA POSU©EN KOLOBAR POMARAN»E SLIVA

Vodilne besede: praznik, praznovanje, Miklavæ, boæiË, novo leto, razpoloæenje. PripomoËki: slikovno gradivo, knjige, videokasete, koledar, πkarje, lepilo, valovita lepenka, karton, barvni papir, veja, kolobarji in krhlji suhega sadja, cimet, klinËki, semena, zgoπËenke. Medpredmetna povezava: Kako razliËni smo, Tudi doma smo prijatelji, Tako je bilo nekoË ..., »as teËe. U»ITELJEVE BELEÆKE:

15. ZIMA JE TU

stran 32/32

Na severni zemeljski polobli je zima hladen Ëas s kratkimi dnevi in dolgimi noËmi. Pokrajina je lahko pokrita s snegom in narava poËiva. Rast rastlin skoraj zamre, za æivali pa postane æivljenje mnogo teæje, ker se morajo spopadati s pomanjkanjem hrane in nizkimi temperaturami. Preæiveti morajo, dokler ne pride toplejπe vreme. Tudi Ëlovek pomaga æivalim, tako da jih krmi. Nekatere æivali zimski Ëas prespijo ali predremljejo in tako prihranijo energijo. Pri tem se njihovo telo ohladi in je le malo toplejπe od temperature okolja. Nekatere ptice pa odletijo v toplejπe kraje, kjer so æivljenjske razmere ugodnejπe. Tudi ljudje se pripravimo na zimo, v kleteh si priskrbimo ozimnico, stanovanja ogrevamo, oblaËimo se topleje ... Cilji uËne teme: UËenci: • spoznavajo ponavljajoËe se spremembe in spremembe, ki jih povzroËi Ëlovek, vreme ali kateri drug dejavnik v æivi in neæivi naravi. Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev: UËenci: • opazujejo pokrajino pozimi; • spoznavajo znaËilnosti zime; • izvedo, kako se æivali prilagodijo zimskim razmeram; • opisujejo, kako se ljudje pripravimo na zimo. • Opazujejo pokrajino pozimi. UËenci doæivljajo lepoto zasneæene pokrajine in pripovedujejo o svojih doæivetjih na snegu. Pogovarjajo se o zimskih πportih in igrah ter o nevarnostih ledu in snega. ©e posebej jih opozorimo na nevarnosti v prometu ter pri hoji na poledenelih povrπinah. Pogovarjamo se tudi o varovanju zdravja pred prehladi in drugimi boleznimi. UËenci lahko v razred prinesejo slikovno gradivo z motivi zimske pokrajine in uredijo razstavo. • Spoznavajo znaËilnosti zime. UËitelj seznani uËence z dejstvom, da so pozimi dnevi najkrajπi, da so se rastline in æivali na zimo pripravile. Skupaj opisujejo, kako, katere æivali zimo predremljejo, prespijo, katere ptice odletijo v toplejπe kraje. V skrivanki uËenci poiπËejo besede, ki oznaËujejo znaËilnosti zime, in pobarvajo pravilni odgovor. • Izvedo, kako se æivali prilagodijo zimskim razmeram. Mnoge æivali zimo predremljejo ali prespijo. Hrano Ërpajo iz podkoæne maπËobe. Druge pa pozimi Ëutijo pomanjkanje hrane, zato jim pomagamo. Pticam lahko hrano nastavimo na okenske police ali postavimo ptiËjo krmilnico. Paziti moramo na to, da maËke ne bodo mogle do njih. UËenci lahko sami izdelajo tudi ptiËjo pogaËo. Kako jo napraviti, so se nauËili æe prejπnje πolsko leto. Tudi lovci æivalim pozimi pomagajo, tako da jim hrano dajo v krmiπËa. Æivali se pred mrazom zavarujejo tako, da jim zraste gostejπa dlaka, gostejπe perje. Imajo tudi varovalno barvo. UËenci poveæejo imena æivali z ustrezno trditvijo. • Opisujejo, kako se ljudje pripravimo na zimo. UËenci vedo, da se tudi ljudje pripravimo na zimo. V kleteh shranimo ozimnico, topleje se oblaËimo, obuvamo, stanovanja ogrevamo. V delovnem zvezku uËenci napiπejo besede, ki oznaËujejo zimska oblaËila in zimske πporte.

Pogled v uËbenik: UËenec: • opazuje zimsko pokrajino; • spozna znaËilnosti zime; • izve, kako se æivali prilagodijo zimskim razmeram; • opisuje, kako se ljudje pripravimo na zimo.

ZIMA JE TU POZIMI JE MRZLO. DNEVI SO KRAJ©I. LISTJE JE ODPADLO Z DREVES. ÆIVALI IN RASTLINE SO SE PRIPRAVILE NA ÆIVLJENJE POZIMI.

PRED MRAZOM SE ZAVARUJEMO S TOPLIMI OBLA»ILI IN OBUTVIJO.

DOLGE ZIMSKE VE»ERE SI KRAJ©AMO Z BRANJEM, IGRO ...

PRIPRAVIMO SI KURJAVO ZA OGREVANJE PROSTOROV.

SHRAMBE NAPOLNIMO Z OZIMNICO.

POSKRBIMO TUDI ZA VARNOST.

KAJ NAJRAJE PO»NE© POZIMI, KO ZAPADE SNEG?

RACAM ZRASTE GOSTO, PUHASTO PERJE.

SRNE OBJEDAJO RASTLINE.

PTICE, KI SO OSTALE PRI NAS, OBIRAJO PLODOVE Z DREVES.

ZAJCU ZRASTE GOSTEJ©A ZIMSKA DLAKA.

LISICA SI I©»E HRANO.

Pogled v delovni zvezek: 15

3. IMENA ÆIVALI POVEÆI Z USTREZNO TRDITVIJO.

ZIMA JE TU POZIMI I©»EJO HRANO.

1. NAPI©I. ZIMSKI ©PORTI

ZIMSKA OBLA»ILA

ZIMO PREDREMLJEJO.

POZIMI SPIJO.

4. S

2. V SKRIVANKI POBARVAJ BESEDE, KI OZNA»UJEJO ZNA»ILNOSTI ZIME.

✔

OZNA»I PRAVILNI ODGOVOR.

NARAVA POZIMI PO»IVA.

P O L E D I C A I

O T E A E T E T V

T I D V S S O M E

O V E K K N R N A

K J N S N E Æ A K

I E A T R Æ K K O

E P S V T I R T S

T A V S M N O S T

O S E A T K A V R

» E » M R A Z I A

A R A D E Æ K O A

POLH SI POZIMI I©»E HRANO. STANOVANJA POZIMI OGREVAMO. PTICE IMAJO DOVOLJ HRANE. VOZNIKI IMAJO RADI ZIMO. POZIMI NOSIMO ©ALE IN ROKAVICE.

Vodilne besede: zima, sneg, led, zimski πporti, ozimnica, varovalna barva. PripomoËki: slikovno gradivo. Medtematska povezava: Jesen v gozdu, Kje so doma æivali, Kuku, pomlad je tu, Vsi smo del narave, Iz malega raste veliko, ÆrebiËek in konj, Ga, ga, ga ... tu sem doma, Pojdi z menoj na travnik. U»ITELJEVE BELEÆKE:

16. SNEG SE TALI

stran 34/34

VeËina snovi je v trdnem, tekoËem ali plinastem stanju ali v stanju med temi tremi stanji. Toda voda je edina snov, ki je uËencem blizu, z njo imajo najveË izkuπenj, zato jo zlahka uporabimo za spoznavanje lastnosti tekoËin, za spoznavanje prehajanja iz tekoËega v trdno stanje ter iz tekoËega v plinasto stanje in obratno. V tem starostnem obdobju se omejimo predvsem na spoznavanje dveh agregatnih stanj - trdnega in tekoËega. Od uËencev sicer ne moremo priËakovati, da bi doumeli vse podrobnosti. Zato je delo uËitelja namenjeno odkrivanju, kaj uËenci æe vedo in katere lastnosti pripisujejo razliËnim agregatnim stanjem. Spoznavanje njihovih dojemanj je pomembno tako za uËitelja kot za uËence. ©ele nato lahko uËitelj postavi strategijo nadaljnjega uËenja. RazliËni poskusi v tem poglavju pa so zasnovani tako, da uËence spodbujajo k izraæanju, premiπljevanju in sprejemanju svojih razlag. Cilji uËne teme: UËenci: • spoznavajo snovi v razliËnih agregatnih stanjih (led, sneg in tekoËa voda); • vedo, da sta led in sneg voda v trdni obliki, da iz snega in ledu dobimo tekoËo vodo, da voda lahko zmrzne. Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev: UËenci: • oblikujejo in gradijo iz snega; • spoznavajo trdno in tekoËo obliko vode v naravi; • poimenujejo stanja vode; • ugotavljajo vzroke za spremembo stanja vode; • naredijo poskus in dojamejo pojma taljenje in zmrzovanje. • Oblikujejo in gradijo iz snega. Dejavnost izvedemo, ko zapade sneg. UËenci imajo æe sami veliko idej za igre na snegu in znajo presenetiti z domiselnostjo, vËasih pa pride prav tudi namig odraslih. Gradijo in oblikujejo sneæene moæe in tudi druge æivalske podobe, hiπice, gradove, tunele, igluje, ovire, Ëez katere bodo skakali, valijo in izdelujejo kepe. • Spoznavajo trdno in tekoËo obliko vode v naravi. Na uËnem sprehodu opazujejo vodo v razliËnih pojavnih oblikah (reka, jezero, mlaka …) in agregatnih stanjih (voda kot tekoËina, ledene sveËe, sneg, led …). • Poimenujejo stanja vode. Ob uËbeniku poimenujejo vodo v razliËnih pojavnih oblikah in razliËnih agregatnih stanjih. Prinaπajo slikovno gradivo, uredijo razstavo. V delovnem zvezku zapiπejo, kako imenujemo razliËna stanja vode. • Ugotavljajo vzroke za spremembo stanja vode. Z razliËnimi nalogami za opazovanje in poskusi na prostem uËenci ugotavljajo vzroke za spremembo stanja vode. Primeri: opazujejo taljenje sneæink na dlani, ugotavljajo, zakaj kaplja od ledene sveËe, zakaj je luæa zmrznila in podobno. • Naredijo poskus in dojamejo pojma taljenje in zmrzovanje. UËenci opravijo poskus taljenja in zmrzovanja in svoje ugotovitve oziroma opaæanja zapiπejo v delovni zvezek. UËenci opisujejo pojava. Opisujejo in primerjajo lastnosti ledu in tekoËe vode. UËence navajamo na postavljanje predpostavk oziroma na to, da razmiπljajo o tem, kaj se bo zgodilo. Spodbujamo jih, da pri poskusih uporabljajo pripomoËke in ugotovitve zapisujejo. Na primer: termometer (izmerijo temperaturo, zapiπejo podatke). Poskus usmerjamo z vpraπanji. Na primer: Poglej, do kod sega led v kozarcu. Se je viπina, do katere sega, dvignila ali zniæala? Meniπ, da je zdaj, ko je zmrznjena, v plastenki veË ali manj vode? Delo lahko organiziramo v πtirih skupinah. Na primer: dve skupini opravita poskus taljenja, dve poskus zmrzovanja. UËenci poroËajo o ugotovitvah. Rezultate ugotovitev po skupinah primerjajo med seboj. Obstaja mnogo poskusov, ki se navezujejo na taljenje in zmrzovanje. Napravimo jih lahko veË.

Pogled v uËbenik: 16

ZAKAJ SE SNEÆAK TALI?

UËenec: • oblikuje in gradi iz snega; • spoznava trdo in tekoËe stanje vode v naravi; • poimenuje stanja vode; • ugotavlja vzroke za spremembo stanja vode; • naredi poskus in dojame pojma taljenje in zmrzovanje.

TALJENJE

SNEG SE TALI VODA SE POJAVLJA V RAZLI»NIH STANJIH.

IVJE

LEDENE SVE»E

SNEG

PRI TEMPERATURI, KI JE VIŠJA OD 0 STOPINJ CELZIJA, IZ LEDU NASTANE TEKO»A VODA. LED

LEDENE ROÆE

VODA SE LAHKO POJAVLJA V TRDNEM STANJU.

POTOK

DEÆ

ZMRZOVANJE

JEZERO

VODA SE LAHKO POJAVLJA V TEKO»EM STANJU.

Pogled v delovni zvezek: 16

3. NAREDI POSKUS.

SNEG SE TALI 1. NAPI©I, KAKO IMENUJEMO RAZLI»NA STANJA VODE.

VODA V TEKO»EM STANJU

VODA V TRDNEM STANJU

KOCKE LEDU DAJ V KOZAREC.

POKRIJ KOZAREC Z LEPENKO.

KAJ SE JE ZGODILO?

4. NAREDI POSKUS.

2. PRAVILNO RAZPOREDI ISTOBARVNE »RKE. DOBIL BO© BESEDE ZA RAZLI»NA STANJA VODE.

K S E L DI A » G E N E N

O T

PLASTENKO DO VRHA NAPOLNI Z VODO.

POKRIJ Z ALUMINIJSKO FOLIJO.

POSTAVI V ZAMRZOVALNIK, DA ZMRZNE.

KAJ SE JE ZGODILO?

PRI ZMRZOVANJU SE PROSTORNINA VODE POVE»A. 34

PRIMERJAJ LASTNOSTI LEDU IN TEKO»E VODE.

Vodilne besede: tekoËina, led, sneg, ivje, ledene roæe, potok, jezero, mlaka, morje, trdno stanje, tekoËe stanje, taljenje, zmrzovanje. PripomoËki: plastenka, voda, kocke ledu, lepenka, aluminijska folija, termometer, zmrzovalnik. Medtematska povezava: V okolici πole, Zima je tu, Iz Ëesa je kaj. Diferenciacija: UËenci pravilno razporedijo istobarvne Ërke in izpiπejo besede za razliËna stanja vode. U»ITELJEVE BELEÆKE:

17. IZ »ESA JE KAJ

stran 36/36

Obdaja nas vse polno snovi. Med njimi kamen, papir, æelezo, voda, plastika, olje, prst itd. Snovi so lahko trdne in jih imenujemo trdnine. Take snovi so na primer kamen, les, led ali æelezna palica. Trdnine imajo tudi svojo obliko in se skoznje ne moremo premikati. Snovi so lahko tekoËe. Take so na primer voda, olje, sirup in zrak. Nekatere tekoËine lahko spremenimo v kapljice in jih imenujemo tudi kapljevine. Kapljevine so na primer voda, bencin, olje, alkohol. TekoËine nimajo lastne oblike. Prilagodijo se obliki skodelice oziroma posode, jame ali cevi, v kateri so. Skozi tekoËine se lahko premikamo. Druge tekoËine pa so plini. Plin je na primer vodna para. TekoËine se od trdnin razlikujejo po tem, da teËejo, se prelivajo in veËinoma meπajo. UËenci z opazovanjem spoznavajo razliËne snovi okrog nas, z eksperimentiranjem pa spoznavajo tudi nekatere lastnosti snovi. Cilji uËne teme: UËenci: • spoznavajo snovi, ki jih uporabljamo; • opisujejo in doloËajo lastnosti snovi. Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev: UËenci: • se seznanijo z razliËnimi snovmi v okolju; • ugotavljajo, iz Ëesa so predmeti; • opisujejo in doloËajo lastnosti snovi; • razvrπËajo predmete glede na njihove lastnosti in urejajo zbirke. • Seznanijo se z razliËnimi snovmi v okolju. UËenci v uËilnici opazujejo predmete okoli sebe in ugotavljajo, iz kakπnih snovi so narejeni. Poimenujejo snovi. Snovi in telesa lahko uËenci spoznavajo tudi na uËnem sprehodu (zbirajo kamne, odpadle liste, predmete iz lesa ...) in urejajo naravoslovne zbirke. • Ugotavljajo, iz Ëesa so predmeti. Ogledajo si ilustracijo dnevne sobe v uËbeniku in poimenujejo, iz Ëesa so predmeti na sliki. Pogovor dopolnijo s svojimi primeri. Ugotavljajo, da so lahko enaki predmeti iz razliËnih snovi. Sedeæna garnitura v dnevni sobi je lahko na primer iz tekstila, usnja, lesa. UËenci sami navajajo podobne primere. V delovni zvezek uËenci nariπejo predmete iz razliËnih snovi, ki nas obdajajo. • Opisujejo in doloËajo lastnosti snovi. Lastnosti snovi oziroma predmetov uËenci spoznavajo izkustveno. Na primer: volno primejo, zvijajo, trgajo in podobno, in tako spoznavajo njene lastnosti. Kamen primejo, poteækajo, si ga naslonijo k obrazu ali na roko, vræejo ob tla, udarijo ob drug kamen, riπejo z njim itd. Na podoben naËin ugotavljajo lastnosti drugih snovi. Primeri: steklo (gladko, trdo, lomljivo, prozorno ...), kamen (drobljiv, teæak, trd …), kovina (gladka, trda, teæka, hladna, upogljiva …). Ugotavljajo, kaj vse lahko s snovmi poËnejo. Na primer: papir meËkajo, trgajo, reæejo itd. Reπijo nalogo v delovnem zvezku. • RazvrπËajo predmete glede na njihove lastnosti in urejajo zbirke. Na podlagi lastnosti snovi razvrπËajo predmete okrog sebe. Zbirajo kamne, riπejo vzorce kamnov. UËence spodbujamo k natanËnemu opazovanju, tudi s poveËevalnim steklom. UËenci riπejo s kamni na πolskem dvoriπËu ali igriπËu in ugotavljajo, kakπne sledi puπËajo posamezne kamnine.

Pogled v uËbenik: UËenec: • se seznani z razliËnimi snovmi v okolju; • ugotavlja, iz Ëesa so predmeti; • opisuje in doloËa lastnosti snovi; • razvrπËa predmete glede na njihove lastnosti in ureja zbirke.

IZ »ESA JE KAJ

PREDMETI OKROG NAS SO IZ RAZLI»NIH SNOVI. SNOVI IMAJO RAZLI»NE LASTNOSTI.

KAMEN

STEKLO

PLASTIKA

KOVINA

TEKSTIL

USNJE

LES PAPIR

VOLNA PRST

Pogled v delovni zvezek: 17

3. RI©EM VZORCE KAMNOV.

IZ »ESA JE KAJ 1. KJER JE PRAZEN PROSTOR, NARI©I PREDMET. UPO©TEVAJ, IZ »ESA JE NAREJEN.

1. V OKOLICI ©OLE IN DOMA POI©»I RAZLI»NE KAMNE. 2. IZBERI KAMEN Z ZANIMIVIM VZORCEM. 3. KAMEN ZMO»I Z VODO, DA BODO BARVE BOLJ IZRAZITE. 4. PRERI©I VZOREC.

STEKLO

LES

KOVINA

2. KAJ LAHKO PO»NE© S PREDMETI? POVEÆI.

PAPIR

PLASTIKA

TEKSTIL

»E VZOREC OPAZUJE© S POVE»EVALNIM STEKLOM, GA VIDI© NATAN»NEJE.

ME»KAM 4. RI©EM S KAMNI. LOMIM 1. V OKOLICI ©OLE IN DOMA POI©»I RAZLI»NE KAMNE. REÆEM

2. NA DVORI©»U PRED ©OLO RI©I Z NJIMI.

DROBIM

3. UGOTOVI: ALI JE MOGO»E RISATI Z VSEMI KAMNI? KAK©NE SLEDI PU©»AJO ZA SABO?

ZVIJAM

Vodilne besede: snov, kovina, kamen, les, plastika, tekstil, zemlja, tekoËina, trdnina, gladko, hrapavo, lomljivo, krhko, mehko. PripomoËki: vzorci kamnin, poveËevalno steklo, risalni pripomoËki. Medtematska povezava: V okolici πole, Vsi smo del narave, Moje okolje, Tudi jaz skrbim za okolje. U»ITELJEVE BELEÆKE:

18. ME©AM SNOVI

stran 38/38

Snovi med seboj meπamo. Iz veË sestavin dobimo novo snov, ki jo imenujemo zmes ali meπanica. V nekaterih zmeseh prepoznamo prvotne sestavine, vidijo se delËki sestavin, ki se med seboj razlikujejo po barvi, obliki, velikosti. VËasih so delci, ki sestavljajo zmes, tako majhni, da jih ne moremo veË videti. Lahko pa sestavine nekaterih zmesi med seboj reagirajo. Tako nastanejo nove snovi. Takrat snovi ni mogoËe prepoznati preprosto, ampak z zapletenimi poskusi. Zmes, torej nova snov, ki nastane z meπanjem sestavin, ima drugaËne lastnosti kot sestavine. Spremeni se barva, okus, vonj, koliËina, gostota. Tako zmes s povsem novimi lastnostmi uporabljamo v druge namene. Cilji uËne teme: UËenci: • meπajo snovi in spoznavajo spreminjanje lastnosti; • iz snovi oblikujejo telesa; • uporabljajo razliËna gradiva (snovi), orodja in obdelovalne postopke ter povezujejo lastnosti gradiv z naËini obdelave: preoblikujejo, reæejo, spajajo; • za delo se pripravijo in po delu pospravijo; • vedo, da pri izdelavi nastanejo odpadki, za katere je potrebno poskrbeti. Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev: UËenci: • meπajo snovi; • opazujejo lastnosti sestavin in lastnosti zmesi; • ugotavljajo spreminjanje lastnosti; • izdelajo mavËni odlitek; • vedo, da se morajo za delo pripraviti in po delu pospraviti. • Meπajo snovi. UËenci naredijo veË poskusov. V uËbeniku so opisani trije. Pri prvem poskusu uËenci zmeπajo sok ali sirup z vodo. Pri drugem poskusu uËenci iz razliËnega sadja naredijo sadno solato. Sadje operejo, olupijo, nareæejo na koπËke in zmeπajo v skledi. Pri zadnjem pa zgnetejo moko in vodo v gladko testo - zmes. UËenci lahko sami predvidijo, katere lastnosti se bodo spremenile, katere ostanejo enake, kakπna bo zmes, ali se sestavine med seboj meπajo. • Opazujejo lastnosti sestavin in lastnosti zmesi. UËenci opazujejo lastnosti sestavin, ki jih meπajo, in lastnosti zmesi. Ugotovitve beleæijo. UËence seznanimo s tem, da so sestavine posameznih zmesi, ki jih kupimo, zapisane na embalaæi. Povemo ali pokaæemo jim nekaj primerov. • Ugotavljajo spreminjanje lastnosti. UËenci primerjajo lastnosti sestavin in zmesi in ugotavljajo spremembe. Opozorimo jih, da se nekatere lastnosti sestavin spremenijo, druge pa ostanejo enake. Tudi zmesi lahko ohranijo enake ali pa dobijo druge lastnosti. V delovnem zvezku si ogledajo ilustracijo in poimenujejo sestavine obloæenega kruhka. Sestavine zapiπejo. V tabeli oznaËijo lastnosti sestavin in zmesi. • Izdelajo mavËni odlitek. UËenci izdelajo mavËni odlitek - obesek. Mavec usipajo v vodo in zmeπajo v gladko tekoËo zmes. Zmes vlijejo v kalup, s svinËnikom naredijo na vrhu luknjico in pustijo, da se posuπi. Nato odlitek vzamejo iz kalupa in ga poslikajo oziroma pobarvajo. Skozi luknjico napeljejo πe usnjeno vrvico. Pri delu si lahko pomagajo z navodili in fotografijami v uËbeniku. • Vedo, da se morajo za delo pripraviti in po delu pospraviti. UËenci pripravijo gradivo in pripomoËke za delo. Delovni prostor ustrezno zaπËitijo. Vedo, da morajo po opravljenem delu pospraviti.

Pogled v uËbenik: 18

UËenec: • meπa snovi; • ugotavlja lastnosti sestavin in lastnosti zmesi; • opazuje spreminjanje lastnosti; • izdela mavËni odlitek; • se zaveda, da se mora za delo pripraviti in po delu pospraviti.

ME©AM SNOVI SNOVI LAHKO ME©AMO MED SEBOJ. PRI TEM DOBIMO NOVO SNOV, KI JO IMENUJEMO ZMES ALI ME©ANICA.

SESTAVINA

ZMES

DE»EK JE S PIHANJEM LO»IL LISTE OD BOROVNIC.

= — BELA MOKA

— SUHA — MEHKA

— BELO

— BREZBARVNA VODA

— MOKRA

TESTO

— MOKRO — LEPLJIVO

— TEKO»A

SADNA SOLATA JE SESTAVLJENA IZ VE» SESTAVIN. LASTNOSTI SESTAVIN SO LAHKO ENAKE ALI DRUGA»NE KOT LASTNOSTI ZMESI.

Pogled v delovni zvezek: 18

IZDELAM SAM OBESEK IZ MAVCA

ME©AM SNOVI

POTREBUJE©: VODO, MAVEC, VODENE BARVICE, »OPI», ÆLICO, KALUPE.

1. IZ KATERIH SESTAVIN NAREDIMO OBLOÆENI KRUHEK? NAPI©I JIH.

2. S KRIÆCEM (X) OZNA»I USTREZNO LASTNOST V TABELI.

LASTNOSTI

»OKOLADA V PRAHU

MLEKO

1. ZME©AJ VODO IN MAVEC V GLADKO, TEKO»O ZMES.

2. ZMES VLIJ V KALUP. S SVIN»NIKOM NAREDI LUKNJICO. PO»AKAJ, DA SE POSU©I.

3. MAV»NI ODLITEK POBARVAJ.

4. SKOZI LUKNJICO NAPELJI USNJENO VRVICO.

»OKOLADNO MLEKO

TEKO»E SUHO MOKRO BELO

KATERIH DVEH LASTNOSTI »OKOLADNO MLEKO NIMA, IMATA PA JU NJEGOVI SESTAVINI?

Vodilne besede: sestavina, zmes, lastnost, velikost, oblika, okus. PripomoËki za delo: sadni sirup, voda, sadje, moka, mavec, noæ, kozarec, posoda, æliËka, kalup, vodene barvice, ËopiË, usnjena vrvica. Medtematska povezava: Sneg se topi, Iz Ëesa je kaj, Æivim zdravo, Sejem pesek, prebiram fiæol. U»ITELJEVE BELEÆKE:

19. VSI SMO DEL NARAVE

stran 40/40

Vsa æiva bitja so iz snovi, kot so voda, kisik, duπik in ogljik. Dobijo jih iz okolja, jih preoblikujejo v svojem telesu in porabijo za æivljenje in rast. Za rast, pravilno delovanje, gibanje in razmnoæevanje potrebujejo energijo, ki jo dobijo s hrano. Energija potuje od sonca skozi rastline k æivalim. VeËina rastlin vsrka sonËno svetlobo z zeleno snovjo, klorofilom. Z energijo sonËeve svetlobe si s kemiËnim postopkom, fotosintezo, delajo hrano. Pri tem nastaja kisik, ki ga æiva bitja potrebujejo za æivljenje. Poleg hrane potrebujejo æiva bitja za æivljenje tudi tekoËino oziroma vodo in zrak. Æivali ne morejo proizvajati hrane same, tako kot rastline. Zato morajo jesti rastlinsko in æivalsko hrano. Ko hrano zauæijemo, se v telesu predela, neuporabne in neprebavljive stvari pa izloËimo ali iztrebimo iz telesa. Skozi koæo izloËamo tudi znoj, v katerem so raztopljene soli in neuporabne snovi. Poleg hrane æiva bitja za æivljenje potrebujejo tudi tekoËino oziroma vodo in zrak. Cilji uËne teme: UËenci: • spoznavajo, kaj potrebujejo sami in druga æiva bitja za æivljenje in ohranjanje zdravja; • spoznavajo, da æiva bitja pri ohranjanju æivljenja iz okolja nekaj sprejemajo, predelujejo in v okolje oddajajo. Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev: UËenci: • izvedo, kaj potrebujejo æiva bitja za æivljenje; • spoznajo medsebojne povezave æivih bitij; • se seznanijo s tem, da æiva bitja sprejemajo iz okolja snovi, jih nekaj porabijo, preostanek pa izloËijo. • Izvedo, kaj potrebujejo æiva bitja za æivljenje. Z uËenci se pogovarjamo, kaj potrebujejo rastline, æivali in Ëlovek za obstoj, delovanje, gibanje, rast. Naredimo lahko poskus, tako da v tri lonËke posadimo kreπo ali pπenico. Ko kreπa zraste æe nekaj centimetrov, na en lonËek poveznemo kartonasto πkatlo ali ga postavimo v omaro, tako da nima dovolj svetlobe. Drugega lonËka nekaj dni ne zalivamo, za tretji lonËek pa normalno skrbimo. UËenci lahko æe sami napovedo posledice. Z uËenci se pogovarjamo o tem, zakaj moramo jesti in piti, kako smo se poËutili, ko smo bili æejni, laËni in podobno. UËenci z razporeditvijo Ërk ugotovijo, kaj æiva bitja potrebujejo za æivljenje. • Spoznajo medsebojne povezave æivih bitij. UËitelj usmerja pogovor o tem, da si rastline same pridelajo hrano. Z rastlinami se hranijo rastlinojede æivali, medtem ko mesojede æivali jedo druge æivali. Poznamo pa tudi æivali, ki jedo tako rastlinsko kot æivalsko hrano. UËenci naj sami naπtevajo rastlinojede, mesojede in vsejede æivali. UËenci obkroæijo hrano, ki jo dobimo iz narave. • Seznanijo se s tem, da æiva bitja sprejemajo iz okolja snovi, jih nekaj porabijo, preostanek pa izloËijo. UËenci si ogledajo ilustracijo v uËbeniku, ki prikazuje, kaj iz okolja sprejemamo in kaj oddajamo. Z razliËnimi poskusi uËenci spoznajo, da æiva bitja iz okolja sprejemajo snovi, jih nekaj porabijo, preostanek pa izloËijo. Poskus naredijo tako, da v obarvano vodo dajo nagelj, zvonËek ali vrtnico. Cvet se bo obarval. Drugi poskus naredijo tako, da na list rastline ali lonËnice nataknejo prozorno polivinilasto vreËko in jo zaveæejo z vrvico. VreËka se bo orosila. Podoben poskus lahko naredijo, Ëe vreËko zaveæejo na svojo roko. Pogovarjamo se tudi o tem, da imajo uËenci doma svoje æivali, ki jih hranijo. Æivali pa izloËajo iztrebke, zato jim morajo Ëistiti kletke, ribam pa menjavati vodo.

Pogled v uËbenik: UËenec: • izve, kaj æiva bitja potrebujejo za æivljenje; • spozna medsebojne povezave æivih bitij; • se seznani s tem, da æiva bitja iz okolja sprejemajo snovi, jih nekaj porabijo, preostanek pa izloËijo.

IZ OKOLJA SPREJEMAMO.

V OKOLJE ODDAJAMO.

VSI SMO DEL NARAVE RASTLINE, ÆIVALI IN »LOVEK ZA ÆIVLJENJE POTREBUJEJO HRANO, VODO IN ZRAK. TOPLOTA

ZRAK

VODA ZRAK

VODA

HRANA

VODA

HRANO POTREBUJE »LOVEK ZA: DELO

KAJ TI SPREJEMA© IZ OKOLJA?

RAST U»ENJE

KAJ V OKOLJE ODDAJA©?

IGRO

Pogled v delovni zvezek: 19

3. RASTLINA POTREBUJE VODO. DOKAÆI S POSKUSOM.

VSI SMO DEL NARAVE 1. RAZPOREDI »RKE IN POKAZALO SE BO, KAJ RASTLINE, ÆIVALI IN »LOVEK POTREBUJEJO ZA ÆIVLJENJE.

H A R N A

Z K

R VODA

BARVILO ZA ÆIVILA

VODA POTUJE PO RASTLINI.

2. OBKROÆI HRANO, KI JO DOBIMO V NARAVI.

NAGELJ SE OBARVA RDE»E.

4. RASTLINE ODDAJAJO VODO V OKOLJE. UGOTOVI S POSKUSOM.

RASTLINA

NA ENEGA OD LISTOV NATAKNI PLASTI»NO VRE»KO. ZAVEÆI JO Z VRVICO.

VODA IZHLAPEVA IZ LISTA.

Vodilne besede: oddajanje, sprejemanje, izloËanje, iztrebljanje, dihanje, znojenje. PripomoËki: prozorni lonËki, barvilo za æivila, nagelj, zvonËek ali vrtnica, polivinilaste vreËke, vrvica. Medtematska povezava: Rastem in se spreminjam, Kje so doma æivali, Piha, piha veter, Æivim zdravo, Iz malega raste veliko, ÆrebiËek in konj, Tudi jaz skrbim za okolje. U»ITELJEVE BELEÆKE:

20. ÆIVIM ZDRAVO

stran 42/42

Z redno telesno dejavnostjo, zdravo prehrano in osebno higieno lahko sami veliko pripomoremo k zdravju. Pomembno je, da razumemo delovanje telesa, da vemo, kako skrbimo zanj, kako ohranimo telesno in duπevno zdravje, kako prepreËimo bolezni in poπkodbe, in kaj storimo, ko se pojavijo znaki bolezni. Hrana je vir telesne energije, prav tako je pomembna za rast, razmnoæevanje in obnavljanje tkiv. Osnovne sestavine hrane so ogljikovi hidrati, maπËobe in beljakovine. Vsako æivilo je meπanica osnovnih sestavin, vsebuje pa tudi vitamine, rudninske snovi ter vodo in vlaknine. Zelo malo je æivil, v katerih je le ena osnovna sestavina. Ogljikovi hidrati in maπËobe so glavni vir telesne energije, beljakovine pa so nujne za rast in obnavljanje tkiv. S pestro in raznovrstno prehrano dobi telo uravnoteæeno koliËino vseh osnovnih sestavin hrane. Zdrava prehrana vsebuje veliko æivil, bogatih z vitamini (sadje in zelenjava), in le malo takih, ki vsebujejo veliko sladkorja (bonboni, pecivo). Cilji uËne teme: UËenci: • spoznavajo, da se ljudje bolje poËutijo, Ëe so telesno aktivni; • pridobivajo znanje, veπËine in staliπËa, ki jim omogoËijo skrbeti za lastno zdravje in zdravje drugih; • spoznajo pomen raznovrstne prehrane ter razvijajo druæabnost, povezano s prehranjevanjem; • spoznajo, da hrana vsebuje sestavine, ki so nujno potrebne, da se telo giblje, raste in pravilno deluje. Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev: UËenci: • se uËijo zdravega naËina æivljenja in varnosti pri vsakdanjem delu; • se seznanijo z raznovrstno hrano in njenim pomenom; • se pogovarjajo o otroπkih boleznih in poπkodbah. • UËijo se zdravega naËina æivljenja in varnosti pri vsakdanjem delu. Z uËenci se pogovarjamo, kaj lahko sami naredimo za ohranjanje svojega zdravja in zdravja drugih. Gremo lahko na sprehod, ki ga izkoristimo za telesno gibanje in vaje za krepitev telesa. Opozarjamo jih tudi na pogoste nesreËe oziroma poπkodbe otrok (padec, zlom, opeklina). Za zdravo æivljenje je potrebna tudi pravilna prehrana. Hraniti se moramo redno in jesti poËasi in v miru. Ob prehranjevanju razvijamo tudi druæabnost. V razredu si lahko uËenci pripravijo pogrinjke in tako pojedo malico. Poudarek pa posvetimo tudi osebni higieni. V delovnem zvezku uËenci nariπejo, kaj so jedli za posamezni obrok. Poudariti moramo, da so otroci, ki nimajo redne prehrane, tudi obËutljivejπi za okuæbe in bolj utrujeni. UËenci poveæejo ilustracije, ki prikazujejo zdravo æivljenje, in reπijo rebus. • Seznanijo se z raznovrstno hrano in njenim pomenom. UËenci opiπejo svoje poËutje takrat, kadar so laËni ali æejni. Naπtejejo vrste svoje najljubπe hrane in povedo, zakaj jo imajo radi. Nato se pogovarjajo o tem, da so v hrani sestavine, ki so nujno potrebne za rast in pravilno delovanje organizma. Zato mora biti prehrana pestra, da z njo dobimo vse omenjene sestavine. Predvsem moramo uæivati veliko zelenjave in sadja, pa tudi hrano, ki vsebuje veliko ogljikovih hidratov, manj pa mesa, maπËob in sladkorja. UËence opozorimo, da sladkarije ne smejo biti glavni vir hrane, ampak samo obËasni dodatek, kajti preveË sladkarij πkoduje tudi zobem. Pomagamo si z ilustracijami v uËbeniku. Z uËenci lahko izdelamo tudi plakat o zdravi prehrani. V delovnem zvezku uËenci poveæejo tiste ilustracije, ki prikazujejo zdravo æivljenje. • Pogovarjajo se o otroπkih boleznih in poπkodbah. Pogovarjamo se o boleznih, ki so jih uËenci æe preboleli. Vsak izostanek od pouka zaradi bolezni lahko izrabimo za pogovor o bolezenskih znakih, naËinu infekcije in zdravljenju. V razredu lahko uËenci zaigrajo obisk pri zdravniku ali zobozdravniku. Pod vodstvom uËitelja lahko obiπËejo tudi zdravstveno ustanovo. UËenci razporedijo Ërke v delovnem zvezku in tako ugotovijo, zakaj je Leon v bolniπnici.

Pogled v uËbenik: PRAVILNO SI RAZPOREDI DELO, U»ENJE, IGRO, PO»ITEK IN SPANJE.

UËenec: • se uËi zdravega naËina æivljenja in varnosti pri vsakdanjem delu; • se seznani z raznovrstno hrano in njenim pomenom za zdravje; • se pogovarja o otroπkih boleznih in poπkodbah.

ÆIVIM ZDRAVO

IMA

M. IJA

AZ SE R M IN

IGRO, ©PORT IN DELO .

R AST E

O ZA

»ISTO OKOLJE

GIJ NER NE »I

TELESNA DEJAVNOST

ZDRAVA PREHRANA

PO»ITEK IN SPANJE VEDNO POVEJ STAR©EM, KAJ SI SI PO©KODOVAL, KAJ TE BOLI, DA TI BODO LAHKO POMAGALI IN TE ODPELJALI K ZDRAVNIKU, »E BO POTREBNO.

. ODP NIM OREN S EM PROTI BOLEZ

KATERE OTRO©KE BOLEZNI SI PREBOLEL?

OSEBNA HIGIENA

LJUDJE SKRBIMO ZA ZDRAVJE NA RAZLI»NE NA»INE. SKRBIMO ZA OSEBNO HIGIENO, »ISTO»O, USTREZNO PREHRANO, SE PRIMERNO OBLA»IMO IN SE VELIKO GIBLJEMO.

Pogled v delovni zvezek: 20

3. RAZPOREDI »RKE V USTREZNA OKENCA. IZVEDEL BO©, ZAKAJ JE LEON V BOLNI©NICI.

ÆIVIM ZDRAVO 1. KAJ SI DANES JEDEL/JEDLA?

L 2 E8 O3 N5 1 ZAJTRK

MALICA

KOSILO

MALICA

G7 O 6 M4 Z 1

VE»ERJA

2. POVEÆI USTREZNE ILUSTRACIJE Z BESEDILOM „ÆIVIM ZDRAVO“. 4. RE©I REBUS.

ÆIVIM ZDRAVO

E➡A Ž 1 2 3 4 5 6

1 2 3 4 5

➡

1 2 3 4

Vodilne besede: zdravje, pravilna prehrana, osebna higiena, telesna dejavnost, sadje, zelenjava, poËitek, bolezen. PripomoËki: slikovno gradivo, plakat. Medtematska povezava: Od pπenice do potice, Vsi smo del narave, Stojim, Ëepim, leæim, Tudi jaz skrbim za okolje. U»ITELJEVE BELEÆKE:

21. TOK, TOK, TOK … DEÆUJE

stran 44/44

Zvok je valovanje zraka. Tega premikanja ne moremo Ëutiti, zaznajo pa ga naπa uπesa, naπi moægani pa ga spremenijo v zvoke, ki jih lahko razpoznamo. Svet je poln razliËnih zvokov. Sliπimo jih povsod. Prek zvoka spremljamo dogajanje okrog nas in v naπem telesu. Najbolj pomemben zvok, ki ga oddaja naπe telo, je glas naπih glasilk. Z glasom se sporazumevamo med seboj, naπo govorico sestavljajo zvoki. Zvoke oddajajo tudi æivali. Po zvoku, ki ga oddajajo, jih lahko prepoznavamo. Tudi naravne pojave spremljajo razliËni zvoki: πkrebljanje deæja, πelestenje listja, valovanje morja in podobno. Pozorni smo na zvoke v prometu, tovarni. Zvoki so lahko za naπe uho prijetni ali pa neprijetni, vËasih celo πkodljivi. UËenci æe zelo zgodaj oblikujejo svoje razlage. Treba jim je ponuditi moænosti za izkustveno uËenje, da bodo na podlagi zaËetnih predstav oblikovali nove, opuπËali zmotne in se uËili o zvoku v okviru pouka naravoslovja, pri slovenskem jeziku in glasbeni vzgoji. S poskusi se bodo uËenci podrobneje seznanili z zvoËnimi pojavi in skuπali na preprostih primerih odkriti nekaj zakonitosti v svetu zvoka. Pri tem si bodo pomagali s preprostimi pripomoËki. Tako se bodo seznanili tudi z osnovami znanstvenega raziskovanja. Cilji uËne teme: UËenci: • spoznavajo nastajanje in lastnosti zvoka; • vedo, da je uho Ëutilo za zvok; • spoznavajo sebe, kako se gibljejo in kako uporabljajo Ëutila. Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev: UËenci: • prepoznavajo razliËne glasove okrog sebe; • se nauËijo, kako nastane zvok; • se seznanijo z znaËilnostmi zvoka; • izvedo, da je uho Ëutilo za zvok; • izdelajo glasbilo. • Prepoznavajo razliËne glasove okrog sebe. UËenci odkrivajo zvoke okoli sebe z razliËnimi dejavnostmi. Lahko na primer sedijo pri miru, zaprejo oËi in prisluhnejo zvokom. Opisujejo in nariπejo predmete ali osebe, ki oddajajo zvoke. Prisluhnejo razliËnim zvokom v okolju in reπijo nalogo v delovnem zvezku. UËitelj uËence spodbuja, da tudi sami povzroËajo zvok z razliËnimi deli svojega telesa. Lahko pojejo, cepetajo, tleskajo s prsti, ploskajo. Oponaπajo glasove æivali, predmetov, na primer brnenje avtomobila, tiktakanje ure itd. Ugotavljajo, koliko razliËnih zvokov lahko posnemajo. Ogledajo si ilustracije v uËbeniku in posnemajo zvoke, ki jih ponazarjajo slike. • NauËijo se, kako nastane zvok. Zvok nastane, kadar kakπna stvar zatrese zrak in pri tem povzroËi majhne valove (nihanje), ki se πirijo navzven. Ko zvok potuje po zraku, se πiri v nevidnih valovih, podobnih valovanju po vodi. UËenci nastajanje zvoka spoznavajo s preprostimi poskusi. Prvi poskus UËenci veliko vedro do polovice napolnijo z vodo. V vodo spustijo okrogel kamenËek. Opazujejo, kaj se zgodi z vodno gladino. Nariπejo, kar vidijo. Potek zvoËnega valovanja lahko ponazorimo tudi z naslednjim poskusom. Drugi poskus UËenci postavijo v vrsto štiri frnikole. Peto frcnejo tako, da udari prvo v vrsti. Ta zadene naslednjo in tako naprej. Energija se iz prve kroglice prenaπa do zadnje frnikole, ki se odkotali, ko prejme energijo. • Seznanijo se z znaËilnostmi zvoka. Zvoki imajo razliËne znaËilnosti: lahko so visoki, nizki, globoki, glasni, tihi, zoprni, cvileËi itd. Z uËenci se pogovarjamo o znaËilnostih zvoka in o tem, kdo ga oddaja.

Na podlagi naloge v delovnem zvezku opravijo poskus in ugotavljajo znaËilnosti zvokov, ki jih sliπimo ob udarjanju po kozarcih. • Izvedo, da je uho Ëutilo za zvok. UËenci izvedo, da zvok zasliπimo, ko doseæe uho, prepoznajo pa ga naπi moægani. Izvedo, da zvok potrebuje nekaj Ëasa, preden pride od zvoËila do sprejemnika. Da se zvok πiri, je potrebna doloËena snov, zrak, πiri pa se tudi po vodi in drugih snoveh. Poznamo veË vrst zvokov: ton, zven, pok, πum, hrup itd. • Izdelajo glasbilo. Na podlagi navodil v delovnem zvezku uËenci izdelajo preprosto glasbilo, imenovano pojoËi deæ. Za delo potrebujejo: kartonast tulec papirnatih brisaË, samolepilni papir razliËnih barv, riæ, lij (ni nujno potreben) in lepilo. Ko so glasbila narejena, igrajo nanje in primerjajo njihov zven med seboj. Pogled v uËbenik: 21

UËenec: • prepoznava razliËne glasove okrog sebe; • se nauËi, kako nastane zvok; • se seznani z znaËilnostmi zvoka; • izve, da je uho Ëutilo za zvok; • izdela glasbilo.

TOK, TOK, TOK … DEÆUJE

ZVOK NASTANE S PREMIKANJEM ZRAKA. TIH

ZVOKE SLI©IMO POVSOD. ODDAJAJO JIH ÆIVALI, PREDMETI IN »LOVEK.

GLASEN

VISOK

Z V O K

NIZEK

ZVOK SPREJME NA©E UHO. NEPRIJETEN

POSNEMAJ ZVOKE, KI JIH PONAZARJAJO GORNJE SLIKE.

Pogled v delovni zvezek:

IZDELAM SAM

TOK, TOK, TOK … DEÆUJE 1. PRISLUHNI IN S

IZDELAJ GLASBILO POJO»I DEÆ

✔ OZNA»I ZVOK, KI GA SLI©I©.

POTREBUJE©: TULEC OD PAPIRNATE BRISA»E, SAMOLEPILNI PAPIR, PAPIR RAZLI»NIH BARV, RIÆ, LEPILO.

2. PRISLUHNI POJO»IM KOZARCEM.

©TIRJE PODOBNI KOZARCI

V VSAK KOZAREC NALIJ DRUGA»NO KOLI»INO VODE. ENEGA PUSTI PRAZNEGA.

KATERI KOZAREC ODDAJA NAJVI©JI ZVOK IN KATERI NAJNIÆJEGA?

S KUHALNICO NARAHLO UDARJAJ PO KOZARCIH.

Vodilne besede: zvok, tiπina, glas, πepet, hrup, πum, zven, uho, Ëutilo, odmev, glasba, glasbilo. PripomoËki: vedro, voda, frnikole, kozarci, kuhalnica, kartonast tulec, samolepilni papir, lepilo, riæ. Medtematska povezava: Kako razliËni smo, Varno v prometu, Æivim zdravo, Peljem se z avtobusom. U»ITELJEVE BELEÆKE:

22. STOJIM, »EPIM, LEÆIM

stran 46/46

Gibanje pomeni spreminjanje prostorskih relacij. Telo se lahko giblje v celoti glede na okolico. Lahko pa se gibljejo le deli telesa. Pogosto niti ne zaznamo, da se prav vse okrog nas giblje in da se gibljemo tudi sami. Nekatere vrste gibanja so poËasne, da jih komaj zaznamo, druge spet hitre, bliskovite. Besede, s katerimi izraæamo gibanje, so: hoja, plezanje, umikanje, spuπËanje, kroæenje, kipenje, drsenje, migetanje, vrtenje, stiskanje, ustavljanje. Vsa æiva bitja in tudi telesa so lahko v ravnovesju. To je toËka, ko predmeta ali stvari ni potrebno podpreti ali obesiti. To toËko imenujemo teæiπËe, kjer je navidezno zbrana vsa teæa telesa. Telo ali predmet je lahko v stabilnem, nevtralnem ali labilnem ravnovesju, odvisno od lege njegovega teæiπËa. Predmet je stabilen, Ëe ima nizko teæiπËe in veliko osnovno ploskev. Cilji uËne teme: UËenci: • spoznavajo sledove gibanja; • razumejo, da po sledi lahko sklepamo, kdo se je gibal in kako; • spoznavajo stanje ravnovesja; • znajo poimenovati znaËilna stanja mirovanja; • spoznajo pripomoËke za gibanje; • znajo poimenovati pripomoËke; • znajo napovedati posledice doloËenega ravnanja; • spoznavajo sebe, kako se gibljejo in kako uporabljajo Ëutila. Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev: UËenci: • ponazarjajo razliËne naËine gibanja; • spoznajo stanja mirovanja; • predvidijo posledice doloËenega ravnanja; • spoznajo pripomoËke za gibanje in jih poimenujejo; • s poskusi spoznajo stanja ravnovesja. • Ponazarjajo razliËne naËine gibanja. Z igro na igriπËu uËenci ponazarjajo razliËne naËine gibanja (skaËejo, pleπejo, se plazijo, vrtijo). UËenci posnemajo πe gibanje æivali in rastlin v vetru. Opozorimo jih, da gibanje na mokrem, v pesku in snegu puπËa sledi. Na podlagi orisov v delovnem zvezku uËenci ponazarjajo gibanje tigra. Pogovorimo se, kakπni so njegovi gibi, v kakπni legi je njegovo telo, kadar se giblje poËasi ali ko teËe. Posnemajo lahko πe druge æivali. • Spoznajo stanja mirovanja. V uËilnici ali telovadnici uËenci preizkuπajo lego telesa v mirovanju. Ugotavljajo, da laæje stojijo ob opori, na celem stopalu. Preizkusijo pa tudi mirovanje sede, leæe, Ëepe, kleËe, na rokah. Ugotovijo, da je mirovanje vËasih laæje, drugiË pa bolj zahtevno. • Predvidijo posledice doloËenega ravnanja. Ob pogovoru, konkretnih primerih in opazovanju uËenci predvidijo posledice doloËenega ravnanja oziroma preizkuπajo, v kateri legi ne moremo mirovati. • Spoznajo pripomoËke za gibanje in jih poimenujejo. UËenci se gibljejo s pripomoËki, na primer z drËo, gugalnico, rolko, skirojem, kolesom. Spomnimo jih πe na sani, smuËi. Gibanje primerjajo in opisujejo. Primerjajo pa tudi gibanje s pripomoËki in brez njih. Ugotovijo, da pripomoËki za gibanje omogoËijo hitrejπe in laæje premikanje. Opozorimo jih na varnost pri tem: prav je, da dele telesa zaπËitimo pred poπkodbami. • S poskusi spoznajo stanja ravnovesja. Pogovarjamo se, kdaj je Ëlovek, æival, rastlina, pa tudi predmet v ravnovesju. Pri tem si lahko pomagamo s preprostimi poskusi. Na primer: zvezek poËasi potiskamo Ëez rob mize in spremljamo, kdaj je padel na tla in zakaj. Stanja ravnovesja lahko ugotavljamo in opisujemo tudi ob ilustraciji v uËbeniku. UËenci na igriπËu preizkuπajo, kako uravnovesiti gugalnico. Izberejo si po nekaj soπolcev, ki so enako teæki, teæji ali pa laæji od njih. O svojem opaæanju sproti pripovedujejo.

V uËilnici uËenci naredijo poskus, kako uravnovesiti gugalnico, ki je narejena iz ravnila in polovice kartonastega valja. Na ravnilo polagajo kovance. Poloæijo lahko veË kovancev razliËnih velikosti. UËenci lahko v naprej predvidijo stanje ravnovesja. Poskus lahko izvajajo πe z razliËno dolgimi ravnili. V delovni zvezek nariπejo, kdaj je gugalnica v ravnovesju. Pogled v uËbenik: 22

UËenec: • ponazarja razliËne naËine gibanja; • spozna stanja mirovanja; • predvidi posledice doloËenega ravnanja; • spozna pripomoËke za gibanje in jih poimenuje; • s poskusi spozna stanja ravnovesja.

STOJIM, »EPIM, LEÆIM DRSIM.

SKA»EM.

VOZIM SE.

SEDIM.

METULJ LETI.

GOSENICA LEZE. KAM STA SE ODPRAVILA DE»EK IN DEKLICA IZ PESKOVNIKA? KATERA ÆIVAL JE PUSTILA SLED? GUGALNICA JE V RAVNOVESJU. VOZIM SE.

Pogled v delovni zvezek: 23

STOJIM, »EPIM, LEÆIM

1. POSNEMAJ VELIKO MA»KO. 1. POKLEKNI.

2. USLO»I HRBET.

3. UPOGNI HRBET.

2. POVEÆI USTREZNE PARE.

RAVNILO KOVANEC KARTON

Vodilne besede: gibanje, mirovanje, ravnovesje. PripomoËki: pripomoËki za gibanje, gugalnice, razliËno dolga ravnila, kartonast valj, razliËni kovanci. Medtematska povezava: Æivim zdravo, Opazujem stroje. U»ITELJEVE BELEÆKE:

23. OPAZUJEM STROJE

stran 48/47

Stroji in naprave nam v vsakdanjem æivljenju delo olajπajo, nekaterih del pa brez njih ne bi mogli opraviti. Drevesa ne moremo posekati z golimi rokami, s sekiro in z æago pa to naredimo brez teæav. Z raËunalnikom lahko v zelo kratkem Ëasu izraËunamo toliko raËunov, da bi zanje sicer potrebovali celo veË mesecev. Stroje napajamo z energijo, silo pa lahko poveËamo s preprostimi napravami oziroma vzvodi, πkripci. Nekatere naprave so majhne, preproste (odpiraË, πkarje), stroji pa veliki, zapleteni (æerjav, buldoæer). Lahko premikajo in dvigujejo predmete, ki jih sami ne bi mogli. Poudarek pri delu z uËenci je na opazovanju naprav in strojev, razstavljanju igraË in preprostih tehniËnih predmetov na posamezne dele in eksperimentiranju z njimi ter na opazovanju prenosa gibanja, gibanja delov in gibanja celote. Cilji uËne teme: UËenci: • spoznavajo sledove gibanja; • spoznavajo gibanje tehniËnih naprav in vozil ter njihovih delov; • vedo, da se gibajoËa telesa lahko ustavijo; • znajo poimenovati znaËilna stanja mirovanja; • znajo predvideti posledice doloËenega ravnanja. Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev: UËenci: • spoznajo gibanje strojev; • spoznajo in opazujejo sledove gibanja; • izvedo, da je stroj mogoËe tudi izkljuËiti. • Spoznajo gibanje strojev. UËenci obiπËejo bliænje gradbiπËe ali njegovo okolico in opazujejo razliËne naprave oziroma stroje. Ugotavljajo, kako se gibljejo posamezni deli, kako se giblje naprava v celoti, kako se gibanje prenaπa. Gibanje primerjajo in posnemajo. Pouk nadaljujemo v razredu, kjer uËenci opazujejo gibanje igraË v celoti in gibanje njihovih delov. IgraËe razstavljajo in opisujejo posamezne dele ter povezavo med njimi. UËenci opazujejo tudi delovanje preprostih tehniËnih pripomoËkov in primerjajo prvotno stanje z gibanjem, na primer pri πkarjah ali kleπËah. V delovnem zvezku poveæejo razliËno postavljene predmete v ustrezne pare. • Spoznajo in opazujejo sledove gibanja. Ob ilustraciji v uËbeniku poimenujejo stroje, naprave in orodja, ki jih delavci potrebujejo za delo. Ugotavljajo in opisujejo sledi, ki jih puπËajo. Spoznanja poveæejo z ugotovitvami, ki so jih dobili na obisku gradbiπËa. Iz sledi razberejo smer gibanja, poloæaj predmeta, Ëasovno zaporedje dogajanja. Sledi so lahko stopenjske (stopinje Ëloveka, æivali) in zvezne (sledi gume, gosenice). Pogovorimo se o tem, da k sledem ne priπtevamo le odtisov na tleh, ampak tudi iztrebke, pomeËkano travo, odvræene predmete. UËenci v delovnem zvezku nariπejo sledi. • Izvedo, da je stroj mogoËe tudi izkljuËiti. UËence seznanimo s tem, da stroje in naprave lahko vkljuËimo in izkljuËimo. UËitelj pokaæe nekaj primerov, na primer vkljuËi in izkljuËi televizijski sprejemnik. Po konËanem delu stroje in naprave vselej izkljuËimo. UËence opozorimo na skrb za varnost in usposobljenost za upravljanje z delovnimi stroji.

Pogled v uËbenik: 23

GOZDNI DELAVCI SI PRI DELU POMAGAJO S STROJI. ORODJA IN STROJI IMAJO GIBLJIVE DELE.

UËenec: • spozna gibanje strojev; • spozna in opazuje sledove gibanja; • ugotovi, da se stroj lahko tudi izkljuËi.

OPAZUJEM STROJE

PO SLEDEH UGOTOVI, KDO SE JE KJE GIBAL IN KAKO.

Pogled v delovni zvezek: 23

STOJIM, »EPIM, LEÆIM

1. POSNEMAJ VELIKO MA»KO. 1. POKLEKNI.

2. USLO»I HRBET.

3. UPOGNI HRBET.

2. POVEÆI USTREZNE PARE.

RAVNILO KOVANEC KARTON

Vodilne besede: gibanje, sled, smer, kroæenje, vrtenje, spuπËanje, potiskanje, dviganje, prenaπanje, delovni stroji, naprave in pripomoËki. PripomoËki za delo: naprave, πkarje, kleπËe. Medtematska povezava: Stojim, Ëepim, leæim, Moj raËunalnik. U»ITELJEVE BELEÆKE:

24. KUKU, POMLAD JE TU

stran 50/48

21. marca, na prvi spomladanski dan, sta noË in dan enako dolga. To je spomladansko enakonoËje. Vsak naslednji dan bo daljπi, noË pa krajπa. Spomladansko sonce Ëedalje moËneje segreva zrak, vodo in tla. Na obronkih gozdov se zaËenjajo prebujati rastline in æivali, ki so Ëez zimo poËivale pod zemljo. V gozdu med listjem se z lista na list premikajo pajki in lovijo prve muπice. Stonoge in polæi strgajo uvelo listje, si polnijo æelodce in gnojijo gozdna tla. Iz zemlje pokukajo zvonËki in podlesne vetrnice, na prisojnih travnikih trobentice in vijolice. Pod drevesnim lubjem se pretakajo rastlinski sokovi. Nabrekli listni in cvetni popki so pripravljeni, da vzbrstijo in vzcvetijo. Naloga rastlin in æivali, ki so preæivele zimo, je pomnoæiti svoje vrste. Samci in samice se iπËejo, druæijo v pare, pripravljajo kotiπËa in spletajo gnezda. Cilji uËne teme: UËenci: • spoznavajo ponavljajoËe se spremembe in spremembe, ki jih povzroËi Ëlovek, vreme ali kateri drug dejavnik v æivi in neæivi naravi; • izkusijo, da rastline zrastejo iz semen, Ëebulic, gomoljev, potaknjencev. Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev: UËenci: • spoznajo znaËilnosti pomladi in spremembe v naravi, ki jih povzroËi vreme; • opazujejo in opisujejo znanilce pomladi; • spoznajo, da se æivali prilagodijo spremembam in se pripravljajo na svoj zarod; • se seznanijo s spomladanskimi opravili. • Spoznajo znaËilnosti pomladi in spremembe v naravi, ki jih povzroËi vreme. UËitelj usmerja pogovor o tem, da veËina rastlin zaËne rasti spomladi, medtem ko pozimi poËivajo v obliki semen, Ëebulic ali raznih korenik. Listavci pa poæenejo novo listje. Æivali se pripravljajo na parjenje. Pri vsem tem pomembno vlogo igrata temperatura in dolæina dneva. UËenci pripovedujejo, kako doæivljajo pomlad. UËenci oznaËijo ilustracije, ki prikazujejo znaËilnosti pomladi. Naredijo tudi poskus, tako da vzamejo tri vejice z brsti in jih dajo v kozarec z vodo. Prvi kozarec postavijo na toplo in suho, drugega na hladno in tretjega v temo. Opazujejo in utemeljujejo spremembe in jih po enem tednu nariπejo. • Opazujejo in opisujejo znanilce pomladi. Na uËnem sprehodu opazujejo prve znanilce pomladi, jih vohajo, nekatere pa lahko tudi naberejo in prinesejo v razred. Z vonjem in barvo cveta rastline privabljajo svoje opraπevalce, ki prenaπajo cvetni prah na druge cvetove. UËenci lahko sami ali z igro vlog opisujejo posamezne pomladne znanilce. Povedo tudi, zakaj so se odloËili za izbrano rastlino. UËenci nariπejo in opiπejo znanilca pomladi, ki jim je najbolj vπeË, ter iz papirja zgubajo cvet zvonËka. • Spoznajo, da se æivali prilagodijo spremembam in se pripravljajo na svoj zarod. Ko se dnevi daljπajo, je dejavnih vse veË æivali. Urejajo si domovanja, da bodo pripravljena za mladiËe. Ptice selivke, ki so zimo preæivele v toplejπih krajih, se vraËajo v rojstno okolje, da se pridruæijo pticam stalnicam pri pripravljanju gnezd. Poleg malih domaËih æivali so za opazovanje primerne ptice. Opazujemo jih lahko celo v srediπËu mesta. »e uËenci opazujejo gnezda, jih moramo opozoriti, da jih tudi varujejo. Pri tem so pozorni na to, iz Ëesa so gnezda napravljena. Æivali z nestalno telesno temperaturo se prebudijo iz zimskega spanja, saj se njihova telesna temperatura zaradi segrevanja okolja poviπa. • Seznanijo se s spomladanskimi opravili. Z uËenci se pogovarjamo, katera dela opravljamo v stanovanju, na vrtu, travniku in na poljih ter kaj delajo kmetje. ObiπËemo lahko park in opazujemo vrtnarje pri urejanju zelenih povrπin. UËenci si ogledajo fotografije v uËbeniku, ki prikazujejo delo spomladi.

Pogled v uËbenik: 24

UËenec: • spozna znaËilnosti pomladi in spremembe v naravi, ki jih povzroËi vreme; • opazuje in opisuje znanilce pomladi; • spozna, da se æivali prilagodijo spremembam in se pripravljajo na svoj zarod; • se seznani s pomladanskimi opravili.

BRSTI IN LISTI

KUKU, POMLAD JE TU SPOMLADI SE DNEVI HITRO DALJ©AJO IN POSTAJAJO TOPLEJ©I. VSE OZELENI IN ZACVETI. ÆIVALI PRIPRAVLJAJO DOMOVANJA ZA MLADI»E, PTICE SELIVKE SE VRNEJO.

DELO SPOMLADI

PETJE KUKAVICE PREBUDI GOZD.

JELENU ZNOVA ZRASTE ROGOVJE, KI MU JE POZIMI ODPADLO.

IZ ZEMLJE POKUKAJO PRVI ZNANILCI POMLADI.

Pogled v delovni zvezek: 24

KUKU, POMLAD JE TU 1. S

NA TOPLEM IN SVETLEM

NA HLADNEM

NA TEMNEM

4. ZGUBAJ ZVON»EK.

2. NARIŠI IN OPIŠI SVOJO NAJLJUBŠO RASTLINO, KI NAZNANJA POMLAD. KOLIKO CVETOV IMA?

RASTE POSAMI» ALI V SKUPINI?

KJE RASTE?

KAKO VISOKA JE?

Vodilne besede: pomlad, popek, brst, ast, toplota, zarod, ptice selivke. PripomoËki: vejice brstov, kozarci. Medtematska povezava: Jesen v gozdu, Kje so doma æivali, Zima je tu, Vsi smo del narave, Iz malega raste veliko, ÆrebiËek in konj, Ga, ga, ga ... tu sem doma, Pojdi z menoj na travnik. U»ITELJEVE BELEÆKE:

25. IZ MALEGA RASTE VELIKO

stran 52/50

Vsa æiva bitja imajo potomce, torej se razmnoæujejo. VeËina rastlin za to oblikuje cvetove, v katerih nastajajo semena. Semena pa zrastejo v nove rastline. Kroæenje od semen do rastlin in cvetov ter spet nazaj do semen se nenehno ponavlja. V semenih je rezervna hrana in vse potrebno, da se razvije nova rastlina. Hrana daje energijo za zaËetek rasti stebla, listov in korenin. Seme potrebuje vlago, toploto in kisik, da zraste v novo rastlino. Ta postopek imenujemo kalitev, ki se zaËne tako, da seme vsrka vodo. Zarodek zaËne rasti in poæene korenino skozi semensko lupino. Kmalu poæenejo πe kliËna lista in steblo. Nekatere rastline pa se razmnoæujejo s Ëebulicami, gomolji, korenikami ali potaknjenci. »ebulice, gomolji in korenike so podzemna stebla, medtem ko so lahko potaknjenci deli stebla, korenin ali lista. Cilji uËne teme: UËenci: • izkusijo, da rastline zrastejo iz semen, Ëebulic, gomoljev, potaknjencev. Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev: UËenci: • opazujejo razliËna semena in jih poimenujejo; • izvedo, da se rastline razvijejo iz semen, Ëebulic, gomoljev ali potaknjencev; • opazujejo kalitev in zapisujejo ugotovitve; • spoznajo, da rastline rastejo, se razvijajo in odmirajo. • Opazujejo razliËna semena in jih poimenujejo. UËenci prinesejo v razred razliËna semena. Opazujejo velikost, barvo in obliko semen. Nekatera semena so zelo majhna, zato jih lahko opazujejo s poveËevalnim steklom. Semena tudi poimenujejo, razvrπËajo, lahko pripravijo tudi zbirke. • Izvedo, da se rastline razvijejo iz semen, Ëebulic, gomoljev ali potaknjencev. Opiramo se na uËbenik in usmerjamo pogovor o tem, da se rastline razvijejo tudi iz Ëebulic, gomoljev in potaknjencev. UËencem pokaæemo Ëebulo ali krompir, ki sta odgnala. UËenci naj opiπejo, kaj bo nastalo. UËenci sami naπtejejo πe rastline, ki se razvijejo iz Ëebulic, gomoljev in potaknjencev. V razredu ima lahko tudi vsak uËenec svoj potaknjenec in skrbi zanj. • Opazujejo kalitev in zapisujejo ugotovitve. UËenci naredijo poskus kaljenja fiæola. Pivnik zvijejo in ga dajo v kozarec za marmelado. Med pivnik in kozarec vtaknejo nekaj fiæolov in vlijejo v kozarec malo vode. Potem kozarec postavijo na okensko polico. Opazovali bodo, kako fiæol nabrekne, kako poËi zunanja lupina in se pokaæe poganjek s korenino. Korenina raste navzdol, poganjek pa navzgor. Korenina poæene πe drobne koreninice, rastlina pa razvije liste. Fiæol raste. UËenci naj bodo pozorni na spremembe na rastlini in jih zapiπejo. Zapiπejo tudi Ëas spremembe in po enem mesecu opazovanja rastlino nariπejo. UËenci lahko posadijo, posejejo ali potaknejo tudi katero drugo rastlino in jo opazujejo vse leto. • Spoznajo, da rastline rastejo, se razvijajo in odmirajo. UËenci si v uËbeniku ogledajo ilustracijo razvoja smreke in spoznajo, da iz semena zraste smreËica, se razvija in odmre. Lahko se tudi posuπi, jo poæaga Ëlovek, uniËi veter ali poæar. Tako uËence navajamo, da spremljajo spreminjanje narave. Naravno okolje pa lahko spreminja tudi Ëlovek, s tem ko izsekava gozdove, izsuπuje moËvirja, gradi ceste in s tem uniËuje nekatere rastline in æivali.

Pogled v uËbenik: 25

UËenec: • opazuje razliËna semena in jih poimenuje; • izve, da se rastline razvijejo iz semen, Ëebulic, gomoljev ali potaknjencev; • opazuje kalitev in zapisuje ugotovitve; • spozna, da rastline rastejo, se razvijajo in odmirajo.

TUDI DREVO ZRASTE IZ SEMENA. »AS RASTI JE ZELO DOLG.

IZ MALEGA RASTE VELIKO

ÆIVLJENJE SE KON»A.

SMREKA GOZDAR JE SMREKO POÆAGAL.

»EBULICE

STORÆ

GOMOLJI

ZRASTE MLADA SMRE»ICA. LUSKA S SEMENI

POTAKNJENCI

SEME JE NAPOJENO Z VODO IN KALI.

IZ SEMEN, »EBULIC, GOMOLJEV IN POTAKNJENCEV V PRST ZRASTEJO KORENINE. RAZVIJE SE MLADA RASTLINA.

Pogled v delovni zvezek: 25

IZ MALEGA RASTE VELIKO

1. GOJIMO PALI»NJAKE. OPAZUJ, KAKO SE MLADI»I IZLEÆEJO IN KAKO RASTEJO.

»AS

UGOTOVITEV

»AS

UGOTOVITEV

PRIPRAVI PROZOREN PLASTI»NI KOZAREC S POKROVOM.

V KOZAREC DAJ VLAÆNO PRST, POSODO Z VODO IN ROBIDNICE. GOJILNICA JE PRIPRAVLJENA.

NARI©I

MLADI PALI»NJAKI

SE IZLEÆEJO IZ

PODOBNI SO

1 MESEC

V GOJILNICO DAJ PALI»NJAKE.

POSKRBI, DA BO V GOJILNICI DOVOLJ SVEÆE HRANE IN VLAGE.

Vodilne besede: seme, Ëebulica, gomolj, potaknjenec, razmnoæevanje, kalitev, rast, razvoj. PripomoËki: razliËna semena, gomolji, Ëebulice, potaknjenci, poveËevalno steklo, pivnik, kozarec za marmelado, fiæol. Medtematska povezava: Rastem in se spreminjam, ÆrebiËek in konj, Od pπenice do potice, Vsi smo del narave, Tudi jaz skrbim za okolje. U»ITELJEVE BELEÆKE:

26. ÆREBI»EK IN KONJ

stran 54/51

Vsako æivo bitje æivi svoje æivljenje, ki se priËne z rojstvom. Æivali se rodijo oziroma skotijo, izleæejo, izvalijo, nato rastejo, imajo potomce, se postarajo in umrejo oziroma poginejo. Potomci navadno izhajajo iz dveh starπev. Nekateri mladiËi so podobni svojim starπem, na primer mladiËi kuπËarja, kaËe ali æelve, ker je njihovo telo æe dobro razvito. MladiËi nekaterih æivali pa se od svojih starπev zelo razlikujejo, barva koæe je drugaËna, so goli, brez doloËenih delov telesa in æivijo drugaËe kot odrasle æivali. Takπne so na primer æabe in æuæelke. Njihov videz je odvisen od tega, kako in kje æivijo in odraπËajo. Celo dva potomca istih starπev nista povsem enaka. Starπi ponavadi skrbijo za potomce, so pa tudi izjeme. Skoraj vse æuæelke na primer leæejo jajËeca, zarod pa prepustijo usodi. UËenci naj opazujejo in primerjajo Ëim veË æivalskih vrst, in sicer v gojilnicah ali v njihovih æivljenjskih okoljih. Cilji uËne teme: UËenci: • spoznavajo, da se ljudje in æivali rodijo, rastejo, imajo potomce, se postarajo in umrejo; • spoznavajo, da imajo æivali potomce, ki navadno izhajajo iz dveh starπev; • spoznavajo, da so potomci podobni tako starπem kot med seboj, toda ne povsem. Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev: UËenci: • izvedo, da se æivali skotijo ali izleæejo iz jajca; • spoznajo, da se æivali razvijajo, starajo in poginejo; • primerjajo odrasle æivali in njihove mladiËe; • spoznajo, da so mladiËi podobni starπem, lahko pa se tudi razlikujejo od njih; • pripravijo gojilnico in opazujejo razvoj paliËnjakov. • Izvedo, da se æivali skotijo ali izleæejo iz jajca. UËenci na podlagi knjig, slikovnega gradiva ter videoposnetkov ugotavljajo, da se veËina æivali izleæe iz jajc ali pa se skotijo. Spoznajo, da vsa jajca niso enako velika, pa tudi ne enakih barv in oblik. V uËbeniku si ogledajo razvoj laboda. • Spoznajo, da se æivali razvijajo, starajo in poginejo. UËencem omogoËimo izkuπnje z æivljenjskim ciklusom razliËnih æivih bitij. Æivali naj opazujejo v gojilnicah ali pa gojilnice pripravijo sami. Za ta poskus so primerne æivali s kratko æivljenjsko dobo. • Primerjajo odrasle æivali in njihove mladiËe. UËenci na podlagi slikovnega gradiva, videoposnetkov in v naravi opazujejo odrasle æivali in njihove mladiËe. IπËejo podobnosti in razlike (barva koæe, dlaka). Ogledajo si lahko fotografije v uËbeniku. • Spoznajo, da so mladiËi podobni starπem, lahko pa se tudi razlikujejo od njih. UËenci naπtevajo primere, kateri mladiËi so podobni odraslim æivalim in kateri se od njih razlikujejo. Razlike in podobnosti opisujejo. • Pripravijo gojilnico in opazujejo razvoj paliËnjakov. UËenci si v uËilnici pripravijo gojilnico in opazujejo razvoj paliËnjakov. UËenci pripravijo prozoren kozarec s pokrovom, na katerem so luknjice za dovod zraka. V kozarec dajo vlaæno prst in manjπo posodo z vodo ter robidovje. Nato dajo v gojilnico odrasle paliËnjake. Opazujejo njihov razvoj. Poskrbeti morajo, da je v gojilnici vedno dovolj sveæe hrane in vlage. Pri delu si lahko pomagajo z navodili in slikami v delovnem zvezku. Dopolnijo povedi.

Pogled v uËbenik: 27

UËenec: • opazuje okolje in poimenuje dele pokrajine; • z glino oblikuje geografsko okolje v peskovniku; • izdela preprosto legendo s slikovnimi simboli.

MOJE OKOLJE

V OKOLJU, KJER ÆIVIMO, SO DOLINE, HRIBI IN GORE, REKE, POTOKI, JEZERA …

OKOLJE LAHKO PONAZARJAMO S SLIKOVNIMI SIMBOLI.

»LOVEK SPREMINJA NARAVNO OKOLJE. NASTALA SO NASELJA, CESTE, NJIVE, SADOVNJAKI …

NARAVNO OKOLJE SPREMINJAJO TUDI NARAVNE NESRE»E.

Pogled v delovni zvezek: 25

IZ MALEGA RASTE VELIKO

1. GOJIMO PALI»NJAKE. OPAZUJ, KAKO SE MLADI»I IZLEÆEJO IN KAKO RASTEJO.

»AS

UGOTOVITEV

»AS

PRIPRAVI PROZOREN PLASTI»NI KOZAREC S POKROVOM.

V KOZAREC DAJ VLAÆNO PRST, POSODO Z VODO IN ROBIDNICE. GOJILNICA JE PRIPRAVLJENA.

NARI©I

MLADI PALI»NJAKI

UGOTOVITEV

SE IZLEÆEJO IZ

PODOBNI SO

1 MESEC

UGOTOVITEV

V GOJILNICO DAJ PALI»NJAKE.

POSKRBI, DA BO V GOJILNICI DOVOLJ SVEÆE HRANE IN VLAGE.

Vodilne besede: starπi, potomci, odrasla æival, mladiË, podobnost, jajce, zarod, izleËi se, izvaliti se, skotiti se. PripomoËki: slikovno gradivo, videokasete, posoda, prst, voda, robidovje, paliËnjaki. Medpredmetna povezava: Rastem in se spreminjam, Kako razliËni smo, Iz malega raste veliko, Kuku, pomlad je tu, Ga, ga, ga … tu sem doma. U»ITELJEVE BELEÆKE:

27. MOJE OKOLJE

stran 56/52

»e znamo dobro opazovati, bomo v pokrajini opazili πtevilne naravne in druæbene pojave. Vedno moramo biti pozorni na dogajanje pred seboj, opazovati moramo na levi, desni in pogledati tudi nazaj. S temeljitim in pozornim opazovanjem se lahko uËenci veliko nauËijo in spoznajo πtevilne znaËilnosti pokrajine. Pomembno je tudi, da se znamo orientirati, da znamo poiskati glavne strani neba ter da znamo brati zemljevid. Zemljevidi prikazujejo zemeljsko povrπje in objekte na ravni ploskvi in v pomanjπanem merilu. Opremljeni so s simboli oziroma kartografskimi znaki. Zemljevid je nenadomestljiv pripomoËek pri opazovanju in prouËevanju pokrajine, na potovanjih, izletih. Seveda pa je uporaba zemljevida drugaËna, Ëe smo v pokrajini, ki jo poznamo in nam je blizu, kot takrat, kadar pokrajine ne poznamo. Pomanjπani model Zemlje pa imenujemo globus. Cilji uËne teme: UËenci: • spoznajo razliËne naËine prikazovanja geografskega okolja (peskovnik, zemljevid, globus); • znajo narediti preprosto legendo s slikovnimi simboli. Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev: UËenci: • opazujejo okolje in poimenujejo sestavine pokrajine; • z glino oblikujejo geografsko okolje; • izdelajo preprosto legendo s slikovnimi simboli. • Opazujejo okolje in poimenujejo sestavine pokrajine. UËenci opisujejo povrπje domaËe pokrajine. Naπtevajo doline, planote, niæine, gorovja, reke ter opisujejo, kje so naselja, vasi ali mesta, ceste itd. UËenci imajo v slikovnem gradivu na voljo razliËne pokrajine in opisujejo njihove glavne znaËilnosti. UËence seznanimo s tem, da zemeljsko povrπje prikazujemo z zemljevidi in globusi. Pokaæemo jim lahko razliËne zemljevide, na primer turistiËne zemljevide, avtomobilske in planinske karte. Opozorimo jih na slikovne simbole in razloæimo njihov pomen. Ogledajo si tudi fotografije in ilustracijo v uËbeniku ter naπtevajo sestavine pokrajin. UËenci æe vedo, da tudi Ëlovek spreminja naravno okolje. Sami povedo, kako in kaj je za koga pozitivno, kaj pa negativno. UËenci oznaËijo, katere sestavine pokrajine vidijo na fotografiji, ter zapiπejo pomembnejπe v svoji okolici. • Z glino oblikujejo geografsko okolje. UËenci z glino oblikujejo pokrajino. Oblikujejo lahko domaËo pokrajino, pokrajino, v kateri bi radi æiveli, ali pokrajino, ki jim je vπeË. • Izdelajo preprosto legendo s slikovnimi simboli. UËence peljemo na viπji hrib ali kraj, kjer imajo dober razgled na domaËo pokrajino. UËenci jo nariπejo s slikovnimi simboli. V delovnem zvezku na podlagi legende nariπejo preprosto skico in reπijo rebus.

Pogled v uËbenik: UËenec: • opazuje okolje in poimenuje dele pokrajine; • z glino oblikuje geografsko okolje v peskovniku; • izdela preprosto legendo s slikovnimi simboli.

MOJE OKOLJE

V OKOLJU, KJER ÆIVIMO, SO DOLINE, HRIBI IN GORE, REKE, POTOKI, JEZERA …

OKOLJE LAHKO PONAZARJAMO S SLIKOVNIMI SIMBOLI.

»LOVEK SPREMINJA NARAVNO OKOLJE. NASTALA SO NASELJA, CESTE, NJIVE, SADOVNJAKI …

NARAVNO OKOLJE SPREMINJAJO TUDI NARAVNE NESRE»E.

Pogled v delovni zvezek: 27

✔.

NASELJE

NJIVA

GORA

CESTA

TRAVNIK

REKA

GOZD

1 2 3

1 2 3 4

1 2 3

➡

1 2 3

Vodilne besede: kraj, okolica, pokrajina, zemljevid, globus, slikovni simboli. PripomoËki: slikovno gradivo, zemljevidi, globus, glina. Medtematska povezava: V okolici πole, Æivim v Sloveniji, Moje okolje, Tudi jaz skrbim za okolje. U»ITELJEVE BELEÆKE:

28. ZA NO»JO PRIDE DAN

stran 58/54

Zemlja se vrti okoli svoje namiπljene osi, ki poteka skozi severni in juæni pol. Vsakih 24 ur se enkrat zavrti okrog svoje osi od zahoda proti vzhodu. Ker se skupaj z Zemljo vrtimo tudi mi, se nam zdi, da se Sonce vrti okoli nas. Gibanje Zemlje okoli svoje osi imenujemo rotacija. Posledica rotacije je menjavanje dneva in noËi. Vrtenje Zemlje in menjavanje dneva in noËi najlaæje ponazorimo z globusom in svetilko. Globus postavimo v zatemnjen prostor in ga od strani osvetlimo z luËjo, ki ponazarja Sonce. Vidimo, da je osvetljena le ena polovica globusa. Na tisti polovici, ki je obrnjena proti Soncu, je dan, na drugi pa noË. Ko globus poËasi vrtimo okoli njegove osi, osvetljeni deli globusa postanejo zatemnjeni in obratno. Enako je tudi na Zemlji. Ko pride na osvetljeni del, se tam zaËenja dan, ko je najbolj obrnjen proti Soncu, je poldan, ko iz osvetljenega prehaja v zatemnjeni del, pa se zaËenja noË. Cilji uËne teme: UËenci: • spoznajo zvezo med gibanjem Sonca in dnevnim Ëasom; • znajo opisati razliko med dnevom in noËjo; • spoznajo Ëasovni potek dogodkov; • znajo urediti dogodke po Ëasovnem zaporedju; • pravilno uporabljajo besede za opisovanje poteka dogodkov. Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev: UËenci: • doæivljajo in opazujejo Ëas dneva ter ga povezujejo z dejavnostjo; • pripovedujejo, kje je Sonce ponoËi; • opisujejo razliko med dnevom in noËjo; • razvrstijo dogodke v Ëasovno zaporedje. • Doæivljajo in opazujejo Ëas dneva ter ga povezujejo z dejavnostjo. UËenci opazujejo dan in ga opisujejo, s tem povezujejo tudi Sonce: kje na nebu je Sonce, ko pridejo v πolo, kje je ob koncu pouka in kje zveËer. Opisujejo vzhajanje in zahajanje Sonca, barve, ki se pojavijo na nebu, kako se vidi zahajanje Sonca na morju. UËenci nariπejo, kaj so poËeli ob razliËnem Ëasu dneva. • Pripovedujejo, kje je sonce ponoËi. UËenci opisujejo noË. Pogovarjamo se o tem, katere æivali so dejavne ponoËi, katere spijo, in da tudi nekatere rastline ponoËi zaprejo svoje cvetove. Pogovorimo se tudi o spanju, o tem, kdaj hodimo spat in zakaj je spanje potrebno. • Opisujejo razliko med dnevom in noËjo. Ogledajo si fotografiji v uËbeniku in opisujejo razliko med dnevom in noËjo. Pripovedujejo tudi, kako sami doæivljajo dan in kako noË. UËencem lahko prikaæemo preprost poskus z svetilko in globusom. Namesto globusa lahko uporabimo tudi æogo ali kateri drug okrogel predmet. Ko je del Zemlje oziroma globusa ali æoge obrnjen proti Soncu oziroma svetilki, je tam dan, na drugi strani pa je noË. Dan in noË lahko uprizorimo tudi tako, da zatemnimo uËilnico in priægemo luË. V doloËeni razdalji od luËi se vrtimo. Ko smo z obrazom obrnjeni proti luËi, si predstavljamo, da je dan, ko pa smo z obrazom obrnjeni stran od nje, je noË. V delovnem zvezku poveæejo posamezne slike z dnevom ali noËjo. • Razvrstijo dogodke v Ëasovno zaporedje. UËenci pripovedujejo, kaj poËno ob razliËnem Ëasu dneva, na primer kaj delajo zveËer, preden gredo spat. Dogodke primerjajo med seboj in jih uredijo v Ëasovno zaporedje. Pri tem uporabljajo izraze: zjutraj, dopoldne, opoldne, popoldne, zveËer, prej, potem, danes, vËeraj, jutri. UËenci v delovnem zvezku zapiπejo ustrezno besedo k trditvi in s πtevilkami oznaËijo potek dogodka.

Pogled v uËbenik: 28

SONCE VZHAJA IN ZAHAJA.

UËenec: • doæivlja in opazuje Ëas dneva ter ga povezuje z dejavnostmi; • pripoveduje, kje je sonce ponoËi; • opisuje razliko med dnevom in noËjo; • razvrsti dogodke v Ëasovno zaporedje.

ZA NO»JO PRIDE DAN ZEMLJA DOBIVA SVETLOBO OD SONCA.

NO»

DAN

STRAN ZEMLJE, KI JE OBRNJENA PROTI SONCU, JE OSVETLJENA. NA TISTI STRANI JE TAKRAT DAN, NA NEOSVETLJENI PA NO».

SONCE VZHAJA.

SONCE ZAHAJA.

V»ERAJ

DANES

JUTRI

KAKO OB»UTIŠ RAZLIKO MED DNEVOM IN NO»JO?

Pogled v delovni zvezek: 28

ZA NO»JO PRIDE DAN

V»ERAJ

DANES

PREJ

JUTRI

ZDAJ

POTEM

1. POVEÆI SLIKE Z DNEVOM IN NO»JO.

NO»

SEM V ©OLI.

DAN POPOLDNE

SREDA

OPOLDNE TOREK

ZJUTRAJ

ZVE»ER

»ETRTEK PETEK

PONEDELJEK

2. NARI©I, KAJ PO»NE©: 4. S ©TEVILKAMI OD 1 DO 6 OZNA»I VRSTNI RED DOGODKOV. NAKUPUJEM V TRGOVINI. GREM V TRGOVINO. V TRGOVINI VZAMEM KO©ARO. PRIDEM DOMOV. MLEKO IN JOGURT POSPRAVIM V HLADILNIK. ZJUTRAJ

DOPOLDNE

POPOLDNE

ZVE»ER

PLA»AM PRI BLAGAJNI.

Vodilne besede: noË, dan, Zemlja, Sonce, zjutraj, dopoldne, opoldne, popoldne, zveËer, ponoËi, spanje, vËeraj, danes, jutri. PripomoËki: slikovno gradivo, globus, svetilka. Medtematska povezava: Tudi doma smo prijatelji, Æivim zdravo. U»ITELJEVE BELEÆKE:

29. PELJEM SE Z AVTOBUSOM

stran 60/56

Æe prvi trenutki æivljenja so povezani s prometom na cestah, namreË ko starπi z otrokom zapuπËajo porodniπnico. Pozneje postanejo udeleæenci v prometu z razliËnimi prevoznimi sredstvi. Potujejo lahko z vozili po kopnem, morju ali zraku. UËenci v tem starostnem obdobju se v prometnih sredstvih pogosto pojavljajo kot potniki in le v spremstvu odraslih kot vozniki koles. Zavedati se moramo tudi, da otroka vzgajamo vsak trenutek, ko smo z njim v prometu. V tem starostnem obdobju poskusimo uËenca seznaniti s pravili obnaπanja v osebnem avtomobilu, avtobusu in na vlaku, pa tudi na razliËnih rekreacijskih povrπinah (steza za rolkanje, kolesarska steza itd.). Cilji uËne teme: UËenci: • spoznajo pravila obnaπanja v razliËnih prevoznih sredstvih; • utrjujejo védenje o varni poti v πolo; • spoznavajo nevarnosti prometa v razliËnih vremenskih razmerah; • izvedo, da udeleæenci v prometu pod vplivom alkohola, drog in zdravil ogroæajo tudi varnost drugih. Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev: UËenci: • utrdijo znanje o varni poti v πolo; • spoznajo in poimenujejo prevozna sredstva; • spoznajo pravila obnaπanja v razliËnih prevoznih sredstvih; • spoznajo nevarnosti prometa v razliËnih vremenskih razmerah. • Utrdijo znanje o varni poti v πolo. UËencem nenehno in ob razliËnih primerih v πoli (na primer na uËnih sprehodih in ekskurzijah) omogoËamo, da spoznavajo promet, pravila v prometu in pridobivajo izkuπnje. UËenci v delovnem zvezku oznaËijo, kako poskrbijo za varnost v prometu, in nariπejo prometne znake. Na podlagi fotografij v uËbeniku utrdijo znanje o pripenjanju z varnostnim pasom, o uËinkovitosti noπenja svetlih oblaËil, kresniËk in drugih odsevnih teles, o uporabi Ëelade pri kolesarjenju ter o neprimernih in nevarnih vremenskih razmerah v prometu. • Spoznajo in poimenujejo prevozna sredstva. Ob slikovnem gradivu, videoposnetkih in iz lastnih izkuπenj uËenci poimenujejo in pripovedujejo o doæivetjih pri prevaæanju z najrazliËnejπimi prevoznimi sredstvi. RazliËna prevozna sredstva lahko prepoznavajo tudi prek zvoËnih zapisov z avdiokasete ali zgoπËenke. Ogledajo si fotografije v uËbeniku in poimenujejo prevozna sredstva. Lahko jih predstavijo na plakatih ali od doma prinesejo najrazliËnejπe igraËe in uredijo razstavo. Najljubπa vozila lahko tudi nariπejo. V delovnem zvezku uËenci reπijo kriæanko. • Spoznajo pravila obnaπanja v razliËnih prevoznih sredstvih. VleËejo Ërto od πtevilk 1 do 20 in ugotovijo, s Ëim se peljejo otroci. UËenci zaigrajo primerno obnaπanje in ravnanje v naslednjih prevoznih sredstvih: osebni avto, avtobus in vlak. Iz uËbenika preberejo pravila varnega obnaπanja v avtobusu. • Spoznajo nevarnosti prometa v razliËnih vremenskih razmerah. UËitelj usmerja pogovor o tem, katere nevarnosti se pogosto pojavljajo v doloËenih vremenskih razmerah in kako se zavarujemo pred njimi. UËenci tudi sami opisujejo svoja doæivetja v prometu v deæju, snegu ali sonËnem vremenu. Zlasti jih opozorimo na vidljivost, na nevarnosti na poledeneli ali spolzki cesti. Vidljivost lahko ponazorimo z opazovanjem predmetov v razliËnih vremenskih razmerah, v sonËnem vremenu, v deæevnem ali kadar je megla. »e ima uËitelj na voljo kamero ali fotoaparat, lahko doloËen objekt posname. UËenci posnetke razstavijo in primerjajo vidljivost predmeta. Napravijo lahko tudi preprost poskus, kako kaj drsi. Za to potrebujejo leseno ali plastiËno desko, s katero napravijo klanec. En del klanca namoËijo, drugega ne in po njem spuπËajo copate. Predvidijo, kaj se bo zgodilo. Kateri copat bo hitreje priπel na cilj? Za to lahko uporabijo razliËne copate oziroma obuvala, lahko spreminjajo naklon klanca, gladkost oziroma hrapavost povrπine ipd. »e æelijo, lahko ugotovitve nariπejo ali izdelajo preprosto preglednico.

100

Pogled v uËbenik: 29

V AVTOMOBILU SEDIM NA ZADNJEM SEDEÆU, PRIPET Z VARNOSTNIM PASOM.

UËenec: • utrdi znanje o varni poti v πolo; • spozna in poimenuje prevozna sredstva; • spozna pravila obnaπanja v razliËnih prevoznih sredstvih; • spozna nevarnosti v prometu v razliËnih vremenskih razmerah.

PELJEM SE Z AVTOBUSOM POGOSTO SEM UDELEÆEN V PROMETU KOT POTNIK ALI SOPOTNIK. ZA MOJO VARNOST V PROMETU TAKRAT SKRBI ©OFER. A TUDI SAM LAHKO PRIPOMOREM, DA BOM POTOVAL UDOBNO IN VARNO. »E STOJIM, SE MED VOÆNJO DRÆIM.

ZA IZSTOP SE PRAVO»ASNO PRIPRAVIM.

POMIKAM SE PROTI SREDINI AVTOBUSA.

KO KOLESARIM, IMAM NA GLAVI »ELADO. VEDNO, ©E POSEBEJ PA, KADAR JE ZARADI VREMENSKIH RAZMER VIDLJIVOST ZMANJ©ANA, NOSIM KRESNI»KO. TAKO ME LAHKO DRUGI UDELEÆENCI V PROMETU PRAVO»ASNO OPAZIJO.

VSTOPAM V AVTOBUS IN IZSTOPAM IZ NJEGA, KO SE USTAVI.

NE ZADRÆUJEM SE PRI VRATIH.

MED VOÆNJO NE VSTAJAM S SEDEÆA.

ZA IZSTOP PRITISNEM GUMB NA DROGU. 64

Pogled v delovni zvezek: 29

✔ OZNA»I PRAVILNO TRDITEV.

V AVTOMOBILU SE PRIPNEM Z VARNOSTNIM PASOM. NA AVTOBUS VSTOPIM PRI SPREDNJIH VRATIH. MED VOÆNJO SE SPREHAJAM PO AVTOBUSU. VEDNO IZSTOPIM ©ELE, KO SE AVTOBUS USTAVI. CESTE NIKOLI NE PRE»KAM PRED AVTOBUSOM, KI STOJI. 2. NARI©I PROMETNE ZNAKE. 4. RE©I KRIÆANKO IN V OZNA»ENEM STOLPCU BO ZAPISANA NOVA BESEDA.

NEVARNOST NA CESTI

OTROCI NA CESTI

OBVEZNA SMER

AVTOBUSNA POSTAJA

Vodilne besede: potnik, varnost, vozila (avtobus, vlak, letalo, ladja), prevaæanje, potovanje, suho, mokro, poledenelo, vidljivost. PripomoËki: slikovno gradivo, igraËe vozila, videokasete, zgoπËenke. Medtematska povezava: Varno v prometu, Zima je tu. U»ITELJEVE BELEÆKE:

101

30. SEJEM PESEK, PREBIRAM FIÆOL

stran 62/58

UËenci bodo v tem poglavju spoznali, da lahko doloËene trdne zmesi brez teæav razstavimo na sestavine. Lastnosti sestavin so v tem primeru nespremenjene. Sestavine se med seboj razlikujejo po razliËnih znaËilnostih: barvi, velikosti delcev, topnosti … Ker pa imajo sestavine razliËne lastnosti, te uporabljamo za loËevanje. »e so posamezne sestavine v zmesi dovolj velike, jih lahko loËimo s prebiranjem. Drugi preprosti postopki za razstavljanje zmesi, pri katerih potrebujemo doloËene pripomoËke, so precejanje, sejanje, loËevanje z magnetom, vejanje, usedanje itd. Pri vejanju zraËni tok laæje delce odpihne. Za vejanje potrebujemo pripomoËke, ki ustvarjajo veter, na primer suπilnik za lase, ali pa si pomagamo kar s pihanjem. Pri sejanju lahko zmes razstavimo na veË sestavin po velikosti delcev. Kriterij za to vrsto loËevanja je velikost luknjic na situ oziroma cedilu. Cilji uËne teme: UËenci: • spoznavajo postopke za loËevanje trdnih zmesi; • znajo opraviti in opisati loËevanje s sejanjem; • razumejo, da je velikost luknjic kriterij za loËevanje pri sejanju. Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev: UËenci: • spoznajo postopke za loËevanje trdnih zmesi; • znajo opraviti in opisati loËevanje s sejanjem; • spoznajo, da je za loËevanje s sejanjem pomembna velikost luknjic. • Spoznajo postopke za loËevanje trdnih zmesi. Ob uËbeniku se uËenci seznanijo s postopki loËevanja trdnih zmesi in z nekaterimi pripomoËki, ki jih pri prebiranju uporabljamo. Ugotavljajo tudi, kje vse uporabljamo postopke loËevanja: pri pripravi hrane, v kmetijstvu, pri pospravljanju pisalne mize, delovne mize v delavnici (na primer loËevanje opilkov od æebljev z magnetom) in podobno. Najpreprostejπi postopek je prebiranje, Ëe so trdni delci dovolj veliki. UËenci lahko na primer preberejo lego kocke, preden se lotijo gradnje in igranja z njimi. V uËbeniku si ogledajo, kako je deklica s prebiranjem izbrala samo limonine bonbone. V delovnem zvezku po naËelu prebiranja pospravijo barvice in flomastre. Pobarvajo predmete, ki se oprimejo magneta. • Znajo opraviti in opisati loËevanje s sejanjem. Opravijo poskus in reπijo nalogo v delovnem zvezku. Ugotavljajo lastnosti posameznih sestavin in zmesi. OznaËijo pesek, ki se usiplje skozi sito. • Spoznajo, da je za loËevanje s sejanjem pomembna velikost luknjic. UËenci naj sami, s poskuπanjem, izberejo pravo velikost sita za loËevanje izbrane zmesi. Tako ugotavljajo povezavo med lastnostmi sestavin (velikostjo delcev) in postopkom loËevanja. RazvrπËajo kupËke peska po velikosti delcev in jim prirejajo sita. Ugotavljajo, kje vse uporabljamo postopke sejanja trdnih zmesi: pri pripravi hrane, pri gradnji itd.

102

Pogled v uËbenik: UËenec: • spozna postopke za loËevanje trdnih zmesi; • zna opraviti in opisati loËevanje s sejanjem; • spozna, da je za loËevanje s sejanjem pomembna velikost luknjic.

TUDI Z MAGNETOM LO»UJEMO SNOVI.

SEJEM PESEK, PREBIRAM FIÆOL

MAGNETA SE PRIME LE KOVINA.

DEKLICA ZBIRA BONBONE PO OKUSIH.

SNOVI MED SEBOJ LO»IMO S SEJANJEM. UPORABLJAMO SITA IN CEDILA, KI IMAJO RAZLI»NO VELIKE LUKNJICE.

KROMPIR PREBIRAMO RO»NO.

Pogled v delovni zvezek: 30

3. POBARVAJ PREDMETE, KI JIH MAGNET PRIVLA»I.

SEJEM PESEK, PREBIRAM FIÆOL 1. POSPRAVI: Z

➞

BARVICE; Z

➞ FLOMASTRE.

✘ OZNA»I, KATERA VELIKOST PŠENI»NIH ZRN SE USIPLJE SKOZI DOLO»ENO SITO.

G 58

T 59

Vodilne besede: zmes, sestavina, koπËek, drobec, delec, sestavljanje, meπanje, razstavljanje, loËevanje, prebiranje, sejanje, vejanje, pihanje, loËevanje z magnetom. PripomoËki: razliËna sita oziroma cedila, suπilnik za lase, magnet, kovinski opilki, æeblji, lego kocke. Medtematska povezava: Piha, piha veter, Iz Ëesa je kaj, Meπam snovi. Diferenciacija: UËenci reπijo rebus. U»ITELJEVE BELEÆKE:

103

31. POJDI Z MENOJ NA TRAVNIK

stran 64/60

Travniki so velike povrπine, poraπËene s travami in travniπkimi cveticami. Poznamo razliËne vrste trav, ki lahko rastejo v vodi, moËvirjih, puπËavah, gorah. Vendar vsaka rastlina uspeva le na doloËenem rastiπËu, kjer dobi vse, kar potrebuje za æivljenje. Nekatere potrebujejo sonce, druge senco, tretje veliko vlage. Vse travniπke rastline so prilagojene tudi na suπna obdobja. Prilagojene so tudi na koπnjo, kajti brez koπnje bi veËino travnikov v Sloveniji prerasel gozd. Rastline so prilagojene tudi na vrsto hranilnih snovi, ki jih Ërpajo iz prsti. Nekatere za rast in razvoj potrebujejo apnenËasta tla, druge veË duπika in drugih sestavin prsti. Tako lahko na podlagi vrste rastlin na doloËenem rastiπËu sklepamo, kakπna je sestava tal ali prsti. Æal pa se pisana raznovrstnost naπih poletnih cvetlic Ëedalje bolj zmanjπuje. Na poljih ali ob cestah jih uniËujejo kot plevel, z izsuπevanjem moËvirnih travnikov jim uniËimo æivljenjski prostor. Grozi jim izumrtje, s tem pa tudi πtevilnim æivalim, ki jih potrebujejo za hrano in zavetje. Cilji uËne teme: UËenci: • spoznavajo ponavljajoËe se spremembe in spremembe, ki jih povzroËi Ëlovek, vreme ali kateri drug dejavnik v æivi in neæivi naravi. Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev: UËenci: • na uËnem sprehodu opazujejo travniπke rastline in æivali; • prepoznajo in poimenujejo travniπke rastline in æivali; • spoznajo znaËilnosti poletja in spremembe v naravi; • se seznanijo z delom na travniku. • Na uËnem sprehodu opazujejo travniπke rastline in æivali. Na uËnem sprehodu naj uËenci spoznavajo in doæivljajo travnik z vsemi Ëutili hkrati. Opazujejo oblike in barve cvetov, stebel in listov ter ugotavljajo, katerih rastlin in cvetov je najveË. Zaprejo oËi in posluπajo oglaπanje æivali ter jih skuπajo prepoznati. Opisujejo æivali. Ob pihanju vetra opazujejo, v katero smer se gibljejo rastline, kako se upogibajo. Travnik lahko obiπËejo veËkrat med letom in tako sledijo spremembam in razlikam. • Prepoznajo in poimenujejo travniπke rastline in æivali. V uËbeniku si uËenci ogledajo travnik. Nekatere travniπke rastline in æivali prepoznajo in jih poimenujejo. Ilustracijo v uËbeniku lahko primerjajo s travnikom, ki so ga obiskali, in ugotovijo, katere rastline so videli, katerih ne in katere so si podobne. Naberejo lahko tudi najbolj pogoste trave in cvetlice. V razredu lahko po dva uËenca skupaj opiπeta rastlino. Predstavitev lahko poteka tudi tako, da en uËenec postavlja vpraπanja, drugi odgovarja. UËenci naj bodo pozorni na to, koliko cvetov ima rastlina, kakπne barve so cvetovi, ali diπijo, opisujejo pa tudi liste in steblo. Travo ali cvetlico lahko nariπejo ali posuπijo. Enako prepoznajo tudi æivali, jih πtejejo in ugotavljajo, katere so najbolj pogoste, kako se oglaπajo, kaj jedo, kje æivijo, katere æivijo v prsti ter kaj delajo æuæelke na cvetovih. UËenci zapiπejo imena rastlin na travniku ter na ilustraciji prepoznajo in zapiπejo imena tistih æivali, ki letajo po zraku. Iz cvetov travniπkih rastlin lahko naredijo tudi sliko. • Spoznajo znaËilnosti poletja in spremembe v naravi. UËenci pripovedujejo o svojih poletnih doæivetjih. Pogovarjamo se o poletnih igrah, πportih, oblaËilih, poËitnicah. Posebej jih opozorimo na nevarnosti pri kopanju na bazenih in v morju, na moænost opeklin in na to, kako se ljudje zavarujemo pred sonËno pripeko. V naravi lahko opazujemo, da so dnevi poleti najdaljπi, najtoplejπi, noËi pa kratke. Opazujemo tudi vreme in jih seznanimo s tem, da je poletje Ëas nenadnih neviht, toËe in grmenja. Povemo jim tudi, da nekatere æivali zaËutijo nevihto dosti prej, preden jo sliπimo ali vidimo ljudje. Ob tem postanejo nemirne in njihova dlaka se postavi pokonci. V skrivanki uËenci poiπËejo dvanajst besed, ki opisujejo znaËilnosti poletja. • Seznanijo se z delom na travniku. UËenci lahko na travniku v bliæini πole opazujejo koπnjo in spravilo sena. Pogovarjamo se, kolikokrat na leto kosimo travnik, katere stroje uporabljamo, kdo se hrani s senom. Ogledajo si tudi slike v uËbeniku.

104

Pogled v uËbenik: 31

UËenec: • na uËnem sprehodu opazuje travniπke rastline in æivali; • prepozna in poimenuje travniπke rastline in æivali; • spozna znaËilnosti poletja in spremembe v naravi; • se seznani z delom na travniku.

KO ÆIVALI KOPLJEJO ROVE, RAHLJAJO ZEMLJO NA TRAVNIKU. S SVOJIMI IZTREBKI IN S HRANO, KI JO NOSIJO V PODZEMNE ROVE, PA ZEMLJO GNOJIJO. 68

Pogled v delovni zvezek: 31

POJDI Z MENOJ NA TRAVNIK 1. POIMENUJ RASTLINE NA TRAVNIKU.

K O B I L I C A Z U

R S L Æ T O » A D B

T V I E A S B V K F

E G S T R E L A O H

S O T V R O » I N A

K M E T U L J T J G

L A N » E B E L A Æ

POSU©I JIH.

NABERI CVETICE.

IZDELAJ SLIKO.

Vodilne besede: travnik, trave, cvetlice, cvet, steblo, list, travniπke æivali. PripomoËki: travniπke rastline. Medtematska povezava: Jesen v gozdu, Od pπenice do potice, Kje so doma æivali, Zima je tu, Vsi smo del narave, Kuku, pomlad je tu, Iz malega raste veliko, ÆrebiËek in konj, Ga, ga, ga ... tu sem doma, Opazujem stroje. U»ITELJEVE BELEÆKE:

105

32. GA, GA, GA … TU SEM DOMA

stran 66/62

Voda v naravi nenehno kroæi in se obnavlja. Na kopnem se zliva v reke, potoke, jezera, mlake, moËvirja ali se zbira v podtalnici. Bregovi ribnikov, mlak in jezer so pomemben æivljenjski prostor za veliko rastlin in æivali. Nekatere so zakoreninjene na dnu jezera ali mlake in imajo liste nad vodo. Tiste, ki imajo podvodne liste, pa rastejo v plitvinah, kamor prodre dovolj sonËne svetlobe. Vse so posebej prilagojene za æivljenje v vodi. Nekatere rastline rastejo ob vodi, ker jim ustrezajo vlaæna tla in potrebujejo veliko vode. ©tevilne vrste ptiËev pa odlagajo jajËeca med rastlinje, kjer si pripravijo valiπËa. Med rastlinjem si poiπËejo tudi hrano. Mnoge se za hrano potapljajo. Perje imajo nepremoËljivo, telesno obliko pa vretenasto, kar je dobro tako za plavanje kot za let. Toda v vodi in ob njej ne æivijo le ptiËi, ribe, æabe in krastaËe, ampak tudi πtevilne majhne æivali. Æivali, ki æivijo v vodi, so se za æivljenje v njej prilagodile. Gibljejo in dihajo drugaËe kot kopenske æivali. Cilji uËne teme: UËenci: • spoznajo æiva bitja in okolja, v katerih æive; • spoznajo, da so æiva bitja povezana med seboj in z neæivo naravo; • spoznajo, da imajo æivali potomce, ki navadno izhajajo iz dveh starπev. Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev: UËenci: • na uËnem sprehodu opazujejo stojeËe vode ter æivali in rastline ob vodi in v njej; • prepoznajo in poimenujejo rastline in æivali ob vodi in v njej; • spoznajo razvoj æabe; • izvedo, da nekatere æivali plavajo, druge letajo, drsijo ali skaËejo. • Na uËnem sprehodu opazujejo stojeËe vode ter æivali in rastline ob vodi in v njej. UËenci na uËnem sprehodu obiπËejo mlako ali ribnik. Opazujejo rastline in æivali, ki æivijo v vodi in ob njej. Primerjajo jih s kopenskimi rastlinami in æivalmi. Opozorimo jih, da rastline, ki rastejo v vodi, ne stojijo pokonci same, ampak jih dræi voda. UËenci opisujejo, kje raste posamezna rastlina, ali je cela v vodi, ima liste na vodni gladini ali raste na bregu ribnika. Pri æivalih smo pozorni na to, kako se gibljejo, ali skaËejo, plavajo, drsijo, in kako dihajo. • Prepoznajo in poimenujejo rastline in æivali ob vodi in v njej. UËenci si v uËbeniku ogledajo ribnik ter poimenujejo rastline in æivali v njem in na bregu. Ilustracijo v uËbeniku lahko primerjajo z ribnikom, ki so ga obiskali, in ugotovijo, katere rastline in æivali so videli, katere so si podobne, kje rastejo, kako se æivali gibljejo. UËenci lahko v razred prinesejo tudi slikovno gradivo, ki prikazuje rastline in æivali v ribniku in ob njem, ter ga opisujejo. Ko imajo dovolj zbranega gradiva, pripravijo razstavo. UËenci prilepijo nalepke (priloga 4) rastlin in æivali na ustrezno mesto. • Spoznajo razvoj æabe. UËence seznanimo s tem, da æabe uvrπËamo v skupino dvoæivk. VeËina preæivi zaËetek æivljenja v vodi kot paglavci, odrasle æivali pa æivijo veËinoma na kopnem. Paglavci imajo πkrge, odrasle æivali pa pljuËa. Æabe dihajo zrak, kisik pa sprejemajo tudi skozi koæo, iz zraka ali vode. Pomagamo si z ilustracijo v uËbeniku. V razred lahko prinesemo tudi æivali s paglavci. • Izvedo, da nekatere æivali plavajo, druge letajo, drsijo ali skaËejo. Æe na uËnem sprehodu smo uËence opozorili na to, kako se æivali gibljejo. UËenci nato v razredu naπtevajo, katere æivali plavajo, katere letajo, drsijo ali skaËejo. Izberejo si lahko najljubπo æival, povedo, zakaj so si jo izbrali, in jo opiπejo ali nariπejo. UËenci poveæejo ilustracijo æivali z izrazom, ki oznaËuje naËin njenega gibanja.

106

Pogled v uËbenik: 32

UËenec: • na uËnem sprehodu opazuje stojeËe vode ter æivali in rastline ob vodi in v njej; • prepozna in poimenuje rastline in æivali ob vodi in v njej; • spozna razvoj æabe; • izve, da nekatere æivali plavajo, druge letajo, drsijo ali skaËejo.

GA, GA, GA … TU SEM DOMA OD JAJ»ECA DO ÆABE

DELO POLETI

LOKVANJ

POLETJE JE NAJTOPLEJ©I LETNI »AS. DNEVI SE DALJ©AJO. ZVE»ER JE ©E SVETLO. POGOSTE SO NEVIHTE IN PREK NEBA ©VIGAJO STRELE.

PERUNIKA

ÆABA

KJE NAJDEMO LOKVANJ IN PERUNIKO? PRIMERJAJ NJUNI ŽIVLJENJSKI OKOLJI. PAGLAVEC

ÆIVALI IN RASTLINE, KI ÆIVIJO ALI RASTEJO V VODI IN OB NJEJ, SO SE PRILAGODILE NA VODNO OKOLJE. NEKATERE ÆIVALI ÆIVIJO SAMO V VODI, DRUGE PA LE OB VODI.

Pogled v delovni zvezek: 32

2. KAKO SE GIBLJEJO ÆIVALI? POVEÆI.

GA, GA, GA … TU SEM DOMA 1. PRILEPI NALEPKE NA USTREZNO MESTO (PRILOGA 4). PLAVA LETI SKA»E

Vodilne besede: mlaka, ribnik, jezero, vodne rastline in æivali, kopenske rastline in æivali. PripomoËki: slikovno gradivo, plodovi roæe srebrenke, suhe vejice, jabolËne peπke, lepilo, vrvica. Diferenciacija: UËenci lahko izdelajo kaËje pastirje, Ëe imajo na voljo plodove roæe srebrenke. Nalomijo nekaj suhih vejic, dolgih pribliæno deset centimetrov. Na posamezno vejico nalepijo po πtiri posuπene plodove srebrebke. Za oËi uporabijo jabolËne peπke. Medtematska povezava: Rastem in se spreminjam, Jesen v gozdu, Kje so doma æivali, Zima je tu, Vsi smo del narave, Kuku, pomlad je tu, ÆrebiËek in konj. U»ITELJEVE BELEÆKE:

107

33. TUDI JAZ SKRBIM ZA OKOLJE

stran 68/64

Okolje je vse, kar nas obdaja, kar vidimo na doloËenem obmoËju. Okolje posameznega organizma sestavljajo dejavniki, ki vplivajo na njegovo preæivetje in razmnoæevanje. Pod izrazom Ëlovekovo okolje pa pojmujemo naravno okolje skupaj z vsemi spremembami in objekti, ki so posledica æivljenja in delovanja ljudi ter vir dobrin za Ëloveπtvo. To je naravno in druæbeno okolje hkrati. »lovek s svojimi dejavnostmi tudi onesnaæuje okolje oziroma naravo. Stopnja onesnaæenosti okolja je razliËna glede na gostoto in vrsto πkodljivih snovi ter glede na obËutljivost narave in ljudi. Najneprijetnejπe in najbolj πkodljive oblike onesnaæevanja se πirijo po zraku in vodi ter z nastajanjem najrazliËnejπih odpadkov v industrijski proizvodnji, prometu in vsakdanjem æivljenju. Tako ima onesnaæevanje svoj vir, uËinek in posledice. Cilji uËne teme: UËenci: • spoznavajo, kako ljudje vplivajo na naravo in kako lahko dejavno prispevajo k varovanju in ohranjanju naravnega okolja, v katerem æivijo; • spoznavajo, da so spremembe v okolju vËasih za æivali in rastline ugodne, vËasih pa πkodljive. Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev: UËenci: • si na uËnem sprehodu ogledajo smetiπËe ali kamnolom; • spoznajo, kako Ëlovek vpliva na naravo in jo spreminja; • spoznajo, da so spremembe v okolju za æiva bitja lahko ugodne, vËasih pa πkodljive; • izvedo, da odpadke shranjujemo loËeno; • se nauËijo, kako lahko sami pripomorejo k varovanju narave in urejenosti okolja. • Na uËnem sprehodu si ogledajo smetiπËe ali kamnolom. UËenci smetiπËe ali kamnolom opiπejo in ubesedijo tudi svoja obËutja ob pogledu na odlagaliπËe odpadkov. Opazujejo, ali je prostor za odpadke oziroma kamnolom varovan in nadzorovan tako, da ne ogroæa zdravja ljudi, vode in zraka. • Spoznajo, kako Ëlovek vpliva na naravo in jo spreminja. Z uËenci se pogovarjamo o tem, da je tudi Ëlovek sestavni del narave. Æe z gradnjo hiπ, cest in obdelovanjem polj spreminja naravo. UËenci opiπejo, kako oni sami ali pa njihovi starπi spreminjajo naravo. Opozorimo jih tudi na spremembe v domaËem kraju. • Spoznajo, da so spremembe v okolju za æiva bitja lahko ugodne, vËasih pa πkodljive. Z uËenci se pogovarjamo o tem, da se vse v naravi spreminja. Nekateri posegi v naravo so pozitivni, drugi pa negativni. Naπtejemo nekaj primerov, nato jih poskuπajo poiskati tudi uËenci sami. Pomagamo si z uËbenikom, tako da odpremo okenci in fotografije primerjamo. • Izvedo, da odpadke shranjujemo loËeno. Ko si uËenci ogledajo smetiπËe, naπtevajo, katere odpadke so videli. V pomoË jim je lahko tudi slikovno gradivo iz knjig, revij, zloæenk ... Naπtete odpadke razvrπËajo po skupinah, tako kot jih loËeno shranjujemo v zabojnike odpadkov. Pogovarjamo se o tem, ali v domaËem kraju vse odpadke odlagamo v enake ali razliËne zabojnike, kje ti stojijo, kdo skrbi za odvoz smeti in podobno. Tudi v uËbeniku si ogledajo slike razliËnih zabojnikov za odpadke in ilustracijo, ki prikazuje, kako varujemo naravo. V delovnem zvezku uËenci nariπejo, kateri odpadki so v njihovem koπu in katerih je najveË. Skupaj pa lahko naredimo tudi poskus, tako da zakopljemo tri vrste odpadkov in po desetih dneh pogledamo, kateri so razgradljivi in kateri ne. • Spoznajo, kako lahko sami prispevajo k varovanju narave in urejenosti okolja. Pogovarjamo se, da smeti vedno odvræemo v smetnjake, odpadke, ki jih je mogoËe reciklirati, pa v posebne zabojnike. Namesto da kupujemo izdelke za enkratno uporabo, se raje odloËimo za izdelke, ki jih bomo lahko uporabljali dlje Ëasa. Tudi prijatelje skuπamo prepriËati, da ravnajo enako. Organiziramo lahko tudi Ëistilno akcijo. UËenci v delovnem zvezku oznaËijo tiste ilustracije, ki prikazujejo pravilno ravnanje in prispevajo k varovanju narave. Napiπejo tudi opozorilni tabli, ki bi jih postavili v park.

108

Pogled v uËbenik: 33

UËenec: • si na uËnem sprehodu ogleda smetiπËe ali kamnolom; • spozna, kako Ëlovek vpliva na naravo in jo spreminja; • spozna, da so spremembe v okolju za æiva bitja lahko ugodne, vËasih pa πkodljive; • izve, da odpadke loËeno shranjujemo; • se nauËi, kako lahko sam pripomore k varovanju narave in urejenosti okolja.

TUDI JAZ SKRBIM ZA OKOLJE »LOVEK SPREMINJA NARAVNO OKOLJE IN GA KR»I. S TEM ©KODI ÆIVLJENJSKEMU PROSTORU ÆIVIH BITIJ, KI SO TAM ÆIVELA.

PO NEPOTREBNEM NE TRGAM RASTLIN.

KAKO VARUJEM NARAVO

NE MOTIM PTIC, KI GNEZDIJO, IN NE KRADEM NJIHOVIH JAJC.

Pogled v delovni zvezek: 33

3. KDO SLABO RAVNA Z ODPADKI? S

TUDI JAZ SKRBIM ZA OKOLJE

✔

OZNA»I OSEBE, KI NE RAVNAJO PRAV.

PLASTI»NO VRE»KO!

1. OPAZUJ, KAJ VSE SE PRI VAS DOMA ZNAJDE V MED ODPADKI.

»ESA JE NAJVE»?

2. ODPADKI RAZPADEJO, DELNO RAZPADEJO ALI PA SPLOH NE. NAREDI POSKUS: ZAKOPLJI V ZEMLJO RAZLI»NE ODPADKE IN JIH PUSTI TAM DESET DNI. KAJ SE JE ZGODILO Z NJIMI? ZAPIŠI V OKENCA.

4. V PARK POSTAVI OPOZORILNI TABLI, KAKO JE TREBA SKRBETI ZA OKOLJE. KAJ BI MORALO BITI PO TVOJEM MNENJU NAPISANO NA OPOZORILNI TABLI V PARKU? ZAPIŠI.

Vodilne besede: okolje, odpadki, zabojniki za smeti, komunalni delavci, varovanje narave. PripomoËki: vedro, lopata, odpadki Medtematska povezava: Vsi smo del narave, Od pπenice do potice, Piha, piha veter, Kje so doma æivali, V okolici πole, Æivim v Sloveniji. U»ITELJEVE BELEÆKE:

109

34. MOJ RA»UNALNIK

stran 70/66

Informacijska tehnologija moËno vpliva na naπe vsakdanje æivljenje. Marsikdaj so spremembe, ki spremljajo informacijsko tehnologijo, tako neopazne in bliskovite, da se jih komaj zavedamo. Pred izumom telefona so ljudje poznali vznemirjenje ob pisanju in prebiranju pisem, danes pa je takih priloænosti vse manj. Preden smo poznali televizijo in raËunalnik, smo imeli ljudje izrazit obËutek za skupnost, znaËilna je bila navezanost na druæino, prijatelje in sosede. Res je, da nam internet, edini svetovni splet raËunalniπkih omreæij, omogoËa medsebojno sporazumevanje prek raËunalnikov in ponuja neomejeno bogastvo storitev in dejavnosti. Po drugi strani pa omogoËa uporabniku, da obide osebni stik s preostalim svetom. Tako medomreæje ali internet prodira tudi v naπe zasebno æivljenje. Tudi uËenci veselo brskajo po svetovnem spletu. Cilji uËne teme: UËenci: • spoznajo razliËne naËine πirjenja informacij; • znajo shraniti in uporabiti podatke z uporabo preproste tehnologije. Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev: UËenci: • spoznajo razliËne naËine prenosa informacij; • uporabljajo preprosto tehnologijo, ki jim je dostopna; • prilepijo obrazek k posamezni informaciji. • Spoznajo razliËne naËine πirjenja informacij. UËenci sprejemajo informacije iz razliËnih virov, Ëeprav se tega ne zavedajo. Sami naj povedo, od kod so dobili posamezno informacijo in kako. Informacije lahko vidimo, sliπimo ali oboje hkrati. Dobimo jih lahko prek plakatov, televizije, radia, Ëasopisov, raËunalnikov in interneta. Tudi utripajoËe luËi, semaforji in sirene nam posredujejo informacije. UËenci si ogledajo tudi slike v uËbeniku. V delovni zvezek uËenci zapiπejo informacijo, ki so jo sliπali doma in v πoli. • Uporabljajo preprosto tehnologijo, ki jim je dostopna. UËenci vse πolsko leto uporabljajo preprosto tehnologijo, prek katere posluπajo glasbo, razliËne oddaje ali dobivajo kratke informacije. Uporabljajo lahko tudi video- in avdioposnetke, raËunalnik in internet. • Prilepijo obrazek k posamezni informaciji. Posamezna informacija nas lahko razveseli, nam koristi ali nas celo zabava, lahko pa tudi razæalosti. Tudi kretnje in izrazi na obrazu sodijo k naËinom sporazumevanja med ljudmi. V delovnem zvezku uËenci prilepijo nalepko (priloga 5 - obrazek, ki je lahko vesel, æalosten, jezen …) k posameznemu opisu in s tem izrazijo razpoloæenje.

110

Pogled v uËbenik: 34

UËenec: • spozna razliËne naËine πirjenja informacij; • uporablja preprosto tehnologijo, ki mu je dostopna.

MOJ RA»UNALNIK

MONITOR

ZVO»NIK

MI©KA

TIPKOVNICA Z RA»UNALNIKOM SE U»IM, IGRAM IN USTVARJAM. INFORMACIJE POI©»EM TUDI NA INTERNETU OZIROMA SVETOVNEM SPLETU. OB GLASBI JE ©PORTNA VZGOJA BOLJ ZABAVNA.

TISKALNIK

Pogled v delovni zvezek: 35

MOJ RA»UNALNIK

DOMA:

V ©OLI:

2. NEKATERE INFORMACIJE NAS RAZVESELIJO, DRUGE RAZÆALOSTIJO. PRILEPI OBRAZEK K POSAMEZNI INFORMACIJI (PRILOGA 5).

MAMA MI JE KUPILA NOVO ÆOGO. PREDMET

IZGUBIL SEM DENARNICO.

NA PO»ITNICE GREM NA MORJE.

©TEVILO

PREDMETI 67

Vodilne besede: informacija, sporoËilo, novica, mediji, raËunalnik, medomreæje, Internet. PripomoËki: raËunalnik, predvajalnik zgoπËenk, radio, kasetofon, televizija, zgoπËenka, videokaseta, avdiokaseta, Ëasopis, plakat. Medtematska povezava: Obiskujem likovni kroæek, Varno v prometu, Tok, tok tok … deæuje.

UËenci lahko posluπajo glasbo in s tem izraæajo razpoloæenje. So veseli, æalostni, jezni, razmiπljajoËi. U»ITELJEVE BELEÆKE:

111

stran 72/67

Podatke in pojave lahko prikazujemo s tabelami, trakovi, grafi, simboli ali pa opiπemo z besedami. Tako lahko podatke delimo v πtevilËne ali opisne. Urejamo jih na primer po velikosti ali abecedi, razvrπËamo v skupine glede na eno ali veË lastnosti ali pa klasificiramo v doloËene sploπno znane skupine (kategorije). Skupino lahko izberemo tako, da vsak podatek razvrstimo samo v eno skupino. V tabelah ali razpredelnicah nazorno prikazujemo podatke o doloËenem stanju, razdelitvi predmetov, stvari ali doloËene rezultate. Podatke iz tabel lahko spreminjamo v grafe, diagrame (histograme). To so geometrijske sheme, sistem Ërt, povezanih v dane toËke. Pri uËencih razvijamo tudi sposobnost za uporabo simbolov (znamenja, slikovni simboli, prispodobe). Cilji uËne teme: UËenci: • razvijajo sposobnosti urejanja podatkov (uporaba simbolov); • znajo oblikovati preproste preglednice za vpisovanje podatkov; • razvijajo sposobnosti za grafiËno sporoËanje v naravoslovju in tehniki. Primeri dejavnosti za uresniËevanje uËnih ciljev: UËenci: • opazujejo sliko, dopolnijo tabelo in nariπejo histogram; • berejo histogram; • izdelajo preprosto tabelo; • izvedo, kaj pomenijo posamezni simboli. • Opazujejo sliko, dopolnijo tabelo in nariπejo histogram. V delovnem zvezku si uËenci ogledajo ilustracijo peπËene plaæe in na njej πtevilne predmete. Predmete preπtejejo, dopolnijo tabelo in izdelajo histogram. • Berejo histogram. UËenci si v uËbeniku ogledajo ilustracijo otrok, ki se pogovarjajo o poËitnicah. Na podlagi podatkov v tabeli in histogramu razberejo, koliko uËencev bo preæivelo poËitnice doma, v planinah, na morju. Kje bo preæivelo poËitnice najveË uËencev? • Izdelajo preprosto tabelo. UËenci po svoji æelji izdelajo preprosto tabelo. Kriterije si izberejo sami. UËitelj lahko napravi tudi histogram, na podlagi katerega uËenci nariπejo tabelo. • Izvedo, kaj pomenijo posamezni simboli. UËenci opazujejo simbole v uËbeniku. Razloæijo njihov pomen in se pogovorijo o tem, kje so posamezne simbole videli. ©e sami opiπejo nekaj simbolov in jih nariπejo.

112

Pogled v uËbenik: MED PO»ITNICAMI BO VELIKO PRIREDITEV IN DEJAVNOSTI.

UËenec: • opazuje sliko, dopolni tabelo in nariπe histogram; • bere histogram; • izdela preprosto tabelo; • izve, kaj pomenijo posamezni simboli.

PO»ITNICE BOM PREÆIVEL DOMA.

REDITEV PROGRAM PRI AVGUST JULIJ

DOPOLDNE:

POPOLDNE:

TE»AJ

KO©ARKA

LIKOVNA

URA PRAVLJIC

TENIS

KO©ARKA

URA PRAVLJIC

POPOLDNE: URA PRAVLJIC LIKOVNA

TENIS

TE»AJ

LIKOVNA

URA PRAVLJIC

TE»AJ LUTKOVNA TENIS

JAZ GREM K BABICI IN DEDKU.

IZ PROGRAMA SEM IZBRAL NASLEDNJE:

DOMA

PLANINE

BABICA IN DEDEK

TENIS POPOLDNE

SREDA

»ETRTEK

URA PRAVLJIC

PETEK

ET IZL

MORJE

DOPOLDNE

KJE

TOREK

LIKOVNA DELAVNICA

SIMBOLI ME OPOZARJAJO

MORJE

PLANINE

DOMA

BABICA IN DEDEK

KJE KOLIKO U»ENCEV BO PO»ITNICE PREÆIVELO DOMA? KJE BO PREÆIVELO PO»ITNICE PET U»ENCEV?

NE SKA»I V VODO!

ZA NEPLAVALCE!

NE VSTOPAJ S SLADOLEDOM!

NE KURI! 79

Pogled v delovni zvezek: 35

MOJ RA»UNALNIK

DOMA:

V ©OLI:

2. NEKATERE INFORMACIJE NAS RAZVESELIJO, DRUGE RAZÆALOSTIJO. PRILEPI OBRAZEK K POSAMEZNI INFORMACIJI (PRILOGA 5).

MAMA MI JE KUPILA NOVO ÆOGO. PREDMET

IZGUBIL SEM DENARNICO.

NA PO»ITNICE GREM NA MORJE.

©TEVILO

PREDMETI 67

Vodilne besede: podatek, tabela, histogram, simbol.

PripomoËki: slikovno gradivo. Medtematska povezava: Moje okolje, Æivim zdravo. U»ITELJEVE BELEÆKE:

113

7. Literatura Allaby, M., 1996: ©olska enciklopedija - spoznavajmo okolje. Tehniπka zaloæba Slovenije, Ljubljana. Balkovec, B., 1996: Zgodovinski Ëasovni trak (raËunalniπka datoteka): pogled v zgodovino z novim medijem. DZS, Ljubljana. Bezenπek, J., 1996: Vloga druæine v razvijanju (ne)strpnosti v (pri)vzgajanju ekoloπke zavesti predπolskega otroka. V: Zbornik radova Meunarodni znanstveni skup, Pedagoπki fakultet u Rijeci. Chinery, M., 1989: 1000 (tisoË) idej za naravoslovce: opazujte, zbirajte, shranjujte, spoznavajte okolje s privlaËnimi raziskavami in poskusi. Dræavna zaloæba Slovenije, Ljubljana. FoπnariË, S., 2000: Nekatera korelacijska izhodiπËa za pouËevanje predmeta spoznavanje okolja. V: DidaktiËni in metodiËni vidiki nadaljnjega razvoja izobraæevanja, Pedagoπka fakulteta Maribor. Furlan, M., Muck, D.: Prvi koraki v ekologijo. Delovni zvezek za spoznavanje narave in druæbe v 3. in 4. razredu O©, Zaloæba Rokus, Ljubljana. Geister, I., 1999: Izbrana æivljenjska okolja rastlin in æivali v Sloveniji. Zaloæba Modrijan. Harlow, R., 1992: Letni Ëasi. Pomurska zaloæba. HasiË, E., 2000: Aktivnost uËencev pri pouku spoznavanja okolja v prvem razredu devetletne osnovne πole. Diplomsko delo. Pedagoπka fakulteta Maribor. Ivanπek, D., Spoznavanje domaËe pokrajine. Delovni zvezek za terensko delo pri spoznavanju druæbe v 4. in 5. razredu ter zemljepis v 7. in 8. razredu O© ter priroËnik za uËitelje. Zaloæba Rokus, Ljubljana. Janice Van Cleave, 1997: Geografija za vsakega otroka. UËila TræiË. Jugovec, M., 1988: Uporaba miselnih vzorcev za urejanje in utrjevanje spoznaj o okolju v pripravi na πolo. Diplomsko delo, Pedagoπka fakulteta Maribor. Kolenc Kolnik, Karmen, 1996: Umske znaËilnosti mladostnikov in prostorske predstave, pojmovanje ter razumevanje geografskega prostora. V: Pedagoπka obzorja, let. 11, πt. 3-4, str. 146-152. Kramer, M., 1999: Jaz in ti, mi in vi: vodnik za obravnavo tematskih sklopov: Jaz in ti, mi in vi - Kdo smo in kako æivimo. Zavod RS za πolstvo in πport, Ljubljana. Lapajne, S., 1997: Za okolje: priroËnik za vkljuËevanje varstva okolja v vzgojno-izobraæevalne programe πol. Zavod RS za πolstvo in πport, Ljubljana. MarentiË - Poæarnik, B., 1993: Okolje in πolske iniciative. Zavod RS za πolstvo in πport, Ljubljana. Narava - druæinska enciklopedija, 1996. Mladinska knjiga. Perπ, J., 2000: Opazujem, raziskujem, razmiπljam o okolju, kjer sem doma: temeljni spoznavni postopki naravoslovnih dejavnosti. Diplomsko delo, Pedagoπka fakulteta Maribor. Petauer, M., Prevolπek, V., ©alej, D., Vovk Koræe, A., 2000: Odkrivam svoje okolje 1. Delovni uËbenik. Zaloæba Rokus, Ljubljana. Petauer, M., Prevolπek, V., ©alej, D., Vovk Koræe, A., 2000: Odkrivam svoje okolje 1. PriroËnik za uËitelje. Zaloæba Rokus, Ljubljana. Pino, M., 1997: Poskusi v naravi: moja prva knjiga o okolju. Mladinska knjiga, Ljubljana. Pristovπek, S., 2000: UËinkovito pouËevanje vsebin Kdo smo in kaj delamo pri predmetu spoznavanje okolja. Diplomsko delo, Pedagoπka fakulteta Maribor. Poskusi v naravi. Moja knjiga o okolju, 1997. Zaloæba Mladinska knjiga.

114

RopiË, M., 1999: Danes riπem, jutri piπem. Delovni uËbenik za opismenjevanje v 1. razredu devetletne O©. Zaloæba Rokus, Ljubljana. Tarman, D., 1999: Æivali hodijo. DZS, Ljubljana. Tisu, N., 1997: Moje prvo Ëudovito raziskovanje sveta (raËunalniπka datoteka). DZS, Ljubljana. Udir, V., 1999: Vreme. DZS, Ljubljana. Udir, V., 1999: Gibanje. DZS, Ljubljana. Udir, V., 1999: TekoËine. DZS, Ljubljana. UrbanËiË Jelovπek M., Potovanje - didaktiËna igra. Zaloæba Rokus, Ljubljana. VerbanËiË, B., 1999: Oblikovanje okolju prijaznih gradiv in aplikacija na spoznavanje okolja. Diplomska naloga, Pedagoπka fakulteta Maribor. Æunko, A., 2000: DidaktiËne igre pri predmetu spoznavanje okolja v prvem razredu devetletne osnovne πole. Diplomsko delo, Pedagoπka fakulteta Maribor.

115