http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_slovenscina/5.%20razred/Prirocniki_priprave/op

Osnovna šola Majšperk PREDMET:

RAZRED:

SLOVENŠČINA

UČNI SKLOP:

UČNA ENOTA:

URA:

5. b 144., 147., 148., 149., 150.

UČITELJICA:

Barbara Rajh

NB - Opis delovnega dne Opis časa – o Janovem dnevu Zapis časa Delo s posnetkom o Neži Jezikovne naloge – ponavljanje Preverjanje – opis delovnega dne

CILJI Učenci: • berejo in poslušajo opis delovnega dne, razumejo prebrano besedilo, povzemajo vsebino besedila z dopolnjevanjem preglednice in povedi ter z razvrščanjem povedi, znajdejo se v besedilu, razvrščajo dejanja v pravilno zapovrstje, primerjajo opise delovnika; • poročajo o svojih ugotovitvah; • povzemajo značilnosti opisa delovnika; • odpravljajo ponavljanja besed; • ustno opisujejo svoj delovnik; • presojajo ustreznost povedi in utemeljujejo svoje mnenje.

PRIPOMOČKI: TIP UČNE URE:  SDZ, 47; UČ, 103, nal. 1–3  nova snov  SDZ, 48– 50, 4–8; UČ, 104, nal. 4–5; DZ, 44–45, nal. 1, 3  ponavljanje  SDZ, 50–51; UČ, 105, nal. 6–9; DZ, 46, nal. 4  preverjanje  SDZ, 52, 53; DZ, 45, nal. 2, 46–47, nal. 5–11 OBLIKE DELA UČNE METODE x x

frontalna individualna delo v dvojicah skupinska

pogovor, razlaga, pripovedovanje, m. branja in dela s tekstom, izkušenjsko učenje, praktično delo, raziskovanje, prikaz, opazovanje, sodelovalno učenje, problemski pouk, ogled videoposnetka, preverjanje, ocenjevanje

POTEK URE 1. ura Dejavnosti učitelja

Opis časa – O Janovem dnevu Dejavnosti učenca

I. UVOD Z MOTIVACIJO •

Potek naših dni

Pripovedujejo o tem, kako poteka njihov dan.

•

Cilj enote

Pred reševanjem prve naloge preberejo naslov enote in si ogledajo ilustracije pod njim. Povedo, kaj napoveduje naslov in kaj prikazujejo ilustracije; na podlagi teh podatkov povedo, kaj je verjetno cilj te enote.

Nato razvrstijo ilustracije v pravilno zapovrstje (tega zaznamujejo s številkami) in povedo, kaj dela Jan dan za dnem od jutra do večera.

II. GLAVNI DEL

Sodelujejo v t. i. motivacijskem pogovoru – odgovarjajo na

• Janov dan SDZ, 47, 1–3 UČ, 103, 1–3

vprašanja (iz 1. naloge) o svojem vsakdanu oz. delovniku.

Berejo besedilo.

Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o Janovih dopoldanskih opravilih in zunajšolskih dejavnostih.

Preglednico dopolnijo z zahtevanimi podatki; te prepišejo iz besedila v 2. nalogi.

Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o Janovih preostalih dejavnostih.

III. ZAKLJUČNI DEL • Preverjanje rešenih nalog

Preverijo pravilnost rešitev.

Pisno odgovorijo na vprašanja iz 1. naloge na strani 47 (103).

Domača naloga: Opombe: individualna pomoč

POTEK URE 2. ura Dejavnosti učitelja

Zapis časa Dejavnosti učenca

I. UVOD Z MOTIVACIJO •

Ustno ocenjevanje

Pozorno poslušajo ocenjevanje.

•

Janov delovni dan

Obnovijo/pripovedujejo o Janovem delovnem dnevu.

II. GLAVNI DEL • Janov dan SDZ, 48–50, 4–8 UČ, 104, 4–5, DZ, 44–45, nal. 1–3

V parih rešujejo naloge o Janovem dnevu. Še enkrat preberejo besedilo iz 2. naloge.

Nato se razvrstijo v dvojice. S sošolcem iz dvojice dopolnjujejo nepopolne povedi; dopolnjene povedi nato uredijo v pravilno zapovrstje.

Povedo, ali je zapovrstje dogodkov pomembno, ter pojasnijo svoje mnenje.

Ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, v katerem času potekajo Janove dejavnosti; nato obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom.

Dopolnijo nepopolni povedi in tako povzamejo bistvene značilnosti opisa delovnega dne.

Janov delovnik primerjajo s svojim, in sicer tako, da Nal. 7: učence spodbujam k razmišljanju o najprej dopolnijo preglednico z Janovimi podatki, nato te strategiji reševanja naloge; pomagam tistim, ki primerjajo s svojimi in s križcem zaznamujejo vsak naloge ne zmorejo rešiti sami. drugačen podatek. Ustno poročajo o tem, kaj je enako in kaj različno, ter sproti ponazarjajo svoje ugotovitve.

Opazujejo ilustracije in jih razvrščajo (v ilustracije vpišejo ustrezno številko).

Nato napišejo na list papirja opis Uršinega delovnika.

Razvrstijo se v dvojice; v njih primerjajo rešitve obeh delov

naloge (tj. razvrstitev ilustracij in opis delovnika) in izdelajo skupni rešitvi dvojice. Ena dvojica poroča o svojih rešitvah, druge dvojice pa izražajo svoje strinjanje oz. nestrinjanje.

III. ZAKLJUČNI DEL Pripovedujejo o Uršinem delavniku.

• Pripovedovanje ob sliki.

• Pripravijo opis svojega delovnega Pripravijo opis svojega delovnega dne. dne.

Domača naloga: Opombe: individualna pomoč

POTEK URE Dejavnosti učitelja

3. ura

Delo s posnetkom o Neži Dejavnosti učenca

I. UVOD Z MOTIVACIJO •

Janov in Uršin delovnik

Pripovedujejo o delovnih dnevih učencev.

II. GLAVNI DEL • Nežin delovni dan Delo s posnetkom in reševanje nalog.

SDZ, 50–51, 9–13 UČ, 105, 6–9; DZ, 46, 4 Nal. 11. Učenci lahko preverijo svoje rešitve tako, da si še enkrat ogledajo posnetek, med gledanjem ali po njem pa preverijo svoje zaporedje.

Nal. 13. Pred prvim govornim nastopom napišem na tablo, na kaj naj bodo poslušalci pozorni med govornimi nastopi.

Ogledajo si posneti opis delovnika.

Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o vsebini posnetega besedila.

Dopolnijo nepopolne povedi; nato jih uredijo v pravilno zapovrstje.

Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja, ki jih usmerjajo v primerjavo Janovega in Nežinega delovnika.

Napišejo opis svojega delovnika/delovnika, kakršnega si želijo/svoje običajne sobote oz. nedelje ter se pripravijo na govorni nastop.

III. ZAKLJUČNI DEL • Govorni nastop.

Po vsakem govornem nastopu vodim pogovor o njem.

Domača naloga: Opombe: individualna pomoč

Govorno nastopajo ter poslušajo govorne nastope sošolcev, jih vrednotijo in pojasnjujejo svoje mnenje.

POTEK URE 4. ura Dejavnosti učitelja

Jezikovne naloge - ponavljanje Dejavnosti učenca

I. UVOD Z MOTIVACIJO •

Ponovitev (opis delovnega dne)

Ponovijo definicijo.

II. GLAVNI DEL • Janov dan SDZ, 52–53, nal. 14–21 DZ, 45, nal. 2, 46–47, nal. 5–11 Nal. 14. Učencem pomagam z razlago obeh besed: deloven pomeni tak, ki dela/je za delo/jepovezan z delom (npr. delovni dan/čevlji), delaven pa pomeni tak, ki rad dela/veliko dela (npr. delavne roke/učenke).

Učencem ponudim še nekaj takih primerov, npr. orodje/orožje: Kladivo je _________, Puška je _________; trenerka/trenirka: __________ je čestitala zmagovalcu, Oblekla sem Alenkino __________; morem/moram: Čez pet minut _______ oditi domov, Z zlomljeno roko ne _________ igrati odbojke.

Individualno rešujejo naloge.

K napisanim samostalnikom pripišejo pravilno besedo, tj. deloven ali delaven.

Tvorijo zveze iz dveh povedi, in sicer tako, da najprej preberejo prvo/začetno poved, nato pa izberejo ustrezno Nal. 15. Na koncu preberem napačne zveze drugo poved in to prepišejo. Ob vsaki izbiri povedo, zakaj povedi – pri tem glasneje izgovorim ponovljene besede; učence sprašuje po njihovem mnenju so se tako odločili.

Preberejo nepopolne povedi in jih dopolnijo s pravilno o takih zvezah. oblikovanimi besedami iz oklepaja.

Podčrtane besede (za števila) napišejo s številko.

Nepopolne besede v povedi dopolnijo z manjkajočo začetno črko v ali u.

Nal. 18. Vse dopolnjene besede sproti zapisujem na plakat in ta naj še nekaj časa visi Nato preberejo posamezno poved ter povedo, katero črko v razredu. so vpisali in kako so jo prebrali. Črke v na začetku besede pred soglasnikom Preberejo nepopolne povedi, razmišljajo o zaporedju (npr. vzeti, vsak), ne beremo na enak način, dogodkov, izberejo ustrezno besedo v oklepaju in jo kot jo beremo, če je pred samoglasnikom; prepišejo. lahko jo izgovorimo kot u.

Preberejo nepopolne povedi, razmišljajo o zaporedju dogodkov, izberejo ustrezno besedo in jo prepišejo.

Preberejo povedi in povedo, kaj poimenujejo podčrtane besede. (Pri razlagi besed si lahko pomagajo tudi z ilustracijo in besedilom v oblačku.)

Nato povedo, v katerem številu so te tri besede.

Nal. 21. Učencev ne sprašujem, ali je v povedih uporabljena večpomenska beseda vila Ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, kateri od ali ne. Tega ne naredim zato, ker v teh podčrtanih samostalnikov je množinski (tj. nima ednine in primerih ne gre za pomensko povezanost dvojine); obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom in (torej ne gre za večpomenko), temveč za tri pojasnijo svojo rešitev. besede, ki le zvenijo enako, medtem ko pomensko niso povezane (zato so enakozvočnice ali homonimi – v slovarju ima vsaka svoj slovarski sestavek, prim. vila1, vila2, vile).

III. ZAKLJUČNI DEL • Preverjanje rešenih nalog

Pregledajo naloge.

Samovrednotenje.

Kaj je bil cilj te enote?

Kaj si se naučil o opisu delovnega dne?

(Dopolni povedi.)

Kaj si delal v tej enoti?

Kaj si delal brez težav?

S čim si imel težave?

Kaj bi rad izboljšal?

Kako si sodeloval s sošolci?

Kako si sodeloval z učiteljem?

• Domača naloga: Opombe: individualna pomoč

POTEK URE

5. ura Dejavnosti učitelja

Preverjanje – opis delovnega dne Dejavnosti učenca

I. UVOD Z MOTIVACIJO •

Ponovitev (opis delovnega dne).

Pripovedovanje opisa svojega delovnega dne.

Odgovarjajo na učiteljeva vprašanja o opisu časa.

Pripovedujejo opis svojega delovnega dne.

II. GLAVNI DEL •

Pisni opis.

Pišejo opise svojega delovnega dne.

III. ZAKLJUČNI DEL •

Oddaja zvezkov

Opombe:

Oddajo opise.