Osnovna šola Majšperk
RAZRED:
SLOVENŠČINA
PREDMET:
UČNI SKLOP: UČNA ENOTA:
URA:
5. b 110., 111.
UČITELJICA:
Barbara Rajh
NB – govorno sporočanje Opis naravnega pojava Delo s posnetkom - opisa naravnega pojava
CILJI Učenci: • berejo in poslušajo opis naravnega pojava; razumejo prebrano in poslušano besedilo (tj. prepoznajo temo, ključne besede in bistvene podatke); povzemajo vsebino besedila z miselnim vzorcem; tvorijo govorjeni opis naravnega pojava; • poslušajo opis naravnega pojava; razumejo poslušano besedilo (tj. prepoznajo temo, ključne besede in bistvene podatke); povzemajo vsebino besedila z miselnim vzorcem; tvorijo govorjeni opis naravnega pojava; iščejo podatke po priročnikih in drugih virih; poročajo o svojih ugotovitvah; povzemajo značilnosti opisa naravnega pojava. PRIPOMOČKI: TIP UČNE URE: SDZ, 55–56, nal. 1–9, 59, nal. 23; UČ, 107–108, nal. 1–8, DZ, 50/10 nova snov ponavljanje SDZ, 56–58; UČ, 108–109, nal. 9–12, DZ, 48–49, nal. 1–9, videokaseta OBLIKE DELA UČNE METODE x x x
frontalna individualna delo v dvojicah skupinska
pogovor, razlaga, pripovedovanje, m. branja in dela s tekstom, izkušenjsko učenje, praktično delo, raziskovanje, prikaz, opazovanje, sodelovalno učenje, problemski pouk, ogled videoposnetka, preverjanje, ocenjevanje
POTEK URE Dejavnosti učitelja
1. ura
Opis naravnega pojava Dejavnosti učenca
I. UVOD Z MOTIVACIJO: • Motivacijski pogovor o Zemlji
Pogovor navežem na cunami, ki je decembra 2004 povzročil veliko žrtev; učenci zanj zagotovo vedo.
Sodelujejo v t. i. motivacijskem pogovoru - na podlagi svojega predznanja in izkušenj odgovarjajo na vprašanja o obliki in sestavi Zemlje ter o potresih.
II. GLAVNI DEL •
Opis naravnega pojava
Opis naravnega pojava je besedilo, v katerem prikazujemo ponavljajoči se naravni pojav (npr. cunami, kapnik, oblak, točo, potres, snežni plaz), in sicer povemo/napišemo, kaj je zanj značilno (npr. oblika, višina, hitrost, moč, delovanje), kje nastane in kako.
• Delo z DZ SDZ, 55–56, nal. 1–9 UČ, 107–108, nal. 1–8
Z učenci se pogovorim o tem, kaj je tajfun in kaj vulkan.
Seznanijo se z definicijo opisa naravnega pojava.
Preberejo besedilo. Ob ponujenih možnostih razmišljajo o temi besedila; nato obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom. Ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, kaj so
cunamiji; nato obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom. Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o vsebini besedila iz 2. naloge. V miselni vzorec napišejo vprašanja (ključne besede) za opis cunamijev (tj. ponujena vprašanja prepišejo na ustrezno mesto). Ob ponujenih možnostih razmišljajo o enkratnosti/ večkratnosti cunamijev; obkrožijo črko pred pravilno rešitvijo. Dopolnijo nepopolni povedi in tako povzamejo bistvene značilnosti opisa naravnega pojava; povedi prepišejo v svoje zvezke. III. ZAKLJUČNI DEL • Navodilo za domače delo: cunamiji in samostalniki SDZ, 59, nal. 23 DZ, 50, nal. 10
Domača naloga: Opombe: individualna pomoč
Doma iščejo podatke o cunamijih (po priročnikih, videokasetah in drugih virih); nato v šoli poročajo o svojih ugotovitvah. Preberejo krajše besedilo in podčrtajo samostalnike. Te nato prepišejo v preglednico ter jim pripišejo spol in število (pri tem si pomagajo tudi z besedilom). Na koncu ob vsakem samostalniku napišejo, kaj poimenuje: bitje, stvar ali pojem.
POTEK URE pojava Dejavnosti učitelja I. UVOD Z MOTIVACIJO
2. ura
• Pregled razvrstitve samostalnikov SDZ, 59, nal. 23, DZ, 50, nal. 10 • Opis naravnega pojava II. GLAVNI DEL •
Ogled posnetka - kapniki
• Kapniki – delo z DZ SDZ, 57–58, nal. 12–18 UČ, 109, nal. 11–12, DZ, 48–49, nal. 1–6 Pred obnavljanjem opozorim učence: – na pravilno zapovrstje ključnih besed v obnovi (tj. da začnemo desno zgoraj in nadaljujemo v smeri urnega kazalca), – na to, da preidemo k novi ključni besedi šele potem, ko obnovimo vse bistvene podatke dane ključne besede (tj. da ne »skačemo« z ene ključne besede oz. podteme k drugi in se nato spet vračamo k prvi), in – na to, da v obnovi ne navajamo ključnih besed (prim. Kje nastane pojav? …), temveč na vprašanja kar odgovorimo (npr. Kje nastane pojav? → Kapniki rastejo v … itd.).
Delo s posnetkom - opisa naravnega Dejavnosti učenca
Preberejo rešitve domače naloge. Ponovijo snov o opisu naravnega pojava. Ogledajo si posneti opis naravnega pojava. Ob ponujenih možnostih razmišljajo o vrsti poslušanega besedila in o njegovi temi; nato obkrožijo črki pred pravilnima odgovoroma. Posnetek si ogledajo še enkrat. Med gledanjem lahko dopolnijo miselni vzorec z manjkajočimi bistvenimi podatki; po gledanju pa v miselni vzorec vpišejo temo in ključne besede (oz. vprašanja – pri tem si lahko pomagajo s 6. nalogo). Ob miselnem vzorcu iz 12. naloge ustno obnovijo opis kapnikov. Prevzeto ime za dano vrsto kapnikov (tj. stalaktit, stalagmit) povežejo z ustreznim slovenskim opisom ter dopolnijo poved s pojasnilom izrazov stoječi kapnik oz. viseči kapnik. Naštejejo imena slovenskih kraških jam, v katerih so kapniki. Nepopolno besedilo dopolnijo z manjkajočimi podatki – te lahko izberejo med ponujenimi in jih prepišejo. Ob ponujenih možnostih razmišljajo o temi oz. naslovu besedila iz 16. naloge; nato obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom. Razvrstijo naštete naravne pojave.
III. ZAKLJUČNI DEL • Besede drugače SDZ 58-59/20-22 DZ 49/7-9 Vse besede sproti pravilno pišem na plakat in ta bo še nekaj časa visel v razredu.
Domača naloga:
Preberejo nepopolne povedi in jih dopolnijo s pravilno oblikovanimi besedami iz oklepaja. Dani besedi (tj. le) izberejo sopomenko ter jo z njo zamenjajo v povedi; nato to poved napišejo. Presojajo zapisa besede in obkrožijo pravilnega. Nato preberejo svoje rešitve.
SDZ, 58, nal. 19; DZ, 49, nal. 6: Izberejo si enega od naštetih naravnih pojavov in opišejo njegov nastanek. (Pri tem si lahko pomagajo z besedilom iz 16. naloge.) Opombe: individualna pomoč