http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_glasba/8.%20razred/Prirocniki_priprave/Podrobn

Osnovna šola ________________

PRIPRAVE NA POUK ZA GLASBENO VZGOJO V

8. RAZREDU

Pesek, A.: Glasba danes in nekoč 8 – Založba Rokus Klett Ljubljana

Letno število ur – 35

Tedensko število ur – 1

Učitelj: ______________

Podrobne učne priprave je sestavil: Vilko Urek, OŠ Bizeljsko, Bizeljska cesta 78, 8259 BIZELJSKO Tel: (07) 4520 – 337 e-mail: vilko.urek@guest.arnes.si To je eden od predlogov. Vem, da zna vsak še boljše. Popravljaj, čaraj, spreminjaj po mili volji.

Veliko glasbenih užitkov.

Uredila: Hana Mačkovšek Šloser

LITERATURA: Učni načrt – Ministrstvo za šolstvo in šport RS – Ljubljana (2000) Pesek, A.: Glasba danes in nekoč 8 – Rokus Ljubljana (2005) Pesek, A.: Glasba danes in nekoč 7 – Rokus Ljubljana (2005)

Opombe Pesmarica je oznaka za Pesmarico ob samostojnem delovnem zvezku Glasba danes in nekoč 8.

Navedbe strani pri učnih sredstvih in pripomočkih pomenijo: - normalna pisava: stran samostojnega delovnega zvezka Glasba danes in nekoč 8, - krepka pisava: stran Pesmarice ob samostojnem delovnem zvezku Glasba danes in nekoč 8.

V pripravah je navedenih tudi nekaj pesmi, ki izhajajo iz spodaj navedene literature: Prek, S.: Tristo narodnih - Cankarjeva založba Ljubljana (1989) Kokol, M.: Prek sveta odmeva pesem (PSOP) – DZS Ljubljana (1977)

Datum: Razred: 8.

Zap. št. ure: 1.

Učni sklop: Z GLASBO SKOZI ČAS (1 ura od 35) Učna enota: OD ZAČETKOV DO KLASICIZMA (1. ura od 1) Cilji: Učenci ...

- ob pregledu časovnih vzporednic razumejo povezave med glasbo ter drugimi področji življenja do 18 stoletja, - doživljajsko poustvarijo izbrane pesemske in plesne vsebine iz obravnavanih obdobij prejšnjega šolskega leta, - utrdijo in poglobijo razumevanje glasbenega znanje ob prepoznavanju znanih glasbenih odlomkov.

Glasbeni pojmi: Glasbena obdobja: stari vek, srednji vek, novi vek (renesansa, barok).

Med predmetne povezave: zgodovina, slovenščina.

Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje.

Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna.

Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 7, Glasba danes in nekoč 8.

Učitelj

Zaporedje dejavnosti

Učenci

Uvodni raz- Pozdrav in postavitev učencev v diskusijsko izvajalski krog. ZastaPripovedujejo o glasbi v pogovor vljanje vprašanj o doživetjih med počitnicami. Vpletanje dihalnih in čitniškem času in posnemajo

Od začetkov do 18. stoletja

Petje in

upevalnih vaj v razgovor.

upevalne vaje.

Ponovitev znanj iz prejšnjega razreda v obliki glasbenega kviza: - ljudska glasba (instrumenti, plesi, pesmi), - glasba v praskupnosti (zabava, glasba vračev, bojna glasba), - glasba starih kultur (Egipčani, Kitajci, Indijci), - antična glasba (Grki, Rimljani), - glasba v srednjem veku (gregorijanski koral, Guido iz Arezza,...), - posvetna glasba (večglasje, trubadurji, inštrumenti,...), - glasba v novem veku (renesansa, madrigal, motet, Lasso ...), - inštrumentalna glasba (sonata, toccata, opera, ...), - Jakob Petelin Gallus, - barok, - skladatelji baroka ( Monteverdi, Händel, Bach, Tartini, Dollar ...).

Rešujejo vprašanja iz snovi prejšnjega razreda in ob značilnih posnetkih določenih obdobij utrdijo znanje: - paleolitska piščal, - Seikilova pesem - gregorijanski koral - O Fortuna (Carmina Burana), - trubadurji, - Ecce Quomodo …, - Musica Noster Amor, - Pomlad -Štirje letni časi, - Aleluja – Mesija, - Toccata in fuga v dmolu.

Pomagajo si s časovnimi vzporednicami iz samostojnega delovnega zvezka Glasba danes in nekoč 7.

Estetsko izvajajo znane

Ponavljanje pesmi iz prejšnjega razreda povezano s snovjo:

pesmi

Oče naš, Ognjemet, Menuet, Stoji, stoji Lublanca ....

pesmi iz prejšnjih razredov.

Na glasbenem potovanju, ki smo ga pripeljali v prejšnjem razredu od

Napovednik začetkov civilizacije do 18. stoletja, se bomo ustavili na pomembnih za 18. in 19. »postajah« 18. in 19. stoletja. Na teh »postajah« nas bodo čakali mnogi stoletje

znani skladatelji in njihova glasba. Slovenska raperja Murat in Jose Poslušajo in spremljajo sklabosta na kratko in šaljivo napovedala, s katerimi skladatelji in dbo po besedilu v Pesmarici na strani 5. glasbenimi oblikami se bomo seznanili v 8. razredu.

Bli so muzičarji

Tko je blo in blo je tko. Bli so muzičarji dost jih je blo.

Emanuel Bach je igral na čembalo, Haydnu kasnej se je to zdel hudo in on je res znal vse zašpilat, razn tist k bi mogu z nosom zafilat.

Mozart je bil komi šest letn mulo, k je klavir že obvladu u nulo.

Beethoven je imel najraj simfonije, z Goethejem sta se smejala iz kočije.

Paganini ni hotu ugasnit čika, Rossini bi mel raj keš namest spomenika.

Schubertova osma je najbolj znana ne glede na to, da je nedokončana.

Fantastično simfonijo je napisu Berlioz za bejbo na kero je mislu skoz.

Mendelssohnovi so tisti zvoki k jih slišiš ponavad na poroki.

Ja zgleda, da Nemci to znajo, zato ker tud Wagnerja tam igrajo.

Chopin tud ni bil kr en, črne pa bele je obvladu k noben.

Schumann je prfosa za klavir razjezu, k se je za njegovo ta malo vezu.

Madžar k na list se je podpisu Liszt je bil še en ful hud pianist.

Verdi ni mogu delat v hrupu, zato je od sosedov vse orgle pokupu.

Za Hoffmanove pripovedke so Offenbachu talal petke.

Refren: Bli so muzičarji in so še, ker muska ostaja tle.

Na primer romantična opera zašpilana in odpeta na Češki nacionalni način dobra k Smetana.

Strauss mlajši je skladu četvorke za maturante, da loh punce držijo za roko fante.

Brahms, Bizet, Musorgski, vse te pojave maš zdej pred sabo tko k slike z razstave. Čajkovski in njegovi jezerski labodi niso mel konkurence, sam takrat še ni blo take pence kt je zdej k nas je labodov strah zarad avialne influence.

In Dvořaka zdej vsak pozna k nam je poslau simfonije iz novega sveta.

Yo what's up this is my simfony Peace brothers and sisters, yeah listen to me.

In Grieg je bil polna fint k njegov Peer Gynt, bol udarn k one man band k igra na sint.

Puccini je unmu s kerim se je šteku zmer kolač za božič speku.

S tem mu je reku: »Come stai«?

Drgač je pa poznal Japonko Čo-čo-san po domače Madame Butterfly.

Mahler je tud mel svoje fane, čeprav ne bi mel nč, če ne bi mel svoje žene. »Alma, ich liebe dich!« In prav tok je mel Sibelius rad finski narod v njem je našu svoj navdih.

Seznanijo se s priimki znanih skladateljev in si njihove slike ogledajo v samostojnem delovnem zvezku Glasba danes in nekoč 8 avtorice Albince Pesek.

Na veje drevesa (v samostojnem delovnem zvezku na strani 5) vpišejo imena in pojme, ki so si jih V Sloveniji so pa doktorji skladal operete, zraven rezal, šival in štimal longete zapomnili.

Sam na sončni strani Alp niso ustvarjal sam Ipavci

aAmpak tud drugi gorenjski slavci.

Ni kej vsi skupi so mel ful idej in nardil ful muske, k jo poslušamo še zdej.

Nekaj glasbenih del, ki jih bomo spoznali v tem šolskem letu, je tudi na pozlačeni bakreni gramofonski plošči z zvoki zemlje in pozdravi v razZaključek: ličnih jezikih, ki so jo leta 1977 Američani izstrelili v vesolje s sondo Voyager. Ta sonda potuje skozi osončje in če bo kdaj naletela na kakšno civilizacijo, bo lahko opozorila na zvočno podobo našega planeta.

Preberejo podatke v samostojnem delovnem zvezku na straneh 6 in 7, rešijo vprašanja in ob poslušanju izberejo najljubšo skladbo.

Opombe:

Razred: 8.

Zap. št. ure: 2. in 3.

Datum: Učni sklop: GLASBENI KLASICIZEM (10 ur od 35) Učna enota: DUNAJSKI KLASIKI IN GLASBENA DELA (1. in 2. ura od 10) Cilji: Učenci ...

- utrdijo znanje iz zgodovini in ga primerjali z glasbeno zgodovino, - spoznajo značilnosti klasicizma, in pomembnejša glasbena dela iz tega obdobja, - pojejo pesmi klasicističnih skladateljev.

Glasbeni pojmi: klasicizem, (Haydn, Mozart, Beethoven) glasbena dela (sonata, godalni kvartet, simfonija...).

Med predmetne povezave: zgodovina.

Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje.

Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna.

Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 8 (str. 10 do 15).

Zaporedje dejavnosti

Učitelj

Učenci

Uvodni razgovor

V začetku18. stoletja, ko je bil baročni stil na svojem vrhuncu, se je v slikarstvu in glasbi začela razvijati nova smer, ki jo imenujemo rokoko. Beseda izhaja iz francoščine in pomeni kup kamenčkov, kar nas spominja na drobne okraske, značilne za umetnost v tem času. Preberejo zapis v samostojnem V likovni umetnosti se rokoko odraža ljubkosti, svežini ter mnogih delovnem zvezku na straneh 10 okraskih. Rokoko je prepoznaven tudi v urejenosti notranjosti hiš in in 11 in si ogledajo slike. salonov. Okrašeni so bili s slikami in pozlačenimi okraski školjkastih in vijugastih oblik. Prav tako kot v likovni umetnosti in arhitekturi so tudi za glasbeno umetnost v tem času značilni številni okraski.

JeanPhilippe Rameau: Kokoš

Poslušanje skladbe Kokoš (La Poule) francoskega skladatelja Po poslušanju odgovorijo na Jeana-Philippea Rameauja. vprašanje v samostojnem delovnem zvezku na strani 10.

C. P. E. Bach:

Poslušanje 1.stavka (Allegro) Koncerta za flavto v A-duru Carla Po poslušanju odgovorijo na Philippa Emanuela Bacha. vprašanje v samostojnem

Koncert za Carl Philipp Emanuel Bach, sin velikega baročnega skladatelja delovnem zvezku na strani 11. flavto v A- Johanna Sebastiana Bacha, je bil pomemben skladatelj obdobja duru rokoko.

(1.stavek – Allegro)

V glasbi je rokoko bil čas prehoda v novo umetnostno obdobje, ki se imenuje klasicizem. Prvič po več stoletjih so lahko v javnosti spet pela in igrala tudi dekleta in ženske.

Umetnostno obdobje klasicizem se začne v drugi polovici 18. stole- S

pomočjo

samostojnega

tja in izzveni v prvi polovici 19. stoletja, ko se pojavi romantika. delovnega zvezka na straneh 14 Novo obdobje Skladatelji so ustvarjali vse bolj jasne, lahkotnejše in igrive glasbene in 15 rešijo naloge in utrdijo klasicizem oblike v jasno urejenih melodijah, sozvočjih, oblikah in vsebinah, ki svoja znanja o glasbi in

Nove skladbe Mala nočna glasba

Sonatna oblika

učinkujejo zaradi homofonije, bogate dinamike in vse manj okraskov nekaterih pojmih (kot sta npr. sproščeno in vedro. Pri tem so se zgledovali po antični umetnosti, ki klasika, klasičen, …). je poudarjala naravno skladnost in lepoto. Blišč in veličastje baročne dvorne glasbe je zamenjala glasba v meščanskih salonih. Ljubitelji Ponovno poslušajo 1. stavek glasbe so ustanovili mnoga glasbena društva in dvorane.

Allegro in ugotovijo, da se v Med najbolj znanimi skladbami tega časa je Mozartova serenada njem pojavljata dve kontrastni številka 13, bolj znana kot »Mala nočna glasba«, ki jo je napisal 10. temi, kar pomeni, da ima delo avgusta 1787. Za melodijo lahko napišemo svoje besedilo. sonatno obliko.

Klasicistični skladatelji so ustvarjali različna glasbena dela, ki so Prvo temo spremljajo z Orfovimi imela za osnovo nam že znano sonato, ki je dobila v klasicizmu no- glasbili, drugo zbrano poslušajo. vo sonatno obliko.

Vejo, da beseda sonata pomeni zveneti. Ciklično delo, ki je bilo Sonatno obliko sestavljajo trije deli, ki se imenujejo: ekspozicija najprej namenjeno za ples so (predstavitev dveh tem), izpeljava (zaplet tem iz ekspozicije) in izvajala godala. repriza (razplet in ponovitev tem iz ekspozicije). Klasicistična ciklič- Ob poslušanju sonatnega stavna, večstavčna dela imajo tri ali štiri stavke v določenem zaporedju: ka razložijo, opišejo in razume- 1. stavek ima sonatno obliko, jo sonatno shemo (predstavitev - 2. stavek je v počasnem tempu v pesemski obliki, dveh tem, zaplet in razplet s - 3. stavek je srednje hiter menuet ali scherzo, ponovitvijo ter codo).

- 4. stavek pa je rondo, sonatni stavek ali variacija.

Skladbe s Glasbena dela s sonatno obliko niso bila namenjena samo posame- Vejo, da se med posameznimi sonatno znim glasbilom, temveč tudi komornim in simfoničnim zasedbam. deli, ki sestavljajo celoto, kljub obliko v Večstavčne ali ciklične skladbe imajo običajno tri ali štiri stavke, ki temu, da so ločeni s kratkimi klasicizmu

so celota, čeprav so ločeni s kratkimi premori med katerimi poslušalci izvajalcev in sebe ne motijo z aplavzom. Značilna klasicistična dela, ki so v večini primerov dobila ime kar po glasbeni zasedbi so: Sonata - sonata (10 do 20 minutna skladba za določen solistični inštr.)

Sonatina - sonatina (do 10 minutna oblikovno preprostejša in lažja sonata) Trio, kvartet, - duo, trio, kvartet ali kvintet (10 do 20 minutna skladba za kvintet določeno inštrumentalno komorno zasedbo) Simfonija - simfonija (20 do 30 minutna skladba za simfonični orkester) Koncert - koncert (več kot 30 minutna skladba za solista in simfonični ork.)

Koncert

Koncert je dvopomenska glasbena beseda, saj že vemo, da je to glasbeni nastop lahko pa tudi glasbeno delo v katerem sodelujeta

premori ne ploska.

Utrdijo svoje znanje iz nižjih razredov (duo, trio, kvartet, kvintet) ob posnetkih določenih zasedb in ugotovijo, da imajo besede dvojni pomen (delo in zasedba).

Opišejo simfonični orkester in poslušajo 5. Beethovnovo simf.

solistični instrument in simfonični orkester. Ime koncert izvira iz italijanske besede tekmovati, saj se tu izmenjujeta solo instrument in orkester, kakor da bi šlo za tekmovanje. Za obliko koncerta je značilno tudi, da ima tri stavke, ki imajo običajno naslednje oblike: - 1. stavek je običajno hiter in ima sonatno obliko, - 2. stavek je v počasnem tempu v pesemski obliki, - 3. stavek je rondo.

Vejo, da je koncert tudi ime za glasbeno prireditev ali nastop, poslušajo odlomke iz znanih koncertov in povežejo oba pomena besede koncert.

Klasicizem Klasicizmu podobna beseda je klasika. Označuje visoko vrednostno in klasika raven umetniških del, pa tudi neko uveljavljeno obliko, modo, frizuro, Razumejo Dunajski klasiki

ki se pojavi lahko tudi v kakem drugem času, tudi danes. Točno določeno »dunajsko klasiko« pa predstavljajo za poznavalce glasbene umetnosti le skladbe, ki so jih ustvarili trije največji klasicistični skladatelji: Joseph Haydn, Wolfgang Amadeus Mozart in Ludwig van Beethoven, ki so delovali v središču glasbe v 18. in 19. stoletju, na Dunaju.

pojma klasika in klasicizem in ugotovijo, da je bilo središče glasbe tistega časa mesto Dunaj.

Poznajo zaenkrat le celotna imena dunajskih klasikov.

V nižjih razredih smo spoznali že pesmi Široka pot in Jesensko Vejo, da je pesem Široka pot napisal Wolfgang Amadeus MoZaključek listje, ki sta iz časa klasicizma. zart, pesem Jesensko listje pa 1.Široka pot je pred teboj , bogat je svet lepot. Za dobro voljo sinko moj življenja je povsod.

Joseph Haydn.

2. Široka pot je pred teboj, ne hodi sam po njej. Bo brat starejši šel s teboj, boš srečo našel prej.

3. Široka pot je pred teboj, prešerna moč v očeh. Poštenje vzemi sin s seboj in svoj brezskrbni smeh. Estetsko zapojejo.

1. Lepo škrlatno je drevo, ko hladen veter veje. V vseh barvah zažari jesen, a sivo je nebo.

2. Jesensko listje kam hitiš, ujeli bi te radi. Ko z vetrom rajaš in vrtiš, kot zlato se kolo.

3. Ječijo veje in drhte brez pisane odeje. Kako jih zebe brez kopren ko pride k nam jesen.

Datum: Razred: 8.

Zap. št. ure: 4. in 5.

Učni sklop: GLASBENI KLASICIZEM (10 ur od 35) Učna enota: DUNAJSKI KLASIKI IN OPERA (3. in 4. ura od 10) Cilji: Učenci ...

- poznajo pomembne klasicistične skladatelje in Dunaj, ki je bil v tistem času središče glasbenega dogajanja, - poznajo glasbena gledališča in opero, ki je bila zelo priljubljena, - zapojejo odlomke iz znane opere Čarobna piščal.

Glasbeni pojmi: opera, solisti, orkester, tehnični delavci...

Med predmetne povezave: zgodovina, slovenščina, likovni pouk, tehnika, računalništvo.

Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje.

Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna.

Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 8 (str. 15).

Zaporedje dejavnosti Uvodni razgovor

Učitelj Ponovitev snovi in pesmi iz prejšnje ure.

Učenci Utrdijo svoje znanje in pojejo.

Opera

V obdobju klasicizma so imeli vodilno vlogo skladatelji, ki smo jih omenjali že prejšnjo uro. Vsi trije skladatelji so ustvarili največja glasbena dela vseh časov in ne samo v obdobju klasicizma. Poleg inštrumentalne glasbe, ki smo jo omenjali prejšnjo uro, je bila v klasicizmu zelo priljubljena tudi opera. Joseph Haydn je napisal 24 oper, Wolfgang Amadeus Mozart 19, Ludwig van Beethoven pa le 1.

Vejo, da beseda opera izhaja iz latinske besede opus (delo).

Vejo, da so najbolj znane klasicistične opere Čarobna piščal, Figarova svatba, Don Juan, Beg iz Seraja in Fidelio.

Operna Bogato meščanstvo je bilo zaslužno, da so zgradili v tistem času Vejo, da so prvo operno gledagladališča mnoga operna gledališča po svetu. Danes najbolj znana so: Operna lišče zgradili v Benetkah leta

hiša v Ljubljani, Gledališka hiša na Dunaju, opera Scala v Milanu, 1636 in si ogledajo slike klasiOperna hiša v Parizu, Metropolitanska opera v New Yorku, Bolšoj cističnih stavb v samostojnem delovnem zvezku na strani 15. teater v Moskvi, Covent Garden v Londonu in še mnoga druga.

Opera je glasbeno-scensko delo, pri katerem nastopajoči pojejo,

Operna igrajo ter plešejo ob spremljavi simfoničnega orkestra. Opera je tako Poznajo poklice, ki so pomembpredstava

Operna hiša, poklici in pevski glasovi

kombinacija dramatične zgodbe, glasbe in petja, scene, luči, kostu- ni za glasbeno scensko delo. mov, posebnih učinkov in pogosto tudi plesa. Za svoje uresničevanje potrebujejo ustvarjalce, poustvarjalce in različne sodelavce.

Naštejejo pevske glasove: Opera privablja svoje ljubitelje ne samo z gledališkimi uprizoritvami, Ž: sopran, mezzosopran, alt temveč tudi z glasbo. Zato jo pogosto poslušamo prek radia, televi- M: tenor, bariton, bas. zije, kaset in plošč ali celo na koncertih opernih skladb ali arij. Pevce soliste, oziroma zbor vedno spremlja orkester. Glavne vloge so porazdeljene med pevce soliste v skladu z njihovimi obsegi glasov. Umirijo se in zbrano poslušajo Klasicistično opero in opero nasploh bomo podrobneje spoznali ob uverturo iz Mozartove opere Mozartovi operi Čarobna piščal. Operno predstavo začne orkester Čarobna piščal. s posebno uvodno skladbo, ki se imenuje uvertura ali predigra.

Uvertura, ki smo jo poslušali je bila iz opere Čarobna piščal o kateri smo govorili že v nižjih razredih. Napisal jo je Wolfgang Čarobna Amadeus Mozart. Premiera (ali krstna uprizoritev) je bila na Poznajo pojma premiera ali piščal Dunaju leta 1791, v letu skladateljeve smrti, na Dunaju. Uverturo, ki krstna (prva) uprizoritev.

(Uvertura) smo jo poslušali najdemo tudi v risanki, kjer bomo videli mladega .

Mozarta.

Ko gremo v opero, je dobro, da si pred začetkom predstave preberemo gledališki oziroma operni list, ki ga običajno lahko kupimo na Operno blagajni ali pa nam ga celo podarijo. Gledališki list je list oziroma gledališče drobna knjižica, v kateri so zapisani vsi, ki bodo sodelovali v predstavi. Predno se začne odvijati dogajanje na odru, si moramo prebin gledališki rati besedno vsebino opere, da potem laže razumemo dogajanje na odru, ko se združita besedna in glasbena vsebina. Kratka vsebina list velike pravljične opere v dveh dejanjih Čarobna piščal je: Princ Tamino in njegov šaljivi prijatelj Papageno želita rešiti ugrabljeno deklico Pamino. Na tej poti ju čaka mnogo nevarnosti in težkih preizkušenj, ki jima jih pripravljata Kraljica noči in duhovnik SarastČarobna ro. Ne bi jih mogla prestati, če ne bi imela čarobne piščalke in prav piščal tako čudežnih zvončkov. Zvoki teh glasbil jima vselej pomagajo iz (kratka težav in tako se zgodba srečno konča z ljubeznijo princa Tamina s

Poznajo pravila lepega obnašanja v gledališču in si ogledajo gledališki list.

Vejo, da se operno besedilo imenuje libreto.

Poznajo imena glavnih oseb in kratko vsebino Mozartove opere Čarobna piščal.

vsebina) Tenor Bariton

princezo Pamino in Papagena s Papageno.

Ena od glavnih oseb v operi Čarobna piščal je princ Tamino, ki ga Poslušajo glas tenorja v vlogi izvaja pevec, ki ima obseg glasu, ki ustreza tenorju. princa Tamina.

Papageno je pevec, ki ima glasovni obseg baritona. Ogledali si bo- Poslušajo baritonsko vlogo v omo odlomek, kjer s čarobno piščalko vabi ptičke ter poslušali še peri in si ogledajo trstenko ter prepoznajo melodijo Široka pot.. odlomek, kjer na zvončke igra že znano melodijo..

Sopran

Med najbolj znane odlomke iz opere štejemo arijo Kraljice noči, ki Poslušajo posnetek omenjenega odlomka. jo je skladatelj Mozart namenil sopranu.

Vokalne skupine

Odrske prizore večkrat predstavljajo tudi dvojice ali skupine igralcev, ki se pevsko družijo v DUETE, TERCETE, KVARTETE in v skupine Poslušajo duet Papagena in Papagene. s še več pevci.

Zbor

Množico v glasbenem gledališču predstavlja pevski zbor, ki se v Poslušajo arijo Sarastra, ki ga odlomku »pogovarja« z duhovnikom Sarastrom, ki ima obseg basa. poje basist ob spremljavi zbora.

Finale ali zaključek

Opera se tako kot naša šolska ura in kot vsako športno tekmovanje zaključi z zaključkom ali finalom. Zadnji triumf ali višek je v operi Zbrano poslušajo in vrednotijo posnetek iz opere. Čarobna piščal skladatelj Mozart namenil zboru in orkestru.

Opombe:

Doma poiščejo v časopisih in na svetovnem spletu podatke o znanih gledališčih in o operi Čarobna piščal.

Datum: Razred: 8.

Učni sklop: GLASBENI KLASICIZEM (10 ur od 35) Učna enota: JOSEPH HAYDN (1732 - 1809) (5. ura od 10) Cilji: Učenci ...

- poznajo glavne dogodke iz življenja Josepha Haydna, - poznajo pomembna dela Josepha Haydna in jih poslušajo, - zapojejo dve njegovi pesmi.

Zap. št. ure: 6.

Glasbeni pojmi: Joseph Haydn, komorne zasedbe, dvorec Esterhazy, dunajski dečki.

Med predmetne povezave: zgodovina, slovenščina.

Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje.

Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna.

Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 8 (str. 16, 17, 9, 11).

Zaporedje dejavnosti Uvodni

Učitelj Ponovitev znanj o dunajskih klasikih.

Učenci Ponovijo in utrdijo svoje znanje.

razgovor

V nižjih razredih smo spoznali že kar nekaj klasicističnih pesmi in Estetsko poustvarijo pesem Je-

Že znane skladb. Med temi so tudi pesem Jesensko listje, ter odlomek iz sim- sensko listje, zapojejo temo iz 2.

Haydnove fonije št. 94 (Simfonija presenečenja). 2. stavek Andante, je sklada- stavka simfonije št. 94 skladbe

Franz Joseph Haydn

Življenjepis

Otroštvo

Godalni kvartet

Otroška simfonija

Zborovske pesmi

telj napisal zlasti za tisti del občinstva, ki je rad zadremal. Rekel je: (Pesmarica, stran 9) in isti »Na mestu, kjer z vso silo udarijo pavke, bodo ženske zavreščale.« odlomek ob (ali po) poslušanju igrajo z Orffovimi glasbili.

Obe deli je napisal že omenjeni dunajski klasik Joseph Haydn, ki je nekoč izjavil: »Vselej si prizadevam, da svet vidi v meni tisto, kar sem v resnici - poštenjak«. Kot takšen je tudi v resnici živel in napisal zelo veliko skladb za solistične in orkesterske instrumente.

Med skladatelje, ki so največ napisali, ga uvršča (z več kot 1000 Poslušajo in utrdijo svoja znanja skladbami) tudi Guinessova knjiga rekordov. Poslušali bomo o sonati in poslušajo posnetek skladbe.

Adagio iz sonate v F- duru.

Joseph Haydn je bil najstarejši med dunajskimi klasiki. Rodil se je 31. marca leta 1732 v številni družini na Gradiščanskem v Avstriji.

Ljubezen do glasbe je podedoval po starših, ki sta bila velika ljubitelja glasbe. Prvo izobrazbo je dobil od strica, ki ga je učil igranja na violino, orgle, čembalo in boben. Z osmimi leti ga je na nastopu opazil neki potujoči glasbenik in ga vzel s sabo na Dunaj, kjer se je kot pevec zbora Dunajski dečki v cekvi svetega Štefana šolal do svojega 18. leta, ko je mutiral. Po končani šoli si je služil kruh z igranjem na plesih in učenjem bogatih plemičev. Ob tem je tudi veliko skladal. Bil je eden prvih, ki je začel pisati skladbe za simfonični orkester in za godalni kvartet in jih dovršeno izoblikoval. Zato mu pravimo tudi »oče« simfonije in »oče« godalnega kvarteta.

Haydnove skladbe, kjer je utrdil inštrumentalne oblike, obogatil glasbeno govorico in izraznost so kmalu postale znane, tako dobi mesto dvornega kapelnika na dvoru madžarskega plemiča Paula Esterhazya, kjer je bil v službi več kot 30 let. Tu je imel orkester, za katerega je skladal in z njim tudi veliko potoval. Njegova naloga je bila tudi, da je poučeval glasbo otroke na dvoru. Za njih je napisal pesem Nič ne jokaj, sestrica.

Ogledajo si njegovo sliko v samostojnem delovnem zvezku na strani 16 in preberejo zapis o njem.

Utrdijo svoja znanja o godalnem kvartetu in poslušajo odlomek iz godalnega kvarteta v C-duru, ki je dobil ime tudi Cesarski, saj je v drugem stavku vključil avstrijsko državno himno, ki jo je napisal po cesarjevem naročilu. To je danes nemška himna (Pesmarica, stran 11).

Nehaj, nehaj sestrica, kaj še zmerom jočeš? Če se boš nasmehnila, vse storim kar hočeš.

Lešnikov nanosim ti, mama jih bo dala, jagodic natrosim ti, da jih boš zobala.

Ogledajo si sliko operne predstave na dvorcu Esterhazy, ki se nahaja v samostojnem delovnem zvezku na strani 16.

Če se boš nasmehnila, žalost bo zbežala, pa se bova spet oba šolarje igrala. Črke bova pisala, saj ti že kar grejo, toda pravi šolarji jokati ne smejo.

Estetsko poustvarijo Haydnovo pesem.

Leta 1791 in nato spet 1794 je obiskal London in tam dosegel nekaj največjih zmagoslavij. V Londonu je napisal šest simfonij in jih poSimfonije imenoval kar Londonske simfonije, med katerimi je še danes priljubljena simfonija številka 101 v D - duru.

znano

Ob poslušanju občuteno z blazinicami prstov ob igranju zaznajo tiktakanje ure ali pa se likovno izrazijo.

Po vrnitvi iz Londona na Dunaj so ga sprejeli kot največjega avstrij-

Oratorij skega skladatelja. V svojih zadnjih letih življenja na Dunaju je napiStvarjenje sal oratorij Stvarjenje, ki govori o stvarjenju sveta v šestih dneh.

Opus

Zaključek

Joseph Haydn je umrl leta 1809 na Dunaju in v svojem 77-letnem življenju napisal preko 1000 rekordnih skladb. Opus obsega: 163 sonat, 77 godalnih kvartetov, 68 triev, 125 simfonij, 24 oper in še mnogo drugih skladb. Velikokrat je izvajal Otroško simfonijo, za katero celo pravijo, da naj je ne bi napisal Haydn ampak Leopold Mozart, oče Wolfganga Amadeusa Mozarta.

Utrdijo pojem opus in si zapišejo osnovne podatke iz opusa.

Ogledajo si odlomek koncerta za trobento in orkester in ob poslušanju otroške simfonije prepoznajo lončeno piščalko.

O življenju Josepha Haydna je še danes znanih kar nekaj anekdot.

Znana je tista o simfoniji slovesa (št. 45) iz leta 1772, ko so glasbeniki zapuščali oder in pa naslednji dve: Glasbeni založnik John Bland iz Londona je nekega jutra obiskal prijatelja Franza Josepha Haydna v dvoru Esterhazy. Medtem, ko je čakal skladatelja v salonu, je slišal iz sosednje sobe glasno skladateljevo negodovanje: »Prekleti nož! Človek bi ponorel! Svoj najboljši kvartet bi dal za dobro britvico!« Bland je brez besede izginil iz salona in se po krajšem času vrnil z zavitkom novih britvic, ki jih je izročil Haydnu. Skladatelj se je nasmehnil: »Zdaj gotovo želite dragi prijatelj moj naboljši kvartet, kajne?« Stopil je k pisalni mizi in izvlekel rokopis. »Izvolite!« Bil je to f-mol kvartet, eno od najboljših komornih del, imenovan Rasiermesser Quartett (Brivski kvartet)

Zbrano poslušajo anekdoto o simfoniji, kjer so glasbeniki drug za drugim zapustili oder, tako da je ostal le Haydn kot dirigent.

Sami preberejo anekdoto (samostojni delovni zvezek, stran 17) v kateri sta omenjena Haydn in Mozart, ki je zaigral ton c1 z nosom, medtem ko sta obe roki igrala tone na skrajnih koncih klaviature.

Estetsko zapojejo pesmi Jesensko listje in Nehaj, nehaj sestrica, ter utrdijo znanje.

Opombe

Datum: Razred: 8.

Zap. št. ure: 7. in 8.

Učni sklop: GLASBENI KLASICIZEM (10 ur od 35) Učna enota: WOLFGANG AMADEUS MOZART (1756 - 1791) (6. in 7. ura od 10) Cilji: Učenci ...

- poznajo glavne dogodke iz življenja Wolfganga Amadeusa Mozarta, - poznajo pomembna dela Wolfganga Amadeusa Mozarta, - zapojejo njegove pesmi in znane odlomke iz njegovih skladb.

Glasbeni pojmi: Wolfgang Amadeus Mozart, čudežni otrok, tema z variacijami, sonata, simfonija, koncert, opera, priredba.

Med predmetne povezave: zgodovina, likovni pouk slovenščina (ogled filma Lepo je biti Mozart).

Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje.

Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna.

Učna sredstva in pripomočki: klavir, glasbena kaseta, video kaseta, učbenik za 8. razred (str. 18 – 23, 13).

Zaporedje Dejavnosti

Učitelj

Drugi dunajski klasik je Wolfgang Mozart, ki se je rodil 27. januarja leta 1756 v Salzburgu, v glasbeni družini. Oče Leopold je bil skladatelj, violinist in kapelnik, pet let starejša sestra Marija Anna - Nannerl pa pianistka. Bil je sedmi od desetih otrok in je bil čudežni otrok, saj je že v zgodnjem otroštvu kazal izjemno glasbeno nadarPrve lastne jenost. S tremi leti je začel igrati violino, klavir ter orgle in kmalu si je zapomnil s skladbe pomočjo prirojenega »fotografskega spomina« tudi do polurne skladbe, začel pa je tudi skladati že prve pesmice, ki jih je oče Leopold k sreči tudi zapisal. Ena lažjih pesmi je tudi Široka pot, na otroštvo pa spominja tudi skladba Kruh z maslom.

Uvodni razgovor

Učenci Vejo, da je leto 2006 bilo svetovno Mozartovo leto.

Ogledajo si slike v samostojnem delovnem zvezku na straneh 18 in 19 in zapojejo pesem, ki jo že poznajo in ob posnetku Mali Wolfi, kot so ga tudi klicali, je prekipeval od energije. Celo kadar si je umival ro- skladbe Kruh z maslom za Otroštvo ke, je hodil gor in dol po sobi, če pa je že moral stati, je pri tem vsaj trkal s peto ali igrajo po grafični sliki. kako drugače spremljal samo njemu poznani ritem. Ves čas svojega življenja je komponiral. Pogosto se je pri tem zdel odsoten, kot da bi ga nosila luna. Igral se je s Zapojejo pesem Računspredmeti, ki so mu bili pri roki in iz njih izvabljal melodije. Čim bolj se je izgubljal v tvo, ki ga je vzpodbudila, da svojih mislih in snovanju vedno novih melodij, tem bolj norčavo se je vedel. Bil je je napisal znane variacije. muhastega razpoloženja. Iz globoke zamaknjenosti in čudovite glasbe, ki jo je ves Vejo, da je tema z variacijačas slišal v sebi, se je znal nenadoma prebuditi in takoj skočil na stol ali celo na mi glasbena oblika, kjer mizo, začel mijavkati ali prevračati kozolce, da so vsi onemeli. Večkrat si je zavezal skladatelj predstavi osnovoči in brez napak zaigral različne skladbe. Bil je razvajen in otročji, saj se je zavedal, no glasbeno misel in jo v da je nekaj posebnega. Ker ni prenašal in bil tako žaljiv do manj nadarjenih od sebe, nadaljnjem poteku skladbe si je kmalu nakopal veliko sovražnikov. spreminja, vendar mora biti tema še vedno prepoznavKot čudežnega otroka so malega, komaj 6 letnega Wolfganga vabili na vse strani na. Ob poslušanju štejejo Čudežni nemškega cesarstva. Tako je bil povabljen tudi k Mariji Tereziji v znameniti dvorec variacije. otrok Schőnbrun, kjer je še danes slika njegovega obiska. Ker je bil premajhen ni dosegel klavirskih tipk, zato so mu podložili sedež in ko bi že moral začeti z nastopom, je oče opazil, da nima not, ki so bile na drugem koncu dvorca. Oče je pohitel po note, a je Vejo, da je bil v svojem živWolfgang v tem času ko očeta ni bilo že odigral ves svoj program. Nad Wolfgangom ljenju skoraj 11 let na poti. je bil navdušen tudi papež, zato ga je odlikoval z redom »Zlate ostrige« in mu dal Poslušajo njim znano pevzdevek Amadeus, kar pomeni »tisti, ki ga Bog ljubi«. sem Mali potepuh in jo še Nemški pesnik Goethe je napisal: »Pojav Mozarta bo ostal za vselej čudež, ki ga ni sami zapojejo.

Prva simfonija in mogoče razložiti«. Po čudežnem otroštvu je začel že zelo zgodaj resno skladati, saj prva opera so mu pri osmih letih natisnili prvo simfonijo, pri dvanajstih pa so uprizorili njegovo prvo opero Bastien in Bastiena. Napisal je tudi naslednjo pesem Zapojejo pesem Dobri ljudVsi ljudje pozdravljajo se radi, vsi ljudje, zakaj se ne bi mi? je v obliki odmeva in ob Plešejo, kot v dobrih strarih časih srečni kar se da.

Enkrat gremo sem in enkrat gremo tja, še plosk plosk plosk saj vse se da. poslušanju zaplešejo.

Mladost

Genij

S 13. leti je dobil mesto koncertnega mojstra v salzburškem orkestru, kar pa ga ni veselilo, zato s 14. leti odpotuje v Italijo, kjer je doživel velik uspeh. Med drugim je opravil svoj največji izpit nadarjenosti. V Rimu je namreč poslušal skladbo Miserere Mei Deus skladatelja Gregoria Allegrija. Skladba je bila štiri in pet glasna ob koncu celo devet glasna. Zaradi uspeha te skladbe, so pevci note hranili le zase, tako da Mozart te skladbe ni še nikoli videl niti slišal. Mozart je skladbo pozorno poslušal, spremljal izvedbo in po prihodu domov zapisal po spominu celotno skladbo brez napake. Čeprav je bil zelo obremenjen, je Mozart preživljal lepo otroštvo v svoji glasbeni družini, ki mu je nudila toplino, zavetje in bogastvo.

Ker imajo učenci v ušesih še melodijo skladbe Dobri ljudje poskušajo sami zapisati besedilo in enoglasno melodijo.

Vejo, da je imel Mozart fotografski spomin in absolutni posluh in poslušajo skladbo Miserere Mei Deus.

Zrela leta

Zrela leta za umetnika niso bila srečna tako kot prejšnja. Pestile so ga denarne težave in iskanje primerne zaposlitve. S službovanjem v rodnem Salzburgu ni bil zadovoljen, zato se je po materini smrti odpravil na potovanja, najprej v Italijo in končno na Dunaj, kjer se je kljub očetovemu nasprotovanju leta 1782 poročil s Constanco Weber, ki mu je rodila šest otrok, a sta preživela le Franz Xase in Carl Thomas. Preživljal se je z zasebnim poučevanjem in s komponiranjem, ki pa je bilo takrat še slabo plačano, kljub njegovi želji in prepričanju, da bi se skladatelji morali otresti vpliva vladarjev. Upanje v uspeh in s tem urejeno življenje se mu izjalovi in bolj kot so rasle skrbi, bolj je prihajala do izraza njegova ustvarjalnost. Iz tega časa je danes znanih »Oče sodobnega veliko skladb, zlasti njegovi koncerti, ki so mu zaradi sodobne oblike dali vzdevek koncerta« »oče sodobnega koncerta«.

Opera

Opus

Zaključek

Mladostno radoživost in vedrino je ohranil vse življenje in to je rad vključeval tudi v svoje opere. Napisal je 19 oper med katerimi so razen opere Čarobna piščal znane še: Beg iz Seraja, Don Giovanni in Figarova svatba.

Wolfgang Amadeus Mozart je umrl 15. decembra 1791 na Dunaju. O vzrokih njegove smrti še danes kroži nekaj legend. Najbolj živa je ta, da naj bi ga zastrupil njegov velik glasbeni tekmec, dvorni skladatelj Salieri, drugi ugibajo, ali je nemara Wofgang med mnogimi skoki čez plot staknil sifilis in ga potem zdravil z uživanjem živosrebrovega klorida ter se tako zastrupil. Dejstvo je le to, da je začutil, da mu pešajo moči zato je delal kot obseden in se je tako povsem izčrpal in umrl. Dopolnil je komaj 35 let a kljub temu zapustil glasbena dela neprecenljive vrednosti. Napisal je več kot 600 skladb, za katere bi prepisovalec porabil najmanj 25 let. Pisal je zelo hitro, saj je eno od oper napisal v samo 18-ih dneh, tri simfonije (39, 40 in 41) pa v le 42. dneh. Razen 19 oper je napisal še 47 koncertov, 41 simfonij, 43 sonat, 9 kvartetov, oratorije, maše in druga vokalna in instrumentalna dela.

Ob ponovnem poslušanju spremljajo notni zapis (odlomek) v samostojnem delovnem zvezku na strani 18 in odgovorijo na vprašanje pod notnim zapisom.

Vejo, da je v Mozartovem času bila oblika koncerta razširjena že nekaj časa.

On je to glasbeno delo pripeljal do viška in s tem dal užitke ob poslušanju tako preprostim, kakor zahtevnim poslušalcem. posnetek Poslušajo Klavirskega koncerta št. 21, KV. 467 in pojejo temo po zapisu v Pesmarici, stran 12.

Poslušajo uverturo in pojejo odlomek iz opere Figarova svatba.

Ustvarijo si miselni vzorec o Mozartu ob poslušanju 1. stavka iz simfonije v g-moPovedali smo že, da imajo Mozartovo glasbo radi tako preprosti kot tudi razvajeni ali lu, ki jo je napisal leta 1788, pa tisti bolj zahtevni, ker je preprosta, a kljub temu tehnično dovršena do popolnosti ko je bil na višku svoje ter lahko razumljiva. Pri zapisu svojih skladb Mozart ni nikoli popravljal že enkrat ustvarjalne moči. napisanega. Leta 1985 je pevec Falco posnel skladbo Rock Me Amadeus.

Pojejo temo iz 1. stavka sonate v A-duru, ki je v Pesmarici na strani 13.

Preberejo anekdoto v samostojnem delovnem zvezku na strani 23 in poslušajo sodobne priredbe Mozartovih skladb.

Opombe

Datum: Razred: 8.

Zap. št. ure: 9., 10.

Učni sklop: GLASBENI KLASICIZEM (10 ur od 35) Učna enota: LUDWIG VAN BEETHOVEN (1770 - 1827) (8. in 9. ura od 10) Cilji: Učenci ...

- poznajo glavne dogodke iz življenja Ludwiga van Beethovna, - poznajo pomembna dela Ludwiga van Beethovna, - zapojejo njegovo pesem in znane odlomke iz njegovih skladb.

Glasbeni pojmi: Ludwig van Beethoven, simfonije...

Med predmetne povezave: zgodovina, slovenščina, etika in družba.

Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje.

Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna.

Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 8 (str. 24 - 27).

Zaporedje dejavnosti Uvodni razgovor

Učitelj Ponovitev znanj o Wolfgangu Amadeusu Mozartu in njegovi glasbi.

Učenci Ponovijo in utrdijo svoje znanje.

Mozart je bil zelo navezan na Dunaj, v Haydnu pa je našel najboljšega Utrdijo svoje dosedanje

Haydn, prijatelja in svetovalca, spoznal in učil pa je tudi mladega, nadarjenega znanje in si ogledajo Mozart in Ludwiga van Beethovna, ki se je končno v celoti otresel vpliva vladar- skladateljevo sliko na Beethoven

jev pri njegovih skladbah od katerih je lahko bogato živel.

Za Elizo

Otroštvo

Beethoven

strani 24 v samostojnem delovnem zvezku.

Luwig van Beethoven je bil že za časa življenja zelo znan in cenjen.

Bil je človek, ki je dobival pošto brez naslova. Na pismu je zadostoval že napis Beethoven - Dunaj. Sam ni rad pisal pisem in je ob neki Zbrano poslušajo znano priložnosti izjavil: »Rajši napišem deset tisoč not, kot eno samo črko!« klavirsko skladbo in opiMogoče je namesto pisma napisal tudi skladbo z naslovom Za Elizo. šejo njen značaj.

Beethoven je najmlajši med dunajskimi klasiki. Rodil se je v Bonnu kot sin dvornega pevca. Glasbo se je začel učiti s štirimi leti, učil pa se je klavir, flavto in orgle. Med prvimi njegovimi učitelji je bil znani organist Christian Neefe, ki ga je Beethoven zelo cenil. Z 11. leti je objavil svoje prve skladbe, s 13. leti pa je tako kot Mozart postal član dvornega orkestra, kjer je prepeval tudi oče, ki je bil do sina večkrat zelo grob, saj je iz svojega sina želel narediti drugega Mozarta. S 17. leti je na Dunaju obiskoval pouk pri Mozartu, a ga je moral prekiniti zaradi materine bolezni. Njegovo otroštvo in mladost sta bila zaznamovana z revščino in težavami, saj je moral že zgodaj nadomestiti umrla starša mlajšim bratom in sestram ter tako prevzeti odgovornost za družino.

Ljubezen do nje je opisal tudi v pesmi Ptička je žalostna.

Mozartu je bilo hudo za nadarjenim učencem, saj je dejal: »Povem

Pojejo pesem Ptička je žalostna.

Poslušajo sonato v Cis molu op. 27, ki jo je nemški pesnik in glasbenik

in Dunaj (zgodnje obdobje) Klavirske sonate Začetki bolezni

vam, o tem človeku bo govoril ves svet!« V Bonnu sreča Beethovna leta 1792 leto dni po Mozartovi smrti 60 letni Franz Joseph Haydn in ga prepriča za odhod na Dunaj, ki je bil center kulture in glasbe. Po prvem javnem klavirskem nastopu leta 1792, si je ustvaril ime klavirski virtuoz. Dunaj je tako postal Beethovnov drugi dom, čeravno se je selil kar 27- krat. Tu je napisal tudi svoje znane sonate za klavir.

Znana je tudi sonata v c-molu (Patetična), ki jo je napisal leta 1799, ko se je prvič zavedel, da ga začenja izdajati sluh, kar ga je zelo prizadelo. Svoj obup je izrazil v glasbi. »Zgrabil bom usodo za vrat« je pozneje napisal Beethoven, »prav gotovo me ne bo nikoli spravila na tla!«

Naglušnost je pripeljala Beethovna do njegovega drugega obdobja. »Zdaj začenjam znova!« je takrat napisal. Njegov skladateljski ugled je kmalu izpodrinil klavirskega in postal je ljubljenec Dunajčanov. Leto 1800 je pomenilo začetek novega in plodovitega obdobja. Zavest, da postaja gluh, ga je gnala v potrtost, vendar ga to ni oviralo pri ustvarSimfonije janju njegovih devetih simfonij in drugih znanih skladb, ki jih razen v svojih mislih ni nikoli slišal. Njegovih devet simfonij sodi med najbolj znana dela za simfonični orkester. Junaška epika tretje (najprej jo je posvetil Napoleonu, a jo ob spoznanju, da je tudi on samo človek posveti spominu na junaka) stoji med lirično drugo in nežno četrto, dramatična peta se druži s pastoralno šesto, silovita in tehtna sedma je pred radostno in razigrano osmo, tej pa sledi deveta, hvalnica bratstvu med ljudmi. Med najpogosteje izvajanimi in najbolj znanimi je 5.

Motiv iz 5. simfonije simfonija, ki je napisana v c-molu. Začne se z znamenitim motivom, ki je sestavljen le iz štirih tonov. Beethoven je opisal ta motiv v c-molu z besedami: »Tako trka usoda na moja vrata«. O tem motivu so napisane obširne razprave. Kot ena zanimivost je tudi ta, da motiv spominja v Morsejevi abecedi na črko V ( ...- ), ki je znak za svobodo (Victory), tako ljudje tudi s petjem tega motiva izrazijo svojo željo po svobodi.

Srednje obdobje

Ludwig Rellstab poimenoval zaradi zvočne vsebine z naslovom V mesečini. Beethoven jo je posvetil mladi grofici.

Ogledajo si video posnetek s Patetično sonato in opišejo besedo »patetika« (pretirana čustva).

Ob tihem poslušanju 5. simfonije v ozadju kot zanimivost izračunajo ceno, ki jo je Londonska dražbena hiša Sotheby dosegla s prodajo Beethovnovih not iz leta 1826. Anonimni ljubitelj glasbe je za izvirnik Velike fuge plačal 1,12 milijona funtov, kar je skoraj 1,6 milijonov Є.

Ponovijo znanje o motivu in zapojejo in ritmizirajo motiv, ter ga opišejo ob zapisu v samostojnem delovnem zvezku na strani 25.

Povežejo mir in svobodo

I. stavek V prvem delu ali ekspoziciji, se oglasi 1. tema, po daljšem prehodu ali z motivom iz simfonije.

Zaključek

mostu, v katerem se tema oglasi nekoliko spremenjena še večkrat, pa se pojavi 2. tema. Po izpeljavi je repriza in coda ali zaključek, kjer se spet ponovi 1. tema in stavek se zaključi z mogočnim crescendom.

Ker je v zvezi s 1. temo bilo tudi napisano da trka usoda na vrata, ima Utrdijo svoje znanje o sonatni obliki ob zapisu v delo dodatno ime Simfonija usode. samostojnem delovnem Motiv iz prvega stavek večkrat srečamo tudi v različnih zabavnih zvezku na strani 25 in 26, priredbah, skladatelju Ludwigu van Beethovnu pa je posvečena tudi ter poslušajo odlomke iz posebna hvalnica, ki jo je napisal skladatelj D. Ravenal.

5. simfonije.

1. The day you sang this song I never heard such love before, you gave the people joy and you made the world sing more, you learned us how to love a fine and songfull melody.

The lord who is a love gave you strenght and fantasy.

PRIPEV: Please do sing for me and bring your love to me, your eyes look dark, your ears can’t hear but your heart has the joy has the song of cheer.

2. You made your symphonies and so much nice fine melodies, for ladies in the night, sonata by moonlight. Eliza was the same, a girl that you could never blame, your heart did fall in love, but you could not call her name.

PRIPEV: Please do sing for me...

Poslušajo zabavni pop in a capella priredbi in ju primerjajo med sabo in z originalno izvedbo.

Zapojejo Ravenalovo Odo Beethovnu.

Opombe:

Datum: Razred: 8.

Zap. št. ure: Učni sklop: GLASBENI KLASICIZEM (10 ur od 35) Učna enota: KLASICIZEM NA SLOVENSKIH TLEH (10 ura od 10) Cilji: Učenci ...

- povežejo skladatelja Beethovna z glasbo pri nas, - poznajo glasbeno dogajanje na slovenskih tleh ob koncu 18. stoletja, - zapojejo odlomke iz znanih del.

11.

Glasbeni pojmi: Pastoralna simfonija, Filharmonična družba, Janez Krstnik Novak, opera Figaro...

Med predmetne povezave: zgodovina, slovenščina, etika in družba.

Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje.

Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna.

Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 8 ( str. 86 – 89, 20, 48).

Zaporedje dejavnosti

Učitelj

Uvodni razgovor

Ponovitev znanj o skladatelju Beethovnu.

Učenci Ponovijo in utrdijo svoje znanje.

O Beethovnovih simfonijah je Joseph Haydn ob neki priložnosti rekel:

Haydn o »Nobeden skladatelj ne more napisati nič boljšega! Simfonije so Utrdijo znanje o dunajBeethovnu

božanske, sklatka božanske!«

skih klasikih in njihovi glasbi.

Po peti simfoniji, je Beethoven napisal še štiri. Navdih za šesto je dobil Pastoralna v naravi, ki jo je globoko cenil in občudoval, saj mu je bila ne le tolažnica v njegovi žalosti in bolezni, temveč tudi prijateljica s katero se je rad (6.) simfonija pogovarjal. To mu je bil edini stik s svetom, kjer mu njegova gluhost ni (22minut) bila v napoto. Vse to je izrazil v svoji šesti simfoniji, ki jo je imenoval Vejo, da pravimo inštruPastoralna ali pastirska. Vsakemu od petih stavkov je dodal kratko v mentalni glasbi, ki ima besedno vsebino probesedah izraženo misel, ki uvaja v glasbeno vsebino: Pet stavkov gramska glasba.

PEGAZ 1. stavek: Prebujenje vedrih občutkov ob prihodu na deželo-5 min (leteči konj) 2. stavek: Prizor ob potoku – 5 minut.

Zbrano si ogledajo simKENTAVER (Človek – konj) 3. stavek: Vesela vaška družba – 3 minute. fonijo ob risanki Walt DisPAN 4. stavek: Nevihta, vihar – 4 minute. neya in povežejo glasbe(pastir in piščal) DIONIZ-BAKUS 5. stavek: Pastirska pesem, vesela in hvaležna čustva po viharju. no vsebino z risano.

(Bog veselja) BOG ZEUS (neurje s strelo EROS - AMOR (Bog ljubezni)

Zadnji trije stavki Vesela vaška družba, Nevihta in Pastirska pesem so Ob poslušanju teme iz povezani med seboj brez vmesnih premorov, kar se imenuje attaca. zadnjega stavka zapojejo hvalnico naravi Poslušani del je izvajal Orkester slovenske filharmonije, s katero je (Pesmarica, stran 20).

Beethoven povezan že od leta 1818, ko je rokopis partiture 6. simfoni-

je poslal takratni ljubljanski Filharmonični družbi. Leto kasneje je postal Beethoven tudi častni član naših glasbenikov. Beethovnov rokopis Razumejo pomen slovenpartiture Pastoralne simfonije hrani še danes Narodna in univerzitet- skih glasbenikov v povezavi s tujimi in si ogledana knjižnica v Ljubljani. jo del Beethovnovega piFilharmonično družbo, ki ji je Beethoven osebno poslal svojo partitu- sma v samostojnem Filharmoni- ro 6. simfonije so ustanovili ob koncu 18. stoletja (l. 1794) glasbeniki iz delovnem zvezku na čna družba vrst ljubljanskih meščanov. Imeli so orkester, zbor, godalni kvartet in strani 87. tudi glasbeno šolo. Družba je skrbela za kakovostne glasbene programe in povezavo z glasbenim svetom tedanje Evrope. Med častnimi Povežejo Filharmonično člani so bili razen Beethovna še: Joseph Haydn ter pozneje v obdobju družbo ljubljanskih meščanov z Akademijo filromantike še skladatelja Nikolo Paganini in Johannes Brahms. harmonikov iz leta 1701, Nekaj inštrumentov iz tega časa je še ohranjenih, najlepša pa je zbirka ki so jo v času baroka usna ptujskem gradu. Na Ptuju je v tistem času delovala tudi ptujska tanovili ljubljanski plemiči Inštrumenti in meščani. godba, ki je bila znana daleč na okrog.

Partitura

Poleg pevcev in inštrumentalistov so delovali pri nas domači in tuji glasbeni ustvarjalci. Znano je, da je v tistem klasicističnem času živel in delal pri nas skladatelj Jakob Zupan, ki naj bi po zapisanih podatkih Prva slovenska napisal prvo slovensko opero Belin, a so se note žal izgubile. Prva ohranjena slovenska opera je tako Figaro, ki jo je napisal skladatelj opera Janez Krstnik Novak. Zgodba je povzeta po Linhartovi komediji Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Linhart je idejo za komedijo dobil pri Ta veseli francoskem komediografu Pierru de Beaumarchaisu, ki je napisal kodan ali medijo Figarova svatba, katere vsebina je navdihnila Mozarta za istoMatiček se imensko opero. Tako kot je Figaro navdihnil Mozarta, da je napisal oženi pero Figarova svatba, je tudi Linhart želel popestriti svojo komedijo z glasbenimi točkami. To delo je prepustil tedanjemu skladatelju Janezu Krstniku Novaku, ki je bil ljubljanski pevec, violinist in direktor FilharFigaro monične družbe. Partituro je Novak poimenoval Figaro in obsega Tončkovo trubadursko pesem za solista, zahvalno pesem Čast in hvala ter sklepni prizor Zdej zapojmo za pevske skupine in manjši orkester.

Opišejo glasbila, ki so jih videli ob obisku ptujskega gradu.

Čast in Čast in hvala vselej dala njim se vaša gnada bo hvala vselej Ve dekliči, vi fantiči le zapojte za mano. dala iz De so milost nam skazali in nedolžnost spoštovali Figara

Poslušajo odlomek iz scenske glasbe z naslovom Čast in hvala vselej dala ter zbrano zapojejo po skupinah ob zapisu v Pesmarici na strani 48.

Odgovorijo na prvo vprašanje v samostojnem delovnem zvezku na strani 86 (spodaj).

Poslušajo priredbo in odgovorijo na drugo vprašanje v samostojnem delovnem zvezku na strani 86 (spodaj).

Ugotovijo, da ima odlo-

Čast in hvala ...

De so storli nam veselje, dopolnili naše želje. Čast in hvala...

Čast in hvala vselej dala iz Figara Poslušanje priredbe. (priredba)

Vejo, da je leta 1772 Blaž Kumerdej predlagal Mariji Tereziji ustanovitev šole za vse otroke.

mek obliko rondoja.

To zgodbo so spoznali Slovenci prvič preko kroga razsvetljencev, na čelu katerih je bil baron Žiga Zois, ki je vzpodbujal kulturno in glasbeno Baron Žiga delovanje pri nas. Skrbel je, da so pri nas gostovale operne družine iz Zois tujine, veliko pa ima tudi zaslug za prevajanje tujih arij v slovenščino.

Ogledajo si slike v samostojnem delovnem zvezku na strani 86, povežejo svoje znanje z drugimi predmeti in si s tem krepijo domoljubje.

Poleg domačih skladateljev je v Ljubljani delovalo razmeroma dosti tuj- Poznajo pesem Jezus Slovenska cev. Na področju cerkvene glasbe pa je bil v tem času najpomemb- naš je vstal od smrti. cerkvena nejši Gregor Rihar, ki je v slovensko cerkveno glasbo uvedel umetno glasba večglasje in napisal prve maše v slovenščini. Nekatere njegove cerk-

vene pesmi so ponarodele.

Poglejte, čudo se godi

Zaključek

Poslušanje skladbe in analiza.

Poslušajo skladbo Poglejte, čudo se godi in odgovorijo na vprašanja v zvezi s poslušanim zvočnim primerom v samostojnem delovnem zvezku na strani 87.

Nekateri dogodki in osebe iz tega časa so vidne tudi na časovnih vzporednicah, ki so predstavljene v samostojnem delovnem zvezku na Aktivno debatirajo. straneh 88 in 89.

Opombe

Datum: Razred: 8.

Zap. št. ure: 12.

Učni sklop: GLASBENA ROMANTIKA (24 ur od 35) Učna enota: LUDWIG VAN BEETHOVEN IN GLASBENA ROMANTIKA (1. ura od 24) Cilji: Učenci ...

- poznajo zadnje ustvarjalno obdobje Ludwiga van Beethovna, - poznajo zgodovinske dogodke v 19. stoletju, - zapojejo Odo radosti, ki je himna enotnosti in himna Evrope.

Glasbeni pojmi: Ludwig van Beethoven, romantika...

Med predmetne povezave: zgodovina, slovenščina, likovni pouk.

Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje.

Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna.

Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 8 ( str. 27 – 36, 22, 14).

Zaporedje dejavnosti Uvodni razgovor

Učitelj Ponovitev znanj o Ludwigu van Beethovnu.

Učenci Ponovijo in utrdijo svoje znanje.

L. van Beethoven je za razliko od Mozarta bil že za časa življenja ze-

Ludwig van lo znan in cenjen in z njim je življenje glasbenikov postalo drugačno. Povežejo življenje MozarBeethoven

Glasbenikom se ni bilo več treba klanjati plemstvu in cerkvi in tako je ta in Beethovna. ob neki priložnosti Beethoven rekel knezu Lichnovskemu: »Knez! To, kar ste, ste postali slučajno z rojstvom, medtem, ko je moj položaj mo- Poslušajo anekdoto in si ja zasluga. Knezi so že bili in še bodo, a Beethoven je samo eden.” preberejo zapis v samostojnem delovnem Po letu 1817, ko napiše Ludwig van Beethoven 6. simfonijo in jo pošlje zvezku na strani 27.

Zrela leta ljubljanski Filharmonični družbi nastopi skladateljevo tretje in zadnje (tretje ustvarjalno obdobje, v katerem napiše Misso Solemnis, zadnje klavirobdobje) ske sonate, godalne kvartete in zelo znano 9. simfonijo. Simfonija Zapojejo znani odlomek ima v zadnjem četrtem stavku dodane še pevce, ki so zapeli besedilo po notni sliki v Pesmarici Friedricha Schillerja, in izražajo misli o bratstvu med ljudmi. na strani 22 in v temi iz 4. stavka 9. simfonije Idejo za to skladbo je skladatelj nosil v sebi že od leta 1793, dokončal prepoznajo evropsko pa jo je leta 1824, ko je bila tudi prva izvedba v dvornem gledališču pri himno.

9. simfonija Koroških vratih. Beethoven, ki je bil že tako gluh, da ni mogel slišati niti ene note od vse glasbe, je vseeno vztrajal, da bo delo sam tudi dirigiral. Že takoj prva izvedba je doživela velikanski uspeh. Poslušalci so so nagradili z glasnimi ovacijami. Gluhi mojster je bil z obrazom obrnjen proti orkestru in tako ni mogel zaznati reakcije občinstva. Ena od pevk v zboru ga je takrat previdno prijela za rame in obrnila proti občinstvu, da je lahko videl njegovo navdušenje.

Preberejo si zapis o 9.

Deveta simfonija je višek Beethovnove domišljije v simfonični obliki in simfoniji v samostojnem je še danes ena od največjih mojstrovin v kraljestvu umetnosti. V četr- delovnem zvezku na tem, najbolj znanem stavku glavno temo najprej zaigrajo violončela, straneh 28 in 29 in zatem jo nadaljujejo violine in nazadnje pride še posebnost v simfoniji, odgovorijo na vprašanja. to so pevci. Začne bariton, ki zapoje:« O prijatelji, ne teh glasov, temveč uberimo prijetnejše in veselejše!« Pevski del obsega: recitativ (uvodni poziv za bariton), kvartet in zbor (tema radosti) solo pevci in zbor

Opus

Nov glasbeni slog

Gluhost skladatelja Ludwiga Beethovna ni ovirala pri njegovem ustvarjanju in tako je zapustil velik opus. Poleg znanih 9 simfonij, je napisal še 6 koncertov, 47 sonat, opero Fidelio, 16 kvartetov, dve maši in Poslušajo znani odlomek različne druge skladbe. Umrl je leta 1827 na Dunaju in za pogrebom je iz 9. simfonije. šlo na tisoče njegovih občudovalcev.

Preberejo anekdoto v Ludwig van Beethoven je v svojem zrelem ustvarjalnem obdobju razši- samostojnem delovnem ril glasbene izrazne možnosti in z njimi napovedal nov slog imenovan zvezku na strani 29. romantika. To je čas 19. stoletja, ko se pojavijo novi izumi, slikarstvo, revolucije in številni umetniki, ki so lahko svobodno izražali svoja čust- Primerjajo Beethovnov va in misli, saj se glasba dokončno osvobodi vpliva cerkve. Svoje mes- pogreb z Mozartovim.

to v zgodovini tega časa zavzemajo meščani in delavci, ki si zberejo skladbo Internacionala skladatelja Pierra Degeyterja za svojo himno Ob časovnih vzporednicah v samostojnem V romantični umetnosti sta prevladovala čustvo in domišljija. Umetniki, delovnem zvezku na nezadovoljni s političnimi in družbenimi razmerami, so se zatekali v straneh 30 in 31 utrdijo preteklost, v skrivnostni svet legend in mitologije, ali pa v naravo, živ- znanje, poznajo doRomantika ljenje podeželskih ljudi in njihovo ljudsko glasbo. To se je še posebej godke in osebe, ki so razmahnilo po marčni revoluciji leta 1848, v tako imenovani pomladi krojile čas 18. in začetek narodov. V romantiki je izmed vseh umetnosti najbolj bogato zaživela 19. stoletja ter poslušajo Internacionalo. glasba. Njeni ustvarjalci so izkazovali romantične težnje z: izrazitimi spevnimi melodijami ob uveljavljanju kromatike, Glasba v Preberejo si zapis o raznolikimi in razgibanimi ritmi ter velikimi dinamičnimi razponi, romantiki romantiki v samostojnem bogatimi sozvočji v katerih so zveneli različni toni, delovnem zvezku na novimi orkestralnimi barvami, ki so jih omogočili novi inštrumenti, straneh 34, 35 in 36 in se novimi oblikami in vsebinami, aktivno vključujejo v prvinami ljudske glasbene zapuščine. razgovor.

Delavska himna

Poznajo glavne značilnosti romantične glasbe.

Zaključek

Opombe

Število skladateljev in njihovih skladb v obdobju romantike začne vse do danes nezadržno naraščati. Tisti, ki čutijo potrebo po glasbi, po njenem doživljanju in sprejemanju, jo odkrivajo ob poslušanju skladb na različnih koncertih ali ob poslušanju glasbe s pomočjo sodobne tehnike. Posamezni ljudje pa glasbo tudi izvajajo koncertno ali pa le za zabavo. Določene glasbene oblike iz preteklosti srečamo tudi v skladbah današnjega časa. Poslušali bomo pesem Every Breath You Take v izvedbi pevca Stinga in ansamla The Police in spremljali njeno obliko.

Učenci preverijo svoje znanje o klasicizmu s testom št. 1 za 7. razred.

Poslušajo Pesmi brez besed F. Mendelsohna in ob njej spoznajo nekatere značilnosti romantične glasbe in rešijo naloge.

Ob pozornem poslušanju skladbe in ob pomoči zapisa v Pesmarici na straneh 14 in 15 ugotovijo, da ima skladba obliko rondoja ABACABA. Vejo, da je rondo glasbena oblika, kjer se del A večkrat ponovi, kroži.

Razred: 8.

Zap. št. ure: 13.

Datum: Učni sklop: GLASBENA ROMANTIKA (24 ur od 35) Učna enota: NEPOZABNE PESMI – SAMOSPEVI (2. ura od 24) Cilji: Učenci ...

- poznajo pomembna romantična skladatelja samospevov Franza Schuberta in Huga Wolfa, - poznajo značilnosti samospevov, - zapojejo samospev Postrv in odlomek iz 8. simfonije.

Glasbeni pojmi: samospev, Franz Schubert, Hugo Wolf ...

Med predmetne povezave: zgodovina, slovenščina, likovni pouk.

Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje.

Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna.

Učna sredstva in pripomočki: klavir, glasbena in video kaseta, učbenik za 8. razred ( str. 40 – 42, 23, 24).

Zaporedje dejavnosti Uvodni razgovor

Učitelj

Učenci

Po preverjanju znanja le to ocenijo še s preizkusom znanja. Eden od Preverijo znanje predlogov je na koncu učnih priprav.

in

ocenijo

Prvi pomembnejši skladatelj v romantiki je bil Franz Schubert, ki je Poiščejo sliko skladatelja v samostojnem delovnem napisal znano pesem Postrv. zvezku na strani 40.

Pesem Postrv je samospev, ki ga je napisal romantični skladatelj Ob zapisu samospeva Franz Schubert za katerega velja tudi, da je “oče” samospeva.

Postrv v Pesmarici na strani 23 le-tega zbrano Kljub temu, da so krajše pesmi ob spremljavi pisali že klasicistični poslušajo.

Samospev skladatelji, se je šele Schubert popolnoma zavedal umetniškega namena samospeva, ki je v njem videl neločljivo povezanost med besedo in glasbo. Franz Schubert je svoje samospeve oblikoval na dva načina: Kratke pesmi

Postrv

Franz Schubert

Schubertiada

kitični samospev, kjer solist poje posamezne kitice na isto melodijo ob enostavnejši klavirski spremljavi, prekomponirani samospev, kjer se melodija in spremljava ne ponavljata po kiticah, temveč izražata besedno vsebino in se ji prila- Ločijo med sabo dve različni obliki samospegajata, klavirska spremljava pa dopolnjuje besedno dogajanje. vov in jih primerjajo z Melodijo samospeva Postrv je pozneje Franz Schubert uporabil tudi v zabavnimi popevkami. svojem pet stavčnem kvintetu v A - duru za godala in klavir. Tu je v Ob DVD gledajo in poslu4. stavku melodijo iz samospeva uporabil kot temo za variacije. šajo variacije, prepoznajo glasbila in rešijo naloge v Franz Schubert se je rodil leta 1797 v Lichtentalu pri Dunaju. Kot samostojnem delovnem otrok je glasbo spoznaval doma in v dunajskem pevskem zboru. zvezku na strani 40 in 41.

Po končanem šolanju je iskal mesto učitelja, tudi v Ljubljani, a ga to Prepoznajo pevski zbor delo ni veselilo, zato ga pusti, postane svobodni umetnik in je bil prvi »Dunajski dečki«. skladatelj, ki je živel izključno od komponiranja. Bil je zelo plodovit skladatelj v prostem času pa se je sestajal v umetniškem krogu svojih prijateljev in po njem so srečanja poimenovali schubertiade.

Franz Schubert je za časa 31 letnega življenja bil skoraj neznan, kljub kratkemu življenju pa je napisal zelo veliko. Najbolj je znan po samospevih, ki jih je napisal več kot 600, poleg tega pa je pisal še simfoniOpus je, opere in skladbe za različne komorne zasedbe. Med zelo znanimi Ave Marija njegovimi samospevi je tudi samospev Ave Marija.

Preberejo zapis v samostojnem delovnem zvezku na strani 40 in anekdoti na strani 42.

Poslušajo samospev Ave Marija, ugotovijo, da pev-

ko spremlja orkester in utrdijo znanje o samospevu.

Nedokončana simfonija

Zaključek

Franz Schubert je visoko cenil Ludwiga van Beethovna, a se nista nikoli srečala. Po vzoru Beethovna je tudi Schubert pisal simfonije, med katerimi je posebej znana 8. simfonija v h-molu, imenovana tudi Nedokončana simfonija, ki jo je napisal leta 1822. Simfonija obsega namesto treh ozirima štirih le dva stavka. Ali je res ni dokončal, ali pa si je skladatelj simfonijo tako zamislil ostaja skrivnost, saj je po tej skladbi živel še šest let in napisal še 9. simfonijo z vsemi stavki.

Poslušajo priredbo odlomka iz Nedokončane simfonije, ki je njegovo najbolj znano delo za simfonični orkester.

Izvedejo odlomek po notni sliki v Pesmarici na strani 24.

Samospevi so postali priljubljena glasbena oblika številnih skladateljev. Proti koncu romantičnega obdobja je z njimi zaslovel tudi Hugo Wolf (1860-1903). Rodil se je v Slovenj Gradcu in njegovi predniki so bili slovenskega rodu. Kasneje je družina prevzela nemško poreklo in Vejo, da rojstna hiša Hutako se je Hugo Wolf imel za avstrijskega glasbenika, ki je dosegel ga Wolfa v Slovenj Gradcu danes skladateljev svetovni sloves. muzej in glasbena šola.

Opombe

Razred: 8.

Zap. št. ure: 14., 15. in 16.

Datum: Učni sklop: GLASBENA ROMANTIKA (24 ur od 35) Učna enota: ZNANI USTVARJALCI IN POUSTVARJALCI (3., 4. in 5. ura od 24) Cilji: Učenci ...

- poznajo znane skladatelje, ki so bili hkrati tudi znani poustvarjalci, - poznajo glasbena dela, ki so jih ustvarili znani skladatelji in s katerimi so zasloveli, - zapojejo odlomke iz znanih del.

Glasbeni pojmi: virtuoz, F. Mendelsohn-Bartholdy,N. Paganini, F. Liszt, F. Chopin, C in R. Schumann.

Med predmetne povezave: zgodovina, slovenščina.

Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje.

Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna.

Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 8 (str. 37, 45, 50, 29).

Zaporedje dejavnosti Uvodni razgovor

Učitelj

Učenci

Franz Schubert, ki smo ga omenjali prešnjo uro, je bil zelo plodovit Vejo, da so se ta umetskladatelj, ki se je v prostem času sestajal v umetniškem krogu svojih niška srečanja imenovala prijateljev in jim tudi uspešno izvajal svoje in druge skladbe.

Schubertiade in zapojejo

temo iz 8. simfonije (Pesmarica, stran 24, 25, Tudi marsikateri drugi romantični skladatelj je bil hkrati tudi odličen po- 26).

Felix Men- ustvarjalec. Med pomebne glasbene ustvarjalce in poustvarjalce delsohn štejemo tudi Felixa Mendelsohna – Bartholdya, ki je zaslovel ob Ugotovijo, da »ponovno uspešnem skladateljskem delu tudi kot dirigent. Tako je oživil in pro- odkrije« glasbo Johanna slavil tedaj pozabljenega baročnega skladatelja, ki za časa življenja ni Sebastiana Bacha.

Odkritje J. bil tako znan kot je danes, saj je po smrti tonil v pozabo. Felix MenS. Bacha delsohn je namreč 11. 3. 1829 dirigiral skladbo Matejev Pasion, ki jo je Bach prvič izvedel 100 let prej (15. aprila 1729). To je bila vzpodbuda, da so ob 100. obletnici Bachove smrti leta 1850 ustanovili Bachovo družbo, katere glavna naloga je bila zbiranje in izdajanje nje- Ponovijo in utrdijo svoje govih pozabljenih del. Več urednikov, je zbiralo njegove skladbe, kar znanje o J. S. Bachu, ki 50 let in jih izdali v 60 različnih zvezkih. Te skladbe so bile v celoti se je rodil leta 1685, umrl pa leta 1750. izdane leta 1950 ob 200 letnici smrti Johanna Sebastiana Bacha.

Povedali smo že, da je poleg dirigiranja Felix Mendelsohn tudi skla-

Pomladno sončece dal. Znana je njegova pesem Pomladno sončece.

1. Ti pomladno sončece, ti si naredilo, da je v meni srčece glasno poskočilo.

2. Prav za vsako ptičico, bi okrog se klatil, s čisto vsako rožico, rad bi se pobratil.

3. Sijaj, sijaj sončece, siplji žarke zlate rožicam na glavice, meni na podplate.

Felix Mendelssohn se je rodil leta 1809 v Hamburgu, kjer se je Otroštvo in začela njegova glasbena pot že v zgodnjem otroštvu. Kot čudežni mladost otrok je nastopal na klavirskih koncertih, zelo zgodaj pa je začel tudi komponi-rati. Pisal je sonate, samospeve, kantate, orgelska dela in še pred 16. rojstnim dnem celo simfonijo. S 17. leti pa je napisal svojo prvo pravo mojstrovino, koncertno uverturo k Shakespearovi komediji Sen kresne noči. Z njo je zaslovel tako, da mu je pruski kralj naročil, naj napiše scensko glasbo za to igro. Od te igrajo izvajalci štiri skladbe kot koncertno suito, njen zadnji del pa je znan po celem svetu.

Po zapisu estetsko zapojejo pesem.

Ogledajo si sliko skladatelja v samostojnem delovnem zvezku na strani 45 in preberejo zapis ob sliki.

Razumejo da je koncertna uvertura samostojno programsko glasbeno delo.

Poslušajo Poročno koračnico, jo prepoznajo in Da si bomo melodijo lažje zapomnili bomo sestavili tudi besedilo. Eden pojejo glavno temo Poročna od primerov je: (Pesmarica, stran 27). koračnica Danes sta se vzela dva ki se ljubita, srečna vesela bosta vse do konca dni.

Violinski koncert

Sami sestavijo besedilo za poročno koračnico in ga zapojejo ob orglah.

Felix Mendelssohn je istega leta, ko je ponovno odkril J. S. Bacha, postal znan tudi v Angliji, v nemškem Leipzigu, kjer je veliko let živel Bach, pa je skupaj s skladateljem Robertom Schumanom in violinis- Poslušajo tom Ferdinandom Davidom pomagal ustanoviti glasbeni konzerva- koncerta. torij. Ferdinand David je nagovoril Mendelssohna tudi, da je napisal

odlomek

iz

znani Violinski koncert v e - molu. V delu zasledimo Mendelssohnovo značilno milino, iskrivo živahnost in veselje do življenja, kar je bilo odraz njegove srečne in brezskrbne narave Znane ustvarjalce, ki so bili hkrati tudi izvrstni poustvarjalci smo omenGiuseppe jali že v času baroka. Eden takih je bil baročni skladatelj in violinist, Tartini ter virtuoz rojen v Piranu.

Niccolo Paganini

Virtuoz

Tartinija je v času romantike prekosil glasbenik italijanskega rodu Niccolo Paganini, ki se je rodil leta 1782 v Genovi. Že z osmimi leti se je s prvo sonato uveljavil kot skladatelj. Po študiju je s 15 leti odšel leta 1797 na prvo koncertno turnejo in s svojim tehnično dovršenim in izjemno hitrim igranjem (do 12 tonov v sekundi je lahko izvajal 3 minute) prevzemal občinstvo in doživljal neskončno zmagoslavje. Bil je violinski virtuoz. Koncertiral je po številnih evropskih glasbenih središčih, kjer mu je navdušeno občinstvo dalo vzdevek »vražji goslač«.

Prepoznajo G. Tartinija, poslušajo Vražji trilček, in utrdijo svoje znanje.

Povežejo Tartinija s Paganinijem.

Ogledajo si skladateljevo sliko v samostojnem delovnem zvezku na strani 37 in preberejo zapis ob sliki.

Znana dela Paganinijevo veliko poustvarjalno znanje se zrcali v skladbah za violi- Preberejo si razlago za

no, med katerimi najbolj pogosto izvajajo Violinski koncert v D-duru capriccio (muhavost, doter 24 Capricciov, ki predstavljajo skladbo z bogatimi glasbenimi do- mislek ali trmoglavost). mislicami in poudarjajo zahtevne izvajalske spretnosti Poslušajo kaprico št. 24.

Zvonček

Niccolo Paganini je umrl leta 1840 v Nici, njegove kaprice pa so navdihovale tudi druge skladatelje, ki so jih priredili za klavir. Ena takšnih skladb je odlomek iz koncerta št. 2 La Campanella (Zvonček), ki je navdihnila madžarskega pianista Franza Liszta.

Preberejo anekdoto v samostojnem delovnem zvezku na strani 37 in ob poslušanju primerjajo original s priredbo iste skladbe.

Franz Liszt se je rodil leta 1811 na Madžarskem, upravitelju dvora Poiščejo sliko skladatelja Franz Liszt Esterhazy, ki je tudi kot čudežni otrok že s šestimi leti navduševal v samostojnem delovnem občinstvo na svojih koncertih. zvezku na strani 50.

Lisztovo življenje je bilo pestro, polno dogodkov, potovanj in srečanj z umetniki. Za potovanje si je dal izdelati bivalni voz (motohome).

Znano je, da je imel leta 1846 koncert tudi v Rogaški Slatini. Dobro je poznal klavir in njegove posebnosti, zato je znal izkoristiti vse njegove možnosti. V igranje je vpeljal novo tolkalsko tehniko, v svoje kompozicije za ta inštrument pa novo zvočnost. Njegov največji ustvarjalni dosežek so klavirske skladbe.

Poslušajo skladbo Ljubezenske sanje, oziroma Ljubezensko sanjarjenje in zapojejo temo, ki je zapisana v Pesmarici na strani 29.

Franz Liszt ni bil samo klavirski skladatelj, ampak je skladal tudi za simfonični orkester. On je začetnik tako imenovane simfonične Skladbe za pesnitve. To je enostavčna glasbena oblika za simfonični orkester, orkester kjer določeno programsko vsebino orkester zvočno izraža in slika z instrumenti. V skladbi Madžarska rapsodija (skladba z ljudskimi napevi), je uporabil madžarske ciganske melodije in ritme.

Preberejo zapis v samostojnem delovnem zvezku na straneh 50 in 51 ter poslušajo odlomek iz Madžarske rapsodije številka 2.

Klavirske skladbe

V opus Franza Liszta spada tudi okoli 400 priredb različnih glasbenih Preberejo anekdoto v del (simfonij, oper in drugih skladb) drugih skladateljev, ki jih je priredil samostojnem delovnem

Opus Franza Liszta

I Like Chopin

Frederic Chopin

Dunaj

Valček

Pariz

Etuda Etuda v E duru

Opus

za klavir. Ker se svet vrti naprej so tudi njegove skladbe doživele zvezku na strani 51 in številne priredbe. Skladbo Ljubezenske sanje, ki smo jo poslušali in poslušajo priredbo šeli so priredili člani skupine Klazz brothers.

Ljubezenskih sanj.

Razen Franza Liszta v sam vrh svetovnih pianistov sodi tudi glasbe- Poslušajo skladbo I Like nik, ki mu je skupina Gazebo pred nekaj leti posvetila svojo popevko. Chopin in jo vrednotijo.

Popularen je v svo-jem času bil tudi pravkar opevani znani romantični skladatelj in pianist Frederic Chopin, ki se je rodil leta 1810 v poljski vasici Želazowa Wola blizu Varšave. Pri osmih letih je nastopil kot čudežni otrok - pianist, pri štirinajstih letih pa je objavil tudi svoje prvo delo za klavir, na Poljskem pa se je tudi zaljubil v Konstanco.

Ogledajo si sliki v samostojnem delovnem zvezku na strani 46 ter poslušajo Polonezo št. 3 ter Mazurko št 1 v Bduru.

Kljub izjemni navezanosti na Poljsko, je 20 leten Frederic domovino zapustil s kelihom poljske zemlje in se najprej naselil na Dunaju. Tu se je srečal z glasbo drugih glasbenih velikanov. Tako kot je Haydn pomemben za godalni kvartet, Mozart za opero in koncert, Beethoven za simfonijo in Schubert za samospev, je Chopin zapisan v zgodovini glasbe kot mojster klavirskih skladb. V njih je izrazil geni- Ob poslušanju merijo dolalnost, virtuoznost in raznolika romantična razpoloženja, ki so včasih žino skladbe. (1' 44''). bila zelo kratka, kot v Minutnem valčku.

Po krajšem postanku na Dunaju najde Frederic Chopin svoj pravi dom v Parizu, kjer je živel s pisateljico George Sand v njenem gradu.

V Parizu je Frederic Chopin postal prava pop glasbena zvezda, saj je bil zelo priljubljen v salonih, hkrati pa tudi uspešen pianist in učitelj.

Na koncertne odre je postavil ljudski ples valček v novi, koncertni obliki za klavir, ob tem pa tudi etudo, ki je pravzaprav tehnična vaja za prste.

Poslušajo Veliki briljantni valček št. 1 in si preberejo slovarček besed, ki so označene v samostojnem delovnem zvezku na strani 46.

Med najbolj znane etude mnogi štejejo etudo v E duru, ki jo lahko tudi Poslušajo etudo v E-duru zapojemo z besedilom, ki je v Pesmarici na strani 28. in temo zapojejo z besedilom, ki je v Pesamrici na strani 28.

Ob ponovnem poslušanju svoje občutke izrazijo z likovno govorico (v za to predviden prostor v samostojnem delovnem zvezku na strani 47).

Svoja dela je Chopin poimenoval skladno s sporočili. Bil je mojster miniatur, to je kratkih inštrumentalnih skladb z značilno motiviko. Te skladbe so: - POLONEZA - Poljski ples mirnega tempa, večinoma v ¾ taktu.

- MAZURKA - Poljski ljudski ples v ¾ ali 3/8 taktu.

- ETUDA - Skladba za vajo, ki je temelj urjenja določenih tehničnih spretnosti, lahko pa je tudi virtuozna koncertna skladba.)

- NOKTURNO - Zelo nežna in sanjava skladba običajno v tridelni obliki Poznajo imena za Chopi- BALADA – Dramatična, nežna skladba brez stalne oblike. nove znane skladbe.

- VALČEK – Ples v ¾ taktu, ki ga je v klavirsko umetno glasbo vpeljal Frederic Chopin in je namenjen le poslušanju.

Frederic Chopin

Frederica Chopina velikokrat imenujemo poet klavirja, saj je skozi spevno romantično govorico in briljantno virtuoznost izražal tako dramatičnost kot liričnost. Po naporni turneji po Angliji in Škotski je Preberejo anekdoto v umrl pri komaj 39 letih zaradi takrat neozdravljive bolezni tuberkoloze samostojnem delovnem ali jetike. Kot današnji zvezdniki, je tudi on pred smrtjo izrazil zvezku na strani 48. zvezdniške želje, ki jim je bil zvest tudi po smrti, saj so njegovo srce na njegovo željo na skrivaj prenesli v Poljsko, telo pa pokopali skupaj s kelihom poljske zemlje v Parizu.

Tudi v Nemčiji sta v času romantike živela in poustvarjala dva znana pianista. To sta bila zakonca Robert in Clara Schumann. Robert Robert in Schuman, ki se je rodil leta 1810 v Zwikau, je po očetu podedoval Clara pesniški dar, po materi pa ljubezen do glasbe. V enem svojih pisem je Schumann zapisal: »Tebi, mama, veliko dolgujem, saj si odkrila neusahljiv vir čudovitih melodij, iz katerih vedno znova črpam obilje svojih glasbenih idej.« Pri svojih 35 letih Robert spoznal hčerko svojega profesorja klavirja, 16 letno pianistko Claro in se v njo zaljubil. Kljub nasprotovanju njenega očeta sta se po petih letih viharniške ljubezni Clara leta poročila in imela kar 7 otrok. S poroko se je začelo obdobje Wieck največje ustvarjalnosti v družini Scumann. Tako Robert kot Clara sta pri skladanju svoja dela oblikovala na temelju klasičnih oblik, v katere sta vpletala romantično zasanjanost in zaljubljenost. Pisala sta samospeve, sonate, kvartete, kvintete, koncerte in simfonije. Znane so Opus tudi njune klavirske skladbe za otroke.

Zaključek

Ogledajo si sliki pianistov v samostojnem delovnem zvezku na strani 49.

Ogledajo si sliko starega bankovca za 100 DEM, na katerem je slika Clare Schumannn.

Povedali smo že, da je Robert Schumann skupaj s skladateljem Felixom Mendelsohnom in violinistom Ferdinandom Davidom v nemškem Leipzigu pomagal ustanoviti glasbeni konzervatorij. Leta 1833 je sodeloval tudi pri ustanovitvi društva mladih glasbenikov z imenom Davidova zveza. Robert Schumann je postal urednik društvenega časopisa Neue Zeitschrift fur Music in se v njem uveljavil tudi kot prvi glasbeni kritik. Najbolj znana njegova skladba je Sanjarjenje.

Poslušajo skladbo Sanjarjenje (Robert Schumann) in priredbo skladbe sanjarjenje in za vsako v zvezek napišejo glasbeno kritiko.

Opombe:

Razred: 8.

Zap. št. ure: 17. in 18.

Datum: Učni sklop: GLASBENA ROMANTIKA (24 ur od 35) Učna enota: SIMFONIČNI SKLADATELJI (6. in 7. ura od 24) Cilji: Učenci ...

- poznajo pomembne orkesterske skladatelje: H. Berlioz, R. Strauss, C. Saint Saens, J. Brahms, G. Mahler, - poznajo glasbena dela, ki so jih pisali skladatelji za simfonični orkester in prepoznajo že poslušane skladbe,

- zapojejo Brahmsovo Uspavanko, Gaudeamus in ljudski pesmi Če študent na rajžo gre ter Mojster Jaka.

Glasbeni pojmi: programska glasba, simfonična pesnitev...

Med predmetne povezave: slovenščina, etika in družba.

Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje.

Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna.

Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 8 (str. 43, 61, 75, 76, 39).

Zaporedje dejavnosti

Učitelj

Uvodni razgovor

Mnogi skladatelji so do svojega znanja prišli s študijem. Eni so bili bolj uspešni, drugi manj. Študente opisuje tudi naslednja pesem.

1. Če študent na rajžo gre, jumpajdi… dobro pije dobro je …

2. Dobre volje je povsod, jumpajdi … vsi mu pravijo gospod …

3. Res srečnejših ni ljudi, jumpajdi … kakor so študentje ti …

Hector Berlioz

Po vzgledu Franza Liszta, ki je bil začetnik nove programske glasbene oblike za simfonični orkester z imenom simfonična pesnitev so začeli pisati tudi drugi romantični skladatelji. Eden prvih Lisztovih posnemalcev je bil francoski skladatelj Hector Berlioz, ki je v svojih simfoničnih pesnitvah opisoval književne, likovne ali zgodovinske like. Njegovo prvo večje delo je bila Fantastična simfonija, ki jo je pisal iz ljubezni do igralke Henriette Smithson, ki jo je videl na odru pariškega gledališča. Ta v začetku ni vedela za njegovo ljubezen in izpoved čustev, ki jih je izražal z glasbo. Za simfonijo je slišala šele po dveh letih in bila ob tem ganjena in počaščena. Kasneje sta se tudi poročila, a je Berlioz spoznal, da je življensko zmagoslavje drugačno od tistega, ki ga je izrazil v simfoniji. Zakon je bil nesrečen in sta nazadnje živela ločeno.

Učenci Zapojejo pesem Če študent na rajžo gre, ki jo najdejo v pesmarici 300 narodnih in jo spremljajo z glasbili.

V samostojnem delovnem zvezku na strani 43 si ogledajo skladateljevo sliko in preberejo zapis o skladatelju.

Poslušajo Fantastično simfonijo; odlomek 5. stavka - Sanje poletne V nemškem okolju je zaživela simfonična pesnitev predvsem v delih noči, kjer je z inštrumenti Richard Richarda Straussa, ki se je že v mladosti uveljavil kot izvrsten diri- slikal Ples čarovnic.

Strauss gent. Ob koncu 19. stoletja, ko je bil star nekaj nad trideset let je napisal svoje najboljše skladbe. Napisal je samospeve, opere Salome, Tako je Elektra in Kavalir z rožo, ter dela za simfonični orkester. Med temi govoril vodilno mesto zavzema simfonična pesnitev z naslovom Tako je Zarathustra govoril Zarathustra. Zgodbo je napisal Nietzsche in z glasbenimi Ob poslušanju skupaj s sredstvi je skladatelj Richard Strauss želel izraziti misel o razvoju pavkami igrajo z rokama človeškega rodu od njegovega nastanka naprej. Besedna vsebina ali izmenični ritem po zgorprogram za del, ki ga bomo poslušali je: Sončni vzhod. Človek čuti njem delu nog. božjo moč.

Camille SaintSaens Živalski

V revolucionarnem letu 1848 se je v Parizu rodil skladatelj Camille Saint-Saens. Bil je eden najplodovitejših skladateljev svoje generacije, saj je pisal koncerte, simfonije, opero in simfonične pesnitve. Najbolj znano je njegovo slikanje živali za dva klavirja in orkester z naslovom Živalski karneval. Delo je izšlo šele po njegovi smrti, mi pa

Ob poslušanju prepoznajo odlomke (Okamenine, Kukavica, Labod, Slon, Želve) zapojejo melodijo Želv ter poslušajo Finale.

karneval

smo ga poslušali po odlomkih v celoti v nižjih razredih.

Gaudeamus

Predno dijaki postanejo študentje o katerih smo že prepevali morajo opraviti maturo. Ob tem svečanem dogodku obvezno zapojejo tudi Poznajo svečano himno maturantsko himno Gaudeamus, ki jo je nemški skladatelj Johannes Gaudeamus.

Brahms vključil v svojo skladbo Akademska uvertura.

Ob pesmi Gaudeamus smo omenili skladatelja Johanna Brahmsa, ki Johannes ga je v svet velikih skladateljev vpeljal glasbeni kritik in skladatelj Brahms Robert Schuman. On ga je v članku za ugledno glasbeno revijo Novi časopis za glasbo razglasil za genija. Pri Schumannu je našel mladi Johannes drugi dom. Med Brahmsom in zakoncema Schumann se je razvilo dosmrtno prijateljstvo, Clara Schumann pa je bila Brahmsu tuRobert in di velik navdih pri ustvarjanju glasbe.Clara Schuman je svoje srečanje Clara z njim opisala v svojem dnevniku z naslednjimi besedami: Schumann Ta mesec nam je prinesel nenavadno pojavo skladatelja Brahmsa iz Hamburga. Na klavir nam je igral same lastne skladbe, polne zanosa, bujne domišljije, globoke iskrenosti, toda mojstrsko komponirane…

Utrdijo znanje o Robertu in Clari Schumann.

Zbrano poslušajo Brahmsov Valček v As – duru in spremljajo zapis v Pesmarici na straneh 35, 36, 37 in 38.

Zapojejo ga ob Johannes Brahms se je rodil v revni družini v Hamburgu in že zgo- spremljavi predvidenih daj si je moral služiti kruh z igranjem po raznih lokalih, kjer ga je odkril glasbil. Življenjepis Robert Schuman in odpeljal na Dunaj, kjer je postal znan in bil cenjen vse do svoje smrti. Pokopan je ob Beethovnu, ki mu je bil vzor.

Poslušajo odlomek iz 1. simfonije.

Opus

V svojih delih je nadaljeval s tradicijo klasicističnih glasbenih oblik in romantičnih vsebin. Napisal je številne skladbe za klavir, simfonije, koncerte in samospeve. Njegovo pomembno delo je tudi Nemški rekviem (žalna maša), ki jo je posvetil materi in Robertu Schumannu.

Johannes Brahms se je že v mladosti srečal z romsko glasbo in se nad njo navdušil. Vse življenje jo je občudoval, najraje pa jo je poslušal v izvedbi madžarskih orkestrov. Romsko melodiko zasledimo tako v številnih skladateljevih delih, najbolj pa so znani Madžarski plesi.

Ogledajo si zapis o skladatelju v samostojnem delovnem zvezku na straneh 61 in 62.

Ob poslušanju Madžarskega plesa št. 5 prepoznajo romsko melodiko.

Uspavanka Ena najbolj razširjenih melodij Johannesa Brahmsa pa je prav gotovo Poslušajo in poustvarijo

Zaključek Gustav Mahler

Uspavanka, ki jo velikokrat lahko slišimo v risankah in filmih.

znano pesem Uspavanka (Pesmarica, stran 39 in 40).

V zatonu romantike je za orkester pisal tudi nemški skladatelj Gustav Mahler, ki je bil v službi kot dirigent eno leto tudi v Ljubljani. Od tu se je selil še po drugih evropskih mestih, dokler ni v dunajski operi obveljal za enega največjih dirigentov svojega časa. V 1. simfoniji Titan je uporabil variacijo znane ljudske pesmi.

Ogledajo si zapis in slike v samostojnem delovnem zvezku na straneh 75 in 76 in ob poslušanju prepoznajo in zapojejo znano pesem Mojster Jaka.

Razred: 8.

Zap. št. ure: 19.

Datum: Učni sklop: GLASBENA ROMANTIKA (24 ur od 35) Učna enota: OPERA V ROMANTIKI (8. ura od 24) Cilji: Učenci ...

- poznajo glasbeno gledališče in opero, ki je bila zelo priljubljena tudi v romantiki, - poznajo znane romantične operne skladatelje, - zapojejo odlomke iz znanih oper.

Glasbeni pojmi: opera, solisti, orkester, tehnični delavci...

Med predmetne povezave: zgodovina, slovenščina, likovni pouk, tehnika.

Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje.

Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna.

Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 8 (str. 38, 39, 73, 74, 48).

Zaporedje dejavnosti

Uvodni razgovor

Opera v romantiki

Učitelj

Učenci

Ponovitev dosedanjih znanj o operi: Prva opera Dafne, ki jo napiše leta 1594 v Firencah Jacobo Peri Prvo operno gledališče v Benetkah leta 1636.

Ponovijo in utrdijo svoje Opera v baroku (uvertura, virtuozno petje, balet kostumi, scena, znanje. operne družine) Claudio Monteverdi (Orfej), C. W. Glűck (Opera in Evridika).

Opera v klasicizmu (Mozart: Figarova svatba, Čarobna piščal ...)

Opera, ki se je od baroka dalje širila po evropskih glasbenih središčih, je v 19. stoletju sprejela nove romantične vsebine, čustvovanje, doživela pa je tudi pomembne razvojne spremembe. V začetku romantike je bilo glavno operno središče Pariz. Še vedno je imela poleg glasbe glavno vlogo zgodba, je v operi zapisana v opernem besedilu, ki se imenuje libreto. Šele to besedilo ali libreto skladatelj uglasbi. Eden najbolj znanih libretov govori o Figaru, ki smo ga že omenjali.

Ponovijo znanje o operi Figaro (J. K. Novak) in Figarova svatba (Mozart) in poslušajo odlomka.

Poslušana odlomka iz teh oper znamo tudi zapeti. Iz opere Figaro je znan odlomek Poklon fantov in deklet iz Figarove svatbe pa Figarova pesem Kerubinu Marsičesa boš tamkaj pogrešal.

Figaro

Figarova svatba

Čast in hvala vselej dala njim se vaša gnada bo Ve dekliči, vi fantiči le zapojte za mano.

Marsičesa boš tamkaj pogrešal, kar ti tu je življenje sladilo.

Glavic deklicam več ne boš mešal, Oj, Narcisek prelepi ti moj.

Pojejo znana odlomka iz znanih oper.

Poslušajo znano arijo iz opere Seviljski brivec.

Seviljski brivec

Na to zgodbo se je v romantiki naslonil tudi znani italijanski skladatelj Gioacchino Rossini, saj je menil, da se kljub dvema uglasbitvama še vedno da narediti nekaj novega. V svoji operi Seviljski brivec je opisal hudomušnega Figara, ki pa je to pot bil brivec.

Gioacchino Rossini Gioacchino Rossini je bil izredno plodovit skladatelj, ki so mu Fran-

V samostojnem delovnem zvezku na strani 38 si ogledajo skladateljevo sliko, preberejo zapis o skladatelju in si naredijo zapis.

Ponovno poslušajo Arijo Figara iz opere Seviljski brivec, odgovorijo na vprašanje v samostojnem delovnem zvezku na strani 38 in izvedejo nalogi na zgoraj omenjeni strani.

cozi zaradi napisanih kar 39 oper dali vzdevek »Napoleon muzike«.

Izhajal je iz italijanske operne šole in bil znan po svoji spretnosti pisanOpera buffa ja vedre in iskrive glasbe. Tip komične opere, kakršne je pisal tudi on in so pravzaprav glasbene komedije, imenujemo opera buffa. Vsebino oper je jemal iz vsakdanjega življenja, kjer je uporabljal vsakdanjo govorico in narečja. Gioacchino Rossini je v opero vključil tudi elemente kot so kihanje, kašljanje, smrkanje in mijavkanje..

Ob notnem zapisu v Pesmarici na strani 7 poslušajo Mačji duet dveh sopranistk.

Uvertura iz opere Viljem Tell V obsežni operni zakladnici, ki jo je zapustil, se je poleg Seviljskega Povežejo naslov opere z (konjski brivca na svetovnih odrih obdržala tudi resna opera Viljem Tell, ki je mojstrom na samostrelu junak v švicarskem uporu proti oblasti. Najbolj znana je uvertura, ki ji in ob poslušanju občutegalop)

mnogi rečejo kar »konjski galop«.

Uvertura iz opere Primerjava izvirne uverture in priredbe.

Viljem Tell

Giacomo Puccini

V Italiji je deloval v romantiki tudi Giacomo Puccini, ki je znan po operah La Boheme, Tosca, Manon Lescaut in Madame Butterfly.

Puccini je pisal tako imenovane veristične opere. To je slogovna smer iz konca 19. stoletja, ki se je razvila v Italiji. Snov je pogosto polna skrajnih čustvenih stanj, kot so na primer strastna ljubezen, nezvestoba in maščevalnost. Zgodbe imajo skoraj vedno tragičen razplet.

no ponazarjajo konja.

ježo

Poslušajo izvirno uverturo iz opere Viljem Tell in njeno priredbo. V samostojni delovni zvezek na strani 39 napišejo, v čem se razlikujeta.

Na isti strani preberejo anekdoto o skladatelju.

V samostojnem delovnem zvezku na strani 73 si ogledajo skladateljevo sliko, preberejo zapis o skladatelju in si naredijo zapis.

Madame Butterfly

Najbolj znana opera Giacoma Puccinija ima naslov Madame Butterfly. Zgodba se dogaja na Japonskem, kjer ameriški mornarski častnik Pinkerton vzame japonsko dekle Čo-čo-san za svojo »pristaniško ženo«. Ko po službeni dolžnosti zapusti državo Čo-čo-san rodi njunega sina. Ko se Pinkerton spet vrne pripelje s sabo svojo ameriško zakonito ženo. Ob spoznanju, da je Pinkerton poročen, mu Čo-čo-san izroči otroka, sama pa si vzame življenje.

Povežejo verizem filmsko umetnostjo.

s

Vejo da Čo-čo-san pomeni v japonščini metulj in poslušajo odlomek.

Poslušajo obe ariji in Primerjava Primerjalno poslušanje arije Čo-čo san iz opere Madame Butterfly in odgovorijo na vprašanje arij arije Figara iz Seviljskega brivca.

Zaključek

v samostojnem delovnem zvezku na strani 73.

Operne odlomke iz romantičnih oper danes srečamo tudi v različnih Poslušajo priredbe znanih opernih odlomkov. zabavnih priredbah. Poslušali bomo le nekatere.

Opombe:

Datum: Razred: 8.

Zap. št. ure: 20.

Učni sklop: GLASBENA ROMANTIKA (24 ur od 35) Učna enota: OPERA V ROMANTIKI - GIUSEPPE VERDI (9. ura od 24) Cilji: Učenci ...

- poznajo pomembne opere in življenje skladatelja Giuseppe Verdija, - poznajo glasbeno gledališče in opero, ki je bila zelo priljubljena, - zapojejo odlomek iz znanih oper.

Glasbeni pojmi: Giuseppe Verdi, Operna hiša Scala...

Med predmetne povezave: zgodovina, slovenščina.

Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje.

Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna.

Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 8 (str. 52 – 54, 30, 31).

Zaporedje dejavnosti Uvodni razgovor

Učitelj

Učenci

Razen Gioacchina Rossinija in Giacoma Puccinija se je iz Italije Utrdijo znanje iz prejšnje povzpel na zmagoviti oder opernih skladateljev tudi Giuseppe Verdi, operno obarvane ure. ki se je po svoji umetniški ustvarjalnosti bistveno razlikoval od prej omenjenih skladateljev in je še danes eden največjih skladateljev oper.

Aida

Giuseppe Verdi je v svojih operah poseben po lepoti melodij in izvir- Poslušajo slavnostno konih arijah. Vsebine, ki jih je opisoval so povezane z zgodovino in čust- račnico iz opere Aida. vi. Nam že znana Verdijeva opera Aida, ki govori o faraonih je bila prvič uprizorjena leta 1871 v kairski operi ob odprtju Sueškega prekopa.

Giuseppe Verdi se je rodil leta 1813 v kraju Roncole na jugu Italije v Giuseppe revni gostilniški družini, kjer se je mladi Giuseppe prvič srečal z glasbo. Že zgodaj je pokazal izredno nadarjenost za glasbo in začel študiVerdi rati ob denarni pomoči tovarnarja Antonia Barezza. Leta 1832 se je skušal vpisati na milanski konservatorij, vendar so mu prošnjo zavrnili, Življenjepis češ da je z 19. leti prestar in da ni nadarjen. To ga ni potrlo in je nekaj časa ob denarni pomoči Antonia Barezza, v čigar hčerko je bil Giuseppe zaljubljen, študiral še pri zasebnih učiteljih.

V samostojnem delovnem zvezku na strani 52 si ogledajo skladateljevo sliko.

Po študiju se je poročil Martgherito Barezzi in ustvaril svojo prvo opero Oberto, ki so jo leta 1839 krstno izvedli v milanski Scali. Dosegel je tak uspeh, da je vodsvo te operne hiše naročilo in plačalo takoj še eno delo. To veselje pa je napolnila žalost, saj sta zaradi bolezni umrla njegova otroka, čez čas pa še žena. Zaradi žalosti v srcu mu skladanje ni šlo od rok in po neuspehu naročene in že plačane opere Lažni Stanislav povsem opusti skladanje.

V samostojnem delovnem zvezku na straneh 52 in 53 preberejo zapis o skladatelju.

Oberto

Nabucco Pesem sužnjev

Rigoleto Trubadur Traviata

Ženska je tičica

Napitnica

Tri mesece za tem je Verdiju vodja operne hiše Scala, Mereli, predal čudovito svetopisemsko besedilo, ki je govorilo o Judih v babilonski sužnosti, ki hrepenijo po osvoboditvi. Besedilo sprva ni hotel vzeti, doma pa mu je spev »Splavaj misel na krilih hitečih« dal nov zagon in napisal je eno najbolj znanih oper Nabucco, uprizorjeno leta 1842. Ob poslušanju spremljajo Opera je doživela takšen uspeh, da je Verdi z njo postal slaven. Ta pesem po notni sliki in še spev iz opere je v Pesmarici na strani 30. sami zapojejo (Pesmarica, stran 30).

Operi Nabucco so sledile še druge opere: Rigoleto, ki opeva grbastega dvornega norca, ki na koncu spozna, da je pomagal ubiti lastno hčer, Trubadur, ki je prava zakladnica priljubljenih arij, Verdi pa je v zgodbi posvetil veliko pozornost maščevalni materi ter Traviata, kjer sta glavna junaka zaljubljenca Violetta in Alfred, in iz katere je zelo znana napitnica, ki jo velikokrat izvajajo različni pevci. Ženska je tičica lahke narave, muhaste glave, vara in laže. Če kot devičica očke zavije, smeh njen razkrije vselej, da laže, Ljubav pa njena prah je in pena, vendar si prave vselej želiš.

Poslušajo odlomek Ženska je tičica iz 4. dejanja opere Rigoletto, ga po notni sliki v Pesmarici na strani 31 izvedejo in rešijo naloge v samostojnem deovnem zvezku na strani 53.

Izpraznite bratci kipeče čaše, povsod naj odmeva pesem in to veselje.

In predno izpolnijo ure se vaše izpijte naslado vinsko do dna.

Uživaj svoje življenje, mladost se nikdar ne vrne.

In v srcih naših dehtečih, budi se slast brez meja. Če čas dopušča, Izpraznite bratci to čašo naslade, ljubezni napoj naš velja. ponovno poslušajo in zapojejo znana operna odlomka (Pesmarica, stran 30 in 31).

Otelo Falstaff

Verdijevo svetovno leto 2001

Zaključek

Ko je Verdi napisal že omenjeno opero Aida, si je vzel šestnajst let premora, ki ga je prekinil z operama Otelo, ki je povzeta po Shakespearovi tragediji o temnopoltem Othellu in njegovi ljubezni do belke Vključujejo se v razlago Desdemone in Falstaff, ki je veseljak, ki misli, da so vanj zaljubljene in povedo svoje mnenje o vse ženske, a ga le-te kaznujejo za domišljavost. teh temah v današnjem času.

Giuseppe Verdi, ki je v svojem bogatem življenju napisal kar 26 oper je umrl v Milanu leta 1901, kjer so mu pripravili tudi veličasten pogreb na katerem so peli znameniti spev Splavaj misel iz opere Nabucco. Tu je za časa življenja dal postaviti tudi dom za ostarele glasbenike, ki se Vejo, da je leto 2001 bilo je financiral z avtorskimi pravicami njegovih oper. Ob stoletnici smrti razglašeno za leto VerdiGiuseppeja Verdija je bilo leto 2001 leto Verdijeve glasbe. jeve glasbe Njegova glasba je večna, kar dokazujejo številne melodije, ki jih Poslušajo novejšo priredizvajajo še danes v celoti, ali po delih kot arije. bo pesmi sužnjev.

Datum: Razred: 8.

Zap. št. ure: 21.

Učni sklop: GLASBENA ROMANTIKA (24 ur od 35) Učna enota: OPERA V ROMANTIKI - RICHARD WARNER (10. ura od 24) Cilji: Učenci ...

- poznajo pomembne opere in življenje skladatelja Richarda Wagnerja, - cenijo čustva, še posebej ljubezen in znajo uživati v njej, - zapojejo znane ljubezenske pesmi in odlomke iz znanih opere.

Glasbeni pojmi: opera.

Med predmetne povezave: zgodovina, slovenščina, likovni pouk.

Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje.

Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 8 (str. 55, 56, 32).

Zaporedje dejavnosti

Učitelj

Uvodni razgovor

Ko se je v Italiji leta 1813 rodil italijanski operni velikan Giuseppe Verdi, se je istega leta v Nemčiji rodil nemški operni velikan Richard Wagner. Wagnerjeve in Verdijeve opere so razdelile glasbeni svet. Po

Učenci

eni strani so se ljubitelji in ustvarjalci operne umetnosti zavzemali za Povežejo podobnost deWagnerjeve ideje o glasbeni drami, po drugi strani pa je zaživela moč litve poslušavcev pop glasbe (The Beatles proti Verdijevih večnih melodij. skupini Rolling Stones...)

Obema skladateljema so opere bile življenje, življenje pa je bogato, če Ljubezen je prisotna ljubezen. Ko ljubezen med fantom in dekletom, ki se imata rada dozori in želita biti za vedno skupaj in se osrečevati se ponavadi poročita. Na poroki jima ponavadi igrajo znano skladbo: Poslušajo in prepoznajo Danes sta se vzela dva ki se ljubita, srečna vesela bosta vse do konca dni. Mendelsohnovo poročno koračnico in jo zapojejo.

Poročna Razen Mendelsohnove poročne koračnice, je znana tudi poročna kokoračnica račnica iz opere Loengrin, ki jo je napisal prej omenjeni operni skladatelj Richard Wagner. Tudi to koračnico bomo zapeli z besedilom: Poslušajo Wagnerjevo Srečna oba, rekla sta da, saj je ljubezen združila srca ! poročno koračnico, zanjo Prstana dva, plamen srca, družita vaju v zaljubljeni par. napišejo besedilo in koračnico zapojejo (Pesmarica, stran 32).

Wagner se je rodil leta 1813 v Leipzigu. Sprva je študiral glasbo precej Richard neurejeno, pri raznih zasebnih učiteljih. Z 20. leti je napisal svojo prvo Wagner opero Vile, za katero je, tako kot pri vseh ostalih, sam napisal tudi operno besedilo ali libreto. Svoje opere, ki so bile večinoma zasnovane na legendah je imenoval glasbene drame. V njih je vpeljal bistveno novost z uporabo ponavljajočih se vodilnih motivov, to je Utrdijo znanje o besedilu kratkih glasbenih misli, ki so označevale posamezne stvari ali osebe v operi (libreto) in poveskozi opero, kar se v glasbi imenuje leitmotiv. žejo leitmotiv z glasbeno pravljico Peter in volk.

Večni mornar

Wagner je bil skladatelj, pesnik, dramatik, režiser in dirigent v raznih mestih, dokler njegova opera Večni mornar ne doživi v Dresdnu leta 1842 tako velik uspeh, da ga tam zaposlijo kot stalnega dirigenta. Opero je spremenil v glasbeno dramo z vsebinami iz nemške mitologiTannje, legend in zgodovine. Ni več pisal glasbeno bogate arije, ampak je hauser uvedel instrumentalne dele s programskimi motivi, ki napovedujejo značilne osebe, dogajanja in razpoloženje. V njegovih operah je vloga Lohengrin besedila in glasbe povsem enakopravna. V Dresdnu je napisal operi Tannhauser in Lohengrin iz katere je znana poročna koračnica.

V samostojnem delovnem zvezku na strani 55 si ogledajo skladateljevo sliko, preberejo zapis o skladatelju, si naredijo zapis in ob tem poslušajo odlomek iz opere Tannhauser.

Leta 1849 je aktivno sodeloval v revolucionarnem gibanju, zato je pred aretacijo moral zbežati v Švico, kjer sta nastali operi Tristan in Izolda, ter leta 1874 Nibelunški prstan, ki je višek Wagnerjevih glasbenih dram. Ko so se leta 1860 politične razmere v Nemčiji umirile, je bavarNibelunški ski kralj Ludvig II. povabil Wagnerja nazaj v Nemčijo s ponudbo, da bi prstan. hkrati s prenovljeno opero postavil na Zelenem griču zunaj mesta Bayreuth tudi posebno operno gledališče z orkestersko jamo. Gledališče zaživi v letu 1876, ko so v takrat novem opernem gledališču v mestu Bayreuth prvič uprizorili še danes nepresežno opero Nibelunški prstan ob navzočnosti celotne politične in kulturne Evrope tistega časa. Slika gledališča je v samostojnem delovnem zvezku na strani 55, slike drugih znanih dvoran pa so na straneh 53 in 54.

Ponovno poslušajo (in lahko tudi zapojejo) Poročno koračnico.

Tokrat gre za priredbo za orgle.

Tristan in Izolda

Naštejejo znana operna gledališča in si ogledajo: Operna hiša - Ljubljana Operna hiša - Maribor Operna hiša - Sidney

Operna hiša - Dunaj Operna hiša - Milano Operna To gledališče stoji še danes in vsako leto se v njem odvijajo znani t. i. Metropolitan - New York hiša v Wagnerjevi dnevi, ki se že po dolgoletni tradiciji začnejo vedno na isti Bolšoj teater - Moskva Bayreuthu dan, to je 25. julija. Umetniški vodja festivala, ki je v celoti namenjen Covent Garden - London izključno operam Richarda Wagnerja, je že vse od leta 1967 skladateljev vnuk Wolfgang Wagner. O pomembnosti prireditve z najdaljšo tradicijo nam pove tudi podatek, da čakajo ljudje na vstopnice tudi po deset let, razen če niso znane osebe.

Aktivno sodelujejo v razgovoru.

Wagner se je v operi Mojstri pevci nurnberški spomnil srednjeveških Mojstri pevci pevcev. V tej operi, ki je v neskrajšani verziji dolga kar 5 ur in spada Poslušajo odlomek iz omed najdaljše opere, opeva bratovščino meščanskih ljubiteljev glasbe, pere Mojstri pevci ki je prirejala pevska tekmovanja in je zanje izdelala stroga pravila.

Rensko zlato Čeprav mladi pevec Walter ni dosledno upošteval pravil v svoji pesmi, je zmagal zaradi njene umetniške vrednosti in se je tako lahko poročil Valkira z ljubljeno Evo. Celoten opus Richarda Wagnerja obsega 13 oper, Somrak med katerimi je najznamenitejša tetralogija, to je ciklus štirih oper: Poslušajo Ples Valkir iz bogov Rensko zlato, Valkira, Somrak bogov in Tannhauser. Zelo znan je opere Valkira.

Tannhauser ples Valkir iz druge opere te tetralogije.

Odgovorijo na vprašanja v samostojnem delovnem zvezku na strani 55.

Zaključek

Leta 1870 se je Richard Wagner poročil s Cosimo, hčerjo Franza Liszta. Richard Wagner ni napisal le najdaljše opere, ampak se ponaša tudi z najdaljšo operno arijo iz opere Somrak bogov, ki traja skoraj Zbrano poslušajo glasbe15 minut, kar je veliko več kot traja najkrajša opera Tezejevo rojstvo ne zanimivosti iz Guinneskladatelja Dariusa Milhauda (1892 – 1972). Na premieri leta 1928 so sove knjige rekordov. jo izvedli v celoti v 7 minutah in 28 sekundah.

Opombe:

Razred: 8.

Zap. št. ure: 22, 23 Datum: Učni sklop: GLASBENA ROMANTIKA (24 ur od 35) Učna enota: OPERA, OPERETA IN ZABAVNA GLASBA (11. in 12. ura od 24) Cilji: Učenci ...

- poznajo operno in operetno dogajanje v Franciji in na Dunaju, - poznajo znano opero Carmen, - poznajo opereto in dunajski valček, ki ga tudi zaplešejo - zapojejo odlomke iz znane opere Carmen in znano Barcarolo iz Hoffmanovih pripovedk.

Glasbeni pojmi: opera, operni realizem, opereta, dunajski valček.

Med predmetne povezave: zgodovina, slovenščina.

Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje.

Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna.

Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 8 (str. 63, 57, 59, 41, 33).

Zaporedje dejavnosti

Učitelj

Poleg drugih evropskih prestolnic, kjer je glasba in opera bila priljubljena, je bil tudi Pariz, kjer je leta 1838 bil rojen skladatelj Georges Bizet. Študiral je na pariškem konzervatoriju in ob tem pisal različno glasbo, toda šele leta 1872 je napisal mojstrovino, po kateri je danes Georges najbolj znan, opero Carmen. Skladatelj je namesto zgodovinske ali Bizet mitološke teme izbral zgodbo iz vsakdanjega življenja. Na odru Carmen prikazuje značaje ljudi realistično in natančno in glavne osebe se brez moralnih zadržkov zoperstavijo družbenim normam, kar imenujemo operni realizem. Opero Carmen so kritiki najprej »raztrgali«. Dva meseca po premieri je skladatelj umrl in tako ni dočakal njenega Pesem toreadorja uspeha. Eden od znanih delov, ki se je pojavil že v uverturi je Toreadorjeva pesem.

Uvodni razgovor

Otroški zbor Zgodba

V samostojnem delovnem zvezku na strani 63 si ogledajo slike in preberejo besedilo.

Poslušajo Uverturo iz opere Carmen in vejo, da jo velikokrat izvajajo ob podelitvi pokalov voznikom formule 1 in na drugih športnih tekmah.

Poslušajo arijo ToreadorSrčno na boj toreador, kvišku glavo, roko mirno, in spomni se, če sila ja, odgovorijo na ti preti, žara črnih oči, za tebe le gori čar teh oči, za tebe le gori. vprašanja v samostojnem delovnem zvezku na strani 63 in še sami zapojejo znani del iz opere, ki je v Pesmarici na strani 41.

Ob krstni uprizoritvi leta 1875 v Parizu je opera dosegla zmeren uspeh, ki pa je po skladateljevi smrti prerasel okvire zmernega. Poseb- Poslušajo posnetek odnost v operi je otroški zbor, ki realno slika revne otroke tistega časa. lomka iz opere.

Glavna oseba v operi je ciganka Carmen, ki s svojimi čari očara narednika Josea in s tem doseže, da jo izpusti iz zapora, sam pa mora odslužiti kazen. Zaradi ljubezni do Carmen Jose pusti tudi službo in se priključi tihotapcem. A Carmen se ga kmalu naveliča in se spogleduje Habanera z Escamillom, ki je bil bikoborec. Jose je bil zaradi vseh dogodkov tako razočaran, da Carmen ubije. Carmen se najlepše predstavi v skladbi z naslovom Habanera, ob kateri lahko zaplešemo ples tango, ki danes sodi med standarnde tekmovalne plese.

Družabni ples, kamor spada tudi tango je bil priljubljen pri meščanih Ples 19. stoletja, ki so bili zelo naklonjeni tudi zabavni glasbi tistega časa.

Vodilno vlogo je med zabavnimi glasbenimi oblikami imela opereta.

To je glasbeno delo, krajše kot opera, z govorjenimi deli in plesnimi Opereta točkami. Bila je odraz mestnega življenja. Ustvaril jo je Jacques Offenbach, ki se je rodil leta 1819 v nemškem Kőlnu. Študiral je v Jacques Parizu, kjer je ostal do konca življenja. Deloval je v gledališču in Offenbach napisal okoli sto operet in oper z vabljivimi melodijami in plesi. Najbolj znani deli sta opera Hoffmanove pripovedke in opereta Orfej v Orfej v podzemlju podzemlju iz katere je znameniti ples Kan-kan, kjer se pojavi nam že znana melodija, ki smo jo peli z besedilom: Želva

Učenci

Ob Habaneri v ozadju poslušajo razlago vsebine iz opere.

Ogledajo si odlomek, kjer nastopi Carmen.

Plešejo ples tango.

V samostojnem delovnem zvezku na strani 57 si ogledajo skladateljevo sliko in preberejo zapis.

Ob poslušanju odlomka Kankan iz operete Orfej v podzemlju prepoznajo Želve so počasne dame, oblačijo se rade v težke plašče, ki jih naredijo same. ples Kan kan in ga ob petju besedila Albince Na reviji vsaki modni so prav vsi pozorni na prikupne manekenkice.

Pesek zaplešejo.

Kan kan

Deklice v krilcih pisanih, nabranih dvigajo nožice hopsa, sasa, sasa, sasa.

Kan kan ples je za zabavo, za veselje pravo in zato ga plešimo vsi.

HoffmaIz opere Hoffmanove pripovedke pa je znana pesem Barkarola: nove pripovedke Barkarola

Barkarola (priredba)

Johann Strauss

Ples dunajski valček

Operete

Zaključek

Svetla noč, opojna noč, izpolni naše želje, v srca vlij nam svojo moč, prelepa svetla noč. Čas hiti od nas beži, gubi se z njim veselje, daleč vstran od nas hiti in več nazaj ga ni.

Zefirja mehki dih, naj obudi življenje, zefirja mehki dih, nas poljubi naj tih.

Svetla je noč, svetla je noč.

Svetla noč, opojna noč, izpolni naše želje, v srca vlij nam svojo moč, prelepa svetla noč.

Poslušanje priredbe.

Poslušajo in prepoznajo Želvo iz Saint Saensovega živalskega karnevala, ki ji je Offenbach dodal hitrejši tempo in plesalke.

Poslušajo sodobno priredbo z Vanesso Mae. Poslušajo odlomek Barkarola iz Hoffmanovih pripovedk.

Zapojejo po notni sliki v Pesmarici na strani 33 (naučijo se s pomočjo metode odmeva).

Poslušajo priredbo znane Barcarole in jo vrednotijo ter preberejo anekdoto v samostojnem delovnem zvezku na strani 57.

Jacques Offenbach je vplival s svojim delom na druge ustvarjalce po Evropi. Pri njem so se zgledovali zlasti dunajski skladatelji zabavne glasbe. Med vsemi je bil najbolj uspešen Johann Strauss (mlajši), ki mu pravimo tudi “kralj dunajskih valčkov” in je bil sin še enega slavnega skladatelja valčkov ki se ravno tako imenuje Johann Strauss starejši. Oče je sinu prepovedal študirati glasbo, zato se je začel učiti violino skrivaj. Ko je oče zapustil družino, se je lahko sin neovirano posvetil glasbi in kmalu je postal vodilni dunajski glasbenik in idol. Med 400 dunajskimi valčki je danes najbolj znan Na lepi modri Donavi.

V samostojnem delovnem zvezku na strani 59 si ogledajo skladateljevo sliko, preberejo zapis o skladatelju in si naredijo zapis.

Razdelijo se v dve skupini in s ploski spremljajo odlomek Na lepi modri Donavi.

Gibno izvajanje dunajskega valčka.

Ob ponovnem poslušanju zaplešejo dunajski valček.

Leta 1871 si je ustvaril novo slavo. Napisal je prvo opereto Indigo.

Danes se na svetovnih odrih pogosto izvajata še njegovi opereti Cigan Baron in Netopir. S temi deli mu je uspelo, da je kavarniško zabavno glasbo vpeljal v operno hišo. Strauss je operete pisal za razvedrilo množic in njihovo zabavo, toda ker je bil genialen, se je tisto, česar se je dotaknil spremenilo v umetnino. Umrl je na Dunaju leta 1899.

Poslušajo uverturo za veliko opereto Netopir, ki jo poznajo tudi iz risanke Tom in Jerry.

Ob DVD si ogledajo ples Johann Strauss je omenjen tudi v Guinessovi knjigi rekordov, saj je četvorke in zaplešejo. leta 1872 je v Bostonu dirigiral največjemu orkestru, ki ga je sestavljalo Ogledajo si slike v kar 987 članov, temu pa se je pridružil še zbor 20.000 pevcev. V tej samostojnem delovnem knjigi je tudi ples maturantov, ki so plesali Straussov ples Četvorka. zvezku na straneh 59 in 60, preberejo zapis in poslušajo koračnico

Redetzky.

Opombe:

Datum: Razred: 8.

Zap. št. ure: 24.

Učni sklop: GLASBENA ROMANTIKA (24 ur od 35) Učna enota: GLASBA SEVERNIH DEŽEL - NORDIJSKA GLASBA (13. ura od 24) Cilji: Učenci ...

- poznajo glasbeno dogajanje nacionalnih šol na severu Evrope, - poznajo življenje in delo Edvarda Griega in Jeana Sibeliusa, - ob glasbi se likovno izrazijo in k programski glasbi dodajo še besedilo.

Glasbeni pojmi: nacionalne šole, programska glasba.

Med predmetne povezave: zgodovina, zemljepis, slovenščina, likovni pouk.

Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje.

Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna.

Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 8 (str. 72, 77, 46).

Zaporedje dejavnosti

Učitelj

Učenci

Uvodni razgovor

Da se tudi lahkotnejša glasba (če je kvalitetna) ohrani za vedno, je dokaz vsakoletni Novoletni koncert na Dunaju, kjer vsako leto od leta 1970 prvega januarja izvajajo znane skladbe Johanna Straussa in njegovih sodobnikov, ki so pisali lahkotnejšo zabavno glasbo.

Ponovijo in utrdijo svoje dosedanje znanje in si ogledajo posnetek valčka Na lepi modri Donavi iz Novoletnega koncerta.

J. Strauss je s svojo glasbo zbrisal mejo med zabavno in umetno glasbo in nemalokrat današnji glasbeni ustvarjalci sežejo po starejših umetnih skladbah in jih priredijo v zabavni preobleki. Taka pesem je tudi Ocean of light, ki jo je posnela skupina Juliette and the moon.

Ob poslušanju skladbe Jutro in ob zabavni popevki se likovno izrazijo in skladbi vrednotijo.

Ocean of light

Nacionalne Romantična glasba in opera ste se v zadnjih desetletjih 19. stoletja rašole zvijali naprej. Toda romantično izročilo, ki so ga ustvarili predvsem

skladatelji v Nemčiji, Avstriji, Italiji, Franciji in Angliji ni bilo vsem pogodu. Veliko skladateljev v drugih evropskih deželah je v svoji glasbi želelo povzdigniti svoje nacionalne odlike in junake. Zato so skladatelji v teh deželah začeli ustvarjati dela, ki so upodabljala pokrajino, zgodovino in književnost njihove domovine. V stoletjih zatiranja in oblasti večjih dežel nad njimi je v obdobju romantike dozorela zavest o narodni samobitnosti, ob kateri je rasla značilna glasbena kultura posameznih dežel. V zahodni Evropi ni imela globjega odmeva, saj je tam umetnost bogato živela že skozi stoletja in se širila drugam. Zaživela je zlasti pri nordijskih in slovanskih glasbenih ustvarjalcih, ki so težili k sa-

Razumejo pogoje za razvoj tako imenovanih »nacionalnih šol«.

Poznajo pomembne zgo-

mostojni glasbeni kulturi in zanjo iskali vzore v ljudski umetnosti.

Izumi

Edvard Grieg

Jutro

dovinske dogodke.

V tem času znanstveniki pridejo do pomembnih odkritij: 1876 leta je Gledajo časovne vzporeAlexander Graham Bell izumil telefon, leta 1877 je Thomas Alva dnice v samostojnem Edison izumil fonograf, leta 1894 pa je Karl Benz izumil avtomobil. delovnem zvezku na straneh 82 in 83 in poznajo nove izume.

Prvi pomembni predstavnik nacionalne glasbe je bil norveški skladatelj Edvard Grieg, ki se je zelo zanimal za ljudsko umetnost, zato je znane zgodbe prenesel v glasbo. Najbolj uspešna je njegova scenska glasba iz leta 1876 za zgodbo o Peer Gyntu, ki jo je napisal norveški pisatelj Henrik Ibsen. Delo, ki je napisano v obliki suite se začne z inštrumentalnim slikanjem sončnega vzhoda, ki je najbolj znani del te skladbe in je Griegovo ime poneslo širom po glasbenem svetu. Ob poslušanju bomo ugotovili, da se glavna tema v odlomku Jutro večkrat ponovi melodiji pa lahko dodamo tudi svoje besedilo: Zbrano poslušajo Griego-

vo skladbo Jutro in preverijo število ponovitev tiho, prav tiho že dela se dan. glavne teme.

3. Jutro prebuja se, rože že vstajajo, 4. Pisal sem pesmico in mi je ratalo Zapojejo temo na nevtralrosa topi se in sonce žari. ko jo objavim postal bom junak ni zlog NA in si izmislijo besedilo na temo jutra, 5. Mesec poslavlja se, sonce pripravlja se, kot so si ga njihovi mati naravo iz spanja budi. predhodniki iz višjega H. Ibsen: razreda.

Peer Gynt Zgodba v tej znani igri in suiti je naslednja: Ogledajo si sliko Edvarda Peer Gynt je bil bahač in nepremišljen človek, toda vaška dekleta ga Griega v samostojnem imajo zelo rada, še posebej Solveiga s katero si zgradi v gozdu kočo. delovnem zvezku na Ker je Peer zašel v težave, je iz vasi pobegnil v hribe, kjer je srečal po- strani 72. glavarjevo hčerko Troll. Ta ga odvede v dvorec planinskega kralja, ki zahteva, da se Peer s Troll poroči. Kljub grožnjam ponudbo zavrne in Pozorno spremljajo razlazbeži. Zatem se je veliko let potikal po svetu, dokler se ves star in go zgodbe. omagan ne vrne v rojstno vas, kjer ga še vedno čaka njegova zvesta ljubezen Solveig, ki ji ves izčrpan izdihne na rokah.

Poslušajo Solveigino peIz posameznih točk scenske glasbe je Grieg napisal dve orkestralni sem in stavek V dvorani E. Grieg suiti med katerimi so poleg Jutra najbolj znani deli še: Smrt Aase, V gorskega kralja ter Peer Gynt dvorcu planinskega kralja, Anitrin ples in Solveigina pesem. pojejo.

1. Jutro prebuja se, ptički že pojejo,

Edvard Grieg

Koncert

2. Ptički pojo lepo fantje jih gledajo deklice čakajo prvi poljub.

Preberejo zapis o skladaEdvard Grieg se je šolal v evropskih središčih, nakar se je vrnil v telju (samostojni delovni rodno Norveško in se posvetil skladateljskemu delu. zvezek, stran 72) in si naredijo zapis.

Na koncertnih odrih velikokrat izvajajo tudi njegov Koncert za klavir Poslušajo odlomek iz in orkester v a-molu.

Koncerta za klavir in orkester v a-molu.

Razen Edvarda Griega je na severu Evrope v Finski deloval skladatelj V Jean Sibelius, ki je pisal pesmi, klavirske skladbe, simfonije in druga

samostojnem

Jean Sibelius

Zaključek

orkestralna dela. V njegovi programski glasbi zavzemaa pomembno mesti simfonična pesnitev Finnlandija (Finska), v kateri je glasbeno upodobil značaj svojega naroda ter težnjo po neodvisnosti in svobodi.

Zadnja minuta te skladbe je danes finska himna.

delovnem zvezku na strani 77 si ogledajo skladateljevo sliko, preberejo zapis o skladatelju, in poslušajo isti odlomek v inštrumentalni Po skladatelju Jeanu Sibeliusu se imenuje tudi zelo uspešen računal- in vokalni izvedbi. niški glasbeni program za skladanje z imenom Sibelius. S pomočjo tega programa lahko zapisujemo glasbo, ustvarjamo nove melodije in zvoke ali pa priredimo skladbi, ki smo ju v tej uri poslušali.

Poslušajo sodobni priredbi skladb Finlandija in V dvorani gorskega kralja

Razred: 8.

Zap. št. ure: 25.

Datum: Učni sklop: GLASBENA ROMANTIKA (24 ur od 35) Učna enota: RUSKA GLASBA - RUSKA PETERICA (14. ura od 24) Cilji: Učenci ...

- poznajo pomembne skladatelje iz Rusije, - poznajo skladatelje, ki so delovali kot ruska peterica, - zapojejo rusko pesem Dan na dan sij nam sonce in se ob poslušanju likovno izrazijo.

Glasbeni pojmi: ruska nacionalna šola, ruska peterica.

Med predmetne povezave: zgodovina, slovenščina, likovni pouk.

Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje.

Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna.

Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 8 (str. 64 - 67).

Zaporedje dejavnosti Uvodni razgovor

Učitelj Nacionalna šola je bogato zaživela tudi v Rusiji, kjer so skladatelji začeli ustvarjati dela, ki so upodabljala rusko pokrajino, zgodovino in književne ruske junake. V stoletjih zatiranja in tujih oblasti je v obdobju romantike dozorela zavest o ruski narodni samobitnosti, ob kateri je rasla značilna glasbena kultura. Glasbenih ustvarjalcih so težili k samostojni glasbeni kulturi in zanjo iskali vzore v ljudski umetnosti. V Rusiji je nastala tudi pesem Dan na dan sij nam sonce, ki jo je napisal ruski skladatelj Arkadij Iljič Ostrovski.

1. Mavrični krog, nebesni svod risba je malega dečka.

Dan na dan Izpod potez doli počez, glej še pripis je besed: sij nam »Dan na dan sij nam sonce, dan na dan smej nebo se, sonce

dan na dan smej se mama, srečna ti srečen jaz.«

2. Tu in povsod, sleherni rod sreče želi si in mira.

Star ali mlad zdrav in vesel vedno si rad boš zapel: »Dan na dan ...«

Učenci

3. Nočemo zla, vojn in gorja, čuvajmo mlade rodove.

Zanje ves čas trudimo se, to je zapoved za vse: »Dan na dan ...«

Ruska glasba Mihail Ivanovič Glinka

Pesem, ki jo najdejo v pesmarici PSOP na strani 510, estetsko izvajajo.

Ta ruska pesem nas je vpeljala v rusko glasbo, kjer je do romantike v večjih mestih prevladovala nemška, francoska in italijanska glasba, medtem, ko je na podeželju živela ljudska glasba. V baroku in klasicizmu je center ruske glasbe bil na dvoru v St. Petersburgu, kjer so delovali Dmitri Bortnjanski, Josef Kozlowski in drugi. Zavest o samostojni ruski glasbi je spodbudila ustvarjanje lastne umetne glasbe. Prvi Zbrano poslušajo učiteljevo razlago. večji skladatelj je bil Mihail Ivanovič Glinka z opero Ivan Susanin.

Po letu 1848 je vodilno vlogo imela skupina 5 glasbenikov, znana kot ruska peterica ali ruska petorka. Skladatelje je družila skupna ideja: zavrnitev evropske umetniške tradicije in ustanovitev ruskega nacionalnega sloga v glasbi, književnosti in likovni umetnosti. Ti skladatelji so bili: Milij Balakiriev – ustanovitelj ruske peterice in zbiratelj ruskih Ruska ljudskih pesmi ter ustanovitelj večih glasbenih šol, peterica Cesar Cui – kot skladatelj ni bil pomemben, v skupini je imel vlogo glasbenega kritika Aleksander Borodin – avtor opere Knez Igor, Nikolaj - Rimski Korzakov – v peterici je bil edini izobraženi Čmrljev let glasbenik, ki je najbolj znan po operi Car Sultan in po simfonični pesnitvi Šeherezada, Modest Petrovič Musorgski – največji skladatelj peterice, ki je v svojo glasbo vnesel značilnosti ruske ljudske glasbe in opisoval značilnosti ruskega človeka. Znan je po klavirski suiti Slike z Poslušajo Čmrljev let iz opere Car Sultan, ki jo je razstave in po operah Boris Godunov in Hovanščina. napisal Nikolaj RimskiPoleg Korzakovega Čmrljevega leta iz opere Car Sultan ima pomem- Korzakov.

Slike z razstave (klavir)

bno mesto v koncertnih programih tudi delo Slike z razstave, skladatelja Modesta Petroviča Musorgskega, ki je pod vtisom slikarske razstave prijatelja Viktorja Hartmana napisal klavirsko suito z desetimi stavki. Viktor Hartman je umrl zelo mlad, kar je prizadelo njegove prijatelje. Ti so kmalu po njegovi smrti odprli razstavo njegovih slik. Modest Petrovič Musorgski je njihovo vsebino prenesel v glasbeno govorico in tako napisal ciklus desetih klavirskih skladb. V uvodu in kot medigra se med posameznimi stavki pojavlja Promenada, ki predstavlja različno razpoloženje skladatelja, kako hodi od slike do slike.

V samostojnem delovnem zvezku na strani 64 si ogledajo skladatelja in preberejo zapis.

Slike z razstave so svetovno slavo doživele šele po petdesetih letih, Poslušajo Promenado v Slike z ko jih je francoski skladatelj Maurice Ravel mojstrsko priredil za simfo- izvedbi klavirja. razstave nični orkester in tako postal znan v 20. stoletju. (orkester) Poslušajo priredbo ProMusorgski je o tem svojem delu napisal: »Pokojni slikar Viktor Hart- menade za simfonični man kar prekipeva v meni. Misli in melodije prihajajo same od sebe kot orkester. pečeni golobi v pravljici. Jem in jem in se prenajem. Komaj se mi Ples piščančkov posreči dovolj hitro spraviti vse na papir.« Ob bolj humorističnih slikah,

kot je na primer peta slika, kjer so narisani piščančki, ki se valijo iz

Zaključek

lupin je Musorgski spretno uporabil ritmične prvine, ki zgovorno izra- Ob poslušanju se likovno žajo njegovo izostreno duhovitost. Peti stavek ima tako naslov Ples izrazijo. piščančkov v jajčnih lupinah, ki jih lahko tudi narišemo.

Poslušajo sodobne prireZaradi priljubljenosti so bile Slike z razstave velikokrat prirejene. O- dbe znanih »slik«: menili smo že Ravelove priredbe slik z razstave v izvedbi simfonične- - Kijevska vrata, ga orkestra. Sodobnejše priredbo pa so prispevali še Stan Funicelli - Jaga Baba in za kitarski trio, Keith Emerson za rock skupino in Isao Tomita - Ples piščančkov. elektronska glasbila in računalnik.

Opombe

Datum: Razred: 8.

Zap. št. ure: 26. in 27 Učni sklop: GLASBENA ROMANTIKA (24 ur od 35) Učna enota: RUSKA GLASBA - PETER ILJIČ ČAJKOVSKI (15. in 16. ura od 24) Cilji: Učenci ...

- poznajo največjega ruskega skladatelja Petra Iljiča Čajkovskega, - poznajo pomembna njegova glasbena dela, - zapojejo odlomek iz njegovega koncerta.

Glasbeni pojmi: ruska glasba, koncert, balet.

Med predmetne povezave: zgodovina, slovenščina, likovni pouk.

Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje.

Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna.

Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 8 (str. 68 – 69, 42).

Zaporedje dejavnosti Uvodni razgovor Peter Iljič Čajkovski

Klavirski koncert številka 1 v b - molu

Učitelj Ponovitev znanj o ruski glasbi.

Zunaj kroga peterice je ustvarjal skladatelj Peter Iljič Čajkovski, ki se je rodil leta 1840 v Votkinsu. Študiral je pravo v Petrogradu in šele, ko je doštudiral, se je lahko posvetil glasbi. Pri svojem delu se je zgledoval pri evropskih romantikih, ob tem pa ni prezrl tudi motivov iz ruske ljudske glasbe. Zaradi te dvojne usmeritve so mu v domovini očitali, da ustvarja preveč internacionalno, hkrati pa je s svojo glasbo zaslovel doma in v tujini in tako ime Rusije ponesel širom v svet. Med njegovovimi najbolj znanimi deli je Klavirski koncert številka 1 v b - molu.

In če se vse zaroti in če se smejejo vsi, če se domači jeze in od klavirja me pode, cele ure bom vadil, garal, da pianist bom postal in da nazadnje, da nazadnje,

Učenci Ponovijo in utrdijo svoje znanje.

V samostojnem delovnem zvezku na strani 68 si ogledajo skladateljevo sliko in preberejo zapis o skladatelju.

Zbrano poslušajo prvi stavek tega koncerta v dveh različnih izvedbah in ju primerjajo med sabo. Odgovore zapišejo

v za to predvideni prostor v samostojnem delovnem Pred nekaj leti je bila zelo znana hrvaška skladba Ljubav za sve, zvezku.

Zapojejo temo po zapisu pevca Sandija, ki ima s to skladbo nekatere podobnosti. v Pesmarici na strani 42.

Ljubav za 1. Ljubav za sve, ljubav za sve, ljubav je sve što ostaje, sve u ime nade, za bolje dane pod smjehom sruši zidove.

Ljubav za sve, ljubav za sve, nek’ samo ljubav vodi nas u novi svjet, u bolji svjet kreni i ne okreči se. prav nazadnje še Čajkovskega interpretirati bom znal.

Pripev: Povedi me u svjet gdje samo ljubav ostaje i ne boj se, za nas dolaze bolje godine.

Ti samo ti i ja i novi svjet oko nas, ti samo ti i ja možemo sve zajedno.

Poslušajo popevko, jo vrednotijo in ugotovijo, da je variacija oz. priredba znane teme iz koncerta.

Prevedejo besedilo in estetsko izvajajo pesem.

Študij glasbe

Po končanem študiju prava, je bil Čajkovski uradnik na ministrstvu za pravosodje, hkrati pa je študiral glasbo in po končanem študiju postal profesor na moskovskem konzervatoriju. V tem času je napisal prvo Prve skladbe simfonijo, opero in orkestralno skladbo Romeo in Julija, a z nobenim od teh del ni dosegel uspeha. Nesrečna poroka leta 1877 ga je spravila na rob živčnega zloma, a si je opomogel in pisal še naprej, saj je Nadežda njegovo ustvarjalnost spodbujala in denarno podpirala skrivnostna von Meck Nadežda von Meck, s katero se ni skladatelj nikoli srečal, temveč se je le dopisoval. Njej je posvetil svojo 4. simfonijo, kamor je vključil rusko ljudsko pesem in Nadeždi med drugim zapisal: »Če že ne najdeš zadovoljstva v samem sebim se ozri okoli sebe in pojdi med ljudstvo! Glej, kako zna biti veselo, kako se predaja radosti!

Breza Veseli se sreče drugih in še boš lahko živela!«. Ruska ljudska pesem, ki jo je vključil v zadnjem stavku 4. simfonije ima naslov Breza.

Zbrano spremljajo odlomek iz pisma in povežejo mecene z današnjimi sponzorji.

4. simfonija Skladatelj Peter Iljič Čajkovski je s svojo glasbo kmalu dosegel velike Poslušajo odlomek iz 4.

uspehe in kot skladatelj rastel, dokler ga niso skoraj vsi brez izjeme i- simfonije. meli za vodilnega ruskega skladatelja. Zaradi denarne neodvisnosti, ki je v njem vzpodbudila željo po novem ustvarjanju, je sledilo njegovo najbolj plodno glasbeno obdobje. Napisal je violinski koncert, opero Nova dela Evgenij Onjegin in Uverturo 1812, ki je bila napisana po naročilu za proslavo ruske zmage nad Napoleonom leta 1812. Skladatelj si je zamislil izvedbo (fantazijo), ki bi jo bilo mogoče izvajati tudi na prostem z zvonovi in celo topovi, ki jih je nadomestil s pavkami.

Uvertura 1812

Baleti Hrestač

Vsako pojasnjevanje tako privlačne in lahko razumljive glasbe bi bilo odveč. Danes glasbo Petra Iljiča Čajkovskega srečamo na koncertnih odrih, v filmih in v risankah. Najpogosteje izvajani njegovi deli sta baleta Hrestač in Labodje jezero. Hrestač je suita iz osmih delov za katero je Čajkovski dobil navdih v pravljici Hrestač in mišji kralj. Zgodba govori o deklici, ki za božič dobi hrestača in v sanjah le ta postane lep princ, ki se z igračami bori proti mišim in na koncu tudi zmaga.

Znani deli so: Koračnica, Ruski ples, Kitajski ples, Ples piščali, Cvetli-

Poslušajo pogosto izvajano Uverturo 1812.

Vejo, da se ples enega plesalca imenuje solo, za dva pas de deux, za skupino plesalcev pa zbor.

čni valček in Ples vile Sladkorčice, kjer je vpletel v orkester čelesto.

Labodje jezero

Španski ples iz baleta Labodje jezero

Zaključek

Za balet Labodje jezero je Čajkovski dobil leta 1875 naročilo od moskovskega Bolšoj teatra, ki je leta 1877 ta balet tudi prvič izvedel.

Balet ima stalno mesto v železnem repertoarju vseh večjih baletnih gledališč. Zgodba je povzeta po nemški legendi, kjer labod, ki je v resnici začarana kraljica Odilija lahko dobi svojo človeško podobo samo v mesečini. Princ Siegfried jo reši prekletstva, saj moč njune ljubezni premaga urok zlobnega čarovnika Rothbarta.

Poslušanje Španskega plesa iz baleta Labodje jezero.

Poslušajo in si ogledajo posnetke znanih delov iz baleta Hrestač.

Vejo, da ima v baletu poleg skladatelja pomembno vlogo še koreograf, ki si zamisli gibe plesalcev.

Ogledajo si odlomek, kjer pleše črni labod.

Poslušajo Španski ples iz baleta Labodje jezero in odgovorijo na vprašanji v samostojnem delovnem zvezku na strani 69.

Peter Iljič Čajkovski je umrl leta 1893 v Petrogradu. Za sabo je Poslušajo priredbo Uverzapustil obsežen opus glasbe. ture 1812 v izvedbi Swingle Singers.

Opombe

Razred: 8.

Zap. št. ure: 28, 29.

Datum: Učni sklop: GLASBENA ROMANTIKA (24 ur od 35) Učna enota: ČEŠKA GLASBA (17. in 18. ura od 24) Cilji: Učenci ...

- poznajo pomembna češka skladatelja Bedřicha Smetano in Antonina Dvořaka, - poznajo glasbena dela in življenje omenjenih skladateljev, - zapojejo ljudsko pesem in odlomke iz znanih del.

Glasbeni pojmi: absolutna glasba, programska glasba, nacionalna opera, programska glasba.

Med predmetne povezave: zgodovina, zemljepis, slovenščina, likovni pouk.

Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje.

Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna.

Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 8 (str. 58, 70, 71, 43).

Zaporedje dejavnosti Uvodni razgovor

Učitelj

Učenci

Glasbene oblike s svojim bogastvom melodij, ritmov, sozvočij in Vejo, da je absolutna glazvočnih barv so izvor različnih glasbenih vsebin. Zvočne zamisli same sba tista, ki je označena

po sebi spodbujajo naša doživetja, razmišljanja in prek tega le z imeni glasbenih del

Absolutna razpoloženja. Ker nam takšne skladbe v naslovu ne razkrivajo kaj je ali s številkami kot npr. glasba skladatelj želel orisati z glasbili, jim pravimo ABSOLUTNA GLASBA. simfonija št. 5, etida…

Včasih pa želijo skladatelji z inštrumenti izraziti neko zunaj glasbeno vsebino, na primer pravljico, sliko ali prizor iz narave, preteklosti, seProgramska glasba danjosti in prihodnosti. V tem primeru ima inštrumentalna glasba svojo Spomnejo se na takšna zunaj glasbeno PROGRAMSKO vsebino, ki jo skladatelj običajno dela (Jutro, Slike z razstave, V mesečini…). napove že v naslovu skladbe, včasih pa ga pojasni tudi z besedami. Čuk se je oženil

Vltava

Enega najlepših primerov inštrumentalne programske glasbe bomo spoznali ob slovenski pesmi Čuk se je oženil. Iz te pesmi lahko naredi- Pojejo slovensko ljudsko mo več variacij. Dvodobno mero spremenimo v tridobno, melodijo, ki pesem in ustvarjajo variirane melodije. je v durovi lestvici pa v mol lestvico.

Podobno melodijo je napisal v programski pesnitvi Vltava, češki romantični skladatelj Bedřich Smetana. V svoji simfonični pesnitvi Moja domovina, za katero je napisal program zvočno ponazori izvir in tek češke reke Vltave. Skladba vsebuje ritmične in melodične značilnosti češke ljudske glasbe. Skladatelja so ob pisanju navdihovali češka zgodovina, češke legende in lepote češke narave. Glavni temi lahko dodamo še besedilo, kot so ga učenci, ki so sedaj v 9. razredu: Med polji teče Vltava širni tok, v brzicah razpenjena prši okrog.

Kaj vse na poti doživi nam govori, gozda se rog glasi, ples svate budi.

Bedřich Smatana Opera Prodana nevesta

Bedřicha Smetane

Antonin

Razen simfoničnih pesnitev in komornih skladb s katerimi se je proslavil, je Smetana znan še po komični nacionalni operi Prodana nevesta, ki je že ob svojem nastanku doživela velik uspeh in ostala popularna vse do danes. Zgodba pripoveduje o Marinki, ki jo starši želijo poročiti z Vaškom, sinom bogatega kmeta Mihe, ki pa ga nima rada. Zgodbo zaplete neznani tujec Janko, katerega Marinka ljubi. Vaški mešetar Kecal ponuja Janku celo bogastvo, če se odpove Marinki. Janko bogastvo sprejme pod pogojem, če se bo Marinka poročila z Mihovim najstarejšim sinom. Mešetar privoli in vsi razen Marinke so veseli.

Stvar se pojasni, ko Janko pove, da je nezakonski a vseeno najstarejši Mihov sin. Zgodba se srečno konča, saj se Janko poroči z Marinko, povrhu pa ima še bogastvo, ki mu ga ponudi Kecal.

Na zemljevidu spremljajo tok reke Vltave, preberejo vsebino, poslušajo odlomke iz simfonične pesnitve, sestavijo besedilo na temo melodijo in pojejo.

V samostojnem delovnem zvezku na strani 58 si ogledajo skladateljevo sliko, preberejo zapis o skladatelju in si naredijo zapis.

Opišejo pojma komična in nacionalna opera in ju primerjajo s pojmi buffa, verizem, leitmotiv, …

Pozorno poslušajo besedilo in zbrano poslušajo odlomek iz opere.

Bedřich Smetana je eden najpomembnejših čeških skladateljev, ki je bil ob tem še pedagog, dirigent in upravnik Narodnega gledališča v Pragi, ki ga je tudi ustanovil leta 1869. Njegova zadnja leta so bila Utrdijo znanje o L. van mračna, saj je oglušel (kot njegov velik vzornik Ludvig van Beethovnu in ob petju Beethoven). Umrl je leta 1884 v Pragi, a v Vltavi ima trajen spomenik. ponovijo in utrdijo temo Vltave. .

Smetanov učenec Antonin Dvořak je tudi postal znan predstavnik češke nacionalne šole. V njegovih skladbah ni čutiti težnje po novih kompozicijskih prijemih, saj se je pri skladanju držal že ustaljenih in

Dvořak

preverjenih načinov skladanja. Ker je z glasbo predvsem želel spregovoriti ljudstvu vsa njegova dela preveva izrazita melodika. Ta je lepo Humoreska slišna v njegovih osmih Humoreskah, ki so jih v času nemih filmov najeti pianisti pogosto igrali v kino dvoranah in tako filmom dali še glasbeno vsebino. Pianist, ki je iz dvorane sledil dogodkom na filmskem Prva platnu, jih je obigraval, ob tem pa je s vojo glasbo preglasil moteče filmska filmske projektorje, hkrati pa ljudem razbil neprijeten občutek samote v glasba velikih temnih prostorih.

Simfonija

Domača pesem

Humoresko v Ges-duru je napisal po prihodu iz Amerike, kjer bil nekaj let ravnatelj glasbenega konzervatorija v New Yorku. Tu je leta 1892 napisal nekaj najboljših svojih del, med katerimi ima posebno mesto 9. simfonija z imenom Iz novega sveta. Znamenita melodija iz drugega stavka Largo spominja na črnsko duhovno pesem z ameriškega juga. Odlomek, ki ga lahko tudi zapojemo, se nahaja v Pesmarici na straneh od 43 do 45.

Pojejo temo iz 2. stavka simfonije št. 9 »Iz novega Plovejo, plovejo barke prek morja, sveta« (Pesmarica, strani plovejo, plovejo ptice prek neba.

43 do 45). Petje Plavajo, plavajo želje v rodni kraj, spremljajo z orffovimi tavajo, tavajo misli tja nazaj. glasbili.

Plovejo, plovejo barke prek morja, V samostojnem plovejo, plovejo ptice prek neba. delovnem zvezku na strani 70 si ogledajo skladateljevo sliko in preberejo zapis o skladatelju.

9. simfonija (Simfonija iz Novega Poslušanje 9. simfonije (Simfonije iz Novega sveta), 2. stavek – Largo in sveta), 2. krajša analiza. stavek Largo

Zaključek

Opombe

Vejo, da sta brata Lumiere leta 1896 zavrtela prvi nemi film, poslušajo znano Humoresko v Gesduru, op. 101 za klavir in neštejejo prve filmske junake humoresk (Buster Kitten, Charlie Chaplin, Stan in Olio …).

Poslušajo še orkestralno različico Humoreske v Ges-duru, op. 101 in odgovorijo na vprašanji v samostojnem delovnem zvezku na strani 70 (zgornji sklop vprašanj).

Antonin Dvořak v svoji glasbi ni želel razviti novega sloga ali utreti novih poti. Šlo mu je samo za to, da bi pisal glasbo, ki bi prihajala od srca in segala do srca, torej preprosto in iskreno glasbo. Pisal je samospeve, simfonije ter klavirska, komorna in orkestralna dela.

Poslušajo odlomek iz 9. simfonije, odgovorijo na vprašanja v samostojnem delovnem zvezku na strani 70.

Poslušajo Slovanski ples št. 8 v g-molu in preberejo anekdoto v samostojnem delovnem zvezku na strani 71.

Datum: Razred: 8.

Zap. št. ure: 30.

Učni sklop: GLASBENA ROMANTIKA (24 ur od 35) Učna enota: SLOVENSKA GLASBA (19. ura od 24) Cilji: Učenci ...

- poznajo romantični čas pri Slovencih in Ljubljano, ki je bila središče glasbe, - poznajo Filharmonično družbo, Glasbeno matico, Slovensko deželno gledališče in čas čitalnic, - zapojejo pesmi Stoji, stoji Ljubljan'ca in Zdravljica in zaplešejo čitalniške plese.

Glasbeni pojmi: Béseda, čitalnica.

Med predmetne povezave: zgodovina, slovenščina.

Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje.

Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna.

Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 8 (str. 90, 91).

Učitelj

Zaporedje dejavnosti Uvodni razgovor

Učenci

Ponovitev znanj o romantični glasbi, predstavnikih in najpomembnejših Ponovijo in utrdijo svoje glasbenih oblikah ob pomoči samostojnega delovnega zvezka na znanje in pojejo pesmi. straneh 78 do 83.

Razvoj v svetu so poskušali dohitevati tudi ljudje, ki so živeli na slo-

Akademija venskih tleh. Ljubljana se je že v 18. stoletju začela razvijati v najglasbenikov

pomembnejše slovensko gospodarsko, znanstveno in kulturno središče. V njej so plemiči in bogati meščani, ki so se poklicno ali ljubiteljsko Utrdijo znanje o Akadeukvarjali z glasbo, že leta 1701 ustanovili Akademijo filharmonikov. miji filharmonikov.

V tistem času je Ljubljana bila opevana tudi naslednji ljudski pesmi:

Stoji, stoji Ljublan'ca

1.

2.

3.

4.

5.

Stoji, stoji Ljublan'ca, Ljubljan'ca dolga vas.

Na sredi te Ljubljan'ce je lip'ca zelena.

Pod lip'co stoji miza, oj miza kamnata.

Okoli mize stolci, oj stolcev je dvanajst.

Na njih sedijo fantje, oj fantje Ljubljačani.

Filharmoni- Ob koncu 18. stoletja poklicni in ljubiteljski glasbeniki iz vrst ljubljančna družba skih meščanov nadaljujejo tradicijo Akademije filharmonikov in leta

Estetsko zapojejo znano ljudsko pesem ob pomoči Pesmarice Glasba danes in nekoč 7.

1794 ustanovijo Filharmonično družbo. Imeli so orkester, zbor, godalni kvartet in tudi glasbeno šolo. Družba je skrbela za kakovostne glasbene programe in povezavo z glasbenim svetom tedanje Evrope.

Veliko potrditev svojega dela je Filharmonična družba doživela leta 1818, ko ji je Ludwig van Beethoven poslal rokopis svoje partiture 6. simfonije. Leto kasneje je postal Beethoven tudi častni član naših Ponovijo znanja o filharČastni člani glasbenikov. Med častnimi člani so bili razen Beethovna še: Joseph monični družbi o teh sklaHaydn ter pozneje v obdobju romantike še skladatelja Niccolo dateljih in njihovih delih.

Paganini in Johannes Brahms.

Filharmonična družba, ki je združevala tako poklicne glasbenike kot ljubitelje glasbe, je bila v prvi polovici 19. stoletju v slovenskem prostoru osrednja glasbena ustanova, čeprav je bila v glavnem v rokah Nemcev. Ta skupina glasbenikov je organizirala koncerte, in Filharmoniskrbela za kvaliteten kader, ki je učil v glasbeni šoli. Uspešnost filharčna družba monične družbe potrjujejo ohranjeni koncertni listi, ki nam še danes Aktivno se vključujejo v govorijo katera dela so takrat poslušali in igrali. Ob 200-letnici Filhar- razgovor in si ogledajo spominski znamki. monične družbe sta bili leta 1994 izdani dve spominski znamki.

Na omenjeni znamki je tudi skladatelj Antonin Dvořak, ki pa je bil častni član Glasbene Matice iz Ljubljane. To je bila slovenska glasbena ustanova, ustanovljena leta 1872, ki je ravno tako skrbela za glasbene Glasbena izvajalce in imela slovensko glasbeno šolo. Ohranjala je zlasti slovenMatica sko ljudsko dediščino, podpirala je glasbeno ustvarjalnost slovenskih skladateljev in skrbela za glasbeno izobraževanje. Razen tega so Slovenci ustanovili še Dramatično društvo in Slovensko deželno gledališče, kjer so uprizarjali v glavnem slovenske drame in opere.

Preberejo besedilo v samostojnem delovnem zvezku na strani 90 in si ogledajo sliko Slovenskega deželnega gledališča na strani 91.

Odločilni pomen za oblikovanje glasbenega sporočila v obdobju romantike na Slovenskem je imela marčna revolucija, ki je uveljavljala Slovenska novo vrednoto – narodno zavest. Tako kot mnogi drugi evropski naronarodna di, se po letu 1848 izrazila prebujena slovenska nacionalna zavest v zavest političnem programu Zedinjena Slovenija, ki je pozival k združitvi vseh Estetsko zapojejo pesem Slovencev v eno državo z deželnim središčem v Ljubljani, vendar še Zdravljica. vedno v okviru Avsto-Ogrske monarhije. Leta 1869 zakonsko določijo osnovno šolo, kjer je petje postalo obvezen predmet. Slovenstvo je Zdravljica med Slovenci prebudil med drugim tudi France Prešeren z Zdravljico.

Tabori in čitalnice

Ples

Zaključek

V tem času se je začel uveljavljati tudi nov odnos do umetnosti, predvsem do glasbe. Zahteva po glasbenem življenju slovenskega naroda je vodila k opustitvi visokih umetniških ciljev. Narodnostna čustva so se prebujala ob povezovanju besede in glasbe, zato so začeli pisati in izvajati zborovske in solistične pesmi z domoljubno vsebino. Po mar- Zaplešejo polonezo, valčni revoluciji, še posebej pa po letu 1861 so začeli v Trstu, Celju, ček in polko.

Ljubljani, Ptuju in po vseh večjih krajih napredni Slovenci ustanavljati tabore in čitalnice. Na teh prireditvah, ki so se imenovale bėsede so recitirali in čitali dela slovenskih avtorjev, peli zborovske pesmi z domoljubno vsebino in plesali takratne priljubljene plese.

Glasbena ustvarjalnost je bila v obdobju prebujanja narodov prežeta s slovenskim ljudskim izročilom. Mnogi slovenci so v tem času napisali kakšno pesem. Nekatere so znane še danes in so že ponarodele. Med najbolj pomembnimi skladatelji so bili: Miroslav Vilhar, ki je napisal pesem Po jezeru (Pesmarica, stran 50), Benjamin Ipavec s pesmijo Domovini, Gustav Ipavec, ki je napisal znano pesem Slovenec sem Davorin Jenko z znanima pesmima Lipa ter Naprej zastave slave in Jakob Aljaž s čudovito pesmijo Oj, Triglav moj dom

Poslušajo pesmi in jih spremljajo po notni sliki.

Odgovorijo na vprašanje v samostojnem delovnem zvezku na strani 91.

Pesmi zapojejo (Po jezeru: Pesmarica, stran 50; Domovini:

Pesmarica, stran 51, Slovenec sem: Pesmarica, stran 52, Lipa: Pesmarica, stran 53, Naprej: Pesmarica, stran 54; Oj, Triglav, moj dom: Pesmarica, stran 55).

Opombe

Datum: Razred: 8.

Zap. št. ure: 31.

Učni sklop: GLASBENA ROMANTIKA (24 ur od 35) Učna enota: OPERA PRI SLOVENCIH - GORENJSKI SLAVČEK (20. ura od 24) Cilji: Učenci ...

- poznajo pomembnega romantičnega skladatelja v Sloveniji Antona Foersterja, - poznajo glasbeno gledališče in opero Gorenjski slavček, - zapojejo odlomke iz znane opere Gorenjski slavček.

Glasbeni pojmi: opera, solisti, orkester, tehnični delavci...

Med predmetne povezave: zgodovina, slovenščina, likovni pouk, tehnika.

Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje.

Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna.

Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 8 (str. 93, 59 - 65).

Zaporedje dejavnosti Uvodni razgovor Glasbena matica

Učitelj Ponovitev znanj o slovenski romantični glasbi in o operi.

Omenjali smo že Glasbeno matico, ki je bila vseslovenska organizacija, ustanovljena v Ljubljani leta 1872. Imela je svoj program: zbiranje in izdajanje slovenskih ljudskih pesmi, ureditev knjižnice, prirejanje koncertov vodenje in organizacija slovenske glasbene šole.

Učenci Ponovijo in utrdijo svoje znanje.

Poznajo program Glasbene matice in se spomnijo, da je bil njihov častni član Antonin Dvořak.

V času romantike je delovalo pri nas tudi nekaj čeških glasbenikov, ki Ugotovijo vzroke za priČeški seljevanje tujih glasbeniglasbeniki pri so tu našli svojo drugo domovino. nas kov (pomanjkanje šolanih glasbenikov pri nas).

Anton Foerster

Med njimi je bil tudi skladatelj Anton Foerster, ki je kljub temu, da je bil Čeh, dal Slovencem vse svoje bogato znanje. Več kot 50 let je pomagal graditi samostojno slovensko glasbeno kulturo. Zaradi

temeljitega poznavanja stroke je imel velik vpliv na slovensko glasbeno življenje. Deloval je v Ljubljani, kjer je bil zborovodja Narodne čitalnice, dirigent orkestra Dramatičnega društva in sodelavec v Glasbeni matici. Pisal je tako posvetno kot cerkveno glasbo. Urejal je časopis Cerkveni glasbenik in napisal več klavirskih, komornih ter precej zborovskih skladb.

Gorenjski slavček

Vsebina opere

Stoji, stoji tam lipica

Ogedajo si skladateljevo sliko v samostojnem delovnem zvezku na strani 93 in preberejo zapis o njem.

Največ Slovencev pa ga pozna po najbolj znani slovenski nacionalni operi Gorenjski slavček, s katero se je prijavil leta 1872 na razpis Ogledajo si plakat, ki je ljubljanskega Dramatičnega društva za izvirna slovenska dela. Na vabil na izvedbo opere. tem natečaju je ocenjevalna komisija, v kateri je bil tudi Bedřich Smetana, dodelila Antonu Foersterju in njegovi operi prvo nagrado.

Vsebina opere, v katero je vključil napeve znanih slovenskih pesmi je: Študent Franjo se je po daljši odsotnosti spet vrnil v domačo vas, kjer ga z veseljem dočakajo prijatelji, predvsem pa se ga je razveselilo njegovo dekle Minka, ki mu vsa vesela zapoje. V vasi se je pojavil tudi francoski pevec in zbiralec ljudskih pesmi Chansonett z ženo Ninon. Od daleč je slišal Minkino petje in se tako navdušil za tega “gorenjskega slavčka”, da želi dekle vzeti s seboj v Francijo in jo šolati za pevko. Minko išče med dekleti, ki so prišla mimo gostilne. Ob poslušanju odlomka iz opere prepoznajo meMinka se mu predstavi z znano pesmijo. lodijo pesmi Stoji učilna.

1. Stoji, stoji tam lipica, pod lipo hladna senčica, Zapojejo znano pesem z pa v senci miza kamnata, na štiri ogle rezana. iz opere.

2. Že priletela ptičica, oj drobna ptica pisana, že sedla je na lipico, zapela lepo pesmico.

Chansonett bi skoraj prepričal Minko, da bi odšla z njim, predvsem, ker je ponudil 200 goldinarjev, ki bi jih morala dekličina mati plačati brezsrčnemu upniku. Medtem se je zvečerilo. Franjo je pripeljal prijatelje, ki so zapeli v večerni mrak ljudsko pesem “Vsi so prihajali”.

Vsi so prihajali

1. Vsi so prihajali, njega ni b’lo, jaz sem pa čakala, jaz sem pa čakala. Poslušajo znano pesem.

Vsi so prihajali, njega ni b’lo, jaz sem pa čakala oj, sama doma.

2. Zvezdice so prišle, lun'ca je bla, jaz sem pa jokala, jaz sem pa jokala.

Po zapisu pesmi v Pesmarici na strani 59 pe3. Fantič pa prišel bo, stisnil roko, spet bo ozdravljeno, spet bo ozdravljeno. sem občuteno in estetFantič pa prišel bo, stisnil roko, spet bo ozdravljeno oj, srce bolno. sko zapojejo.

Zvezdice so prišle, lun'ca je bla, jaz sem pa jokala oj, sama doma.

Sodba

Finale

Ta pesem je Minko tako prevzela, da je sklenila ostati doma. Ker pa Chansonett ni odnehal, sta vaški župan Štrukelj in njegov pisar Rajdelj kar v gostilni pripravila sodišče, ki je obsodilo Francoza na Poslušajo znano šaljivo 200 goldinarjev kazni in izgon iz dežele. Sodba je izrečena v sloven- sodbo. ski francoščini.

Medtem je francoski kurir prinesel novico, da je Chansonett imenovan za dvornega pevca in povišan v viteški stan. Tako se je vse srečno

končalo: Minka je v dar dobila denar za odplačilo dolga in ostala v domači vasi, Chansonett pa se je prijateljsko poslovil od vaščanov, ki mu zapojo v slovo nekaj znanih slovenskih pesmi ( Sijaj, sijaj sončece, Al’ me boš kaj rada imela, Delaj dekle pušeljc, Glej, glej kak’ mimo gre, Mizo sem ribala, Še kikelco prodala bom, Eden po cesti gre, Mi ptica zapoje, Bratci veseli vsi).

Zaključek

Po notni sliki spremljajo poslušani odlomek in prepoznajo znane ljudske pesmi.

Zapojejo pesmi iz Finala.

O operi Gorenjski slavček govori tudi anekdota v samostojnem Preberejo anekdoto v samostojnem delovnem delovnem zvezku na strani 93. zvezku na strani 93.

Opombe:

Po tej uri učenci preverijo, utrdijo ocenijo znanje o romantiki.

Datum: Razred: 8.

Zap. št. ure: 32.

Učni sklop: GLASBENA ROMANTIKA (24 ur od 35) Učna enota: MOZAIK ZNANJA (21. ura od 24) Cilji: Učenci ...

- ponovijo in utrdijo svoje znanje o glasbi in glasbenikih, ki so živeli in delali v klasicizmu in romantiki, - poznajo glasbeno gledališče ob prepoznavanju glasbenih primerov, - zapojejo odlomke iz znanih del in pesmi iz tega šolskega leta.

Glasbeni pojmi: glasbeni čas, skladatelji in njihova dela.

Med predmetne povezave: zgodovina, slovenščina, likovni pouk.

Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje.

Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna.

Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 8.

Učitelj

Zaporedje dejavnosti Uvodni razgovor

Po preverjanju in utrjevanju znanja s preizkusom znanja št. 2 in pregledom zvezka ocenim učence po prej znanih kriterijih.

Odlično (5) - 90% - 100 % Prav dobro (4 - 75% - 89% Dobro (3) - 60% - 74% Zadostno (2) - 45 % - 59% Nezadostno (1) - 0 % - 44%

Utrjevanje Preverjanje in ocenjevanje znanja

Učenci

Znan Beethovnov pevski odlomek iz devete simfonije se imenuje Oda radosti. __/1 »Oče« in eden največjih mojstrov samospeva je bil v romantiki Franz Schubert __/1 __/1 Najbolj znan romantični violiniski virtuoz je bil Italijan Niccolo Paganini.

Felix Mendelsohn je kot dirigent oživil in proslavil tedaj pozabljenega baročnega skladatelja J. S. Bacha. V suito Sen kresne noči je vključil tudi poročno koračnico. __/2 Znani romantični pianisti so bili: F. Chopin, F. Liszt, R. in C. Schumann. __/3 __/3 Romantični orkesterski skladatelji so bili H. Berlioz, R. Straus, G. Mahler .

Jacques Offenbach je ustvaril lažjo, zabavno opero ki se imenuje opereta. __/1 Po njem se je zgledoval tudi »kralj dunajskih valčkov« Johann Strauss. __/1 V obdobju romantike zaživi glasba tudi v vzhodnih evropskih deželah. Znani skladatelji so: Norveška – E. Grieg, Finska – J. Sibelius, Češka – B. Smetana, A. Dvorak, Rusija–P. I. Čajkovski,M. P. Musorgski, Slovenija M. Vilhar, D. Jenko, G. Ipavec. _/6

Poznajo lestvico za kriterij ocenjevanja:

Preverijo in urdijo svoje znanje.

Poveži skladatelje z njihovimi operami: Poveži skladatelje z njihovimi deli: Gioacchino Rossini NABUCCO Edvard Grieg LABODJE JEZERO SEVILJSKI BRIVEC R. Schumann VLTAVA Richard Wagner CARMEN B. Smetana NA LEPI MODRI ...

AIDA Jakob Aljaž JUTRO Giuseppe Verdi VILJEM TELL Johann Strauss SANJARJENJE VALKIRA Davorin Jenko OJ, TRIGLAV MOJ ...

Georges Bizet LOHENGRIN P. I. Čajkovski LIPA __/7 __/7 Napiši kratko vsebino opere Gorenjski slavček, ki jo je napisal Anton Foerster: __/3

Rešujejo list z nalogami za ocenjevanje znanja.

Opombe:

Datum: Razred: 8.

Zap. št. ure: 33,. 34. in 35.

Učni sklop: GLASBENA ROMANTIKA (24 ur od 35) Učna enota: SLOVENSKI ČITALNIŠKI SKLADATELJI (22., 23. in 24. ura od 24) Cilji: Učenci ...

- nadgradijo znanje o najbolj pomembnih čitalniških skladateljih, - utrdijo že najbolj znane njihove skladbe in spoznajo še nove, - zapojejo znane čitalniške pesmi.

Glasbeni pojmi: čitalniški skladatelji in pesmi.

Med predmetne povezave: zgodovina, slovenščina.

Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje.

Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna.

Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 8 (84 – 95, 50 - 58).

Zaporedje dejavnosti Uvodni razgovor

Samouki

Učitelj

Učenci

Znani glasbeniki, druge osebnosti in dogodki romantike pri nas so Ogledajo si prikazani na časovnih vzporednicah v samostojnem delovnem zvezku vzporednice na straneh 94 in 95. debatirajo.

časovne in

Skladatelji, ki so pisali prve čitalniške pesmi, so bili v največih primerih Ugotovijo, da je samouk samouki. Kar nekaj pesmi iz obdobja od leta 1848 do leta 1900, ko so nešolan glasbenik in zati glasbeniki ustvarjali je ponarodelih. pojejo že znane pesmi.

Pomembnejši čitalniški skladatelji znani po svojih pesmih so bili:

Jurij Fleišman Pod oknom (Luna sije)

JURIJ FLEIŠMAN, ki je bil učitelj (samouk). Znane njegove pesmi so En starček je živel, Železna cesta, Ti si urce zamudila in Pod ok- Naredijo si zapis v obliki miselnega vzorca. nom, za katero je besedilo napisal France Prešeren.

1. Luna sije, klad’vo bije trudne pozne ure že; pred neznane srčne rane meni spati ne puste.

2. Ti si kriva, ljubezniva deklica neusmiljena; ti me raniš, ti mi braniš, da ne morem spat doma.

3. Obraz mili tvoj po sili vedno mi je pred očmi

Pojejo po notni sliki, ki je

zdihujoče srce vroče vedno k tebi hrepeni.

v PSOP na strani 297.

MIROSLAV VILHAR je bil pesnik, politik, graščak (samouk). Znan je po plesnih skladbah za klavir, po samospevih po glasbeni igri Jamska Ivanka, še posebej pa po pesmih: Po jezeru bliz’ Triglava, Miroslav Sonce čez hribček gre in Zagorski zvonovi.

Ob poslušanju zapojejo Vilhar pesem Sonce čez hrib1. Sonce čez hribček gre, luna pa za gore, zvezdice presvetle se potope. ček gre, ki jo poznajo iz Drumla, drumla di, drumla, drumla di nižjih razredov. drumla, drumla, drumla, drumla, drumla di Sonce čez hribček gre

Zvezdice presvetle se potope.

2. Sonce čez hribček gre, rožice se bude, v rosi se njih glave krasno blešče. Drumla …

3. Sonce čez hribček gre, ptičice žvrgole, žarkov se vesele, k nebu lete. Drumla …

4. Sonce čez hribček gre, pesmi v nebo done, rajati tudi sme moje srce. Drumla …

Davorin Jenko

DAVORIN JENKO je bil pravnik, dirigent in eden prvih šolanih glasbenikov. Napisal je več priredb slovenskih pesmi za klavir, prvo slovensko himno Naprej, znano Lipo ter lepo pesem Pastirček.

Pastirček

1. Kaj pa ti piskaš, kaj pa ti vriskaš, mladi pastirček svojim ovcam?

Kaj bi ne vriskal, kaj bi ne piskal, zato piščalko svojo imam.

2. Meni ovčice so tovar'šice, večje jaz sreče tu ne poznam.

Čreda se pase, radostne glase ptice v grmovju mi žvrgole.

Družina Ipavec Gustav Ipavec Predica

Poslušajo Vilharjevo pesem Zagorski zvonovi v klavirski izvedbi in v pop priredbi Andreja Šifrerja ter ju vrednotijo. Pesem zapojejo (Pesmarica, stran 58).

Poslušajo zabavno priredbo znane pesmi v izvedbi Andreja Pinteriča in jo še sami zapojejo ob besedilu, ki ga najdejo v pesmarici 300 narodnih.

Med slovenskimi skladatelji v obdobju romantike moramo omeniti tri Preberejo zapis v skladatelje družine Ipavec iz Šentjurja pri Celju: samostojnem delovnem zvezku na strani 92.

GUSTAV IPAVEC (Josipov oče) je bil zdravnik, župan (samouk). Pisal je klavirske skladbe, plese, koračnice, samospeve. Znane njegove pesmi so Predica, Slovenec sem in Vse mine (Kje so moje rožice).

1. Le predi dekle, predi, prav lepo nit naredi, da se ne bo krotičila in tud’ ne tkalcu trgala. In tud’ ne tkalcu …

2. Poštena je predica in stara je resnica, da tisto dekle kaj velja, ki obleko vso domačo ima, ki obleko ...

3 Le predi prav vesela, boš lepe pesmi pela.

Kolovrat pojde na okrog, bo tekla lepše nit od rok, bo tekla ...

Vejo, da je besedilo za pesem Predica napisal na Bizeljskem Anton Martin Slomšek in estetsko zapojejo.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

1. Kje so moje rožice, pisane in bele, moj'ga srca ljubice, žlahtno, Vse mine žlahtno so cvetele. Ah, pomlad je šla od nas, vzela jih je zima mraz.

(Kje so moje rožoce) 2. Kje so moje ptičice, kam so odletele? Oh nedolžne pevčice, kak' so, Kak' so žvrgolele! Zanjke b'le nastavljene, ptičke so se ujele vse.

3. Kje je tista deklica, v vrtu je sedela, lepa kakor rožica, pesmi, Pesmice je pela. Hitro, hitro mine čas, mine tudi lep obraz.

4. Kje je fantič zdaj vesel, ki je to prepeval, da bi še enkrat zapel, kratek, Kratek čas nam delal. Hitro, hitro mine čas, ah ne bo ga več pri nas.

Vejo, da je besedilo za pesem Kje so moje rožice napisal v Pišecah Franc Oražem, poslušajo in zapojejo.

Ob poslušanju spremljajo

Benjamin Ipavec Josip Ipavec

BENJAMIN IPAVEC je bil brat Gustava Ipavca. Znan je po klavirskih prirejeno besedilo na tedelih, samospevih, zborovski pesmi Domovini, po spevoigri (operi) mo 1. stavka na strani Teharski plemiči in Serenadi za godalni orkester.

56.

JOSIP IPAVEC je bil sin Gustava in nečak Benjamina Ipavca. Napisal Poslušajo zborovsko peje opereto Princeza vrtoglavka, balet Možiček in nekaj pesmi. sem Imel sem ljubi dve.

JAKOB ALJAŽ je bil duhovnik, planinec, lastnik Triglava (samouk). Razumejo velik pomen

Jakob Aljaž Pisal je pesmi za podeželske pevce in izdal pesmarico najbolj znanih Jakoba Aljaža za Sloven-

čitalniških pesmi, v kateri je tudi njegova pesem Oj Triglav moj dom. ce in poslušajo priredbo pesmi Oj, Triglav, moj Izmed množice glasbenikov, ki so pisali v času romantike smo omenili dom.

Zaključek le nekaj najbolj pomembnih. Slikar Saša Šantel je leta 1936 upodobil vse znane glasbenike, ki so bili pomembni za Slovence do leta 1936. Ogledajo si znano sliko v Slovenski Skladatelji so na sliki iz različnih glasbenozgodovinskih obdobij, slika smaotojnem delovnem skladatelji pa visi danes v prostorih Slovenske filharmonije. zvezku na straneh 84 in 85 in utrdijo znanje. vilko.urek@guest.arnes.si

Preverjanje znanja št. 1 za 8 . razred Datum:____________Ime in priimek:____________________________________ Točkovnik 17 – 22 = 2 (zd)

23 – 28 = 3 (db)

29 – 34 = 4 (pdb)

35 – 39 = 5 (odl)

Število pridobljenih točk:_________

1. Razporedi glasbena obdobja BAROK, KLASICIZEM, RENESANSA v pravo zaporedje! (Začni z najbolj oddaljenim obdobjem) a.__________________________ b.___________________________ c.___________________________________.

2. Pod slike napiši pravilna imena dunajskih klasikov:

__/3

__/3

3. Čarobna piščal, Figarova svatba, Don Giovani, Figaro, Fidelio so naslovi znanih klasicističnih _____________________. __/1 4. Opiši znane dele in izraze iz opere z njihovimi značilnostmi!

Gledališki list je ____________________________________________________________________________________. __/1 Libreto je __________________________________________________________________________________________. __/1 Uvertura je ________________________________________________________________________________________. __/1

Recitativ je _________________________________________________________________________________________. __/1 Arija je ____________________________________________________________________________________________. __/1 Zbor je ____________________________________________________________________________________________. __/1 5. Vpiši številke!

ARIJO poje ____ pevec, v DUETU pojeta ____ pevca, v TERCETU ____ in v KVARTETU _____ pevci. __/2

6. Poveži glasbene poklice v operi z opisi njihovih del tako, da pravilni poklic vpišeš pred ustrezni opis poklica!. ____________________________________ napiše operno besedilo

PLESALEC

____________________________________ skrbi za obleko

LIBRETIST

____________________________________ ustvarja glasbo

REŽISER

____________________________________ vodi orkester in celotno predstavo

KOSTUMOGRAF

____________________________________ oblikuje zamisel odrske opreme

DIRIGENT

____________________________________ vodi gledališki del predstave v celoti

SKLADATELJ

SCENOGRAF __/3 ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------7. Na kratko opiši glavne značilnosti najbolj znanih in priljubljenih glasbenih del v klasicizmu!

SONATA je _________________________________________________________________________________________. __/2 SONATINA je _______________________________________________________________________________________. __/2 SIMFONIJA je ______________________________________________________________________________________. __/2 KONCERT je _______________________________________________________________________________________. __/2

8. Ob poslušanju odlomkov napiši naslove skladb in priimke skladateljev, ki so jih napisali.

Naslov glasbenega dela:

Priimek skladatelja

1.

2.

3.

4.

5.

6.

__/6

9. Podrobno si oglej notni zapis Ode radosti, ki si jo spoznal pri pouku in reši spodnje naloge!

Učitelj pripravi prilogo z notnim zapisom Ode radosti iz Pesmarice, stran 22.

-

Čigava himna je danes ta skladba! __________________________________________________________.

__/1

-

Za koliko glasov je napisana melodija v tem notnem zapisu! _______________________________________.

__/1

-

Na enem delu pesmi je skladatelj s sinkopo prenesel poudarek s poudarjene dobe na nepoudarjeno taktovsko dobo.

Z rdečim svinčnikom obkroži ta del skladbe! __/1

-

Kaj pomeni oznaka slavnostno nad notnim zapisom?

_______________________________________________________________________________________________ __/1

-

Izpiši del besedila, ki poziva k prijateljstvu med vsemi ljudmi!

_______________________________________________________________________________________________ __/1 -

Poišči ime skladatelja, ki je napisal to melodijo in ga v celoti napiši na črto!

_______________________________________________________________________________________________ __/2

Viri slikovnega gradiva: Ludwig van Beethoven. Pridobljeno 14. 9. 2007, iz http://sl.wikipedia.org/wiki/Beethoven Wolfgang Amadeus Mozart Pridobljeno 14. 9. 2007, iz http://sl.wikipedia.org/wiki/Wolfgang_Amadeus_Mozart Joseph Haydn. Pridobljeno 14. 9. 2007, iz http://en.wikipedia.org/wiki/Joseph_Haydn

PREIZKUS za OCENJEVANJE ZNANJA št. 1 za 8 . razred Datum:______________Ime in priimek:_________________ Točkovnik 11 – 14 = 2 (zd) 15 – 18 = 3 (db) 19 – 21 = 4 (pdb) 22 – 25 = 5 (odl) Število osvojenih točk:_____ / 25 1. Dopolni naslednje stavke z besedami!

Ocena ________

Koral, Benetke, dunajski klasiki, Dunaj, renesansa, beneški trgovci, romantika, opera, barok

Glasbeni obdobji, ki sodita časovno pred klasicizem sta: ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ in ___ ___ ___ ___ ___. __/1 Središče klasicizma je bilo mesto ___ ___ ___ ___ ___, zato se skladatelji imenujejo _____________________________.

__/1

Priljubljeno glasbeno delo v klasicizmu pri katerem pevci-igralci zgodbo pojejo se imenuje ________________________. __/1 2. Poveži dele opere z njihovimi značilnostmi in na prazno črto vpiši pravilno rešitev!

LIBRETO UVERTURA

__________________________ spevna melodija z bogato spremljavo za solista.

RECITATIV

___________________________ instrumentalni del opere, ki ga zaigra orkester pred začetkom.

ARIJA

____________________________ del opere, ki ga izvaja velika skupina pevcev ob orkestru.

ZBOR

____________________________ način govorjenega petja za solista v operi

GLEDALIŠKI LIST

__/2

3. Ob opisu glasbenih del napiši njihova imena!

- Večstavčno delo za solo instrument ali manjšo zasedbo se imenuje ___ ___ ___ ___ ___ ___,

__/1

- Krajša in lažja oblika prej opisanega dela za solo inštrument ali manjšo zasedbo je ___ ___ ___ ___ ___ __ ___ ___.

__/1

- Tri ali štiri stavčno ciklično glasbeno delo za simfonični orkester je ___ __ ___ ___ ___ ___ __ ___ ___.

__/1

- Tri ali štiri stavčno ciklično glasbeno delo za solo inštrument in simfonični orkester je ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___.

__/1

4. Poveži trditve z imeni skladateljev

POMOČ! K vsakemu imenu dopiši dve številki

1. Živel na dvoru, pravimo mu tudi »oče« godalnega kvarteta.

2. Skoraj polovico življenja je bil gluh, a je še vedno pisal.

3. Že kot otrok je bil zelo znan, saj je bil »čudežni otrok.

4. Zelo znano njegovo delo je serenada Mala nočna glasba.

5. Napisal je devet simfonij, v zadnji je dodal še Odo radosti.

6. Razen 24 oper je napisal poleg drugih del še 125 simfonij.

_____, _____ Joseph HAYDN _____, _____ Wolfgang Amadeus Mozart _____, _____ Ludwig van Beethoven

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

__/3

5. Ob poslušanju odlomkov napiši naslove skladb in priimke skladateljev, ki so jih napisali.

Naslov glasbenega dela:

Priimek skladatelja

1.

2.

3.

4.

5.

6.

__/6

6. Obkroži pravilno trditev! a) b) c)

Glasbeni klasicizem na naših tleh je zaznamoval Janez Krstnik Dolar s suito Baletti.

Glasbeni klasicizem na naših tleh je zaznamoval Janez Krstnik Novak s prvo slovensko opero Figaro.

Glasbeni klasicizem na naših tleh je zaznamoval Bogdan Novak s svojim delom Lipa zelenela je.

__/1

7. Pod slike znanih glasbenikov napiši njihova popolna imena!

8. Podrobno si oglej notni zapis Ode radosti, ki si jo spoznal pri pouku in reši spodnje naloge!

Učitelj pripravi prilogo z notnim zapisom Ode radosti iz Pesmarice, stran 22.

-

Poišči ime skladatelja, ki je napisal to melodijo in ga v celoti napiši na črto!

_______________________________________________________________________________________________ __/1 -

Čigava himna je danes ta skladba! __________________________________________________________.

__/1

-

Za koliko glasov je napisana melodija v tem notnem zapisu! _______________________________________.

__/1

-

Na enem delu pesmi je skladatelj s sinkopo prenesel poudarek s poudarjene dobe na nepoudarjeno taktovsko dobo.

Z rdečim svinčnikom obkroži ta del skladbe! __/1

-

Kaj pomeni oznaka slavnostno nad notnim zapisom?

_______________________________________________________________________________________________ __/1 -

Izpiši del besedila, ki poziva k prijateljstvu med vsemi ljudmi!

_______________________________________________________________________________________________ __/1

Viri slikovnega gradiva: Ludwig van Beethoven. Pridobljeno 14. 9. 2007, iz http://sl.wikipedia.org/wiki/Beethoven Wolfgang Amadeus Mozart Pridobljeno 14. 9. 2007, iz http://sl.wikipedia.org/wiki/Wolfgang_Amadeus_Mozart Joseph Haydn. Pridobljeno 14. 9. 2007, iz http://en.wikipedia.org/wiki/Joseph_Haydn

Preverjanje znanja št. 2 za 8 . razred Datum:____________Ime in priimek:____________________________________ Točkovnik 21 – 27 = 2 (zd) 28 – 34 = 3 (db) 35 – 41 = 4 (pdb) 42 – 47 = 5 (odl) Število pridobljenih točk:_________ 1. Dopolni naslednje stavke!

Znan Beethovnov pevski odlomek iz devete simfonije se imenuje ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ __. (naslov poslušanega odlomka)

__/1

»Oče« in eden največjih mojstrov samospeva je bil v romantiki ____________________ _________________________.

(Ime in priimek skladatelja) Najbolj znan romantični violinski virtuoz je bil Italijan _______________________ ___________________________.

(Ime in priimek skladatelja)

__/1 __/1

Felix Mendelsohn je kot dirigent proslavil tedaj pozabljenega baročnega skladatelja _____________________________.

(Ime in priimek baročnega skladatelja)

__/1

Poročna koračnica je odlomek iz glasbenega dela

__/1

___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ __. (naslov glasbenega dela iz katerega je poslušani odlomek)

Znani romantični pianisti so bili: ______________________, __________________________, _____________________. __/3 Romantični orkestrski skladatelji so bili _____________________, _______________________, ___________________. __/3 Jacques Offenbach je ustvaril lažjo, zabavno opero, ki se imenuje ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___.

Po njem se je zgledoval tudi »kralj dunajskih valčkov« _________________________ ________________________.

(Ime in priimek znanega avstrijskega skladatelja)

__/1 (ime glasbenega dela) __/1

1. Pozorno poslušaj odlomke iz znanih romantičnih skladb in reši spodnjo nalogo!

Na črto napiši vrstni red poslušanih odlomkov in začetnico priimka: Poveži številke skladateljev z njihovimi deli: ____ - ______ VALKIRA 1 - P. I. Čajkovski ___ LABODJE JEZERO ____ - ______ SEVILJSKI BRIVEC 2 - Jakob Aljaž ___ VLTAVA W - Richard Wagner ____ - ______ CARMEN 3 - Bedřih Smetana ___ NA LEPI MODRI DONAVI ____ - ______ TRAVIATA 4 - R. Strauss ___ JUTRO R - Gioacchino Rossini ____ - _______ VILJEM TELL 5 - Johann Strauss ___ Tako je govoril ZARATHUSTRA ____ - _______ LOENGRIN 6 - Davorin Jenko ___ OJ, TRIGLAV MOJ ...

B - Georges Bizet ____ - _______ NABUCCO 7 - Edvard Grieg ___ LIPA __/7 __/7 3. V obdobju romantike zaživi glasba tudi v vzhodnih in severnih evropskih deželah. Poleg imena države napiši ime skladatelja!

V - Giuseppe Verdi

Norveška - ________________________________________, Finska - ________________________________________,

__/2

Češka - __________________________________________, Rusija - _________________________________________. __/2 4. V času čitalnic je glasbo ustvarjalo tudi veliko slovenskih skladateljev. Napiši imena in priimke naših romantičnih skladateljev! ___________________________________________________, __________________________________________________, ___________________________________________________, ______________________________________________. __/4 5. Napiši kratko vsebino opere Gorenjski slavček, ki sta jo napisala skladatelj Anton Foerster in libretistka Luiza Pesjakova:__/2 _______________________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________________________.

6. Pozorno si oglej in preberi spodnjo napoved glasbenega dogodka.

Pomagaj si z vsebino in reši naloge. Odgovore napiši na črte pod vprašanji 13. januar 2007, ob 20.30

Cankarjev dom, Gallusova dvorana Program:

ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE Dirigent: Simon Robinson Solistka: Marjana Lipovšek, mezzosopran

Gustav Mahler: Kinderlieder (Pesmi za otroke) Nun will die Sonn' so Hell aufgeh'n (Zdaj dan spet nov bo vstal) Nun seh' ich wohl (Zdaj šele vem) Wenn dein Mutterlein (Kadar tvoja mamica) Gustav Mahler Simfonija št. 7 v e-molu Alllegro risoluto, man on troppo Allegro moderato Scherzo Rondo

-

Kje je bil koncert? Napiši ime dvorane in mesto v katerem je ta dvorana.

________________________________________________________________________________________________ -

Dela katerega skladatelja so izvajali na koncertu?

________________________________________________________________________________________________ -

__/1

Kdo je vodil orkester? Ime dirigenta napiši na črto.

________________________________________________________________________________________________ -

__/1

Kateri orkester je nastopil na koncertu? Ime orkestra napiši na črto.

________________________________________________________________________________________________ -

__/1

__/1

Na črto napiši ime in priimek solista.

________________________________________________________________________________________________ Koliko pesmi je zapela mezzosopranistka?

__/1

________________________________________________________________________________________________

__/1

-

Kako se imenuje glas solistke? Rešitev napiši na črto.

________________________________________________________________________________________________ -

Katero simfonijo so izvajali na koncertu? Na črto napiši popoln naslov simfonije

________________________________________________________________________________________________ -

__/1

Koliko stavkov je v tej simfoniji? Število stavkov napiši na črto.

________________________________________________________________________________________________ -

__/1

__/1

Ali je možno, da boš obiskal ta glasbeni nastop? Utemelji svojo trditev

________________________________________________________________________________________________

__/1

PREIZKUS za OCENJEVANJE ZNANJA št. 2 za 8 . razred Datum:______________Ime in priimek:_________________ Točkovnik 17 – 21 = 2 (zd) 22 – 27 = 3 (db) 28 – 33 = 4 (pdb) 34 – 37 = 5 (odl) Število osvojenih točk:_____ / 37 Ocena___________ 1. Poslušaj zvočne posnetke in dopolni naslednje stavke!

Himna Evropske himne je odlomek iz _____. simfonije, ki jo je napisal ________________________________________. __/1 (katere) (Ime in priimek skladatelja, ki je napisal poslušani odlomek) Franz Schubert je začetnik umetne solo pesmi ob spremljavi glasbila, ki se imenuje ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___. __/1 (ime glasbenega dela) Italijanski »vražji goslač« Niccolo Paganini se je proslavil kot največji virtuoz, ki je igral ____________________________. __/1 (ime inštrumenta) Johann Sebastian Bach je danes znan po zaslugi dirigenta in skladatelja _______________________________________. __/1 (Ime in priimek skladatelja) Ta skladatelj je napisal tudi znano skladbo, ki ima naslov ________________________ __________________________. __/1 Ob poslušanju reši naslednje naloge! (naslov znanega poslušanega odlomka iz glasbenega dela Sen kresne noči) Isti naslov ima tudi odlomek iz opere Loengrin, ki jo je napisal skladatelj ______________________ __________________. __/1 Ta skladatelj je napisal tudi opero Valkira iz katere je posnetek z naslovom _________________ ____________________. __/1 Italijanski skladatelj Giueseppe Verdi pa je avtor naslednjih oper:_______________________ in _____________________. __/1 Gioacchino Rossini, se je podpisal pod naslove naslednjih oper: _______________________ in _____________________. __/1 Najbolj znano francosko opero Carmen je napisal skladatelj _________________________ _________________________. __/1 (Ime in priimek skladatelja) Na klavir so igrali Frederic Chopin, Franz Liszt, ter Klara in Robert Schumann, zato so znani _______________________. __/1 (ime glasbenega poklica, ki se imenuje po klavirju) 2. Obkroži pravilno rešitev!

Franz Liszt, Hector Berlioz in Richard Strauss so za simfonični orkester začeli pisati novo programsko delo, ki se imenuje: __/1 a) b) c) č)

sonata simfonična pesnitev opera gregorijanski koral

3. Potrdi oziroma zanikaj naslednje trditve!

Opereta je krajša, lažja, zabavno plesno opera z govorjenimi deli in plesnimi točkami.

DA

NE

__/1

Johann Strauss, je zaradi svojih čudovitih skladb dobil vzdevek »kralj rock and rolla«.

DA

NE

__/1

4. V obdobju romantike zaživi glasba tudi v vzhodnih in severnih evropskih deželah. (Poleg imena skladatelja dopiši državo)!

Edvard Grieg -_________________________, Peter Iljič Čajkovski, Modest Petrovič Musorgski,… - _____________________.

Jean Sibelius - _______________________________, Bedřih Smetana in Antonin Dvořak - ______________________. __/2 5. Poslušaj odlomek iz najbolj znanega baleta vseh časov in napiši njegov naslov, ter ime in priimek skladatelja! _________________________________________________________________________________________________. __/1 6. V tem času čitalnic je glasbo ustvarjalo tudi veliko slovenskih skladateljev. Začetnice imen poveži s priimki!

__/5

Anton, Jakob, Davorin, Gustav, Miroslav --- ____. JENKO, ____. ALJAŽ, ____.IPAVEC, ____. FOERSTER, ____. VILHAR 7. Poslušaj naslednje skladbe , napiši njihove naslove ter avtorje, ki so jih napisali!

Naslov glasbenega dela: 1.

2.

3.

4.

5.

6.

Priimek skladatelja

8. Obkroži trditve, ki so povezane z najbolj znano slovensko nacionalno opero! a) Najbolj znana slovenska nacionalna opera ima naslov Gorenjski slavček. b) Najbolj znana slovenska nacionalna opera ima naslov Goriški slavček. c) Skladatelj te opere je Anton Foerster. č) Skladatelj te opere je Jakob Aljaž. d) V operi nastopajo: Minka, Franjo, pisar Rajdelj, Chansonette in vaščani e) V operi nastopajo: Marinka, Janko, Vašek, kmet Krušina, mešetar Kecal in vaščani

__/3

9. Pozorno si oglej in preberi spodnjo napoved glasbenega dogodka.

Pomagaj si z vsebino in reši naloge. Odgovore napiši na črto pod vprašanji

Viteška dvorana Posavskega muzeja

01. julij 2006, ob 20.30 ORKESTER GLASBENE ŠOLE BREŽICE Dirigent: Vladimir Zlatko Sverak Solisti:

Mihaela Komočar – sopran Marjetka Podgoršek Horžen – sopran Danilo Kostevšek – tenor Niko Ogorevc – bariton Vokalna skupina Solzice Zborovodkinja: Marjetka Podgoršek Horžen

opera ČAROBNI PROFESOR Glasba: Jure Godler Libreto: Florian Hasenburger

Kratka vsebina opere: Čarobni profesor je najboljši učitelj violine na svetu. Odločil se je, da preživi poletje na bledu, kjer ga čaka zbor učenk in mu zapoje lepo himno za dobrodošlico. Profesor je nad sprejemom izredno zadovoljen, pa vendar kmalu zatem postane neizmerno žalosten, ko ugotovi, da nima ženice …

KRSTNA IZVEDBA -

Kje je bil glasbeni nastop? Napiši ime dvorane in kraj, kjer je ta znamenita dvorana.

________________________________________________________________________________________________ -

Kateri orkester je nastopal? Celotno ime orkestra napiši na črto.

________________________________________________________________________________________________ -

__/1

Na črto napiši ime in priimek enega solista.

________________________________________________________________________________________________ -

__/1

__/1

Delo katerega skladatelja so izvajali na koncertu? Ime in priimek skladatelja napiši na črto.

________________________________________________________________________________________________ Kaj je napisal Florian Hasenburger?

__/1

________________________________________________________________________________________________

__/1

-

Kolikokrat so opero Čarobni profesor do 1. julija 2006 že izvedli? Rešitev napiši na črto.

________________________________________________________________________________________________

__/1