Vilko Urek
Osnovna šola ________________
PRIPRAVE NA POUK ZA GLASBENO VZGOJO V
9. RAZREDU
Pesek, A.: Glasba danes in nekoč 9 – Založba Rokus Klett Ljubljana
Letno število ur – 35
Tedensko število ur – 1
Učitelj: ______________
Vilko Urek
Podrobne učne priprave je sestavil: Vilko Urek, OŠ Bizeljsko, Bizeljska cesta 78, 8259 BIZELJSKO Tel: (07) 4520 – 337 e-mail: vilko.urek@guest.arnes.si To je eden od predlogov. Vem, da zna vsak še boljše. Popravljaj, čaraj, spreminjaj po mili volji. Veliko glasbenih užitkov. Uredila: Hana Mačkovšek Šloser
LITERATURA: Učni načrt – Ministrstvo za šolstvo in šport RS – Ljubljana (2000) Pesek, A.: Učbenik Glasba danes in nekoč 9 – Rokus Ljubljana (2007) Pesek, A.: Delovni zvezek Glasba danes in nekoč 9 – Rokus Ljubljana (2007) Pesek, A.: Samostojni delovni zvezek Glasba danes in nekoč 8 – Rokus Ljubljana (2005) Pesek, A.: Samostojni delovni zvezek Glasba danes in nekoč 7 – Rokus Ljubljana (2005)
V pripravah je navedenih tudi nekaj pesmi, ki izhajajo iz spodaj navedene literature: Prek, S.: Tristo narodnih - Cankarjeva založba Ljubljana (1989) Kokol, M.: Prek sveta odmeva pesem (PSOP) – DZS Ljubljana (1977) 2
Vilko Urek
Datum: Razred: 9. Zap. št. ure: 1., 2. in 3. Učna tema: Z GLASBO SKOZI ČAS (3 ure od 33) Učna enota: Od začetkov glasbe do 20. stoletja (1., 2. in 3. ura od 3.) Cilji: Učenci ... - ponovijo pesmi iz prejšnjega razreda in utrdijo znanje o zgodovini glasbe, - ponovijo glasbene pojme ter preverijo in ocenijo svoje znanje, - prepoznajo najbolj znane glasbene odlomke in zapojejo najbolj znane pesmi, ki so jih spoznali do sedaj. Glasbeni pojmi: glasbena obdobja (stari vek, srednji vek, novi vek – renesansa, barok, klasicizem, romantika). Med predmetne povezave: zgodovina, slovenščina. Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje. Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna. Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, učbeniki za 7., 8. in 9. razred (str. 5 – 7), DZ (str. 5- 7). Zaporedje dejavnosti
Učitelj
Učenci
Uvodni raz- Pozdrav in postavitev učencev v diskusijsko izvajalski krog. Zastav- Pripovedujejo o glasbi v govor ljanje vprašanj o doživetjih med počitnicami. Vpletanje dihalnih in počitniškem času in pos-
Začetki glasbe
Glasba v srednjem veku
upevalnih vaj v razgovor.
nemajo upevalne vaje.
Ponovitev znanj iz prejšnjega razreda v obliki glasbenega kviza: - ljudska glasba (instrumenti, plesi, pesmi), - glasba v praskupnosti (zabava, glasba vračev, bojna glasba), - glasba starih kultur (Egipčani, Kitajci, Indijci), - antična glasba (Grki, Rimljani),
Poslušajo zvočne primere in ločijo različne glasbe med seboj: ljudska, umetna, inštrumentalna, vokalna, resna …
- glasba v srednjem veku (gregorijanski koral, Guido iz Arezza,...), - posvetna glasba (večglasje, trubadurji, instrumenti,...),
Poznajo imena pevskih glasov in zasedb.
- glasba v novem veku (renesansa, madrigal, motet, Lasso, ...),
Renesansa - inštrumentalna glasba (sonata, toccata, opera, ...),
- Jakob Petelin Gallus, Barok
- barok v Evropi in pri nas, - skladatelji baroka ( Monteverdi, Vivaldi, Tartini, Handel, Bach ...),
Klasicizem - klasicizem v Evropi in pri nas,
- skladatelji in njihova dela (Haydn, Mozart, Beethoven, ...), Romantika
Razvrstijo znane glasbene inštrumente v določene skupine. Ločijo med sabo najbolj pomembna glasbena dela in oblike (suita, koncert, opera, …). Poznajo osnovni glasbeni zapis in zapišejo lestvico.
- romantika in nacionalne šole, 3
Vilko Urek
Petje in pesmi A. Pesek: Glasba danes in nekoč
- skladatelji in njihova dela ( Schubert, Schuman, Chopin, ...). Vsako uro smo spoznali tudi kakšno pesem, ki smo jo zapeli v povezavi z obravnavano snovjo. Najbolj znane pesmi iz časa do dvajsetega stoletja so bile Zdravljica, Lipa, Oda radosti …
Poznajo imena in dela znanih skladateljev. Estetsko izvajajo znane pesmi.
Tudi letos bomo lepote glasbene umetnosti spoznavali ob pomoči Prelistajo učbenik Glasba učbenika in delovnega zvezka Albince Pesek z naslovom Glasba danes in nekoč 9 ter poslušajo pesem Muska v danes in nekoč 9. izvedbi Murata & Josea. Ubesedijo sporočilo besedila in ga zapišejo v DZ na strani 5. Nato še sami zapišejo verze v obliki rapa.
Glasba ne živi samo pri nas, ampak jo srečamo v različnih oblikah Glasba ni na vseh koncih sveta. Na strani 5 v uvodni enoti piše nekaj misli o univerzalni glasbi: Nekoč je bil priljubljen rek, da je glasba univerzalni jezik, ki ga lahko jezik, vsi razumemo in se z njim izražamo. Ta rek lahko sicer velja za temveč univerzalni šolane glasbenike zahodne klasične glasbe, ki jo je mogoče pojav študirati na različnih koncih sveta. Vpogled v glasbene govorice ljudstev sveta pa nam pokaže, da ta rek nima univerzalne veljave. Glasba sicer je univerzalni pojav, vendar tako kot v različnih kulturah obsta-jajo različni govorni jeziki, obstajajo tudi različne glasbene podobe, ki so lahko predmet večletnega poglobljenega študija.
Glasbeni utrinki z različnih koncev sveta
Sodobne izvedbe znanih skladb
V današnjem času vse večjih stikov različnih kultur sveta, prihaja do vedno večjega zanimanja za različne glasbe, ki jih ustvarjajo, izvajajo in poslušajo predstavniki različnih kultur, družbenih redov, generacij in spolov. Nič čudnega ni, da v Sloveniji danes potekajo nastopi glasbenikov iz vseh celin in da se vrstijo tudi raznovrstne delavnice glasbenih in plesnih veščin od tečajev afriškega bobnanja, igranja na didžeridu, do plesanja latinskih, trebušnih in drugih plesov kakor tudi ni nič nenavadnega, da naši narodno-zabavni ansambli žanjejo uspehe na primer na Kitajskem v Avstraliji ali kje drugje. Na didžeridu, ki je narejen iz lesa evkaliptusa, ki so ga izvrtali termiti bo sedaj zvoke zemlje (Zvoki zemlje je tudi naslov skladbe) s tresenjem ustnic izvajal slovenski glasbenik Jože Prezelj, bolivijskobrazilsko pesem Lambada je priredil s pomočjo elektronskih glasbil glasbenik Burim Hadri s Kosova, indijskega priseljenca na Norveško Ravija Shankarja pa je navdihnila skladba Edvarda Griega. Skladbo je poimenoval Griegraga.
Povežejo glasbene »poklice« z glasbeniki, ki jih opravljajo: zborovodja, pesnik libretist, umetniški vodja, poslušalec, profesionalni glasbenik, ljubiteljski glasbenik, koncertni mojster, dirigent, inštrumentalist, skladatelj…
Poslušajo in zapojejo pesem Mojmirja Sepeta z naslovom Zemlja pleše.
Povejo svoje izkušnje z glasbo različnih kultur. Ob poslušanju skladbe Zvoki zemlje prepoznajo inštrument didžeridu, ter pesem Lambado in skladbo Jutro v originalu in v priredbi. 4
Vilko Urek
Različne izvedbe
Zaključek Opombe:
Po ponovnem poslušanju posnetkov odgovarjajo na vprašanja v DZ na straneh 6 in 7, nato odgovore primerjajo. Ponekod je motiv za skupne projekte različnih glasbenih tradicij zavest o duhovnih povezavah, o čemer priča sodelovanje slovenske Poslušajo slovensko ljudpevke in pravljičarke Ljobe Jenče s tibetanskimi menihi. sko kresno pesem Bog daj, odgovorijo na zadnji vprašanji v DZ na strani 7 Pred začetkom naslednje ure ocenijo do sedaj osvojeno znanje iz in podajo kritiko. nižjih razredov s preizkusom znanja št. 1 za 9. razred.
5
Vilko Urek
PREIZKUS za OCENJEVANJE ZNANJA št. 1 za 9 . razred 22 – 30 = 2 (zd)
31 – 37 = 3 (db)
38 – 45 = 4 (pdb)
46 – 51 = 5 (odl)
Število osvojenih točk:_____ / 51 Ocena__________
1. Dopolni naslednje stavke! POMOČ! Glasba je lahko: klasična, inštrumentalna, vokalna, umetna, vokalno-inštrumentalna, ljudska, resna, …
Glasba kjer je avtor neznan je ____LJUDSKA_____, kjer je avtor znan je _____UMETNA_________. __/1 Glasba, ki jo pojemo je __VOKALNA______, izvajana z inštrumenti je __INŠTRUMENTALNA_____. __/1 Petju ob spremljavi instrumentov pravimo ___VOKALNO INŠTRUMENTALNA__________ glasba. __/1 2. Poveži glasbene poklice z glasbeniki, ki jih opravljajo: __4__ __6__ __7__ __2__ __5__ __9__ __3__ __1__
posluša glasbo z glasbo se ukvarja ljubiteljsko v prostem času vodi orkester napiše besedilo za pesem ali opero z glasbo se ukvarja poklicno ustvari glasbo tako, da napiše melodijo z notami vodi, oziroma pripravi za nastop manjšo komorno zasedbo vodi pevski zbor
1 - ZBOROVODJA 2 - PESNIK ali LIBRETIST 3 - UMETNIŠKI VODJA 4 - POSLUŠALEC 5 - PROFESIONALNI GLASBENIK 6 – AMATER, LJUBITELJSKI GLASBENIK 7 - DIRIGENT 8 - KONCERTNI MOJSTER 9 - SKLADATELJ __/4
3. Poleg števil vpiši mednarodna imena za glasbene vokalne ali inštrumentalne skupine ali zasedbe : (eden) __SOLO___, (dva) _DUO ali DUET_, (trije) _TRIO ali TERCET_, (štirje) __KVARTET______, (pet) _KVINTET_, (osem) _OKTET___, (devet) _NONET_____, (osemindvajset) ________. __/4 4. Vpiši imena za pevske glasove! Visok moški glas je T E N O R, nizki B A S. Visok ženski glas je S O P R A N , nizki A L T.
__/2
4. Napiši imena inštrumentov, ki spadajo v določeno skupino: Pihala so: ___FLAVTA___, ___OBOA_______, ___FAGOT__________, ___KLARINET______. Trobila so: __ROG____, __TROBENTA________, ___TUBA__________, ____POZAVNA_____. Tolkala so: __BOBEN__, ___ČINELE_________, ___PALČKE________, ___KSILOFON______. Brenkala so: _KITARA__, ___HARFA_______, ___CITRE_________, ____TAMBURICA_____. Godala so: __VIOLINA__, ___VIOLA________, ___VIOLONČELO_____, __KONTRABAS_____. Inštrumenti s tipkami so: _ČEMBALO___, __KLAVIR_____, ___ORGLE____, _HARMONIKA___. Električna glasbila so: _SINTETIZATOR_, __EL. KITARA__, __BAS KITARA__, _EL. BOBNI___.
__/2 __/2 __/2 __/2 __/2 __/2 __/2
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
6. Poveži zloge črk pred imeni glasbenih del s pravilnimi opisi: SON - SONATA
_ORA_ Glasbeno delo, kjer pevci brez kostumov in scene pojejo cerkveno zgodbo.
BAL - BALET
_SON_ Večstavčno ali ciklično delo za solo instrument ali manjšo zasedbo.
ORA - ORATORIJ
_OPE_ Glasbeno delo, kjer pevci ob igranju v kostumih na scenskem odru pojejo zgodbo.
KAN - KANTATA
_KON_ Tri ali štiri stavčno ciklično glasbeno delo za solo inštrument in simfonični orkester
OPE - OPERA
_GRK_ Cerkvena skladba iz srednjega veka, ki so jo peli na koru.
SIM - SIMFONIJA
_KOR_ Glasbeno delo, kjer pevci brez kostumov in igre pojejo posvetno zgodbo.
KON - KONCERT
_BAL_ Glasbeno delo, kjer pevci ob igranju v kostumih na scenskem odru plešejo zgodbo.
KOR - GREGORIJANSKI KORAL
_SIM_ Tri ali štiri stavčno ciklično glasbeno delo za simfonični orkester.
__/4 6
Vilko Urek
7. Napiši lestvico s solmizacijskimi zlogi! (FA-DO-RE-LA-MI-TI-DO-SO) _DO_ _RE_ _MI__ _FA_ _SOL_ LA_ _TI__ _DO_. __/1 8. Napiši lestvico z glasbeno abecedo!
(G-A-C-C-F-D-E-H):
9. Napiši pod ustrezno noto imena not!
CELINKA, POLOVINKA, ČETRTINKA. in OSMINKE
♪ ♫
__OSMINKE____
○
__CELINKA__
__/1
__C__ _D__ __E__ _F__ __G__ __A__ __H__ __C__.
__/2
10. Zapiši C dur lestvico z notno pisavo, ki je nastala v 17. stoletju in se uporablja še danes. POMOČ! Naloge pod zaporednimi številkami 7., 8. in 9., ob tem pa še: violinski ključ, note, glasbeno zaporedje. __________________________________________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________________________________________
__/2 11. Vpiši začetnice imen in priimke znanih glasbenikov pred stavke, ki jih opisujejo: __W. A. MOZART________________ - Čudežni otrok, ki je kljub znanim skladbam umrl v revščini.
POMOČ ↓
__J. P. GALLUS_________________ - Najbolj znan slovenski zborovski renesančni skladatelj.
J. STRAUSS P. I. ČAJKOVSKI J. S. BACH L. van BEETHOVEN G. VERDI J. P. GALLUS W. A. MOZART
__L. van BEETHOVEN____________ - Znan klasicistični skladatelj, ki je ob koncu življenja oglušel. __J. S. BACH___________________ - Odličen baročni organist, ki je postal znan šele po svoji smrti. __P. I. ČAJKOVSKI______________ - Najbolj znan ruski skladatelj, ki je živel v času romantike. __J. STRAUSS__________________ - »Kralj« dunajskih valčkov in avtor znanih operet.
__/3 12. Ob poslušanju odlomkov napiši naslove skladb in priimke skladateljev, ki so jih napisali. Naslov glasbenega dela:
1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8.
Na Golici Mala nočna glasba Oda radosti iz 9. simfonije Zdravljica (himna Slovenije) Mojster Jaka Na lepi modri Donavi Dan ljubezni En hribček bom kupil
Priimek skladatelja
Avsenik Mozart Beethoven Premrl Ljudska Strauss Hrušovar Slomšek
13. K verzom pesmi, ki smo jih spoznali v osnovnošolskem šolanju dopiši pravilni naslov pesmi!
__/1 __/1 __/1 __/1 __/1 __/1 __/1 __/1 __/3
Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce… ___ZDRAVLJICA _____________________________ …Veje raztezavala k nebu je visoko, meni pa je do srca segala globoko. ________LIPA _______________________________ …človek spet je brat človeku, koder veje tvoja moč. __________ODA RADOSTI (himna Evrope)____________________ ____ 7
Vilko Urek
Datum: Razred: 9. Zap. št. ure: 4., 5. in 6. Učna tema: GLASBENA UMETNOST OD PREHODA IZ 19. V 20. STOLETJE DO DANES (20 ur od 33) Učna enota: Impresionizem (1., 2. in 3. ura od 20) Cilji: Učenci ... - utrdijo znanje zgodovine in ga primerjajo z glasbeno zgodovino, - spoznajo značilnosti 20. stoletja in glasbena dela iz začetka tega obdobja, - poznajo skladatelja impresionizma, poslušajo glasbo, se ob poslušanju likovno izrazijo in pojejo. Glasbeni pojmi: impresionizem, modalne in celotonske lestvice, paralelno nizanje akordov, ostinato. Med predmetne povezave: zgodovina, likovni pouk. Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje. Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna. Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, učbenik (str. 10 – 14), delovni zvezek (str. 8 –14). Zaporedje dejavnosti
Učitelj
Učenci
Uvodni razgovor
V prejšnji uri smo govorili o pestrosti glasbe v današnjem času. Veliko zaslug za to ima razvoj znanosti na prehodu iz 19. v 20 stoletje: - 1876 je Alexander Graham Bell izumil telefon, - 1886 je Carl Friedrich Benz izdelal avtomobil, - 1894 je Guglielmo Marconi izumil radio, - 1903 sta brata Wright prvič poletita z letalom.
Vključijo se v razgovor in ugotovijo, da je 19. stoletje stoletje izzumov, 20. stoletje pa stoletje velikega napredka ter poslušajo in pojejo skladbo Louisa Armstronga What a Wonderful World.
Ob koncu 19. stoletja (leta 1896) je nemški filozof Nietzsche s svojimi mislimi o razvoju človeškega rodu od njegovega nastanka naprej Gledajo odlomek iz filma Tako je na skladatelja Richarda Straussa, ki je bil star takrat nekaj nad Odiseja 2001, kjer je ta govoril trideset let naredil takšen vtis, da je le-ta napisal svojo najboljšo skladba rdeča nit v filmu. Zaratustra skladbo, simfonično pesnitev Tako je govoril Zaratustra in z njo nakazal novo umetniško smer impresionizem. Besedna vsebina ali program za del, ki ga bomo poslušali je: Sončni vzhod. Človek čuti božjo moč. Richard Strauss:
Impresionizem
V tem času se je razvila tudi umetniška smer v Franciji z imenom impresionizem (impresija = vtis). Ta slog se je najprej pojavil v slikarstvu, pozneje pa tudi v književnosti in v glasbi. Temelji na izražanju vtisov ali impresij, zlasti iz narave in notranjega občutenja umetnika. Nova umetniška smer je dobila ime po sliki Impresija: Sončni vzhod, ki jo je narisal in razstavil v Parizu leta 1874 francoski slikar Claude Monet.
Ob poslušanju skladbe Preludij k Favnovemu popoldnevu si ogledajo impresionistične slike v učbeniku na strani 10 in preberejo zapis o impresionizmu ter na 8
Vilko Urek
Bogate zvočne barve
Za poetična razpoloženja in prenašanje svojih notranjih vtisov iz narave v glasbo so skladatelji začeli uporabljati bogate zvočne barve in harmonije, ki vse bolj brišejo jasne melodične linije in tonalitete . Glavne značilnosti impresionistične glasbe so: Značilnosti impresio- - glasba je v glavnem programska nistične - tonaliteta je razširjena in se vse bolj izgublja občutek za dur in mol - skladatelji v delih obujajo stare modalne lestvice in pentatoniko glasbe - skladatelji v delih začnejo uporabljati nove lestvice - skladatelji v delih uporabljajo paralelno nizanje tonov.
strani 14 anekdoto o impresionistični sliki. Povežejo znanje iz likovne vzgoje.
Ogledajo si notne zapise lestvic v učbeniku na strani 11 in ob učiteljevi izvedbi na klavir poslušajo in prepoznajo lestvice in Claude Najbolj znan predstavnik glasbenega impresionizma je bil francoski akorde. Debbusy skladatelj Claude Debussy (1862 - 1918), ki ni bil le eden najpomembnejših francoskih skladateljev, temveč tudi začetnik in največji Ogledajo si sliko skladapredstavnik impresionističnega sloga v glasbi nasploh. Njegova dela telja v učbeniku na strani predstavljajo pomemben prehod iz moderne glasbe 19. stoletja v 12 in preberejo zapis o Preludij k novejšo glasbo 20. stoletja. Idejo za uvedbo modalnih in pentaton- njem. Favnove- skih lestvic je dobil pri ruskih romantičnih skladateljih in v glasbi daljnega vzhoda. Te ideje je vključil v Preludij k Favnovemu Poslušajo odlomek Prelumu popoldne- popoldnevu, ki je nastal po istoimenski pesnitvi francoskega pesni- dija k Favnovemu popoldvu ka Stephena Mallarmeja. Pesnitev govori o poganskem gozdnem nevu in prepoznajo glasbitju (pol človek, pol koza), ki se dolgočasi v popoldanski vročini, bila, ki izvajajo odlomke. igra na flavto ter sanjari o čudovitih nimfah (grška ženska boginja). Ponovno poslušajo odlomek Preludija k Favnovemu popoldnevu in spremljajo shemo časovnega poteka in inštrumentov (DZ, stran 8 in 9).
Preludij k Favnovemu Poslušali bomo priredbo Preludija k Favnovemu popoldnevu. popoldnevu (priredba) Cakewalk V nižjih razredih smo že poslušali Debussyevo znano skladbo Cakewalk iz njegove suite Otroški kotiček. Cakewalk (kolačni ples) je star afroameriški ples v sinkopiranem ritmu, pri katerem so za nagrado plesalcem podeljevali kolač. Suito Otroški kotiček je skladatelj Claude Debussy napisal za hčerko Chou-Chou.
Poslušajo in odgovorijo na vprašanje v DZ na strani 9.
Vejo, da je Cakewalk star afroameriški ples in skadbo, ki jo že poznajo, ponovno poslušajo v originalni izvedbi in v priredbi. Odgovorijo na vprašanje v DZ na strani 9. Ponovno poslušajo Cakewalk in v DZ na 9
Vilko Urek
Claude Debussy je študiral na pariškem konzervatoriju in kmalu
Celotonska glasbeni svet obogatil s svojim slogom brez strogih pravil, ki jih dololestvica čajo tradicionalne lestvice in harmonijo. Zvočno barvitost je dosegel
Syrinks
Morje v glasbi
Morje v sliki
Maurice Ravel Slike z razstave
Bolero Ostinato
Bolero
Inštrumenti v Boleru
z zvočnimi kombinacijami, ki jih omogočajo inštrumenti. Posebne zvočne učinke je odkril v tonskih zvezah celotonske lestvice, ki jo lahko slišimo v znani skladbi za flavto z naslovom Syrinks. Claude Debussy je nekoč dejal, da poslušalci običajno slišijo samo glasbo, ki so jo napisale spretne roke skladateljev, nikoli pa ne slišijo narave. To svojo misel in glasbene novosti je uporabil v svoji skladbi Morje. Morje je zelo častil in spoštoval in o njem zapisal: »Morje je res edina stvar v naravi, ki te postavi na pravo mesto. Ne bi smelo biti dovoljeno, da namakamo vanj telesa, spačena od vsakdanjega življenja. Naše roke in noge, ki se premikajo v smešnem ritmu silijo ribe na jok. V morju bi smele biti samo sirene!«
strani 9 rešijo zadnjo nalogo. Zapojejo celotonsko lestvico, ki je v učbeniku na strani 11 (c - d - e - fis gis - ais – c). Ogledajo si posnetek znane skladbe Syrinks.
Ogledajo si Hakusaijevo sliko Val, ki je na skladatelja Debussya naredila tako močan vtis, da je napisal znano skladbo in si ogledajo video posneClaude Debussy je ob neki drugi priložnosti povedal glasbenikom tek skladbe Morje. tudi naslednjo misel: »Tistih nekaj not, ki jih pastir piska na piščali, mi je najljubših. On je del pokrajine in sliši harmonije, ki jih vaši nauki o harmoniji niti ne slutijo.« Skladbo Morje bomo še enkrat Berejo skladateljeve misli poslušali in se ob njej likovno izrazili in tako začutili glasbo drugače. in anekdoto v učbeniku na strani 12 ter se ob Maurice Ravel (1875 - 1937), je dopolnil Debussyevo zvočno poslušanju skladbe Morje domišljijo in se proslavil kot mojster inštrumentiranja. To izkazuje v likovno izrazijo. lastnih skladbah in priredbah del drugih ustvarjalcev. Tako je znana njegova orkesterska priredba romantične skladbe iz leta 1922, ki je Ob poslušanju prepoznav originalu za klavir, sam pa jo je priredil za simfonični orkester in s jo Ples piščančkov iz Slik to priredbo je doživel uspeh. z razstave M. P. Musorgskega za klavir in jo primerjajo z Ravelovo prireNobeno posamezno Ravelovo delo in verjetno nobeno posamezno dbo za simfonični delo resne glasbe današnjega časa pa ni tako hitro doseglo tako v orkester. trenutku svetovnega uspeha kot njegova plesna skladba Bolero. Skladbo je oblikoval na melodiji in spremljavi, ki se ponavlja od Preberejo si zapis in začetka do konca kar se imenuje ostinato, medtem ko se ogledajo slike v učbeniku instrumenti spreminjajo in zvočno stopnjujejo. na strani 13 (in ponovijo ostinatno spremljavo ob V rokah skladatelja, ki bi bil manj zmožen kot Ravel, bi ta skladba francoski pesmi Frere lahko bila plehka in cenena, tako pa je Ravel ustvaril eno največjih Jacques oz. Mojster umetnij. Skladba ima vznemirljivo gibalno moč, ki ob poslušanju Jaka). spravi poslušalce na noge. Skladbo je leta 1928 naročila slavna pariška baletka Ida Rubinstein, ki je plesala nanjo 22. novembra istega leta 1928 v Parizu. Predstava je bila prava senzacija. Preberejo anekdoto o prvi predstavi Ravelovega BoV skladbi Bolero si inštrumenti v dveh različnih temah, ki se ponav- lera v učbeniku na strani ljata skozi celo skladbo sledijo po naslednjem vrstnem redu: 13. 10
Vilko Urek
A - Flavta klarinet B - fagot mali klarinet A - oboa flavta in trobenta z dušilcem, B - tenorski saksofon sopranski saksofon A - mala flavta (piccolo), rog, celesta oboa, angleški rog, klarinet B - pozavna flavta, piccolo, oboa, angleški rog, klarinet, tenorski saksofon A - flavta, piccolo, oboa, klarinet, violine flavta, piccolo, oboa, klarinet, violine, angleški rog, saksofon B - orkester A - orkester
Priredba Bolera v izvedbi Pink Martini
Zaključek
Poslušanje priredbe.
Utrdijo znanje o inštrumentih in jih naštejejo. Zbrano poslušajo skladbo v celoti, spremljajo in ločijo obe temi, prepoznajo inštrumente, ki igrajo solo ter si jih po vrstnem redu zapišejo v zvezek. Ob ponovnem poslušanju zapišejo še ustrezne inštrumente v shemo časovnega poteka Bolera v DZ, stran 10. Preverijo svoje rezultate in jih primerjajo s sošolci. Poslušajo sodobno priredbo v izvedbi ansambla Pink Martini in odgovorijo na vprašanja v DZ na strani 11.
Na to skladbo sta si angleška umetna drsalca Jayne Torwill in Christopher Dean na olimpijskih igrah leta 1984 v Sarajevu pridrsala zlato medaljo, ritem bolera pa se pojavi tudi v popevki No more bolero. 1.
Opombe:
Igrajo ritmično spremljavo ob igranju melodije.
Spominjam se, da nekoč nekje je dotik dveh dlani-i-i in objem za trenutek bi ustavil čas, kot čar noči. 2. Pod nebo poletela sva kakor blisk v poletni čas. Čutim še zdaj, da postala sva si en del, del srca. Ref:: Nič več bolero, ne ljubezni ples, objem teles, le samotna noč, nič več bolero.
Poslušajo popevko ter ob njej igrajo ritem bolera in pripevajo.
Datum: Razred: 9. Zap. št. ure: 7. in 8. Učna tema: GLASBENA UMETNOST OD ZAČETKA 20. STOLETJA DO DANES (20 ur od 33) Učna enota: Slovenska glasba v 1. polovici 20. stoletja (4. in 5. ura od 20) Cilji: Učenci ... - poznajo pomembne glasbene ustanove, revije in časopise v Sloveniji nekoč in danes, - poznajo pomembne slovenske skladatelje tega časa, - zapojejo in poslušajo znane skladbe tega časa. Glasbeni pojmi: Slovenska filharmonija, Novi akordi, ... 11
Vilko Urek
Med predmetne povezave: zgodovina, slovenščina. Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje. Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna. Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, učbenik (str. 36 – 39), delovni zvezek (str. 30 – 33). Zaporedje dejavnosti
Učitelj
Učenci
Razvito Evropo so poskušali dohitevati tudi ljudje, ki so živeli na slovenskih tleh. Ljubljana se je že v 18. stoletju začela razvijati v najpomembnejše slovensko gospodarsko, znanstveno in kulturno Akademija središče. V njej so plemiči in bogati meščani, ki so se poklicno ali glasbenikov ljubiteljsko ukvarjali z glasbo že leta 1701, ustanovili Akademijo Utrdijo znanje o Akadefilharmonikov. V tistem času je Ljubljana bila opevana tudi v miji filharmonikov. naslednji ljudski pesmi: Uvodni razgovor
Stoji, stoji Ljublan'ca
1. 2. 3. 4. 5.
Stoji, stoji Ljublan'ca, Ljubljan'ca dolga vas. Na sredi te Ljubljan'ce je lip'ca zelena. Pod lip'co stoji miza, oj miza kamnata. Okoli mize stolci, oj stolcev je dvanajst. Na njih sedijo fantje, oj fantje Ljubljačani.
Estetsko zapojejo znano ljudsko pesem, ki jo najdejo v pesmarici Glasba danes in nekoč 7.
Ob koncu 18. stoletja poklicni in ljubiteljski glasbeniki iz vrst ljubljan-
Filharmonična družba skih meščanov nadaljujejo tradicijo Akademije filharmonikov in le-
ta 1794 ustanovijo Filharmonično družbo. Imeli so orkester, zbor, godalni kvartet in tudi glasbeno šolo. Družba je skrbela za kakovostne glasbene programe in povezavo z glasbenim svetom tedanje Evrope, kar še danes dokazujejo ohranjeni koncertni listi. Veliko potrditev svojega dela je Filharmonična družba doživela leta 1818, ko ji je skladatelj Ludwig van Beethoven poslal rokopis svoje partiČastni ture 6. simfonije. Leto kasneje je postal Beethoven tudi častni član člani naših glasbenikov. Med častnimi člani so bili razen Beethovna še: Joseph Haydn ter pozneje v obdobju romantike še skladatelja Niccolo Paganini in Johannes Brahms. Ob 200-letnici Filharmonične družbe sta bili leta 1994 izdani dve spominski znamki. Na omenjeni znamki je tudi skladatelj Antonin Dvořak, ki pa je bil Glasbena častni član Glasbene Matice iz Ljubljane. To je bila slovenska glasbena ustanova, ustanovljena leta 1872, ki je ravno tako skrbela matica za glasbene izvajalce in imela slovensko glasbeno šolo. Ohranjala je zlasti slovensko ljudsko dediščino, podpirala je glasbeno ustvarjalnost slovenskih skladateljev in skrbela za glasbeno izobraževanDramatično je. Razen tega so Slovenci ustanovili še Dramatično društvo in društvo Slovensko deželno gledališče, kjer so uprizarjali v glavnem slovenske drame in opere.
Ponovijo znanja o filharmonični družbi o znanih skladateljih in njihovih znanih delih.
Utrdijo svoje znanje o glasbenih ustanovah od Akademije filharmonikov do Glasbene matice in zapojejo odlomek Stoji, stoji tam lipica iz opere Gorenjski slavček.
12
Vilko Urek
Odločilni pomen za oblikovanje glasbenega sporočila v obdobju romantike na Slovenskem je imela marčna revolucija, ki je uveljavljala novo vrednoto – narodno zavest. Tako kot mnogi drugi evropZedinjena ski narodi, se je po letu 1848 izrazila prebujena slovenska nacioSlovenija nalna zavest v političnem programu Zedinjena Slovenija, ki je pozival k združitvi vseh Slovencev v eno državo z deželnim središčem v Ljubljani, vendar še vedno v okviru Avsto-Ogrske monarhije. Leta 1869 zakonsko določijo osnovno šolo, kjer je petje (kot se je glasba takrat imenovala) postalo obvezen predmet. Slovenstvo je med Slovenci prebudil med drugim tudi France Prešeren z Zdravljico.
Utrdijo znanje o Zdravljici, vejo kako se ob himni obnaša in estetsko zapojejo.
V prvem desetletju 20. stoletja so zaživele pri nas glasbene usta-
Začetek nove, ki so močno vzpodbujale glasbeno ustvarjalnost in poustvar20. stoletja jalnost domačih glasbenikov, katerih število je močno naraščalo. pri nas Leta 1919 sta ustanovni letnici Slovenske univerze in Konservato- Ogledajo si zapis in slike
rija Glasbene matice, kjer je glasbeno izobraževanje potekalo na nižji, srednji in visoki stopnji. Kasneje se je ta ustanova preimenovala v Državni konservatorij, ki pa se danes imenuje Glasbena akademija. V okviru Konservatorija Glasbene matice je v času med obema vojnama deloval zelo uspešen pevski zbor, ki je dosegal številne uspehe doma in po Evropi, ustanova pa je imela tudi pomembno vlogo pri zbiranju in izdajanju notnega gradiva. Za ohranjanje slovenske ljudske glasbene zapuščine je bila pomembna tudi ustanovitev Folklornega inštituta pri Glasbeni matici leta 1934. Radio Ljubljana
V obdobju med obema vojnama je leta 1928 začel oddajati prve oddaje Radio Slovenija, v okviru katerega so leta 1935 ustanovili Ljubljanska uspešen Radijski orkester ljubljanske radijske postaje. Nekdanja filharmonija Filharmonična družba je postala Ljubljanska filharmonija, ki je prirejala komorne in orkestralne koncerte.
učbeniku na straneh 36 in 37 ter vejo, da se Folklorni inštitut pri Glasbeni matici danes imenuje Glasbeno-narodopisni inštitut znanstveno raziskovalnega centra SAZU. Vejo, da se Radio Ljubljana danes imenuje Radio Slovenija, Ljubljanska filharmonija pa je od 1947 Slovenska filharmonija. Poznajo pomen interneta
V koraku z Naši glasbeni ustvarjalci so v 20. stoletju ujeli korak s sodobnimi to- v današnjem času ter si Evropo kovi v svetovni glasbi. Vemo namreč, da so pred tem slovenski ogledajo zapis in sliko o
klasicistični in romantični skladatelji ustvarjali glasbo kar nekaj desetletij po njenem razcvetu v Evropi. Nove romantične ideje ki se razvijejo do impresionizma so se pojavile tudi pri nas. Prvi, ki je v Anton naše okolje prinesel nov pogled na glasbo je bil skladatelj Anton Lajovic Lajovic, ki je novosti v glasbi vključil v svojo skladbo Lan. Glasbeni Za glasbene novosti je širši krog ljudi že od nekdaj izvedel iz časopičasopisi sov. Prvi glasbeni časopis pri nas je bil Cecilija, ki ga je urejal Kamilo Mašek. Cecilija je izhajala od leta 1848 do leta 1862. Temu je sledil leta 1878 Cerkveni glasbenik pod uredništvom Antona Foersterja. Fran Gerbič pa je zaslužen za časopis Glasbena zora, ki je izhajal od leta 1899 do leta 1900. Leta 1901 pa je skladatelj Gojmir Krek začel izdajati časopis Novi akordi, ki je vnesel v Novi akordi slovenski prostor vplive nove glasbe. Moto novih akordov je bil: »Ne bomo zaničevali starega, a tudi ne zapirali vrat modernemu!« Po tem motu je napisal in objavil v Novih akordih med drugim tudi svojo
skladatelju Antonu Lajovcu učbeniku na strani 38 in poslušajo skladbo Lan. Vejo, da je leta 1901 skladatelj Josip Ipavec ustvaril 1. slovenski balet z naslovom Možiček. Utrdijo znanje o glasbeni romantiki in skladateljih in si v učbeniku na strani 36 ogledajo naslove glasbenih revij, ki so bili objavljeni v reviji Naši 13
Vilko Urek
skladbo Tam na vrtni gredi še preden je časopis leta 1914 zamrl. Tam na 1. Tam na vrtni gredi raste mi rožmarin. Pridi ob slovesu, dam ti ga v spomin. vrtni gredi
2. Na srce si ga deni, čuvaj ga skrbno. Morda kdaj ob njem ti rosno bo oko. 3. Rožmarin ovene z njim spomin bo vzet. Tudi ti boš nosil v srcu veli cvet.
Novi akordi
zbori leta 1992. Naštejejo novejše glasbene časopise (Grlica, Glasba v šoli, Stop, Pilot, Pil, Muska, Glasbena mladina, Si promo play, ...). Zapojejo znano pesem ob pesmarici 300 narodnih.
Revija Novi akordi, ki je izhajala med letoma 1901 - 1914, je imela pomembno vlogo, saj je objavljala sodobne skladbe skladateljev, v tekstovnem delu pa je opisovala glasbene dogodke tistega časa in v slovenski prostor vnesla novosti na glasbenem področju. Razen urednika Gojmirja Kreka in Antona Lajovca so v okviru časopisa med drugimi delovali še: Risto Savin, Vasilij Mirk, Janko Ravnik, Poslušajo posnetek ŽaVinko Vodopivec, ki je napisal znano skladbo Žabja svatba, Zorko bje svatbe v izvedbi ljubljanskega okteta. Prelovec, pa znano ljubezensko pesem Jaz bi rad rdečih rož.
1. Jaz bi rad rdečih rož, jaz bi rožmarina rad. Z rožami bi rad ljubezni, z rožmarinom rad bi nad. Jaz bi rad rdečih rož
2. Dekle daj mi rož rdečih, dekle rožmarina daj, da bom sanjal o pomladi, da bo moj mladostni maj. 3. Rož rdečih zate nimam, rožmarina tudi ne, žalostno je srce moje, žalosten sem jaz deklič. 4. Kaj pomeni roža rdeča, kaj pomeni rožmarin? Roža rdeča je ljubezen, rožmarin je za spomin. in drugi.
Emil Adamič
Poslušajo sodobno priredbo v izvedbi Andreja Pinteriča in še sami estetsko zapojejo ob pesmarici 300 narodnih.
V reviji je izšlo tudi veliko zborovskih skladb, ki jih je napisal sklada- Poslušajo pesem Oj, le telj Emil Adamič. Bil je prav gotovo najplodnejši slovenski zborovski sijaj, prepoznajo mladinski skladatelj, saj je za različne pevske zbore napisal nad tisoč skladb. pevski zbor in pojejo.
Kresovale Skladatelj Emil Adamič je napisal tudi znano pesem Kresovale tri Ob poslušanju spremljajo tri devojke devojke, kjer se dopolnjujejo moški, ženski in mešani pevski različne pevske zasedbe.
glasovi, ki opisujejo ljudsko šego kresovanje. Leta 1925 je Emil Adamič ustanovil učiteljski pevski zbor, ki deluje Naštejejo znane sloven-
Trboveljski še danes. V Trbovljah je med obema vojnama deloval znameniti ske zbore, ki delujejo še slavček pevski zbor Trboveljski slavček, kateremu je skladatelj Adamič danes.
posvetil nad sto svojih skladb.
Lucijan
Sled v slovenski glasbi tega časa je zapustil tudi skladatelj Lucijan Marija Škerjanc, ki je po študiju na Dunaju, v Parizu in v Baslu kmalu našel svojo lastno pot in slog, pri katerem je uporabljal pred- Ogledajo si zapis in sliko vsem tradicionalno oblikovanje, nove izrazne možnosti pa je izbiral o skladatelju v učbeniku premišljeno in tenkočutno. Bil je večstranski in zelo ustvarjalen glas- na strani 38. 14
Vilko Urek
Marija Škerjanc
Marij Kogoj Trenotek
Črne maske
Slavko Osterc
benik ob tem pa tudi profesor na Konservatoriju Glasbene matice v Ljubljani in pisec raznih glasbenih člankov in knjig. Pisal je vsa glasbena dela razen opere med katerimi izstopajo najboljši slovenski samospevi, klavirske skladbe, godalni kvartet, simfonije in kantata Sonetni venec, ki je uglasbeno besedilo Franceta Prešerna. Med najbolj posebnimi glasbeniki tega obdobja je bil Marij Kogoj, ki se je rodil v Trstu, vendar je zaradi težkih družinskih razmer preživel otroštvo pri sorodnikih v Kanalu ob Soči. V spomin na skladatelja potekajo v Kanalu vsako jesen tudi glasbeni Kogojevi dnevi. Bil je zelo nadarjen učenec in poslali so ga v goriško gimnazijo. Že kot gimnazijec je objavil v reviji Novi akordi moderno zborovsko skladbo Trenotek. Glasbeni študij je nadaljeval na Dunaju, kjer je skladateljsko dozorel ob skladatelju Arnoldu Schőnbergu, ki ga je vpeljal v krogu svojih učencev v ekspresionizem. Ta slog v glasbi opisuje najgloblje doživljanje sveta, ki prihaja iz najtemnejših kotičkov človekove duše, kot so bolečina, strah, obup in groza. Znan je po orkesterski suiti Če se pleše, po skladbah za klavir in po zborovskih skladbah za mladino. Njegovo največje delo pa je opera Črne maske, ki govori o zapletenih čustvih človekove duševnosti, ki šele v blaznosti pokaže svoj pravi obraz in tako nakazuje večni boj med dobrim in zlem v človeku.
Preberejo del Prešernovih poezij, ki jih poslušajo v Magistralah iz kantate Sonetni venec.
Poslušajo znano zborovsko skladbo Trenotek. Ogledajo si zapis in sliko o skladatelju v učbeniku na strani 38. Poslušajo odlomek opere Črne maske.
Pomembno sled v glasbi tega časa je zapustil tudi skladatelj Slavko Osterc, ki je bil doma iz Veržeja v Prekmurju. Po končanem učiteljišču v Mariboru, je nadaljeval študij v Pragi, kjer je spoznal novo Poslušajo odlomek glasbo, jo prevzel in prenesel v Slovenijo. Že v Pragi pa je napisal suite Slavka Osterca. suito za orkester, ki pomeni novost v slovenski glasbi.
Slavko Osterc je bil ena glavnih osebnosti slovenske glasbe v 20. stoletju in kot profesor na Konservatoriju Glasbene matice v LjubZaključek ljani bil vzor mnogim mlajšim skladateljem. Ti so se imenovali kar Osterčevi učenci in bili pomembni v glasbi druge polovice 20. stoletja. Njegova dela in dela njegovih učencev so izvajali na festivalih v tujini, prenašale so jih številne radijske postaje. Pisal je samospeve, inštrumentalne skladbe, simfonije, opere, balete in zborovske pesmi. Iz nižjih razredov poznamo že pesem Ančka bančka.
iz
iz
Ogledajo si zapis in sliko o skladatelju v učbeniku na strani 38. Poslušajo in pojejo znano pesem Ančka bančka, ki jo najdejo v PSOP na strani 337.
Datum: Razred: 9. Zap. št. ure: 9., 10., 11. in 12. Učna tema: GLASBENA UMETNOST OD ZAČETKA 20. STOLETJA DO DANES (20 ur od 33) Učna enota: Nova glasba 20. stoletja (6., 7., 8. in 9. ura od 20) Cilji: Učenci ... - poznajo novo glasbo in nove glasbeno notne zapise, - posnamejo zvoke, tone in šume iz svojega okolja in iz njih sestavijo sodobno skladbo, - zapojejo ljudske pesmi in jih primerjajo z novo glasbo. Glasbeni pojmi: nova glasba, atonalnost, dvanajsttonske serije, zvočne barve, grozdi, ... 15
Vilko Urek
Med predmetne povezave: zgodovina, slovenščina, fizika, biologija. Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje. Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna. Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, učbenik za 9. razred (str. 15 - 24), DZ (12 – 20). Zaporedje dejavnosti
Učitelj
Uvodni razgovor
Izrazit napredek znanosti in tehnike v 20. stoletju je povzročil hitrejše spremembe v družbi kot skozi vso zgodovino dotlej. Težnja po izražanju vseh teh dogajanj je zaznamovala umetnost in umetnike, ki občutljivo spremljajo in v svojih delih zrcalijo vse plati človekovega življenja. Nastanejo številne slogovne smeri in osebni slogi. Uporabniki (poslušalci) jim v njihovi raznolikosti teže sledijo, razumejo pa jih le redki posamezniki. Komunikacijska sredstva omogočajo spoznavanje različnih kultur, ki začnejo vplivati druga na drugo. Edini vir umetniških navdihov ni več Evropa, ustvarjalci dobivajo spodbude tudi z drugih celin.
Učenci Preberejo si zapis in ogledajo slike v učbeniku na strani 15 in se aktivno vključujejo v razgovor.
Konec 19. stoletja so bili v znanosti prepričani, da je razvoj fizike Ob slikah in zapisu v
Razvoj končan in da so človeštvu na tem področju odkrite že vse skrivnosti. učbeniku na straneh 16 znanosti in Revolucije v klasični znanosti pa so druga za drugo razkrivale no- in 17 se aktivno umetnosti va spoznanja, od katerih so največja odkritja: vključujejo v razgovor in
- razcepitev atoma Ernesta Rutherford leta 1919 , - kvantna teorija ter Einsteinova teorija relativnosti, - novi teleskop (z njim Edwin P. Hubble odkrije nove galaksije), - nova, vse hujša oborožitev, ki sproži kar dve svetovni vojni, - razvoj novih humanističnih znanosti, kot na primer psihologija, - odkritje podzavesti in sanj, ki se kaže v ekspresionizmu, - nove oblike slikarstva, kot sta kubizem in abstraktno slikarstvo, - nova književnost, ki opušča ločila in izraža podzavest, - razvoj radia, televizije, magnetofona, računalnika …
povežejo svoje biološko in fizikalno znanje. Ponovijo in utrdijo nekaj ljudskih pesmi, ki so povezane z vojnami: - Regiment po cesti gre, - Kaj ti je deklica, - Nocoj, pa oh nocoj, - Al me boš kaj rada 'mela, - Oj ta soldaški boben … V DZ na strani 12 rešijo prvo nalogo.
Nova glasba
Skupne poteze
Prelom z romantiko je prinesel v glasbeno ustvarjanje številne novosti in različne slogovne smeri, ki niso bile v nobenem obdobju tako razvejane, kot prav v 20. stoletju. Zanje uporabljamo skupno ime nova glasba kar pa ni isto kot sodobna - moderna glasba. Nova glasba je napredni, razvojno pomembni del sodobne glasbe. Nova glasba ima tri skupne poteze: 1. Cilj skladateljev je neomejena in popolna izraba vse razpoložljive
Aktivno se vključujejo v razlago. Povejo svoje izkušnje z novo glasbo v filmih. 16
Vilko Urek
snovi, ki jih dajejo toni, torej združevanje znanega z neznanim. 2. Glasba ni več samo ustvarjanje skladateljev, ampak tudi aktivno Vejo, da so leta 1910 bili poustvarjanje izvajalcev glasbe. prvi radijski, leta 1925 pa 3. Glasba se razvija ob pomoči multimedije v številnih kulturnih prvi televizijski prenosi. okoljih širom po svetu. Naštejejo sodobna avdio Nova Ustvarjalcev glasbe, ki so mnogokrat tudi uspešni znanstveniki in vizualna sredstva in poztehnologija obratno več ne povezuje en slog, ampak si ga oblikuje vsak zase in najo različne zvrsti in slomnogi skladatelji ga temeljito spreminjajo. Lahko bi rekli, da so glas- ge glasbe. beniki v prejšnjih stoletjih znotraj posameznih glasbenih oblik govorili z različnimi narečji, v 20. stoletju glasbe pa govorijo v različnih glasbenih oblikah popolnoma različne glasbene jezike. S pomočjo tehnologije 20. stoletja je postala glasba dostopna najširšemu krogu poslušalcev, ki poslušajo različne zvrsti in žanre glasbe. Novosti Ogledajo si zapise in slike glasbe Nova glasba je nastala postopoma iz elementov glasbe moderne v učbeniku na straneh 18 romantike in impresionizma. Skladatelji so želeli v njej prekiniti z in 19. Dvanajst romantično tradicijo s starim tonalnim redom dur in mol lestvice in tonska lestvica postaviti nova pravila, ki se od preteklih popolnoma razlikujejo. Tra- Poslušajo dvanajstonsko dicionalne glasbene durove in molove lestvice so zamenjale dva- lestvico in sami sestavijo Atonalnost najsttonske lestvice ali dodekafonija in eksperimentiranje s toni in melodijo iz vseh tonov novimi tehnikami atonalnega skladanja, kjer so toni neodvisni in lestvice ter melodijo zapienakopravni med seboj. Skladatelj v melodiji uporabi vseh 12 med šejo s svojim zapisom Serija seboj enakovrednih in neodvisnih poltonov razvrščenih v vrsto ali (ali izvedejo Vajo z zvokov serijo, kjer mora nastopiti vseh dvanajst poltonov, preden se lahko dvanajsttonsko vrsto ali kateri od njih ponovi. To skladanje je prineslo tudi nove glasbene vajo Živa dvanajsttonska grafične zapise in nove glasbene skupine, ki so to glasbo izvajale. vrsta; DZ, stran 13 in 14).
Nove glasbene smeri Ekspresionizem
Neostili Neobarok
Arnold Schönberg
V DZ, stran 12 in 13, dopolnijo nalogo o Smeri glasbe zaradi teh glasbenih novosti niso bile v nobenem ume- zapisovanju glasbe skozi tniškem obdobju prej tako razvejane, kot prav v 20. stoletju. Umet- čas. nost je bila iskanje raznovrstnih izražanja in se nagiba k oblikovanju novega, kar se imenuje ekspresionizem. Beseda ima izvor v latinski besedi »expresus«, kar pomeni »izraz«. Ekspresionisti ne izražajo svojih bežnih, čutnih vtisov o zunanjem svetu kot so jih impresionisti, temveč svoje najgloblje doživljanje sveta, ki prihaja iz najtemnejših kotičkov človekove duše, kot so bolečina, strah, obup in groza. V njihovih delih najdemo obtoževanje sodobne civilizacije, Preberejo zapis o eksprevojne in človekove usode nasploh. Zaživeli so tudi neostili, kar po- sionizmu v učbeniku na meni, da so dobile glasbene oblike prejšnjih obdobij nove zvočne strani 20 in ponovijo razsežnosti. Značilna sta bila neobarok in neoklasicizem, preobli- znanja o baroku in kovana s prvinami nove glasbe pa se uveljavi tudi ljudska glasba. klasicizmu. Število skladateljev se je v 20. stoletju še povečalo v primerjavi s prejšnjimi stoletji, zato bomo predstavili le nekatere, ki so značilni za novo glasbo ali posamezne dežele. Prvi mejnik v novi glasbi je Ogledajo si zapise in slike dunajska šola iz leta 1908, v kateri je deloval skladatelj Arnold v učbeniku na straneh 20 Schönberg (1874 - 1951) s svojimi učenci. Z atonalno dvanajstton- in 21. 17
Vilko Urek
Mesečnik Pierrot (Pierrot Lunaire)
sko glasbo in poudarjeno zvočno barvo je izražal svoja notranja doživetja. Znan je cikel pesmi Mesečnik Pierrot (Pierrot Lunaire) za Vejo, da je pri Schönbergu glas in pet glasbil pri katerem je uporabil verze belgijskega pesnika študiral tudi naš skladatelj Alberta Girauda zaradi hitrih sprememb vsebinskih razpoloženj. Na- Marij Kogoj. mesto tradicionalnega petja je v tej skladbi uporabil tako imenovani govorjeni glas, kjer se petje spremeni v govor in krik. Zapojejo dvanajsttonsko lestvico in poslušajo skladbo Mesečeva pega iz cikla pesmi Mesečnik Pierrot (pred poslušanjem Ozarjena prevod Leta 1899, ko je bil skladatelj star petindvajset let, je napisal sekstet preberejo noč besedila; po poslušanju Ozarjena noč. To svoje delo je leta 1917 priredil za orkester. Glasba odgovorijo na vprašanje opisuje zaljubljenca, ki se sprehajata v mesečini v DZ na strani 15). Schönbergovi Med Schönbergovimi učenci je razen našega Marija Kogoja posebučenci no nadarjenost pokazal Alban Berg (1885 – 1935), ki se je veliko u- Poslušajo odlomek iz kvarjal s tako imenovano serialno glasbo. To je glasba, kjer si skla- skladbe Ozarjena noč. Alban Berg datelj vnaprej določi oziroma izbere vseh 12 med seboj enakovrednih in neodvisnih poltonov razvrščenih v vrsto ali serijo, kjer mora Preberejo si zapis in nastopiti vseh dvanajst poltonov, preden se lahko kateri od njih po- ogledajo slike v učbeniku novi. Stalno zaporedje tonov, ritma, sozvočij ali dinamike uporablja na strani 21. Koncert za kot glasbeno osnovo za oblikovanje in razvoj glasbene zamisli. Ta violino in glasbeni poskus oziroma novosti je skladatelj Berg vključil v svoj Razumejo pojem serialna orkester Koncert za violino in orkester.Ta koncert je neke vrste requiem, glasba in poslušani odloto je svečana skladba za umrle, ki jo je posvetil svoji prezgodaj mek violinskega koncerta umrli, komaj 17 letni prijateljici. Ker je le-ta umrla 22. aprila, ima en povežejo z datumi, ki so del v koncertu natanko 22 taktov. Celotna skladba pa ima 230 skladatelju bili osnova za taktov, kar simbolizira 23. april, ko je Alban Berg zbolel za astmo. serialno glasbo. Vojček (Wozzeck) Bergova opera Vojček je napisana večinoma atonalno (ne moremo Preberejo opera
Prihod nacizma
povzetek opere in ji določiti tonovskega načina), čeprav občasno najdemo tudi tonalna vsebine poslušajo odlomek iz 4. mesta in dodekafonijo. scene (Potka ob ribniku). Hkrati spremljajo časovni potek skladbe. Povzetek in časovni potek sta v DZ na strani 16.
Ker svobodna miselnost in nove glasbene ideje Arnolda Schönberga in njegovih učencev niso bile po volji Hitlerjevi vse močnejši Beg skladate- oblasti, ki v Nemčiji pride na oblast po letu 1933, so mnogi glasbeniki bili prisiljeni pobegniti pred psihičnim in fizičnim nasiljem v Ameriljev v Ameriko ko. Razen Schönberga tako drugi dom najdeta v Ameriki tudi Madžar Bėla Bartók in Rus Igor Stavinski. Béla Bartók
Povejo svoja znanja o nacizmu in Hitlerju in si v učbeniku ogledajo slike omenjenih skladateljev.
Tako kot madžarski pianist Franz Liszt, je bil tudi Bėla Bartōk odli- Ogledajo čen pianist, ki je ob pomoči skladatelja Zoltana Kodalya vneto preberejo
slike zapis
in o 18
Vilko Urek
raziskoval ljudsko izročilo. Ob tem je prepotoval vso Madžarsko in ljudsko glasbo potem tenkočutno prelil v svoje skladbe. Na teh potovanjih je zbral na tisoče pesmi. Prav gotovo se je srečal tudi z znano madžarsko ljudsko pesmijo Sprehod.
skladatelju v učbeniku na strani 24, utrdijo znanje o Franzu Lisztu in zapojejo znano pesem Sprehod (najdejo jo v PSOP na strani 21).
Etnomuzikologija
Bėla Bartōk je vse življenje zbiral, raziskoval in snemal ljudsko Preberejo skladateljevo glasbo na voščene valje. Bil je eden od utemeljiteljev misel o ljudski glasbi v etnomuzikologije, vede, ki se ukvarja predvsem z ljudsko glasbo. učbeniku na strani 24. Poslušajo odlomek in v DZ na strani 20 vpišejo Vrtna vrata svoje vtise ob poslušanju. v Romuniji Rešijo nalogo o Poslušanje dela Vrtna vrata v Romuniji iz zbirke Šest romunskih plesov. slovenskih skladateljih, ki so v svojih skladbah uporabljali elemente ljudske glasbe; DZ, stran 20. Poslušajo odlomek iz sonate.
Sonata za dva klavirja in toklala Svet med obema vojnama
Béla Bartók (1881 – 1945) je v svoje skladbe vnesel veliko novosti.
Zaradi tega za časa življenja ni bil deležen priznanja, ki mu pripada kar dokazuje Sonata za dva klavirja in tolkala.
Leta med prvo in drugo svetovno vojno so bila za mnoge ljudi težka zaradi gospodarske krize in vse hujšega nasilja, ki ga je prinašal nemški nacizem. Vsi dobri ljudje so sanjali o miru in ljubezni, kot Dan na ruski skladatelj Arkadij Iljič Ostrovski, ki je napisal čudovito pesem dan sij nam Dan na dan sij nam sonce. sonce
Mavrični krog, nebesni svod risba je malega dečka. Izpod potez doli počez, glej še pripis je besed: Dan na dan sij nam sonce, dan na dan smej nebo se dan na dan smej se mama, srečna ti srečen jaz.« Tu in povsod, sleherni rod sreče želi si in mira. Star ali mlad zdrav in vesel vedno si rad boš zapel: »Dan na dan...«
Povežejo znanje iz zgodovine in zapojejo pesem Dan na dan sij nam sonce skladatelja A. I. 19
Vilko Urek
Igor Stravinski
Nočemo zla, vojn in gorja, čuvajmo mlade rodove. Zanje ves čas trudimo se, to je zapoved za vse: »Dan na dan ...«
Poleg Schönberga in Bartóka je našel v ZDA svoj drugi dom tudi skladatelj Igor Stravinski, ki je bil rojen v Rusiji. Bil je vodilni skladatelj neobaročnih in neoklasicističnih skladb, ki so dobile glasbene oblike prejšnjih obdobij v novih zvočnih razsežnostih. Ta Balet Pulcinella glasba se je pojavila kot odgovor na impresionizem in ekspresionizem v 20-tih in 30-tih letih 20. da stoletja. V baletu Pulcinella je skladatelj Igor Stravinski opisal dolgokljunega, baročnega, požrešnega, nesramnega in zvitega služabnika, ki izvira iz 17. stoletja. Pulcinella je stalen lik italijanskega ljudskega gledališča.
Ostrovskega.
Utrdijo znanje o glasbenih obdobjih in poslušajo Uverturo iz baleta Pulcinella skladatelja Igorja Stravinskega.
V DZ na strani 17 Igor Stavinskinski (1882 – 1971) je že med študijem pri Nikolaju odgovorijo na vprašanja, . Rimskem-Korzakovu simfonično glasbo s katero je opozoril nase. ki se navezujejo na Posvetitev Spoštoval je klasicistične skladatelje in njihova dela in rusko ljudsko poslušan zvočni primer. pomladi glasbo in vse skupaj povezal v svoj slog. Znani koreograf ruskega baleta v Parizu Nikolai Djagilev je skladatelja Igorja Stravinskega vzpodbudil, da je začel pisati baletno glasbo. Iz te povezave so nastale prve mojstrovine: Žar ptica, Petruška in Posvetitev pomladi, ki je prišlo v zgodovino kot škandal saj so na premieri Posvetitve pomladi, 29. maja 1913 v Parizu po-slušalci že po petih minutah predstave zaradi novega zvoka in vsebine glasno ugovarjali in žvižgali tako, da se glasba, ki je za tisti čas bila izvirna sploh ni slišala. Še isto leto je balet doživel velik uspeh v Londonu.
Sergej Prokofjev
V Rusiji je neoklasicizem uveljavljal tudi skladatelj Sergej Prokofjev (1891 – 1953), ki je bil eden največjih simfonikov (skladatelj simfonij in glasbe za simfonični orkester) v 20. stoletju. Znan je po izvirni glasbeni govorici, melodiki in orkestraciji. V njegovi glasbi srečamo Simfonija tudi veliko smisla za parodijo in smeh. Besede bomo najlažje potrdili z dejanji in si bomo ogledali simfonično pravljico Peter in volk. št. 1 v Peter in volk
Ogledajo slike in preberejo zapis o skladatelju v učbeniku na strani 22 in gledajo posnetek iz Posvetitve pomladi. Poslušajo UvodObčudovanje zemlje iz baleta Posvetitev pomladi in spremljajo časovni potek skladbe; DZ, stran 18. Ogledajo slike in preberejo zapis o skladatelju v učbeniku na strani 23 in gledajo simfonično pravljico Peter in volk, ki jo poznajo iz 3. razreda.
D-duru Poslušajo 1. stavek – »Klasična« . Poslušanje 1. stavka – Allegra iz Simfonije št. 1 v D-duru, Allegro iz Simfonije št. 1 v
»Klasične«.
D-duru in spremljajo časovni potek skladbe v DZ, stran 19.
Arthur Honegger 20
Vilko Urek
V Parizu pa je Arthur Honegger (1892 – 1955), ki je bil doma iz Švice. Najprej je postal znan v skupini skladateljev »francoska šesPacific 231 terica«, vendar se je s svojo glasbo kmalu začel ločevati od ostalih. Glavna njegova dela so oratoriji in simfonična dela, med katerimi izstopa simfonična pesnitev Pacific 231, ki je spomin na njegovo otroštvo, ko je opazoval velike lokomotive. V skladbi ni posnemal glasove lokomotive, ampak je želel, da bi si poslušalec ob skladbi predstavljal, kako se začne premikati 300 tonski stroj, potem pa postopno povečuje hitrost. Vozi me vlak v daljave
Ob poslušanju počasnega premikanja 300 tonskega stroja in postopnega povečevanja hitrosti se likovno izrazijo.
Vlak je v svoji skladbi lepo opisal tudi slovenski skladatelj Jože Privšek v znani popevki Vozi me vlak v daljave. S skladbo je v 60-letih 20. stoletja zaslovela slovenska pevka Marjana Deržaj. 1. Ko sem bil mlad rad ob progi postajal sem ure debele vse dni. Sto in sto vlakov presštel sem takrat, da sem sanjal tako vse noči: Refren: Vozi me vlak v daljave, daleč tja v širni svet. Glej zdaj se zde planjave vse kot en sam pisan cvet. Reke polja in gore urno mimo nas beže. Vozi me vlak v daljave, tja si želi mi srce.
2. Zdaj ko preteklo že mnogo je let kar ob progi slonel sem vse dni. Želje, ki bile nekoč so le san, uresničile zdaj so se mi. Estetsko zapojejo znano Refren: Vozi me vlak v daljave, daleč tja v širni svet. slovensko popevko. Glej zdaj se zde planjave vse kot en sam pisan cvet. Reke polja in gore urno mimo nas beže. Vozi me vlak v daljave, tam čaka zdaj me dekle. Carl Orff Naštejejo glasbila, ki so v Skladatelj nove glasbe je bil tudi Carl Orff (1895 – 1982), čigar ime Orffovem instrumentariju nas spremlja že nekaj let v povezavi z malimi šolskimi glasbili, ki in zaigrajo skladbo Carjih je namenil mladim ljubiteljem glasbe po celem svetu. Skladatelj mina Burana po prirejeni Orffov ins- Carl Orff je večino svojega časa deloval v Münchnu in Salzburgu, partituri. trumentarij kjer je tudi center za Orffov instrumentarij. Poslušajo odlomek O forCarl Orff je bil predan glasbeni tradiciji, novost pa je njegova zasno- tuna velut luna v origiCarmina va glasbenega gledališča, ki povezuje besedo, glasbo in gibanje. Na nalni izvedbi C. Orffa in v Burana svetovnih odrih se je uveljavila scenska kantata Carmina Burana. pop dance priredbi in oba Delo je povzeto po srednjeveški zbirki, iz katere je Orff oblikoval po- spremljajo z Orffovim insvetne pesmi za soliste in zbor ob spremljavi inštrumentov. Pesmi štrumentarijem. so razporejene v tri dele, ki so povezani s temo kolesa sreče, ki Poznajo ime France Zaključek spremlja človeka celo življenje. Marolt, gledajo folklorne V tem času sta delovala pri nas France Marolt in Matija Tomc, ki plese in poslušajo pesem sta raziskovanje ljudske glasbe (etnomuzikologija) dvignila na znan- Vuštnejša ja ni Matije stveno raven z izvrstnimi priredbami ljudskih pesmi in plesov. Tomca. Datum:
Razred: 9.
Zap. št. ure:
13. 21
Vilko Urek
Učna tema: GLASBENA UMETNOST OD ZAČETKA 20. STOLETJA DO DANES (20 ur od 33) Učna enota: Evropa v strahu pred 2. svetovno vojno (10. ura od 20) Cilji: Učenci ... - poznajo pomembne skladatelje kavarniških melodij, ki so se pojavile v 30-letih 20. stoletja, - poznajo lahkotnejšo plesno glasbo, ki je bila znana v letih pred začetkom 2. svetovne vojne, - pojejo znane pesmi. Glasbeni pojmi: kavarniška glasba, družabni plesi. Med predmetne povezave: zgodovina, slovenščina, verstva in etika. Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje. Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna. Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva Dodatna literatura: lastna zbirka pesmi / M. Smolik, E. Škulj: Slavimo gospoda Zaporedje dejavnosti
Učitelj
Učenci
Uvodni razgovor
V prvi polovici 20. stoletja je ob resni glasbi zaživela tudi glasba, ki je na življenje gledala z lahkotnejše in bolj humorne strani. Ta glasba je imela namen ljudi v težkih kriznih in vse bolj nasilnih časih ljudi Kabareti le zabavati. Operete in samospeve, ki so zasloveli zlasti v 19. stoletju so nasledili v 20-ih in 30-letih 20. stoletja kabareti. To so bili Jazz nočni lokali za široke množice ljudi, kjer so plesale plesalke na glasZabavna bo bolj ali manj znanih skladateljev tistega časa, ki so pisali jazz in glasba in lahkotno zabavno glasbo. V tistem času, ko je bila v zraku nevarnost nove vojne so mnogi ljudi strah premagovali s poslušanjem in plesi druženjem ob lahkotni glasbi. Pojavili so se novi popularni plesi. Ker ni bilo primernih skladb ob katerih bi ljudje plesali vse bolj priljubljene plese, so mnogi, danes povsem neznani glasbeniki, ki so iTehnične grali v kavarniških ansamblih na harmoniko, violino ali klavir napisali naprave krajše pesmi, ki so se ohranile v različnih jezikih in priredbah vse do današnjih dni. Mnoge pesmi so takrat posneli na gramofonske plošče, ki so zamenjale povoščene valje Thomasa Alva Edisona. Irena lahko noč
Aktivno sodelujejo v razgovoru in poznajo priljubljene plese tistega časa: Angleški valček, dunajski valček, dixieland, tango, foxtrot … Naštejejo in utrdijo svoje znanje o starih tehničnih napravah za poslušanje glasbe.
Med mnogimi znanimi pesmimi je bila angleško-irska pesem o Ireni. Pripev: Irena lahko noč in mirno spi. Lahko noč Irena lahko noč o tebi sanjal bom. 1. Sem prejšnjo soboto se ženil, lepo sem hišo dobil, a ženo zapuščam in spet grem v mesto na potep. 2. Včasih živim v samoti, včasih sem rad med ljudmi a včasih najraje bi skočil v reko in se utopil. 3. Pojdi domov k družini, žena te čaka doma, dovolj si se klatil po svetu in kockal za denar.
Vejo, da je pesem Irena lahko noč nastala leta 1933, estetsko zapojejo in zaplešejo valček. 22
Vilko Urek
Bela snežinka
Iz naših krajev se je leta 1936 na plesišča takratne Evrope razširila znana pesem Bela snežinka, ki jo je napisal Mario Kuhnell. 1. Ko sem te vprašal: “Me ljubiš”, si mi zmajala z glavo rekla mi nisi besede, čakal zaman sem to. 2. Sivi oblaki na nebu, jasno nebo so zastrli, bela snežinka, ki pada, glej prvi sneg. Trio: Sneg je, glej zunaj sneg je, morda se spomniš, še enkrat na me. Refren: Bela snežinka, ki pada spominja me nate in na vse tiste dni, noči.
Lilly Marlene
Estetsko zapojejo znano pesem in plešejo foxtrot.
V vedno večji in z vojno grozeči Nemčiji pa je leta 1940 Norbert Schultze napisal zelo znan in priljubljen tango o Lilly Marlene. 1. Tamkaj pred kasarno poleg glavnih vrat stala je laterna k' je tam še od takrat. Pod njeno žolto tam lučjo prijel te bom spet za roko kot že Lilly Marlene, kot že Lilly Marlene. 2. Tam je majhen svet, samo za naju dva, kjer se tvoja senca z mojo poigra. In vsi ljudje naj vidijo, da to je najino slovo s teboj Lilly Marlene, s teboj Lilly Marlene 3. Tvoj korak samotno odmeva u temo mojega že dolgo ni več tam pod lučjo. In ko bo sij temo pregnal, le kdo bo pod laterno stal s teboj Lilly Marlene, s teboj Lilly Marlene. 4. V ritmu nad grobovi, ki hlipa za vse nas sliši se kot v sanjah tvoj ljubeči glas. In ko bo svet meglo pregnal, bom spet tam pod laterno stal s teboj Lilly Marlene, s teboj Lilly Marlene.
Zaključek Glej zvezdice božje
Estetsko zapojejo znano pesem in plešejo tango.
V teh nemirnih časih so se mnogi ljudje zatekli k veri. Za božični čas je Leopold Belar napisal pesem Glej zvezdice božje. 1. Glej zvezdice božje migljajo lepo, odprto široko je sveto nebo. Duhovi nebeški se z raja vrste, prepevajo slavo na zemljo hite. 2. Obljuba predavna postala je res, zveličar je rojen ljudem iz nebes. Pri ubogih pastircih na slami leži, si revščino zvoli, ponižnost ući. 3. O, srečne dušice, ki njega dobe, z nebeško tolažbo jim polni srce. Le k njemu hitimo, saj rad nas ima, Zaupno odkrijmo mu rane srca.
Opombe:
Občuteno zapojejo znano božično pesem.
Ogled risanke skladateljev tega časa: Čarovnikov učenec - Paul Dukas Ogledajo (1865 – 1935) in Noetova barka – Edward Elgar (1857 – 1934). risanke.
glasbene 23
Vilko Urek
Datum: Razred: 9. Zap. št. ure: 14. in 15. Učna tema: GLASBENA UMETNOST OD ZAČETKA 20. STOLETJA DO DANES (20 ur od 33) Učna enota: Glasba med 2. svetovno vojno (11. in 12. ura od 20) Cilji: Učenci ... - poznajo in vrednotijo glasbo partizanov, ki je v določenem času imela pomembno vlogo, - poznajo pomembne skladatelje partizanskih pesmi, - pojejo najbolj znane partizanske pesmi. Glasbeni pojmi: partizanska pesem. Med predmetne povezave: zgodovina, slovenščina, verstva in etika. Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje. Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna. Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, učbenik za 9. razred (str. 37), DZS (str. 34). Zaporedje dejavnosti
Učitelj
Učenci
Uvodni razgovor
Leta 1941 je v življenje vseh ljudi in umetniško prizadevanje glasbenikov grobo zarezala tragika 2. svetovne vojne. Veliko Slovencev je prijelo za orožje, na žalost pa vsi niso bili na isti strani puške. Čas bo pokazal svoj prav enih in drugih. V prvih bojih so si borci lajšali trpljenje s petjem starih puntarskih in domoljubnih pesmi.
Aktivno se vključujejo v razgovor in poslušajo: Puntarsko, Oj, Triglav, moj dom, Lipo Domovini, Slovenec sem, ter zapojejo.
Vojna in ljudje
Glasbo so poznali in gojili tako domobranci in belogardisti kot tudi Partizan- partizani. Partizanska glasba se je začela razvijati z nastankom ska glasba prvih partizanskih čet in se razvila v višje oblike, vzporedno z organiziranostjo partizanskega boja. V začetku so partizani peli Novo pesmi z napevi raznih drugih skladb, ki so jim dodali novo besedilo. besedilo Znana je naslednja. za znano melodijo 1. Partizani v gozd gredo, bojno pesem si pojo.
Partizani v gozd gredo
Pa moj fantič med njimi prepeva na glas, saj gre v borbo za slovensko vas. 2. Za klobukom pušeljc zlat nosi moj slovenski fant. Pa le naj ga ima, pa le naj ga ima, saj v svobodo zlato ga pelja.
Po učiteljevi predstavitvi prepoznajo znano pesem Regiment po cesti gre in še sami zapojejo in poslušajo.
Partizanska pesem se je razvijala po več vzorcih in iz več virov. ReMatej Bor kli smo že, da so peli stare ljudske, puntarske, delavske in čitalniške pesmi, ob tem pa tudi rodoljubne pesmi drugih revolucionarnih naro- Ob aktivnem razgovoru dov, ki so jim dodali domača besedila. Zelo priljubljena je tako po- povežejo svoje znanje iz zgodovine. stala španska melodija, ki so ji partizani dodali besedilo Na oknu. 1. Na oknu, glej, obrazek bled, na licih grenkih solzic sled! 24
Vilko Urek
Na oknu
Zakaj pa dekle komaj dvajsetih let tak žalostno gledaš v svet. 2. Odšel je v hribe dragi moj, s fašisti bije težki boj. Mogoče je v krvi obležal nocoj, ko branil je narod svoj. 3. Dekle ne bodi žalostna, ne delaj sama si gorja. Tvoj fant gotovo povrne se, ko zvezda utrne se. 4. Ponosen vrne se junak, ovenčan z zmago slavnih zmag. In vriskoma vrgel bo titovko v zrak, ko stopil čez tvoj bo prag.
Estetsko zapojejo znano špansko melodijo s slovenskim besedilom.
Partizan- Kmalu pa glasbeno nadarjenim partizanom že znane pesmi niso bile ska pesem dovolj, zato so začeli pisati avtorske partizanske pesmi. Eno
najbolj znanih in priljubljenih partizanskih pesmi Hej brigade je napisal Vladimir Pavšič s partizanskim imenom Matej Bor. Hej brigade
1. Hej brigade hitite, razpodite zatrite požigalce slovenskih domov! Hej mašin’ca zagodi naj odmeva povsodi naš pozdrav iz slovenskih gozdov. 2. Kje so meje pregrade za slovenske brigade? Ne, za nas ni pregrad in ne mej! Po slemenih oblačnih in po grapah temačnih vse od zmage do zmage naprej! 3. Čez poljane požgane tja do bele Ljubljane naša vojska prodre kot vihar. Dokler tu so brigade, kdo nam zemljo ukrade? Na slovenskem smo mi gospodar.
Poslušajo pesem v izvedbi Invalidskega pevskega zbora in zapojejo.
Poseben razcvet je partizanska glasba doživela po italijanski kapitulaciji leta 1943. Tega leta se v partizanske vrste vključi velik del slovenskih glasbenikov, ki so ustvarili veliko različnih skladb. Iz preprostega petja v manjših enotah se je razvilo organizirano glasbeno Invalidski udejstvovanje, ki doseže svoj višek z ustanovitvijo Invalidskega pevski zbor partizanskega pevskega zbora leta 1944. Prvi zborovodja je bil skladatelj Karol Pahor, ki ga nasledi leta 1945 Pavel Šivic. To pa sodelujejo Gledališče še ni vse, saj istega leta ustanovijo tudi Slovensko narodno Aktivno gledališče, ki je uprizarjalo literarna in glasbena dela. razgovoru.
Karol Pahor
v
S prihodom med partizane so mnogi skladatelji ustvarili prave umetnije, ki so jih izvajale najprej številne vojaške godbe, kasneje pa vse kvalitetnejši komorni in simfonični orkestri. Znan skladatelj partizanske glasbe je bil Karol Pahor, ki je napisal znano klavirsko delo Poslušajo znano partizanSlovenska suita ter pesmi: Nov cvet, Pozdravi, Komandant Stane, sko pesem Na juriš. Uganka in še posebej znano Na juriš, ki ste sliši na tekmah. 1. Na juriš, na juriš, na juriš! 25
Vilko Urek
Na juriš
Krik borcev vihra skozi hoste, sovragove vrste so goste. Udari, navali, usekaj, izpali! Na juriš, o-hej partizan, pred tabo svobode je dan. 2. Na juriš, na juriš, na juriš! Vsi bratje teptani za nami, svobodo si vzamemo sami! Skoz' glad in trpljenje u lepše življenje Na juriš, o-hej partizan, pred tabo svobode je dan.
Estetsko in z zanosom zapojejo pesem po notah.
Znani skladatelji: Med znane partizanske skladatelje štejemo tudi Maksa Pirnika, ki Makso Pirnik
je znan po pesmih: Pozdrav Titu, Mladi pionirji, Ciciban in čebela, Ob poslušanju prepoznaOtrok sprašuje in Smrt v Brdih. jo mladinski pevski zbor.
Radovan Gobec
Radovan Gobec, je bil zalo priljubljen po svojih pesmih: Kresniček Poslušajo eno največkrat in svoboda, Bohor je vstal, Pesem mladine in Pesem o svobodi. izvajanih pesmi.
Rado Simoniti
Rado Simoniti je napisal razen zborovskih pesmi Talcem, Mese- Poslušajo samospev Sačina in pomlad še znana samospeva Bosa pojdiva in Samo en cvet. mo en cvet, za katerega je napisal besedilo Kajuh.
Inštrumentalna glasba
Zaključek
Poleg pesmi so nastala tudi inštrumentalna in simfonična dela. Tako je Marjan Kozina napisal simfonično pesnitev, ki ji je dal naslov Bela krajina. Navdih za to delo je skladatelj dobil kot partizan in pomeni hvalnico – odo prvemu slovenskemu osvobojenemu ozem- Poslušajo tretji del z naslju, ki so ga partizani osvobodili izpod napadalcev. lovom Bela Krajina. Marjan Kozina je kot znan dirigent, profesor in zelo plodovit skladatelj tistega časa, ki je pisal v stilu pozne romantike. Dobil je tudi naročilo za uglasbitev prvega slovenskega celovečernega zvočnega filma Na svoji zemlji. Z uvodno skladbo iz filma si vsako jutro ob 5. uri Radio Slovenija še vedno utira svoje valove do svojih poslušalcev.
Ogledajo si odlomek iz filma ob tem opazijo letnico snemanja 1948, imena igralcev, orkestra …
Opombe:
26
Vilko Urek
Datum: Razred: 9. Zap. št. ure: 16. in 17. Učna tema: GLASBENA UMETNOST OD ZAČETKA 20. STOLETJA DO DANES (20 ur od 33) Učna enota: Glasba po drugi svetovni vojni (13. in 14. ura od 20) Cilji: Učenci ... - poznajo slovenske povojne skladatelje, ki so zaznamovali glasbo pri nas v drugi polovici 20. stoletja, - poslušajo njihove skladbe, nekatere prepoznajo in ob skladbah utrdijo svoje znanje o instrumentih, - pojejo znane pesmi skladateljev iz te generacije. Glasbeni pojmi: sodobna glasba. Med predmetne povezave: zgodovina, slovenščina. Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje. Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna. Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva. Zaporedje dejavnosti Uvodni razgovor
Učitelj Po letu 1945 glasbeno ustvarjanje na partizansko temo ni usahnilo ampak je živelo še precej let po osvoboditvi. Skoraj vse slovenske skladatelje povojne generacije, ki so bili rojeni v začetku 20. stoletja je povezovala ideja partizanstva in študij na Konservatoriju Glasbene matice v Ljubljani, ki se je preimenovala v Akademijo za glasbo v Ljubljani, pri že omenjenih profesorjih Slavku Ostercu in Lucijanu Mariji Škerjancu. Rojstni kraji teh skladateljev so razmetani širom po Sloveniji, vendar so skoraj vsi delovali večinoma v Ljubljani in tako umetno glasbo obogatili s pomembnimi skladbami, ki jih še vedno srečujemo v šolah, v radijskih in televizijskih programih, na koncertih in drugih prireditvah.
Učenci Vejo, da je naša povojna glasba izražala revolucionarne ideje ter bila dostopna širšim množicam Ponovijo in utrdijo svoje znanje in poslušajo uvodno glasbo iz filma Na svoji zemlji oziroma avizo za jutranji radijski program.
Najbolj pomembni povojni skladatelji so bili: Janez Bitenc Naša četica koraka
Janez Bitenc (Ljubljana), je priljubljen skladatelj otroških pesmic. Med mnogimi so znane: Naša četica, Kukavica, Ura, Dedek Mraz.. 1. Naša četica koraka strumno in veselo, drug za drugim v ravni vrsti zdaj gremo na delo. 2. Jurčku bomo pomagali hišico zgraditi, da bo mogel svoje zajčke pred lisičko skriti.
Poslušajo pesem Naša četica koraka in pojejo 27
Vilko Urek
znane pesmi iz otroštva.
3. Žiga, žaga poje žaga, rom, pom pom kladivo, mi pa vsi najboljše volje, delamo marljivo.
1. Siva kučma bela brada, topel kožuh vzrhan koš. Dedek Mraz
Joj, že prišel je med nas stari dobri dedek Mraz.
2. Rdeče žoge, knjige, zvezki, punčke, sanke in še kaj. Joj, že prišel, ...
Radovan Gobec
Radovan Gobec (Podgrad pri Ilirski Bistrici) se je v glavnem posvePoslušajo znano otroško čal pevskim zborom. Znana njegova pesem je Šolska klop. pesem in zapojejo.
Moja klop, hija hop, hija, hija, hija hop Moja klop, ... vsak dan me ponese v svet. Tja do morja, do planine, vse prehitro ura mine Šolska klop Vidim mesta in gozdove, v rudnikih najglobje rove. Štejem zvezde in otoke, spremljam reke do izvira, od ravnine, do snežnikov, nov pogled se mi odpira. Šolska klop, hija hop, hija, hija, hija hop. Vsak dan me ponese v svet.
Karol Pahor
.
Karol Pahor (Verdela pri Trstu) je bil zelo plodovit skladatelj. Poleg Poslušajo šest glasno že omenjenih partizanskih pesmi in Slovenski suiti je znan po šest zborovsko pesem in otroglasni zborovski pesmi Oče naš hlapca Jerneja. ško pesem Vrba.
Matija Bravničar (Tolmin) je študiral v Ljubljani, pozneje pa je bil Poslušajo Allegreto za pidirektor Akademije za glasbo. Pomembna so njegova inštrumenhalni kvintet in prepozalna dela med katerimi velikokrat izvajajo Allegreto (zmerno hitro) za Matija najo inštrumente. Bravničar pihalni kvintet.
Blaž Arnič
Blaž Arnič (Luče v Savinjski dolini) je bil eden najbolj izrazitih Poslušajo Rajanje v izvesimfoničnih skladateljev, saj je napisal devet simfonij in več simfodbi simfoničnega orkestra ničnih pesnitev, med katerimi je znano Rajanje. in naštejejo inštrumente.
Danilo Švara
Danilo Švara (Ricmanje pri Trstu) je bil vsestranski skladatelj, ki je Poslušajo Balado iz opeznan po operi Slovo od mladosti na besedilo Franceta Prešerna. re Slovo od mladosti.
Vilko Ukmar
Vilko Ukmar (Postojna) je pisal komorno glasbo, balete, simfoničOb poslušanju Burleske na dela in zborovske pesmi. V nižjih razredih smo med drugim spoznajo pesem Fse kaj poslušali Burlesko, ki je variacija znane ljudske pesmi lazi in zaznajo 5 variacij.
Marijan Kozina
Marjan Kozina (Novo mesto) je študiral na Dunaju in v Pragi ter bil dirigent in profesor glasbe. Njegovo partizansko delo smo že spoznali ob skladbi Bela Krajina in ob glasbi za film Na svoji zemlji. Razen tega je znan še po operi Ekvinokcij ter po simfonični in zborovski glasbi. Zelo znana je njegova filmska glasba za film Kekec iz leta 1951 (prvi črnobeli mladinski film o Kekcu in Bedancu).
Vejo, da je film Kekec prvi slovenski mladinski celovečerni film, gledajo dva prizora iz filma in najbolj znana odlomka zapojejo.
Pavel Šivic (Radovljica) je kot glasbenik posegel na vsa področja. 28
Vilko Urek
Znane so skladbe za orkester, za različne solistične instrumente, Ob poslušanju zapojejo samospevi, opera Cortesova vrnitev in zborovske pesmi. pesem Čudna zgodba v obliki kanona. Povojna glasba, ki je osnovo v partizanski glasbi se je razvijala vse Zaključek do 80-let 20. stoletja. Veliko skladateljev je del svojega ustvarjanja posvetilo tudi glasbi s cerkveno vsebino. Vprašajo starejše ljudi o glasbi po drugi svetovni vojni. Pavel Šivic
Opombe:
Datum: Razred: 9. Zap. št. ure: 18., 19., 20. in 21. Učna tema: GLASBENA UMETNOST OD ZAČETKA 20. STOLETJA DO DANES (20 ur od 33) Učna enota: Glasba v 2. polovici 20. stoletja (15., 16., 17. in 18 ura od 20) Cilji: Učenci ... - poznajo pomembne glasbene ustvarjalce sodobne glasbe v svetu in pri nas, - teoretično in praktično analizirajo sodobne glasbene ideje, - pojejo ljudske pesmi in jih primerjajo s sodobno glasbo. Glasbeni pojmi: sodobna glasba. Med predmetne povezave: zgodovina. Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanjem Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna. Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, učbenik za 9. razred (str. 25 – 45), DZ (21 - 37). Zaporedje dejavnosti
Učitelj
Učenci
Glasbena dela s katerimi so glasbeniki obsojali nesmisel 2. svetov- Gledajo Vojni requiem ne vojne in se z njo poklonili mnogim nesmiselnim žrtvam so opiso- skladatelja Benjamina vali mnogi svetovni skladatelji. Brittna in utrdijo pojem requiem. Skladatelj Benjamin Britten (1913 – 1976) se je po rojstvu v Angliji Benjamin preselil v ZDA, kjer je bilo nekaj njegovih skladb prvič izvedenih. Britten Leta 1948 je na prošnjo angleškega Ministrstva za šolstvo napisal znano skladbo Vodnik po orkestru za mlade poslušalce, ki smo jo tudi mi v celoti poslušali ob spoznavanju inštrumentov. Delo je napisano v obliki teme s 13 variacijami, kjer se predstavijo Ob poslušanju prepoznaposamezne skupine in solistični inštrumenti. jo Vodič po orkestru. Uvodni razgovor
Arnold V času Hitlerjeve oblasti se je skladatelj Arnold Schönberg preselil Schönberg v ZDA, kjer je ustvaril presunljivo kantato za recitatorja, moški zbor Preživeli iz
in orkester z naslovom Preživeli iz Varšave. To je glasbeni spome- Utrdijo znanje o seriji 12 29
Vilko Urek
Varšave Serija
nik židovskim žrtvam, ki govori o okrutnosti, uničevanju in nesmiselnosti druge svetovne vojne, o koncentracijskih taboriščih, plinskih celicah in ubijanju nedolžnih ljudi. Zgodbo z glasbo pripoveduje preživeli Žid iz varšavskega geta, ki se je po naključju rešil smrti v plinski celici. Uvodni signal trobent je sestavljen iz serije tonov, del besedila v nadaljevanju pa je sledeče: »Ne morem se več vsega spomniti, moral sem biti daljši čas nezavesten. Spominjam se samo veličastnega trenutka, ko so začeli vsi kot dogovorjeni prepevati staro pozabljeno molitev.«
tonov, ki jih skladatelj vnaprej določi kot glasbeno osnovo za oblikovanje in razvoj glasbene zamisli. Poslušajo signal trobent v skladbi Preživeli iz Varšave in govorjeno petje.
Krzystof Druga svetovna vojna se je končala z ameriško atomsko bombo Poslušajo Penderecki odvrženo na Japonsko. Krzystof Penderecki je ob tem zločinu Žalostinke Sodobna glasba
človeštva napisal Žalostinko žrtvam Hirošime. Zvočna barva, ki nam jo je predstavil Krzystof Penderecki v tem glasbenem primeru se imenuje zvočni grozd ali cluster. Pri petju oziroma igranju je sočasno zvenelo več sorodnih celih tonov, poltonov in tudi manjših tako imenovanih alikvotnih tonov, ki zazvenijo hkrati s popolnoma zakritim osnovnim tonom, ki dobi tako novo zvočno barvo. Med toni so zelo majhne razdalje. Ta glasba se imenuje sodobna ali eksperimentalna glasba.
uvodni del žrtvam Hirošime in hkrati spremljajo časovni potek skladbe v DZ na strani 27. Po poslušanju odgovorijo na vprašanji (prav tako v DZ na strani 27) ter svoje vtise likovno in gibno izrazijo.
Žalostinka Krzystofa Pendereckega je atomska bomba, ki so jo Američani žrtvam Hirošime leta 1945 odvrgli nad japonski mesti Hirošimo in Nagasaki in tako Pesem Čuk se je oženil
prisilili k vdaji, tako prevzela, da je želel z glasbo prikazati vso uporabijo kot osnovo za grozo, ki so jo morali preživeti prebivalci in žrtve Hirošime. glasbene intervale, variacije in zvočni grozd, ki ga sami zapojejo.
Poslušajo zaključni del Žalostinke žrtvam in pozorno spremljajo glasbo. Aaron Copland
Zbirko svetovno znanih skladb s katerimi so se skladatelji poklonili milijonom nesmiselnih žrtev druge svetovne vojne bomo zaključili s skladbo Fanfare for the Common Man ameriškega skladatelja AFanfare … arona Coplanda. Skladbo je skladatelj posvetil vsem navadnim neznanim in brezimenim vojakom, ki se jih ponavadi nikdar ne omenja.
Zavzamejo se za mir in brano poslušajo skladbo za padle vojake ter zapojejo znane vojaške pesmi.
Če je za prvo polovico 20. stoletja značilno iskanje novega urejanja zaporedij tonskih višin, sozvočij in ritma, je za drugo polovico 20. stoletja značilen tudi povsem nov odnos do zvočne barve. Glasbeno gradivo lahko postanejo ob zvokih orkestrskih, ljudskih in drugih znanih glasbil tudi zvoki električnih in elektronskih glasbil ter računalnika ter vsi zvoki, ki nas obkrožajo. Pomembna značilnost glasbe tega časa ostanejo nenehne spremembe in iskanja Ogledajo si posnetek sonovosti. Večina skladateljev se izraža v različnih glasbenih slogih, dobne skladbe Prask ter zato jih je težko uvrstiti izključno v enega samega. slike in zapis v učbeniku Glasba je na strani 25. vse, kar se Razen tonskih grozdov so skladatelji uporabljali v sodobni glasbi tuNova glasba
30
Vilko Urek
di šume, šepetanje, govor, krike in druge zvoke, ki so jih lahko izvajali z glasovi in inštrumenti. Gledajo sodobno skladbo Inštitut za Lamounta Younga z dveraziskova- Pomembno središče te glasbe je postal Raziskovalni institut za ma tonoma. nje sodobno glasbo v Parizu, kjer so skladatelji raziskovali zvok na Sodobne nove načine. Z glasbenimi eksperimenti ali poskusi so se ukvarjali glasbe v drugi polovici 20. stoletja mnogi skladatelji. V naslednjih glasbenih primerih bomo lahko zasledili nove ideje za ustvarjanje glasbe (vse navedbe strani se nanašajo na učbenik): Novi Ogledajo si zapis in slike skladatelji - Olivier Messiaen: Katalog ptic za klavir (str. 26), Wolfgang Rihm: Depart za mešani in govorni zbor ter 22 glasbil, in nova skladateljev v učbeniku in - Pierre Schaeffer: Simfonija za osamljenega človeka (str. 27), dela ob tem poslušajo - Edgar Varėse: Elektronska poema za magnetofon (str. 28), omenjene zvočne - John Cage: Solo za preparirani klavir (str. 29), primere. Po vsaki - Luciano Berio: Sequenza III za ženski glas, poslušani skladbi rešijo še - Sofia Gubaidulina: Vrt veselja in žalosti za inštrumente in recital, naloge v DZ. - Karlheinz Stockhausen: Helikopterski godalni kvartet (str. 30), - Witold Lutosławski: Koncert za orkester (str. 31), - Krzystof Penderecki: Pasion po Luku za orkester in pevce (str. 31), - Philip Glass: Einstein na obali opera za orkester in pevce (str. 33). sliši
Ljubo doma …
Pri nas je nekaj povojnih let bila najbolj sprejemljiva glasba v stilu Zapojejo ljudske pesmi: neoklasicizma in pozne romantike ter ljudska glasba. Prav lepa je domača fara, Predstavniki mlajše generacije pa so začeli spremljati in se zgledo- Veseli pastir, Oj lepo je …
Pro musica vati v koraku s svetom s sodobno glasbo, ki je bila značilna za viva svetovna glasbena središča. Za lažji predor do poslušalcev so se
združili v skupino Pro musica viva, ki je delovala od leta 1960. Skladatelji in njihove znane skladbe so: - Jakob Jež: En ten tenera za otroški pevski zbor, - Ivo Petrič: Tokata iz koncerta za tolkala in orkester, - Alojz Srebotnjak: Slovenski ljudski plesi za orkester, - Igor Štuhec: Zvočni pogovor v izvedbi tria Pro Musica nova, - Darijan Božič: Tokata iz treh skladb za Garrya Mulligana, - Lojze Lebič: Poletje za mladinski pevski zbor. J. Jež: Veter
Ogledajo si zapis in slike skladateljev v učbeniku na strani 42 ter poslušajo omenjene zvočne primere.
Nekaj sodobnega zvena Pro musice viva si bomo pričarali ob pesmi Jakoba Ježa z naslovom Veter. 1. glas: Piham veter in bučim, v daljave širne že hitim, mudi se mi naprej, naprej preko morij in višin. K tebi sonček pohitim, v objemu tvojem rad zaspim ... Piham veter in bučim, v daljave širne že hitim ...
Pojejo dvoglasno pesem Veter.
2. glas: ŠU-i-u-i-u ... Na pobudo članov Pro musica viva se je oblikoval ansambel Slav- Ogledajo si zapis in sliko ko Osterc, ki je sprva izvajal le glasbo svojih članov. Vsi skladatelji ansambla Slavko Osterc v Ansambel 31
Vilko Urek
v skupini so se najprej zavezali iskanju novih zvočnih svetov, kasne- učbeniku na strani 43. je pa so nekateri še bolj odločno spremljali plaz najpomembnejših inovacij iz svetovne glasbe, drugi pa so v svoja dela vse bolj vključe- Poslušajo odlomek sklavali tradicionalne glasbene elemente in vzorce. dbe Cri des alpes in ugotovijo inštrument in način Vinko Spodbudo za sodobno glasbo je dobil tudi skladatelj in pozavnist izvajanja glasbe. Globokar Vinko Globokar. Rodil se je v družini slovenskih priseljencev v Franciji. Glasbo je študiral v Ljubljani in Parizu. Kot skladatelj raziskuje Gledajo posnetek Vinka nova zvočna sredstva in izvajalske možnosti kot v skladbi Cri des ... Globokarja, ki sam izvaja Slavko Osterc
Cri des Alpes
Skladbo Cri des Alpes je skladatelj sam izvajal tako, da je govoril in skladbo Cri des Alpes in pel skozi alpski rog. Skladatelj nameni izvajalcu grafični zapis, ki si ogledajo notne zapise. ga na nastopu izvede po svoje in je tako usmerjen v sprotno izmišljanje kar se imenuje improvizacija. Gledajo odlomek iz filma Danes so slovenski skladatelji združeni v leta 1945 ustanovljenem Srečno Kekec ki ga je Društvu slovenskih skladateljev, ki šteje preko 100 članov. Društ- uglasbil M. Vodopivec.
Društvo slovenskih vo skrbi za izvajanje del skladateljev, ukvarja pa se tudi z založniško skladate- dejavnostjo, saj izdaja notno gradivo in zvočne posnetke. Med Poslušajo Etudo za tolkaljev člani DSS so med drugim skladatelji: Zvonimir Ciglič, Uroš Krek, la Janija Goloba.
Dane Škerl, Samo Vremšak, Marjan Vodopivec Primož Ramovš, Pojejo pesem Marsovska, Janez Matičič, Pavle Merkú, Marjan Gabrijelčič, Aldo Kumar, skladateljice Mire Voglar, Uroš Rojko, Alojz Ajdič, Tomaž Habe, Tomaž Svete, Jani Golob ... poslušajo skladbo Mavrica skladatelja Milana StiZa sodobno glasbo zadnjih let je značilno, da se pojavlja v zelo raz- bilja in ob njej rišejo.
Razvoj glasbe gre nolikih podobah. Splošna oznaka ni poenotena, imenuje se nova glasba, moderna glasba, sodobna glasba in drugo. Razvila se je naprej
nova estetika (nauk o lepem), kot posledica razmer v družbi.
Nove zvočne barve Slišnost zvoka
Zvok je energija
Ob skladbi Mavrica smo lahko ugotovili, da so v ospredju nove glasbe nove zvočne barve, ki jih omogočajo šumi in drugi elektronski zvoki. Glasbeni ustvarjalci snemajo zvoke s pomočjo elektronskih in računalniških pripomočkov v različnih glasbenih in neglasbenih okoljih, ali pa s pomočjo elektronskih aparatur (elektronski zvoki). Območje našega zaznavanja zvoka je po naravi omejeno saj slišimo zvok v razmaku od 16 nihajev na sekundo (16 Hz) do 20.000 nihajev na minuto (20.000 Hz) (Pes sliši višino 30.000 Hz, netopir in delfin pa celo do 120.000 Hz).
Povežejo svoje biološko in fizikalno znanje z glasbo in poslušajo elektronsko nihanje v območju človeškega sluha od 25 do 6400 Hz.
Vejo da ima padanje lista jakost 10 dB, govor 60 dB, vlak 80 dB, letalo 120 dB, nad 130 dB je boleče Zvok je energija v obliki nihanja zraka, ki ima svoje lastnosti: in poslušajo Schaeferjevo - višino (Ton a1 ima 440 Hz, kar lahko slišimo z glasbenimi in Stockhausnovo študijo. vilicami), - jakost (merimo jo v decibelih (dB) po fiziku Grahamu Bellu), - barvo (barva človeškega glasu, inštrumentov …), - trajanje (zvok je lahko dolg ali kratek), - položaj (smer od koder slišimo zvok).
Poleg že omenjenih Oliverja Messiaena, Pierra Schaeferja, Edgar- Sodelujejo v pogovoru o Znani definiciji in pomenih skladatelji ja Vareseja, Karlheinza Stockhausna in našega Milana Stibilja pojma atmosfera, zbrano elektronske med vodilne skladatelje na področju iskanja nove zvočnosti sodi tudi 32
Vilko Urek
madžarski skladatelj Győrgy Ligeti, ki je deloval večinoma na poslušajo skladbo Dunaju, kjer je napisal tudi skladbo Atmosfere. Atmosfere in narišejo abstrakno sliko atmosfeTudi sodobni skladatelji se večkrat ozrejo v preteklost in priredijo re. Modest kakšno znano skladbo z novimi glasbenimi sredstvi. Takšen primer Petrovič smo spoznali že večkrat. Kot glasbeni primer nam bo služilo delo Musorgski: Slike z razstave, ki ga je napisal ruski skladatelj Modest Petrovič Ples Musorgski, ki je pod vtisom slikarske razstave prijatelja Hartmana piščančkov napisal klavirsko suito z desetimi stavki. Ob bolj humorističnih Ob poslušanju klavirske v lupinah slikah, kot je na primer 5. slika, so spretno uporabljene glasbeno rit- izvedbe prepoznajo nasmične prvine. To klavirsko delo je naredilo vtis na začetku 20. stolet- lov Musorgsove skladbe ja na francoskega skladatelja Mauricea Ravela, ki ga je priredil za Ples piščančkov v lupinah simfonični orkester. Skladba je pred kratkim v 21. stoletju doživela in jo primerjajo z orkesterše eno uspešno priredbo. Pod njo se je podpisal japonski skladatelj sko ter sodobno računalTomita, ki jo je priredil in izvedel s pomočjo računalnika. niško izvedbo. glasbe
Zaključek
V Društvo slovenskih skladateljev kot razna društva po svetu se vključujejo tudi mlajši skladatelji, ki iščejo in raziskujejo glasbo še naprej, saj je le-ta neusahljiv vir novih spoznanj. Taki skladatelji so: Cathy Berberian, Larisa Vrhunc, Urška Pompe, Ambrož Čopi, Rok Golob, Vito Žuraj, Damjan Močnik, Dušan Bavdek, Jerca Oblak, Tadeja Vulc, Milko Luzar, Nana Forte, Blaž Rojko …
Poslušajo in izvedejo Stripsody Cathy Berberian, Mestni vrvež Albince Pesek in druge skladbe. Poslušajo skladbo Radijski val Blaža Rojka.
Dopolnijo tabelo Časovne vzporednice v svetu (DZ, stran 29) in tabelo Opombe: Do drugič prinesejo posnetke umetne glasbe iz domače fonoteke in Časovne vzporednice na Slovenskem (DZ, stran v časopisih poiščejo različne napovednike za glasbene nastope. 37). Datum: Razred: 9. Zap. št. ure: 22. in 23. Učna tema: GLASBENA UMETNOST OD ZAČETKA 20. STOLETJA DO DANES (20 ur od 33) Učna enota: Sodobna umetna glasba danes (19. in 20 ura od 20) Cilji: Učenci ... - poznajo pomembne dogodke in ustanove povezane z glasbeno kulturo, - poznajo pomembne glasbene prireditve in poustvarjalce, ki se predstavljajo v glasbenih programih, - utrdijo znanje o umetni glasbi 20 stoletja in pojejo znane pesmi. Glasbeni pojmi: sodobna glasba. Med predmetne povezave: zgodovina, slovenščina. Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje. Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna. Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, učbenik za 9. razred (str. 34 - 35, 40 - 41, 44 - 45). Zaporedje dejavnosti
Učitelj
Učenci 33
Vilko Urek
Uvodni razgovor
Kulturna središča
V današnjem času se tako v svetu kot pri nas pospešeno nadaljuje vsestranski glasbeni razvoj. Uspešno delujejo znane glasbene ustanove: - Cankarjev dom – Ljubljana, - Operni hiši – Ljubljana in Maribor, - Koncertna dvorana Vatroslav Lisinski – Zagreb, - Operna hiša – Dunaj, - Operna hiša – Sidney, - Operna hiša Scala – Milano, Poznajo znana glasbena - Metropolitan - New York, gledališča doma in v - Bolšoj teater – Moskva, svetu. - Covent Garden – London … Glasbeno življenje v Sloveniji in svetu nam ponuja različne zanimi- Utrdijo znanje o tehničnih
Poslušalci vosti. Vsakodnevno nam predvajajo skladbe po radiu, televiziji, na napravah (radio, TV, CD,
računalniku in s pomočjo drugih tehničnih naprav, kjer glasbe ne MP3…). poslušamo v živo, ampak mora biti le-ta prej posneta v studiu. Glasbene Ljudje, ki poslušamo glasbo, smo poslušalci. Tako imenovana prireditve »shranjena« glasba nam krajša čas v tistem času, ko ne moremo
obiskati glasbenih prireditev. Ko imamo čas za poslušanje glasbe, mora biti le-ta primerno izbrana in nam ne sme postati le neka zvočna kulisa. Vsak človek, ki da kaj nase, si za svoje potrebe izbere primerno glasbo in se ravna po naslednjih pravilih: 0 KJE (doma (preko radia, kasetofona, CD, televizije in video rekorderja), v šoli, na koncertu, v gledališču, …), 1 KAJ (pesmi, skladbe, daljša glasbena dela). Glasba, ki jo izvajajo inštrumenti nam brez besedila pričarajo različIzvajalci na razpoloženja. Skladatelji zato napišejo različne melodije in dologlasbe ali čijo inštrumente, ki naj jih igrajo, da čimbolj pričarajo željeno vzdušje poustvarja- in razpoloženje. Na glasbenih prireditvah nam izvajalci glasbe izvalci jajo tako ljudsko kot umetno glasbo običajno v živo. Izvajalcem glasbe, ki delo skladatelja-komponista ali ustvarjalca oživijo za vse poslušalce, pravimo tudi poustvarjalci glasbe. Poslušalci tako poleg poslušanja običajno uživajo tudi ob gledanju glasbenikov. Poustvarjalci glasbe izvajajo glasbo na različnih prireditvah za kateNapoved re običajno poslušalci zvemo na različne načine. Najbolj pogosti so glasbenih še vedno plakati. Razen tega pa najdemo napovedi glasbenih prireprireditev ditev tudi v raznih časopisih, na internetu, na radiu, na televiziji … Vabilo na glasbeno prireditev
Razumejo pojem poslušalec in utrdijo pravila za zbrano poslušanje.
Utrdijo glasbene pojme in ločijo glasbo »v živo« od tako imenovane »play back« prej posnete glasbe. V časopisih, ki so jih prinesli od doma, poiščejo glavne informacije o glasbenih dogodkih.
Dobro vabilo, ki napoveduje glasbeno prireditev, mora imeti nekaj Sami naredijo vabilo oz. obveznih podatkov kot so: KDO, KAJ, KDAJ in KJE. napovednik za prireditev. Glasbene prireditve pri nas so na prostem, v šolah, v koncertnih
Glasbene dvoranah, operah in drugih glasbenih ustanovah. V Sloveniji Naštejejo glasbene ustaustanove
imamo veliko ustanov, kjer se odvijajo glasbene prireditve.
nove v domačem kraju.
34
Vilko Urek
Prav posebno pa je vzdušje, če spremljamo glasbeni dogodek v »pravih« glasbenih ustanovah. Velikokrat smo že omenjali naše Slovenska najbolj znane glasbene ustanove. Slovenska filharmonija je filharmonija najstarejša za glasbena ustanova v Ljubljani. V njej deluje veliki simfonični orkester, pevski zbor in mnogi dirigenti, ki nadaljujejo tradicijo glasbenikov ustanovljenih že leta 1701. V stavbi Slovenske filharmonije sta dve dvorani. Manjša sprejme 500 ljudi, večja pa ima 1400 sedežev. V njih nastopajo razen hišnega simfoničnega orkestra tudi mnogi solisti in manjše glasbene skupine iz Slovenije in sveta. Slovenska filharmonija je naslednica Filharmonične družbe, katere člani so pred več kot 200 leti bili ljubljanski meščani. Že takrat so skrbeli za povezavo z glasbenim svetom tedanje Evrope. Skladatelj Ludvig van Beethoven jim je tako podaril rokopis svoje 6. simfonije (leta 1818).
Aktivno sodelujejo v razgovoru in utrdijo znanje o slovenski filharmoniji in njenih prednicah.
Pomembno vlogo pri kulturnem utripu Ljubljane in Slovenije imata tudi Opera in balet Ljubljana in Slovensko narodno gledališče v Mariboru, v katerih operni pevci in operni simfonični orkester uprizarjajo redno operne in druge predstave.
Razumejo kratico SNG jo opišejo ter poznajo najbolj znana Slovenska narodna gledališča.
Opera in balet
Cankarjev Razen Slovenske filharmonije in slovenskih narodnih gledališč je o- Ogledajo si sliki Cankardom srednji glasbeni, razstavni, festivalski ter filmski center slovenskega jevega doma v učbeniku
kulturnega dogajanja Cankarjev dom, ki so ga zgradili leta 1980. To je naš največji kulturni »hram«. Vse dvorane hkrati lahko sprejmejo 4000 ljudi. Velika dvorana, ki se imenuje Gallusova dvorana po našem največjem skladatelju in ima več kot 1500 sedežev (tam so tudi naše največje orgle). Zelo pomembno vlogo pri skrbi za glasbene prireditve, programe, izobraževanje in tudi proučevanje glasbene umetnosti ima v Ljubljani tudi RTV Slovenija. Slovenski radio oddaja že veliko let, saj je bil Radio televizija ustanovljen že daljnega leta 1928, televizija pa leta 1958. V stavbi Slovenija pripravljajo različne informativne umetniške in zabavne prireditve. V okviru stavbe delujejo različni orkestri in pevski zbori, ki med drugim snemajo tudi filmsko glasbo.
na strani 41 in med svojimi posnetki poiščejo in poslušajo poustvarjalce, ki so že nastopali v CD. V svoji fonoteki poiščejo poustvarjalce, ki so snemali svoje skladbe v okviru RTV Slovenija in poslušajo te posnetke.
V zadnjih letih se je razmahnilo delovanje mnogih solistov, komornih, plesnih, pihalnih in simfoničnih orkestrov ter pevskih zborov, ki Naši dobivajo vse več vabil za gostovanja in tekmovanja tako doma kot v uspešni tujini. Naši umetniki navdušujejo veliko poslušalcev in strokovnih glasbeniki komisij, ki jim podeljujejo zlate, srebrne in bronaste plakete.
Ogledajo si zapis in slike v učbeniku na straneh 40 in 41 in ob pomoči časopisov naštejejo še druge naše uspešne Mnogi naši uspešni glasbeniki so zasluga zelo razvejanega in soliste in skupine. uspešnega glasbenega šolanja. Le-to se začne v osnovni šoli in nižji glasbeni šoli. Bolj uspešni in glasbeno nadarjeni učenci šolanje na- Razumejo potrebo glasGlasbeno benega šolanja in potek šolstvo daljujejo na štiri letnih srednjih glasbenih šolah. Po uspešni maturi ti le-tega in predlagajo soglasbeniki nadaljujejo študij na visokih šolah v Sloveniji in tujini. šolce za katere vedo, da bodo uspešni glasbeniki. 35
Vilko Urek
Učbeniki in delovni zvezki za V Sloveniji je tudi veliko pedagogov, ki mladim želijo z raznimi učbeglasbo v niki in delovnimi zvezki približati glasbo na čim bolj prijeten način. osnovni šoli
V Sloveniji skoraj ni kraja, kjer ne bi imeli kakšnega kulturno-prosvetnega doma, gradu, dvorane ali cerkve. Vsaka glasbena prireditev Glasbene ne sodi v vsak prostor oziroma v vsako glasbeno ustanovo. Glasbezvrsti ne ustanove so običajno namenjene le prirejanju glasbenih dogodkov, ki jih pripravljajo ponavadi glasbeni poustvarjalci, ki vsak dan Koncerti, vadijo in pripravljajo vedno nove programe za svoje poslušalce. V opere in večini takšnih ustanov potekajo glasbene prireditve skozi vse leto. Imenujejo se: koncert, opera in balet. baleti
Revije in festivali
Občasno pa se v določenih krajih in dvoranah zvrsti večje število glasbenih poustvarjalcev, ki predstavijo svoje delo in svoje znanje. Takšna prireditev se imenuje revija. Če pa glasbeniki ob svojem poustvarjanju glasbe tudi tekmujejo in si tako priborijo nagrade, se takšna glasbena prireditev imenuje festival.
Revije in festivali imajo običajno predpisana pravila za vse nastopajoče, ki se jih le-ti morajo držati tako v dolžini kot v zvrsti glasbe, ki jo izvajajo. Običajno so te prireditve tradicionalno vsako leto v določenem času, izjemoma pa so na vsaki dve leti, čemur pravimo da je Bienale prireditev bienale. V Sloveniji imamo veliko glasbenih revij in festivalov: - LJUBLJANSKI POLETNI FESTIVAL V KRIŽANKAH Slovenski (nastop slovenskih in tujih glasbenikov različnih glasbenih zvrsti), festivali in - SLOVENSKI VALČEK IN POLKA V LJUBLJANI revije (festival slovenskih narodno-zabavnih ansamblov), - SLOVENSKA POPEVKA V LJUBLJANI (festival slovenskih pevk in pevcev popevk), - FESTIVAL EMA V LJUBLJANI (izbor slovenske pesmi za festival Pesem Evrovizije – Evrosong), - NAŠA PESEM V MARIBORU (festival slovenskih odraslih pevskih zborov), - FESTIVAL VESELA JESEN V MARIBORU (nastop pop glasbenikov, ki pojejo v slovenskih narečjih), - FESTIVAL LENT V MARIBORU (nastop slovenskih in tujih glasbenikov različnih glasbenih zvrsti), - MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL V CELJU (mednarodni nastop otroških in mladinskih pevskih zborov), - FESTIVAL BREŽICE (nastop tujih glasbenikov stare glasbe), - FESTIVAL RADOVLJICA (nastop domačih in tujih glasbenikov stare glasbe), Tradicija
Ob ogledu delovnih zvezkov in učbenikov se spomnejo, katere so uporabljali v nižjih razredih in zapojejo nekatere pesmi iz nižjih razredov. Ob poslušanju posnetkov, ki so jih prinesli od doma ugotavljajo glasbene zvrsti oziroma glasbena dela ter prostor, kjer lahko pričakujemo, da jih bodo glasbeniki izvajali. Ločijo glasbene prireditve med seboj in naštejejo znane glasbene festivale in revije. Aktivno sodelujejo v razgovoru in se pozanimajo še o drugih festivalih. Poznajo glasbene revije in festivale.
Utrdijo znanja o bontonu kulturnega poslušalca. Naredijo plakat s poslušalkim bontonom 1. NA KONCERT NEKAJ MINUT ZAČETKOM.
PRIDEMO PRED
2. OBLEČENI SMO LEPO IN S TEM NASTOPAJOČIM IZKAŽEMO SVOJE SPOŠTOVANJE. 3. PRED KONCERTOM MIRNO SEDEMO NA DOLOČEN SEDEŽ, IN SE MED PREDSTAVO NE POGOVARJAMO S SOSEDOM. 4. MED NASTOPOM SE NE OB-
36
Vilko Urek
- TARTINIJEVI DNEVI V PIRANU (nastop poustvarjalcev, ki izvajajo dela skladatelja G. Tartinija), - FESTIVAL LJUDSKE GLASBE OKARINA NA BLEDU (nastop naših in tujih poustvarjalcev ljudske glasbe), - ROCK OTOČEC (nastop najboljših slovenskih in tujih rock ansamblov), - KOGOJEVI DNEVI V KANALU NA SOČI (prireditve, ki so povezane s skladateljem Marijem Kogojem), - FESTIVAL NARODNO-ZABAVNE GLASBE NA PTUJU (festival slovenskih narodno-zabavnih ansamblov), - ZLATA HARMONIKA V LJUBEČNI (festival harmonikarjev, ki igrajo na diatonično harmoniko), …
METAVAMO S PAPIRČKI IN Z DRUGIMI PREDMETI. 5. URE, KI PISKAJO, RAZNE VIDEO IGRICE, MP3 IN MOBILNE TELEFONE UGASNEMO. 6. MED NASTOPOM NE ŽVEČIMO, NE JEMO IN NE PIJEMO. 7. MED NASTOPOM NE VSTAJAMO IN NE ZAPUŠČAMO SVOJEGA SEDEŽA. 8. PLOSKAMO OBIČAJNO NA KONCU PESMI ALI SKLADB IN MED TEM NE ŽVIŽGAMO IN NE KRIČIMO.
Zaključek
Skladatelji in poustvarjalci se zbirajo v organizacijah, društvih in skuAktivno se vključujejo v pinah. Posredovanje njihovega dela je prevzelo managerstvo. V razgovor. boju za dobiček se ustvarja in podpira zvezdništvo izvajalcev, reklama pa skrbi za večjo prodajo in zaslužek. Zaradi hude konkurence je težko prodreti, zato se mladim odpira glasbena pot na raznih tekmovanjih in festivalih, kjer boj za nagrade in naslove zmagovalcem pomaga v javnost. Glasbeno življenje, kjer srečamo glasbenike s celega sveta, se je razmahnilo kot nikoli prej kar dokazujejo Utrdijo znanje ob časovčasovne vzporednice v učbeniku. nih vzporednicah v učbeniku na straneh 34 Opombe: 35 in 44 – 45.
Datum: Razred: 9. Zap. št. ure: 24. in 25. Učna tema: ZABAVNA GLASBENA UMETNOST (9 ur od 33) Učna enota: Jazz glasba (1. in 2 ura od 9) Cilji: Učenci ... - poznajo črnsko duhovno glasbo in zvrsti jazz glasbe ter pomembne jazz skladatelje in glasbenike, - razvrstijo zvrsti jazz glasbe in jih ločijo med sabo, - pojejo in poslušajo znane glasbene primere jazzovske glasbe. Glasbeni pojmi: jazz glasba. Med predmetne povezave: zgodovina, zemljepis, angleščina. Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje. Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna. Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, učbenik za 9. razred (str. 48 - 50), DZ (38, 39). 37
Vilko Urek
Zaporedje dejavnosti
Učitelj
Učenci
Uvodni razgovor
V 20. stoletju je doživela poleg umetne (klasične) glasbe velik razmah tudi jazz glasba, ki ima prve začetke v glasbi ameriških Ogledajo si dokumentarni film o jazzu. črnskih sužnjev.
Nova glasbena zvrst
Vejo, da ima blue lestvica znižano 3. ter 7. ali 5. lestvično stopnjo.
Jazz je posebna glasbena zvrst, ki se je pojavila ob prelomu 19. v 20. stoletje na ameriških tleh. V začetku so črnci, priseljeni v Ameriko, peli spirituale (duhovne, delovne in druge posvetne pesmi), ki so bile zrcalo novega okolja, hkrati pa so vsebovale prvine afriške Črnske ljudske glasbe in posebne tonske višine, ki so jih imenovali blue duhovne notes (modri, otožni toni). To so nekoliko spremenjene tonske višipesmi (spirituals) ne durove oz. molove lestvice, ki dajejo melodijam otožen značaj.
Poslušajo črnsko duhovno pesem ali spiritual Nobody knows the troubles... in vejo, da je gospel nova Leta 1863 (po koncu ameriške vojne Severa proti Jugu) v Ameriki komponirana pesem. Konec suženjstva odpravijo suženjstvo, iz vojne pa je ostala znana pesem, ki opeva znanega borca za črnske pravice Johna Browna. John Brown
1. John’s brown’s body lies amoldring in the grave ... but his soul is marching on. Glory, glory hallelujah ... but his soul is marching on.
Pojejo znano pesem v obliki odmeva.
2. The stars of heaven are looking kindly down ... on the grave of old John Brown. Glory, ... Marching Črnci so prišli v stik tudi z inštrumentalno glasbo raznih belih priselbands jencev. Od njih so prevzeli nekatere inštrumente in začeli svojo glasbo ob petju še igrati. Tako se je iz različnih virov razvil jazz. Mnogi črnci so od vojaških orkestrov odkupili poceni inštrumente in ustanovili skupine, ki so igrale na povorkah, pogrebih in veselicah.
Aktivno se vključujejo v razgovor ter povežejo t.i. Marching bands z našimi pihalnimi godbami.
Spremljajo zapis v DZ na strani 40 in vejo, da Tradicio- Jazz je glasbena zvrst, ki je povezala glasbo črncev in belcev z določenih melodij in nalni improvizacijo in močno poudarjenim stalnim ritmom, uveljavila ritmov ni mogoče klasični pa je tudi določene inštrumentalne zasedbe, improvizacijo, sinnatančno zapisati. jazz kope ter čez čas razvila različne sloge, ki so prikazani z letnicami: Poznajo ime Scott Joplin in poslušajo Entertainer 1900-10 RAGTIME. Leto 1900 velja za rojstvo jazza v New Orleansu. Ta ter glasbo New Orleansa. slog se nanaša na klavirsko glasbo ali manjše inštrumentalne combo sestave (trobenta, klarinet, pozavna, tuba, banjo in tolkala.
1910 1920
Poslušajo pesem Down DIXIELAND povezuje južne dežele ZDA in jazz glasbo z elementi by the river side. ragtimea, ki so jo peli in igrali belci s klasičnimi inštrumenti. Poslušajo skladbo Mack CHICAGO slog je povezan z ameriškim mestom, ki je postalo novo središče jazza. Ta zvrst je povezava predhodnih slogov, v delno spremenjeni instrumentalni zasedbi, v njej pa so dobili osrednjo vlogo solisti. Vodilni glasbeniki so bili pianist, dirigent in skladatelj Duke Ellington, pevka Billie Holliday in trobentač Louis
The Knife v izvedbi trobentača in pevca Louisa Armstronga – Satcma in si ogledajo sliko v učbeniku na strani 48. 38
Vilko Urek
Armstrong.
1930
Moderni jazz
SWING pomeni enakomerno gibanje, nihanje, v jazzu pa dosledno izmenjavo poudarkov, namenjenih plesu. To je najbolj razširjen in priljubljen stil, ki ga izvaja večja zasedba, ki se imenuje big band ali plesni orkester. Vodilna big banda v tistem času sta vodila Benny Goodman in Glenn Miller, ki je leta 1944 s svojim orkestrom strmoglavil.
Poslušajo skladbi In The Mood G. Milerja ter Get Happy B. Goodmana, gledajo sliki v učbeniku na strani 49 in pojejo When the saints. Naštejejo zvrsti in izvajalce zabavne glasbe: Elvis Presley, John Lennon Avseniki, Oto Pestner…
1940
Po letu 1945 je za mnoge ljubitelje tradicionalne klasične jazz glasbe konec jazza. Po vojni se je jazz začel razvijati v dve smeri. Na eni je zabavna popularna in plesna glasba na drugi pa sodoben zgolj poslušalski jazz, ki ga je začel izvajati pianist in vodja svojega orkestra Duke Elington. On je povezal vse smeri jazz glasbe v nove stile, ki se razvijajo naprej: BEBOP je virtuouzni stil z novimi harmonijami in ritmom. Vodilni glasbeniki so bili: Dizzy Gillespie, Kenny Clarke in Charlie Parker.
1950
Poslušajo primer cool COOL JAZZ je ime za izrazito umirjene skladbe v izvedbi manjših jazza v izvedbi Blac Swan komornih zasedb. Vodilna jazzista sta Lester Young in Miles Davis. Quartet.
1960
1970 Zaključek
1980 1990 2000 …
V učbeniku na strni 49 si ogledajo sliko Charlieja Parkerja in ga poslušajo v skladbi Now's The Time.
FREE JAZZ poudarja z besedo free – svoboda, enakopravnost vseh inštrumentov in popolno svobodo v improviziranju brez v Poslušajo Johna Coltrainaprej določene in znane melodije, harmonije, ritma in oblike. Med na v free jazz skladbi. vodilne glasbenike te zvrsti spadata John Coltrane in Ornette Coleman. FUSION nastane pod vplivom rock glasbe s čvrstim ritmom in Poslušajo skladbo Wild doseže veliko popularnost (kot swing v 40-ih letih). Glasbeniki tega Moon Roka Goloba. stila so Miles Davis, Chick Corea in naš Rok Golob. ACID JAZZ, SMOOTH JAZZ, SOUL… so novejše smeri jazz glas- Poslušajo Candy Dulfer in be, ki združujejo elemente elektronske plesne glasbe, popa, rocka, gledajo posnetke današsoula, funka in jazza v zmernem tempu. Med uspešne glasbenike njih jazz glasbenikov. sedanjosti štejemo Candy Dulfer, Božka Petroviča, skupine Weather Report…
Datum: Razred: 9. Zap. št. ure: 26. in 27. Učna tema: ZABAVNA GLASBENA UMETNOST (9 ur od 33) Učna enota: Jazz v resni glasbi v svetu in pri nas (3. in 4 ura od 9) Cilji: Učenci ... - poznajo življenje in delo skladatelja Georga Gershwina, - primerjajo resno glasbo iz preteklosti v različnih obdobjih s simfoničnim jazzom, - poznajo slovenske ustvarjalce jazz glasbe. Glasbeni pojmi: jazz in resna glasba, simfonični jazz. Med predmetne povezave: zgodovina, slovenščina. 39
Vilko Urek
Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje. Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna. Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, učbenik za 9. razred (str. 51, 52), DZ (str. 40, 41). Zaporedje dejavnosti
Učitelj
Učenci
Skupaj z jazzom so zasloveli njegovi inštrumentalisti: King Oliver, Scot Joplin, Charlie Parker, Duke Elington, Louis Armstrong, Miles Ponovijo in utrdijo svoje Davis, Wynton Marsalis, pevci: Louis Armstrong, Bessie Smith, Bi- znanje. Znani jazz llie Holiday, dirigenti: Benny Goodman, Gleann Miller in ustvarjalci. Uvodni razgovor
glasbeniki
Med glasbenimi ustvarjalci jazz glasbe posebno mesto pripada
George Gerschwin skladatelju Georgu Gerschwinu (1898 – 1937), ki je svetova tako
Amerikanec v Parizu
Šolanje
Opera Porgy in Bess
Summer time
imenovane zabavne in resne glasbe povezal skupaj. Zrasel je v družini priseljenih židov v New Yorku, kjer se je srečal z jazz glasbo, ki je odločilno vplivala na njegov slog pisanja. Kot pianist je nastopal po raznih kavarnah in dvoranah ter kmalu postal znan glasbenik. Iz Amerike je odšel na študijsko potovanje v Pariz, kjer je leta 1929 napisal znano simfonično jazz skladbo Amerikanec v Parizu.
Ogledajo si slike in zapis v učbeniku na strani 51. Poslušajo posnetek skladbe Amerikanec v Parizu.
Po mnogih uspehih lahkotnejše glasbe in pesmi je, ob pomoči in vzpodbudi starejšega brata in pianist Ira Gerschwina, začel pisati vedno bolj kvalitetne skladbe. Že pred obiskom Evrope je kljub svojim uspehom dojel, da njegova glasba nima daljše in širše Preberjo anekdoto o prihodnosti, če ne bo preučil klasičnih skladateljev in njihovega dela. Geshwinu in Stra-vinskem V Evropi je spoznal Ravela, Stravinskega in druge skladatelje. v učbeniku na strani 51. Kmalu po vrnitvi v Ameriko je napisal svojo prvo opero, v katero je vključil črnsko ljudsko glasbo. Tako je nastala opera Porgy in Bess, ki govori o črnskem življenju hromega Porgya in lepe, lahkožive Bess. Potem, ko nasilni Grown, njen dotedanji ljubimec, v prepiru ubije nekega ribiča, Bess pobegne od njega in išče zaščito pri Porgyu. Oba se zaljubita. Odlomek Summertime (Poletje) je najbolj znan del v operi Porgy in Bess, ki so jo prvič uprizorili v Bostonu in zatem še v New Yorku, vendar sprva ni doživela velikega uspeha. Toda kmalu so postale pesmi iz opere zelo znane. Po zaslugi igralskih in pevskih črnskih skupin, so melodije obšle svet in operi dale mesto, ki si zasluži. Leta 1959 so po operi posneli tudi film.
Kot uspešen glasbenik se je George Geschwin naselil v Hollywoodu in pisal filmsko glasbo ter muzikle. Vendar ni več dolgo živel, Rhapsody saj je v Los Angelesu star komaj 39 let med igranjem svoje znane in blue skladbe Rhapsody in blue nenadoma padel v nezavest. Kljub temu se mu je uspelo zbrati in je skladbo odigral do konca. Vendar tumor
Ogledajo si odlomek iz opere (Summertime).
Pojejo melodijo Sumertime in besedilo prevedejo v slovenščino. Vejo, da je bil prvi zvočni film Pevec jazza posnet leta 1927 ter opišejo zabavno plesni muzikal. 40
Vilko Urek
na možganih mu ni dal miru, tako je čez pol leta umrl, a zapustil Gledajo Rhapsody in blue zanimiv izbor skladb, v katere vnesel sinkopirane jazz ritme. iz filma o Gerschwinu. Jazz se je uveljavil preko gramofonskih plošč tudi v evropski glasbe- Ogledajo si zapis in slike
Slovenski ni kulturi. Njegov začetnik v Sloveniji je bil v dvajsetih letih 20. stoletv učbeniku na straneh 52 jazz ja znan orkester Original jazz Negode. V tem času so nekateri in 53. Bojan Adamič
skladatelji v svoje skladbe že vključevali jazzovske elemente s katerimi se je najbolj zavzeto ukvarjal skladatelj in dirigent Bojan Ada- Vejo, da je Bojan Adamič mič (1912–1995), ki je vodil leta 1945 ustanovljeni Plesni orkester leta 1953 napisal filmsko Radia Ljubljana. Znana njegova pesem je Ko boš prišla na Bled v glasbo za film Vesna. ritmu swinga, za katero je napisal besedilo Fran Milčinski - Ježek.
2. Na klop’co greš sedet in z mano zvezde štet in srčece si gret, ko boš prišla na Bled. Pripev: Tvoj srček zlat bo delal tike tak, ko nad vodo bo plaval mrak.
Poslušajo Adamičevo pesem Ko boš prišla na Bled v izvedbi Plesnega orkestra Ljubljana in pevke Jelke Cvetežar. Zapojejo znano pesem v obliki odmeva.
V drugi polovici stoletja so v Sloveniji zaživeli jazz ansambli in orkestri z znanimi inštrumentalisti, ustvarjalci in dirigenti. Adamičevo taktirko Plesnega orkestra radia Ljubljana je prevzel Jože Privšek (1937-1998), ki je orkester preimenoval v Big band RTV Slovenije za njega precej pisal in prirejal (aranžiral) skladbe ter tako orkester popeljal v sam vrh jazzovskih ansamblov v Evropi. Po njegovi smrti njegovo delo uspešno nadaljuje Lojze Kranjčan.
Zapojejo znani pesmi Vozi me vlak v daljave in Maček v žaklju ter poslušajo skladbo Mati bodiva prijatelja v izvedbi pevca Ota Pestnerja ob spremljavi Big banda RTV Slo.
1. Ko boš prišla na Bled, boš moja punčka spet, za naju ves ta svet bo češnjev cvet.
Jože Privšek
Jazz glasbeniki V zadnjih letih je nastalo veliko jazzovskih zasedb iz katerih so se Pojejo znane pesmi Mojrazvili znani skladatelji in inštrumentalisti kot so Mojmir Sepe, Urban mirja Sepeta in gledajo pri nas
Koder, Janez Gregorc, Borut Lesjak, Jure Roberžnik, Petar Ug- film Cvetje v jeseni. rin, Tone Janša, Ratko Divjak, Silvester Štingl, Primož Grašič … Glasbo zanj je napisal Urban Koder. Zaključek V jazz ansamblu je igral tudi Vilko Avsenik, ki je z bratom Slavkom v 50-letih ustanovil legendarni narodno-zabavni ansambel Avsenik. Poznajo narodno-zabavni Pesem tega ansambla Na Golici je postala ena najpogosteje pred- ansambel Avsenik in povajana skladba na mnogih evropskih radijskih postajah. slušajo skladbo Na Golici. Opombe:
Učenci preverijo in utrdijo svoje znanje s testom št. 2 za 9. razred.
41
Vilko Urek
Preverjanje znanja št. 2 za 9 . razred Datum:_______Ime in priimek:____ 17 – 22 = 2 (zd)
23 – 28 = 3 (db)
29 – 34 = 4 (pdb)
35 – 39 = 5 (odl)
Število pridobljenih točk:____________/ 39
1. Pozorno poslušaj odlomke iz znanih skladb 20. stoletja, napiši naslove glasbenih del in priimke skladateljev, ki so jih napisali! 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11.
Naslov glasbenega dela: PACIFIC 231 BOLERO AMERIKANEC V PARIZU VODNIK PO ORKESTRU CARMINA BURANA KEKČEVA PESEM ANČKA BANČKA CVETJE V JESENI NAŠA ČETICA KORAKA NA JURIŠ CRI DES ALPES
Priimek skladatelja A. HONEGGER M. RAVEL G. GERSHWIN B. BRITTEN C. ORFF M. KOZINA S. OSTERC U. KODER J. BITENC K. PAHOR V. GLOGOKAR
__/1 __/1 __/1 __/1 __/1 __/1 __/1 __/1 __/1 __/1 __/1
2. Dopolni naslednje stavke! Glasbo različnih slogov, ki se pojavi v 20. stoletju imenujemo _I_ _M_ _P_ _R_ _E_ _S_ _I_ _O_ _N_ _I_ _Z_ _E_ _M_.
__/1
(Izraz za glasbo, kjer skladatelj opisuje svoje vtise)
Znana francoska skladatelja iz začetka tega obdobja sta bila _CLAUDE DEBUSSY_ in _MAURICE RAVEL_. (Ime in priimek skladatelja - Morje)
__/2
(Ime in priimek skladatelja - Bolero)
V novi glasbi se poleg 8 tonske lestvice pojavi še atonalna glasba z lestvico, sestavljeno iz __12____ tonov.
__/1
(koliko)
3. V baroku, so skladatelji začeli pisati glasbo z notnim zapisom, ki se je ohranil do danes in ga še danes uporabljamo. Ta zapis sestavljajo: violinski ključ, pet notnih črt, ovalne note (četrtinke, polovinke, celinke, osminke…) Zapiši C dur lestvico z notno pisavo, ki je nastala v 17. stoletju in se uporablja še danes. __/2 _______________________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________________ 4. Oglej si del spodnjega notnega zapisa in reši naloge (notni zapis pripravi vsak učitelj po svoji presoji) !
42
Vilko Urek _____________________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________ ____________________________
-
Z modrim svinčnikom obkroži violinski ključ!
-
Z rdečo barvo obkroži vse polovinke v notnem zapisu! __/1
-
Na črto nariši notno vrednost, ki se v pesmi pojavi največkrat in napiši njeno ime! ___TRIOLA
-
V pesmi so tudi predznaki. Obkroži jih s svinčnikom in imena napiši na črto! _VIŠAJ________ ___NIŽAJ______. __/1
-
Izpiši in poimenuj taktovski način v odlomku! __________________DVOČETRTINSKI TAKT
-
Na črto napiši dinamične oznake iz odlomka! ___p
-
Napiši odlomek s sodobnim glasbenim zapisom! POMOČ! Črte, vijuge, pike, puščice, črke, kvadratki, krogi...
__/1
(me znaka podobnega lojtri)
f
___________. __/1
(ime znaka podobnega črki b)
__. __/1
rit________________________________________. __/1 __/1
5. Napiši imena in priimke znanih tujih skladateljev glasbe 20. in 21. stoletja! ELVIS PRESLEY, SCOT JOPLIN, JOHN LENNON LOUIS ARMSTRONG, CLAUDE DEBUSSY, ARNOLD SCHONBERG … _______________________________________. __/2 6. Napiši imena in priimke znanih slovenskih skladateljev glasbe 20. in 21. stoletja! VINKO GLOBOKAR, SLAVKO AVSENIK, MOJMIR SEPE, OTO PESTNER, JOŽE PRIVŠEK, EMIL ADAMIČ … __________________________________________. __/2 7. Napiši pesmi, ki so bile priljubljene med 2. svetovno vojno! _LIPA, HEJ BRIGADE, NA JURIŠ, PARTIZANI V GOZD GREDO, NA OKNU GLEJ OBRAZEK BLED_____________________________________________________________________. __/2 8. Slogi v jazz glasbi so:_RAGTIME, NEW ORLEANS, DIXXIELAND, SWING, BEBOP, COOL JAZZ, FREE JAZZ, FUSIO, ACID JAZZ, SMOOTH JAZZ, SOPUL, JAZZROCK ________________________________________________________. __/2 9. Zvrsti zabavne glasbe so: ___POP, ROCK, DISCO, TECHNO, RAVE, HARD ROCK, ROCK AND ROLL, LATINO, NARODNO-ZABAVNA GLASBA, RAGGEE, COUNTRY …__________________________________________________. __/2 10. RAZUMEVANJE GLASBENEGA BESEDILA Pozorno si preberi spodnjo napoved glasbenega dogodka, ki je bil izveden ob slovenskem kulturnem prazniku. S pomočjo napovednika reši spodnja vprašanja. 8. februar 2007
CANKARJEV DOM (Gallusova dvorana)
MLADI MLADIM – Glasbena matineja za mladino Spored: Ubald Vrabec: ŠKOCJANSKE JAME Marjan Kozina: BELA KRAJINA Blaž Arnič: 7. SIMFONIJA (Finale)
ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE dirigent Simon Robinson Povezovalec programa Sašo Hribar 11. Katera glasbena zasedba je izvajala glasbo na odru (Obkroži pravilno rešitev): 43
Vilko Urek A B C D
godalni kvartet klavir solo simfonični orkester troglasni mešani pevski zbor
__/1
2. Napiši celotni naslov koncerta! _ MLADI MLADIM – Glasbena matineja za mladino_______. 3. Obkroži dva izraza s katero bi označil glasbo, ki je bila izvedena na koncertu: a) b) c) d)
__/1
ljudska umetna zabavna resna
__/1
4. Kje je bil izveden nastop in kdo je vodil orkester? Nastop je bil v _____CANKARJEVEM DOMU______. Orkester je vodil _DIRIGENT SIMON ROBINSON_________.
__/1
5. Na črto napiši celotno ime orkestra, ki je izvajal glasbena dela na odru! _________ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE____________________________________________________.
__/1
PREIZKUS za OCENJEVANJE ZNANJA št. 2 za 9 . razred Datum:________Ime in priimek:______ 18 – 24 = 2 (zd)
25 – 30 = 3 (db)
31 – 36 =
4 (pdb)
37 – 41 = 5 (odl)
Število osvojenih točk:_____ / 41
Ocena__________
1. V 20. stoletju se pojavijo nove zvrsti glasbe. Vpiši izraze za nove zvrsti glasbe pred pravilne opise teh stilov glasbe! ____IMPRESIONIZEM____________ glasbeno izražanje umetnikovih vtisov
PARTIZANSKA GLASBA
__/1
____NEOKLASICIZEM___________ glasba prejšnjih stoletij na sodoben način
IMPRESIONIZEM
__/1
____PARTIZANSKA GLASBA____ glasba za krepitev domoljubja med 2. svet. vojno
SERIALNA GLASBA
__/1
____SERIALNA GLASBA_______ glasba po prej določeni seriji zvokov
ATONALNA GLASBA
__/1
____ATONALNA GLASBA______ glasba, kjer ne moremo določiti tonalitete
JAZZ GLASBA
__/1
____SODOBNA NOVA GLASBA_ glasba je vse, kar se sliši (zvoki, toni, šumi, poki...)
ZABAVNA GLASBA
__/1
____JAZZ GLASBA____________ glasba ameriških črncev v povezavi z evropsko kulturo
NEOKLASICIZEM
__/1
____ZABAVNA GLASBA________ popularna glasba z enostavnimi melodijami in ritmi
SODOBNA NOVA GLASBA __/1
2. Skladatelji v glasbeno govorico moderne glasbe vključujejo različne lestvice današnjih dni in preteklosti. K imenu lestvice vpiši število tonov, ki to lestvico sestavljajo! POMOČ! 5, 7, 8, 12 KROMATIČNA lestvica __12______ MOL lestvica ___8_____ PENTATONIKA _____5____ DUR lestvica ___8___ Lestvica SOLMIZACIJSKIH ZLOGOV ____8___ CELOTONSKA lestvica ____7___
__/1 __/1
3. Pozorno poslušaj glasbene posnetke, oštevilči skladbe in začetnice črk poveži s skladatelji: PAZI! Med poslušanimi primeri je en vsiljivec!!! _3_ A – AMERIKANEC V PARIZU ___C___ Carl Orff
_3__ T – Tema iz filma Cvetje v jeseni _C_ Vinko Globokar
_2_ B – BOLERO
_1__ K – KEKČEVA PESEM
_5_ C - CARMINA BURANA
___P__ Arthur Honegger __A___ George Gershwin
_5__ C – CRI DES ALPES _5__ J – NA JURIŠ
_J__ Karol Pahor _N__ Janez Bitenc _X__ Jakob Jež 44
Vilko Urek
_1_ P - PACIFIC 231
__B____ Maurice Ravel
_4_ V - VODIČ PO ORKESTRU
__V____ Benjamin Britten
_X Ž – ŽALOSTINKA ŽRTVAM HIROŠIME
_4__ N – NAŠA ČETICA
_J__ Marijan Kozina
_2__ Ančka Bančka
_T__ Urban Koder __/5
__/5
4. Oglej si del spodnjega notnega zapisa in reši naloge (notni zapis pripravi vsak učitelj po svoji presoji ! _____________________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________ ____________________________
-
Z modrim svinčnikom obkroži violinski ključ in enega še sam nariši!
-
Z rdečo barvo obkroži vse triole v notnem zapisu! __/1
-
Na črto nariši notno vrednost, ki se v pesmi pojavi največkrat in napiši njeno ime! ______ČETRTINKA______. __/1
-
Obkroži s svinčnikom predznake in njuni imeni napiši na črto!
-
Na ustrezno mesto v notni zapis vpiši oznako za štiričetrtinski taktovski način
__/1
-
Obkroži dinamične oznake in pojasni njihov pomen! f __FORTE - GLASNO___, p _PIANO - TIHO________ .
__/1
__/1
# __VIŠAJ____
__/1
ь _NIŽAJ _____.
5. Začetnice imen poveži s priimki znanih domačih skladateljev! Emil _E_. ADAMIČ,
Jože
__S_. AVSENIK,
Mojmir
__V_. GLOBOKAR,
__/2 Oto
Slavko
__O_.PESTNER,
Vinko
_J__. PRIVŠEK,
__M_. SEPE,
6. Začetnice imen poveži s priimki znanih tujih skladateljev! Arnold __L_. ARMSTRONG,
Claude
__S_. JOPLIN,
Elvis
__J_. LENNON,
__/2 Louis _E__.PRESLEY,
Scott
John
__C_. DEBUSSY,
_A__. SCHÖNBERG,
7. Razporedi stile JAZZ glasbe: FREE, RAGTIME, SWING, DIXILAND v pravo zaporedje! (Začni z najbolj oddaljenim obdobjem) a)_RAGTIME______________ b)___DIXIELAND_______ c)____SWING______________ č) ___FREE JAZZ_______. __/2
8. Podčrtaj štiri zvrsti zabavne glasbe! GREGORIJANSKI KORALI, POP, NARODNO-ZABAVNA glasba, __/2
OPERA,
MUZIKAL,
ROCK,
SAMOSPEV
9. RAZUMEVANJE GLASBENEGA BESEDILA Pozorno si preberi spodnjo napoved glasbenega dogodka. S pomočjo napovednika reši spodnja vprašanja. 25. maj 2006 ob 15. uri
Prireditveni prostor pred občino Brežice
45
Vilko Urek
Brežice moje mesto
POJOČI VRTILJAK
Festival finalistov občinskih osnovnošolskih glasbenih festivalov zabavne glasbe za plaketo mesta Brežice
ONE MAN BAND Vilko Urek Umetniški vodja in glasbena spremljava Povezovalka programa in gostja prireditve: Nuša Derenda 1. Kako bi označil glasbo, ki je bila izvedena na glasbenem nastopu? Obkroži črki pred dvema izrazoma! a) b) c) d)
ljudska umetna zabavna resna
__/1
2. Kakšen je naslov glasbene priredite, ki jo opisuje glasbeni napovednik? (Rešitev napiši na črto) ___________POJOČI VRTILJAK___________________________________________________________________.
__/1
3. Kaj pomenita besedi festival in finalisti? (Dopolni stavka)! Festival je ______________ GLASBENO TEKMOVANJE________________________________________________________________________. __/1 Finalist je _____________TEKMOVALEC, PEVEC, INŠTRUMENTALIST, KI SE POTEGUJE ZA ZMAGO NA GLASBENEM TEKMOVANJU___.
__/1
4. Kakšno vlogo je na nastopu imel Vilko Urek? (Rešitvi napiši na črti)! KOT UMETNIŠKI VODJA_JE PEVCE PRIPRAVIL ZA NASTOP, KJER JIH JE SPREMLJAL Z INŠTRUMENTI __.
__/1
5. Kdo se je potegoval za plaketo mesta Brežice na omenjeni prireditvi? (Rešitev napiši na črto)! _____ZMAGOVALCI PEVSKIH FESTIVALOV, KI SO BILI NA OSNOVNIH ŠOLAH V OBČINI BREŽICE________.
__/1
Datum: Razred: 9. Zap. št. ure: 28., 29., 30., 31., 32. in 33. Učna tema: ZABAVNA GLASBENA UMETNOST (10 ur od 33) Učna enota: Zabavna glasba v svetu in pri nas (5., 6, 7., 8., 9. in 10 ura od 10) Cilji: Učenci ... - poznajo značilnosti popularne zabavne glasbe v svetu in pri nas, - primerjajo slovensko popularno glasbo s tujo, - pojejo in poslušajo znane popevke. Glasbeni pojmi: popularna, zabavna glasba,... Med predmetne povezave: zgodovina. 46
Vilko Urek
Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje. Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna. Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, učbenik za 9. razred (str. 56 - 71), DZ (str. 42 – 50). Zaporedje dejavnosti Uvodni razgovor Opereta
Učitelj
Učenci
Ob resni glasbi so vedno živele tudi predstave, ki so na življenje gledale z lahkotnejše in bolj humorne strani. Skladatelji, kakršen je bil baročni Pergolesi, so pisali komične, lažje opere že na koncu 18. stoletja. Takšne zabavne prireditve so živele vse do sredine 19. stoletja, ko je Jacques Offenbach napisal prvo opereto in z govorjenimi, plesnimi in pevskimi vložki v istem delu bil pomemben skladatelj glasbe zabaviščnega sveta. Na tem področju so bli zelo uspešni tudi: Johann Strauss z znanimi dunajskimi valčki in operetami (Netopir …), Franz Lehár z operetama Vesela vdova in Dežela smehljaja, Romberg z znanim delom Princ študent, Imre Kalman s svojima Kneginjo čardaša ter Grofica Marica, Ob aktivnem raz Viktor Parma z delom Caričine Amazonke, govoru utrdijo Janko Gregorc z Melodijami srca in drugi. svoje znanje. Ta glasbeni slog se je utrdil in obdržal še vse v 20. stoletje, ko opereto na- Opišejo ta glassledijo že omenjeni kabareti, glasbeni filmi, muzikli in rock opere. bena dela. KABARET, je neke vrste bar in kavarna, kjer so nastopale plesalke na glasbo bolj ali manj znanih skladateljev. Pojavili so se v Franciji in Nemčiji ob koncu 19. stoletja. Predstave so bile pogosto duhovite, zaslovele pa so zlasti pevki Yvette Guilbert in Edith Piaf v Parizu ter Marlene Dietrich in Lotte Lenya v Berlinu. Večkrat so s temi predstavami nastopali tudi v gledališčih.
Ponovijo znanja in pojejo pesmi: Irena lahko noč, Lilly Marlene in Bela snežinka.
GLASBENI FILM po prvi svetovni vojni začne izpodrivati kabaret in opereto. Glasba je v kinematografe zašla iz čisto praktičnih potreb: prikrivanje motečega ropota projektorjev, preganjanje občutka samote v zatemnjeni in nemi dvoran, dodajanje nove razsežnost igralcem v filmskih prizorih. V času nemega filma (od prve predstave bratov Lumiére in Edisona leta Nemi film 1895 do prvega zvočnega filma z dialogi Pevec jazza leta 1927) je za glasbeno spremljavo največkrat skrbel najet pianist ali organist, ki je iz dvorane Zvočni film sledil dogodkom na platnu in jih glasbeno obigraval. Današnji film je iz deležev različnih področij sestavljena umetnost. Skladatelja, ki filmu da dušo povabijo k delu šele, ko je ostalo že skoraj vse opravljeno. Posebno vlogo Filmska pa ima glasba v glasbenem filmu, kjer junak poje, pleše ali igra. Glasbo za glasba takšen prizor posnamejo vnaprej in filmski junak z odpiranjem ust ali nakazovanjem igre ustvarja le občutek da igra oziroma poje v tistem trenutku.
Poznajo zvezde nemih filmov: C. Chaplin, Stan in Olio, Ota Rina..
Kabaret
Glasbeni film
Ogledajo si zapis in slike v učbeniku na strani 68, opišejo pojem play back in gledajo odlomek iz filma Moje pesmi moje sanje. Pojejo znani od47
Vilko Urek
Marjan Kozina Na Poslušanje in analiza glasbenih primerov. svoji zemlji in Jani Golob Poletje v školjki
Muzikal (musical)
lomek DO-RE-MI. Poslušajo odlomek dela Na svoji Zemlji Marjana Kozine in Poletje v školjki Janija Goloba in po poslušanju odgovorijo na vprašanja v DZ na strani 49.
MUSIKAL (angl. musical) je v resnici iz Evrope na ameriška tla prenesena opereta, ki so ji dodali jazzovske melodije in poudarjen plesni ritem z govorjenim dialogom, pevskimi in plesnimi točkami. Besedila muziklov so literarno zahtevna ali družbeno kritična in prikazujejo neko zgodbo iz vsakdanjega življenja. Značilna je obsežna povezava vseh gledaliških elementov (scena, kostumi, koreografija, osvetljava,…) ob spremljavi orkestra. Središ-če musicla je Brodway v New Yorku, kjer izvajajo svetovno znane musicle: Oklahoma, Zgodba z zahodne strani, Fantom iz opere, My fair lady in drugi.
Ogledajo si slike in zapis v učbeniku na straneh 66 in 67, gledajo odlomke Brodway iz znanih muziklov in pojejo Memory iz Muzikal muzikla Cats. in Gledajo odlomek film Muzikal kot glasbena zvrst je doživel razcvet na Brodwayu med letoma iz kultnega hipije1943, ko so predvajali muzikal Oklahoma, ki ima rekordno število 2212 vskega filma Hair izvedb, in 1968, ko je bil na sporedu muzikal Hair (Lasje), ki so ga iz odrskih desk preselili še na filmsko platno. Rock opera Gledajo odlomke ROCK OPERA je novejša oblika opere, kjer skladatelj glasbeno spremljavo iz rock oper Jeoblikuje iz popularnih glasbenih rock in pop stilov, ki so izšli iz tradicije zus Christus Sučrnske jazz glasbe in belega country stila. V simfonični orkester so per Star ter iz vključeni sodobni električni inštrumenti, pop pevci pa zgodbo pojejo z opere Gubec beg. mikrofoni. Znane rock opere so Jezus Kristus super star, Evita in Gubec Beg. Odgovorijo na vprašanja v Dz na strani 47. Ob aktivnem razgovoru utrdijo svo Zgodovina se ponavlja Ne glede o čem zgodba govori, so opereta, muzikal, rock opera pa tudi glas- je znanje. beni film novejše oblike odrsko glasbene tradicije, ki se je začela leta 1594 v Firencah s prvo opero Jacoba Perija Dafne, ta pa se je zgledovala po grških glasbenih igrah, ki so jih uprizarjali že pred našim štetjem. V 20. stoletju je nastalo na področju popularne glasbe mnogo skladb lahko- Aktivno se vklju-
Evergreen tnega značaja, ki so namenjene predvsem družabnemu plesu in zabavi. čujejo v razgovor
Tako kot hitro nastajajo, gredo mnoge od njih tudi hitro v pozabo. Živijo in o- in zapojejo znane hranijo se le tiste, pri katerih uspe avtorjem najti globlji izraz. Izvajajo jih ple- evergeene. sni orkestri, inštrumentalne skupine in številni pevci pri nas in v tujini. To so 48
Vilko Urek
tako imenovane evergreen (večno zelene) pesmi iz zvrsti jazz, pop, rock, beat, punk, disco, dance, techno, rap, rave in drugih tokov glasbene zabave. Ogledajo si zapis Plesna in slike v glasba Že od nekdaj so se ljudje zabavali tudi tako, da so se ob različnih obredih učbeniku na ob glasbi pozibavali, gibali, skakali, tekali, ali se kako drugače premikali. strani 64 ter T.i. ljudski plesi so se ponavadi delili v dva tipa: skupinske, v katerih je zaplešejo ljudske lahko sodelovalo čim več ljudi in na parne, kjer se pleše v parih. Vse nove plese. plese so pogosto obsojali zaradi nemoralnosti. V Evropi je razvoj poganskih in obrednih plesov zavirala krščanska vera, Vejo, da se je v vendar so ljudje vseeno plesali tako na deželi kot na gradovih. Zgodnji plesi baroku balet in Ples v srednjem so bili počasni, saj se v okovanih čevljih in širokih oblekah ter lasuljah ni zaplešejo veku dalo plesati preveč hitro, ampak se je hodilo in priklanjalo. Mnoge menuet. inštrumentalne suite, ki jih skladatelji pišejo kot resno glasbo, so sestavljene iz starih plesov: alemanda, couranta, pavana, galjarda, Utrdijo znanje in poloneza, menuet, sarabanda, gigue, gavota in drugi. zaplešejo dunajDunajski Hitrost je prišla na plesišča z lažjimi oblačili, večjo sproščenostjo in posebej ski valček. plesi zgrajenimi plesnimi dvoranami v 19. stoletju, ko se iz Dunaja razširi s pomočjo družine Strauss dunajski valček, ki prevzame vlogo menueta. Valčku Utrdijo znanje in slo sledili še: polka, mazurka, četvorka in kvadrilja. zaplešejo anglePlesomanija
Naslednja plesomanija je izbruhnila v 20. letih 20. stoletja, ko je jazzovska ški valček, tango. vročica zajela Ameriko, značilni jazzovski ritmi pa so prerodili plesno glasbo. Ogledajo si slike V kabaretih so plesali tango, angleški valček, fokstrot in charleston. in zapis v Družabni , na standardni, Danes se vsi ti plesi v glavnem več ne plešejo, saj so na njihovo mesto prišli učbeniku izrazni, novejši plesi; npr. twist, rock and rolla, novejši – standardni, družabni, strani 65, utrdijo latino in izrazni in latinsko ameriški plesi kot so: discofox, discohustle, jive, znanje plesi zaplešejo znane samba, salsa, rhumba, beguine, passo doble, cha-cha in plesne plese. enodnevnice, kot so npr: račke, lambada in makarena. Poslušajo
baro-
Glasbeni Tako kot klasični glasbeniki sledijo novim tokovom, to počno tudi pop čno skladbo Te festivali, glasbeniki in plesalci, ki iščejo vedno nove glasbene izraze. Že od leta 1956 Deum, avizo oz tekmovanja sodelujejo na enem največjih pop nastopov v Evropi. To je Evrosong himno Evrovizije. in koncerti
Dan ljubezni
(pesem Evrovizije), ki se vsako leto seli iz države v državo glede na zmagovalko, ki je naslednje leto gostiteljica festivala. Čeprav je leta 1975 v Stockholmu slovenska skupina Pepel in kri s pesmijo Dan ljubezni Dušana Velkavrha in Dejvija Hrušovarja zasedla le 13. mesto, je pesem zelo priljubljena še danes. 1. Pusti tisoč dni in tisoč noči, ki jih več ni, saj sploh ne veš, če so kdaj bili. Vzemi le en dan, ki skril si ga tja na srčno stran, pozabil ga nikoli več ne boš. 2. To je bil tvoj dan ljubezni, najlepši dan, ki ne mine nikdar. Spet živim za dan ljubezni, dan, ki da vse in vse ti vzame, tega nikdar ne veš.
Na spletnih straneh poiščejo podatke o naših izvajalcih evrosong Leto Izvajalec Mesto 1966 Berta Ambrož 7 1967 Lado Leskovar 8 1970 Eva Sršen 19 1975 Pepel in kri 13 1993 1x band 9 ...
Poslušajo znano popevko in jo zapojejo.
Pripev: Kdaj prišel bo zate spet ta dan, naj te upanje ne zapusti. 49
Vilko Urek
Glasba in Le zaspi, ko jutro te zbudi, to bo, ljubezni dan. ples za zabavo Človek je vedno poznal glasbo za zabavo, vendar se ta razlikuje od časa, Aktivno sodeluje-
okolja, navad, kulture in domišljije. Ločnica med resno in zabavno glasbo, kakršno poznamo danes, je stara dobrih sto let. Nastala je z industrijsko družbo, ki obvlada proizvodnjo glasbene zabave in jo na žalost večkrat sprevrača v kičasto neumetnost, kjer gre za serijsko izdelavo glasbe in nizke cene. Z zabavno glasbo sta danes povezana trgovina in dobiček (zvezdništvo, show busines, hit-parade, moda, lokali, mamila...). Spremembe so nagle in zato so različne od leta do leta ter od desetletja do desetletja. Prva 1900 – 1950 (JAZZ GLASBA) polovica V letih, ko se je razvijala klasična tradicionalna jazz glasba z lahkotnejšim, 20. stoletja živahnim ritmom in preprostimi, spevnimi melodijami, ki so šle hitro v uho in se tako hitro razširile med ljudmi, saj jim je pomenila velikokrat sprostitev in zabavo hkrati. Ta glasba je k uveljavljenim akustičnim glasbilom dodala Novi nova elektronska in električna glasbila kot so: električna solo kitara, električni električna ritem kitara, bas kitara, električni klavir in električne orgle. Za inštrumenti razvoj teh inštrumentov imajo velike zasluge Leo Fender, Paul Gibson, Aza novo dolf Rickenbacker, Laurens Hammond in Harold Rhodes, ki so nadgradielektrično li ideje glasbenikov iz prvih desetletij 20. stoletja. Najprej so zvok iz kitarskih glasbo strun »ulovili« z majhnimi magnetki, ki so jih izdelovalci električnih inštrumentov namestili pod strune. Ta zvok gre nato prek ojačevalca in zvočnikov do občinstva. Na podoben način kot deluje električna kitara so izdelali še mikrofon, električni klavir, električni bas in električne orgle. 1950 – 1960 (ROCK 'N' ROLL) Petdeseta Začetki popularne zabavne glasbe, kot jo poznamo danes, segajo v leta po leta Popevka
drugi svetovni vojni, ko se je vse bolj zahtevni zabavni glasbi big bandov v Ameriki zoperstavil rhythm and blues, ki je bil najprej glasba »obarvanih« za »obarvane« ter glasba belcev country and western. V teh prvih 50. letih 20. stoletja so mnogi pevci ob spremljavi plesnih ansamblov peli lahkotnejše popevke ali kancone z mirnejšim plesnim ritmom nad katerimi so se navduševali zlasti starejši poslušalci, saj so ob njih lahko plesali razne salonske standardne in latinske plese. Znane popevke so v 50. letih 20. stoletja izvajale: skupine The Platters, The Everly Brothers, … pevci Paul Anka, Pat Boone, Frank Sinatra, Neil Sedaka, Doris Day, Tom Jones … pri nas pa Fran Milčinski-Ježek, Jelka Cvetežar in Zlata Ognjanovič.
jo v razgovoru ter izpostavijo kvalitetne izvajalce zabavne glasbe.
Ogledajo si električno kitaro in električno bas kitaro (če gre, jo učitelj prinese v razred, sicer na sliki). Ogledajo si pevce iz 50-ih let. Zapojejo pesem Que sera iz leta 1956, ki dobi filmskega Oskarja. Poslušajo pesem Cinca marinca iz leta 1953.
Rhythm and blues
Te glasbe pa niso sprejemali teenegerji (najstniki), ki so se veliko bolj navduševali nad rhythm and blues glasbo, ki je združevala preprosto melodijo, Rock 'n' roll harmonski kalup in močno poudarjen ritem. Ta glasba je postala plesna glasba mladih. Rhythm and blues, ki se je preimenoval in spremenil v rock and roll (zibanje in vrtenje), je bil priložnost s katero so mladi lahko nasprotovali staršem. Sprva je bila to le glasba, ki so jo izvajale skupine z električno okrepljenimi inštrumenti za ples mladih. Skupine, ki so se pojavile so razvile več vrst rock 'n' roll glasbe, ki se imenujejo: rockabilly, twist, doowoop, skifle, shake, rattle, … Stereo zvok
Poznajo zvrsti rock'n'roll glasbe. Ogledajo si zapis in slike v učbeniku na 50
Vilko Urek
Pri naglem prodoru v svet je rock 'n' rollu najbolj pomagala tehnika z izpopolnjenim snemanjem stereo zvoka in long play plošče, ki so s pomočjo gramofonov in juke-boxov dovoljevale vedno večjo glasnost ter poseben Juke box zvok električno ozvočenih kitar, mikrofonov in bobnov. Rock and roll ni spremenil rhytma and bluesa ampak ga je poenostavil in tako postal glasba mlaBill Haley dine in njenega izzivanja odraslih, postal pa je tudi zelo donosen posel. Najbolj znana in prodajana rock 'n' roll skladba je Rock Around The Clock, Elvis Presley ki jo je zapel Bill Haley s svojo skupino Comets. Znani glasbeniki tega časa so bili še: Chuck Berry, Buddy Holly, Jerry Lee Lewis, Cliff Richard, Little Richard in »kralj rock 'n' rolla« Elvis Presley.
Long play
Narodno zabavna glasba
Šestdeseta leta
Ko je rock and roll osvajal Ameriko, se je pri nas v 50. letih 20. stoletja začela razvijati narodno – zabavna glasba, ki je postala znana po celem svetu. Narodno zabavna skladba, je skladba, ki se naslanja na ljudsko izročilo, v novejši, zabavnejši preobleki. Besedila govorijo o naravi, lepotah domovine in o ljubezni. Razlikuje se od dežele do dežele. Vodilno vlogo pri razvoju te zabavne glasbe sta imela brata Slavko in Vilko Avsenik, ki sta vzpodbudila h gojitvi te glasbe še druge ansamble. Prvi ansambli narodno – zabavne glasbe, ki so glasbi dodali še slovenske narodne noše so razen Avsenikov bili: Vaški kvintet, Beneški fantje, Štirje kovači, Zreški kovači, Vandrovčki in še nekateri. Med največje uspešnice iz prvih let te glasbe mnogi štejejo polko Na Golici, ki je največkrat izvajana skladba na svetu.
strani 56 ter poslušajo Bill Haleya in Comets v skladbi Ro ck Around, ogledajo si nastop Elvisa Presleya in pojejo Love me tender.
Vejo, da ima ta glasba veliko oboževalcev po svetu in ob poslušanju pojejo Avsenikovo vižo Slovenija od kod lepote tvoje. Gledajo nastop skupine The Beatles ob skladbah From Me To You, Help in Twist and Shout.
1960 – 1970 (BEAT GLASBA) Najpomembnejši razvoj je zabavna glasba doživela v 60. letih. Ključno vlogo je imela angleška skupina iz Liverpoola, ki si je nadela ime The Beatles. Oni Beat so bili začetniki nove beat glasbe (beat pomeni udariti), ki se je razširila tudi glasba v način življenja, oblačenja in gledanja na svet. Beat je temeljito segel v zaYesterday bavno glasbo in vplival tudi na jazz, ni pa preoblikoval značilnosti rock 'n' rolla. Značilnost beata je le drugačen zvok, ki so ga glasbeniki dosegli s Ob poslušanju po skrajno premišljenimi aranžmaji, dovršenimi priredbami in izvedbami, ter z jejo Yesterday. množico (do tedaj na novo uporabljenih) inštrumentov v pop glasbi. Lep primer takšne skladbe je popevka Yesterday. The Beatles
V primeru pesmi Yesterday lahko ugotovimo, da so besedila pesmi, ki so mnogokrat pravi pesniški biseri odslej enako pomembna kot glasba sama. Beatlo- Skupina The Beatles, ki so jo sestavljali legendarni člani Paul McCartney (pevec, bas kitarist in skladatelj večine skladb), John Lennon (pevec, ritem manija kitarist in tekstopisec večine skladb), George Harrison (solo kitarist) in Ringo Starr (bobnar) je vzpodbudila pravo svetovno evforijo z imenom beatlomanija, kar je bila posledica ustanavljanja številnih pop skupin po celem svetu. Pojavil se je zabavniški marketing, ki je s pomočjo gramofonskih Zabavniški plošč, radijskih ter televizijskih postaj in hit lestvic začel še bolj širiti zabavno Ob poslušanju marketing glasbo. Po vzoru te skupine so pisali glasbeniki širom sveta podobne sklad- pojejo znano be ali pa so jih kratkomalo le prevedli in naredili priredbo iste skladbe. Sklad- pesem Včeraj še. ba Yesterday je do danes bila posneta že v več kot 150 priredbah. Eno 51
Vilko Urek
med temi je posnel v 60. letih pri nas pevec Nino Robič in ji dal naslov Včeraj. Ogledajo si zapis Nove in slike v glasbene V 60. letih je bilo tako ustanovljenih mnogo pop skupin, med katerimi so učbeniku na straskupine zaslovele zlasti: The Beach Boys, The Shadows, The Moonkes…, pri neh 60 in 61 in ob nas pa so prepevali peke in pevci kot so: Marjana Deržaj, Majda Sepe, Ana poslušanju po-jejo Štefok, Beti Jurkovič, Stane Mancini, Rafko Irgolič, … delovale pa so tudi Malo teraso. prve pop skupine: Kameleoni, Rdeči dečki, Generacija, Čudežna polja, Nove zvrsti Mladi levi in Bele vrane, ki so zaslovele zlasti z skladbo Mala terasa. zabavne Ogledajo si pevglasbe V šestdesetih letih so se pojavili mnogi znani glasbeniki in skupine, ki so za- ce iz 60-ih let. čele razvijati nove zvrsti zabavne glasbe. Te zvrsti, ki se razvijajo še daŠanson nes in imajo veliko poslušalcev po vsem svetu so: Ogledajo si sliko - ŠANSON, FOLK, ETNO, PROTESTNA GLASBA in KANTAVTORSTVO Bob Dylana v je glasba glasbenih skupin ali pevcev s posameznimi inštrumenti, ki je v učbeniku na vsaki deželi nekoliko drugačna, glasbeniki pa velikokrat z zelo kvalitetnimi strani 57 in ga Kantavtorstvo besedili opisujejo človekovo življenje in z njimi izražajo javne proteste zlasti poslušajo v sklaproti vojnam in različnim krivicam na svetu. Najbolj znani etno ali dbi The Times… kantavtorski glasbeniki so: Bob Dylan, Edith Piaf, Charles Aznavour, Janis Joplin, Joan Baez, Neil Diamond, Leonard Cohen, Paul Simon, Art Zapojejo pesem Garfunkel… Pri nas pa: Tomaž Domicelj, Andrej Šifrer, Aleksander Tomaža Mežek, Zoran Predin, Mateja Koležnik, Marjan Smode… nekaj let pozneje Domicelja pa še: Terrafolk, Katalena, Adi Smolar… Slovenskega naroda sin. Country and western glasba
Rock
- COUNTRY je blues ameriških belcev, ki temelji na ljudski kavbojski glasbi priseljencev. Zanjo so značilna optimistična besedila, preprosti napevi ob spremljavi kitare, banja, ustne harmonike in bobnov. Country glasba je razvila več zvrsti. Najbolj znane so: bluegras, western swing, honky tonk, nashvilski zvok in country rock. Vodilni ustvarjalci te glasbe so: Roy Rogers, Johnny Cash, Dolly Parton, Kenny Rogers, Kris Kristofferson, The Carter Family in mnogi drugi. John Denver je napisal znano pesem Country road, ki jo je Aleksander Mežek uspešno prevedel v Sivo pot. - ROCK je nastal zaradi vse bolj nežne in umirjene beat glasbe. Glasba mladih, ki se je v 50-ih letih skozi rock'n'roll razvila iz tradicije »črnskega« rhythm and blues in »belega« country and western je vse bolj izgubljala svojo udarnost. Kot nasprotje beat glasbe in skupine The Beatles, je pevec Mick Jagger sestavil rock skupino The Rolling Stones, ki je temeljila na igri bobnov in močnih kitarah. S tem je razdelil mlade na dva svetova. Eni so bili ljubitelji bolj umirjene pop glasbe, drugi pa bolj udarne. Za rock glasbo, ki je razvila zelo veliko stilov, je značilno vrhunsko igranje na električno kitaro, kjer se je zlasti uveljavil Američan Jimi Hendrix. Razen skupine The Rolling Stones so zaslovele v 60. letih še druge skupine: The Animals, The Doors, The Who, The Hollies, The Birds, The Kinks, The Small Faces, The Osmonds, The Peacemakers, Genesis, Black Sabbath, Led Zeppelin, Moody Blues, Procol Harum, Slade, Tangerine Dream, The Yardbirds,…
Poslušajo pesem Country roads in zapojejo Mežkovo Sivo pot. Spomnijo se, da so tudi v romantiki operni poslušalci bili razdeljeni med Verdijem in Wagnerjem. Ogledajo si nastop skupine The Rolling Stones. Poslušajo njihovo skladbo Satisfaction. Nato ponovno poslušajo skladbo Beatlov Help!. Odgovorijo 52
Vilko Urek
naprimerjalna vprašanja v DZ, stran 42. Ogledajo si sliko Jimija Hendrixa v učbeniku na strani 57.
Narodno zabavna glasba
Razen teh novih zvrti glasbe so mnogi glasbeniki našli svoj prostor pod soncem tudi v zvrseh, ki so bile že omenjene. Pri nas se je pojavilo veliko novih narodno-zabavnih ansamblov, ki so igrali zlasti na gasilskih vaških veselicah in tam zabavali zlasti ljudi podeželja. Ta čas so zaznamovali: Trio Lojzeta Slaka in fantje s Praprotna, ansambel Maksa Kumra, Boris Frank s svojimi Kranjci, ansambel Toneta Kmetca, ansambel Franca Zemeta, ansambel Vikija Ašiča, ansambel Mihe Dovžana, ansambel Jožeta Burnika, ansambel Franca Freleta, Dobri prijatelji, Dobri znanci, ansambel Henček, anRazpad sambel Franca Korbarja in mnogi drugi, ki so svoje delo nadaljevali tudi v Beatlesov naslednja desetletja. Zadnja uspešnica skupine The Beatles z naslovom Lei It Be, kjer je beseSedemde- dilo namenjeno vsem mladim. »Ne pusti glave viseti in ne delaj neumnosti«, seta leta je nastala leta 1969, ko so se kazali že prvi znaki razpada te skupine. 1970 – 1980 (MNOGOVRSTNOST ZABAVNE GLASBE) V 70. letih svetova resne in popularne glasbe nista več tako strogo ločena kot sta bila v preteklih letih. Simfonični orkestri in rock ansambli so začeli nastopati mnogokrat na istih odrih. Skladbe so bile mnogokrat daljše, imele so naprednejše harmonije in vse bolj zapletene solistične inštrumentalne dele. To je bil odziv na to, kar so nekateri občutili kot umetniško zahtevo. Skupine, ki so značilne za različno povezovanje rokovskih instrumentov s klasičnimi so bile: Pink Floyd, Genesis, The Elektric Light Orchestra, Emerson, Lake & Palmer in The Queen z vrhunskim pevcem Fredyem Mecuryem. Nove rock smeri
Punk
V teh letih se je s širjenjem števila poslušalcev zelo povečalo tudi število glasbenih slogov v zabavni glasbi, ki so iskali samostojnost v povezavah različnih stilov: disco, hard rock, heavy metal, soul, disco-rock, evropop, jazz-rock, folk-rock, blues-rock, klasik-rock, pop-rock, latino-pop, progresivni rock, reggae, ska, funk, bluesa … Glasbeniki so iskali nov poseben zvok in ob pomoči luči (light show) in tehnike so začeli pripravljati dovršene scenske glasbene nastope za več tisoč ljudi v mnogih diskotekah, dvoranah in na športnih stadionih.
Poslušajo venček Slakovih uspešnic in zapojejo znano pesem V dolini tihi iz leta 1966. Ob posnetku poje jo in igrajo. Poslušajo skupino Pink Floyd v pesmi Another Brick In The Wall in jo primerjajo z dvema priredbama. Odgovor zapišejo v DZ, stran 43. Ob poslušanju po jejo pesem We Are The Champions. Poslušajo disco uspešnico By The Rivers of Babilon s skupino Boney M ter si ogledajo zapis in slike v učbeniku na strani 58 in video iz 70-ih let.
Kot nasprotje takšni mnogokrat preveč kičasti glasbi in rocku, ki je sredi 70. let postal preveč nežen in popovski, se je v tem času pojavil punk (ang. slab, ničvreden, beden), ki je imel za osrednjo značilnost premoč besedila 53
Vilko Urek
nad glasbo. Punkerji so rock glasbi vlili novo agresivnost in moč. Besedila hočejo s kritiko »potrditi« mlade kot samostojno družbeno skupino. Punk glasbo so v 70. letih izvajale skupine: The sex pistols, The Clash, The Znani Jam, The Stranglers, Blondie, The Dead Kennedys in druge v tujini, pri glasbeniki nas pa Lublanski psi in Pankrti, ki so igrali pesem Osmi dan. v svetu
Zabavno glasbo so v 70. letih zaznamovale mnoge skupine kot so: Deep Purple, Led Zeppelin, Black Sabbath, AC/DC, Eagles, Bee Gees, Abba, Smokie, Fleetwood Mac, Procol Harum, Jackson 5, A-ha, Milli Vanilli, Roxete, Ace Of Base, UB-40… In pevci kot: Dawid Bowie, Elton John, Stewie Wonder, Cat Stevens, Donna Summer, Ray Charles, James Znani glasbeniki Brown, Aretha Franklin, Diana Ross, Stevie Wonder…
Poslušajo skupino Pankrti. Poslušajo hardrock skupino Deep
Purple
(Highway Star) in jo primerjajo s soul glasbo Ray Charlesa.
Ogledajo si zapis slike v Pri nas je bilo dela za mnoge pevce in skupine iz Slovenije kot iz drugih in učbeniku na republik skupne države Jugoslavije: Najbolj so bili znani: Oto Pestner, Mišo Kovač, Alfi Nipič, Edvin Fliser, Ivo Mojzer, Marjana Deržaj, Majda Sepe, strani 61. Janez Bončina-Benč, Tereza Kesovija, Ljubka Dimitrovska, Neda Ukra- Poslušajo skupini den, Ivica Šerfezi, Krunoslav-Kičo Slabinac, Oliver Dragojevič, Duško Lo- Srce in Bijelo dugNarodno- kin, Zdravko Čolič,… In skupine: Pepel in kri, Bijelo dugme, Srce, Sep- me ter pojejo uszabavna tember, Indeksi, Buldožer, Srebrna krila, Novi fosili, Pro Arte, … pešnico Dan ljuglasba Na področju narodno-zabavne glasbe so se že uveljavljenim ansamblom iz bezni (Pepel in pri nas
kri).
50. in 60. letih pridružili mnogi novi kvalitetni ansambli, ki so se potegovali za najboljše nagrade na ptujskem festivalu. Novi ansambli so bili: Alpski Poslušajo zelo ukvintet, ansambel Franca Miheliča, ansambel Slovenija, Fantje z vseh spešen ansambel vetrov, Novi prijatelji,… Naši narodno-zabavni ansambli so veliko gostovali Alpski kvintet. tudi po drugih deželah Evrope in sveta. Osemdeseta leta
1980 – 1990 (OD POPA, PREKO DISCA DO HARD ROCKA) V 80. letih so v zabavno glasbo močno posegli elektronski inštrumenti na če-lu s synthesizerji, ki zmorejo nešteto novih zvočnih barv in ritmičnih možno-sti. S svojo slavo so nadaljevali glasbeniki iz 70. let, pojavili pa so se tudi mnogi novi pevci in skupine, ki so včasih zasloveli le z eno uspešnico, mno-gi pa so jih nanizali celo vrsto. Zabavne uspešnice so glasbeniki izdajali na glasbenih kasetah, po letu 1982 pa tudi na zgoščenkah, ki so dokončno iz-podrinile stare vinilne gramofonske plošče. Glasbeniki so želeli ugajati čim širši množici ljudi. Najširši krog poslušalcev je imela še vedno Nove rock pop glasba, ki je razvila nekaj novih zvrsti kot so: novi val, angleški pop in pop rock, s katerim se je vedno bolj ločevala od rockovskih privržencev, ki smeri so imeli sku-pine, ki so izvajale progresivni rock, hard rock (ang. trdi) in heavy metal (ang. težek). Zvok te glasbe je nekje vmes med punkom in rockom, ki je tu oster in napadalen. Besedila izražajo prezirljiv, razbijaški protest zoper dru-žbo. Petje se je spremenilo v dele virtuoznih melodij z elementi jazza, klasi-čne in elektronske glasbe, ozvočenje pa je začelo segati do praga bolečin, saj je iz zvočnikov prihajala moč v več tisoč watih. Začelo se je uveljavljati petje v angleškem jeziku, s čimer so svoje mesto pri poslušalcih našle mno-ge skupine, ki niso bile osredotočene le na
Ogledajo si pevce iz 80-ih let in zapis in sliko v učbeniku na strani 59 (spodaj). . 54
Vilko Urek
poslušalce v svoji domovini.
Znani pop glasbeniki Pri nas so bile znane pop skupine: Lačni Franz, Pop Design, Rendes Vo-
us, Hazard, Agropop, Don Juan, 12. nadstropje, F+, Obvezna smer, Big Ben, Čuki, Bazar, Veter, Novi fosili, Srebrna krila, Magazin, Ritmo loco, More,… Prav tako tudi mnogi pevci in pevke: Helena Blagne, Simona Weiss, Zlatko Dobrič, Aleksander Jež, Brendi, Irena Vrčkovnik, Jasna Zlokič, Boris Novkovič, Mišo Kovač, Oliver Dragojevič, Tomislav Ivčič, Džo Maračič… Iz tujine so k nam prišle nove skladbe, ki so jih prepevali pevci kot so: »kralj popa« Michael Jackson, Madonna, Sting, Prince, Elton John, Stewie Wonder, Phil Collins, Lionel Richie, Kylie Minogue, Whitney Houston, George Michael, Kate Bush, Janet Jackson, Julio Iglesias,… in skupine: Pet Shop Boys, Wham, Frankie Goes To Hollywood, The Jam, Spandau Ballet, Human League, Culture Club, Depeche mode, The Stranglers, The Boomtown Rats, Eurythmics, Milli Vanilli, Roxete, Znani rock Blondie, Talking Heads, The Police, Duran Duran, Boney M…
glasbeniki
Poslušajo skupino Lačni Franz, Heleno Blagne in zelo uspešno hrvaško pop skupino Novi fosili. Poslušajo slovensko skupino Martin Krpan (Od višine se zvrti) in Guns’ n roses (Knocking On The Heavens) in zraven pojejo.
Rock glasbeniki 80 let so: Martin Krpan, Šank rock, Parni valjak, Prljavo kazalište, Riblja čorba, Težka industrija, Buldožer, Pomaranča… Zoran Predin, Vlado Kreslin, Peter Lovšin, Suzy Quatro, Dawid Bowie, U2, Status Quo, Deep Purple, Led Zeppelin, Pink Floyd, Frank Zappa, Slade, Iggy Pop, Green Day, The Offspring, Oasis, Aerosmith, Bon Jovi, Van Halen, Black Sabbath, Motothead, Metallica, Nirvana, Dream Theater, INarodnoron Maiden in Guns’n roses, ki so zasloveli s skladbo Knocking On The Zaplešejo polko in zabavna valček ob glasbi Heavens Door, ki je priredba skladbe protestnega pevca Bob Dylana. glasba domačih
Priljubljenost narodno-zabavne glasbe iz prejšnjih letih se je še povečevala ansamblov. in tako je v teh letih bilo ustanovljenih mnogo novih zasedb, ki so jih sestavDevetde- ljali vse mlajši in vse bolj šolani glasbeniki. V teh letih so bili najbolj priljubljeseta leta ni: Avseniki, Slaki, Alpski kvintet, Štajerskih 7, Miheliči, Štirje kovači, Vejo, da imajo glasbeniki račuHenčki, Rž, Karavansi… nalniške spletne strani in svoje fan CD in DVD 1990 – 2000 (DANCE, HIP-HOP, RAP, RAVE, KARAOKE, …) ki tehnologija Veliko evropskih držav se je v teh letih osamosvojilo in popularna glasba je clube, dobila še večje skoraj brezmejne razsežnosti. Glasbeniki so se predstavlja- združujejo obožeRadijske in li v javnosti s pomočjo video spotov, glasbo pa so snemali v sodobnih la- valce. TV postaje sersko digitalnih studiih na CD (compact disc – zgoščenka) ter na DVD Ogledajo si pev(digitalna vizualna tehnologija). Številni snemalni studii so bili dostopni tako ce iz 90-ih let in rekoč vsem ljudem, ki imajo denar in željo postati glasbenik (ter nove ideje, Nove zapis v učbeniku s katerimi so želeli osvojiti del publike). Odprlo se je tržišče za nove smeri na stani 59 privatne radijske in televizijske postaje, ki kar tekmujejo, katera bo imela (spodaj). boljši glasbeno zabavni program in s tem večji krog poslušalcev oziroma gledalcev. Pojavila se je računalniško posneta popularna dance, techno, Zapojejo uspešnirap in rave glasba, speven britpop ter alternativna rock zvrst grunge. co Dan ljubezni Mnogi ljudje so glasbo začeli poustvarjati s pomočjo karaok (petje v živo ob skupine Pepel in play back spremljavi). Elektronika je na živih nastopih začela zamenjevati kri v obliki karaok. Znani različne glasbenike, ki nastopajo solistično kot »one man« band. glasbeniki
55
Vilko Urek
Pojavile so se mnoge internacionalne fantovske in dekliške pop plesne skupine kot so: Caught In The Act, New Kids On The Block, Backstret Boys, Take That, Spice girls, Power Dancers, N' Sync, Kelly Family, Foxy Teens, Kingston, Napoleon, Game over, E. T. … Številne nove pesmi pa so peli stari in novi pevci: Helena Blagne, Simona Weiss, Nuša Derenda, Karmen Stavec, Anja Rupel, Alenka Godec, Darja Švajger, Hajdi, Sebast- Poslušajo raperja jan, Magnifico… Oliver Dragojevič, Giboni, Dražen Zečič, Vinko Coce, Murat & Josa v Danijela, Vana, Severina… Madona, Kylie Minogue, George Michael, skladbi Muska. Robbie Wlilliams, Mariah Carey, Celine Dion, Britney Spears, Justin Timberlake... disc jockeyi: DJ Bobo, DJ Shadow, DJ Icey… mnogi »recitaZnani rock torji« mnogokrat tudi grobih besedil hip-hop in rap glasbe: Eminem, Will glasbeniki Smith, Ice cube, Puff Daddy, Klemen Klemen, 6pack Chukur, Jay-Z … Veliko priljubljenost je v teh letih doživela tudi latino pop glasba. Že v 20. letih 20. stoletja so bile Mehika, Argentina in Španija resničen vir popularne glasbe, ki so jo izvažali v vse špansko govoreče države. Z mnogimi imigranti, ki so se prisiljevali v različne dežele sveta, je ta glasba doživela novo renesanso spet ob koncu tisočletja. Vodilni poustvarjalci te glasbe so bili: Ricky Martin, Enrique Iglesias, Jenifer Lopez, Gloria Estefan, Shakira, Christina Aguilera… Tako kot večino svetovne glasbe, je tudi ta zaživela na naših tleh in mnogi glasbeniki so jo izvajali tudi pri nas. Največ občinstva so imeli: Jan Plestenjak, Avia band, Kingston, Latino, Ritmo locco,…
Poslušajo pesem La Bamba v izvedbi latino skupine Los Lobos.
Poslušajo skupino pri nas Kut Posebno veljavo je dobila tudi soul glasba, ki so jo izvajali večji ansambli s Gas. spremljevalnimi pevci (back vokali). Priljubljene so bile skladbe glasbenikov Narodno- kot so: Ray Charles, Joe Cocker, Aretha Franklin, Diana Ross, Stewie Pojejo zelo znano zabavna Wonder… Pri nas so njihove melodije najbolj uspešno izvajali zlasti skupi- uspešnico ansambla Slapovi Ne reci nie: Kut Gas, Botri in Soulata. glasba nikdar.
Na področju narodno-zabavne glasbe so bile vedno bolj priljubljene mlade skupine, ki so jih ustanavljali že uveljavljeni glasbeniki. Ti so bili hkrati managerji, umetniški vodje, producenti in predstavniki svojih varovancev na nasGlasba v topih in v medijih. Takšne skupine so: Slapovi, Vesele Štajerke, Gašperji, 21. stoletju Navihanke, Polka punce, Modrijani, Pogum, Mladi Dolenci ... 21. stoletje (MULTIKULTURA) Glasbeniki v 21. stoletju na vse načine povezujejo, gojijo in ohranjajo zabavno in umetno glasbo preteklosti in ji dodajajo nove oblike in priredbe. NastoGlasba v 21. stoletju pajo v glavnem na velikih odrih na prostem za večtisočglavo množico, v številnih sodobno opremljenih diskotekah, v intimnih klubih, kjer izvajajo jam session (sprotna improvizacija naključno izbranih glasbenikov na prej dogovorjeno harmonijo) in v raznih show programih nacionalnih in zasebnih televizijskih postaj. Igranje v živo je prisotno le še na odprtih koncertih, Ogledajo si pevShow drugje pa glasbeniki ponavadi nastopajo na »play back« (studijsko posneta ce iz 21.stoletja. programi glasba). Na nastopu je pomembna koreografija, šov in scenski nastop. Na koncertnih odrih pred velikimi množicami poslušalcev nastopajo različne zabavne skupine. Mnogokrat skupaj tudi zaigrajo. Nič čudnega ni, če rock Glasba na skupina igra hkrati s simfoničnim orkestrom, harmonikar vleče meh na hard vsakem rock koncertih, popevkarji plešejo v narodnih nošah v disktekah… koraku 56
Vilko Urek
V glasbi prevzamejo pomembno vlogo sintetizatorji zvoka in računalniki. Glasbo poslušalci poslušajo preko mobilnih telefonov, MP3 in drugih računalniških nosilcev zvokov in jo imajo tako lahko vedno s seboj. Mnogi neuTurbo folk veljavljeni glasbeniki se prijavljajo na različne televizijske show programe, kjer se potegujejo za prva mesta, ki jim prinašajo nove možnosti tekmovanja in snemanja glasbe. S tem so uspeli: Be pop, BBT, Unique, Omar Naber, Eva Černe… Široke množice poslušalcev navdušuje turbo folk glasba, ki se razlikuje od dežele do dežele. To je mešanica narodno-zabavne in pop glasbe, ki je v Sloveniji harmoniko približala zlasti mladim. Mnogi se učijo igranja zlasti na diatonično harmoniko. Takšno glasbo snemajo: Atomic Znani glasbeniki harmonic, Turbo Angels, Brendi, Werner, Brigita Šuler… Mladi talenti
Poslušajo najbolj znano našo turbo folk skupino Atomic Harmonic.
Ogledajo si zapis in sliko v učbeniku na Zelo veliko je izšolanih glasbenikov, ki nastopajo v različnih orkestrih in an- straneh 60 in 61. samblih, saj so se razdalje med ljudmi zaradi satelitov, internetnih spletnih strani, massengerjev in drugih elektronskih povezav vsak dan krajšajo. Gledajo koncert Glasbo prvih let 21. stoletja so zaznamovali mnogi glasbeniki in pevci iz Slo- skupine Sidharta Značilnosti venije in tujine, ki po imenu zaradi svoje internacionalnosti in petja v angleš- s plesalci in simzabavne kem jeziku ne izdajajo več od kod so: Siddharta, Big Foot Mama, Alya, foniki RTV Slo. glasbe Neisha, Dan D, Billy's Private Parking, Pink, Tokio Hotel, Laibach, The Drinkers, Lunapark, Tabu, Tide, Yogurt, Melodrom, Backstage…
Brez glasbe ni življenja
Glavne značilnosti zabavne polularne glasbe so: To je običajno krajša vokalna pesem z instrumentalno spremljavo. Med inštrumenti so v ospredju električne kitare, tolkala in elektronska glasbila, ter druga zvočno tehnična sredstva. Oblikovno prevladujejo kitične pesmi z refrenom. Sami povejo gla Besedila v pesmih, ki niso vedno kvalitetna razkrivajo probleme mladih vne značilnosti in širšega okolja, družbe in politike. Največkrat so besedila ljubezenska, zabavne glasbe. lahko pa so tudi protestna, miroljubna, izzivalna, vulgarna, žaljiva… Melodije so večinoma izpeljane iz durovih in molovih lestvic, imajo poudarjen ritem in nezahtevna sozvočja. Z glasbo je povezana tudi gibalno-plesna dejavnost, zunanja podoba izvajalcev (obleke, frizure, stiling) in svetlobni učinki.
Glasbena zakladnica preteklosti in sedanjosti je neizmerna. Skozi čas jo zapolnjujejo različne zvrsti in vsebine ljudske in umetne glasbe. Sodobno življenje jo ponuja v obilju glasbenih prireditev in zvočnih posnetkov. Glasba Thank You je sestavina filmske umetnosti, gledališča, dopolnjuje različne prireditve, for The radijske in televizijske oddaje in v polni meri zapolnjuje zvočni prostor našega bivanja. Zato skupina Abba upravičeno poje Hvala za glasbo. Music
Izbiranje in poslušanje glasbe
Thank you for the music, the songs I’m singing, thanks for all the joy I’m bringing. Who can live without it? I ask in all honesty. What would life be without a song or dance, what are we? So I say thank you for the music, for giving it to me.
Poslušajo in zapojejo pesem Thank you for the music. Navajajo se na zbrano poslušanje.
Glasba ne sme postati le zvočna kulisa ali celo moteč dejavnik v življenju. 57
Vilko Urek
Delitev glasbe
Izbirati jo moramo preudarno in skladno s svojimi različnimi življenskimi potrebami. Ob njej moramo odkrivati vrednote, se notranje bogatiti, se sproščati in zabavati in zbrano poslušamo.
Glasbo, ki smo jo spoznali v vseh letih, lahko razdelimo: po obdobjih (srednjeveška, renesančna, baročna, klasična, sodobna...), po zasedbi (solistična, komorna, orkestralna, zborovska...), po obliki (sonate, suite, simfonije, koncerti, baleti, opere, popevke...), po tonovskih načinih (tonalna - dur, mol, 12 tonska, atonalna…), po opredelitvi (ljudska, resna, klasična, zabavna...), Hit lestvica po namenu (otroška, mladinska, cerkvena, filmska, plesna...), po načinu (instrumentalna, vokalna, vokalno instrumentalna...). Otroške pesmi
Ljudske pesmi
Umetne pesmi Umetne skladbe
Zabavne pesmi
Rezultati
Opišejo določene glasbene izraze. Pripravijo se na poslušanje pesmi
Pripravijo si tabelo, kamor vpisuV osnovni šoli smo prepevali in poslušali različne skladbe. Nekatere so bolj jejo naslove znane in priljubljene. Zelo znane običajno prepoznamo že po nekaj tonih skladb. oziroma motivih. Najboljšo skladbo damo na vrh, ostale pa pod njo. Hit lestvica otroških pesmi: Ringa raja, V šolo (Tika taka), Naša četica Pripravijo si tabekoraka, Osel in kukavica, Zajček al’ se ne bojiš, Enkrat je bil en škrat, lo, kamor vpisuUspavanka (Tiho je nočka prišla), Kekčeva pesem, Računstvo (Oh, kako je jejo naslove skladb to hudo), Ko si srečen. Pripravijo si tabeHit lestvica ljudskih pesmi: Na planincah, En hribček bom kupil, Čuk se je lo, kamor vpisunaslove oženil, Marko skače, Vse kaj lazi, Moj očka ‘ma konjička dva, Mojster Jaka, jejo Mi se imamo radi, Zdravljica (Kol’ko kapljic tol’ko let), Al me boš kaj rada skladb. imela. Pripravijo si tabeHit lestvica umetnih pesmi: Zdravljica (himna), Stoji učilna zidana, Lipa lo, kamor vpisunaslove zelenela je, Po jezeru bliz’ Triglava, Na juriš, Dan na dan sij nam sonce, jejo skladb. Šolska klop, Sveta noč, Zbor sužnjev iz opere Nabucco, Oda radosti. Hit lestvica znanih instrumentalnih skladb: Toccata in fuga (Bach), Mala Pripravijo si tabenočna glasba (Mozart), 5. Simfonija (Beethoven), Poročna koračnica (Men- lo, kamor vpisudelsohn), Jutro (Grieg), Vltava (Smetana), Na lepi modri Donavi (Strauss), jejo naslove skladb Koncert v b-molu (Čajkovski), Labod (Saint-Saëns), Bolero (Ravel) Primerjajo rezulHit lestvica znanih instrumentalnih skladb: Siva pot, Yesterday, Bela snežin- tate med sabo in »hit ka, Dan ljubezni, Love me tender, Poslednji vlak, Que sera, Slovenskega pojejo pesmi«. naroda sin, Od višine se zvrti, Slovenija, od kor lepote tvoje.
Sestavljajo svojo »hit Glasbeni Ker ima vsak človek svoj okus in kriterije o glasbi in umetnosti nasploh, zdaj lestvico pesmi«. kulturni lahko preverimo rezultate, ugotovimo katere skladbe so zasedle najvišja program mesta na naših hit lestvicah in jih zapojemo. Pripravijo glasbeTo je bila le kapljica v morju glasbenih umetnin. Iz vseh skladb ki jih pozna- ni program svoje mo lahko sestavimo vsak svojo hit lestvico NAJ, NAJ, ki jo lahko uporabimo valete. tudi v programu za valeto, vaš uradni zaključek šolanja. Tako na valeti, kot v Zaključek 58
Vilko Urek
življenju, v katerega stopi učenec po koncu osnovne šole, bo glasba stalna spremljevalka v pesmih, plesu in poslušanju. Glasba je danes dostopna vsakomur, saj obisk baletne, operne ali koncertne dvorane ni več nujen. Pri posredovanju glasbe imajo danes velik vpliv razna občila kot radio, televizija, internet... Tehnologija je prinesla odločilne razmejitve med »živo« in »konzervirano« ali »playback« glasbo. Glasba se zelo velikokat spreminja v zvočno kuliso. Tudi izvajanje glasbe se je iz enosmernega odnosa med odrom in dvorano začelo spreminjati, saj glasbeniki vse bolj spodbujajo poslušalčevo sodelovanje z izvajalci. Novostim se prilagajajo tudi številna kulturna središča, ki so v glavnem namenjena zaslužku, ki ga vodi managerstvo. Managerji ali trgovci, ki ponujajo glasbenike ustvarjajo zvezdnike, ki polnijo dvorane in blagajne. Pri širjenju glasbene umetnosti imajo pomembno vlogo mnogi glasbeni poklici: skladatelji, pevci, inštrumentalisti, dirigenti, zborovodji, muzikologi, etnomuzikologi, glasbeni pedagogi, glasbeni psihologi, glasbeni terapevti, aranžerji, glasbeni produOpombe: centi, zvokovni tehniki, uredniki glasbenih revij ali radijskih in televizijskih glasbenih programov, glasbeni kritiki…
STOJI, STOJI TAM LIPICA
Ogledajo si zapis in slike v učbeniku na strani 70 in 71. Poznajo glasbene poklice in pojejo pesem Prav lepa je …..... fara.
NIČ VEČ BOLERO
1. Stoji, stoji tam lipica, pod lipo hladna senčica, pa v sencI miza kamnata na štiri ogle rezana.
1. Spominjam se, da nekoč nekje je dotik dveh dlani-i-i in objem za trenutek bi ustavil čas, kot čar noči.
2. Že priletela ptičica, oj drobna ptica pisana, že sedla je na lipico, zapela lepo pesmico.
2. Pod nebo poletela sva kakor blisk v poletni čas. Čutim še zdaj, da postala sva si en del, del srca. Refren: Nič več bolero, ne ljubezni ples, objem teles, le samotna noč, nič več bolero.
KRESOVALE TRI DEVOJKE
TAM NA VRTNI GREDI
(Oton Župančič in Emil Adamič)
(Gojmir Krek)
Kresovale tri devojke, tri devojke rožice. »Daj nam Bože dobro leto!« Mimo pride mladi Marko, mladi Marko lep junak. »Daj nam Bože dobro leto!« Misli misli mladi Marko: »Bog nam dal je dobro leto, dobro leto in predobro. Bog nam dal je tri devojke, tri devojke rožice. Jaz bi si izbral nevesto, tri devojke, težek izbor. Eno smem vse tri bi rad!« Uganile so devojke kaj je
Tam na vrtni gredi raste mi rožmarin. Pridi ob slovesu, dam ti ga v spomin. Na srce si ga deni, čuvaj ga skrbno. Morda kdaj ob njem ti rosno bo oko. Rožmarin ovene z njim spomin bo vzet. 59
Vilko Urek
mislil mladi Marko, pa mu pravi lepa Mare: »Ljubi mene mladi Marko ljubil boš oči najlepše.« Pa mu pravi lepa Bare: »Ljubi mene mladi Marko ljubil usta boš najlepša.« Nič ne neče lepa Ane, zarudela na tla gleda. Mladi Marko ljubil Ano, ljubil srce je najlepše!
Tudi ti boš nosil v srcu veli cvet. JAZ BI RAD RDEČIH ROŽ (Zorko Prelovec)
1. Jaz bi rad rdečih rož, jaz bi rožmarina rad. Z rožami bi rad ljubezni, z rožmarinom rad bi nad. VOZI ME VLAK V DALJAVE (Jože Privšek)
1. Ko sem bil mlad rad ob progi postajal sem ure debele vse dni. Sto in sto vlakov preštel sem takrat, da sem sanjal tako vse noči: Refren: Vozi me vlak v daljave, daleč tja v širni svet. Glej zdaj se zde planjave vse kot en sam pisan cvet. Reke, polja in gore urno mimo nas beže. Vozi me vlak v daljave, tja si želi mi srce. 1. Zdaj ko preteklo že mnogo je let kar ob progi slonel sem vse dni. Želje, ki bile nekoč so le san, uresničile zdaj so se mi: Refren: Vozi me vlak v daljave, daleč tja v širni svet. Glej zdaj se zde planjave vse kot en sam pisan cvet. Reke, polja in gore urno mimo nas beže. Vozi me vlak v daljave, tam čaka me zdaj dekle.
2. Dekle daj mi rož rdečih, dekle rožmarina daj, da bom sanjal o pomladi, da bo moj mladostni maj 3. Rož rdečih zate nimam, rožmarina tudi ne, žalostno je srce moje, žalosten sem jaz deklič. 4. Kaj pomeni roža rdeča, kaj pomeni rožmarin? Roža rdeča je ljubezen, rožmarin je za spomin. SIJAJ, SIJAJ SONČECE 1. Sijaj, sijaj sončece, oj, sonce rumeno! Kako bom s’jalo sonce sem vedno žalostno. 2. Sonce zgodaj gori gre, dekleta jokajo bi rade še ležale, pa vstati morajo. 3. Sonce pozno doli gre, pastirci tarnajo, domov bi radi gnali, pa črede nimajo. LILLY MARLENE (Norbert Schultze)
IRENA LAHKO NOČ Pripev: Irena lahko noč in mirno spi. Lahko noč Irena lahko noč o tebi sanjal bom. 1. Sem prejšnjo soboto se ženil, lepo sem hišo dobil, a ženo zapuščam in spet grem v mesto na potep. 2. Včasih živim v samoti, včasih sem rad med ljudmi a včasih najraje bi skočil v reko in se utopil. 3. Pojdi domov k družini, žena te čaka doma, dovolj si se klatil po svetu in kockal za denar. BELA SNEŽINKA (Mario Kuhnel)
1. Ko sem te vprašal: “Me ljubiš”, si mi zmajala z glavo
1. Tamkaj pred kasarno poleg glavnih vrat stala je laterna k' je tam še od takrat. Pod njeno žolto tam lučjo prijel te bom spet za roko kot že Lilly Marlene, kot že Lilly Marlene. 2. Tam je majhen svet, samo za naju dva, kjer se tvoja senca z mojo poigra. In vsi ljudje naj vidijo, da to je najino slovo s teboj Lilly Marlene, s teboj Lilly Marlene 3. Tvoj korak samotno odmeva u temo mojega že dolgo ni več tam pod lučjo. In ko bo sij temo pregnal, le kdo bo pod laterno stal s teboj Lilly Marlene, s teboj Lilly Marlene. 4. V ritmu nad grobovi, ki hlipa za vse nas sliši se kot v sanjah tvoj ljubeči glas. In ko bo svet meglo pregnal, bom spet tam pod laterno stal 60
Vilko Urek
rekla mi nisi besede, čakal zaman sem to. 2. Sivi oblaki na nebu, jasno nebo so zastrli, bela snežinka, ki pada, glej prvi sneg. Trio: Sneg je, glej zunaj sneg je, morda se spomniš, še enkrat na me. Refren: Bela snežinka, ki pada spominja me nate in na vse tiste dni, noči.
GLEJ ZVEZDICE BOŽJE (Leopold Belar)
1. Glej zvezdice božje migljajo lepo, odprto široko je sveto nebo. Duhovi nebeški se z raja vrste, prepevajo slavo na zemljo hite. 2. Obljuba predavna postala je res, zveličar je rojen ljudem iz nebes. Pri ubogih pastircih na slami leži, si revščino zvoli, ponižnost ući. 3. O, srečne dušice, ki njega dobe, z nebeško tolažbo jim polni srce. Le k njemu hitimo, saj rad nas ima, Zaupno odkrijmo mu rane srca.
s teboj Lilly Marlene, s teboj Lilly Marlene. PARTIZANI V GOZD GREDO 1. Partizani v gozd gredo, bojno pesem si pojo. Pa moj fantič med njimi prepeva na glas, saj gre v borbo za slovensko vas. 2. Za klobukom pušeljc zlat nosi moj slovenski fant. Pa le naj ga ima, pa le nosi naj ga, saj v svobodo zlato ga pelja. NA OKNU GLEJ OBRAZEK BLED 1. Na oknu, glej, obrazek bled, na licih grenkih solzic sled! Zakaj pa dekle komaj dvajsetih let tak žalostno gledaš v svet. 2. Odšel je v hribe dragi moj, s fašisti bije težki boj. Mogoče je v krvi obležal nocoj, ko branil je narod svoj. 3. Dekle ne bodi žalostna, ne delaj sama si gorja. Tvoj fant gotovo povrne se, ko zvezda utrne se. 4. Ponosen vrne se junak, ovenčan z zmago slavnih zmag. In vriskoma vrgel bo titovko v zrak, ko stopil čez tvoj bo prag. KO BOŠ PRIŠLA NA BLED (Bojan Adamič)
KAKO JE JASNO TO JUTRO 1. Kako je jasno to jutro, ko prihajam k tebi voščit. Prišel sem k tebi z željo, da veselo ti čestitam. Že vstala je zlata zarja, že se dela beli dan. O, le vstani mamica moja, glej kako je že svetlo. 2. Takrat ko si se rodila, so vsi popki že zacveteli. Na tvojem krstnem kamnu drobni ptički so zapeli. Že... 3. Ko bil bi jaz drobni prtiček, zletel bi na okno zarana, ti voščil dobro jutro, ko bi ti še v postelji spala. Že ... JOHN BROWN (Glory, glory …) 1. John’s brown’s body lies amoldring in the grave ...
1. Ko boš prišla na Bled, boš moja punčka spet, za naju ves ta svet bo češnjev cvet. 2. Na klop’co greš sedet in z mano zvezde štet in srčece si gret, ko boš prišla na Bled. Pripev: Tvoj srček zlat bo delal tike tak, ko nad vodo bo plaval mrak. SLOVENIJA, OD KOD LEPOTE TVOJE (Vilko in Slavko Avsenik)
1. Povsod, kjer mi seže pogled, lepota zasanjana. Kje najti še lepši je svet, kje lepše je kot doma. Se s hribov v daljave zazrem prek gričev dolin gora v daljavi še modro morje uzrem, kje lepše je kot doma. 61
Vilko Urek
but his soul is marching on. Glory, glory hallelujah ... but his soul is marching on. 2. The stars of heaven are looking kindly down ... on the grave of old John Brown. Glory, ... QUE SERA, SERA (Evans Raymond) 1. When I was a little girl (boy), I asked my mother, what would I be? Will I be handsome, will I be rich? Here's what she said to me. Refren: Que sera, sera, whatever will be, will be. The future 's not ours to see, que sera, sera, what will be, will be. 2. When I was a child in school, I asked my teacher, what schould I try? Should I paint pictures, should I sing song? This was her wise replay. Refren: Que sera, sera, whatever will be … 3. When I grew up and fell in love, I asked my swetheart, what lies ahead? Will we have raui bows day after day? Here's what my sweetheart said.
Refren: Slovenija, od kod lepote tvoje, pozdravljamo te iz srca in srečni tu smo doma. Slovenija, naj tebi pesem poje, ne išči sreče drugod, kot le doma. 2. Povej še oblaček ti bel, obhodil že ves si svet, je lepša dežela še kje, kot naša, kjer sem doma. Je vetrič veselo zapel, preletel je prek' sveta in takih lepot ni našel nikjer, kot tu le kjer sem doma. Refren: Slovenija, … NA NEBOTIČNIK (Mala terasa) 1. Mala terasa, spodaj ljubljana pomanjšana, da odnesla bi od tu bele hišice v predpasniku. Tukaj s te male terase, sredi Ljubljane ta hip lahko bi dosegel Krim z roko. Sva šla na malo teraso nad širno Ljubljano da najina vsa Ljubljana bi bila. Pripev: Na nebotičnik sva odšla bliže sonca in modrega neba. Pozabiva, da premajhna za dva in žalostna sobica je najina.
Refren: Que sera, sera, whatever will be… SIVA POT (Take me home country roads) (John Denverin Aleksander Mežek) SLOVENSKEGA NARODA SIN (Tomaž Domicelj) 1. Na planini je živel, rad je stare pesmi pel se življenja veselil, mnogo vinca je popil. Ko je prvič šel v svet, si pripel rdeč je cvet, ki ga z žuljavo roko mati dala je v slovo. 2. Oče zgubljal ni besed, bil je vajen tujce klet, sinu dal je v spomin zeleneči rožmarin in dejal: »Koder hodil boš z njim vedi, da si le slovenskega naroda sin!« 3. Sam utiral si je pot, videl mnogo je zarot, se težko premagoval, ker ubijati ni znal. Večkrat jokal je na glas, čakal je vrnitve čas, nič več ni le zmagoval in zato si je lagal iz dneva v dan: »Ni mi mar bolečin, z njimi živim
1. Skoraj raj si, ti Gorenjska, sive gore in zelene reke. Tu življenje skriva svoj zaklad, stara si kot sonce, mlajša kot pomlad. Refren: Siva pot, vodi me, kamor hoče srce, na Gorenjsko, kjer gore so, vodi me, siva pot. 2. Le spomini še živijo, zemlja stara, trda, neizprosna. Rdeča roža v tvojih je laseh, nežna mesečina, solza v očeh. Refren: Siva pot, ... TRIO: Ko vstaja jutro, slišim klice iz daljave, radio spominja me na dom tam nekje. 62
Vilko Urek
kot slovenskega naroda sin!« V DOLINI TIHI (Lojze Slak) 1. V dolini tihi je vasica mala, v večernem mraku vse že sladko spava. Le eno okno še odprto je, na njem slonelo žalostno dekle. 2. Vse že spava, samo mesec sveti tja na okno solznemu dekleti in jo sprašuje, zakaj, da še ne spi, zakaj tak' grenke solze briše si. 3. Slavček pel je, pel je pesem svojo, a jaz storila, sem ljubezen mojo. Al' on odšel je, odšel je daleč proč, zapel zavriskal je v tiho noč. ANOTHER BRICK IN THE WALL (Roger Waters) 1. We don't need no education, we don't need no tought control. No dark sarcasm in the clasroom, Teachers leaving kids alone. Chorus: Hey, teachers leaving kids alone All in all it.s just another brick in the wall. All in all it.s just another brick in the wall.
in ko se vozim po betonskih magistralah mislim nate le, nate le. Refren: Siva pot, .... NE RECI NIKDAR (Martin Štibernik) 1. Bilo je v maju, ko sem ti prstan dal, morda te takrat, pre,alo sem poznal. A moje se srce zaljubilo je, hotelo je imeti to dekle. 2. Že dolga leta sedaj za nama so. Vem, da bilo ti večkrat je hudo. Le sreče ni bilo za naju dva, premlada za ljubezen sva bila. Pripev: Ne reci nikdar, da nisi ljubila me. ne reci nikdar, da vse so le sanje bile. Le to si želim, da z mano živela bi, rad bi verjel, vsaj to naj ostane mi. 3. Ljubiti nekoga, je kot v pravljici a pravljica, le v knjigi še živi. Naj naju vila za vedno ponese tja, saj prava je ljubezen tam doma. Pripev: Ne reci nikdar ….
63