http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_slovenscina/4.%20razred/Prirocniki_priprave/PR

Marja Bešter Turk in Martina Križaj Ortar

Gradim slovenski jezik 4 Gradim slovenski jezik 5 Gradim slovenski jezik 6 Slovenščina za vsak dan 7 Slovenščina za vsak dan 8 Slovenščina za vsak dan 9

PRIROČNIK ZA UČITELJE – UVOD ZA SLOVENŠČINO V 4., 5., 6., 7., 8. IN 9. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

Marja Bešter Turk in Martina Križaj Ortar

Gradim slovenski jezik 4 Gradim slovenski jezik 5 Gradim slovenski jezik 6 Slovenščina za vsak dan 7 Slovenščina za vsak dan 8 Slovenščina za vsak dan 9 PRIROČNIK ZA UČITELJE –

UVOD

ZA SLOVENŠČINO V 4., 5., 6., 7., 8. IN 9. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

Uredila: Dubravka Berc Prah Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o.

Za založbo: Maruša Kmet Oblikovna izvedba in prelom: Janez Kotar 1. izdaja Ljubljana 2009

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

Prva izdaja: 1998 © 2009 Založba Rokus Klett, d. o. o. Vse pravice pridržane.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6:37.091:373.3(035)

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 Brezplačni telefon: 080 1990 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

GRADIM slovenski jezik 4, Gradim slovenski jezik 5, Gradim slovenski jezik 6, Slovenščina za vsak dan 7, Slovenščina za vsak dan 8, Slovenščina za vsak dan 9. Priročnik za učitelje - uvod [Elektronski vir] : za slovenščino v 4., 5., 6., 7., 8. in 9. razredu osnovne šole / uredila Dubravka Berc Prah. - 1. izd. - El. knjiga. - Ljubljana : Rokus Klett, 2009 Način dostopa (URL): http://www.devetletka.net ISBN 978-961-209-902-2 1. Berc-Prah, Dubravka 248559360

KAZALO

Str.

1 Uvodni del ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������3 1.1 Kaj je sporazumevalna zmožnost in iz česa sestoji? ��������������������������������������������������������4 1.1.1 Motiviranost za sprejemanje in sporočanje �����������������������������������������������������������4 1.1.2 Stvarno znanje �����������������������������������������������������������������������������������������������������5 1.1.3 Jezikovna zmožnost ����������������������������������������������������������������������������������������������5 1.1.4 Zmožnost nebesednega sporazumevanja �������������������������������������������������������������5 1.1.5 Pragmatična/slogovna zmožnost �������������������������������������������������������������������������5 1.1.6 Metajezikovna zmožnost ��������������������������������������������������������������������������������������6 1.2 Kako razvijamo sporazumevalno zmožnost pri pouku? ���������������������������������������������������6 1.2.1 Učenci sodelujejo v vodenih pogovorih o sebi, jezikih, narodih in državi ���������������8 1.2.2 Učenci sprejemajo (poslušajo/gledajo/berejo), razčlenjujejo in vrednotijo besedila raznih vrst ���������������������������������������������������������������������������������������������9 1.2.3 Učenci tvorijo (govorijo/pišejo) besedila raznih vrst �������������������������������������������15 1.2.4 Učenci sistematično razvijajo gradnike/sestavine sporazumevalne zmožnosti �����17 1.3 Kako preverjamo/ocenjujemo sporazumevalno zmožnost? �������������������������������������������19 1.3.1 Preverjanje/ocenjevanje zmožnosti kritičnega razumevanja besedil ��������������������20 1.3.2 Preverjanje/ocenjevanje zmožnosti tvorjenja besedil ������������������������������������������21 1.3.3 Preverjanje/ocenjevanje razvitosti gradnikov/sestavin sporazumevalne zmožnosti ����������������������������������������������������������������������������������������������������������21 2 Predstavitev učnih kompletov ����������������������������������������������������������������������������������������27 2.1 Samostojni delovni zvezek ali učbenik in delovni zvezek ����������������������������������������������27 2.2 DVD ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������29 2.3 Priročnik za učitelje ������������������������������������������������������������������������������������������������������29 2.3.1 Uvodna predstavitev učne enote ������������������������������������������������������������������������29 2.3.2 Temeljna vprašanja enote ����������������������������������������������������������������������������������30 2.3.3 Cilji enote ����������������������������������������������������������������������������������������������������������30 2.3.4 Tema enote ��������������������������������������������������������������������������������������������������������30 2.3.5 Samovrednotenje učenca/učenke ����������������������������������������������������������������������32 2.3.6 Samovrednotenje učitelja/učiteljice �������������������������������������������������������������������33 2.3.7 Viri ��������������������������������������������������������������������������������������������������������������������36 2.3.8 Predlog nalog za preverjanje �����������������������������������������������������������������������������36 2.3.9 Predlog dodatnih besedil �����������������������������������������������������������������������������������36 VIRI ����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������36 LITERATURA ����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������36

Priročnik za učitelje – UVOD

1 Uvodni del Učni kompleti Gradim slovenski jezik 4, 5 in 6 ter Slovenščina za vsak dan 7, 8 in 9 so namenjeni delu pri predmetu slovenščina v drugem in tretjem triletju osnovne šole, in sicer pri jezikovnem pouku. Nastali so zato, da bi učiteljem/učiteljicam* pomagali pri uresničevanju ciljev, ki so navedeni v učnem načrtu.

Temeljna cilja sodobnega jezikovnega pouka pri predmetu slovenščina sta dva: – oblikovanje in razvijanje osebne, narodne in državljanske identitete ter – razvijanje sporazumevalne zmožnosti v slovenskem (knjižnem) jeziku.

Ob tem pa naj učenci razvijajo še druge ključne zmožnosti, npr.

– socialno zmožnost oz. zmožnost sodelovanja, – estetsko zmožnost, – kulturno zmožnost, – medkulturno zmožnost, – samoiniciativnost, – zmožnost kritičnega presojanja svojega ravnanja in sporazumevanja ter ravnanja in sporazumevanja drugih ljudi, – zmožnost vrednotenja svojega mnenja, – zmožnost doživljanja in izražanja svojih čustev, – ustvarjalnost, – podjetnost (ta je vezana na obliko dela – načrtovanje dela, razdelitev nalog, izbiro strategije reševanja naloge …, torej gre za delo v dvojicah in manjših skupinah ter tudi za individualno delo), – raziskovanje, – informacijsko pismenost (ta vključuje uporabo knjižnice, knjižnih in drugih virov), – digitalno pismenost (gre za ozaveščanje in presojanje uporabe in zlorabe digitalne tehnologije; iskanje, izbiranje, izmenjavanje, obdelavo in uporabo podatkov pri tvorjenju besedila; elektronsko dopisovanje; oblikovanje besedila z računalnikom), – empatično zmožnost oz. zmožnost vživljanja v nove sporazumevalne okoliščine, – zmožnost logičnega mišljenja, – učenje učenja, – zmožnost uporabe znanja v vsakdanjem življenju, ____________________ * Priročnik je namenjen učiteljicam in učiteljem. V njem je (razen v rubrikah Samovrednotenje učenca/učenke in Samovrednotenje učitelja/učiteljice) uporabljena le oblika za moški spol. V slovenščini namreč velja pravilo, da je moški spol nezaznamovan; to pomeni, da nam ni treba uporabljati oblik za oba spola (dosledna raba dvojnih oblik bi otežila razumevanje besedila).

3

Priročnik za učitelje – UVOD

– zmožnost reševanja problemov, – zmožnost načrtovanja postopkov za izboljšanje svojega dela, izdelka, sodelovanja – idr.

1.1 Kaj je sporazumevalna zmožnost in iz česa sestoji?

Sporazumevalna zmožnost je zmožnost kritičnega sprejemanja besedil raznih vrst ter zmožnost tvorjenja ustreznih, razumljivih, pravilnih in učinkovitih besedil raznih vrst.

Sestoji iz naslednjih gradnikov/sestavin: – iz motiviranosti za sprejemanje in sporočanje, – iz stvarnega znanja prejemnika in sporočevalca, – iz jezikovne zmožnosti prejemnika in sporočevalca, – iz zmožnosti nebesednega sporazumevanja prejemnika in sporočevalca, – iz pragmatične/slogovne zmožnosti prejemnika in sporočevalca, – iz metajezikovne zmožnosti prejemnika in sporočevalca.

Kaj pomenijo ti gradniki/sestavine sporazumevalne zmožnosti?

1.1.1 Motiviranost za sprejemanje in sporočanje Človeško sporazumevanje (tj. sprejemanje in tvorjenje besedil) je zavestno dejanje; človek se zanj odloči, torej se odzove na svoje hotenje po sporazumevanju. Kot vsako človekovo zavestno dejanje je tudi sporazumevanje namerno dejanje. Človek namreč sprejema besedila z določenim namenom, npr. da bi prepoznal zvoke, njihov izvor in pomen, da bi našel določen podatek, da bi si zapomnil čim več podatkov ipd.; zato ločimo več vrst poslušanja (npr. razločujoče poslušanje, razčlenjujoče poslušanje, poslušanje z razumevanjem, kritično poslušanje) in več vrst branja (npr. selektivno branje, branje s preletom, podrobno branje). Tudi naše sporočanje (oz. tvorjenje besedila) poteka z določenim namenom, npr. da bi vplivali na naslovnikovo vednost, prepričanje, vrednotenje, doživljanje, ravnanje ipd.; zato ločimo več vrst sporočanja (npr. prikazovanje, zagotavljanje, vrednotenje, pozivanje, poizvedovanje ipd.). Skratka, sprejemanje in tvorjenje besedila lahko potekata le, če se človek zanju odloči, torej če ima željo/hotenje po sporazumevanju – če je zanju motiviran.

4

Priročnik za učitelje – UVOD

1.1.2 Stvarno znanje Besedila, ki jih sprejemamo oz. tvorimo, o nečem govorijo. Če o temi tujega ali svojega besedila veliko vemo, hitreje in učinkoviteje sprejemamo oz. tvorimo besedilo. Zato je za uspešno sporazumevanje pomembno tudi stvarno/enciklopedično znanje – to je rezultat prejemnikovih/sporočevalčevih stvarnih in besedilnih izkušenj, njegovih interesov, njegove spoznavne zmožnosti (tj. zmožnosti opazovanja, pomnjenja, logičnega mišljenja, sklepanja, presojanja, ustvarjanja, uporabe …) ipd.

1.1.3 Jezikovna zmožnost Človek je edino bitje, ki se sporazumeva z besednim jezikom. Zato je za učinkovito sporazumevanje zelo pomembno obvladanje oz. znanje danega besednega jezika. Ker besedni jezik sestoji iz besed ter iz pravil za njihovo povezovanje/skladanje v višje enote (npr. v povedi) in iz pravil za njihovo slušno oz. vidno oblikovanje, je človekova jezikovna zmožnost zgrajena iz poimenovalne/slovarske, upovedovalne/skladenjske/slovnične, pravorečne in pravopisne zmožnosti.

– Poimenovalna/slovarska zmožnost pomeni za prejemnika zmožnost razumevanja besed in besednih zvez, za sporočevalca pa zmožnost poimenovanja bitij, stvari, njihovih lastnosti, dejanj …

– Upovedovalna/skladenjska/slovnična zmožnost je za prejemnika zmožnost razumevanja logičnih razmerij v povedi in v zvezah povedi, za sporočevalca pa zmožnost razumevanja/prepoznavanja logičnih razmerij v stvarnosti ter izražanja teh razmerij v povedi in v zvezah povedi.

– Pravorečna zmožnost pomeni obvladanje prvin in pravil knjižne izreke.

– Pravopisna zmožnost pa pomeni obvladanje prvin in pravil pisanja danega jezika.

1.1.4 Zmožnost nebesednega sporazumevanja Ta sestavina sporazumevalne zmožnosti obsega razumevanje nebesednih sporočil in nebesednih spremljevalcev govorjenja/pisanja ter tvorjenje nebesednih sporočil in smiselno uporabo nebesednih spremljevalcev govorjenja/pisanja.

1.1.5 Pragmatična/slogovna zmožnost Sprejemanje in tvorjenje besedila potekata v danih okoliščinah, zato mora prejemnik oz. sporočevalec pri sprejemanju oz. tvorjenju besedila razmišljati tudi o okoliščinah, v katerih je nastalo besedilo oz. v katerih bo besedilo sprejeto, ter se mora nanje ustrezno odzvati

5

Priročnik za učitelje – UVOD

– okoliščine mora upoštevati pri razumevanju oz. tvorjenju besedila (le tako bo prejemnik besedilo ustrezno razumel, sporočevalec pa tvoril ustrezno besedilo).

1.1.6 Metajezikovna zmožnost Za učinkovito sporazumevanje je potrebno tudi teoretično znanje o sprejemanju in sporočanju (npr. o načelih, fazah/strategijah), o besedilu (npr. o merilih besedilnosti, o značilnostih dane besedilne vrste), o jeziku (npr. o pomenskih, oblikovnih, zgradbenih … lastnostih besed in povedi, o slovničnih, pravorečnih in pravopisnih pravilih), o slogu (npr. o slogovni vrednosti besed in povedi) ipd. To je zmožnost razumevanja in ponazarjanja jezikoslovnih pojmov, zmožnost uporabe jezikoslovnih izrazov, zmožnost predstavljanja slovničnih, pravorečnih, pravopisnih in slogovnih pravil danega jezika ipd. Metajezikovna zmožnost je torej sestavina sporazumevalne zmožnosti oz. je "v službi" sporazumevanja – omogoča namreč učinkovitejše sporazumevanje.

1.2 Kako razvijamo sporazumevalno zmožnost pri pouku?

Sporazumevalno zmožnost razvijamo pri pouku sistematično (ne razvija se kar spontano!) in transakcijsko (ne pa transmisijsko) – to pomeni, da učitelj ne posreduje učencem svojega znanja o vrstah, lastnostih, sestavi … besedil ipd., učenci pa so pri tem bolj ali manj pasivni, temveč nasprotno: dejavni so predvsem učenci – ti opazujejo dani jezikovni pojav, ga primerjajo z drugimi, prepoznavajo njegovo vlogo ter njegove pragmatične, zgradbene in oblikovne značilnosti, predstavljajo njegove značilnosti, pridobljeno znanje pa uporabijo v novih okoliščinah.

Kaj delajo učenci pri jezikovnem pouku?

1. Sodelujejo v vodenih pogovorih o sebi, jezikih, narodih in državah, in sicer zato, da bi oblikovali in razvijali osebno, narodno in državljansko identiteto.

2. Sprejemajo (poslušajo/gledajo/berejo), razčlenjujejo in vrednotijo besedila, in sicer: – dvogovorna besedila (tj. pogovore in dopise) raznih vrst, in sicer zato, da bi • razvijali zmožnost sodelovanja v neuradnem in uradnem pogovarjanju in dopisovanju, • razvijali zmožnost vrednotenja tujih pogovorov in dopisov ter utemeljevanja svojega mnenja, • razvijali zmožnost doživljanja tujih pogovorov in dopisov ter izrekanja svojih občutij, • spoznavali in si uzaveščali načela uspešnega pogovarjanja in dopisovanja,

6

Priročnik za učitelje – UVOD

• spoznavali in si uzaveščali razne strategije pogovarjanja in dopisovanja, • spoznavali in si uzaveščali tipično zgradbo danih vrst pogovorov in dopisov; – enogovorna besedila raznih vrst (in objavljena v raznih medijih), in sicer zato, da bi • razvijali zmožnost razumevanja enogovornih besedil raznih vrst, • razvijali zmožnost vrednotenja tujih enogovornih besedil in utemeljevanja svojega mnenja, • razvijali zmožnost doživljanja tujih enogovornih besedil in izrekanja svojih občutij, • vrednotili zmožnost sprejemanja enogovornih besedil, • spoznavali in preizkušali razne strategije sprejemanja besedila, • spoznavali in si uzaveščali razne strategije sporočanja, • spoznavali in si uzaveščali načela uspešnega govornega nastopanja in pisanja enogovornih besedil, • spoznavali in si uzaveščali tipično zgradbo danih besedilnih vrst.

3. Tvorijo (govorijo/pišejo) besedila, in sicer – dvogovorna besedila raznih vrst, in sicer zato, da bi • razvijali zmožnost tvorjenja ustreznih, razumljivih, pravilnih in učinkovitih neuradnih in uradnih pogovorov in dopisov, • preizkušali razne strategije pogovarjanja in dopisovanja, • udejanjali načela uspešnega pogovarjanja in dopisovanja, • vrednotili svoje pogovore in dopise ter svojo zmožnost pogovarjanja in dopisovanja; – enogovorna besedila raznih vrst, in sicer zato, da bi • razvijali zmožnost tvorjenja ustreznih, razumljivih, pravilnih in učinkovitih enogovornih besedil raznih vrst, • preizkušali razne strategije sporočanja, • udejanjali načela uspešnega govornega nastopanja ali pisanja enogovornih besedil, • vrednotili svoja enogovorna besedila in svojo zmožnost tvorjenja enogovornih besedil.

4. Sistematično razvijajo gradnike/sestavine sporazumevalne zmožnosti, in to zato, da bi • bolje razumeli tuja besedila in • tvorili ustreznejša, razumljivejša, pravilnejša in učinkovitejša besedila.

Razvijanje gradnikov/sestavin sporazumevalne zmožnosti vključuje razvijanje jezikovne zmožnosti (tj. poimenovalne, upovedovalne, pravorečne in pravopisne), pragmatične in metajezikovne zmožnosti ter zmožnosti nebesednega sporazumevanja.

Naštete dejavnosti učencev si oglejmo podrobneje.

7

Priročnik za učitelje – UVOD

1.2.1 Učenci sodelujejo v vodenih pogovorih o sebi, jezikih, narodih in državah To pomeni, da opazujejo sebe in svoje jezikovno okolje ter se pogovarjajo – o vrstah, prvinah, značilnostih in vlogi besednega in nebesednega jezika,1 2 – o svojem odnosu do svojega prvega jezika in do slovenščine, JEZIKI IN NARODI – o spoznavnih, duševnostnih in pragmatičnih prednostih maternega/prvega pred tujim KDOR MOLČI, DESETIM ODGOVORI jezikom,3

1.

1 Prim.

22.

2 3

Katere jezike znaš?

Katerega si se naučil najprej?

Zakaj prav tega?

Ob Blejskem jezeru visijo naslednji piktogrami.

Kje in kako si se ga učil?

Kdaj in kje pa si se učil druge jezike?

Kateri jezik znaš najbolje?

Katerega uporabljaš najpogosteje?

Kdaj oz. kje vse ga uporabljaš?

2.

Napiši, v katerem jeziku Kaj pomenijo? − sanjaš:

,

(N. Cajhen idr.

2009 a: 33) svoje dejavnosti: − tiho načrtuješ , Odpri spletno stran http://www.signaco.si/nevarno.htm. − se veseliš: , 2 Prim.

Oglej si piktograme (na vseh treh straneh).

PreglednicoNato pod oceno, s katero se strinjaš, napišeš nada naslednja vprašanja. − dopolni se odgovori jeziš:tako, , x.

Zadnje štiri ocene naj zaznamujejo samo učenci, katerih prvi jezik ni slovenščina.

Kako imenujemo stestarši: piktograme? _______________________________________________ − se pogovarjaš , zelo slabo slabo dobro zelo dobro GovorjenaKakšne slovenska besedila razumem oblike in barve so? ____________________________________________________ − se pogovarjaš s sestro ali z bratom: , Zapisana slovenska besedila razumem na njihovi sredini? ______________________________________________________ −govorim sejepogovarjaš z drugimi sorodniki: , SlovenskoKaj SlovenskoKomu pišem so namenjeni? _________________________________________________________ − se pogovarjaš z živalmi: .

Govorjena besedila v svojem prvem jeziku razumem kaj jih opozarjajo? ________________________________________________________ Zapisana Na besedila vsesvojem prvem jeziku razumem Razdelite v manjše skupine in se pogovorite o svojih odgovorih.

V svojem prvem jeziku govorim Odgovore predstavite pred razredom.

Kje stojijo?nato _________________________________________________________________ V svojem prvem jeziku pišem Kaj se ti je zdelo najzanimivejše?

Kateri od teh piktogramov se nanaša na otroke? __________________________________ Preberi naslednje trditve; nato v vsaki obkroži ustrezno besedo.

V slovenščini imam največ težav s poslušanjem/govorjenjem/branjem/pisanjem.

Kaj pomeni? ________________________________________________________________ Nepopolno defi nicijo dopolni z besedo prvi ali tuji.

V slovenščini imam najmanj težav s poslušanjem/govorjenjem/branjem/pisanjem.

Kje se največkrat Jezik, ki smo se pojavlja? ga naučili____________________________________________________ najprej in v katerem se pogovarjamo s svojimi starši, imenujemo _______________ jezik (oz. materni jezik). Po navadi tudi obkrožijo najbolje ustrezno besedo.

Učenci, katerih prvi jezik ni slovenščina, preberejo naslednje trditve in ga v vsaki V katerem letnem času stoji obnaj cesti prometnišeznak I-32? ___________________________ Če so besedila govorjena v mojem prvem jeziku, jih razumem bolje/slabše kot v slovenščini. znamo in najpogosteje uporabljamo. Če so besedila v mojem prvem razumem bolje/slabše kot v slovenščini.

Kdajnapisana stoji ob cesti prometni znakjeziku, I-41? jih __________________________________________ Otroci, ki sebolje/slabše z mamo pogovarjajo v enem jeziku, z očetom pa v drugem, imajo dva Svoj prvi jezik govorim kot slovenščino. prva oz. materna jezika; zato zanje pravimo, da so že od rojstva dvojezični.

Na spletni strani izberi pet prometnih znakov, ki stojijo v tvojem domačem okolju.

3 Prim.

Preriši jih in jih predstavi sošolcem in sošolkam (povej jim, kaj pomenijo).

Kateri je tvoj prvi jezik?

S kom vse se pogovarjaš v njem?

Kdaj si bolj sproščen: kadar govoriš v svojem prvem jeziku ali v katerem drugem?

Kako bi se počutil, če bi ti kdo prepovedal uporabljati tvoj prvi jezik?

Zakaj?

23.

3.

24.

4.

(N. Cajhen idr. 2009 c: 17)

8 GSJ 4 SDZ 2009 notranjost 1 del.indd 15

15 33

7/1/09 12:17:29 PM

Priročnik za učitelje – UVOD

– o posebnem položaju slovenščine in drugih jezikov v Republiki Sloveniji,4 – o jezikih, s katerimi smo v neposrednem (zemljepisnem) in posrednem (kulturnem) stiku, Našli so skupni jezik 3 – o3.knjižnem in neknjižnem jeziku ter okoliščinah njune rabe ipd.5 Kdo uporablja knjižni jezik? a) Pisec časopisnega članka. g) Voditelj šolske proslave. b) Prodajalka v trgovini. h) Prijatelji na smučanju. c) Duhovnik med pridigo v cerkvi. i) Voditeljica TV-dnevnika.

1.2.2 Učenci sprejemajo (poslušajo/gledajo/berejo), razčlenjujejo in vrednotijo besedila č) Pisec šolskega spisa. j) Ravnatelj po šolskem radiu. k) Jaz, ko pišem mami SMS. raznih vrst d) Avtor učbenika. e) Sorodniki doma. l) Mama, ko telefonira učitelju.

Sprejemanje poteka v treh fazah, zatom)jePisec treba posebej izpostaviti dejavnosti pred f) besedil Sošolec, ko mi telefonira. prispevka v šolskem glasilu.

sprejemanjem, med njim in po njem.

4. Preberi nepopolno pravilo in ga dopolni z besedo knjižni oz. neknjižni.

Pred sprejemanjem učence umirimo in motiviramo za poslušanje/branje, npr. tako, da napovemo Ko temo besedila, da se z njimi pogovarjamo o njihovih izkušnjah, predznanju in govorimo, uporabljamo _________________ ali _______________ jezik. Ko pišemo, pa načeloma uporabljamo _________________ jezik (razen ko si dopisujemo s prijatelji). _________________ jezik je enak na celem slovenskem ozemlju. Učimo se ga zlasti v šoli, in sicer zato, da se lahko sporazumevamo z vsemi Slovenci. _________________ jezik torej združuje vse Slovence. _________________ jezik govorimo predvsem takrat, kadar govorno nastopamo (npr. pri pouku, po šolskem radiu, na proslavi, po radiu, televiziji) ali kadar se pogovarjamo 4 Prim. z ljudmi iz oddaljenih krajev. Pri govornem nastopanju uporabljamo strogo različico Slovenija, Slovenci in svet _________________ jezika, tj. zborni jezik; pri pogovarjanju z ljudmi iz oddaljenih 39. Poveži. krajev uporabljamo manj strogo tj. knjižni V delupa Prekmurja sta uradna jezika različico _________________ slovenščinajezika, in italijanščina. pogovorni jezik. Istre sta uradna jezika V delu slovenske slovenščina in madžarščina.

Kadar se pogovarjamo s sorodniki, prijatelji in drugimi ljudmi iz istega kraja, (N. Cajhen idr.uporabljamo 2009 c: 15)_________________ jezik. _________________ jezik namreč razumejo ljudje raba iz istega Slovenije ali ljudje iste starosti.

40. samo Kaj pomeni dvehdela uradnih jezikov? a) Da se jezika uporabljata enakopravno.

5 Prim. b) Da se je jezika uporabljata neenakopravno.

5. Dopolnjeno pravilo iz 4. naloge povzemi s preglednico.

1

41. Preberi nepopolno besedilo in ga dopolni z besedama madžarščina in italijanščina.

SLOVENSKI JEZIK V tistem delu Slovenije, v katerem poleg Slovencev že stoletja živijo Italijani, sta __________________ uradna jezika dva – poleg slovenščine tudi ; na območju, KNJIŽNI JEZIK na katerem poleg Slovencev živijo tudi Madžari, pa sta uradna__________________ jezika slovenščina in . ________________ JEZIK

KNJIŽNI POGOVORNI JEZIK

42. Ali bi Italijani v obmorskem delu Slovenije lahko živeli brez znanja slovenščine?

– govorno nastopanje – pogovarjanje z ljudmi – pogovarjanje s Zakaj?

– jepisanje spisov iz oddaljenih prijatelji in domačini Kaj zanje italijanščina: prvi ali drugi jezik? krajev – dopisovanje z – __________________ Kaj pa je zanje slovenščina: prvi ali drugi jezik? uradnimi osebami s prijatelji 43. Ali živijo v Sloveniji tudi ljudje, ki niso slovenske, italijanske ali madžarske (N. Cajhen idr.narodnosti?

2009 c: 39) Če da, povej, katerih narodnosti so ti ljudje.

Ali je slovenščina zanje prvi ali drugi jezik?

Ali je slovenščina za Rome v Sloveniji prvi ali drugi jezik?

9

Priročnik za učitelje – UVOD

pričakovanjih, da skupaj razložimo manj znane besede iz besedila, ki ga bodo poslušali/ brali ipd.6 Med sprejemanjem besedila se učenci osredotočijo na besedilo, skušajo si zapomniti čim več podatkov ter oblikujejo svoje stališče do besedila oz. svoje doživljanje besedila. (Učenci v 2. triletju si med poslušanjem/branjem še ne morejo delati zapiskov/izpiskov, v 3. triletju pa to že lahko poskušajo.)

Po sprejemanju besedila učenci razčlenjujejo besedilo in potek sprejemanja.

Razčlemba besedila poteka tako, da učenci v besedilu, ki so ga poslušali/gledali/prebrali, prepoznavajo razne vrste podatkov, in sicer: – sporočevalčev namen (t. i. naklonska razčlemba besedila),7

OPROSTI!

8

PROSIM!

6

6 Prim.

1.

Kaj narediš, ko se na šolskem hodniku zaletiš v sošolca?

Kaj mu rečeš?

Kako mu to rečeš: jezno, veselo ali v zadregi?

Kako se pri tem počutiš?

Zakaj mu to rečeš?

Kdaj se torej opravičimo?

Ali si kdaj videl koga, ki se ni opravičil?

Pripoveduj o tem.

Kaj si si mislil o tem človeku?

Kaj narediš, kadar imaš strgane hlače?

Ob kateri priložnosti se vam opraviči učitelj/učiteljica?

Kako ji/mu to rečeš?

(N. Cajhen idr.

Ali2009 ji/mu a: to 75) ukažeš ali jo/ga za to prosiš?

Po navadibesedo se opravičimo z besedo Kdaj aj pa rečemo oprostite?

S katero po navadi izrečešoprosti. prošnjo?

7 Prim.

(Pomagaj si z naslednjima primeroma.)

1.

2.

2.

Primerjaj naslednje povedi.

Mojca, tvoj zvezek sem pozabil doma.

Posodioprosti, mi radirko.

Prosim, da mi posodiš radirko.

Opazuj šeposodiš svoje vrstnike – povej, Mi lahko radirko? ali se opravičijo in s katerimi besedami se opravičijo. avičijo.

Ali je z vsemi temi povedmi izražena prošnja?

DA NE Ali se lahko opravičiš tudi nebesedno?

Kateri način je nevljuden? ____________________________________________________ Ponazori svoj odgovor.

Katerega po navadi uporabiš ti? _______________________________________________

3.

3.

(N. Cajhen idr.

2009 a: Razdelite se59) v dvojice, da boste zaigrali prizor,, Naslednje prošnje izrazi na vljudnejši način. v katerem se opravičite drugemu. mi šilček. ____________________________________________________________ SPosodi sogovorcem si določita vlogi in se pogovorita o vsebini.

Nato nastopita pred sošolci_____________________________________________________ in sošolkami.

Pokažita mi svoje rešitve.

10

Priročnik za učitelje – UVOD

ŠKOKO

13

– temo, podteme/ključne besede, bistvene podatke, razmerja med njimi ter tudi manj podatke (t. i. pomenska razčlemba besedila),8 5.bistvene Preberi besedilo.

– okoliščine, v katerih je nastalo besedilo (t. i. okoliščinska/pragmatična razčlemba Kokoš ima glavo, telo in dve nogi. Na glavi ima rdečo rožo in rdeč besedila), tj. sporočevalca in naslovnika besedila, sporočevalčevo čustveno stanje, podbradek, majhne oči ter koničast in trd kljun.

Telo je pokrito z barvastim perjem in puhom. Kokoš ima tudi majhne in slabo njuno družbeno/čustveno razmerje, kraj in čas nastanka besedila ipd.,9 razvite peruti, zato z njimi ne more leteti. Ima še rep, v njem pa – pomen besedperes. in pomenska razmerja med v besedilu (t. i. besedna več daljših Nogi sta pokriti z luskami, na besedami koncu pa imata 10 štiri prste.besedila), Na vsakem prstu je krempelj. razčlemba Kokoš ves dan brska s kremplji po zemlji in išče hrano. Hrani se z zrnjem, zelenimi deli rastlin in majhnimi živalmi (npr. s črvi).

Ker nima zob, hrane ne prežveči, temveč jo pogoltne, nato pa melje v mlinčku. Kljuva tudi drobno kamenje.

Spomladi, poleti in jeseni znese po eno jajce na dan. Ko jo oplodi petelin, znese do 15 oplojenih jajc. Nato sede nanje ter jih začne valiti. Po treh tednih se iz teh jajc izvalijo mladiči – piščanci.

Podnevi so kokoši na kmečkem dvorišču. Zvečer in ponoči spijo druga ob drugi v kokošnjaku.

Na kmetijah in farmah jih gojijo zaradi jajc in mesa.

8 Prim.

6.

Koliko delov glave je omenjenih?

Naštej jih.

Kaj imata enako roža in podbradek: velikost, barvo ali obliko?

Pojasni odgovor.

Kakšen kljun ima kokoš?

S čim ima pokrito telo?

5

Ali2009 kokoš lahko (N. Cajhen idr.

21) leti?

LEPA b: BESEDA LEPO MESTO NAJDE

9 Prim.

7.

Zakaj?

Kaj ima v repu?

Komu rečeš teta, stric, gospod, gospa?

Koliko nogrečeš ima?zdravnici teta Ana? Kdaj lahko Kdaj lahko rečeš prodajalcu stric Tone?

S čim sta pokriti?

10

(N. Cajhen idr.

2009 a: 50)ima Koliko prstov na vsaki nogi?

BESEDA OB BESEDI Razmisli, kdaj izrečeš naslednje pozdrave: lahko noč, dober dan, na svidenje, dobro Kaj ima na koncu vsakega prsta?

10 Prim. jutro, dober večer. Vpiši jih v preglednico.

8.

4.

POZDRAVI V zvezah povedih podčrtaj besedi z enakim pomenom.

Maja je bistra deklica. Celo Nuša pravi, da je pametna.

OB SREČANJU OB SLOVESU Neresnica je pogosto izrečena v stiski. Vendar ima laž kratke atke no noge. oge e. zjutraj Lekarno so obnovili. Na njej je ostal napis apoteka. podnevi ucka se zelo Mojca je dobila za rojstni dan tri mesece staro mačko. Mucka ponoči rada igra z volno.

GSJ 4 SDZ 2009 notranjost 2 del.indd 21

o se je večkrat Po hudem deževju se pogosto sprožijo zemeljski plazovi.. To zgodilo tudi v Zasavju.

Preberi še naslednje pozdrave: čav, adijo, pa – pa, živijo, (N. Cajhen idr. 2009 a: 100) na svidenje, zdravo.

Poveži besede z enakim pomenom. Na črtice napiši ustrezno številko. samo ob slovesu?

1Katere režatiodseteh pozdravov izrekamo ____ uiti Katere pa izrekamo ob srečanju ali ob slovesu?

2 stokati ____ kracati vsak pozdrav povej, komu____ bi gapasti izrekel.

3Zaomahniti

9.

5.

21 7/1/09 12:34:57 PM

11

Priročnik za učitelje – UVOD

– pomen povedi ter pomenska razmerja v povedi (t. i. upovedovalna/skladenjska razčlemba besedila),11 – tvarne značilnosti besedila (t. i. tvarna razčlemba besedila),12

4 12

KOLIKO STANE ...?

IZVEDEL SEM NEKAJ NOVEGA

17.

11 Prim.

26.

18.

Če želiš, lahko odpreš še spletno stran www.rokusova-slovenscina.si, si ogledaš besedili in rešiš naloge.

Preberi naslednje zveze povedi ter za vsako povej, kaj narediš najprej in kaj pozneje.

Kupim mleko in kruh. Grem v trgovino.

Preberi besedilo o izložbi trgovine Male živali.

Umijem si zobe. Pojem večerjo.

Preberem besedilo. Odgovarjam na vprašanja.

V izložbi trgovine Male živali je šest slik. Na vsaki sliki je ena žival. V prvi vrsti sta Začnem jesti. Umijem si roke. sliki mačke in papagaja.

V drugi vrsti sta sliki hrčka in zajca. Na peti sliki je želva, Ugasnem Zaspim. na šestiluč. pa riba.

Vprašaj se po podčrtanih besedah tako, dazačneš dopolniš spodnje povedi z vprašalnicami.

Združi obe povedi v eno poved tako, da to s Ko. Te povedi napiši na črte.

K vsakemu vprašanju pripiši odgovor z besedo. __________________________________________________________________________ _______________ slik je v izložbi trgovine Male živali? _______________ __________________________________________________________________________ _______________ živali je na vsaki sliki? _______________ __________________________________________________________________________ V _______________ vrsti sta sliki mačke in papagaja? _______________ __________________________________________________________________________ V _______________ vrsti sta sliki hrčka in zajca? _______________ __________________________________________________________________________ Na _______________ sliki je riba? _______________ (N. Cajhen idr. 2009 b: 15) Dopolni povedi.

Na _______________ sliki je želva? _______________ 12 Prim. Medtem ko pišem domačo nalogo, ___________________________________________.

27.

19. Prejšnje o izložbi Male živali primerjaj z naslednjim.

Medtem besedilo ko se umivam, _____________________________________________________.

Medtem kotrgovine gledam televizijo, V izložbi Male živali________________________________________________. je 6 slik. Na vsaki sliki je 1 žival. V 1. vrsti sta sliki mačke in papagaja. V 2. vrsti sta sliki hrčka in zajca. Na 5. sliki je želva, na 6. pa Medtem ko dežuje, _________________________________________________________. riba.

Medtem ko bom vadil violino, ________________________________________________.

Po čem sekoločita besedili:letalo, po vsebini, v imenih živali ali v zapisu števil?

Medtem je pristajalo _______________________________________________.

___________________________________________________________________________ Kako so zapisana števila v prvem besedilu (tj. v 18. nalogi): z besedo ali s številko? ___________________________________________________________________________ Kako pa so zapisana v drugem besedilu (tj. v 19. nalogi)? __________________________

(N. Cajhen idr. 2009 a: 43) Oglej si zapis števil s številko (v besedilu v 19. nalogi) in povej, katera trditev o njem je pravilna. a) Vse številke imajo na koncu piko. b) Vse številke so brez pike.

20.

12

Priročnik za učitelje – UVOD

– jezikovne pojave (npr. vrsto sporazumevanja, besedila, besed in povedi), njihove lastnosti in sestavo ter slovnična, pravorečna, pravopisna in slogovna pravila ter jih poimenujejo s strokovnimi izrazi (t. i. metajezikovna razčlemba besedila).13 K razčlenjevanju poslušanega/prebranega besedila spada tudi t. i. vrednotenjska razčlemba besedila, tj. presojanje besedila (učenci povedo/napišejo, kaj menijo o besedilu – npr. o njegovi razumljivosti, resničnosti, zanimivosti, ustreznosti, učinkovitosti, jezikovni pravilnosti ipd.) in utemeljevanje mnenja (učenci povedo, na osnovi česa tako menijo).14

12

Srce mi je padlo v hlače

Zaporedje nalog, ki pripadajo raznim razčlembam, je lahko tudi nekoliko drugačno – odvisno je od konkretnega besedila oz. njegove besedilne vrste, vendar pa v skladu z novim 6. V kateri časovni obliki je večina glagolov v Lovrovem besedilu? temeljnim ciljem pouka slovenskega jezika ne sme biti na prvem mestu metajezikovne razčlembe. Zakaj so prav v tej časovni obliki?

Katera glagolska časovna oblika prevladuje v tistem delu besedila, ki se izrecno

Ob nekaj besedilih ni vseh vrst razčlemb – tako je npr. pragmatična razčlemba pogosta navezuje na naslov spisa? ob dvogovornih besedilih, tvarna razčlemba pa ob zapisanih besedilih. Vrednotenjska razčlemba je pogosta žepostavil v fazi te pred sprejemanjem (npr. ko učenci obudijo svoje predznanje, Čemu je Lovro glagole v to časovno obliko?

HALO, HALO! spregovorijo o svojih izkušnjah …); po sprejemanju pa jo lahko doda tudi učitelj, če vidi, da

9

27.

13 Prim.

Dopolni naslednje nedokončane povedi o tem posnetku.

7. Andrej Preberi in ga dopolni. (V prvo poved napiši besedi ponavljajočem je naslednje telefoniral vbesedilo _____________________________. se ali enkratnem in opisovalno ali pripovedovalno.)

Tam se mu je oglasila______________________________.

Od nje jegovorimo želel izvedeti, ali __________________________________________________.

Kadar ali pišemo o __________________ preteklem dogodku, tvorimo ______________________ besedilo.

Ker pripovedujemo o dogodku, ki se je že Imel je srečo, saj _________________________________________________________. zgodil, so glagoli v _______________. Dejanja tega dogodka morajo biti razvrščena Knjižničarka mu je knjigo __________________________. tako, kot so v resnici potekala. Pripovedovalno besedilo mora biti razčlenjeno na _______________, _______________ in __________________.

Zato ji je moral povedati svoje____________________ in _________________________.

Po knjigo mora priti še _________________________ do ______________________ ure.

(N. Cajhen idr. 2009 č: 48) 8. Katere trditve o Lovrovem besedilu so pravilne? Še sijeoglej posnetek. a)enkrat Lovro počitnice preživljal v tajski džungli.

14 Prim. /Učenci poslušajo pogovor./ b) V naselbini sredi džungle je vse dni deževalo, zato mu je bilo dolgčas. c) Nepričakovano je prišla v vas skupina slonov.

Kako je Andrej pozdravil knjižničarko? č) Lovro si je takoj izbral slona.

Ali je ravnal prav? d) Slon je vrgel vodnika v blato.

Pojasni odgovor. e) Slon je zatrobil, zato se je Lovro ustrašil.

Kako se ji je je predstavil: z imenom, f) Vodnik spoznal,samo da slon ni nerodna žival. samo s priimkom ali z imenom in priimkom?

Ali je ravnal prav?

9. Pojasni Povežiodgovor. pravilne trditve o poteku dogodkov. po prihodu v džunglo.

Lovro je pet ur pešačil Ali je knjižničarko tikal ali vikal?

Potniki so zaspali v kolibah med prihodom v džunglo.

Ali je ravnal prav?

28.

29.

Pojasni odgovor.

pred prihodom v džunglo.

Ali2009 je knjižničarka (N. Cajhen idr. a: 90) Andreja vikala ali tikala? pred izletom po džungli.

Ali je ravnala prav? liste z dreves Sloni so smukali Pojasni odgovor. med izletom po džungli.

Lovro je zajahal slona Lovro spis Ali se ji je je napisal Andrej zahvalil? po izletu po džungli.

Ali je ravnal prav?

13

Priročnik za učitelje – UVOD

učence besedilo posebej pritegne, ali če upošteva zunanje okoliščine obravnave besedila (npr. aktualne dogodke). Metajezikovna razčlemba je pogostejša v višjih razredih osnovne šole; v skladu z učnim načrtom jo uvajamo postopoma v 2. triletju.

Naloge za dano vrsto razčlembe ne smejo biti enolične, temveč morajo spodbujati učence k raznim dejavnostim (npr. k izločanju, izbiranju, povezovanju, dopolnjevanju, odpravljanju napak, tvorjenju vprašanj/miselnih vzorcev/preglednic/besedil ipd.) in v njih sprožati razne vrste miselnih procesov (npr. pomnjenje ali prepisovanje podatkov, sklepanje na podlagi podatkov v besedilu, vrednotenje in uporabo podatkov).

Učenci po sprejemanju besedila ne razčlenjujejo le besedila, ki so ga poslušali/gledali/ prebrali, temveč tudi potek sprejemanja – to pomeni, da razmišljajo tudi o tem, kaj so delali med sprejemanjem besedila in kako bi si zapomnili čim več podatkov. Tako spoznavajo t. i. strategije sprejemanja besedila (in učenja iz besedila), npr. v besedilu prepoznavajo podteme oz. ključne besede ter bistvene podatke in jih oblikujejo v miselni vzorec (po učnem načrtu za slovenščino naj bi to zmožnost začeli razvijati na začetku 2. triletja).15

ŠKOKO

13

15 Prim.

8.

Oglej si naslednji miselni vzorec in ga dopolni s ključnimi besedami.

UPORABNOST

– jajca – meso

– glava: rdeča roža rdeč podbradek majhne oči koničast, trd kljun

– zrnje, zeleni deli rastlin, majhne živali – hrano pogoltne, nato jo melje v mlinčku

– telo: perje in puh majhne, slabo razvite peruti rep iz daljših peres

– kmetije in farme – dvorišče (podnevi) in kokošnjak (ponoči)

– petelin oplodi kokoš – koklja vali oplojena jajca – po treh tednih se izvalijo piščanci

– dve nogi: luske štirje prsti s kremplji

(N. Cajhen idr. 2004 b: 23) Preberi naslednjo nepopolno poved in jo dopolni s ključnimi besedami.

9.

14

Ko opisujemo domačo žival, predstavimo njeno _______________________,

Priročnik za učitelje – UVOD

Učenje strategij sprejemanja besedila (poleg miselnega vzorca še npr. tvorjenje opornih točk, preglednic ipd.) zahteva postopnost, zato se učenci urijo v njih vsa leta šolanja, in sicer pri vseh predmetih, torej ne le pri slovenščini. (Svetujemo, da učitelj slovenščine obvesti o tem tudi učitelje drugih predmetov.)

Učenci po sprejemanju besedila razmišljajo tudi o tem, kako je sporočevalec tvoril besedilo, ter tako spoznavajo in predstavljajo strategije sporočanja in načela uspešnega sporočanja.

1.2.3 Učenci tvorijo (govorijo/pišejo) besedila raznih vrst Sporočanje oz. tvorjenje besedil poteka v treh fazah, zato je treba posebej izpostaviti dejavnosti pred sporočanjem, med njim in po njem.

Pred sporočanjem učenci izberejo besedilno vrsto in temo besedila (ali pa jim ju določi učitelj). Nato ob zgledu, učiteljevi pomoči ali samostojno izdelajo miselni vzorec: na podlagi besedilne vrste napišejo ključne besede (npr. za opis živali: zunanjost, bivališče, prehranjevanje, razmnoževanje) ter k njim pripišejo bistvene podatke – pri izbiri teh izhajajo iz teme (npr. jež) ter si pomagajo s svojim znanjem in s priročniki (tako opravijo 1. fazo sporočanja). Potem v miselnem vzorcu s številkami zaznamujejo zaporedje ključnih besed, nato pa še bistvenih podatkov ob vsaki ključni besedi; če tako zahteva besedilna vrsta (npr. doživljajski spis, ne pa opis – to je pogosta napaka v navodilih učiteljev), dodajo še uvod in zaključek – torej po vzorcu/modelu naredijo načrt za besedilo (tj. t. i. 2. faza sporočanja).

Med tvorjenjem pretvarjajo miselni vzorec v besedilo (t. i. ubesediljenje oz. 3. faza sporočanja).

Nastalo prvo različico besedila preberejo in jo presojajo, npr. − Ali se vsebina navezuje na naslov? − Ali ima besedilo "rdečo nit"? − Ali so povedi zaokrožene in razumljive? − Ali so povedi smiselno povezane? − Ali besedilo "lepo teče"? − Ali ima besedilo vse sestavine dane besedilne vrste? − Ali je besedilo zaokroženo, tj. "ima glavo in rep"? − Ali se besede večkrat ponovijo? − Ali sem uporabil knjižne besede? − Ali sem postavil besede v pravilno obliko?

15

Priročnik za učitelje – UVOD

− − − −

Ali je moja pisava berljiva?

Ali je na začetku povedi velika začetnica?

Ali je na koncu povedi pravo ločilo?

Ali so vejice na pravem mestu?

Zaznamujejo in odpravijo napake (4. faza). Nato besedilo še enkrat prepišejo (5. faza). Če želijo govorno nastopati, besedilo večkrat preberejo in si ga skušajo čim bolje zapomniti, izdelajo pa tudi ponazorila (6. faza).16 Če sledi govorni nastop (7. faza), učenci nastopajo z besedilno predlogo, tisti z več izkušnjami pa lahko govorno nastopajo samo ob miselnem vzorcu ali drugi nebesedilni predlogi. Govorni nastop brez predloge odstvetujemo.

Po tvorjenju zapisanega besedila učenci preberejo besedilo sošolcev oz. poslušajo njihov govorni nastop; nato ga presojajo. Zapisano besedilo presojajo tako, kot so presojali svoj osnutek besedila; pri presojanju govornega nastopa pa si lahko pomagajo z naslednjimi vprašanji: − Ali se je vsebina navezovala na naslov? − Ali je imelo besedilo "rdečo nit"? − Ali je besedilo "lepo teklo"? − Ali je imelo besedilo vse sestavine dane besedilne vrste? − Ali je bilo besedilo zaokroženo, tj. "ima glavo in rep"? − Ali so se besede večkrat ponovile? − Ali je govorec govoril zborno? − Ali je govoril PO razločno, POKLICUpočasi, SEM … glasno, živahno, prepričljivo? − Ali je gledal poslušalce? − Ali je bila drža telesa sproščena?

24. Opiši poklic – izberi eno od naslednjih dveh možnosti: − Ali se je postavil na ustrezno mesto v razredu? a) Izberi poklic iz 22. ali 23. naloge in ga opiši. − Ali je ustrezno kretnje?

Najprejuporabljal izdelaj miselni vzorec, nato pa napiši besedilo. sošolcu/sošolki aliin mu/ji ga pošlji po elektronski pošti; prosi ga/jo, − Ali je bila Besedilo njegovapokaži mimika sproščena naravna?

16

naj ti napiše svoje mnenje o njem in ti svetuje, kako bi ga lahko izboljšal.

16 Prim. b) Kaj bi bil rad po poklicu? ___________________________________________________ Opiši ta poklic.

Najprej izdelaj miselni vzorec. Nato napiši besedilo – napiši ga na list papirja ali v svoj zvezek; lahko ga napišeš tudi na računalnik.

Besedilo pošlji učiteljici/učitelju po elektronski pošti, da ti bo povedala/povedal svoje mnenje o njem in ti svetovala/svetoval, kako bi ga lahko izboljšal.

25.

(N. Cajhen idr.

2004naslednje b: 62) zveze povedi. V vsaki zvezi povedi podčrtaj isto besedo in nato drugo Preberi poved predelaj tako, da se ta beseda ne bo ponovila. Popravljeno poved napiši na črto.

16 Veterinar je prišel na kmetijo. Tam bo veterinar pregledal bolnega konja.

Priročnik za učitelje – UVOD

Učenci razmišljajo o tem, kako se tvorili besedilo, tj. kako so se pripravili na pisanje, kako so presojali svoje besedilo ipd. Svojo zmožnost tvorjenja besedila lahko namreč izboljšajo tudi z opisovanjem lastne dejavnosti.

1.2.4 Učenci sistematično razvijajo gradnike/sestavine sporazumevalne zmožnosti Razvijanje sporazumevalne zmožnosti vključuje razvijanje poimenovalne,17

PO POKLICU SEM …

16

17 Prim.

22. Poimenuj poklice moških oseb. Besede napiši na črte.

(N. Cajhen idr. 2009 b: 61) Poimenuj še ženske, ki opravljajo te poklice.

23.

17

Kako bi moralo biti napisano drugo ime? ________________________________________ Pojasni svoj odgovor. ________________________________________________________

Priročnik za učitelje – UVOD

Lonec, zvonc in serce 1.

Poimenuj, kar je na fotografijah. Besede napiši na črte.

upovedovalne/skladenjske,18 pravorečne,19 pravopisne,20

18 Prim.

V deželi vzhajajočega sonca

9. Popravi po zgledu.

ki

Japonka, katera je na sliki, je igralka.

To je mesto, katero leži na severu Japonske.

Fant, kateri stoji ob meni, je Japonec.

Lutke, katere nastopajo v japonskem gledališču, vodijo trije ljudje.

Pesmi, katere pojejo v japonskem gledališču, so zelo enolične.

Oskarja je dobil za film, kateri prikazuje Japonsko.

(N. Cajhen idr. 2009 č: 29) 19 Prim.

2.

Pri sošolkah/sošolcih ali priizučitelju/učiteljici preveri zapis brez in odpravi napake.

10. Povedi 9. naloge pretvori tako,svoj da bodo oziralnih zaimkov.

Zgled: Japonka na sliki je igralka.

Pravilno napisane besede preberi na glas. Kako si prebral črko e?

PRAVOPISNE ZANKE a) Črko e sem prebral z glasom e.

11

b) Črke e nisem prebral z glasom e, temveč z nekim drugim glasom – ta glas imenujemo 1.polglasnik. november ____________________________________________________________

113

(N. Cajhen idr. a: 113) ____________________________________________________________ 25.2009 december 20 Prim.

26. december

____________________________________________________________

GSJ 4 SDZ 2009 notranjost 1 del.indd 113

26. Povedi prepiši s pisanimi črkami.

7/1/09 12:21:23 PM

MOJA MAČKA MICA IMA RJAVO DLAKO. 11. Vstavi zaimek ki ali kateri. __________________________________________________________________________

Glasbilo, ________ ima tri ali štiri strune, je podobno kitari. __________________________________________________________________________ V TOREK BOMO ŠLIGlasbila, V KNJIŽNICO PO NOVE KNJIGE. na __________ igrajo v japonskem gledališču, so zelo stara. __________________________________________________________________________ Kupil sem knjigo, o __________ si mi pripovedoval. __________________________________________________________________________

To je zgodba, _______ mi jo je povedal japonski modrijan.

SESTRA META IN BRAT BOR STA SE RODILA MARCA. __________________________________________________________________________ Skodelico, v __________ je juha, Japonci držijo v rokah. __________________________________________________________________________ Juho, ________ je v skodelici, srebajo.

NAJPREJ SMO ŽIVELI V KRANJU, ZDAJ PA SMO NA BLEDU. (N. Cajhen 2009 b: 127) __________________________________________________________________________

18 __________________________________________________________________________

10

zasebna Naslovnik je posameznik.

javna Naslovnik je javnost.

Priročnik za učitelje – UVOD neuradna Naslovnik je znana ali družbeno enakovredna oseba.

uradna Naslovnik je neznana ali družbeno neenakovredna oseba.ter zmožnosti nebesednega slogovne/pragmatične21 in metajezikovne22 zmožnosti

sporazumevanja.23 Pretvori ga v besedilo in ga predstavi sošolcem in sošolkam.

1.3 Kako15.preverjamo/ocenjujemo zmožnost?

Napiši nagovor in pozdrav zasporazumevalno naslednje naslovnike.

Učitelj preverja in ocenjuje sporazumevalno zmožnost tako, kot jo razvija. To pomeni, da ob NASLOVNIK NAGOVOR POZDRAV novih/neznanih primerih preverja/ocenjuje − kritično razumevanje dvogovornih in enogovornih besedil, zdravnica − tvorjenje dvogovornih in enogovornih besedil in teta − razvitost gradnikov/sestavin sporazumevalne zmožnosti. mlajša sestra

6

Zgodovina nas uči

učitelj

21 Prim.

26. V povedih podčrtaj zaimke.

16. Katero bi vmesto pismuAleksandrija? nagovoril Spoštovani gospod Kdo je osebo ustanovil ali Spoštovana gospa? in njegovemu sinu je uspelo osvojiti grške države.

Filipu Makedonskemu a) Mamo.so ga sprejeli kot osvoboditelja d) Župana.

V Egiptu izpod Perzijcev. b) Neznanca. e) Prijatelja. c) f)NEBabico.

AliSnažilko. so ti zaimki iste vrste? DA č) Bančnega uslužbenca. g) Strica.

Pojasni odgovor.

(N. Cajhen idr. 2009 c: 55) 17. Katere osebe iz 16. naloge bi lahko pozdravil 22 Prim.

Pozdravček od Petra?

27. V besedilu Dvig Makedonije si oglej glagole. V kateri časovni obliki so? a) V sedanjiku. b) V pretekliku.

18. Katere osebe iz 16. naloge bi vikal? c) V prihodnjiku.

Zakaj so prav v tej časovni obliki?

(N. Cajhen idr. 2009 c: 94) 28. Števnike napiši z besedami.

23 Prim.

336

KDOR MOLČI, DESETIM55 ODGOVORI

22. Ob Blejskem jezeru visijo naslednji piktogrami.

SZVD 7 SDZ 2009 notranjost 1del.indd 55

323

3 6/15/09 7:41:05 AM

33 6.

Ali so vsi ti števnike iste vrste?

DA

NE

Kaj pomenijo?

Pojasni odgovor.

(N. Cajhen 2009 a: 28) Odpri spletno stran http://www.signaco.si/nevarno.htm.

29.

Preberi naslednje(na povedi.

Vprašaj se po podčrtanih besedah in na črte napiši Oglej si piktograme vseh treh straneh). vprašalnice.

Nato odgovori na naslednja vprašanja.

Deloma se je to posrečilo že Filipu Makedonskemu. ____________

23.

19

13

ŠKOKO Predlog nalog za preverjanje

Priročnik za učitelje – UVOD

12

1. Preberi naslednje povedi.

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE IZVEDEL SEM NEKAJ NOVEGA Lepo te pozdravljam. Mami je v časopisu prebrala, da v Etnološkem muzeju razstavljate

irocnik Gradim4

17.03.2005

16:27

Page 97

(Black plate)

panjske končnice. To sem povedal svoji učiteljici Mateji. Navdušena je bila nad mojim Predlog nalog za preverjanje predlogom, da si jih ogledamo. Škofja Loka, 24. 4. 2009 Jurij Draga teta! Prosim te, če DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE lahko enkrat v maju sprejmeš naš razred in nam predstaviš razstavo.

1.

Preberi naslednji besedili.

A Preverjanje/ocenjevanje Predlog nalogza za preverjanje preverjanje 1.3.1 zmožnosti kritičnega razumevanja besedil Predlog nalog DOVOLJENO Mojca pravi, da to ni pismo. Ali se strinjaš z njenim mnenjem?

DA FOTOKOPIRANJE NE Za rojstni dan sem dobila zajčka. Ker nenehno grizlja, sem mu dala ime Grizko.

PriUstno preverjanju/ocenjevanju zmožnosti kritičnega razumevanja dvogovornih in enogovornih pojasni svoj odgovor.

Preberi besedilo.

1.1. Preberi besedilo.

Zadnjič je zgrizel nogo lesenega stola, zato je bila mami nanj zelo jezna. Večkrat mu besedil učencem ponudimo neznana besedila. Učenci v njih prepoznajo okoliščine, v zaupam kakšno skrivnost. Včeraj sem mu v veliko uho šepnila, da mi je všeč Miha iz Iz zgornjih povedi oblikuj pismo24– sporočevalčev na črte v okvirju prepiši podatke.

26 Dnevnik, sobota, 18. ustrezne 12. 25 2004 katerih je besedilo nastalo, namen, temo, ključne besede/podteme sosednjega razreda. Za Grizka lepo skrbim, zato upam, da bo doživel visoko starost.

27 in bistvene ter logična Mavcipodatke kot po tekoËem trakurazmerja med njimi, napovedo nadaljevanje/konec, se znajdejo v besedilu,28 preoblikujejo besedila, presojajo resničnost, zanimivost, ustreznost B _______________________ Ljubljana — VËeraj zjutraj se je v osrednji Sloveniji moËno in razumljivost besedila ter nebesedne prvine besedila in utemeljijo svojo presojo. Na ohladilo Poljski zajec je dolg približno 62 cm in težak do 5 kg. Telo je pokrito s svilnato in ceste so se spremenile v drsalnice.

Na njih se je zgodilo __________________________ koncudlako – barva se mu večkrat spremeni, ker se prilagaja zajčevemu življenjskemu danemu besedilu določijo tudi pa besedilno vrsto ter svojo odločitev utemeljijo s nekaj manjπih prometnih nesreË, veliko je bilo padcev zaradi poledice.

Peπci so si poπkodovali predvsem roke v zapestju in noge. prostoru, njegovi starosti in letnemu času. prepoznavanjem njenih lastnosti. (Tudi če se naloge navezujejo na znano/že obravnavano bila na ljubljanski urgenci nepopisna gneËa — samo Zato jeZajec ima glavo, trup, noge in rep. Na glavi so oči, smrček, dva dolga uhlja in besedilo, naj imajo besedilo pred seboj, ne veË pa, da se od njih pričakuje, da so si to dopoldne se je tamučenci oglasiloto skoraj 200 poπkodovancev; nekaj usta. V ustih ima zobe; zgoraj sta dva sekalca, ki neprestano rasteta, zato zajec ves kot zapomnili.) polovica jih je domov odπla z mavcem. besedilo čas gloda. Ima dva para nog. Sprednje noge so krajše od zadnjih – zajec z njimi ne hodi, temveč teče in skače. Zadnje noge so precej daljše in delujejo kot vzmet, zato N. R. dela zajec dolge skoke. Na koncu trupa je majhen rep.

Poljski zajec je samotar. Domuje v plitvi kotanji na polju; tu si napravi več 24 Prim. lukenj. na vpraπanja.

Odgovori 2. Odgovori na vprašanja.

Kje ___________________________ in kdajSamec vasuje od pomladi do jeseni. Samica lahko koti do štirikrat na leto; je bila objavljena ta novica?

Kje in kdaj je bila objavljena ta novica? vsakič je breja 43 dni in lahko skoti do 6 mladičev. Mladiči se skotijo na odprtem, Kdo jo je napisal?

Kdo jo je napisal? _______________________ včasih celo v snegu. Tehtajo približno 130 g, pokriti so z gosto dlako sivorjave barve »emu jo je napisal? Čemu jo je napisal? (to se ujema z barvo zemlje po njivah), takoj že vidijo in lahko tekajo. Prva dva tedna Kaj se je zgodilo?

Kaj se je zgodilo?

25 Prim. po skotitvi sesajo materino mleko, nato se začnejo pasti sami.

Kdaj se jePoljski zajec se hrani ob mraku, in sicer se pase v mladem žitu, detelji, to zgodilo? (Napiπi datum.)

Kdaj se je to zgodilo? (Napiši datum.)

Ali je v tem pismu izražena prošnja, zahvala ali čestitka? ____________ Kje pa?

Kje pa? korenju, solati in zelju; hrani se tudi s travo in zelišči, pozimi pa gloda lubje mladih S katero besedo je izražena? _________________ Kdo je bil udeležen v tem dogodku?

Kdo udeleæen v tem dogodku? dreves. Nikoli ne pije, ker mu zadošča voda v hrani.

Kako biješebil lahko bila izražena?

Dokončaj naslednji povedi.

Zakaj se je to zgodilo?

Zakaj se je to zgodilo?

26 a) Enkrat v maju _________________ naš razred in nam _________________ razstavo.

Prim. b) Ali ____ enkrat v maju ______________ naš razred in nam _______________ razstavo?

2.

Primerjaj besedili.

3. Preveri resničnost trditev.

Katera poved je zelo nevljudna? ______________________________________ 2. O čem govorita? ____________________________________________________________ Preveri resniËnost trditev o novici.

Poledica je bila tudi v Ljubljani.

DA NE ŠKOKONE Povej, kako bi se odzvala teta, če Katero besedilo je opis živali? _________________________________________________ Poledica je bila tudi v Ljubljani. bi ji Jurij napisal to poved.

DA Ponesrečenci so si poškodovali samo roke.

DA NE Po čem tako sodiš? __________________________________________________________ PonesreËenci so si poπkodovali samo roke.

DA NE Ljudje so padli zaradi ledu.

DA NE GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4 PRIROČNIK ZA UČITELJE Ljudje so padli zaradi ledu.

DA NE NE Zgodilo se je veliko hujših prometnih nesreč.

DA DOVOLJENO

13

40

RAZMNOŽEVANJE 27 Prim.

Zgodilo se je veliko hujπih prometnih nesreË.

DA NE NE Na urgenci so v celem dnevu sprejeli okrog 200 poškodovancev.

DA GSJ 4 PR 2009 notranjost.indd 40

3. Na Za vsak odstavek v opisu živali napiši, o čem urgenci so v celem dnevu sprejeli okrog 200govori. poπkodovancev.

1. in 2. odstavek: ______________________________ GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4 3. odstavek: besedam/besednim ______________________________ 3. Naslednjim zvezam pripiπi besedo 4. odstavek: ______________________________ GSJ 4 PR 2009 notranjost.indd 86 ______________________________ —5. odstavek: z nasprotnim pomenom zjutraj

86

76

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

— z enakim pomenom mavËna obloga Ob opisu iz 1.naloge tvori miselniizvzorec.

28 4.Prim. /Učenci preberejo odlomek telefonskega imenika./ — s πirπim pomenom zapestje

GSJ 4 PR 2009 notranjost.indd 76

DA

8/25/09 1:55:28 PM

NE PRIROČNIK ZA UČITELJE

HALO, HALO!

9

PRIROČNIK ZA UČITELJE

, ,

3. —Izz odlomka prepiši oæjim pomenom naravni pojav . a) ime kraja: __________________________ b) naslov Pionirskega doma: __________________________________ c) telefonsko številko Oddelka za pouk tujih jezikov: __________________________ č) naslov spletne strani Pionirskega doma: ___________________________________

20

8/25/09 1:55:32 PM

,

4. Obkroži črko pred pravilno trditvijo. V nepravilnih trditvah podčrtaj napako in napiši popravljene trditve.

8/25/09 1:55:31 PM

97

Priročnik za učitelje – UVOD

POMAGAJMO DETEKTIVU

14

1.3.2 Preverjanje/ocenjevanje zmožnosti tvorjenja besedil DOVOLJENO Zmožnost tvorjenja dvogovornih in enogovornih besedilRAZMNOŽEVANJE se preverja tako, da učenci tvorijo besedilo vrste.

Pri izvrednotenju 2. O komdane govorita besedili 1. naloge? njihovega besedila ne vrednotimo le jezikovne (tj. poimenovalne, slovnične, pravorečne oz. pravopisne) pravilnosti besedil, temveč tudi njihovo razumljivost (tj. smiselnost, sovisnost, zaokroženost), ustreznost dani besedilni 3. Katero besedilo iz 1. naloge je opis osebe? Svojo odločitev utemelji. vrsti (oz. sporazumevalnim okoliščinam), resničnost – torej pazimo tudi na to, ali so povedi Opis osebe je besedilo ____, saj

in zveze povedi logično zgrajene, ali besedilo "lepo teče", ali se besede/besedne zveze in stavčni vzorci ponavljajo, ali ima besedilo značilno zgradbo dane besedilne vrste, ali 4. Preglednico dopolni s ključnimi besedami in z bistvenimivse podatki. vsebuje resnične podatke, ali so bile upoštevane faze sporočanja (npr. popravljanje KLJUČNE BESEDE BISTVENI PODATKI osnutka, prepisovanje, pomnjenje, izdelava ponazoril ipd.) itd.

Rozina 66 let VIŠINA 63 kilogramov 1.3.3 Preverjanje/ocenjevanje razvitosti gradnikov/sestavin sporazumevalne zmožnosti pegast Razvitost gradnikov/sestavin sporazumevalne zmožnosti pa preverjamo/ocenjujemo z LASJE nalogami, ki se navezujejo na izhodiščno besedilo ali na nove/neznane primere. Učitelj naj OBLEKA pazi na to, da od učencev ne zahteva ponavljanja pravil ali definicij obravnavanih pojmov. ortopedski čevlji KONJIČKI POSEBNOSTI Pri preverjanju/ocenjevanju poimenovalne zmožnosti vrednotimo npr.:

– prepoznavanje pomena besede,29 5. Besede na levi poveži z ustreznim pomenom na desni.

– džez rabo večpomenske besede v novih povedih, najljubše delo v prostem času – ilustracija iskanje besede z kratka zgodba o znani osebi enakim/nasprotnim/… pomenom,30 zvrst glasbe – konjiček pretvarjanje besedne zveze v tvorjenko,31 anekdota 29 Prim.

risba/slika kot pojasnilo ali okras besedila

6. Obkroži črki pred ustreznima razlagama.

Navidezno zadržana pomeni, da BESEDA OB BESEDI a) je zelo zadržana.

10

b) je na zunaj zadržana. c) je resnično zadržana. č) v resnici ni zadržana.

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

Predlog nalog za preverjanje 7.Prim.

Katera besedna zveza se v besedilu B pogosto ponavlja?

30 1. V povedih podčrtaj besede z nasprotnim pomenom.

BESEDA IZ BESEDE Ana je bila med poukom zbrana, Karmen pa zelo raztresena.

Lastovice jeseni odletijo na jug, spomladi pa se vrnejo v naše kraje.

Veliko sesalcev živi na kopnem, kit pa v vodi.

Sladoled je mrzel, čaj pa vroč.

31 Prim.

7. Za nočjo pride dan.

Naslednje besedne zveze zamenjaj z eno besedo.

GSJ 4 PR 2009 notranjost.indd Začetek filma je bil vesel, konec pa žalosten.

97 ta, ki je učen

ta, ki je hudoben

2. K danim besedam pripiši ta, ki je srečen besede z nasprotnim pomenom. nizek _________________ zdrav _________________ ta, ki je moder

ozek _________________ vesel _________________ ta, ki je navihan

umazan _________________ utrujen _________________ ta, ki je poškodovan govoriti _________________ roditi se _________________ ta, ki je umazan

17 97

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

8/25/09 1:55:33 PM

21

RAZMNOŽEVANJE

rdečeličen tak, ki Priročnik za učitelje mehkosrčen tak, ki – UVOD štirinožen tak, ki

golobrad mlečnozob modrook

tak, ki tak, ki tak, ki

– pretvarjanje tvorjenke v besedno zvezo,32

4. Opiši pomen naslednjih besed. (Dopolni.)

IZVEDEL SEM NEKAJ NOVEGA – zamenjavo frazema bolezen to, da si s prosto besedno zvezo in obrnjeno,

12

zaljubljenost – odpravljanjeto, da si poimenovalnih napak. nevoščljivost to, da si DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE zvestoba to, da si Pri preverjanju/ocenjevanju upovedovalne/skladenjske zmožnosti vrednotimo npr.: to, da si 4. marljivost K naslednjim besedam/besednim zvezam pripiši besedo 33 – tvorjenje povedi, dobrota to, da si – z nasprotnim pomenom: zjutraj ,

slepota to, da si v pravilno – razvrščanje povedi zapovrstje, – z enakim pomenom: mavčna obloga , zanimivost to, da si – s širšim pomenom: zapestje , – združevanje in strnjevanje povedi – prepoznavanje logičnega razmerja med povedma – z ožjim pomenom: naravni pojav .

34 in izražanje tega z ustreznim veznikom in predlogom, 5. Naslednje besedne zveze zamenjaj z eno besedo.

– nadomeščanje ponovljene besede z ustreznim navezovalnikom,35 5. to, da si natančen Preberi zveze iz dveh povedi.

Povedi v vsaki zvezi smiselno razvrsti, nato pa ju združi to, da si razvajen

– odpravljanje slovničnih napak. v eno poved. to, da si sposoben

Padel sem kot pokošen. Stopil sem na led. to, da si pošten

Ko

Pri preverjanju/ocenjevanju pravorečne zmožnosti vrednotimo npr.: to, da si odporen

– doseganje zborne izreke, to, da si samostojen

Ležal sem na tleh. Razmišljal sem, kako naj vstanem. to, da si površen

– vrednosti določene črke v besedi.

Ko določanje glasovne to, da si lep

32 Prim.

Videl sem veliko poškodovanih ljudi. Prišel sem na urgenco.

6. Opiši Ko pomen naslednjih besed. (Dopolni.) dolgočasnež ta, ki je slepec ta, ki je IZVEDEL SEM NEKAJ NOVEGA Katero od teh povedi, ki si jih napisal, bi lahko začel z besedama Medtem ko? bolnik Napiši jo na črto. ta, ki je poštenjak ta, ki je Medtem ko nerodnež ta, ki je 33 Prim.

5. strahopetnež Dopolni povedi. ta, ki je 4. K naslednjim besedam/besednim zvezam pripiši besedo Medtem ko sem čakal na zdravnika, – z nasprotnim pomenom: zjutraj Medtem ko je zunaj snežilo, – z enakim pomenom: mavčna obloga Medtem ko sem bral novico, – s širšim pomenom: zapestje – z ožjim pomenom: naravni pojav GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4 34 Prim.

120

12

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

, , , .

PRIROČNIK ZA UČITELJE

5. Preberi zveze iz dveh povedi. Povedi v vsaki zvezi smiselno razvrsti, nato pa ju združi v eno poved. ŠKOKO Padel sem kot pokošen. Stopil sem na led.

Ko

13

GSJ 4 PR 2009 notranjost.indd 120

8/25/09 1:55:35 PM

DOVOLJENO

Ležal sem na tleh. Razmišljal sem, kako naj vstanem.

RAZMNOŽEVANJE 35 Prim.

Ko

6. V naslednjih odlomkih podčrtaj ponovljene besede. Nato prepiši odlomke tako, da ne boš ponavljal besed.

Videl sem veliko poškodovanih ljudi. Prišel sem na urgenco.

Stržek je ena od najmanjših ptic. Stržek se oglaša zelo glasno. Stržek ima najraje mešane Ko

gozdove, rečna obrežja in zarasle vrtove. Stržek si poleg gnezda zgradi več zatočišč za spanje.

Katero od teh povedi, ki si jih napisal, bi lahko začel z besedama Medtem ko? ___________________________________________________________________________ Napiši jo na črto. ___________________________________________________________________________ GSJ 4 PR 2009 notranjost.indd Medtem ko 77 8/25/09 ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ 5. Dopolni povedi.

Pingvini so živali hladnih območij. Pingvini potrebujejo ledeno, včasih celo morsko vodo Medtem ko sem čakal na zdravnika,

in redne obroke svežih morskih rib. Pingvine imajo po navadi le v večjih živalskih vrtovih.

77

22

1:55:31 PM

1. Kateri jezik je tvoj prvi oz. materni jezik?

Priročnik za učitelje – UVOD

Pojasni svoj odgovor.

2. Kaj je zate slovenščina? a) Drugi jezik oz. jezik okolja.

Pri preverjanju/ocenjevanju pravopisne zmožnosti vrednotimo npr.: b) Prvi oz. materni jezik.

– prepis povedi iz velikih tiskanih črk v male pisane črke,36 c) Tuji jezik.

– izbiranje pravilne črke oz. začetnice,37 Pojasni svojštevnikov odgovor. z besedo,38 – zapis

3. Preberi besedilo, nato dopolni novo besedilo. Piši s pisanimi črkami.

DOBILI SMO NOVO SOŠOLKO JELENO. NJENI STARŠI SO MAKEDONCI. ŠE NIKOLI DO ZDAJ NI BILA V SLOVENIJI, ZATO SLOVENŠČINE NE RAZUME. GOVORI IN RAZUME SAMO MAKEDONŠČINO.

Jelenini starši so ________________________. Njen prvi jezik je ________________________.

Ker bo živela v Sloveniji, bo njen ____________________ jezik ______________________.

36 Prim.

4. Besedilo prepiši s pisanimi črkami.

SESTRINA PRIJATELJICA JE PORTUGALKA. KER KATJA NE ZNA PORTUGALŠČINE, MARIA TO SEM JAZ SUSANA PA NE SLOVENŠČINE, SE SPORAZUMEVATA V ANGLEŠČINI.

1

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

Predlog nalog za preverjanje 5. Prim.

Vstavi pravilno začetnico.

37 ___lovenija ___lovenec ___lovenka ___lovenščina 1. Napiši pravilno začetnico. ___rvaška ___rvat ___rvatica ___rvaščina ___eška ___eh ___ehinja ___eščina Včeraj mi je pisala __eta __agda. Na sprednji strani ovojnice je bilo napisano ___izozemska ___izozemec ___izozemka ___izozemščina (T, t) (M, m) __ndrej __rom, na hrbtni pa __agda __reznik. V pismu mi je teta sporočila, (A, a) (G, g) (M, m) (B, b)

11

da je za rojstni dan dobila __elvico __ivo, in me povabila, naj jo pridem pogledat.

GSJ 4 PR 2009 notranjost.indd 11

(Ž, ž)

(Ž, ž)

Svojo teto, ki jo kličem tudi __edži, imam zelo rad.

(M, m)

KOLIKO STANE ...?

4

8/25/09 1:55:26 PM

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

Predlog nalog za preverjanje 2. Popravi naslednje besedilo. Napačno napisano črko podčrtaj, nad njo napiši pravilno.

38 Prim.

Sem vlado kecin iz Zagradca na Dolenjskem. V šoli me kličejo vlakec. Moj najboljši 1. Števila z besedo.

Prijateljnapiši je Sošolec miha vajs. Večkrat se igrava z njegovo Sestro marjano. Kadar gremo Vnavasi je (1) skozi ________ sprehod gozd,kulturni peljemodom. s seboj mojega psa dončija. Takrat je Mačka Kiti zelo Vjezna, letošnjem letuostati je bilodoma. v njem (6) __________ prireditev. ker mora Na vsaki prireditvi je bilo najmanj (96) ______________________________ udeležencev.

V vasi deluje folklorna skupina, ki šteje (24) ____________________ članov.

Najmlajši član je star (15) _________________ let, najstarejši pa 36 _________________ ____________________.

2. Števila napiši z besedo.

27 ______________________________________________ 50 ______________________________________________

23

11.Preberi besedilo.

Priročnik za MOJA učitelje – UVOD IME MI JE ALDO. MAMA JE SLOVENKA, OČE PA JE ITALIJAN. ŽIVIM V TRSTU. DOMA GOVORIMO SLOVENSKO IN ITALIJANSKO. V ŠOLI SE UČIM TUDI ANGLEŠKI JEZIK. GIMNAZIJO BOM NAJBRŽ OBISKOVAL V SLOVENIJI. V LJUBLJANI BOM STANOVAL PRI TETI KRISTINI. RAD BI SE UČIL TUDI NEMŠČINO. Besedilo prepiši s pisanimi črkami.

– vstavljanje manjkajočih črk oz. ločil,39 – odpravljanje pravopisnih napak.40 Pri preverjanju/ocenjevanju slogovne/pragmatične zmožnosti vrednotimo npr.: HALO! PREMAGAJMO PRAVOPISNEGAHALO, ZMAJA! – določanje okoliščin danim besedam/nagovorom/izrekom sporočevalčevega namena, ustrezno poimenovanje/nagovarjanje/… v danih okoliščinah,41 12.– Dopolni s pisanimi črkami.

Kateri jezik govoriš?slogovnih Govorim _______________ jezik.

DOVOLJENO – odpravljanje napak, DOVOLJENO

189

RAZMNOŽEVANJE

RAZMNOŽEVANJE Kateri tuji jezik se učiš? Učim se _______________.

Katerinalog tuji jezik bipreverjanje se želel učiti. Želel bi se učiti _______________ jezik.

Predlog za za preverjanje Predlog nalog

13.

Vpiši ustrezno začetnico.

1. Kako Oglejje siprav? naslednji odlomek.

1.

(Obkroži pravilni zapis.)

Triglav je najvišji ___lovenski vrh. (S/s)bergla/berglja škatla/škatlja cokla/coklja Heidi je junakinja knjige ___vicarske pisateljice Johanne Spyri. (Š/š) orgle/orglje bakla /baklja reditel/reditelj Leta 1892 si j naredil svojo elektrarno ___ranjski mlinar Vinko Majdič. (K/k) Mesec marec posvečen Marsu, ___imskemu 2. Popravi, kar jejenarobe in povedi ponovno napiši.bogu vojne. (R/r) 39 Prim.

V šoljski knižnici mi je knižničarka svetovala knigo Snegulčica in sedem paljčkov.

14.Vstavi končna ločila. se lomi VKako knigarni na svetloba Slovenjski cesti sem našel pravlico o Trnulčici.

Prve zimske olimpijske igre so bile leta 1924 v Franciji 2. Mira, Odlomek iz takojjepokliči svojo sestro a) vremenske napovedi.

Samica 3. Vstavi l, pingvina n, lj ali nj.pozimi znese eno jajce b) cenika.

Zakaj pozimi ne zebedomiš___ija ptičev in sesalcev ponede___ek

c) to telefonskega imenika.

Joj, pa ni lepo vož___a poprav___en č) voznega reda. zlom___en p___učnica 40 Prim.

3. Prečrtaj Iz odlomka prepiši 4. napačno napisane besede in jih napiši pravilno.

a) ime kraja: __________________________ prekla, biljka, pentla, bradlja, metlja, čapla, kroglja, mravlja b) naslov Pionirskega doma: __________________________________

127

GSJ 4 PR 2009 notranjost.indd 127

c) telefonsko številko Oddelka za pouk tujih jezikov: __________________________ č) naslov spletne strani Pionirskega doma: ___________________________________ 5. Vpiši z ali s.

41 Prim.

Cesarski pingvini se prehranjujejo ___ ribami, lignji in ___ planktonskimi rakci.

4. Ali Obkroži črko pred pravilno trditvijo.

V nepravilnih trditvah podčrtaj napako in napiši se zanimate za potovanje ___ letalom okoli sveta? popravljene trditve.

Kar 98 odstotkov celotnega površja Antarktike je prekritega ___ ledom. a) sem Uradne osebe v telefonskem pogovoru tikamo.

Ko bil predšolski otrok, sem sodeloval v glasbeni delavnici ___ skladateljem

Janezom Bitencem. b) V uradnem pogovoru se predstavimo samo z imenom.

Prireditev se je imenovala Zajček ___ zvončkom.

c) Uradne osebe pozdravimo enako kot prijatelje, sorodnike, znance.

6. Vpiši k ali h. prosim, ____ oknu.

Stopi, č) Uradne osebe ogovorimo z gospa ali gospod. Če ne znaš rešiti te vaje, poškili ____ Katji.

Sosedje so že popoldne odpotovali ____ Gabrovškovim v Nemčijo. d) V telefonskem pogovoru besede prosim, oprostite in hvala niso potrebne.

Omelo je pristavljeno ____ zidu.

Živinozdravnik je stopil ____ kravi. e) V slušalko vpijemo, da nas sogovorec bolje sliši. ____ Gorazdu sem prišel prepozno.

24

57 125

8/11/09 10:00:29 AM

Ustno pojasni svoj odgovor.

Priročnik za učitelje – UVOD Iz zgornjih povedi oblikuj pismo – na črte v okvirju prepiši ustrezne podatke.

Prirocnik Gradim4 17.03.2005 16:25 16:25 Page 35 (Black(Black plate) plate) Prirocnik Gradim4 17.03.2005 Page 35

_______________________

__________________________ 42 – Predlog presojanje vljudnosti Predlog nalognalog za preverjanje za preverjanjein učinkovitosti danih jezikovnih prvin in odpravljanje napak.

3

Prirocnik Gradim4

17.03.2005

16:25

Page 35

(Black plate)

KDOR MOLČI, DESETIM ODGOVORI 1. Poveæi.

1. Poveæi.

DOVOLJENO DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE FOTOKOPIRANJE

Pri preverjanju zmožnosti nebesednega sporazumevanja vrednotimo npr.: 43 Predlog nalog zapiktogramov/diagramov/preglednic, preverjanje DOVOLJENO – razumevanje RAZMNOŽEVANJE DOVOLJENO 44 – izdelavo 1. Poveæi.diagramov/preglednic/miselnih vzorcev, FOTOKOPIRANJE Predlog nalog za preverjanje – smiselno uporabo nebesednih spremljevalcev govorjenja/pisanja.

1. Poveži.

je besedno sporoËilo. je besedno sporoËilo.

Pri preverjanju/ocenjevanju metajezikovne zmožnosti vrednotimo npr.: ___________________________ – praktično obvladanje oz. upoštevanje funkcijskih, pragmatičnih, zgradbenih in _______________________ je besedno sporoËilo. besedno sporočilo. jezikovnih značilnosti dane besedilne vrsteje(pri tvorjenju besedila), je v tem pismu izražena prošnja, zahvala ali čestitka? ____________ 42 Ali Prim.

Kako bi bila prošnja Prosim _________________ te, če lahko, enkrat v maju sprejmeš naš razred in nam predstaviš razstavo S katero besedo je izražena? še lahko izražena?

Kako bi še lahko bila izražena? Dokončaj naslednji povedi. a) Enkrat v maju _________________ naš razred in nam _________________ razstavo.

Tu ne smeπ uporabljati je nebesedno sporoËilo. b) Ali ____ enkrat v maju ______________ naš razred in nam _______________ razstavo?

Tu netelefona. smeπ uporabljati je nebesednojesporoËilo. nebesedno sporočilo. mobilnega mobilnega telefona. ______________________________________ Katera poved je zelo nevljudna? ne smeπ uporabljati je nebesedno sporoËilo.

Povej, kako bi Tu se odzvala teta, če bi ji Jurij napisal to poved. mobilnega telefona.

40

43 Prim.

GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4

PRIROČNIK ZA UČITELJE

2. V dnevniku Delo ponujajo razne storitve. Piktograme na levi poveæi z ustreznim 2. Vpoimenovanjem časopisih ponujajo razne storitve.

Piktograme na levi poveži ustreznim 2. V dnevniku Delo ponujajo razne storitve. Piktograme nazlevi poveæi z ustreznim na desni.

poimenovanjem na ponujajo desni. razne storitve. Piktograme na levi poveæi z ustreznim poimenovanjem na desni.

2. V dnevniku Delo

GSJ 4 PR 2009 notranjost.indd 40

8/25/09 1:55:28 PM

poimenovanjem na desni.

odvozodpadnega odpadnega materiala odvoz materiala odvoz odpadnega materiala odvoz odpadnega materiala

krovstvo krovstvo krovstvo krovstvo

okna, balkonov okna, vrata, vrata, zasteklitev zasteklitev balkonov okna,vrata, vrata,zasteklitev zasteklitev balkonov okna, balkonov barvanje, barvanje, beljenje beljenje

ŠKOKO

13

barvanje, barvanje,beljenje beljenje DOVOLJENO

RAZMNOŽEVANJE gradbeništvo gradbeniπtvo 3. Za vsak odstavek v opisu živali napiši, o čem gradbeniπtvo govori. gradbeniπtvo 1. in 2. odstavek: ______________________________ vodovodna napeljava 3. odstavek: ______________________________ vodovodna napeljava vodovodna napeljava 4. odstavek: ______________________________ vodovodna napeljava 5. odstavek: ______________________________ GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4 PRIROČNIK ZA UČITELJE 44 Prim. /Učenci preberejo besedili./

18

35

35

35

4. Ob opisu iz 1.naloge tvori miselni vzorec.

GSJ 4 PR 2009 notranjost.indd 18

8/11/09 10:00:22 AM

25

Priročnik za učitelje – UVOD

– prepoznavanje besedilne vrste (po raznih merilih) in utemeljevanje rešitev,45 – odpravljanje slovničnih, pravopisnih in slogovnih napak v besedilu ter utemeljevanje popravkov,46 – razumevanje jezikoslovnega izraza,47 – poimenovanje izbrane prvine besedila z jezikoslovnim izrazom, – predstavljanje pomenskih, oblikovnih, zgradbenih … značilnosti dane prvine besedila (besede, stavka, povedi, zveze povedi).

DAN ZA DNEM, OD JUTRA DO VEČERA

18

15

PREMAGAJMO PRAVOPISNEGA ZMAJA!

45 Prim.

6. Preberi besedilo, ki ga je napisal Florijan.

DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE DOVOLJENO RAZMNOŽEVANJE

Ob sobotah zelo rad dolgo spim. Ko vstanem, mama po navadi že kuha kosilo. Ko 7. Povedi preberi na glas. se umijem in oblečem, lahko že sedem za mizo ter s starši in sestro pojem kosilo.

Stopi k oknu, Marjetka.

Vsako soboto popoldne grem za najmanj eno uro kolesarit, saj je kolesarjenje moj Si že govorila z zobozdravnikom? najljubši šport, vendar zanj med tednom nimam dovolj časa. Pozno popoldne se navadno dobimo s sošolci in prijatelji, včasih mečemo žogo na koš, včasih pa igramo Ali je naslednja trditev pravilna? nogomet. Ob sobotnih večerih zelo rad gledam filme po televiziji, najraje imam PREMAGAJMO PRAVOPISNEGA ZMAJA! Podčrtano besedo je treba prebrati skupaj z naslednjo besedo. DA NE znanstvenofantastične, in grem spat pozneje kot med tednom.

18

8. Preberi povedi in zaznamuj, če je besedi treba pisati narazen ali skupaj.

DOVOLJENO Obkroži.

RAZMNOŽEVANJE Zaradi snega Anja nebo mogla priti v šolo.

Je to besedilo opis delovnika? DA NE Ne bo se je pooblačilo.

Predlog odgovor. nalog za preverjanje Utemelji Tega nikoli ne bom razumel!

1. Na natečaj niprispelo veliko izdelkov.

Kako je prav? (Obkroži pravilni zapis.)

To nebo držalo. škatla/škatlja cokla/coklja bergla/berglja orgle/orglje bakla /bakljaTomaž.reditel/reditelj 7. Prim.

Preberi besedilo, ki ga je napisal 46 9. Povedi zanikaj in jih prepiši na črto.

Včeraj zjutraj sem se zbudil že ob 6. uri. Vstal sem, se umil in oblekel, potem pa 2. Pojej vso juho.

Popravi, kar je narobe in povedi ponovno napiši. odpeljal našega ovčarja Runa na jutranji sprehod. Ob 7. uri sva se vrnila domov.

Andrej bo postal pilot.

V šoljski knižnici mi je knižničarka svetovala knigo Snegulčica in sedem paljčkov.

Pojedel sem zajtrk, pogledal v šolsko torbo, ali je v njej vse, kar potrebujem za šolo, Na zalogi imamo nemški pralni prašek. nato pa sem se odpravil v šolo. Na poti do šole sem srečal sošolca Petra, ki je izjemoma Ptice so najbolj proučena skupina živali.

V knigarni na Slovenjski cesti sem našel pravlico o Trnulčici. prespal pri babici in dedku. V šoli sem bil do 14. ure. Tam se tudi kosil. Ob treh sem Radoveden sem.

prišel domov. Dobro, da sem hitro napisal domačo nalogo, ker so nas ob petih obiskali Hočem ti pomagati.

sorodniki iz Maribora. Ker nas redko obiščejo, so ostali pri nas kar do osmih. Spat sem

3. Prtički so v predalu.

Vstavi l, n, lj ali nj. šel ob devetih.

47 Prim. ponede___ek domiš___ija Dopolni.

(Vstavi besedipoprav___en nikalne in trdilne.) vož___a Katero besedilo je napisal Tomaž?

V levem stolpcu so _______________ povedi, v desnem pa _______________ povedi. zlom___en p___učnica a) Besedilo, v katerem je pripovedoval o včerajšnjem dnevu. b) Besedilo, v katerem je opisal svoj delovni dan.

10. dopolni z besedo iz oklepaja. si zpravilno. vprašalnico pod črto. Piši s pisanimi 4. Povedi Prečrtaj napačno napisane besede inPomagaj jih napiši c) Besedilo, v katerem je opisal praznični dan. črkami. prekla, biljka, pentla, bradlja, metlja, čapla, kroglja, mravlja č) Besedilo, v katerem je opisal svoj delovni teden.

Na večerji sem spoznal _______________ starše. (BOJAN)

26

Priročnik za učitelje – UVOD

2 Predstavitev učnih kompletov Učni kompleti vsebujejo: – gradivo za učence, tj. samostojni delovni zvezek (v dveh delih) z rešitvami (v snopiču) ali učbenik in delovni zvezek z rešitvami (v snopiču); rešitve nalog so tudi na spletni strani www.9letka.net/slovenščina; – gradivo za učitelje, tj. DVD s posnetki besedil za poslušanje/gledanje (in priloženo knjižico z zapisi teh besedil), priročnik za učitelje in letno tematsko pripravo na spletni strani 9letka.net/slovenščina.

2.1 Samostojni delovni zvezek ali učbenik in delovni zvezek Učenci lahko uporabljajo učno gradivo v obliki samostojnega delovnega zvezka (v dveh delih) – tj. v obliki t. i. delovnega učbenika, v katerega si lahko kaj zapišejo in v katerega lahko vpisujejo rešitve – ali v obliki učbenika in delovnega zvezka. K samostojnemu delovnemu zvezku in k delovnemu zvezku je priložen snopič z rešitvami.

Glede na to, da učenci razvijajo sporazumevalno zmožnost ob besedilih, so avtorice posebno pozornost namenile izboru besedil in njihovi obravnavi. Pri tem so upoštevale učenčevo starost, predznanje, spoznavno in sporazumevalno zmožnost, potrebe, interese itd.

Besedila so bila glede na temo izbrana tako, da so za učence zanimiva in tudi koristna v vsakdanjem življenju, narodnostno in državljansko vzgojna, obravnavajo pa tudi odnose med ljudmi in učence spodbujajo h kritičnemu razmišljanju. Pri izboru teme besedil so se avtorice še posebej zavedale, da besedil pri jezikovnem pouku ne obravnavamo zato, da bi se učenci srečali samo z zanimivo tematiko, temveč zato, da učencem pokažemo pot k čim učinkovitejšemu sprejemanju in tvorjenju besedil raznih vrst. – Raznovrstne teme besedil omogočajo tudi povezovanje slovenščine z drugimi predmeti (prim. medpredmetno povezovanje) in kroskurikularnimi vsebinami.

Za obravnavo so bila izbrana izvirna besedila, torej taka, s katerimi se učenci srečujejo v vsakdanjem življenju. Če želimo, da se učenci naučijo sprejemati in tvoriti besedila določene besedilne vrste, je potrebno, da se srečajo z (vzorčnim) besedilom, ki ima tudi vse odlike te besedilne vrste, tj. mora imeti pravilno sestavo (ta je pri mlajših učencih lahko preprostejša) in mora biti jezikovno neoporečno. Če je bilo zaradi zahtvenosti ali nepravilne sestave ali jezikovnih napak potrebno besedilo popraviti oz. prirediti, je pripomba o priredbi omenjena ob besedilu. V prirejenih oz. popravljenih besedilih pa je ohranjena resnična

27

Priročnik za učitelje – UVOD

oblika besedil (npr. tipične tipografske prvine v publicističnih besedilih ipd.). – Učno gradivo pa v nekaterih nalogah vsebuje tudi besedila z napakami, vendar njihova obravnava vodi prav k odkrivanju teh napak.

Učno gradivo je zasnovano dialoško – avtorice usmerjajo učence v procesu učenja in jih vodijo k znanju. Učenci znanja tako ne sprejemajo od učitelja in tudi ne od piscev učbenika (to bi bil t. i. transmisijski/predavateljski/reprodukcijski pouk, ko učitelj/pisec vseved prenaša znanje učencem in posreduje dokončne interpretacije, učenci pa jih za njim ponavljajo), temveč si z lastno miselno dejavnostjo ter upoštevanjem izkušenj in predznanja sami (z)gradijo znanje o besedilu (in jeziku) ter spozna(va)jo proces sprejemanja in tvorjenja besedil. Predvideno je, da učenci opazujejo, primerjajo, razmišljajo, prepoznavajo, vrednotijo, utemeljujejo, posplošujejo ugotovitve in tako aktivirajo višje miselne procese (sklepajo, povezujejo, uporabljajo znanje) ter ob učiteljevi pomoči oblikujejo "pravila" – za predstavljeno učno gradivo je torej značilen t. i. induktivni način obravnave, tj. od konkretnega/posameznega k splošnemu. Pri takem, tj. pri t. i. transakcijskem oz. kognitivno-konstruktivističnem, pouku je pridobljeno znanje trajnejše in trdnejše (učenci naj bi ga znali uporabiti v novih okoliščinah), sámo učenje pa zanimivejše.

Pri takem načinu delu je učiteljeva vloga predvsem usmerjevalna: – vodi delo, tj. načrtuje ga problemsko in usmerja raziskovalno, pri tem pa upošteva učenčeva pričakovanja, poglede, izkušnje, predznanje in načine razmišljanja, – načrtuje in izvaja preverjanje in ocenjevanje sporazumevalne zmožnosti učencev, – spodbuja samostojno in aktivno pridobivanje znanja pri učencih in se z njimi pogovarja o pridobljenem znanju in procesu njegovega pridobivanja, saj je znano, da načrtno razvijanje učenčevih metakognitivnih sposobnosti oz. razumevanje učnega procesa pripomore k osamosvajanju učencev pri učenju (tj. učenje učenja), – skrbi za prijazne odnose v razredu, saj je za učenje izredno pomembna tudi čustvena dimenzija, in spodbuja sodelovalno učenje, saj znanje ni samo rezultat posameznikovega učenja, temveč tudi socialne interakcije z okoljem.

Učno gradivo vsebuje tudi naloge, povezane z razvijanjem t. i. digitalne zmožnosti učencev; pri nekaterih nalogah učenci iščejo podatke na realnih spletnih straneh ali svoja besedila pošiljajo svojemu učitelju na njegov e-naslov, nekatere enote pa vsebujejo dodatne naloge na spletnem naslovu založbe (www.rokusova-slovenscina.si).

28

Priročnik za učitelje – UVOD

2.2 DVD Ker je v obravnavo vključeno tudi razvijanje sprejemanja in tvorjenja besedil v slušnem prenosniku (poslušanje in gledanje), so na DVD posnetki besedil določenih besedilnih vrst.

DVD-ju za vsak razred je priložena knjižica z zapisi posnetih besedil.

2.3 Priročnik za učitelje Priročnik za učitelje je samo v elektronski obliki, in sicer sestoji iz dveh delov: iz poglavja PRIROČNIK ZA UČITELJE – UVOD (na spletni strani www.9letka.net/slovenščina), ki je skupen za vsa učna gradiva (od 4. do 9. razreda), in iz poglavja PRIROČNIK ZA UČITELJE – PREDSTAVITEV UČNIH ENOT… iz samostojnega delovnega zvezka ali učbenika in delovnega zvezka za določeni razred (na spletni strani www.9letka.net/slovenščina).

Vsaka od učnih enot učnega gradiva za dani razred je v Priročniku za učitelje natančno predstavljena v naslednji obliki in zaporedju: – uvodna predstavitev enote, – temeljno vprašanje, – tema enote (in ev. podtema enote), ob njih pa ev. opozorilo in nasvet za obravnavo določene naloge, – samovrednotenje učenca/učenke, – samovrednotenje učitelja/učiteljice, – viri (v nekaj enotah), – predlog nalog za preverjanje, – predlog dodatnih besedil (v nekaj enotah).

2.3.1 Uvodna predstavitev učne enote Uvodna predstavitev v glavi enote vsebuje: – številko in naslov enote iz učnega gradiva, – podatek, v katerem delu (prvem ali drugem) in na katerih straneh samostojnega delovnega zvezka (SDZ) ali učbenika (U) in delovnega zvezka (DZ) se nahaja enota, – predvideno število ur za obravnavo (število ur je orientacijsko – vsak učitelj naj ga prilagodi konkretnim okoliščinam).

29

Priročnik za učitelje – UVOD

2.3.2 Temeljna vprašanja enote V tem razdelku so navedena temeljna oz. problemska vprašanja, ki jih raziskujejo/rešujejo učenci. (Večinoma jih je več, redko je eno ali sta dve.)

2.3.3 Cilji enote Cilji posamezne enote izhajajo iz ciljev, navedenih v učnem načrtu za slovenščino v danem razredu devetletne osnovne šole. Zato je poleg razvijanja osebne, narodne in državljanske identitete ter sporazumevalne zmožnosti navedeno tudi razvijanje drugih ključnih zmožnosti, ki jih učenci razvijajo pri reševanju nalog v dani enoti.

2.3.4 Tema enote Tema enote je navedena v obliki besede ali besedne zveze. Če tema po presoji avtoric (npr. zaradi teoretičnih novosti oz. sprememb v sodobnem jezikoslovju) potrebuje predstavitev/ razlago ipd., je ta dodana kot pojasnilo (npr. o zgradbi določene besedilne vrste).

Pod podrobnejšo predstavitvijo teme sta pogosto napisana še Opozorilo in Nasvet: prvo opozorja učitelja na morebitne pasti in težave, ki jih imajo učenci, lahko pa tudi učitelj, drugi pa učitelju svetuje, kako naj obravnava določeno nalogo iz enote. Če ima enota več tem oz. tudi podpoglavja, so poleg temeljne teme na isti način predstavljene tudi teme podpoglavij.

Za delo nasploh pa veljajo naslednji splošni didaktični nasveti: Splošni didaktični nasveti – Zaželeno je, da učenci rešijo vse naloge v enoti, in sicer v danem zaporedju, saj je enota zgrajena tako, da jih reševanje zaporednih nalog vodi pri razmeroma samostojnem problemskem in procesnem razvijanju dane zmožnosti.

– Učenci naj samostojno rešujejo naloge (individualno, v dvojicah, v manjših skupinah, frontalno). Učitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga (zlasti pri odločanju o strategiji reševanja naloge).

– Rešitve vsake naloge naj se preverijo, vendar šele po tem, ko so učenci že sami rešili nalogo (ne pa tako, da potekata reševanje in preverjanje hkrati). Učitelj naj v isti uri uporabi razne načine preverjanja rešitev, npr. individualno, frontalno, v dvojicah, s priloženim snopičem Rešitve, z interaktivno tablo ipd.

30

Priročnik za učitelje – UVOD

Med preverjanjem rešitev naj spodbuja učence k pojasnjevanju rešitev in k poročanju o svojih napakah oz. težavah pri reševanju. (Za poročanje in pojasnjevanje naj mu ne bo škoda časa.)

– V t. i. frontalnih dialoških nalogah naj pogovor vodi učitelj. Če se njegova vprašanja navezujejo na primer ali besedilo iz učnega gradiva, naj imajo učenci tega pred seboj (da si z njim pomagajo pri odgovarjanju).

Za obravnavo posamezne enote je predvidena raznovrstna dejavnost učencev v več fazah: pred sprejemanjem besedila in med njim ter po njem.

– Za dejavnost pred branjem/poslušanjem/gledanjem besedila je v nekaterih enotah opisana faza motivacije (v nekaterih enotah sta navedeni dve), če ta ni navedena v učnem gradivu. Motiviranje za delo je precej povezano s konkretnimi učenci, zato naj bo učitelj pri tem še posebej iznajdljiv.

– Če ni posebej navedeno, kako učenci berejo besedilo, je mišljeno, da ga berejo tiho. Besedilo naj v celoti preberejo enkrat, ob iskanju podrobnih podatkov v njem pa se bodo k posameznim delom besedila še vračali. Tudi posnetek naj poslušajo/ si ogledajo enkrat; če pa si niso zapomnili vseh podatkov, naj ga poslušajo/si ga ogledajo dvakrat (pred drugim gledanjem jih učitelj lahko opozori, na kaj naj bodo posebej pozorni). Poslušanja/gledanja besedila naj učitelj ne prekinja, razen če ni posebej določeno.

– Sprejemanju besedila sledi reševanje številnih nalog, s katerimi učenci razčlenjujejo besedilo (o vrstah razčlemb gl. v pogl. 1.2.2). Zahtevnost nalog v učnem gradivu ni posebej zaznamovana.

Učitelj naj učence navaja na samostojno posploševanje in povzemanje značilnosti obravnavanega pojava – gre za naloge na barvni podlagi. Če učenci niso zmožni sami dopolniti ponujene strokovne razlage, naj jih učitelj/sošolec/sošolka spodbuja k razmišljanju s tem, da jih vpraša, kje v določeni enoti (npr. v kateri nalogi) lahko najdejo manjkajoče podatke. Ko učenci končajo to nalogo, naj učitelj frontalno preveri njihove rešitve.

Učitelj naj sicer frontalno preveri rešitve večine nalog ali pa naj spodbudi učence, da naj to storijo sami s pomočjo Rešitev. Manj zmožnim učencem naj pomaga pri reševanju nalog, in sicer s tem, da jih vodi pri opisovanju postopka reševanja naloge; znano je namreč, da učenci, ki ubesedilijo postopek reševanja naloge, uzavestijo strategijo reševanja, hkrati pa pomagajo učitelju, saj mu dajo vedeti, pri čem imajo težave. Ponekod lahko učitelj pomaga učencem tudi tako, da skupaj frontalno rešijo prvi primer. – Učiteljevi odločitvi je

31

Priročnik za učitelje – UVOD

prepuščeno, katero nalogo bo izbral za domače delo. Seveda pa morajo biti domače naloge pregledane.

Učitelj naj pazi na to, da se učenci med pogovori o besedilu, o sebi in svoji zmožnosti sporazumevanja počutijo varne in sproščene, zato naj učencem jasno pove, da ne dovoli nestrpnosti oz. posmehovanja zaradi napačnega ali drugačnega odgovora.

Učitelj naj učence spodbuja k pojasnjevanju rešitev, k utemeljevanju mnenja ipd.

S tem imajo učenci po navadi velike težave, učitelji pa tudi – ti zlasti zato, ker zahteva ta del izvedbe veliko časa. Vendar pa za to ne sme biti škoda časa, saj je to višja stopnja razumevanja in sporočanja.

Učitelj naj učence usmerja predvsem v razmišljanje o tem, kako bi izboljšali svoje delo, torej odpravili težave pri sporazumevalnih dejavnostih oz. pri tvorjenju dane vrste besedil; ponudi naj jim tudi svoje predloge. Učence naj usmerja tudi k razmišljanju o prednostih samostojnega dela ter jim napove, da bo to prevladujoča metoda dela pri njegovih urah.

2.3.5 Samovrednotenje učenca/učenke Ko končamo obravnavo enote, je potrebno, da učenci v pogovoru z učiteljem ovrednotijo svoje zmožnosti, potek dela in sodelovanje s sošolci in učiteljem – dokazano je, da si na ta način utrdijo znanje in uzavestijo svoje delo.

Priporočamo, da učitelj vprašanja, ki so napisana v rubriki Samovrednotenje učenca/učenke ob koncu obravnave posamezne enote učencem ponudi v razmislek (npr. ustno, na navadni ali elektronski prosojnici, interaktivni tabli ipd.).

Učenci odgovarjajo na razna vprašanja – nekatera so ozko povezana s temo enote (na nekatera od teh učenci odgovorijo z dopolnjevanjem miselnega vzorca/preglednice/povedi, ki se nahaja na sledeči strani in ga/jo lahko razmnožimo (strani z nepopolnim miselnim vzorcem/ preglednico/povedjo sledi stran z rešitvijo). Učitelj ima lahko na prosojnici tako "pomanjkljiv" kot popoln miselni vzorec/poved; učencem najprej pokaže pomanjkljivega/-o in jim naroči, naj ga/jo dopolnijo (učitelj jim pri tem lahko pomaga), nato pa preverijo svojo rešitev npr. tako, da jim učitelj pokaže popolnega/-o. Učenci naj narišejo miselni vzorec na prazen list papirja in tega nato vstavijo v posebno mapo ali pa naj izpolnijo miselni vzorec na fotokopiji, ki jim jo izroči učitelj. Nepopolni in popolni miselni vzorec oz. nepopolna in popolna poved kot pomoč za odgovarjanje na to vprašanje sta natisnjena na koncu vsake enote in ju je dovoljeno razmnožiti.

32

Priročnik za učitelje – UVOD

Nekatera vprašanja v tem razdelku so splošnejša in se ponavljajo v vsaki enoti: – Kaj od tega, kar ste delali v tej učni enoti, boš lahko uporabil/-a v vsakdanjem življenju?

Učenci razmišljajo o uporabnosti pridobljenega znanja.

– Kako si se počutil/-a pri pouku med obravnavo te učne enote?

Učenci razmišljajo o svojem počutju in o vzrokih zanj ter spoznajo, da dobro počutje vodi k uspešnemu delu.

– Kaj ti je bilo najbolj všeč? Kaj ti ni bilo všeč?

Učenci povedo, kaj jim je bilo všeč oz. kaj jim ni bilo všeč ter zakaj, učitelj pa tako spozna želje svojih učencev.

– S čim si imel/-a težave?

Učenci povedo, pri čem (npr. s katero nalogo/dejavnostjo) so imeli težave, zakaj je do njih prišlo in kako bi jih odpravili.

– Kako si sodeloval/-a s sošolci in sošolkami?

Presojajo svoje sodelovanje s sošolci in sošolkami, razmišljajo o vzrokih slabega sodelovanja ipd. Tako spoznavajo, da je za uspeh pomembno sodelovanje, učitelj pa spozna odnose med učenci.

– Kako si sodeloval/-a z učiteljem/učiteljico?

Presojajo svoje sodelovanje z učiteljem, razmišljajo o vzrokih slabega sodelovanja ipd. Tako spoznavajo sodelovalno vlogo učitelja, učitelj pa izve, kaj si učenci želijo.

– Kaj bi rad izboljšal/-a?

Učenci si postavijo cilj – razmišljajo, katere svoje zmožnosti si želijo izboljšati in kako bi to storili. Tako spoznavajo, da se dajo zmožnosti z delom izboljšati.

Na navedena vprašanja učenci lahko odgovarjajo frontalno, lahko pa tudi po skupinah, v dvojicah ali individualno. V zadnjih treh primerih učenci delajo samostojno 5–10 minut, odgovore si lahko tudi zapišejo, nato pa jih ustno predstavijo ter primerjajo ugotovitve.

2.3.6 Samovrednotenje učitelja/učiteljice Pod tem naslovom je se nahajajo vprašanja, ki naj si jih postavi učitelj po končani obravnavi učne enote. Ta vprašanja so splošna (enaka za vse učne enote) in posebna (povezana z delom v določeni enoti, zato so napisana v posamezni enoti).

Predlagamo, da si učitelj natisne splošna vprašanja, nanje odgovori in izpolnjeni list priloži k svoji učni pripravi ipd. Ugotovitve mu lahko pomagajo pri nadaljnjem delu v istem ali naslednjem šolskem letu.

33

Priročnik za učitelje – UVOD

Splošna vprašanja – Katera temeljna vprašanja so raziskovali učenci v tej učni enoti?

– Ali so imeli dovolj predznanja za raziskovanje teh vprašanj?

DA NE Če niso imeli dovolj predznanja, • kako sem jim pomagal/-a?

• kaj bi prihodnjič naredil/-a drugače?

Ali so učenci razumeli, kaj pričakujem od njih?

DA NE Če niso, • zakaj ne?

• kako sem jim pomagal/-a?

• kaj bi prihodnjič naredil/-a drugače?

– Ali učenci znajo odgovoriti na temeljna vprašanja te učne enote?

DA NE Če ne, • na katero vprašanje ne znajo odgovoriti?

• zakaj ne?

• kaj bi prihodnjič naredil/-a drugače?

– Ali so učenci pridobili/nadgradili vse načrtovane zmožnosti?

DA NE Če niso, • katerih niso?

• zakaj?

– Ali je pouk potekal dejavno, problemsko in procesno?

DA NE Če ni, • zakaj ne?

• s čim imam težave?

• kako jih bom odpravil/-a?

– Ali je pouk potekal v načrtovanih oblikah dela?

DA NE Če ni, • zakaj ne?

• s čim imam težave?

• kako jih bom odpravil/-a?

– Kaj sem preverjal/-a v tej učni enoti?

Kako sem to delal/-a?

Ali sem učencem med preverjanjem izražal/-a svoje mnenje o njihovem doseganju ciljev in jim svetoval/-a, kako bi izboljšali svoje šibke točke?

DA NE Če nisem, zakaj?

34

Priročnik za učitelje – UVOD

–

–

–

–

Kaj sem ocenjeval/-a v tej učni enoti?

Kako sem to delal/-a?

Po katerih merilih sem to delal/-a?

Ali so učenci radi delali z računalnikom?

DA Če niso, zakaj?

Ali so bili pri tem uspešni?

DA S čim so imeli težave?

Kako sem jim pomagal/-a pri tem?

Kako bom ravnal/-a naslednjič, ko bodo delali z računalnikom?

Ali sem to učno enoto diferenciral/-a za učence s posebnimi potrebami? DA Če sem, • kako sem to naredil/-a?

• kako uspešen/-šna sem bil/-a? Če nisem, • zakaj?

• ali so imeli ti učenci zato kaj težav?

DA • ali bom naslednjič ravnal/-a drugače?

DA Ali sem učence usmerjal/-a pri iskanju novih podatkov?

DA Če sem, kako? Če nisem, zakaj?

Kaj sem učencem določil/-a za domače delo?

Kako sem preverjal/-a njihovo domače delo?

Kako sem učencem posredoval/-a svoje mnenje o njihovem domačem delu?

NE NE

NE

NE NE NE

35

Priročnik za učitelje – UVOD

2.3.7 Viri Ta rubrika vsebuje podatek o tem, kje so bila objavljena besedila, uporabljena v rubrikah Predlog nalog za preverjanje in Predlog dodatnih besedil.

2.3.8 Predlog nalog za preverjanje Ko končamo obravnavo učne enote, je potrebno, da učenci preverijo svoje zmožnosti; za to so pripravljene naloge in učitelj jih lahko razmnoži. Ker jih je več, kot je potrebno za eno preverjanje zmožnosti (v redkih primerih sta celo dva predloga nalog za preverjanje), naj jih učitelj izbira (lahko jih uporabi za celostno ali pa le za delno preverjanje).

V t. i. besedilnih enotah prevladujejo naloge za sprejemanje besedila (priporočamo, da je fotokopirano besedilo na posebnem listu); učenci pa naj tudi tvorijo besedila (naloge za tvorjenje besedila vsebuje učno gradivo).

2.3.9 Predlog dodatnih besedil Če učitelj želi pripraviti nove naloge, mu priročnik v nekaj enotah ponuja še eno besedilo.

VIRI N. Cajhen idr. (2009 a): Gradim slovenski jezik 4, samostojni delovni zvezek za slovenščino v 4. razredu osnovne šole (posodobljena izdaja), 1. del. Ljubljana: Založba Rokus-Klett.

N. Cajhen idr. (2009 b): Gradim slovenski jezik 4, samostojni delovni zvezek za slovenščino v 4. razredu osnovne šole (posodobljena izdaja), 2. del. Ljubljana: Založba Rokus-Klett.

N. Cajhen (2009 c): Slovenščina za vsakdan 7, samostojni delovni zvezek za slovenščino v 7. razredu osnovne šole (posodobljena izdaja), 1. del. Ljubljana: Založba Rokus-Klett.

N. Cajhen (2009 č): Slovenščina za vsakdan 7, samostojni delovni zvezek za slovenščino v 7. razredu osnovne šole (posodobljena izdaja), 2. del. Ljubljana: Založba Rokus-Klett.

LITERATURA M. Bešter Turk (2003): Obravnava zapisanega neumetnostnega besedila pri pouku slovenščine kot materinščine. V: M. Ivšek (ur.), Pogovor o prebranem besedilu (Zbornik Bralnega društva Slovenije). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. 20–32.

M. Bešter Turk (2003): Sodobno pojmovanje pismenosti in pouk slovenskega jezika

36

Priročnik za učitelje – UVOD

v šolah v Republiki Sloveniji. V: Krakar Vogel, Boža (ur.), Slovenski jezik, literatura in kultura v izobraževanju, 39. seminar slovenskega jezika, literature in kulture : zbornik predavanj.

Ljubljana: UL FF. 57–81.

M. Križaj Ortar (2006): Učenčeva sporazumevalna zmožnost v slovenščini. Vzgoja in izobraževanje 39/1. 69–71.

M. Križaj Ortar, M. Bešter Turk idr. (2008): Na pragu besedila 1, učbenik za slovenski jezik v 1. letniku gimnazij, strokovnih in tehniških šol (posodobljena izdaja). Ljubljana: Založba Rokus-Klett.

M. Križaj Ortar, M. Bešter Turk (2003): Sodobni pouk slovenskega jezika v šolah v Republiki Sloveniji. V: S. Gajda, A. Vidovič Muha (ur.), Współczesna polska i słoweńska sytuacja językowa/Sodobni jezikovni položaj na Poljskem in v Sloveniji. Opole: Uniwersytet Opolski/ Univerza v Ljubljani. 481–495.

B. Marentič Požarnik (ur.) (2004): Konstruktivizem v šoli in izobraževanje učiteljev. Ljubljana: Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete.

S. Pečjak (1995): Ravni razumevanja in strategije branja. Trzin: Different.

S. Pečjak (2001): Zakaj uporaba bralnih strategij povečuje bralno/učno učinkovitost?

V: Ivšek, M. (ur.), Različne vrste branja terjajo razvijanje različnih bralnih strategij (Zbornik Bralnega društva Slovenije). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. 33–41.

S. Pečjak, A. Gradišar (2002): Bralne učne strategije. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

L. Plut Pregelj (2003): Učbenik usmerja učenca k razmišljanju. Slovenščina v šoli, št. 1, 7–12, št. 2, 6–11.

Učni načrt. Slovenščina (2002). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

M. Valenčič Zuljan (2002): Kognitivno-konstruktivistični model pouka in nadarjeni učenci.

Pedagoška obzorja, št. 3–4. 3–12.

PREDSTAVITVE UČNIH ENOT ZA VSAK POSAMEZNI RAZRED so na spletni strani 9letka.net/slovenscina.

37