Osnovna šola Majšperk PREDMET:
SLOVENŠČINA
UČNI SKLOP: UČNA ENOTA:
RAZRED:
5. b
URA:
31., 32.
UČITELJICA:
Barbara Rajh
NB – pripovedovalno besedilo Pogovor, branje in analiza pripovedi Katja pripoveduje Deli pripovedovalnega besedila
CILJI Učenci: berejo pripovedovalno besedilo; razumejo pripovedovalno besedilo; pravilno uvrščajo dejanja istega dogodka v pripovedovalno besedilo; opazujejo, primerjajo in prepoznavajo vloge sestavnih delov pripovedovalnega besedila; poimenujejo sestavne dele besedila. PRIPOMOČKI:
TIP UČNE URE:
nova snov
SDZ, 51–54, UČ, 38–41
OBLIKE DELA x x x
frontalna individualna delo v dvojicah skupinska
UČNE METODE pogovor, razlaga, pripovedovanje, m. branja in dela s tekstom, izkušenjsko učenje, praktično delo, raziskovanje, prikaz, opazovanje, sodelovalno učenje, problemski pouk, ogled videoposnetka, preverjanje, ocenjevanje
POTEK URE Dejavnosti učitelja I. UVOD Z MOTIVACIJO 1. ura • Ilustracija in pogovor 2. ura • Katjino besedilo Pogovor o Katjinem pripovedovanem besedilu. Kaj zajema, obsega? • Napoved vsebine ure Ugotovili bomo značilnosti pripovedovanega besedila – dele pripovedovalnega besedila.
Dejavnosti učenca
Ogledajo si ilustracijo pod naslovom učne enote in tisto ob 1. nalogi; sodelujejo v t. i. motivacijskem pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o svojih »kuharskih« izkušnjah. Pogovorimo se o Katjinem pripovedovalnem besedilu.
Seznanijo se s vsebino ure.
II. GLAVNI DEL 1. ura • Moje prve palačinke SDZ, 51, UČ, 38 • Reševanje nalog SDZ, 52, nal. 3–8; UČ, 39–40, nal. 7
Dvakrat preberejo besedilo – najprej tiho, nato glasno. Ob ponujenih možnostih razmišljajo o temi besedila ter o času predstavljenega dogodka; obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom (3. naloga). Preberejo nepopolno poved in jo dopolnijo (4. naloga). Presojajo resničnost predstavljenega dogodka (5. naloga). Prepišejo naslov izhodiščnega besedila in presojajo njegovo
ustreznost. Povedo svoje mnenje, ga utemeljijo in primerjajo z mnenjem drugih. Napišejo »svoj« naslov (6. nal.). Preberejo povedi in presojajo, ali so bila vsa dejanja, omenjena v njih, predstavljena tudi v izhodiščnem besedilu; prečrtajo povedi z neomenjenimi dejanji (7. naloga). Preostale povedi razvrstijo v ustrezno časovno zaporedje. Razmišljajo, ali bi povedi (dejanja) lahko razvrstili tudi kako drugače (ugotovijo, da ne). Berejo izjave o vsebini besedila iz 2. naloge in presojajo njihovo pravilnost – obkrožijo DA ali NE (8. nal.). 2. ura • Deli pripovedovanega besedila Pogovor o delih besedila. Ugotavljanje, kje je kateri del besedila.
• Reševanje nalog SDZ, 53, nal. 9; 54, nal. 11; UČ, 40, nal. 9–41
Spoznajo dele pripovedovalnega besedila. Še enkrat preberejo izhodiščno besedilo in razmišljajo, v katerem delu besedila je napovedan dogodek. Z rdečo barvo pobarvajo pravokotnik na robu tega dela besedila. Nato ob ponujenih možnostih razmišljajo, kako se imenuje ta del besedila, in obkrožijo/podčrtajo pravilni odgovor. Opazujejo, iz koliko odstavkov je ta del besedila, in povedo, ali bi bilo odstavkov lahko več; pojasnijo svoj odgovor. Ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, kaj vse so izvedeli iz uvoda; obkrožijo črko pred pravilnimi odgovori (9. naloga). Z zeleno barvo pobarvajo pravokotnik na robu končnega/ zaključnega dela besedila. Nato ob ponujenih možnostih razmišljajo, kako se imenuje ta del besedila, in obkrožijo/podčrtajo pravilni odgovor. Opazujejo, iz koliko odstavkov je ta del besedila, in povedo, ali bi bilo odstavkov lahko več; pojasnijo svoj odgovor. Ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, s čim je pripovedovalka končala besedilo; obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom (10. naloga). Z modro barvo pobarvajo preostali pravokotnik na robu besedila (11. naloga). Poimenujejo ta del besedila (pri tem si lahko pomagajo s ponujenimi možnostmi v 9. ali 10. nalogi). Napišejo, iz koliko odstavkov je ta del besedila, in povedo, zakaj je tako. S povezovanjem določijo temo posameznim odstavkom.
• Pregled rešenih nalog III. ZAKLJUČNI DEL 1. ura • Preverjanje rešitev
Posamezni učenci berejo rešitve.
Preverijo rešitve nalog.
2. ura Ponovijo usvojeno znanje, prepišejo definicijo o • Ponovimo in utrdimo snov o delih pripovedovalnega besedila pripovedovalnem besedilu. Priloga Domača naloga: DZ, str. 54
Opombe:
individualna pomoč
PRIPOVEDOVALNO BESEDILO O ČEM PRIPOVEDUJEM V NJEM? O KATEREM DOGODKU PRIPOVEDUJEM V NJEM?
O nekem dogodku. O dogodku, ki se je zgodil enkrat.
IZ KOLIKO DELOV JE?
Iz treh: uvoda, jedra in zaključka.
O ČEM PRIPOVEDUJEM V UVODU?
Napovem, o čem bom pripovedoval, komu, kje in kdaj se je zgodilo.
O ČEM PRIPOVEDUJEM V JEDRU?
O tem, kaj se je zgodilo.
O ČEM PRIPOVEDUJEM V ZAKLJUČKU?
Izrazim svoje mnenje o dogodku, napovem nadaljevanje dogodka ...
Osnovna šola Majšperk PREDMET:
SLOVENŠČINA
UČNI SKLOP:
RAZRED:
5. b
URA:
35.
UČITELJICA:
Barbara Rajh
NB – pripovedovalno besedilo
UČNA ENOTA: Jezikovne naloge CILJI Učenci: presojajo ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost, popravijo neustreznosti, rešijo jezikovne naloge, pišejo sopomenke. PRIPOMOČKI:
TIP UČNE URE:
nova snov
SDZ, 55–56; DZ, 19–20
OBLIKE DELA x x
frontalna individualna delo v dvojicah skupinska
x
UČNE METODE pogovor, razlaga, pripovedovanje, m. branja in dela s tekstom, izkušenjsko učenje, praktično delo, raziskovanje, prikaz, opazovanje, sodelovalno učenje, problemski pouk, ogled videoposnetka, preverjanje, ocenjevanje
POTEK URE Dejavnosti učitelja I. UVOD Z MOTIVACIJO
Dejavnosti učenca
• Z železnimi škornji v bel svet Branje spisov Z železnimi škornji v beli svet.
Berejo zapise.
Ponavljanje delov besedila.
Ponovijo, kaj je uvod, jedro in zaključek.
II. GLAVNI DEL • Reševanje nalog SDZ, 55–56, DZ, 19–20 Iskanje sopomenk. Dopolnjevanje še drugih nalog.
Danim besedam/besednim zvezam iz izhodiščnega besedila pripišejo sopomenske besede (nal. 15). Razmišljajo, katera predmeta poimenujemo z besedama lonec in ponev, ter narišejo ta dva predmeta (nal. 16). Napišejo imena treh vrst jedi, ki so povezane s poimenovanimi dejanji, npr. kuhamo, pečemo …(nal. 17). Preberejo nepopolne povedi, nato jih dopolnijo z ustreznim poimenovanjem družinskih članov (nal. 18). Besedam za moške osebe pripišejo besede za ženski del (nal. 19). Ustno poimenujejo vse svoje sorodstvene vloge (npr. sin, brat, vnuk …). Vpišejo manjkajoče črke za glasove v t. i. kritičnih položajih v besedi (npr. gla_ba; nal. 20).
III. ZAKLJUČNI DEL • Moje enkratno doživetje Priprava govorne vaje svojega enkratnega doživetja. Opombe:
Pripravijo se na govorno vajo.
individualna pomoč
Osnovna šola Majšperk PREDMET:
SLOVENŠČINA
UČNI SKLOP: UČNA ENOTA:
RAZRED: URA:
5. b 36., 37., 38.
UČITELJICA:
Barbara Rajh
NB – pripovedovalno besedilo Ogled posnetka Načrt pisanja Simonovega besedila Branje in analiza novega besedila
CILJI Učenci: poslušajo/gledajo posneto besedilo o nastajanju pripovedovalnega besedila; prepoznavajo temo posnetega besedila, bistvene podatke in razmerja med njimi ter okoliščine njegovega posnetka; opazujejo in razčlenjujejo potek tvorjenja besedila; opazujejo nebesedne zvočne in vidne prvine besedila, sklepajo o njihovi vlogi in presojajo njihovo ustreznost v danih okoliščinah; ugotavljajo uvod, jedro, zaključek; ugotavljajo vrstni red dogajanj zapisanih v jedru. PRIPOMOČKI: SDZ, 58–61; UČ, 43–45, DZ, 21–22 TV, videokaseta OBLIKE DELA x x x
frontalna individualna delo v dvojicah skupinska
TIP UČNE URE: nova snov ponavljanje - nivoji
UČNE METODE
pogovor, razlaga, pripovedovanje, m. branja in dela s tekstom, izkušenjsko učenje, praktično delo, raziskovanje, prikaz, opazovanje, sodelovalno učenje, problemski pouk, ogled videoposnetka, preverjanje, ocenjevanje
POTEK URE Dejavnosti učitelja I. UVOD Z MOTIVACIJO 1. ura • Deli pripovedovalnega besedila Kaj obsega vsak del, kako tvorimo pripovedovalno besedilo? 2. ura • Postopek nastajanja besedila – obnova posnetka Kako tvorimo pripovedovalno besedilo?
Dejavnosti učenca
Ponovijo snov, tako da povedo, na katere dele smo razdelili besedilo in kako ga tvorimo.
Obnovijo vsebino posnetka o Simonu in očetu.
II. GLAVNI DEL 1. ura • Posnetek o Simonu in očetu
Gledajo posnetek. Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o okoliščinah pogovora, vzroku za začetek pogovora in o poteku pogovora.
• Reševanje naloge SDZ, 58, nal. 3; UČ, 43 Pregled rešitev.
Nepopolno poved dopolnijo s podatki o korakih oz. fazah načrtovanja tvorjenja besedila.
• Ponovni ogled posnetka SDZ, 58, nal. 4; UČ, 43 Pregled odgovorov.
Posnetek si ogledajo še enkrat – pozorni so predvsem na potek tvorjenja besedila. Nato pisno odgovarjajo na vprašanja o dečkovi dejavnosti v fazah načrtovanja tvorjenja besedila.
2. ura • Simonovo besedilo
Še enkrat poslušajo/si ogledajo tisti del posnetka, na katerem deček bere svoje besedilo (tj. svoj doživljajski spis) – pozorni so na vsebino besedila.
• Reševanje nalog SDZ, 59, nal. 7, 8; 60, nal. 9,10; UČ, 44, nal. 7, 8, 9; 45, nal. 10
Preberejo novo besedilo (tj. obnovo dečkovega doživljajskega spisa – v tej je precej napak), ga v mislih primerjajo s poslušanim besedilom in presodijo, ali je obnova pravilna. Nato ustno odpravijo napake (nal. 7). Preberejo nepravilno razvrščena dejanja predstavljenega dogodka in jih uredijo v pravilno zapovrstje (nal. 8). Odgovarjajo na vprašanja – vrednotijo zanimivost besedila in ravnanje dečkov, vživljajo se v njuno vlogo in pripovedujejo o svojih morebitnih podobnih izkušnjah (nal. 9). Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vprašanja o nebesednih zvočnih in vidnih prvinah posnetka; te tudi vrednotijo in nato utemeljujejo svoje mnenje (nal. 10).
III. ZAKLJUČNI DEL 1. ura • Domača naloga SDZ, 59, nal. 5; UČ, 43, nal. 5 Pripravi svoje mnenje in utemeljitve. 2. ura • Pregled rešitev Opombe: individualna pomoč
Odgovarjajo na vprašanja o vlogi/namenu načrtovanja procesa, o tvorjenju osnutka besedila, o njegovem popravljanju in prepisovanju. Izrekajo svoje mnenje in ga utemeljujejo. Berejo svoje odgovore.
POTEK URE Dejavnosti učitelja I. UVOD Z MOTIVACIJO
3. ura
3. nivo Dejavnosti učenca
• Deli pripovedovalnega besedila Kaj obsega vsak del, kako tvorimo pripovedovalno besedilo?
Ponovijo snov, tako da povedo, na katere dele smo razdelili besedilo in kako ga tvorimo.
• Poslušanje besedila Preberem besedilo, kjer uvod, jedro in zaključek niso v pravem zaporedju.
Poslušajo besedilo, ki ga preberem. Ugotavljajo uvod, jedro in zaključek.
II. GLAVNI DEL • Individualno reševanje nalog SDZ, 60, nal. 11–12; DZ, 21, nal. 2–1 Pregled rešitev.
Preberejo povedi in presojajo njihovo ustreznost v uvodu oz. zaključku. Svojo odločitev pisno zaznamujejo, nato jo ustno utemeljijo. Preberejo nepravilno razvrščene povedi o dogodku, nato jih uredijo v ustrezno zapovrstje.
III. ZAKLJUČNI DEL • Delovni list
Preberejo besedilo (DL), označijo uvod, jedro in zaključek.
DOMAČA NALOGA: Preberi navodila Simonove učiteljice in si jih doma napiši na uporaben kartonček. OPOMBE:
Osnovna šola Majšperk PREDMET:
SLOVENŠČINA
UČNI SKLOP:
RAZRED:
5. b
URA:
39.
UČITELJICA:
Barbara Rajh
NB – pripovedovalno besedilo
UČNA ENOTA: Ponavljanje s pripravo na doživljajski spis CILJI Učenci: opazujejo nebesedne zvočne in vidne prvine besedila, sklepajo o njihovi vlogi in presojajo njihovo ustreznost v danih okoliščinah; ugotavljajo uvod, jedro, zaključek; ugotavljajo vrstni red dogajanj zapisanih v jedru; pišejo pripovedovalno besedilo; presojajo svoje in tuje besedilo; izrekajo in utemeljujejo svoje mnenje. PRIPOMOČKI: SDZ, 62; UČ, 46 delovni listi OBLIKE DELA x x
frontalna individualna delo v dvojicah skupinska
TIP UČNE URE: ponavljanje
UČNE METODE pogovor, razlaga, pripovedovanje, m. branja in dela s tekstom, izkušenjsko učenje, praktično delo, raziskovanje, prikaz, opazovanje, sodelovalno učenje, problemski pouk, ogled videoposnetka, preverjanje, ocenjevanje
POTEK URE Dejavnosti učitelja I. UVOD Z MOTIVACIJO: • Ponovitev Faze tvorjenja pripovedovalnega besedila – priloga • Napoved vsebine ure Po fazah za tvorjenje pripovedovalnega besedila bomo tvorili pripovedovalno besedilo. II. GLAVNI DEL • Zapis pripovedovalnega besedila (nal. 13) po korakih
Dejavnosti učenca
Ponovijo učno snov ob učnem listu.
Preberejo svoje uporabne kartončke.
Pred sabo imajo list z napisanimi fazami za tvorjenje pripovedovalnega besedila. Po korakih, kot jih vodi navodilo in kot smo se učili, pripravijo pripovedovalno besedilo. Govorno nastopajo ob miselnem vzorcu. Ostali učenci kritično ocenijo nastop. Zapis pripovedovalnega besedila – pazijo na uvod, jedro in zaključek. Po pisanju besedilo večkrat preberejo in popravijo. Besedilo prepišejo v zvezke. Poročajo o pisanju.
III. ZAKLJUČNI DEL Branje besedil in analiza (če bo čas). Opombe: individualna pomoč
Doma dokončajo postopek.